Poštnina platana v gotovini Cona Din 1“- Stev. 163. V Ljubljani, četrtek 20. julija 1939 Leto IV Višek spora za Gdansk - sredi avgusta Nemčija bo tedaj imela pod orožjem 2 in pol milijona mož Pari*, 2. julija, m. Tudi pariško časopisje je začelo objavljati poročila, ki pravijo, da so vse vesti, češ da je pri reševanju gdanskega vprašanja nastopilo popuščanje, tendenciozno in da imajo namen, vsak morebitni poznejši neuspeh tolmačiti kot nepomirljivost Poljske. Pariški diplomatski krogi zatrjujejo glede z gdanskim vprašanjem, da stojimo pred zelo važnimi dogodki. Glavna kriza pravijo, da bo nastopila sredi avg. Pariški krogi pripisujejo velik pomen razgovorom, ki jih ima v Varšavi vrhovni nadzornik angleških vojnih sil general Ironside, V Parizu smatrajo, da bodo ti razgovori vplivali na razvoj dogodkov v toliko, da bodo Anglija, Francija in Poljska krizo zaradi Gdanska pričakovale vojaško popolnoma pripravljene. Varšava. 20. julija o. Poljsko časopisje znova zavrača vse vesti o nekakih pogajanjih, ki na] bi jih Poljska in Nemčija začeli zafadi Gdanska. Te vesti so samo nov korak za umetno us var]an]e nemirnega ozračja v Evropi in imajo namen o vrniti pozornost sveta od Gdanska, k]er se pa pripravljajo važne stvari. Po mnenju poljskih listov d dJ°ma več, da je bil pri zadnjem sestanku voditelja gdan-sklh narodnih socialistov Forstera s Hitlereim izdelan natančen načrt glede postopka pn združitvi Gdanska z Nemčijo. Gdanski senat naj bi sprejel sklep, da se Gdansk po svobodni odločitvi prebivalstva priključi Nemčiji. Nemčija pa bo tedaj fam-l« pripravljeno vso potrebno vojaško silo, da Madžarska nasilja nad Ukrajinci Bratjslava, 20. julija, o. Po vesteh, bi prihajajo čez slovaško-madžairsko mejo, uvajajo Madžari v Karpatski Ukrajini vse hujše nasilje. Iz Užhoroda, bivše prestolnice, poročajo, da so madžarske oblasti izdale zapoved, da je odslej dovoljeno v ukrajinskih, grškokatolišikih in pravoslavnih cerkvah brati evangelij in pridigovati samo v madžarskem jeziku. Zaradi tega sklepa je prišlo po raznih ukrajinskih krajih do sporov in do hudih spopadov med prebivalstvom ter madžarsko vojaško upravo. Če začne duhovnik pri službi božji brati evangelij v madžarščini, verniki demonstrativno zapu-SČaljlo cerkev in protestirajo proti madžarskemu nasilju na verskem oodročju. Najhujši madžarski pritisk vlada v vzhodnem delu Karpatske Ukrajine, na Rahov-skem. kjer žive najzavedmejši in najbolj izobraženi Ukrajinci, Huculi. Ti so se že leta 15)18 in 1919 bojevali proti Madžarom in ustanovili svojo republiko. Madžarska vojska in orožništvo zdalj preganja Hucule za »stare grehe iz prvih povojnih let«. Več sto prebivalcev iz te pokrajine so Madžari vrgli v ječo, ali jih poslali v koncentracijske tabore. Pri zasedbi Karpatske Ukrajine je madžarsko vojaštvo postrelilo in pobesilo vse vidnejše huculske voditelje, duhovnike in razumnike. Pri Rahovu je pred nekaj dnevi prišlo do pravega boja med madžarskimi orožniki in kmeti. Orožniki so prišli aretirat ljudi, loda kmetje so se temu uprli. V boju je bilo šest madžarskih orožnikov hudo ranjenih. Kmetje so po tem dogodku pobegnili v gore. V vzhodnem delu Karpatske Ukrajine še *da.i veljajo vsa določila o naglem vojaškem sodišču To določilo so po tem dogodku še poostrili. H Ukrajinsko prebivalstvo čuti zasedbo žlastii v gospodarstvu. Odkar so prišli Madžari, je YRe. R°spodarsko delo zastalo. Prebivalstvo je imelo največ dohodkov od prodaje lesa m od lesne industrije. Madžarska zasedba je ustavila sleherno 'prodaio lesa. Madžari ovirajo gospodarsko delavnost z vsemi mogočimi sredstvi, da bi strli eospo-dansko silo ukrajinskega ljudstva in z njo veak odpor. Pred koncem šolskega leta so jz Budimpešte in iz notranje Madžarske poslali v Ukrajino 140 madžarskih učiteljev, kd ne znajo niti besede ukrajinskega jezika. Učitelje 60 dodelili raznim vaškim solarn. S prihodnjim šolskim letom bo pr>Mo v deželo še 200 madžarskih učiteljev, da bi pospešili madžarizaciljo ukrajinske mladine. Ukrajinsko ljudstvo se temu nasilju upira kakor se more Kaže, da Madžari ne bodo uspeli drugače, kakor če bodo ukrajinsko ljudstvo do kraja uničili. bi lahko takof posredovala, če bi se kdo zaradi tega koraka razburjal. Da je to res, pričajo obsežni vojaški ukrepi v Nemčiji, Id so izvedeni v takih merah, da bo Nemčija sredi avgusta, ko pričakujejo višek krize ^ zaradi Gdanska, imela pod orožjem 2 in pol milijona vojakov. Nemčija še vedno računa, da se Anglija in Francija za Gdansk ne bo- sta spuščali v vojno in misli, da bo Poljsko s tesni pripravami oplašila. Poljski listi pa spričo vsega tega povdarjajo, da se bo Poljska bojevala za Gdansk in za svoje pravice, tudi sama do zadnjega moža, kakor je to povedal v svoji izjavi angleškim listom maršal Rydz &migly. Ob morebitni vojni med Poljsko In Nemčijo Poljska naj bi dobila v uporabo romunska pristanišča ob Črnem morju London, 20. julija, o. Angleški politični krogi se bavijo z načrtom, da bi predlagali Romuniji, naj bi dala Poljski na razpolago svoja pristanišča ob Črnem morju. Ta načrt bi uveljavili ob morebitnem nomško-poijskem sporu, če bi nemško brodovje zaprlo dohod v poljsko pristanišče Gdinjo. Na to misel so prišli Poljaki,' na njihovo željo naj bi pri Romuniji posredovala Anglija. General Ironside pri maršalu Rydzu Smiglem Varšava, 20. julija, o. Vrhovni nadzornik angleških vojnih sil general Ironside je včeraj imel dolgo posvetovanje z vrhovnim poveljnikom poljske vojske maršalom Rydz Smiglyjem. Za tem je obiskal kraljevi dvorec v varšavski okolici. Zvečer pa se je udeležil pojedine, ki jo je angleško poslaništvo priredilo na Čast njemu in glavnim poljskim političnim in vojaškim voditeljem. Danes prisostvuje general Ironside vajam raznih oddelkov poljske vojske, jutri pa se bo poslovil od Varšave. Ogromna nemška utrjevalna dela na otoku Helgolandu Berlin, 20. julija, m. Notranje ministrstvo je objavilo celo vrsto ukrepov, ki se nanašajo na obisk otoka Helgolanda. Nemški državljani, ki so stari nad 15 let, smejo otok Helgoland obiskovati le s posebnimi legitimacijami, ki morajo imeti sliko. Tujcem je obisk na tem otoku sploh prepovedan. Prav tako je prepovedano slikati kakršnekoli predmete na Helgolandu. Zato ne sme nihče priti na otok s fotografskim aparatom. Te ukrepe je nemško notranje ministrstvo izdalo zaradi ogromnih utrjevalnih del, ki jih z vso naglico izpopolnjujejo na otoku. Anglija pridobiva Bolgarijo z gospodarskimi ugodnostmi London, 20. julija, m. Predsednik bolgarskega sobranja Mušanov, ki so inudi še vedno v Londonu, je bil včeraj sprejet pri predsedniku angleškega spodnjega doma. Sestal se je tudi z več člani angleške vlade. Zatrjujejo, da Mušanov sku-sa v Londonu doseči okrepitev angleško-bolgarskih gospodarskih stikov, pri čemer mu z vso silo pomagajo angleški politični krogi, ki skušajo z denarjem in gospodarskimi ugodnostmi pridobiti Bolgarijo za svoje načrte. Vohunski procesi v Parizu Pariz, 19. julija, c. Danes je neki pariški ilustrirani tednik objavil vest, da je neki ameriški časnikar povedal vse skrivnosti sedanjega francoskega vohunskega procesa ameriškemu veleposlaniku v Parizu Bullitu. Ameriško veleposlaništvo je objavilo uradno, da te vesti niso resnične. Prav tako ni res, da bi bil Bullit poslal dne 31. decembra 1938 obširno poročilo Rooseveltu o podkupljivosti francoskega tiska. V tem poročilu bi naj bil Bullit sporočil v USA, da so nekateri pariški listi lansko leto od maja do novembra prejeli od neke sosedne države 350 milijonov frankov podkupnine. Pobudo za vojno, pomeni trmasto odlaganje spremembe ameriškega zakona o nevtralnosti, kakor ga zahteva predsednik Roosevelt, ki hoče omogočili evropskim miroljubnim državam preskrbo z orožjem ob morebitni vojni. Tak je smisel ostrega uvodnika, ki ga prinaša največji ameriški dnevnik »New York Times« danes. Novih 50.000 angleških pisem Nemcem Na tretie pismo bo ostro odgovoril najbrž Hitlerjev namestnik Hess Berlin, 20 Jui. m v Nemgjj0 je do8pei„ tretje pismo angleškega propagandnika King Halla iz Anglije. To pismo je bilo poslano v 50.000 izvo-dih. Časopisje se ni objavilo njegove vsebine, a nekateri, ki so to pismo dobili, zatrjujejo, da je še ostrejše ko pa prvi dve. V pismu King Hall opominja Nemce, naj pomnijo, jja se je Anglija postavila na stališče, da ne bo dovolila nobenega novega razširjenja Nemčije več. Pisma prihajajo ▼ Nemčijo iz raznih držav, naslovljena so pa predvsem na razumnike in gospodarstvenike, ki so T trgovskih zvezah s tujino ter je njih naslove lahko najti v gospodarskih adresarjih. Nemški krogi zagotavljajo, da bo na to tretje pismo verjetno odgovoril namestnik kanclerja Hitlerja Hess. Osrednje glasilo narodnega socializma »V81-kischer Beobachter« napada drznost angleškega propagandista ter njegovo iznajdljivost. List pra- anerteškn or.Hrl- i.26 pred letom dni napovedal film vrnite ?bk°ljevanja. King Hall spada ‘n nomiirn’ najholj ostro napadajo Nem- hoinem Hnar°/nih pesmi sklepajo o nemškem bojnem duhu da bi' angleškemu ljudstvu P"« divjaško bojevitost Nemcev. 16. marca leta 1988, ko je pisalo Zasedbi Avstrije, je prišel King Hall do zaključkov, da hi Avstrijci v plebiscitu glasovali za Schuschnigga naimani e 70 do 80% glasov. Sedem dni kasnejef 27 marca, je King Hall predlagal sestavo angleške vojne vlade, podobno oni iz leta 1917, ki bi jo vodil Eden, Curchill in Sinclair. Končno pravi »Vol-kischer Beobachter«, kako je sploh mogoče, da šine pametnemu človeku v glavo nepremišljena misel, da bi skušal zanetiti nesoglasje med nemškim ljudstvom in njeno vlado. V romunskih krogih teh vesti ne zavračajo, marveč pravijo, da bi prepustitev črnomorskih pristanišč v uporabo Poljski ne bila nič nenavadnega, temveč utemeljena po določilih poljsko-romunske zveze. V poštev bi prišli pristanišči Galac in Constanca. Romuni imajo nekaj pomislekov samo zaradi razburjenja, ki bi ga tak sklep vzbudil pri Nemcih in najbrž tudi pri Madžarih. Angleško priznanje knezu namestniku London, 20. julija. »Sunday Times« prinaša oh priliki prihoda kneza Pavla in kneginje Olge v London članek, v katerem pravd: Knez namestnik Pavle je ena najpomembnejših osebnosti v sodobni EvropL V današnjem času ni človeka, ki bi delal tako intenzivno in tako dolgo, ko on. Njegovi prijatelji ne cenijo v njem samo odličnega državnika in politika. Lastnost, zaradi katere je vsem, ki ga od prej poznajo, tako drag, je njegova zvestoba. Mi danes vidimo v njem neko novo postavo. Lastnosti, o katerih nismo niti slutili, so se pokazale in so ga zdaj naredile za močno evropsko osebnost. Mi smo v njem vedno gledali prijatelja in modrega ter družabnega človeka ter velikega poznavalca umetnosti. Med nami pa je malo ljudi, ki so takoj začutili v njem močan značaj in odločnost, ki jo je pokazal v zad-njih nekaj letih pri vodstvu svoje države. Predsednik vlade spet v Belgradu Belgrad, 20. julija, m. Snoči se je vrnil v Belgrad ministrski predsednik in notranji minister Dragiša Cvetkovič. Med potjo se je ustavil v Kralje-vu, kjer si je ogledal tudi tovarno letal. Program angleških fašistov London, 17. julija, b. Vodja britanskih fašistov sir Osvald Mosley je imel včeraj veliko zborovanje, ki se ga'je udeležilo 15.000 oseb. Govoril je z 12 m visokega odra, ki je bil za časa njegovega govora razsvetljen z žarometi. Pri njegovem prihodu so zapele fanfare. Voditelj angleških fašistov je razvil svoj program, ki ima v glavnem naslednje štiri točke: 1. Anglija naj izjavi, da nima nobenega interesa na evropskem vzhodu; 2. razorožitev zapadne Evrope; 3. izročitev mandatnih področij; 4. Anglija ne odstopa niti pedi svoje zemlje. V nadaljnjem svojem govoru je Mosley izjavil, da so dogodki v Tjencinu poniževalni za Veliko Britanijo in njeno zgodovino. Angleška vlada je na včerajšnji seji sprejela UTed-bo o pobijanju irskega nasilja. Uredba določa hude kazni za nasilna dajanja, omejuje priseljevanje Ircev v Anglijo in določa izgon Ircev, ki bi se pregrešili z revolucijonarnim udejstvovanjem v irski republikanski vojski. Italija je imela konec julija 44,300.000 prebivalcev. Predsednik turške republike Izmet Ineni je sprejel voditelja francoskega vojaškega odposlanstva generala Hunzingerja. V belgijskem rudniku SL Barbara pri Liegeju je bila nenadno pretrgana električna napeljava in 60 prenehali delovati vsi stroji za dovajanje zraka. V rudniku je 1200 ljudi, ki so v resni nevarnosti. 200 miljonov lir za zidavo novih cenenih stanovanj je določil italijanski zavod za socialno zavarovanje. Novi poljski poslanik pri Sv. stolici je danes dopotoval v Riim. Pred izrednim sodiščem v Moskvi se je začela razprava proti bivšemu sovjetskemu poslaniku v Sofiji, Razkolnikovo, ki nd maral priti na odgovor v Moskvo, ker je vedel, kakšna usoda ga čaka.' Nemčija se zaveda, da hi ob vojni v Evropi, vsa Amerika i-n njene sile bile na strani demokratičnih držav. Pri tej resnici ne spremeni nič dejstvo, da Amerikanci za zdaj ne marajo spremeniti zakona o nevtralnosti, a bodo to že o pravem času storili. V tem smislu razpravlja o odgoditvi sej v ameriški zbornici današnje francosko časopisje. Darujte za VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja, ki bo v Ljubljani od 25. do 30. julija 1939 Cetrtinska vožnja za Kongres Kristusa Kralja odobrena Belgrad, 20. julija. Namestnik promet-nega ministra dr. Kulenovič je z odlokom št. 68.306, z dne 19. t. m. odobril četrtinsko vožnjo za vse udeležence kongresa Kristusa Kralja ▼ Ljubljani. Vesti 20. julija Razglas mladini vsega sveta je izdal predsednik finskega olimpijskega odbora. V njem pravi, da bodo olimpijske igre v Helsinkih organizirane tako, da bo olimpijska misel v njih prišla čimbolj do izraza. Člani francoskega in angleškega generalnega štaba so imeli včeraj sestanek na Malti ter se posvetovali o skupnih obrambnih ukrepih na Sredozemskem morju. Izjavo o gospodarski obnovi Slovaške je dal nemškim listom predsednik Slovaške dr. Tiso. V njej pravi, da so Čehi Slovaško gospodarsko zapostavljali. Pomožno policijo v Gdansku so pomnožili na 4000 mož. Pomnožitev utemeljujejo s tem, da Poljaki ogražajo varnost mesta. Angleška poslanska zbornica pojde na počitnice 4. avgusta, tako so sklenili na včerajšnji seji. Egiptovski zunanji minister Jahia paša se je vrnil v Kairo in dejal, da je o svojem potovanju po balkanskih državah zelo zadovoljen, saj je videl, da hočejo vse balkanske države mir za vsako ceno. 40 stopinj vročine v senci imajo po nekaterih grških krajih že več dni. Zaradi tega je celo na polju vse delo ustavljeno. Zaradi veleizdaje so zaprli in postavili pred sodišče večjo skupino meščanov v Gdansku, ker so,.?v°ie čase bili člani raznih levičarskih političnih skupin. Nemški listi razpravljajo o izjavi poljskega maršala Rydzi Smiglega, da se bo Poljska bojevala za Gdansk tudi sama, če ne pojde drugače. V tej izjavi vidijo Nemci znamenje, da Poljska ne verjame v dejansko riomoč Anglije in Francije .zaradi Gdanska. Italijanski prestolonaslednik Umberto se je včeraj' mudil v Trstu in obiskal nekaj otroških počitniških kolonij na Krasu. 0 predlogu za veliko angleško posojilo Nemčiji so spraševali nekateri poslanci včeraj predsednika vlade Chamberlaina. Predsednik je dejal, da mu o takem predlogu ni nič znanega. Italija bo mobilizirala ob vojni tudi slepce, ker so znanstveni poskusi ugotovili, da riepci prej slišijo brnenje letal, kakor pa ljudje z zdravimi očmi. Sv. oče Pij XII. bo v ponedeljek odpotoval na poletni oddih v Castel Gandolfo. 15 mrtvih in 18 ranjenih je zahtevala eksplozija kotla na velikem nemškem parniku »Berlin«, ki ee mu je nesreča pripetila pred kopališčem Swfnemunde. Francoski guverner z Madagaskarja je včeraj priletel v portugalsko kolonijo Mozambipiie in ee v njeni prestolnici seetal 6 predsednikom portugalske republike Carmonom. Posvetovala sta se o skupnih obrambnih ukrepih na vzhodni obali Afrike. Vprašanje Gdanska se tiče samo Nemčije in Poljske in sami ti dve sta upravičeni reševati ga. Tako piše zadnje dni nemško časopisje, ki.mu ni ljubo, da se v to zadevo mešaijo druge države. 30 angleških bombnikov je včeraj letelo nad Parizom. Hitler, Mussolini in general Franco naj bi ee sredi avgusta sestali nekje v Italiji; take vesti so 6e začele širiti po pariškem tisku. Francoska vlada bo imela v začetku prihodnjega tedna sejo, na kateri bodo razpravljali o odložitvi državnozborskih volitev, katero zahteva nevarni zunanje-politični položaj. Na včerajšnji seji angleške poslanske zbornice so nekateri poslanci z vso odločnostjo zahtevali, naj vlada od Japoncev zahteva kakršnokoli sredstvo, da bodo ustavili blokado v Tjencinu, češ, da zapora nad angleškim predelom v tem mestu škoduje angleški trgovini s Kitajsko. Za 10% so znižali plače vsemu osebju na new-yorški svetovni razstavi, ker dohodki od obiska niso toliki, kakor pa so v začetku računali. Predsednik Združenih držav Roosevelt je povabil zastopnike Anglije. Francije, Brazilije in Argentine ,naj bi se v začetku septembra udeležili sestanka za rešitev vprašanja judovskih beguncev iz Nemčije. Gre predvsem za to, da bi omenjene države dovolile priselitev teh beguncev in dale za njo (a razjjolago denarna sredstva. Francoski listi nimajo v Rimu nobenega dopisnika vec. ko je italijanska vlada pretekli teden izgnala zadnjega francoskega časnikarja. Francozi zahtevajo, naj tudi francoska vlada izzene vse italijanske novinarje iz Pariza. Angleško zunanje ministrstvo je francoskim oblastem {»oslalo seznam 50 sumljivih osebnosti, ki ee bavijo z nedovoljeno propagando in vohunstvom za Nemčijo v Franciji in Angliji. Anglija, Frahcdja in Amerika bodo boj proti vohunom zdai: vodite e.Vi,r—<- Savinjski lesni trgovci o svojih križih in težavah V Mozirju in Rad milini so zborovali trgovr Lesna trgovina Je v (, turizma in letoviščarsK., Celje, 20. julija, v Gornji Savinjski do->rniegrajskega okraja. Savinjski dolini polen ivljenjskega pomena za prebivalstvo. Na obeh zborovanjih so poudarjali, da naj izda Združenje vsem lesnim trgovcem legitimacije, da bi se tako preprečilo šušmarstvo, ki zelo škoduje lesni trgovini. Ker se je ponovno pripetilo, da je lesni trgovec pomagal šušmarju iz zadrege pri oblasti s tem, da je izjavil, da je ovadeni šušmar kupoval les na njegov račun, je bilo soglasno sklenjeno, da bodo v bodoče vsakega takega lesnega trgovca, ki s svojim ravnanjem Škoduje sebi in vsem ostalim tovarišem, kaznovali z globo 1000 din. G. Vršeč je v dolgem govoru poročal o reorganizaciji uzanc Ljubljanske borze za lesno trgovino ter temeljito obravnaval posamezna vprašanja. Vsem lesnim trgovcem je priporočal, da si nabavijo nove uzance, v katerih bo mnogo poučnega gradiva za lesno trgovino. Živahna debata je nastala glede žagarske obrti. Kraljevska banska uprava je izdala rešenje pritožbe Trgovskega združenja; te določbe pa ne zadovoljujejo lesnih trgovcev, kajti žagarji imajo še vedno obrt lesne trgovine, kakor so jo imeli doslej. Za lesno obrt zahtevajo, da je lesni trgovec dokončal učno dobo in pa pomočniško dvoletno prakso, dočim žagar brez teh dokazov dobi žagar- sko obrt in s tem tudi pravico do lesne trgovine. Trgovci niso proti žagarjem, pač pa naj se dovoli žagarska obrt le onim, ki izvršujejo obrt lastnoročno. Dogaja se namreč, da si šušmarji najamejo po več žag, nastavijo iste delavce, ki jih sramotno plačajo, sami pa kupujejo les za žago in prodajajo žagane izdelke. Lesnini trgovcem je priporočal, da svoje sinove, ki bi se hoteli pozneje posvetiti lesni trgovini, prijavijo Združenju kot vajence in pozneje kot pomočnike, da se tako izognejo vsem neprilikam. Posebno živahna je bila debata o oviranju splavarjev v Belgradu. Lesni trgovci, ki spravljajo los in ga razkladajo v Belgradu. so v zadnjem času imeli velike težave in nepotrebne stroške. Neka nova organizacija v Belgradu je dobila namreč izključno pravioo za razkladanje ladij in splavov. Za razkladanje je določena posebna taksa, in sicer 7 do 10 din za kubični meter. Ti delavci pa nimajo v lesni stroki prav niknkih sposobnosti. Les razmečejo tako, da morajo za njimi urejevnti les še splavarji sami, ki sortirajo les po pravilih lesne trgovine. Tako ima lastnik pri vsakem splavu do 150 din nepotrebnih stroškov. Združenje bo vložilo na Zbornico posebno vlogo, da se to odpravi ter bodo splavarji v bodoče sami razstavljali les. Govor je bil tudi o pavšalnem zavarovanju splavarjev pri OUZD. Za to se bo Združenje informirala §§ Msflira Petje pri mladinski prireditvi. Vsa ljubljanska mladina se zbere k skupni pevski vaji z godbo v četrtek 27. julija ob šestih zvečer na dvorišču »Sloge«, Kolodvorska ulica. Himna ^Mogočno se dvigni« se bo pela po priljubljeni Ščekovi melodiji; pesmi »Pojte hribi in doline«, »Tebe ljubi moja duša«, »Lepa si lepa, roža Marija«, »Povsod Boga«, »Jezus hoče v srce priti« pa po navadnih melodijah. Članicam Zveze katoliških nameščenk. Ob kongresu KK bo skupno zborovanje vseh lastnih organizacij Dekliške KA iz ljubljanske in mariborsko škofije. Zborovanje bo v soboto 29. julija ob Štirih popoldne v dvorani Del. zbornice na Miklošičevi cesti. Polnoštevilna udeležba naj bo srčna zadeva vsake zavedne članice. Nobena ne sme manjkati. Informacijska pisarna za kongres KK. Informacijska in rediteljska pisarna ima svoje prostore v Akademskem domu na Miklošičevi cesti št. 5, v sobi kat. akad. starešinstva. Telefon 43-32. Esperantisti — pozor! Jug. katoliška espe-rantska liga vljudno vabi vse esperantiste, da se udeleže kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani. V soboto 20. julija ob pol 7 zjutraj bo sv. maša v nunski cerkvi. Popoldne ob 3 pa bo tretji redni letni občni zbor Jugoslovansko kat. esperantske lige v prostorih Slomškove družbe, Aleksandrova cesta 10. Članstvu Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov. Opozarjamo že sedaj vse člane in članice, da bo zbor članstva v krojih v nedeljo dne 30. t. m. zjutraj na travniku pred III. državno gimnazijo (za topničarsko vojašnico). Zbor je ob 8 zjutraj. Skupen odhod na Stadion je ob 8.80. Kolone naj se formirajo po 15 štiristopov. Za popoldanski sprevod se zberejo člani in članice v krojih na Resljevi cesti. Glava je pri Zmajskem mostu. Člani se uvrste na levem pločniku od Zmajskega mosta do kolodvora, članice pa na desnem pločniku do Čopove ulice. Zbor ob 13.30. Odhod ob 14. Prosimo točnosti ObliCIt« 8. Mariborski teden od 5. do 13. avgusta 1039 * Polovična voznina na železnicah od 1. — 17. avg. Velika gospodarska in kulturna revija Industrija- | Trgovina | Obrt | Kmetijstvo | Velika tekstilna razstava | Tujsko- prometna razstava | Gostinstvo | Vinska pokušnja 1 Razstava narodnih vezonln | Narodopisne razstave | Jubilejna gledališka razstava | Skautska razstava | Razstava malih živali | številne specialne razstave | Koncertne in gledališke prireditve | Športne prireditve | Veselični park na razBtaviSču Itd. 5.—6. avgusta festival slovenskih narod, obllajev ObISJIte Mariborski otok, najlcpfte kopallSže Ju-coslavlje! • OblS61te zeleno Pohorje In sončni Kozjak! • ObISčIte vinorodne Slovenske gorice! Sestanek vseh bogoslovcev. Vse bogoslovce, ki bodo v kongresnih dneh v Ljubljani, vabimo na sestanek, ki bo v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica, dne 27. in 28. julija ob 8 s tremi predavanji. Iste dni bo tudi kratka relcolek-cija v semenišču. — C. D. Koncert slovenske nabožne pesmi. Koncert bo dne 27. julija 1939 ob pol 8 zvečer v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Programe dobite v prodajalni Pax et Bornim v frančiškanski pasaži. POSPEŠITE NABIRALNE AKCIJE! Vsem župnim uradom smo razposlali bloke z boni za nabiranje darov. Vse farne organizacije pa so naprošene, da se žrtvujejo iu i vnemo pobirajo darove za kongres Kristusa Kralja t Ker je ca Uvedbo kongresa potrebnih še precej sredstev, pripravljalni odbor vljudno prosi, da vsaka slovenska družina daruje vsaj 2 din «a kongres. Prepričani smo. da bo velika zamisel kongresa Kristusa Kralja našla topel odziv pri vseli Slovencih in da bodo s prodajo bonov zbrana še potrebna sredstva la ta kongres! Denar pošljite po poštni položnici na naslov čekovnega računa: Pripravljalni odbor za kongres Kristusa Kralja, Ljubljana. St. ček. rač. 11.711. Za trud in irtve se vsem toplo Baltvaljujemo! Finančni odsek *a KKK. Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 20. julija. HsO-atomi (deževni ablački) počasi valovijo v zračnih sferah. Napovedujejo nam hude nevihte. Tako pravijo, da bodo prihrumele od zapada sem hude nevihte. Drugi vremenarji pa zatrjujejo, da bo le malo oblačno, pretežna vedro in toplo vreme po vsej državi. Davi je jutranja temperatura za točko padla. Termometer je kazal + 16 stopinj Celzija Barjanske meglice so izginile. Nebo se je začelo spreminjati in postaja nekam čudna sivkasto, kar |c znak. da lahko doživimo spremembo vremena. Čas je, da bi dež zbpet zalil zemljo. Po nekaterih krajih so studenci usahnili, stanje rek v Sloveniji in drugih voda je do,seglo prav nizek nivo. Delo reševalne postaije Reševalna postaja izkazuje že prvo polletje prav poučno statistiko o svojem delovanju in velikem, za splošnost važnem delu. Noč in dan so reševalci pripravljeni, da prihitc bližnjemu v nesreči na pomoč, da vrSc samaritansko službo in pomagajo bolnikom pri prevozu v bolnišnice. Do konca junija je reševalna postaja letos zaznamovala 2.380 voženj. V ljubljansko bolnišnico je iz mesta, iz okoliških krajev in tudi iz oddaljenejših naselij in mest prepeljala 300 ponesrečencev, nekateri ponesrečenci so med prevozom podlegli hudim poškodbam. Dostikrat dožive reševalci prav tragične prizore, tuintam pa celo neprijetnosti, ko jih ljudje brez srčne kulture gledajo po strani in cclo zaničujejo Pač so na svetu še zverine v človeški podobi, ki ne znajo pravilno in pošteno oceniti humano delo reševalcev in reševalne postaje. Panji čebel so se zvrnili Snoči okoli 22.30 se je tam pri škofeljci primerila prav nenavadna nesreča, ki jo še niso zaznamovali anali reševalne postaje, niti ne lokalni kronist. Neki finančni 6vetni.k je imel tam v Srednji vasi pri Škofeljci več panjev čebel na letni paši. Včeraj 6e je odločil, da odpelje čebele v Ljubljano. Prevoz čcbelnih panjev je mogoč le po noči, ko so pridne čebelice polnoštevilno zbrane v svojem kraljestvu in sladko spe. Delavec France Kotnik je pomagal pri prevozu čebel. Panje so naložili v Srednji vasi. Med vožnjo po hudem klancu od Srednje vasi pa so 6e vsi panji zvrnili in Kotnika podrli na tla. Bil je velik hrušč. Čebelice so bile vznemirjene Po panjih je bilo presenečeno šumenje. Kotnik pa je pri tej nesreči dobil hude poškodbe. Poškodovan je bil po hrbtu in križu. Ima tudi nalomljeno desno nogo. Ljubljanski reševalni avto, ki je bil o tem hitro, obveščen, ga je prepeljal v ljubljansko bolnišnico. Drugače je kronist od včeraj do danC6 zaznamoval več manjših in hujših nesreč. Vročina in nesreče Neki starček na Miklošičevi cesti, ki ima sedem križev, je lepo doitna na včerajšnji soparni popoldne sedel na stolu. Hudo se je potil. Naenkrat mu je postalo 6labo in padel s stola. Padec je imel hudo posledico. Desna noga mu je skočila iz kolka. Pomoč je dobil na kirurgičnem oddelku. Prav 6edanja vročina zelo vpliva na ljudi. Mnogi se onesvestijo, jim prihaja slabo. Nekateri pa dobivajo hude prehlade in nahode, da postajajo za delo sko-Taj nesposobni. Zavžitje prevelikih množin alkohola je v tej vročini nepriporočljivo. Nekdo je včeraj izpil kar 5 litrov »dalmatinca«. Onesvestil 6e Konferenca o obupnem položafu kočevskih rudarjev Ljubljana, 20. julija. Kočevski rudarji praznujejo. Rudnik TPD, ki je včasih zaposloval po več sto rudarjev in delavcev, sedaj omejuje delo v rudniku. Zaposlenih je pri rudniku le nekaj nad sto rudarjev, pa Se ti niso stalno, vse delovne dni v mesecu zaposleni. Delajo običajno le po 10, v najboljšem primeru IB dni na mesec, ostale dni imajo praznik, ali pravilno povedano: so brez posla in pohajkujejo. Po kolektivni, s TPD sklenjeni pogodbi zasluži rudar na akord dnevno do 50 din, terej v najboljšem primeru v 15 dneh 750 din. To brutto, kajti odtrgajo mu takoj vse, na njega pripadajoče prispevke za bolniško in socialno zavarovanje. Že iz tega je očitno, da je postal položaj kočevskega rudarja naravnost obupen. Kočevski rudarji sami po svojih strokovnih organizacijah in korporacijah so poskusili vse, da bi se zvišala produkcija kočevskega rudnika. Položaj rudarjev bi se takoj izboljšal, ko bi se državna naročila premoga zvišala vsaj na 1500 ton mesečno, kakor je bilo poprej. Kočevski premog, to moramo poudariti, je mnogo boljši kot bosanski premog, ki ga državne železnice raje naročajo in ga vozijo tudi za železnice v Sloveniji. Vprašanje ureditve gmotnega položaja kočevskih rudarjev in njih stalne zaposlitve je postalo pereče in je nujno potrebna takojšnja rešitev. Delavska zbornica je zato za danes ob 9.30 sklicala v veliko posvetovalno dvorano konferenco vseh, v tem vprašanju odločujočih in zainteresiranih zastopnikov oblasti in korporacij. Na konferenco so bili vabljeni: banska uprava, tukajšnje rudarsko glavarstvo, kočevsko okrajno načelstvo, kočevska mestna občina, direkcija drž. žel. Ljubljana, Zveza industrijcev, TPD-centrala v Ljubljani, ravnateljstvo kočevskega rudnika, narodni poslanec g. Smersu, nar. poslanec za kočevski okraj g. Rigler, ban. svet. dr. Sajovic v Kočevju, dalje rudarska zadruga v Trbovljah II. skupina, lokalni odbor II. skupine v Kočevju, Zveza združenih delavcev, Zveza rudarjev Jugoslavije v Zagorju, Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani, Zveza strojnikov in še druge organizacije. Na dnevnem redu to konference je edina toČ-ka; pojožaj kočevskih rudarjev in ukrepi za izboljšanje njih položaja. Žalostna je zgodovina kočevskega rudarja, vzdihujočega pod nemškim bičem. Od 1. 1886 ie lastnica kočevskega rudnika TPD, družba francoskih in dunajskih kapitalistov. Premogovnik se je zlasti razmahnil, ko so 1. 1893 dogradili kočevsko železnico. V rudniku je bilo gotova leta zaposlenih do 1000 rudarjev. Po vojni prva leta je dosegel najvisjo konjunkturo. Tako je bilo leta je. Ljudje so mislili, da ga je kap zadela. Pri tvrdki Schneider in Verovšek zaposleni delavec Stanko Bojc, stanujoč v Sostrem, je bil včeraj zaposlen pri nakladanju železa na tovarni avto. Po nesreči je šlo zadnje kolo čez prste desne noge in mu jih zmečkalo. Na Jesenicah uslužbeni premikač državnih železnic 28 letni Leopold Jamšek, stanujoč v Hrušici pri Jesenicah, se je včeraj na jeseniškem kolodvoru ponesrečil Prišel je z abema nogama med premikalno napravo tako, da mu je sti-if-i stopali in jih skoraj zmečkala. Z vlakom ie bil prepeljan v Ljubljano na glavni kolo,dvor in od tam v bolnišnico. Zatemnitev mest za primer zračnih napadov Ljubljana, 19. julija Halo! Od juga se bliža skupina so.vražnih letal. Pripravite se na napad! Kmalu na to, bi začele tuliti rezke tovarniške sirene in. biti bi začelo plat zvona. Zračna obramba bi se pripravila, ljudje pa bi se poskrili po zavetiščih in čakali, da nevarnost mine. Tako nekako bi bilo, če bi na zemlji vladala vojna vihra. Kljub morebitnemu optimizmu, se je treba pripraviti na prihod strašne nesreče, da bi nas našla vs^j nekoliko pripravljene. Uporabiti bi bilo treba vse mere in pripomočke, da se iztrgamo iz smrtonosnega objema. Vse polno je stvari, ki jih maramo vpoštevati pri zračnem napadu in ena zelo važnih je zatemnitev mesta, o čemer je 6noči govoril v Kazini g. ing. Matanovič. Škoda le, da je prišla bolj malo ljudi, kar je glede na čas nekoliko razumljivo, ker predavalna sezoia je prišla že ob kredit. Taka predavanja niso samo koristna in potrebna, ampak tudi zanimiv*, kar je zlasti po,kazalo predavanje inž. Dimnika. G. ing. Matanovič jc govoril o tehnični izvedbi varnostnih ukrepov, ki bi ob napadu prišli v poštev. V morebitni bodoči vojni, bado letalom naj-boljši cilji tovarne in naselja. Napadi bodo podnevi in ponoči. Ker pa je nevarnost za letalca podnevi vq£ja, bo večina napadov izvedenih ponoči. Da se na napad pripravimo, imamo na razpolago sredstva n. pr. slušna. Da pa napad preprečimo, ne smemo nuditi sovražnim letalom vidnih ciljev in to dosežemo z zatemnitvijo. Zatemnitev naj se izvrši tako, da mesto ni vidno iz določene višine (300—400 m). Promet mora biti običajen, kar zahtevajo zlasti vojaški oziri. V mestu ne smemo pustiti nobene svetilke, ki bi puščala svetlobo navzgor. Najboljša bi bila taka s kovinskim senčnikom, ki usmerja svetlobo navzdol. Paziti moramo na to, da ni odsev na tleh prevelik, kar se lahko opazi in se tako zmanjša varnost. Odsev se zlasti pozna na mokri asfaltni cesti. Najboljša rešitev bi bila odklopitev, toda to se ni izkazalo kot dobro. Na vsak način pa moramo ugasniti reklamno razsvetljavo in podobno. Svetilke pustimo samo na križiščih in še te 8 Šibko žarnico. Težavno vprašanje so vozila. Avtomobilski promet mora obstati. Za vozila zadostuje taka luč, ki služi samo za orientacijo, da s© preprečijo karamboli. Reflektorska luč in mestna luč sploh nista dovoljeni. Mislili so, da bi bilo dobro, če bi se na luč dala zaslonka z 1 cm visoko in 8 cm dolgo odprtino. Toda tudi to se smatra za nedopustno. Luci je zasenčiti tako, da ne pada svetloba nadhorizontalno in da je odsev na cesti čim manjši. Podobno velja za ostala vozila. Dolgo časa se je smatralo, da je modra luč najboljša in najmanj vidna. Bolj priporočljiva pa je vseeno rdeča luč. Kar se tiče razsvetljave zasebnih stanovanj, je lahko. Z lesenimi žaluzijami in zavesami je okna lahko zastreti. Težavnejše je pri tovarnah, kjer se bo delalo tudi ponoči, ter po elektrarnah in vodovodih. Moderne tovarne so zidane tako, da imajo stekleno steno in stekleno ploščo na strehi, da jo čim več svetlobo. Pri taki zatemnitvi naletimo na večje težave. Uporaba mehaničnih konstrukcij ali pa zasilna rešitev (lepenka, karton) skoraj ne pride v poštev, ker je vse to drago in tudi težko izvedljivo. V tovarni imamo splošno razsvetljavo in razsvetljavo na delovnem mestu. Pri navadni razsvetljavi hi bilo poslopje vidno Že iz velike višine. Ce pa splošno razsvetljavo zmanjšamo na 80 voltov, na delovnem mestu pa namestimo svetilke z globokim senčnikom, tedaj tako poslopje iz gotove višine ne bo vidno. Pri obratih, ki so vedno v delu (elektrarne, vodovodi) uporabljamo luminofore, to so kemične spojine, ki shranijo svetlobo (kazalci na urah, na katere se ponoči vidi) ali pa podaljšajo valovno dolžino tako, da vidimo skale na merilnih aparatih in ročice na strojih. Ta sprememba valovne dolžine spreminja nevidne ža#ke v vidne (ultraviolični žarki). 1921 n. pr. zaposlenih v tem rudniku 1015 delavcev. Spravili so iz rudnika do 100.000 ton premoga, sedaj komaj 24.000 ton premoga letno. 20 Skrivnost smrtne megle »Z Lenglenom, vemo... Se je dalo sklepati vnaprej. Vod v njegovi hiši je bil točno ob 22. uri in 7. minuti, v trenutku, ko sle vi prispeli v New York, prerezan.« Sedaj je bil pa Devorny le presenečen. »Od koga? Od vas ali od sovražne strani?« je zvedavo radovedno poizvedoval. Avtomobil se je nenadoma ustavil. »Hitro!« je vpil neki človek v pilotski oblfeki. »Takoj bomo vzleteli!« Devorny je zagledal obrise neke temne pošasti — za vožnjo pripravljenega letala. »Odgovorite mi na moje zadnje vprašanje«, se je obrnil k svojemu spremljevalcu, potem ko sta oba zapustila avtomobil. »Dovolite mi, da vas pustim na to vprašanje brez odgovora«, je odvrnil tujec odmerjeno. »Vi boste morda nad na- šim prijateljstvom dvomili, če vam povem, da smo mi...« »Mr. Kenntlbury! Vstopite!« je nekdo glasno zavpil. Devorny je urno splezal navzgor. Ko se je obrnil in pogledal za tujcem, je ta že izginil. Takoj nato se je letalo odtrgalo od tal... 9 »To ni bilo lepo od tebe, Kenntlbury«, je spregovoril oče Sam očitajoče pri zajtrku ter zamišljeno srebal kadečo se sivorjavo pijačo, ki se je po vsej krivici nazivala kava. »Ne, to res ni bilo lepo od tebe!« »Vi ste šele proti drugi uri zjutraj prišli domov«, je pribila Marion. Devorny je skrušeno povesil glavo. Bil je hvaležen Marion za majhno ponarejeno dogodbo. V resnici ni prišel domov ob dveh, temveč šele okrog štirih. »Moja teta je bila bolna«, se je poskušal opravičiti. »Ah, pomilovanja je vredna«, se je krohotal Sam. »Potem si jo gotovo vzel kar s seboj in si jo tukaj bogzna v kateri prepovedani beznici opijal z wi«kijem?« »Pa zakaj vendar? Kako to?« De>vorny ni razumel, zakaj mu je Marion dajala znake in mežikala z vekami. »No, kdaj si vendar prispel v Buffalo?« »Nekako tik pred drugo uro«, se je zlagal Devorny in takoj opazil na prevaranem obrazu Marion, da je izustil neumnost. Oče Sam se je zmagoslavno krohotal. »Potemtakem 6i ti gotovo prišel z letalom, dragi mladenič?« »Z letalom?« je ponovil Devorny v zadregi. Trajalo je nekaj sekund, da je zastopil, da Sam svojega vprašanja niti ni resno mislil. Bilo bi približno isto, če bi bil vprašal: »Potemtakem so te gotovo semkaj poslali s topovsko kroglo?« »Kako to? Zakaj?« je vprašal Devorny nekoliko olajšano. »Zadnji vlak iz smeri Elmira pripelje ob 12.27«, je dejal Sam suho in si obrisal z rokavom zadovoljno ostanke kave okoli ustnic. »Da, da, moj dragi. Laž ima zmerom zelo kratke noge! Pa konec govoričenja, Kenntlbury! Pojdi, sedaj greva!« »Da, pojdiva!« je vzkliknil Devorny veselo. »Hvala Bogu, da je to silno mučno zasliševanje pri kraju.« »Na svidenje, grof!« je dejala Marion razočarana. Saj res. Sedaj bi že skoro pozabil posloviti se od male. Kje so neki bile njegove misli? Urno se je obrnil med vrati in ji pomolil roko. »Na svidenje, Marion!« je zavpil prijazno. Nato je stekel, da bi dohitel očeta Sama. V tovarni se je moral pri delu z vso vnemo zbrati. Čeprav jo v letalu nekaj ur počival, se je utrujenost vendarle pokazala. Le zavest grozeče nevarnosti — v njegovem žepu je tičal dragoceni drobni aparat —, ga je držala pokonci. Pozornost ne sme vzbujati! Če bo nemarno delal, ga bodo gotovo opazili ... Stisnil je zobe in samega sebe opazoval, če so njegovi gibi in prijemi tudi danes tako sigurni in točni, kakor sicer. Merilna ura je pokazala rdečo luč — odmor. Kot avtomat je Devorny ponovil še trikrat vse prijeme. Njegovi živci so so napeli in srce je udarjalo hitreje... Sedaj je dobro! Z opotekajočimi koraki je drsal skozi tovarniške prostore. Njegovi roki sta bingljali sem in tja... Nihče ne bi mislil, da ima v levici, ki jo je stisnil v pest, fotografski aparat. To je dvorana... Kot zmerom so brneli motorji in se vrtila kolesja. Nekatera hitro, druga počasi... Ena — dve... še enkrat: ena — dve... Dva posnetka sta bila narejena... K temu stroju — k najzanimivejšemu delu celotne naprave — se mora približati Še od druge strani. Toda kako? Ne da bi vzbudil pozornost je bilo nemogoče priti na ono stran. Moral je naprej... Stoj, tam je stal vendar njegov inženir. Prav tam, kjer je on sam ta trenutek strastno koprnel, da bi stal... Kot blisk je spreletela Devornyja neka misel. Kaj bo šlo? Ni časa za preudarek! Ali naprej, ali... In že je korajžno stopal proti inženirju ... »Mr. Michaud«, je glasno zavpil, toda njegov glas je zvenel nekoliko ostreje zaradi razburjenja. »Mr. Michaud« — ena — dve ... Prvi posnetek! — Cujte ...« »Kaj je?« je zarenčal mali mož in za hip pogledal v De-vornyja, nato pa se spet zazijal na določen del stroja. Od tu in tam Predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovi* je predvčerajšnjim obiskal znami pravoslavni samostan v Žiči blizu MataruSke banje. Pregledal je obnovitvena rlela v samostanu, nato pa obiskal še žičkega pravoslavnega škofa dr. Nikolaja Velimiroviča, s katerim je imel daljši razgovor. T>va milijona dinarjev so zaslužili bosanski kmetje za nabrano lipovo cvetje. Zlasti bosansko Posavje ima dosti lip, ki so letos imele obilno cvetje. Nabiralci prodajajo posušeno cvetje trgovcem po 10 do 12 dniarjev za kilogram belega in po 14 do 16 dinarjev za kilogram Črnega cvetja. Samo v Brčkem so trgovci odkupili od kmetov sedem vagonov cvetja, ki ga bodo poslali v Nemčijo, Anglijo, Francijo in Južno Afriko. Tako vidimo, da prinaša tudi lipa lep zaslužek revnemu bosanskemu ljudstvu. Za 27 milijonov dinarjev so se povečale našo terjatve v Nemčiji. Stanje kliringov z dne 8. 'julija kaže, da nam dolguje Nemčija sedaj 214.5 milijonov dinarjev, med tem ko se ije naš dolg Italija povečal za 317 milijonov dinarjev na skupno 78.5 miljonov dinaTjev. Prav taiko se je povečal naš dolg Polaki in eicer na 22.3 milijona dinarjev. Nova leiiSča nikljaste rude so odkrili med Valjevom in Čafkom. Ruda vsebuje pol odstotka čistega niklja. Istočasno pa javljajo s Skopske Črne gore, da so tudi tam nažli nikljevo rudo, vendar p« vsebuje ta ruda komaj dve desetiinkt odstotka niklja ter (jie zato izrabljanje nerentabilno. Pač pa upajo, da utegnejo imeti več usneha nadaljnja raz-iskavanja v okolici, kjer so odkrili prva ležišča Čebelno satje je našel na veji inž. Ostojič iz Kupinova v Sremu. Lansko jesen ie namreč dobil na nekem drevesu satje divjih čebel. Opazoval je vsak dan, vendar je ugotovil, da ee čebele kljub bližajočemu se mrazu nočejo preseliti v kako skrivališče. Ostojič ije zato naredil steklen panj in vanj spravil satje * zmrzujočimi čebelami vred. Ko je pregledoval čebele, je našel matico bre« enoga krila. V tem je bil tudii vzrok, da čebele niso bolele zapustiti matice in bi ratjši tudi zmrznile, če jih ne bi rešil človek. Korenit ukrep, ki je bil na mestu, Je izdala posebna komisija- ki je pregledala detavni&ko prostor« v belgrajsiki tovarni pohištva »Vieung«. O stavki, v Ikatero so stopili vsi vajenci v tej tovarni, smo že poročali. Komisija, ki je prišla zasliševat vajence, je morala potrditi vse pritožbe vajencev in javiti stvar na višjo oblast. Zato je šla predvčerajšnjim komisija, v kateri je bil tudi odposlanec socialnega min.istnstva, v tovarno n n pregledala prostore. Vsi elani komisije so si bili sogilasni v tem, da f°1- . *avnice skrajno nehigijenični in zatohli, skodljvi za zdravje slehernega delavca, slasti pa za vajence, in da je zato treba tovarnarju pre-povenat! nadaljnje obratovanje. Za vajence, ki so bili bolni, bo poskrbela Delavsika zbornica in jih poslala na zdravljenje, za vse ostale pa bo skušala najti novo zaposlitev. Pravoslavnega meniha, ki je »nabiral« preduj-ustavitev prostovoljskih potrdil, so zalotili orožniki v okolici Prištine.Jovan Mitrovič se je kot menih zapletel v nedovoljene odnose z neko žensko. Pravoslavna cerkvena oblast mu je zato vzela čin in ga M-azpopila«, nakar se je Mitrovič znašel brez vsakih sredstev na cesti. Da bi se izkopal iz začel ohišikčKrati prostovoljce in jim obljubljata, da jim bo za primemo nagrado pomagal s svojimi dobrimi zvezami izposlovati prostovoljska potrdila, s katerimi bodo dobili pravico do brezplačne zemlje. Tako je oskubil večje število prostovoljcev za čedne denarce, dokler ni nazadnje padel v past in se znašel v zaporu. Tri mesece stara kokoš je začela nesti jajca in potem k ločiti v vasi Slavonska Orahovica Ta nepri-rodni pojav se ije dogodil pri poslovodji tamkajšnje Batove podružnice. Piška, ki ije bila stara komaj tri mesece, je začela nositi jajca, ki so bila velika ko* golobja. Ko je bilo jajc dvanajst, je začela kločiti. Lastnik sedaj z radovednostjo pričakuje, kaj se bo izleglo iz drobnih [jajčec. Bržkone je njegova kokoška najmlajša kločka v državi. Pet sto let je bila oproščena pod turško olilas-jo vseh dajatev in davkov srbska vas Poneš na aredi_ poti med Gnjilani in Prištino. Vaščani so dobili za svoj privilegij poseben ferman od sultana Bajazitai takoj po Kosovski bitki, ko se je , j .Jjt vračal proti Odrinu, pa se mu je spotoma zlomilo kolo na vozu. Nesreča ga -e bila doletela iačjs srec** Sozda. Ko so vprašali v bližini nahaja če bi se dalo dobiti kovača, Tini« ; J'• v'*® sarn lahke popravil kolo. K £ plačilo Polia^a.'r ^ je sultan vprašal, kaj c tntpr« L,e odgovoril, naj sultan da ,wt Si hlLTa ,1’ vae vseh davkov in raznih desetin begom. Sultan j« ta.koj velel evoiemu pisarju, da ne naphal b^no-ferman- Tako so bili vaščani do • 18»5 oproščeni davkov, šele revolucije na sullanskem prestolu so jim te ugodnosti vzele, nakar pa je kmalu sledila balkanska vojna in z njo osvoboditev. Pogajanja med lastniki ladij in pomorščaki bodo bržkone , ugodno zaključena v nekaj dneli. Zadnje dni so imeli zastopniki obeh skupin po več sestankov, v katerih so se sporazumeli v vseli važnejših vprašanjih. Oboji so namreč spoznali, da bi stavka, v katero so hoteli ftopitii pomorščaki, Škodovala enako lastnikom kakor tudi pomorščakom. Podpis nove kolektivne pogodbe pričakujejo v nekaj dneh. V splitsko pristanišče je ponovno zaplula luksuzna jahta strica sedanjega egpitekega kralja princa Jusufa Kamala. Princ potutie s svojim stalnim spremstvom, poleg teh pa se na ladji naha;a tudi osem Članov egiptsikega kraljevskega doma. Princ Jusuf Kamal ee nahaja že dober mesec v dalmatinskih vodah. Grob si izbral, pa še istega dne je umrl kmet Josip Stilinovič iz Ličkega Novega. Starec je popeljal svojega nečalka s seboj na sprehod skozi polje »potoma je stopil tudi na pokopališče in pokazal nečaku, kateri prostor ei je bil izbral za svoje zadnje prebivališče. Komaj pa sta se vrnila domov, 'je Stilinoviču prišlo nenadoma slabo. Zgrudil _se je 111 že po nekaj trenutkih izdihnil. Pokopali so ga seveda na prostoru, ki si ga je bil sam izbral. 700.000 dinarjev je poneveril blagajnik sodišča v Čakovcu, Preiskava, ki jo vodi preiskovalni sodnik Planinšek iz Murske Sobote, je patrdila ljudsko govorico, da mora blagajnik Friedrich imeti lepe postranske dohodke, ker se je gibal samo v boljših družbah in na debelo trobil denar. Friedrich je namreč jemal denar iz sirotinskega sklada. Ta 6klad je oropal kar za 700.000 dinarjev. Povrh tega pa je ukradel 20.000 dinarjev še iz blagajne uradniške zadruge. Posledice naše brezbrižnosti... Maribor, 19. julija. V neki veliki mariborski tekstilni tovarni se je izvršil nedavno popis delavstva. Na popisni pofi je bila tudi rubrika glede narodnosti. Tovarna ima okrog 500 delavcev, vsi so iz Maribora ali neposredne okolice. Po rodu so po ogromni večini Slovenci. In vendar je značilno, da je jedva 10% od vseh vpisalo v polo svojo narodnost kot slovensko. Večina je to sploh izpustila, mnogi, ki so očitno slovenskega rodu, pa so zapisali drugo narodnost... Tovarna obstoja sedaj že 15 lot. Ves ta čas je občevalni jezik v tovarni nemščina. Vsi mojstri, vsi ravnatelji, vsi solastniki so — Nemci, dasi je bila ustanovljena s slovenskim kapitalom. Delavec, ki ne zna nemškega občevalnega jezika, je v tovarni^ nemogoč. Povrhu mora še vedno slišati omalovaževalne besede o našem harodu, pa ni čuda, če je v teku let izgubil zaupanje v svoje ljudi... To je en primer. Druga zanimivost je naslednja: V Mariboru in zaledju ob meji je dovoljen nakup nepremičnin samo našim državljanom jugoslovanske narodnostL Posebna komisija budno bdi nad vsemi nepremičninskimi spremembami ter je ze nešteto sklenjenih kupčij zavrgla. Vondar pa se vidimo, da prehajajo posestva v last ljudi, o katerih ne bi mogel nihče z gotovostjo trditi, da so zavedni Slovenci, nasprotno, vsemu mestu je znano, rla simpatizirajo z drugimi gibanji. Pa ne samo to, ve se tudi, da so si zidali hiše ljudje, ki niso nase narodnosti, da so kupovali posestva f.®”? . , šm, k* niso niti naši državljani. V zemljiški knjigi je vpisan kot lastnik naš človek, ki P? ,'e v. resnici le slamnata kulisa za tujerodca, 1® dejanski lastnik. Tako se izigravajo pri nas določbe, ki so za našo narodnost na meji življenjskega pomena... Tretja stvar: V Mariboru bivajo nekateri podjetniki, ki so si do nedavnega časa šteli v čast in ponos, da niso naši državljani. Vse, kar je pri nas, jim je bilo »balkansko«, manjvredno, samim sebi so se zdeli, da so mučeniki, ker morajo živeti pri nas. Vsako priliko so porabili, da so se s svojimi luksuznimi avtomobili vozili čez mejo v razkošna inozemska kopališča in letovišča, naša so jim bila namreč preneznatna, »preumazana«. Vse pri nas so zaničevali, samo no našega denarja. V malo letih so si nakupičili ogromne milijone, ki pa jih niso naložili pri nas, temveč znosili v inozemstvo. Praške in dunajske banke so bile polne njihovega denarja, imajo svoje konte v Švici, Parizu, Londonu. Pri nas ne le, da niso investirali niti dinarja v neproduktivne namene, obleko so si kupovali v inozemstvu. Povrhu so sovražili naš jezik, naš narod, v njihovih obratih se ni smelo govoriti slovensko in še danes se občuje z delavstvom samo v tujem jeziku. Nastavljali so za delovodje in mojstre same tujce, najhujše valpte in zaničevalce našega jezika. Ščitili so jih pred našimi oblastmi, češ da so nenadomestljivi, dasi so naša stanovska združenja dokazala, da nimamo samo enega, temveč sto boljših in strokovno holj usposobljenih ljudi za njihova mesta. Našli so celo pri naših uradnih ustanovah zagovornike, ki so nenadomestljivost tujcev uradno dokazovali... Ko so oblastva nekaj teh tujih mojstrov izgnala, so pritisnili na slovensko delavstvo, da je s podpisi zahtevalo, da ostanejo ti mojstri pri nas. Delavce, ki niso hoteli tega podpisati, so enostavno odpustili ter jih še do danes niso hoteli sprejeti nazaj. — Med tem je prišel pri naših sosedih prevrat, nearijska kri je izgubila vso veljavo. Sedaj so tem ljudem zdi najvišji ideal — jugoslovansko državljanstvo. Zanj bi bili pripravljeni žrtvovati milijone — in jih tudi žrtvujejo, zatrjujoč — da je v Jugoslaviji vse : i- \ J .. Najdejo številna odprta ušesa in voljne roke, ki potem podpirajo njihova prizadevanja. Prihajajo iz Belgrada posredovalci, ki jim vse obljubljajo, ki pravijo celo, da jim bodo izposlovali, da bodo lahko nekaj desetin milijonov denarja spravili na Angleško... itd. Vse to se dogaja pri nas, o tem govori vsa naša javnost. Da bi se pa bili proti takim pojavom podvzeli kakšni konkretni koraki, o tem pa še dosedaj nismo slišali... Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Razbojniški napadi v celfskem okrafu se pojasnjujejo Celje, 20. julija. Orožniki celjske orožniške čete so včeraj aretirali zloglasnega razbojnika in vlomilca 27 letnega Mesariča Franca iz Hrastovnice pri Poljčanah. Marljivim in požrtvovalnim orožnikom je uspelo, da so prisilili pretkanega vlomilca, ki prizna le to, kar se mu točno dokaže, da je priznal 10 vlomov, ki jih je izvršil v Ločah, Laporjih, Sp. Lažiah, Sp. Hudinji, Vojniku, Arji vasi, v bližini Slovenske Bistrice, na Lopati, Rečici pri Rogatcu in Mali Pirešici. Ta zločinec pa je storil še težja zločnstva, ki so pa zaenkrat zaradi preiskave še tajne. Zdi se pa, da bodo kmalu končno pojasnjena in z njimi tudi dvojni roparski umor gostilničarja Ocvirka Antona in njegove žene Rozalije iz Medloga pri Celju. Znano nam je le toliko, da oblast razpolaga s težko obremenilnim materialom za Mesariča ter je možno, da je pri tem zločinu najbrž sodeloval. Mesarič se je namreč v pijanosti nekoliko neprevidno zarekel, kar so orožniki takoj porabili. Bralcem našega lista je znano, da so pred dnevi orožniki aretirali poleg Mesariča še Košaka Albina, celjski stražnik pa je presenetil vlomilca Avžnerja Viktorja Vi. Laške vasi pri Štorah, ko je spal na nekem kozolcu v celjski okolici. S seboj je nosil nabit samokres, ki bi ga gotovo porabil, če ne bi bil stražnik Gajšek Alojz previden, da se je tiho priplazil in ga presenetil. Tudi Avžner je orožnikom priznal 15 vlomov v celjski okolioi in v krajih teharske občine. Ostali pa so še nekateri znani vlomilci in zločinci, ki so bili že večkrat kaznovani, pa še vedno ogrožajo Savinjsko dolino. Ljudje govore, da iščejo orožniki Pečovnika Josipa iz Šent Janža, Gro-benška Alojza iz Šent lija pri Velenju, ki se izdaja za lesnega prekupčevalca, Colemana Antona iz Dravograda, Novaka Roka iz Makol ter Zajca Franca iz Starega trga pri Slovenj Gradcu in Hu-doroviča, cigana z Dolenjskega. Prebivalstvo naj gre oblasti pri zasledovanju zločincev na roko in jih v primeru, če katerega od imenovanih opazi, takoj izroči orožnikom ali jih vsaj obvesti. Dve novi, ponosni paiači v Celju Palača Pokojninskega zavoda za 3 milijone dinarjev Celje, 20. julija. Ob 1 K>nosni Mestni elektrarni je zrastla v pičlih treh mesecih na prostoru »Stare krone« na Krekovi cesti krasna trinadstropna palača Pokojninskega zavoda. Ko so podirali močne zidove Stare krone, so ljudje občudovali njene trdne oboke. Po »strašnem« plinskem napadu na Celje so se »sovražniki« spravili ravno na Staro krono ir|„tako pomagali celjski mestni občini podreti to hišo. Celjski gasilci, ki so ob tej priliki stopili v uspesno »akcijo«, so podrli precejšen del hiše, in tako je kmalu zazevala za Mestno elektrarno in Delavskim domom strašna odprtina, ki je mnoge motila, zlasti časnikarje ,da so se ob njej spotikali. 1. marca je okrog 60 delavcev-zidarjev začelo kopati temelje za novo palačo. V treh pičlih mesecih je dograjena krasna, trinadstropna, trgovska in stanovanjska . hiša Pokojninskega zavoda, do konca meseca novembra pa bo popolnoma dokončana tako, da se bodo lahko stranke ob novem letu že selile vanjo. Pretekli teden so delavci kar dvakrat obhajali »likof«. Prvič jih je pogostil delodajalec stavbenik g. Gologranc, v soboto pa je nagradil delavce s pijačo in jedačo še Pokojninski zavod. Za stavbo so porabili 261.900 kg cementa (2160 vagonov), 23.000 kg beton, železa, 361.000 zidakov, 1247 kub. metrov gramoza za betonska dela, 375 kub. metrov peska, 1056 centov lom-ljenca in 33.355 kg živega apna. Nova stavba ima na cestni strani 48 m dolžine in dve stopnišči z vhodom na Krekovi cesti. Spodaj obsega prostorne kleti in dve pralnici, v pritličju ob Krekovi cesti pa 8 modernih trgovskih lokalov s pripadajočimi skladišči. Vsako nadstropje bo imelo 3 dvosobna stanovanja s kopalnicami, eno trisobno stanovanje z vsemi pritiklinami. V Podstrešju bo stanovanje za hišnika, dve pralnici, dve likalnici in sušilnica. Zgradba ima skoraj ravno streho. Cestno čelo bo v pritličju imelo k a menit o oblogo iz podpeškega marmorja, v nad-vl pa ’z kromobetona. , v Meseca novembra bo blagoslovitev nove pa-„ ,e' ' Rradnji nove palače Pokojninskega za- tavU S0 P°dreti precej Kariinove, Šitan- ztmHnn*. hiSe- Sedaj zeva tu velika ne- škrbinp iJmfvu ki ,e ka1i0r škrbina- take estetsko !U(1i nai,eP5a Palača svojo trinadstronn h' mora,i Postaviti veliko drugačno lice. M da'a U'id P0Polnoraa Slcrmeckjr°Pn* trs°vski dom ,.pSteNaieVmaldv^rferu°Ve Ulice in Kra)ia Petra ceste j po dveh letih napornega dela 7craiena J;*1‘»a Palača - trgovski dom Stermecki. Ta železobetonska stavba daie sredl-| šču mesta posebno lep obraz, saj se je nova palača P°n’a d za„P^e?e* nazai od mesta, kjer je stala prejšnja dvonadstropna trgovska hiša, ki so jo moraH porušiti zaradi slabih temeljev. Trgovski dom Stermecki je z moderno in praktično urejenostjo v ponos slovenskemu Celju, ker je ravno trgovski dom Stermecki v Celju po svojem pod-jelnem lastniku prvi utrl pot slovenski trgovini v Celju in je postal po 20 letih naivečia domača trgovska hiša v Jugoslaviji. Železobetonska stavba je 25 m široka in 25 m dolga ter ima moderno urejene kletne prostore. V štirih nadstropjih je za trgovski promet na laz-polago 3750 kv. metrov. Porabili so pri delu palače 60.000 kg ali 6 vagonov železa in 25 vagonov cementa. Trgovski dom ima garderobe, električno dvigalo, lastno avtomatično telefonsko centralo z 20 aparati. Notranji prostori so parketirani in zelo praktično urejeni. V kletnih prostorih so delavnice za popravila, centralna kurjava in oddelki za steklo, porcelan in drugo. V pritličju je trgovina na drobno, v I. nadstropju razpošiljalnica in pisarne, v II, nadstropju prodaja tekstilnega blaga na veliko, v III. nadstropju je skladišče, v IV pa šivalnica. V vseh teh predelih je stalno zaposlenih okrog 200 ljudi. Ob času razpošiljanja vzorcev in cenikov pa naraste število delavcev nad 300. — Nekaj še moramo pribiti: Pri gradnji palače je g. Stermecki zaposlil le domače obrtnike in delavce iz celjske okolice in celjskega okraja. Sklepi JNZ so vZagrebu naleteli na hud odpor Torkovi sklepi upravnega odbora JNZ so v Zagrebu naleteli na silovito oster odpor. Zagreb zvrača vso krivdo in odgovornost in eventuelne posledice, ki bodo nedvomno zaradi nepopustljivosti Zagreba in Belgrada še nastale, na Belgrad. Zagreb pravi, da razpust najvišjih hrvatskih športnih organizacij, ki so tako v sedanjosti kakor v preteklosti izpolnjevale samo svojo športno in pa nacionalno dolžnost, ni več vprašanje JNZ, ampak vprašanje Hrvatov, ki ga bodo rešili sami tako, kakor smatrajo, da bo najboljše. Zagrebčani pravijo, da so prav oni klubi, ki so bili s torkovimi sklepi izključeni iz JNZ, ustvarili JNZ in da ti klubi žive že več kot 30 let ter da zato z delom tudi ne bodo prenehali in da bodo delali izven mej današnje Jugoslovanske nogometne zveze. Spričo torkovih sklepov pa je tudi Hrvatska žporlna sloga izdala poseben komunike, v katerem določa, da postanejo zagrebška, splitska in osješka podzvoza organi Hrvatske športne sloge. Prav tako postanejo organi H9S tudi vsi dosedanji sodniški odbori JNZ. Odslejnaprej bo torej Hrvatska športna sloga za vse hrvatske klube najvišji forum, na katerega se bodo morali obračati v vseh važnih vprašanjih. Po mnenju zagrebškega »Jutarnjega lista« dokazuje izključitev hrvatskih klubov iz Jugoslovanske nogometne zveze še enkrat, kako samovoljno, krivično in proti pravilom so ravnali oni, ki bi morali ravnati povsem drugače. Hrvatsld športniki naj sedaj tem bolj vedo, kako zelo je potrebna HŠS. Po mnenju tega lista je JNŽ tudi falizificirala sklepe zadnjega občnega zbora JNZ, torej se ni držala sklepov, ki so bili tedaj sprejeti.' Nadalje menijo Zagrebčani, da je JNŽ sprejela omenjene sklepe le zaradi tega, ker Hrvati niso pristali, da se razide na novo ustanovljena Hrvntska liga. H koncu svojega odgovora pravi HŠS še, da bodo hrvatski športniki skupno z vsemi poštenimi srbskimi klubi ustvarili novo športno organizacijo in izključili vse one, ki v športu napravljajo nered od zgoraj navzdol. Važni nadaljni sklepi >a bodo sprejeti na seji Hrvatske športne sloge v peteu zvečer. Kraj Barometer-sko stanje Temperatura v 0' g> &> at C |c Veter (smer, 1« kngf) Pada- vine , « ri 1 * kopališče OUZD-a bo radi temeljitega čiščenja zaprto od 24. do 31. julija t, 1. Mest« zaščitne sestre z daljšo prakso pri remt-p^nu je razpisal Okrožni urad za zavarovance delavcev v Ljubljani. Rok zn vložitev prošen« je do 20. avgusta 1939. Ruska kapelica pod Vršičem. V nedeljo, dne “*• ju“ja ob 11 zjutraj bo v ruskii kaipelioi pod Vršičem slovesna služba božja. Društvo Rejec malih živali v Črni pri Prevaljah je bilo na zasebno pobudo tamošnjih rejcev ustanovljeno preteklo nedeljo. Ustanovni občni zbor je bil v prostorih ljudske šole v Crni, kjer je bila improvizirana mala razstava vseh vrst slik malih živali ter raznih produktov iz reje malih živali. Šolski upravitelj g. Inkret Alfonz, tajnik Zveze društev rejcev malih živali iz Ljubljane, je imel obširno predavanje o posameznih panogah reje malih živali. Prečitana so bila odobrena pravila, odobren društven poslovnik, nakar je bil izvoljen novi odbor z g. Jankom Kuharjem, šolskim upraviteljem v Crni kot predsednikom ter g. Hleyerjem Josipom kot tajnikom. Novo društvo je takoj razvilo program bodočega dela ter bo v najkrajšem času uprizorilo filmsko predavanje s slikami o posameznih vrstah malih živali, dalje ne-1 Prireditev in nakup plemenskih živali pri sosednjih tovariških društvih. i Rezervne oficirje obveščamo, da bo prirejeno • xii ; septembra t. 1. skupno potovanje'vo-jafildm svečanostim na kraljev rojstni dan na Ba-njici v Belfijradu in poklonitve neznanemu jugoslovanskemu junaku na Avali ter pokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju na Oplen-cu, dne 7. septembra t. 1. Preskrbljeno bo za brezplačno potovanje in prenočišče. Udeležba le v uniformi. Obvezne prijave Članov sprejemajo do 31. julija t. L pododbori v Ljubljani, Celju in Ptuju Rezervne oficirje obveščamo, da si lahko na-bavijo lastno uniformo z mesečnimi odplačili. Vse informacije dobe člani pri upravi svojega podod bora med poslovnimi urami ustno ali pa pismeno. (Znamko za odgovor priložiti.) Objave Mariborskega tedna Male domače živali morejo nuditi zlasti malemu človeku obilo vsestranskih koristi: meso, krzno, prej«*, tkanine itd. Kako jih je treba gojili in kako izkoriščati njihove produkte, bo pokazala vsem interesentom na najnapornejši in poučnejši način letošnja razstava na VIII. Mariborskem tednu od 5. do 13. avgusta- Važna panoga narodnega gospodarstva je postalo pri nas zlasti po vojni tudi gostinstvo. Kakor drugi napredni narodi, mu posvečamo tudi mi Slovenci vedno več pažnje in se resno trudimo, da bi ga dvignili na dostojno višino. Zato bo gostinska razstava na letošnjem VIII. Mariborskem tednu o,d 5. do 13. avgusta ne samo prikaz vsega tega, kar smo že dosegli, ampak tudi najlepši pouk vsem, ki se sami z njim ukvarjajo. Zato opozarjamo na to razstavo vso slovenske gostilničarje, restavratorje, kavamarje itd. Kakor vsako leto, tako bodo pokazali mariborski in okoliški obrtniki tudi na letošnji obrtni razstavi VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta, ka>j vse zmore njihova mizarska, čevljarska, torbarska, krojaška, ključavničarska in vsa ostala umetnost Zato bo ta razstava dostojna revija znanja in naporov našega slovenskega sodobnega rokodelstva. Drobne h Kranja Tihotapstvo. Ze dalj časa je imela kranjska policija na sumu brezposclncgha delavca Josipa P. iz Stražišča, da tihotapi s saharinom. Policija ga je ujela in mu je zaplenila nekaj škatlic. Posurovelost. V prepiru med posestnikoma Jožetom R. m Francetom J. iz Orehka pri Kra-nju je Jože R. z leseno vago udaril Franceta po glavi in mu prizadejal štiri centimetre dolgo rano Ponesrečenca so z rešilnim avtom nezavestnega prepeljali v Kranj, kjer mu je nudil prvo pomoč dr. Faidiga. Posurovelega Jožeta R. je policija aretirala in ga zaenkrat pridržala v policijskem zaporu. Policija čisti zalego. O zaklonišču v Savske r drevoredu se je že precej časa govo,rilo. Slišat 5e bilo o nemoralnem početju nekaterih ljudi. Zdi) se je policiii posrečilo odkriti pravo gnezda in j takoj začela s čiščenjem. Aretirala je več vlaču* Doletela jih bo seveda najprej poštena kazen, potem pa odgon v pristojno občino. Kolesarska nesreča. S kolesom je podrl n* Jezeraki cesti poecstnik Drinovec Franc stanujoč o Stmževcm pri Kranju, uslužbenko v tiskar-Savi Terpin Marijo. Ponesrečenka ie dobila lažje poškodbe po telesu in glavi. Dela na banovinski cesti Lesce—Podvin so v vsf® teku in vozišče že betonirajo z najmodernejšimi stroji. Združenje jugoslovanskih inženirji v in arhitektov — sekcija Ljubljana priredi za ivo ie ?n,e 'n P° ni'h vpeljane goste skupen ogle' teh del v soboto dne 22, Julija popoldne. Odhod z glavnega kolodvora v Ljubljani z izletniških vlakam od 15.35 do Lesc, povratek iz Radovlj’> z vlakom ob 20.02. Skupno bo približno 10 k ti' hoje. člani SPD lahko potujete za polovično vo? nino na abjavo, ki jo bo preskrbelo vodstvo, zato pa morap biti na giavnem kolodvoru vsaj 20 mi-fcut pred dhodom vlaka. Stran 4 »SLOVENSKI DOMc, 3n« ». JuHJa 1099. Stev. 183. Baltiške države - okno na Vzhod in Zahod Njihova samostojnost gre na račun nasprotujočih si sosednjih velesil Zadnje čase se morda o nobeni drugi državi toliko ne govori kot o tistih treh državicah, ki leže na južnem koncu Finskega zaliva ob Baltiškem morju, in ki so nastale po razpadu carske Rusije. Ni toliko govora o njih morda zaradi obširnega prostora, ki ga obsegajo te tri državice, saj vendar vse tri skupaj merijo komaj 169.000 Uv. kilometrov in nimajo nič več kot 5 in pol milijona prebivalcev. Ne, pozornost vzbujajo v prvi vrsti zaradi svojega izrednega, če ne nesrečnega položaja in je morda le še čudno, da tega kočljivega in tako važnega prostora ni pogoltnila kakšna sosedna država in ga priključila svojemu »življenjskemu prostoru«, saj danes, ko so življenjski prostori tam, kjer si jih kdo sam postavi in izbere, ne bi bilo to niti tako čudno. Na srečo pa so te državice takšne, ki nanje ne preži en sam, pač pa najmanj dva, če ne še več in jim vsak skuša nuditi boljše jamstvo za njihovo neodvisnost in varnost. Ker pa te nasprotujoče si zaščitnice smatrajo, da je morda bolje, če je med njimi še kakšna državica, ki jih loči in se zato tudi čutijo bolj varne, je sredi velesil tudi malim državicam zagotovljen obstoj, seveda dokler se politikom ne zazdi, da ni več potrebno takšno ravnovesje. Baltiške državice so tisti prostor, ki je bil toliko stoletij kamen spodtike, ki je svojčas omogočil Švedski, da je postala velika evropska država, ki je dalje tudi Poljski pomagal, da je dobila tolikšen razmah in ki je končno postal tudi ključ za delitev velikega poljskega ozemlja. In danes so te baltiške državice tudi tiste, ki na žalost obetajo možnost celo za splošni evropski spopad. Zakaj so baltiške državice tako privlačne Nekaj mora biti na teh državicah, da imajo tolikšno privlačnost. Kar tja v en dan ni napisal ravnatelj nemške visoke šole za politiko in profesor geopolitike general Haushofer v svoji zadnji knjigi, da mora to baltiško področje nekega dne priti v gospodarsko in politično skupnost tretjega rajha kot nova germanska zemlja. Pripomnil je med drugim tudi to. da ima Baltiško morje za Nemčijo isti pomen kot Sredozemsko morje za Italijo. V prvi vrsti so Litva, Letonska in Estonska kmetijske državice. Nad 80 odstotkov ljudi živi v Litvi od poljedelstva ali industrije, ki je s kmetijstvom v neposredni zvezi, v Estoniji okrog 75 odstotkov, na Letonskem pa približno 70 odstotkov. Izvažajo predvsem meso, maslo, les, lan in konopljo. Najbolj med vsemi tremi je industrializirana Letonska. Tedaj, ko je pripadala še carski Rusiji, je bila eno najvažnejših središč kovinarske, kemične in tekstilne industrije ter industrije kavčuka. Danes teh stvari dosti ne izvažajo, pač pa skušajo v prvi vrsti pokriti le domače potrebe. Podobno kot v Letonski je tudi na Estonskem, le da tu pripisujejo veliko pozornost oljnatim skri-ljavcem, katerih zaloge cenijo na več kot šest milijard ton. Iz njega so pred petimi leti poleg surovega olja za mažo, asfalta in nekaterih drugih snovi začeli pridobivati tudi petrolej, ki je prav tako dober kot tisti, ki ga dobivajo drugod iz petrolejskih izvirov, na primer v Romuniji. Kljub vsemu pa Baltiške državice nimajo tistega gospodarskega pomena, kakor jim ga danes na splošno pripisujejo. Svoj neizpodbiten pomen imajo sicer le za ožje področje in ni verjetno, da bi kdaj v gospodarskem oziru mogle pomeniti toliko kot na primer njihove sosednje pokrajine na vzhodu in na jugovzhodu, v Rusiji in na Poljskem. Je pa to vsekakor področje, na katerem se križajo tuja stremljenja, koristi velesil. To se danes pozna bolj kot kdaj prej in je zato o tem skromnem Baltiku danes toliko govora v zunanji politiki. Poljska naj bi dobila novih 800 negotovih in neprijetnih kilometrov meje Poljska je že sama imela priliko pretehtati pomen baltiških državic, ko se je v 16. in 17. stoletju ravno zaradi njih tako okrepila. Ni težko uganiti, kakšna izguba bi bila za Poljsko, če bi se teh državic polastila Nemčija ali Rusija in bi s tema velesilama dobila novih 800 negotovih in neprijetnih kilometrov meje! Za Rusijo je to področje vedno pomenilo vez z Evropo, z Zahodom. Danes morda preti nevarnost v nasprotni smeri, kajti Nemčija bi tu dobila najlepšo priliko, da Rusijo potisne iz Baltiškega morja in popolnoma zapre vrata na Zahod. Baltiške državice bi utegnile nekega dne služiti kot najboljše oporišče za naskok proti Vzhodu, proti Leningradu in proti Moskvi. To bi bil ključ za Nemčijo, s katerim bi sebi Baltik odprla, drugim pa zaprla. Litva, Letonska in Estonija so se svojega kritičnega položaja ves čas, odkar obstojajo, tudi dodobra zavedale. Zato so se že leta 1920 prizadevale, da bi skupno s Finsko in Polj6ko ustanovile »Baltiško zvezo" Ta prizadevanja pa niso rodila uspeha, ker se Finska ni hotela spuščati v kakšne pustolovščine preveč na jugu, poleg tega pa še ni poravnala svojih računov s Poljsko, s katero ni živela ravno v prijateljskih odnošajih. Letonska je takoj po tem neuspehu poskušala ustvariti ožjo zvezo, zvezo le s svojima malima sosedama Litvo in Estonsko. Leta 1923 je že sklenila z Estonsko vojaško zvezo, leta 1934 pa so se zbrali v Rigi zastopniki vseh treh Baltiških držav k podpisu »Baltiške zveze«. Ta zveza naj bi zagotovila varnost omenjenim državicam v kakršnemkoli spopadu na tem delu evropske celine. Ves čas, odkar obstoji, je »Baltiška zveza» nihala med berlinsko, varšavsko in moskovsko politiko. Vsem je skušala ustreči, nikomur pa se ne zameriti, da tako ne bi nihče imel povoda seči po njihovi zemlji. Litva je šla na svojo pot Prav velike složnosti pa tudi v tej Baltiški zvezi ni bilo. Ostali dve državici sta na primer zamerili Litvi, češ da je ona onemogočila zbližanje baltiških držav s Poljsko. Letonska se je namreč pritoževala, da njeno gospodarstvo z ustavitvijo prometa med njo in Poljsko trpi veliko škodo in je tudi Riga kot letonsko glavno pristaniško mesto prišlo na beraško palico. Cisto nov položaj pa je nastal letos meseca marca, ko je Poljska poslala Litvi ultimat, da mora z njo vzpostaviti normalne diplomatske odno-šaje in redni železniški in poštni promet. Med P-ljsko in Litvo je razmerje postalo prijateljsko. Drug važen korak je bila priključitev Klajpečje k Nemčiji. To je bilo 22. marca. Kmalu zatem je Litva prva od vseh treh baltiških državic podpisala nenapadalno pogodbo z Nemčijo. Čeprav je »Baltiška zveza« obstojala še dalje, je vendar vsaka državica vodila svojo politiko, tako kakor se i'i je zdelo z ozirom na razmere najpametneje, iitvi nudi danes Poljska še največja jamstva in m i V časopisih smo te dni brali, da je imel angleški ministrski predsednik Chamberlain v Cardiffu politični govor, v katerem je dokazal, da Anglija nifi ne misli na to, da bi Nemčijo obkoljevala, kaj šele, da bi bilo to res. Nemški poročevalec si je dovolil pri tej priliki majhno šalo. Poslal je svojemu listu sliko, ki jo vidite zgoraj. Pravi, da je Chamberlain govoril množici ljudi- pod dežniki. V kakšni zvezi sta Chamberlain in dežnik, veste. Vidite pa tudi lahko prav lepo, kako je ta šaljivi časnikar zgornjo sliko lepo sestavil. varnost s svojo izjavo, da bo vsak napad na litvan sko neodvisnost smatrala kot povod za vojno. Poleg tega pa je Litva dobila svojo zaščito tudi s polj-sko-angleško pogodbo, ki je bila sklenjena pred nedavnim. In Litva končno ni ena tistih držav, ki so ta jamstva odklonile. Letonske grožnje Listine »Baltiške zveze« še niso uničene, toda zdi se, da nimajo več nobenega pomena, ker so Sle male državice le preveč narazen. V letonskem časopisju, ki ga smatrajo za glasilo letonskega predsednika Ulmanisa, je bila objavljena odločna izjava, da Letonska ne bo dovolila, da bi jo vključili v sporazum, ki naj bi bil dosežen med Anglijo, Francijo in Rusijo, še več. Uradno letonsko časopisje celo grozi, da bo Letonska v primeru, če pride do tega trojnega sporazuma, stopila v neposredno zvezo z nemškim rajhom, s katerim to državico vežejo tradicionalne kulturne vezi in s katero je 7. junija z Estonijo vred podpisala nenapadalno pogodbo. Kakor bi bili užaljeni mi, če bi nam kdo dejal, da nimamo zgodovine — to se je sicer tudi že zgodilo — tako tudi mi ne smemo trditi, da je nimajo male baltiške državice. Vendar pa lahko trdimo, da ima pomembnejšo zgodovino med njimi le Litva. Ta zgodovina pa zelo zgovorno priča, da so baltiške dežele, pokrajine od Finskega zaliva do Vzhodne Prusije imele vedno velik pomen, morda nič n*njši kot ga imajo danes. Na tem področju se je prav za prav vedno srečavalo dvoje svetov, ki sta skušala izpodriniti drug drugega. Bile so vedtio nekak prag, preko katerega se pride na eni strani na Vzhod, od druge strani pa na Zahod. Na tem pragu pa so se dobro ohranili jasni odtisi tujčeve pete. Genijalnost-blaznost-zločinstvo: Pisatelja, ki ju je preganjalo lastno delo E. T. A.. Hoffmann Nikolaj Gogolj Eden najpomembnejših ruskih pisateljev, lahko bi dejali prerokov, je nedvomno Nikolaj Gogolj. Ta je v svojem »Revizorju« in v »Mrtvih, dušah« skoraj računsko natančno pokazal, da je tedanji red v carski Rusiji nevzdržljiv. Njegova dela so vplivala na njegove sodobnike in na pisatelje, ki so prišli za njim. Tudi Gogolja je zagrabila pošast blaznosti. Ko je začutil, da se mu približuje mrak, je začel bežati iz mesta v mesto, iz kraja v kraj, da bi ušel temu strašnemu notranjemu sovražniku. Neprenehoma ga je mučilo bolestno očitanje vesti, v katerem je sam videl kazen božjo za svoje prejšnje Življenje. Ta strah ga je gnal na spokorno romanje v Jeruzalem, a tudi tam ni mogel najti miru in pokoja. P • Ko so začeli prvi politični nemiri izpodkopavati temelj« ruskega carstva, je Gogol v svoji samoobteževalni blaznosti in v očitkih svoje bolne vesti mislil, da je on kriv vsega tega, da je to kazen božja, ki je prišla nanj zaradi porogljivih zbadljivk, katere je pisal. Postal je žrtev verske blaznosti in leta in leta klečal v svoji celici, katere ni zapustil niti za dan. Vse njegovo življenje je bilo odslej sama molitev, kes, pokora in samoobtožba, dokler ga nekega dne niso našli mrtvega pred ikonami. E. T. A. Hoffmann. čigar ime pozna ves svet zaradi njegovih fantastičnih pravljic, najbolj čudnih in najbolj neverjetnih zgodb, ki jih je'kdaj napisalo človeško pero, je spadal tudi med blazne genije. Vse njegovo delo priča o tem. da ga je moral ustvariti človek, čigar duševnost je bila plen najbolj čudnih in neverjetnih prividov. Pisatelj je že od detinstva trpel zaradi prividov in čudnega duševnega stanja: čutil je ves svet kot pomnožitev samega sebe. Ob nekem plesu se mu je zazdelo, da so vsi navzoči povabljeni gostje deli njega samega. Pozneje so se mu te utvare še pomnožile, zakaj vse postave, ki jih je ustvaril v svojih •romanih, pripovedkah in pravljicah, so začele vstajati pred njim kot živa bitja in ga začele mučiti. Njegovo življenje je bilo neprestan boj živega človeka z ljudmi, ki jih je ustvarila njegova domišljija in katerih se potem ni mogel več otresti. Živel je življenje podobno blazni pravljici in ni nazadnje mogel več ločiti, kaj je, resnično, kateri ljudje, ki ga obdajajo, so živi in kateri so samo vstali iz njegovih pravljic. Poleg Gogolja in Hoffmanna navaja književna zgodovina še celo vrsto ljudi, katerih življenje je bilo boj z demoni blaznosti in v katerih delu se sledovi tega boja odražajo. Sloviti Stephen Kig Hall, ld Je včeraf poslal v Nemčijo že tretje pismo (v 50.000 izvodih), v katerem razlaga razmere ▼ Nemčiji. Tudi to pismo je vzbudilo ▼ nemških političnih krogih silno ogorčenje. Značke naj bi Churchilla naredile za ministra Mnogo jih je v Angli-ji,. še več pa morda drugod, ki bi želeli, da pride v Chamberlainovo vlado Churchill To je namreč mož, ki bi skušal popolnoma odpraviti v angleški vladi politiko neprestanega popuščanja, zaradi katere je ravno Chamberlain izgubil preceij svojih, prej tako zvestih pmtaiev. V Angliji pa človek ne postane tako lahko minister, posebno ne v tako dvomljivih časih, kakršne dane« preživljamo. Toda Churchillovi prijatelji hočejo tega moža na vsak način opraviti v vlado in se v ta namen poslužujejo tudi nenavadnih sredstev. Na primer: Vsi angleški p.& Deset mintn zabave — 19.40 Nac. ura: NaSj pragozdovi in redke vr. ste dreves v njih (inž. Slih Oma-novift) Belgrad _ 20 20 Veseli zvoki (plošče) - 20.10 Slovenščina za Slo Vence (g. dr Rudolf Kolnrič) - 20.SO Fantje na vasi - 21.15 Smetano: Moja dom-ovina, (plošče) - 22 Napovedi, poročila — 22.15 Zvoki v oddih (Radijski orke. ster). Petek, 2J. julija: 12 Iz_ naSlh vrtov in gredic (plošče) - 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Vesel opol-danski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 19 Napoved’), poročila — 19.30 Kotiček 8PD: Lepote na Sih planin v poletju (g. dr. Arnošt Brilej) _ i9;4() Nae ura: — 3(1 Chabrier: Esi ina. rapsodija (pk>S6e) — 211.10 Zenska ura- V življenju zaznamovani (gdč. Anica Lebarjeva) - 20.30 Komrni trio (gdč. Fr. Ornikov,5, gg. C. Seldbauer in M. Lipovšek) _ 21.15 Pester koncert Radijskega orkestra -- 22 * a pove,di, poročila — 22.20 Anjdeške plošče — 32.50 E-spera ntsko predavanje o kongresu Kristusa Kralja. Drugi programi Četrtek, ^0 julija: Belgrad: 30.Humor* 21.10 Naj. pes.mi — Zagreb: 20 Igra, 20.30 Ork, koncert. 21 Zbor, 21.550 Tum n urice Bratislava: 79.40 Igra -Grof Moji te Chris>to«, 31.10 Klavir — Sofija: 19.30 Siraf. koncert, 21 Komorni koncert — Varšava: 21 Klavir, 23.15 Polj' ska glasba — Budimpešta: 20.10 Igra. 22 Plo&Če, 23 Cigan, orkester - TrsUMilan: 17.15 Vok. koncert, 21 Igra —• RimmBari: 21 Wagner.ieva opera «I/ohengriiu — Florenca: 21 Moderna glasba — Dunaj: 30.15 Brahmsove skladbe — Brati slava-Lip sko: 20.15 Obmejne pes«, mi — Movakovo: 19 Operetna in filmska glasba — Beromiinster: 19.42 Ruskn glasba, 21.20 Orgle, 22.10 Plesna, gla-sba — Strassbourg: 20.45 Ork. koncert. Vojska v Sveti deželi Toda preden se začnemo baviti s sedanjim položajem, preden začnemo razlagati, kako se je razmerje med Judi in Arabci zastrupilo in preden pokažemo, kakšni zapletljaji lahko pridejo iz te zmede, je neobhodno potrebno, da z velikimi potezami orišemo to svojevrstno gibanje, ki mu pravimo sionizem. S komunizmom, fašizmom in nacizmom je sionizem za trdno ena najzanimivejših dušeslovnih prikazni v naši dobi, ki je žal tako rodovitna na čudovitostih in krvavih novostih. Ne da bi preveč pretiravali, lahko rečemo, da je sionizem v svoji sedanji obliki neposredna posledica slovite Drey-fussove afere v Franciji. Ob tej aferi se je po vsem svetu razširilo mnenje, da je celo tako gostoljubna Francija pustila, da jo je zajel antisemitizem in da je v njej prevladala gonja proti Judom. Večina Judov je tedaj vodila odločen boj za zmago stvari, glede katere so se vsi čutili vzajemne. Nekateri pa so to priliko porabili, da so skušali spet vžgati v srcu svojih bratov pravo narodno vero in navdušenje. Ti Judje so govorili: »Glejte, ti Francozi, ki so nam prvi dali pravice in ki se je zdelo tako dolgo, da nas prijazno sprejemajo, tudi ti nas gledajo postrani kot tujce. Nekega dne bodo navzlffc videzu vsi narodi drug za drugim posneli ta zgled, celo Anglija in tudi Združene države. Naša dolga zgodovina nas uči, da nas nobeno ljudstvo ni trpelo dalje, kakor prav kratek čas. Nikjer nismo nikdar postali zares državljani. Včasih uživamo prehodno naklonjenost, toda nemilost kaj kmalu pride. Vse, kar se nam je zdelo naklonjenost, se prevrže v krutost. Kjer nas ne uničujejo, nas pa zatirajo in mučijo. Toda naj bo to preganjanje blagoslovljeno! Prav to preganjanje nas obvaruje, da ne pozabimo, da smo narod in da to raz-pršenje, diaspora, v kateri živimo, ni naša večna usoda. Celo tisti med nami, ki ne verjamejo v obljube sv.’pisma, v svojem srcu dobro vedo, da se bo Izrael prej ali pozneje združil v en sam narod. Pospešimo dan te združitve! Noben Jud ne sme nikjer na svetu imeti bolj nujne naloge kakor pa je ta!« Ti nauki so zadeli na velik odpor. Tisoči in tisoči udomačenih Judov v Franciji so skočili pokonci in zavpili: 1 »Kako! Vi torej zahtevate, naj damo našim nasprotnikom take strašno rnrlo"e za boj proti nam? Mi, ki ne nehamo izjavljati in dokazovati z dejan ji, iiu> ,.uu lahko ostane odličen Nemec, odličen Italijan ali odličen Francoz, mi naj zdaj izjavljamo, da smo samo Judje in nič drugega? Ne maramo, da bi nas kdo kot Jude trgal iz narodnih skupnosti, V katerih naročju živimo. Naše potrpežljivo prizadevanje, da bi se tem narodom prilagodili, nam omogoča, da si povsod osvojimo odlične položaje in da napredujemo. Vi pa hočete vse to spraviti na kocko. Vaše judovsko domoljubje bo ojačilo nasprotovanje tistih, ki nas zmerjajo kot zajedalce, kot pritepence in kot klateže, ki smo prišli od kdo ve kod. Konez koncev bomo samo mi drago plačali vašo usodno zmoto.< • Toda misel je napredovala. Oznanjali so jo ljudje z redko prepričevalno močjo. Ti so iz nje naredili evangelij. Bili so to Teodor Herzel, Nahun Sokolov, dr. Weiz-mann, Usiškin. Ta dva zadnja še živita, dr. Weizmann je vodja svetovnega sionizma, Usiškin pa župan pri judovski prestolnici Tel Avivu. Ti so znali novi ideji dati navdušeno obliko in so s tem globoko vznemirili judovsko duševnost. Hkrati so poudarjali tudi praktične razloge: »Ker so na svetu države, ki z vsemi silami podpirajo antisemitizem, ker milijoni naših ljudi ne morejo dostojno živeti, tam kjer so se po volji usode rodili, je treba pač nekje pripraviti zemljo, na kateri bodo doma. In kje naj bi bili doma, če ne-n# judovski zemlji?« Herzel je hodil po Evropi ter oznanjal svoj nauk in skušal zanj pridobiti razne vlade ter državnike. Prvi se je dal prepričati po Herzlovi zgovornosti in trdovratnosti veliki angleški državnik in tedanji 'gospodar Anglije Joe Chamberlain. Ta je bil pripravljen dati- kaki judovski organizaciji večino ozemlja v Ugandi Herzel se ni dosti brigal za judovske veirske predsodke in izročilo in je ponudbo glede te afriške zemlja navdušeno sprejel Večina njegovih rojakov z Usi-škinom na čelu pa je te načrte odločno zavrnila in dejala, da ne bo šla za Herz-lom. Nedvomno so se spominjali poloma Hirschevib poskusov v Argentiniji. Ce naj se večni. Jud nekega dne ustavi v svojetn beganju po svetu, se to ne more zgoditi nikjer drugje kaor v Palestini, na Kanaanski zemlji! Herze! je moral odnehati. In tako je sionizem v Palestini ostva-ril prve poskuse za naselitev. L. 1909. so malo nad Tiberijo ustanovili prvo naselbino Deganiah-A. To je bilo v najbolj suhem, najbolj pustem in najbolj nezdravem predelu Palestine. Prva leta naselniškega dela so bila zelo trda Sionizem je delal po sistematičnem načrtu. Njegovi voditelji so se odločili, da ustvarijo iz potepinskih Judov pravi in resnični narod. Zato je bilo predvsem potrebno zasidrati v zemlji kmečki stan. Ta stan je bilo treba med Judi šele ustvariti. Za kmeti bi prišli obrtniki, višji sloji pa bi se razvili sami od sebe. Za take načrte, je manjkalo vsega: zemlje za obdelovanje in ljudi za delo Toda tudi Gedeonu pri boju s Filistejci ni bilo treba več kakor 30 preizkušenih bojevnikov. Voditelji sionizma so zbrali majhno število navdušenih in žilavih pionirjev, ki so bili z veseljem pripravljeni sprejeti najtežje življenje, če je šlo za judovsko stvar. Prvim načelnikom iz De-ganije pritiče po vsej . pravici naslov »judovski menihi« Kakor so katoliški menihi v srednjem veku ustvarjali naselbine sredi evropske divjine, tako so delali ti judovski naselniki v Palestini. (Dalje prih.) »Slovenski dom« Uhaja vsak delavnik oh 12. Mesečna naročnina IS din ra inozemstvo 25 din. (Iredništvo: Kopitarje*« alira 6/II1 feleton 41101 ds 40(15 Oprava: Kopitarje*« ulica fl Z a Jiigostovjinstid tttknrnr * I. ui lož« Kr:tttr;»r < fzdaiateli inf lože Soriia Urednik- Mirko I»»ornik