Štev. 168 TRST, nedelja 19. junija 1910. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA tvrfl II isdeljab In praznikih ab 5., ik peaadaljklli ik i. ijutraj. PmidIIm itcT. se prodajajo po S nvć. (6 stot.) v mnogih tc^iktrnali v Tre tu in okolici. Gorici, Ennja, št. Petra, psMtojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Dornbergu itd. Zastarele itev. po 5 nvt (10 stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ UrokoBti 1 »slone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po • »t. mm, ec&rtcice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zarodov p# yO st. mm. Za ogla-e v tekstu lista do 5 vrst 20 E, vsaka »adzljna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, naj-iSAjaj p«. 40 m tet. Oglase sprejema Inaeratni oddelek uprave »Edmobti". — Plač nje se izključno le opravi „Edinosti*. -7--- - Pla?!j-;vo In utofljivo - Trstu. -= Glasilo političnega društva sa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece • K; aa aa- vodbe brez doposlane naročnina, se uprava na ozira, ■mtala« aa utoljak« ls«aaj* „KBDIOSn" «tu«: M ••le lete Kres 5 2 e, se p»l leta Kron ftO. ▼si dopisi naj se posipajo na uredništvo lista. Nefranke-vaaa pisma sa as sprtjenajo la rakapitl as aa vrašaja Naročnino, oglasa in reklamacije je pošiljati na npravo lista. UREDNIŠTVO: alloa Giergie Galattl 18 (Naradal dan) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsoreg lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. ===== PeStno-hranllnftnl račun št 841*652. TELEFON It. 1V57. Poslanec Bugatto c letošnjem zasedanju goriškega deželnega zbora. V nedeljo je imela laška ljudska stranka v Gradišču-Brumi dobro obiskan shod, na katerem sta govorila tudi državna in dež. poslanca dr. Faidutti in dr. Bugatto. Dr. Bugatto je imel obširen govor o letošnjem zasedanju goriškega deželnega zbora. Rekel je med drugim: „ Zakonov, po katerih se ravna deželni zbor, niso napravili ljudski poslanci; napravili so jih liberalci ter uveljavili potom njih svojo voljo v svrho, da so se dobro vršili deželni posli; ne razpravljam o tem, ali so ti zakoni dobri ali slabi ali če bi bili lahko boljši v veljavi; pravim samo to, da dajeju večini moč vladanja. Ali liberalcem še ni bilo dosti te moči zakonov, ki jih je spravila s slovenskimi zavezniki v srečen položaj, da so mogli vladati po svoji volji; niso bili zadovoljni z nasilslvom, ki jim je pripušča zakon, ampak so tudi zlorabili določbe istega zakona. Videli smo v deželnem zboru pri volitvi odbornika iz veleposestva, kako so razveljavili izvolitev 3 poslancev iz slovenskega veleposestva, ker je bilo možno, da bi bili dobili ti jednega odbornika. To je edini slučaj v zgodovini parlamentarizma, da se je razveljavila izvolitev poslancev, proti kateri ni bilo nobene pritožbe od strani volilcev. Ali ta jedini slučaj se je dogodil v goriškem deželnem zboru ! ! Će bi bil žreb odločil za Slovenca, bi bili dobili laški ljudski poslanci jednega odbornika ; to pa je ono, česar niso hoteli liberalci, kakor tega tudi niso hoteli slovenski klerikalci. Ali glasovanje treh poslancev izmed šestih ne more nič odločevati in žrebalo se ni; iz tega sledi, da je bil odbornik veleposestva dr. Pettarin izvoljen protizakonito! Ali to je le jedno izmed tolikih nasil-siev, katera so storili; našteti vsa, za to bi bilo treba govora petdesetih ur; toliko jih je bilo v 50 dneh, ko je zboroval dež. zbor. Po prostaškem izgnanju poslancev iz slovenskega veleposestva so postali liberalci tirani deželnega zbora in deželne uprave. Tirani so bili in ne kolegi, nedostajalo Jim je vsakega obzira nasproti manjšini ; tako so določili, da naj bo v odsekih le po en laški ljudski poslanec poleg 6 zaveznikov, pa tudi tega jednega bi ne določili ljudski poslanci, ampak liberalci, kakor bi se jim zdelo. Tako so proti vsaki parlamentarni navadi, ne upoštevaje želje našega kluba, da store še več nasilstev, poslali v tehnični odsek jednega, ki ni bil tehnik ter bi bil tikal v drug odsek. Tako so se liberalci odtegovali kontroli. Pa ne samo to; referatov, ki so bili razdeljeni med ljudske poslance, niso podajali ti v zbornici, marveč izročili so jih liberalnim poslancem. Kaj so torej mogli storiti poslanci manjšine pri takih okoliščinah? V odseke so šli le predlogi liberalcev, in v zbornici so liberalci in Slovenci glasovali sede, dočim so vstajali samo ljudski poslanci, da glasujejo proti. Enkrat samo je vstala večina, vstali so tudi Slovenci: tistikrat, ko so glaso- PODLISTEK. jurkica Agiceva. Povest. brrataici »pisal Ks. Šandor-Gjaiskf. - Prevel Fr. Orel. XXII. Ko se je v Pazarincih doznalo, da je graščak že dospel, navstala je med ženskim spolom prava zmešnjava. V programu za njegov svečani vsprejem je bila namreč, med drugim, tudi točka — sijajen ples v njegovo slavo. — A sedaj, da odpade to ? Radma-novič pa se je kmalu vdal in dovolil, da prirede ples njemu na čast, — seveda z opazko, da vse stroške za to prireditev prepuste njemu. Jurkico ni niti najmanje mikalo, da bi se udeležila plesa. Niti sedaj še se ni umirila po onem razgovoru. A gospa Maleše-vičeva, h kateri je hodila redno vsak dan — delala je namreč za gospo neko preprogo — dokazovala jej je venomer, da ravno zavoljo tega se mora udeležiti! Se le tedaj, ako ne pridete, si bodo ljudje brusili jezike. Takoj bodo pravili, da niste šli zavoljo žalosti, ker je bil Smiljanič premeščen. Morate torej pokazati ljudstvu, vali proti svojemu nadškofu. (Fej-klici med zborovalci). Ljudski poslanci so torej vstajali in glasovali proti, od trenotka dalje, ko se ni hotelo niti slišati njihovega glasu, ki je bil glas pravice, glas ljudstva. To se je godilo 50 dni, kar smo bili skupaj. Pettarin je predlagal, večina, liberalna in slovenska, je odobravala sede, mi smo grajali z vstajanjem ; videti jih je bilo kakor 18 marijonet brez lastnega mnenja, z Reccardinijem na čelu. Ko so ljudski poslanci vlagali predloge, so jih odklanjali liberalci in Slovenci; v nastopni seji pa so postali isti predlogi ljudskih poslancev predlogi liberalcev. Ko so ljudski poslanci predložili predlog za reformo deželnega volilnega zakona, občinskega ter štatuta za Gorico, liberalci teh predlogov niso sprejeli. Ali pozneje so predložili iste predloge. Torej, kar je bilo slabo v rokah ljudskih poslancev, je bilo dobro v rokah liberalcev! In tako je šlo dalje. Predložen je bil predlog za reformo kolonstva, ali odklonili so ga, ker nočejo nič slišati o rešitvi ko-lonskega vprašanja. V dveh sva na Dunaju s kolonskim vprašanjem vzbudila zanimanje pri 516 poslancih, v Gorici v šestih nismo mogli storiti tega pri 18..... Glede na taka dejstva morajo imeti vsi, ki so pošteni, občutek, ki ga ne morem definirati : občutek protesta, zavrnitve, ker vse to je brutalno, vse to se studi vsakemu lealnemu človeku"— * * * Laški klerikalni poslanec — torej politični somišljenik gospoda dra. Gregorčiča — je tu izložil pred javnostjo ogledalo, v katerem verno odseva politika teh gospodov v vsej nje nagoti. Ali ni gospodom nekako tako, kakor da bi jih morala zalivati rude-čica — srama ? ! Nedoslednost, nezvestoba do lastnih načel, marijonetstvo, nasilnost, brutalnost, politiška nemorala, in vse to v goli strankarski sebičnosti: to je v Bugattovem ogledalu slika tistih, ki v „Gorici" farizejski moralizujejo in zlivajo golide smradu na druge le zato, ki imajo vspričo take politične perverznosti isti občutek, ki mu je dal izraza rečeni laški poslanec z besedami, da se vse to „studi vsakemu lealnemu človeku /" Naglašamo, da smo to sodbo le citirali po drugih, katerim tudi „Gorica" ne more podtikati, da govore tako, ker so liberalci, brezverci, sovražniki vere in cerkve itd., kakor manevrira navadno nasproti nam, da pokriva s tem grehe svojcev toliko na interesih lastnega naroda, kolikor tudi na tistih načelih, na katere Gregorčič in družba vedno slovesno prisezajo, — izvzemši le slučaje, ko gre za ohranitev klerikalno-liberalno-brezverskega gospodstva v deželi Goriški, režima, ki ni nič druzega, nego rebeljon proti logiki in politiški morali! Gospoda! Le poglejte svoja dela v v Bugattovem zrcalu in pordečite, če je to pri vas — še možno !! Preskrbljenje Krasa s pitna vodo. x Kakor hitro je pritisnila na kraške planote julijska vročina in se začenjajo su- da vam to ni nič mari, da je odšel, in da jih prepričate s tem, da te neumnosti so le podla laž. Da sem tudi zaljubljena vanj in bi mi srce pokalo žalosti, ker ga ni več, jaz bi se, na vašem mestu, udeležila. In Jurkica se je dala prepričati. Zadnjič, ko je bil predmet razgovora isti, so prišli k Irmi ravno Radmanovićevi. Obadva sta se slagala z Maleševičevo in Jurkica jim je morala obljubiti z gotovostjo, da se udeleži plesa. A on ni ravnal tako iz same uljudnosti. „Ako nje ne bo zraven, kaj vraga naj počnem med tolikimi Abderiti I" — si je mislil pri sebi, in lepe, resne oči so mu sladko počivale na mili prikazni lepega dekleta. Za Jurkico je pa bilo jedno jedino vprašanje, kaj in kako bo s toaleto? Se istega večera si je doma očitala, ker se je računaje uverila, da bi jo plesna obleka, pa bila še tako jednostavna, stala preveč. „Istina, kupila bi kaŠmirja, krepe ali batista, in bi imela hkratu tudi boljšo letno obleko; pa vendar — mi treba še rokavic, pahljače, čeveljčkov, ah, — preveč je teh izdatkov! „In tako rada bi kupila srajc za očeta! Ne, ne morem se udeležiti —,u in gotovo bi bila ostala pri tem sklepu, da se vendar ne udeleži plesa, da ni naslednjega jutra dobila od doma pismo. V istem jej je oče poročal, da je s posredovanjem prijatelja-majorja dobil izvrstno in stalno službo pri general-komandi z mesečnimi dohodki devetdesetih šiti zadnji borni vodni viri, stopa zopet na površje vprašanje o preskrbljenju pitne vc ie potom temeljito in trajno zasnovanih vodnih naprav. Žalostne so razmere, ki vladajo na Krasu v tem pogledu. Prebivalstvo je vezano izključno na kapnice in kale. Prve pa so zelo pomanjkljive, kajti nedostaje jim čistilnikov ter le redkokedaj odgovarjajo hi-gijeničnim zahtevam. O kalih je notorično, da je v njih nahajajoča se tekočina vse prej nego pitna voda. V obstoječih kapnicah se nabira voda s treh, ki so krite bodi z opeko bodi slamo. Umevno je, da tako nabirajoča se voda ne more biti čista, tfer se zbirajo na strehah tudi mrčesi, prah itd. Mnogokrat se primešavajo vodi, bodi posredno, bodi neposredno, tudi nečisti dotoki. V marsikateri občini na Krasu je dobiti vodnjake, ki so popolnoma odprti in neobzidani, v katere se steka voda kar naravnost z bližnjega sveta; toliko, da nima živina pristopa v take vodnjake. Kako slabo vpliva taka voda na zdravje prebivalstva, pričajo epidemične bolezni, ki se večkrat pojavljajo po Krasu. Se najhuje pa je ob času suše, ko morajo ljudje piti okuženo vodo, t. j. ono, ki služi za perilo in za pribežališče raznih golazni. Znano je, da se v poletnem času često dogaja, da ostajajo cele vasi brez kapljice vode, tako, da se primorane iskati si pitne vode v krajih, oddaljenih po več ur. V sedaj obstoječe kale pa se steka voda iz bregov, dvorišč, mnogokrat tudi iz gnojišč! Po večini je voda v teh kalih črna, tako, da bi jo lahko imenovali gnojnico! Skoro vsaka voda v kalih pa je prepojena z nesnago. In s to vodo se napaja živina! Umevno je, da vpliva to zelo slabo na razvoj živinske pasme. Že 1. 1905 je v goriškem deželnem zboru takratni poslanec dr. Trec stavil predlog, po katerem naj se kraške obč preskrbe z zdravo pitno vodo potom vou. /oda, ki naj bi se razprostiral kakor mrt a po večjih in manjših vaseh Krasa. V to svrho naj bi se zajeli nanoški izvirki med Smihe-lom in Razdrtim, kipeči iz nanoškega pogorja dovolj visoko, da bi se dali navesti na kraško planoto. Tudi v največji suši dajajo ti izvirki zadostno količino vode, ki je priznano dobra. Ta voda torej naj bi se napeljala po najugodnejši črti preko Brda in Raške doline na kraško planoto. Napravil naj bi se glavni \ odohran, iz katerega bi ce ločili manjši vodovodi na razne vasi. Od glavnih vodnikov bi mogli razpeljati male vodovodne cevi do najmanjše vasi na gorenjem in spodnjem Krasu. Na ta način bi bil Kras za vedno in v obili meri preskrbljen z dobro, zdravo pitno vodo. Približni stroški bi znašali, in sicer za pripravo studencev in za napravo vodohra-nov in glavnega vodovoda, približno 6 do 800.000 kron, za razpeljavo obsežne vodovodne mreže pa nadaljnih 6—800.000 kron, torej vsega skupaj približno 1 milijon 500.000 kron. Način pokritja bi se določil tako-le: vse podjetje naj bi se smatralo kakor deželna melijoracija, kateri mora v smislu tozadevnega zakona prispevati 50% goldinarjev. „Sedaj ne bodi neumna ter ne pošiljaj več svojih novcev domov. Hrani in skrbi za-se," je pisal starček. Sedaj se je Jurkica odločila. Še istega dne je hotela v trgovino, da ,kupi potrebnega blaga. A v tem je vstopil lakaj Ištvan iz grada z velikim omotom v rokah. Stara gospa jej je pisala lastnoročno, da si dovoljuje toliko svobode, da jej za krasno preprogo, ki tako ugaja njej in njenemu sinu, poklanja to malenkost, a samo pod pogojem, da se plesa, ki se prireja na čast njenemu sinu, udeleži tudi „gospica Jurkica." V omotu je bil prekrasen komad „satin-merveil-leuxa" s potrebnim nakitom atlasa in čip^pt A priložena je bila tudi slika, kako je skrojiti obleko. V prvem hipu sta Jurkico zadivila lepota tkanine in gospejina ljubeznivost. A zatem jo je obšla silna radost, da bo imela tako lepo obleko in bo izgledala lepa v njej. Naposled si je mislila, da-li ni s tem darom v zvezi tudi Hanibal? Morda, da je celo izabral on sam, da je on tako svetoval materi? Ah! — in za nekaj trenotkov se !je poglobila v ginjeno in hrepeneče sanjarenje. Seveda, prvi pogled na sijajno tkanino, od katere so se odbijale svetle iskre, je vzbudil v njej vso nedolžno, otroško radost; od veselja je poskočila po sobi, poljubila mehko, gladko blago ter ga nagovarjala, kakor da bi imela živ stvor pred država, dočim bi prenašale ostalo polovico prizadete občine in dežela. Goriški deželni zbor je dne 15. novembra 1905 sklenil sledeče: „Aprovizacija Krasa z zdravo in pitno vodo se priznava kakor deželna melijoracija, ki jo je dežela po svojih skromnih sredstvih pripravljena podpirati, ako se izrečejo za to tudi c. kr. vlada in prizadete občine. C. kr. vlada se radi pomanjkanja deželnih tehničnih močij naprosi izdelati prej ko mogoče vodovodni načrt v smislu tega predloga po svojih tehničnih organih s potrebnimi proračuni. Deželnemu odboru se nalaga tozadevno stopiti v direktno zvezo s c. kr. vlado in prizadetimi občinami na Krasu zaradi pokritja potrebščine ter predložiti deželnemu -:boru svoje poročilo in načrt zakona." Vsled tega deželnozborskega sklepa se je goriški deželni odbor tudi obrnil na kraške občine, na vlado in na poveljništvo 3. kora v Gradcu. V deželnozborski seji dne 18. februarja 1907 je poročal o takratnem stadiju (ega vprašanja poslanec Berbuč kakor rt...rent dež. odbora. Iz dotičnega poročila je Lilo posneti mnenje centralne vlade, ki se je proti splošnemu pričakovanju izrazila, da se jej ne „dozdcvlje% da bi bilo v sežanskem okraju tako pomanjkanje vode. Vendar je priznalo ministerstvo, da je pozdraviti z veseljem vsako inicijativo, ki bi imela namen povikšati dosedanjo množino vode ter nje zboljšanje glede kakovosti, ker bi se s tem omogočilo pospeševanje govedoreje in vrtnarstva. Zagotovilo je tudi, da bo, v kolikor to pripušča njegov delokrog, podpiralo katerokoli tozadevno akcijo. Ministerstvo je bilo tudi mnenja, da bi za takrat zadoščal začasen priprosti načrt, obsegajoč situva-cijski obris v razmerju 1 :25.000. V tem obrisu naj bi bila zaznamovana lega izvirnikov, lega in podolžni profili vodovodov in približna lega vodohranov itd. Stroški za pripravo tega tehničnega substrakta bi znašali 1400 kron. V dotični deželnozborski seji je bil na to sprejet predlod, da da dežela 700 K, ostalih 700 pa država. Vlada je na to, seveda z znano počasnostjo, naročila amelijoracijskemu uradu v Trstu, naj izdela imenovani načrt. To je bilo junija meseca 1906. Deželni odbor je potrpežljivo čakal in čakal, a niti tega skromnega načrta ni dočakal. No, meseca marca 1908, torej dve leti zatem, je vprašal na namestništvu, kaj je pravzaprav z načrtom ? ! ! Dne 26. aprila istega leta je vlada milostno odgovorila, da so niene tehnične moči probložene z raznovrstnim delom, in da je načelnik stavbenega urada zaposlen na delu za preskrbitev vode za goriško mesto. Vlada si je pač mislila: saj Kraševcem se itak dobro godi in izhajajo lahko tudi brez vode. Zato pa je stvar zaspala v miznici kakega čestitljivega c. kr. birokrata, ki se mu v julijski vročini niti ne sanja o Krasu, marveč premišljuje, katero drago letovišče bi si privoščil, da se odpočije od „truda-polnega" dela. Celih pet let se že vleče to vprašanje, ki je vitalnega pomena za naš revni Kras : celih pet let ni vlada storila niti prvega koraka in ni utegnila pripraviti v tej dolgi seboj, a navsezadnje je sela za mizo ter začela pisati domov, kako vsa srečna je! Ko je služabnik prinesel omot, bila je Lisička v sobi, a delala se je, kakor da ne vidi ničesar. Ostala je še dalje tam ter ni ves čas, ko je Jurkica krojila in šivala, niti z najmanjšo besedico omenila česa. Jurkica je vedela, da to njeno vedenje prihaja iz nevoščljivosti, pa zato ni hotela niti ona ničesar povedati in omeniti obleke. Še le Milkovičevi je razodela vse, a ta šele se je zvijala in lomila zavisti tako, da se ni niti ozrla na blago. Tako sta se vedli pred Jurkico, a po mestu sta tekali od hiše do hiše, pripovedovaje, da je dobila Jurkica od nekod — Bog znaj, odkod — svileno obleko za ples. Pri tem sta delali precizne, začudene in zelo tajinstvene obraze. „Jaz ne dobivam svile," — je rekla Milkovičeva Nalješkoviču, za katerega se je bala, da ga jej prevzame Jurkica, — „a kaka so vam ta dekleta in žene, ki dobivajo take darove ? V sramoto so sebi in nam !" — A Lisički je bila na jeziku strašna obdolžitev, da je dal obleko Hanibal in le neumen človek ne bi pogodil, zakaj in v kako svrho bi poklonil tako dragocen dar! Že sama misel, da se graščak zanima za Jurkico, pa bilo tudi za nepoštene cilje, bilo je Lisički dovolj, da jo je grizla silna nevoščljivost ter je rajši premagovala gorostasno željo te ob-dolžitve, nego li, da prizna Jurkici „toliko znamenitosti." (Pride še.) « Stran II »EDINOST« št. 168. V Trstu, dne 19 junija 1910 dobi niti najnavadnejšega situacijskega načrta. Seveda: za goriško mesto in za Furla-nijo, tu je vlada takoj pri rolri: načrti se koj pripravljajo in komisijski ogledi se vrste drug za drugim. Kraški trpini pa so vladi manjvredni državljani, pa ne morda radi tega, ker so Kraševci, ampak, ker so — Slovenci! Vlada prav dobro ve, koga se ima bati in koga ne. Naša nam prirojena pasja ponižnost in oslovska potrpežljivost bi zares lahko enkrat nehala! Naj se le vlada sklicuje na slabe skušnje, ki so se baje pokazale pri splošnem načrfu za preskrbljenje vode v Istri iz virov reke Mirna! To so le prazni izgovori, ali vsaj namen, da bi ta velevažni načrt zavlačevali, če ne popolnoma pokopali. Nam se ni ozirati na te izgovore. Dolžnost slovenskih poslancev in goriškega deželnega odbora bodi, da pri vladi ne miruje, dokler se to vprašanje ne reši v vsem svojem obsegu! GOVOR drž. poslanca dr. Rybara na proračunski razpravi v seji zbornice poslancev dne 14. junija 1910. (Zvršetek) Sodne razmere v Primorju. Ali imam druzih pritožeb, in to je nezadostnosti osobja na naših sodnijah. Na naših sodnijah, posebno na deželni sodniji, morajo senati vsakega dne v tednu obdrža-vati tri do štiri razprave, nimajo torej absolutno časa za izdela vanje razsodeb in sklepov. Pri nas stoji stvar tako, da se razprave razpisujejo na šest mesecev dalje. Prišlo je že tako daleč, da sodniki vsled preobremenjenja obolevajo in da se tako itak že malo število njih še decimira. Če pojde stvar tako dalje, bodo sodnije jednostavno prisiljene, da zapro vrata in izjavijo, da morajo napovedati konkurs, ker ne morejo več zadoščati stavljenim jim zahtevam. Kako daleč gre to pri nas, hočem pokazati na tipičnem izgledu. Tu imam neki odlok. Dne 28. junija 1909 je deželna sodnija v Trstu odredila predznambo uložitve neke tožbe. Dotična zemljeknjižna sodnija je ta odlok, ki je obsezal — tri vrstice, rešila s pododlokom glede uknjiženja dne 30. decembra 1909, torej celih 6 mesecev pozneje. In ta odlok je bil dostavljen stranki dne 4. junija 1910. Akt imam tu. Da se je ta predznamba spora izvela, je trebala torej sodnija leto dni. To ni ni-kak redek slučaj. Gospodje iz Primorja vedo to prav dobro. Na ta način ne more iti dalje. Jaz ne očitam pravosodnemu ministru ničesar, ker vem, da je storil svojo dolžnost; ali finančnemu ministru moram očitati, ker noče dati v to potrebnih sredstev. Avstrija naj nam zagotovi dostojno življenje. Gospod finančni minister se sklicuje na aneksijo in s to spojene troške. Tu moram reči: najprej moram v svoji hiši vsaj kolikor toliko pošteno stanovati in bom to hišo čuval in branil, ako je ta hiša vredna, da jo branim. Ako pa troški brambe in čuvanja znašajo toliko, da prekašajo vrednost hiše, potem hišo zapustim. Tako, gospoda moja, je tudi z nami. Tudi mi se bomo morali konečno vprašati : kaj imamo od tega, ako imamo močno armado, če pa ima ta armada čuvati v Avstriji le uboštvo in mizerijo ?! Mi Slovani gotovo nismo nikdar provzročali Avstriji v tem oziru posebnih težkoč. Ali to moremo zahtevati; da, če že žrtvujemo kri in imetje, moramo dostojno stanovati v svoji hiši. Kako slabo je pri nas tudi v drugem oziru, naj dokaže še en slučaj. Justična palača v Trstu. Leta 1898 ali zapravo že preje, je vlada sklenila zgraditi v Trstu novo palačo ter je isto leto nakupila dotično zemljišče. Od tedaj je že 12 let in še ni bila zstavljena niti ena lopata. Pač je bila minulo leto postavljena v proračun svota 900.000 kron; tudi letos je zopet postavljen nek znesek v proračun, ali kljubu temu se ne zgodi nič. Kljubu temu, da se ni dosedaj še nič zgodilo, stane vendar ta zgradba že čez milijon kron in mi nismo tam napravili še niti prve ograje. (Posl. Bianchini: Kako to ?) Kako to ? Za različne načrte, ki se jih vsako leto spreminja, zguba na obrestih, komisije, najemščina za poslopja v katerih se nahajajo sedaj sodnije. Omenjam samo eno. Za okrajno sod-nijo v Trstu, za neko staro, enonadstropno, na pol razsuto poslopje je plačevala država do lanjskega leta 17.000 kron. Ker lastnik ve, da erar še ni začel z gradbo, je povišal najemščino za 8000 kron, da mora država sedaj plačevati samo za to poslopje 25.000 kron najemščine. (Mej-klici) Gospoda moja! To so tako škandalozne razmere, da mi je žal, ker mi primanjkuje časa, da bi jih še podrobneje opisal. Od strani lokalne justične uprave se je zgodilo vse, da bi se opozorilo na to, ali vse nič ne pomaga. Tudi sledeče bi še hotel omeniti. Sedanjemu predsedniku višje deželne sodnije se ne dovoljuje niti upogled v načrte. Zakaj ? Ker so bili načrti napravljeni v Mariboru, kakor da bi ne imeli tudi ▼ velikem mestu Trstu sposobnih arhitektov in inženirjev ! Morajo priti drugačni časi. Na ta način se postopa z nami a potem se zahteva od nas, da moramo biti najzvestejši državljani in da moramo vladi molče dovoljevati vse, da se moramo sploh vesti kakor dobri otroci. Na ta način se doseže le to, da bomo že nezadovolneji, nego smo bili dosedaj, da ostanemo še na- dalje v opoziciji, v kateri smo bili dosedaj. Vlada naj si zbere Italijane in Romune in naj še dalje Ž njimi cinca in mine a, kakor je cincala in mincala dosedaj. Ako se jej posreči, potem buon appetito! Nam potem ne preostane drugo, ko čakati na bolje čase in jaz sem prepričan, da ti časi prav gotovo tudi pridejo in da pride tudi vlada do spoznanja, da proti Slovanom v Avstriji ni možno vladati. Glasovali bomo proti proračunu. (Odobravanje). Sinoćnji manifest, shod za naše pravo je bil res manifestacijski v najeminentnejem, najlepšem, najplemenitejim smislu te besede. V trumah so prihajale naše zavedne, za vse dobro in pravično vnete mase, tako, da je bila kmalu po 8. uri ne le velika dvorana v vseh svojih prostorih — v parterju in na galeriji — natlačena do zadnjega kotička, marveč tudi preddvorana, in celo po stopnjicah so stali ljudje. A ni bila to morda tiha, apatična masa, marveč narod, ki preživo čuti b61 radi nečuvenih krivic, ki se mu gode. Narodna duša je sinoči govorila z elementarno silo ; iz dna te duše ven so vreli pojavi ogorčenja na gnusni igri, ki jo sovražniki naši, oprti na državne mogočneže, igrajo z našim pravom, z našimi zahtevami sankcijoniranimi od naravnega prava in človeške kulture. Viharji ogorčenja so pretresali sinoči našo gledališčno dvorano. Bil je to ljudski, in zato božji glas, ki ga naši vladni možje — ako jim je duše v prsih — ne morejo ignorirati. Dr. Rybar je rekel, da hvaležno vsprejemlje prirejene mu ovacije, a ne radi sebe, ampak radi velike ideje, za katero se borimo vsi. In tako je res bilo: sinočnja impozantna manifestacija je bila namenjena ideji, za katero stoji danes združen ves narod in vse njegovo parlamentarno zastopstvo. — V imenu te ideje je zaklical sinoči narod mogotcem: postanite enkrat pravični tudi nasproti nam ! In sedaj k poročilu ! Ali naglašati moramo, da ne podajamo tu natančnega posnetka vsega, kar se je govorilo, ampak označiti hočemo le ogromni skupni utis, ki daja tej manifestaciji nje pravi pomen. Shod je otvoril dr. Wilfan imenom pol. društva „Edinost" ter se je v svojem pozdravnem govoru pred vsem zavaroval proti očitanju denuncijantstva na naš račun, ker očitamo Italijanom irredentizem. To, kar delajo Italijani v Avstriji, da pojejo razne Garibaldijeve himne, da delajo razne zarote proti državi, to nas ne briga toliko, kakor če kdo dela kontrabando in goljufa financo. (Odobravanje). Briga pa nas stremljenje enega celega naroda v Evropi, ki gre za tem, da bi združil svoje raztrešene dele. To stremljenje nas pač mora brigati, a ne zato, ker je naperjeno proti državi, ampak zato, ker je naperjeno proti nam ! To, kar je naperjeno proti državi, je stvar države same in njene policije; a naša stvar je, da se radi lastne kože branimo proti i*redentizmu. Govori se o petero neodrešenih italijanskih pokrajinah, v katerih pa imajo večino — Slovani. A če se protivimo temu stremljenju, radi tega Še nismo nikaki denuncijanti! Našli so se v vprašanju italjanske pravne fakultete združeni Nemci in Italijani, a na njihovi strani so, kakor vedno — Poljaki ! (Vrišč. Razni vskliki). Nemci pravijo, da sodijo to vprašanje le s kulturnega stališča. — O Italijanih se pravi, da služijo le muzam, kulturi in umetnosti. Vedno in vedno se ponavlja besedo: Kultura, kultura!) Mi pa jim mečemo v obraz : Hinavci! Farizeji! Nemcem ne gre za kulturo, ampak za par italijanskih glasov, da se more ohraniti Bienerth na vladi. In Italijani, ki zahtevajo za-se vseučilišče imenom kulture. Farizeji in hinavci, ki nam odrekajo z ironičnim nasmehom na ustih celo ljudsko šolo! In potem se bo kdo čudil, če se mi upiramo italijanski univerzi! ? Ko bi bil kdo lačen in sestradan, pa bi nesli sluge mimo njega pečenke človeku, ki je že itak sit, ali bi kdo zameril temu lačnemu človeku, če bi ustavil slugo na cesti, ter mu rekel: Daj meni, ki sem lačen, najprvo drobtinico, potem nesi onemu drugemu, ki je že itak sit, pečenko. (Viharno, dolgotrajno ploskanje in vsklikanje). Slovenski poslanci so morali storiti to, kar so storili v interesu samoobrane našega naroda. Univerza je za Italijane luksus, ki ni potreben v to, da bi bili Italijani narod ali kulturen narod. Nas Slovencev je polovico več, nego Italijanov, a kljubu temu nam odrekajo ono, kar dajajo Italijanom. Nisnfo tako star kulturen narod kakor Italijani, začeli smo živeti kakor narod Še le pred stoletjem, ipak smo dokazali, da je tudi v nas velike kulturne sile. Dali smo mnogo učenjakov, šol, tujim narodom, ne sebi. Kljubu temu se nam odreka ono, kar se hoče sedaj dati Italijanom. Ali ne samo da nimamo ono, kar nam gre in kar se hoče dati Italijanom, Italijani so tudi naši tlačitelji. (Hrup). Mogočni gospodje imajo sicer sedaj tudi za nas sladkih besed in sladkih obljub, mi pa jim kličemo : S krinko doli! (Viharen, dolgo trajajoč aplavz)! Na to je povzel besedo posl. dr. Rybar. Nato je povzel besedo državni posf dr. Ry b ar, pozdravljen z burnimi, dolgo-trajajočimi aplavzi. Najprej je govornik apeliral na navzočega vladnega zastopnika, naj poda na pristojnem mestu natančno sliko o shodu, naj pove razburjenje zborovalcev in navdušenje, s katerim se bojujejo tržaški Slovenci za svoje pravice. Nato je govornik pričel govoriti o vprašanju italijanske pravne fakultete, okoli katere se danes suče vsa avstrijska politika. Nemški časopisi — je nadaljeval govornik — so postali v zadnjem času nekako pametni. Povdarjajo, da imajo Italijani pravico do svoje visoke šole in pišejo o italijanskih zahtevah ravnotako, kakor mi o svojih. Ako ne bi mi poznali Nemcev, bi bilo to vse lepo in na mestu. A med temi listi jih je tudi nekaj, ki so bolj odkritosrčni, in ti so pisali, da je treba dati Italijanom univerzo radi tega, da ne bodo prestopili iz vladne večine v opozicijo. In to je tudi resnica. Italijani dobijo za to univerzo, ker potrebuje Bienerth njihovih 16 glasov, zato, ker to zahteva Aehrenthal z ozirom na prijateljstvo z Italijo. (Medklici ogorčenja!) Ne raditega torej, ker jo potrebujejo, ampak radi tega, ker Bienerth potrebuje italijanske glasove. Mi pa, ki smo potrebni, ki nimamo niti ljudskih šol, nam se ne da ničesar! (Klici sramota !) Da, sramota za državo, ki tako postopa in na tak način kupuje glasove (Klici: Kramarji!) Za italijanske zahteve se Nemci pač razgrejajo, a Slovencem odrekajo vse. Posl. Grafenauer je govoril te dni v proračunskem odseku o utrakvističnih šolah na Koroškem. Nemci so tedaj zakričali Grafenauerju, da so te šole za slovenske otroke koristne, češ, da se v njih naučijo nemškega jezika. Čudna je ta velika skrb za slovenske otroke, a čujte kaj je napisal neki nemški učitelj o utrakvističnih šolah. V „Grazer Tagblattu" je priobčil članek, v katerem pravi, da so utrakvistične šole najboljše ponemčevalno sredstvo, da le majhen del otrok, ki obiskuje te šole, ostane zvest slovenski narodnosti. To je vsaj odkritosrčno rečeno, medtem ko lahko zalučamo nemškim poslancem iste besede v obraz, kakor jih je zalučal gosp. predsednik dr. Wilfan Italijanom, namreč: Farizeji in hinavci! (Buren aplavz). Z našo krvjo bi hoteli pognojiti mater Germanijo. A to se jim ne bo posrečilo (Klici: nikdar!) Med tem, ko postopajo Nemci z nami na tak način, so Italijani nekoliko manj fanatični. Zlasti Trentinci, ki se tudi morajo bojevati proti Nemcem. Neki trentinski italijanski poslanec mi je bridko tožil, da se že 20 let bori za italijansko univerzo in sedaj po dvajsetih letih še ne ve, ali bo vlada ugodila tej zahtevi. Vprašal sem tega poslanca, kaj naj rečemo še le mi, ki se že več nego četrt stoletja borimo za navadno ljudsko šolo, medtem, ko so Italijani na šolskem polju prenasičeni. Mož nam je dal prav, in priznal, da smo mi bolj zatirani. Povedal bi vam lahko še marsičesa, a mnogo mora ostati tajno. Toliko po Vam lahko povem, da so se vsi jugoslovanski 1 poslanci združili v trdno enoto v svrho skup-jnega postopanja v tem za Slovane tako ' važnem trenotku. Sklenili so, da ne bodo nikakor odnehali od obstrukcije za nobeno ceno, dokler se ne ugodi našim zahtevam. (Burno odobravanje). Med nami je mnogo nepotrpežljivih ljudi, ki bi hoteli, da bi poslanci dosegli vse, naenkrat. Sto razlogov govori za nepotrpež-ljivost, a vendar bi morali pomisliti, da stoji za Italijani, vlada, italijansko kraljestvo in Aehrenthal (velik vrišč in žvižganje), med tem, ko se moramo boriti mi — sami. Na to je govornik zaključil z upanjem, da mora biti konečno zmaga naša, ako bomo združeni in se bomo medsebojno podpirali. — Naša pravična stvar mora zmagati. Govoru poslan, dr. Rybara je sledil pravi orkan odobravanja, ki ni dolgo hotelo ponehati. Na to je govoril zboro valeč g. Križ-mančič in ostro napadal vlado. Dr. Wilfan je na to predlagal sledečo: RESOLUCIJO: Tržaški Slovenci, zbrani dne 18. junija 1910 v Narodnem domu v Trstu odklanjajo očitanje,| da' nasprotujejo kulturnim zahtevam drugega naroda, katere so obrekovalci sami ponižali v predmet politične kupčije; povdarjajo svoje zahteve po slov. ljudskih šolah za tisoče slovenskih otrok v Trstu, po srednjih in strokovnih šolah in po slovenskem vseučilišču; odobrujejo stališče „Jugoslovanske zveze" in složno postopanje državno-zborskih poslancev, ki ne dopuščajo, da se na šolskem polju da nasičenim zatiralcem edino, kar jim manjka, dočim odrekajo oni, ki se danes upajo v imenu kulture obsojati Slovence, tem poslednjim najelementar-nejše na kulturnem polju; izrekajo državnemu poslancu Ry-baru zaupanje ter ga poživljajo, naj s tovariši vred nadaljuje zapričeti boj: za kulturo in pravico slovenskega naroda. Ta resolucija je bila vsprejeta z gromovitim poskanjem. K resoluciji se je oglasil za besedo, burno pozdravljen, dr. Josip Mandić in predlagal, naj se pooblasti pol. društvo „Edinost", da naj pošlje na „Slovansko Enoto" brzojavko, v kateri izražajo tržaški Slovenci željo in pričakujejo, da bodo v tem tako važnem vprašanju vsi avstrijski Slovani in zlasti Čehi podpirali Jugoslovane in Še posebej tržaške Slovence. Dr. Rybar je predlagal, naj se pošlje enako brzojavko tudi „Poljskemu kolu" ker so Poljaki žalibog, ravno taki afaristi, kakor Italijani in se ne brigajo za druge Slovane. Oboje je bilo odobravanjem vsprejeto. Tako je končal ta znameniti shod, po katerem so se zborovalci mirno razšli med pevanjem slovenske himne. Kompromis ! Trst, 18. junija 1919. Kakor je bilo pričakovati, tako se je zgodilo. Sv. Martin Kompromisnik je tudi takrat zmagal. Italijani so zlezli pred vlado pod klop in vsprejeli ponujani jim kompromis, katerega je vsprejela tudi krščansko-socijalna stranka in nemško - nacijonalna zveza. Bienerth se je pošteno oddahnil in kar srce mu mora poskakovati od veselja, da je šlo vse, kakor po olju. Italijani s tem kompromisom gotovo niso zadovoljni in so s svojim znanim geslom „Trieste o nulla" doživeli velikansko blamažo. Kako slovesno so vedno prisegali in kričali, da ne odnehajo nikdar od Trsta, da raje nočejo ničesar, nego pa, da bi vlada postavila univerzo v kako mesto izven Trsta. Neštevilokrat so italijanski listi izjavljali, da Italija noče v tem vprašanju nikakega provizorija, in napovedovali so vladi boj na nož, ako ne ugodi njihovim zahtevam. Mi nismo tega kričanja naših Italijanov nikdar smatrali resnim; vedeli smo natančno, da je njihova fraza „Trieste o nulla" samo sredstvo za agitacijo in da Italijani tudi topot padejo pred vlado na kolena. Tako se je tudi zgodilo. Italijani so morali, dasi neradi, ugrizniti v kost, ki jim jo je ponudil Bienerth. Sicer vlada med njimi samimi v stvari kompromisa veliko navskrižje. „Pic-colo" bi hotel nekako opravičevati kompromis, češ, da je med provizorijem in provizorijem razlika, da treba razločevati med poštenimi in nepoštenimi provizoriji; italijan-sko-radikalni „Indipendente" pa odločno obsoja ta kompromis in je v svoji predvčerajšnji številki zalučal Italijanom v obraz, da bodo oni sami grobokopi svojega lastnega vseučiliškega vprašanja. Razpor vlada tudi med italijansko starejšo in mlajšo generacijo, posebno dija-štvom. Zato ni izključeno celo, da bodo italijanski visokošolci hoteli bojkotirati bodočo italijansko fakulteto na Dunaju. Vsekakor bodo imeli Italijani še mnogo, sitnosti v svojem lastnem taboru. Baron Bienerth si gotovo mane roke od veselja, da se mu je zopet posrečilo napraviti kompromis. On je bil vedno spreten kompromisnik, zato hoče to svojo spretnost poskušati še dalje. — Mož se je konečno vendar spomnil, da so tudi Slovani na svetu in je, kakor nam je javljala naša včerajšnja brzojavka z Dunaja, — poklical k sebi slovenska poslanca Sušteršiča in Ploja, da izve od njiju pogoje, pod katerimi bi bili Jugoslovani nehali od obstrukcije v proračunskem odseku. V svrho skupnega postopanja so jugoslovanski poslanci ustanovili poseben vseučiliški odsek, obstoječ iz poslancev Fona, Grafenauerja, Hribarja, Ploja, Povšeta, Rybara, Spinčića, Sušteršiča in Tresiča. Ta odsek je dal poslancu Ploju in Šušteršiču taktična navodila za konferenco, na katero ju je povabil Bienerth. Ta konferenca je trajala nad eno uro. Bienerth je zastopnikoma Jugoslovanov naznanil kompromis z Nemci v stvari italijanske pravne fakultete ter ju prosil, naj uplivata na Jugoslovane, da ne bodo delali težkoč na razpravi tozadevnega zakonskega načrta. Poslanca sta odgovorila, da nista pooblaščena do nikake obvezne izjave. Razložila sta na to ministerskemu predsedniku naše zahteve na šolskem polju, zlasti našo zahtevo po slovenskem vseučilišču in naše šolske zahteve na Primorskem. i n tTiTTtrrri u tHH.1 *rrjlgrin USTREDNI BANKA ČESKYCH CDHDITCI ETU PODRUŽNICA v TRST t? Orlln11 LLLN :; piazza del pohtekosso j. - Tlopnainjmce 47//0 P/tmijoTe Tloge 4 v/o VADIJE u KAVCIJE • - • MENJALNICA. : .JEDINOST" št. 168. Stran III Tako je izpadla prva konferenca z Bie-nerfhom, naši poslanci že vedo, kaj jim je storiti. Zato smo prepričani, da izrabijo ta trenutek v to, da dosežemo vsaj razmerne kompenzacije in garancijo, da se v dogled-nem času ustanovi slovenska pravna fakulteta. V nasprotnem slučaju pa boj do skrajnosti. * * * Naj tudi sledi še resna beseda na adreso Cehov. Naravnost odkrito in lojalno jim izjavljamo, da je njihovo neodločno in nejasno laviranje v zadnjem času napravilo mučen utis v slovenski javnosti. Nikdo jim ne zamerja, da vladajo med njimi glede laškega vseučiliškega vprašanja tudi nazori, ki se ne pokrivajo povsem z našimi. Ali mi jim da-jamo na razmišljanje neutajljivo dejstvo, da je naša delegacija tudi v najkritičnejih momentih vsikdar neomajljivo stala njim ob strani in je zvesto vstrajala v sobojevništvu tudi v slučajih, ko se nje nazori niso morda povsem pokrivali s češkimi. Ko je šlo za njihovo stvar, je naša delegacija vsikdar sledila paroli, ki so jo oni izdali. Menimo torej, da je sedaj na njih, da tudi oni slede paroli, ki so jo izdali naši zastopniki, ko gre za vprašanje, ki je živ-Ijenskega pomena za narod, in ki jej slede jednodušno vsi Jugoslovani brez razlike^ političnega mišljenja ! ! — To so nam Cehi dolžni: Ako bi se oni v tem kritičnem tre-notku hoteli odtezati tej dolžnosti bratskega zavezništva in nas pustiti na cedilu, bile bi za bodočnost zle posledice neizbrisne za skupno slovansko stvar v Avstriji. K vprašanju imenovanja tržaškega škofa. (Dopis iz Gorice). Glasom vseh vesti, ki prihajajo zaupnim potom, ni nobenega dvoma več, da se vlada radi imenovanja novega škofa tržaškega nahaja v veliki zadregi. Pa saj vidimo sami, kako se pojavljajo razna imena, pa zopet izginjajo, da se potem čez nekoliko časa zopet pojavljajo. To je nevarljiv znak, da se odločilni krogi ne morejo odločiti za nobenega doslej imenovanih kandidatov, ker proti vsakemu obstoje kaki posebni pomisleki. Viden znak zadrege je v tem, da se vsako toliko naglasa, da edina pot k zadovoljivi rešitvi tega kočljivega vprašanja bi bilo imenovanje kacega nemškega "kandidata. Odkrito rečeno, v take vesti mi ne moremo verovati, če tudi nam je dobro znano, da bi tak mož še najbolje odgovarjal srčnim željam nemške agresivnosti, ki so jej naše vlade le pokoren izvrše valen organ. Ali vendar ne moremo verovati, da bi si upali na Dunaju zopet poskusiti s takim eksperimentom, ko imajo pred seboj tako neizrečeno žalosten prejudic iz najbližje minolosti. Dokazov za to trditev ni treba navajati, ko vendar leže odkrito pred nami dogodki, ki sami dovolj jasno govore. Omejamo se samo na konstatacijo, da se danes tržaško-koperska škofija nahaja v taki desorganizaciji, ki ima izraza v splošni nezaupljivosti in nezadovoljnosti med duhovščino in med lajiki, kakor ne morda v nobeni drugi škofiji države. In vse to je sad razmerno tako kratke dobe vladanja ta-cega nemškega eksperimenta. Menimo torej, da so vse vesti o nemških kandidatih le plod kombinacij oziroma izraz želja izvestnih nemških političnih krogov. V smislu tega našega uverjenja moremo torej smatrati kakor resne kandidate le svečenike slovensko-hrvatske ali italijanske narodnosti. Rekli smo že, da je vzrok zavlačevanju rešitve tega vprašanja v dejstvu, da imajo odločilni krogi proti vsakemu dosedanjih kandidatov kake resne pomisleke. Mi bi hoteli danes omeniti le jednega moža, čegar ime se je tudi navajalo med njimi, ki resno prihajajo v poštev. To je katehet na tukajšnjem ženskem učiteljišču in ob enem ravnatelj centralnega bogoslovnega semenišča, mons. Francesco Castelliz. Če je res, da je imenovanja škofa v Trstu velikega pomena za naš narod v škofiji tržaško-koperski, potem moramo že danes naglašati s povzdignenim glasom, da je ta kandidat zadnji med njimi, ki bi mu mogli Slovenci in Hrvatje pritrditi. Že način, kako piše svoj priimek, nas bi silil v mnenje. da njegovo politično-narodno mišljenje ni tako, da bi mi mogli vercvati v njegovo nepristranost na izvrševanju velike moči, ki jo podelja škofovsko dostojanstvo. Nu, priznavamo, da to vendar ni še zanesljiv kriterij za presojanje človeka v ravnokar označenem pogledu. Ali mi poznamo moža že dolgo vrsto let, od blizu smo mogli opazovati vse njegovo delovanje, — njegovo kričečo pristranost celo v centralnem semenišču samem, kjer se vzgajajo sinovi obeh narodnosti v deželi in kjer bi bila morala biti absolutna objektivnost v vrhni princip — in na podlagi teh lastnih opazovanj moremo zatrditi, da duša njegova odseva v pisavi njegovega priimka. Mož je zagrizen Italijan v krvi in mozgu, v duši in glavi. Od takega moža, s takimi precedencami pač ne moremo tudi na škofovski stolici pričakovati neprista-nosti in jednake dobrohotnosti nasproti obema narodoma v škofiji. Na ves glas se moramo torej izjaviti proti tej kandidaturi in priporočamo najnujneje slovensko-hrvat-skim vodilnim faktorjem v tržaški škofiji sami, kolikor tudi njihovim zastopnikom v dunajskem parlamentu, da nastopijo z vso svojo avtoriteto in z vso energijo, da preprečijo tako nesrečno imenovanje. Ali s tem svarilom, se obračamo tudi do cerkvenih krogov. Cuje se namreč, da Castellizovo kandidaturo z neko posebno, nam naravnost nerazumljivo vnemo povspe-šuje ravno goriški nadškof in j me.ropo-lit mons. dr. Frančišek Sedej. Nerazumljivo smo rekli — in jedino tolmačenje tega prizadevanja nadškofovega bi bilo v domnevanju, da se hoče ob tej priliki Castelliza — iznebiti po tistem znanem receptu: — Promoveatur ut amo- veatur. . „ f , . Ugiblje se namreč, da naš nadškof kaj neprijetno občuti, kako so grešili tisti, ki so moža tako dvomljivih kvalitet spravili na toli važna mesta. Umeli bi torej željo nad-škofovo, da se tega moža iznebi. Odločno pa se moramo vsprotiviti temu, da bi se hotelo to doseči načinom, ki bi mogel prinesti neizmerne škode našemu narodu v tržaški škofiji, torej na poziciji, ki je neizmernega interesa tudi za celokupni narod; zato ravno pravimo, da je vsem slovenskim faktorjem in vsem slovensko-hrvatskim poslancem na Dunaju v neizogibno dolžnost, da preprečijo eventuelno imenovanje ter tozadevne načrte goriškega nadškofa. Žalostnih izkušenj nam je prinesel nemški eksperiment. Ali imenovanje tacega moža bi prineslo — o tem naj bodo uverjeni vsi odločilni in odgovorni krogi — še žalostnejih izkušenj. Kolikor doznajeno iz vesti, ki prihajajo iz svečeniških krogov v škofiji tržaški, bi to imenovanje tudi v ogromni večini duhovščine ene in druge narodnosti izzvalo največo nezadovoljnost, splošen odpor in razsulo v škofiji bi nadaljevalo. V interesu našega naroda torej in nic manje v interesu cerkve same nam veleva dolžnost, da v tem trenotku, ko kocka še ni padla in ko je še možno preprečiti to zmoto, povzdigamo svoj svarilen glas : Če kedaj, velja tu klic: Caveant con-sules! VELIKI DOHODI ZA LETNO SEZONO JOSIP 8PEHAB TRST, ulica S. Caterina štev. 9 - Piazza Nuova ie bogato založena « veliko izbero zadnjih nOVOStl Za LETNO 86Z0n0 no jako zmernih cenah. - SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGA. ^ J Zaloga moftkega suknenega blaga. Izbera. srajc, ovratnikov, ovratnic, zapestnicjtc^— : ANTON MIHELIC: trgovec z jestvlnami ■■ Rojan *t. 8 (pred cerkvijo) Priporoma svojo boaato z najboljšim blagom v tako vrsto PRESKRBLJENO TRGOVINO. Ha razpolago ima najboljše vrsto Kavo, testenine, olje,mineralne vođe, vino ln pivo v buteljkah Itd. Cene zmerne. Poatrežba točna. Alfred FrnnRel •elD. dražba Struchel S 3eritseh Trst, Piazsa Nuova _ voftai unca S. Ca»«r»n« Najnovejši dohodi vseh novosti. ITolneno blago svile za bluze :::: in drobnarije. CENE BREZ KONKURENCE. Nasledniki Tovar, obuvala Modling trst, corso šteu. n Podružnica: ulica Cavana št. H S 1=3© Agitacije nemškega konzula v Galiciji ? „Kurjir Varšavski je objavil neko poročilo, katero je poslal nemški konzul v Lvovu na svojo vlado v stvari uporabe 2000 mark, ki da jih je imel na razpolago za agitacijske namene. S tem denarjem da je Nemčija podpirala ukrajinska društva in časopise v njih boju proti Poljakom. Ko-nečni smoter te agitacije da je bil, dokazati potrebo, da bi v Galicijo poslali nemškega namestnika. GaHški poljski listi pravijo sicer, da je ta vest precej neverjetna, a kdor pozna Nemce, se mu ne bo zdelo tako neverjetno. Domače vesti. Trst in — Peking. Včerajšnji „Piccolo" je zopet enkrat pokazal, da so naši politi-kujoči Italijani ali italijanski politikastri — pajaci. Pajacaštvo jim je v krvi in zato ne morejo niti najresnejših stvari razpravljati mirno in dostojanstveno. Govoreč o zahtevah, ki da jih tržaški Slovenci stavljajo v kompenzacijo za italijansko univerzo, ne ve odgovoriti drugače, nego z bedastim dov-tipom, češ, da kolikor imajo Slovenci v Trstu pravice do šole, jo imajo tudi — v Pekingu. In pajaci — kakor so že — so morda tudi res uverjeni, da so s tako budalastjo že absolvirali naše zahteve in da jim bo odobrovaje ploskal ves svet. Nu, mi smo v položaju, da moremo na „Piccolo vo" pajacado odgovoriti mirno, dostojanstveno, z golimi, resnimi dejstvi. Kolikor mi poznamo zemljepisje, žive v Pekingu — Kinezarji. Tržaški Slovenci pa se morejo ponašati, da žive na tržaškem ozemlju v tisočih in tisočih kakor prarodno prebivalstyo ; da imajo tu svoje deželno in državno konstitucijonelno zastopstvo ; da je najviša sodna instanca, državno sodišče, z opetovanimi pravoreki proglasilo tu slovenski jeiik deželnim jezikom; da slovenska masa v Trstu, kar se tiče političnega dozorevanja — mirno vestjo trdimo to — celo nadkriljuje italijansko maso, kar se najočit-nejše izraža v sijajnih afirmacijah povodom volitev ; da imajo tu razširjeno socijalno in politično organizacijo, gospodarsko in posebno denarno organizacijo, ki že davno imponuje istim Italijanom samim; dalje da isti Italijani sami — kadar jih pretresa strah — kriče na pomoč pred „m are a slava" in slednjič, da tudi za tržaške Slovence veljajo isti državni temeljni zakoni, ki vsem narodom v državi zagotovljajo jednako-pravnost in jednakoveljavnost. More-li „Piccolo" oporekati le jednemu teh dejstev? Ne more. Najbolji dokaz za to je dejstvo, da na resne zahteve ne odgovarja z resnimi argumenti, ampak s p a j a-c a d a m i. Nu, v enem pogledu ima „Piccolo" menda prav s svojo paralelo med Trstom in Pekingom, v toliko namreč, da je med tržaškimi italijanskimi politikoni več nego preveč Kinezarjev! Ali pustimo šalo na stran! „ Piccolovau budalost ima tudi svojo resno in uvaževanja vredno stran, ker nam razkriva dušo Italijan-e^ i Dalje na X. strani. oidadišče kož Z^lt: rumen« In drne za aavljarj« In »etfiarje a s* lavnico gornjih fritv čevljev (teatje). T«Mf* tože Črne In rumene (Bokekftlfc). Vsl&i* »* bolj* vrst« ze barvnnt levile. Narefbs s* kraje dežele izvriole tein« ift isftr* S1ACOMO FREOiU di 8- Tr«t ul. Cmm 11 pm Imctfh Dr. Al. Martinem Cesare Cosciancich konces. tehniški zobozdravnik jf ordinira od 9—1. in od 3— G. Trst, Barriera vecchia 33, II. nad. - Telefon 1708. Arturo Modricky Prodajalnica manufaktu-nega baga in drobn h .^reametov, Trst, uiica Selvedere 32 Novi dohodi za pomladno sezono, Perkal, zetir satin, beli in barvDati batist, Perila na me er dvojne Širokoati kakor tudi za ijuhe 156il00. Izbera moških io ženskih arajc, ovratnisov, zapestnic, vsakovrstnih ovratnic. Modercl, no«- ni robol, maje, trllž. — Moški in otroš^ slamniki, rokovice, nogovice in čipke, iz Dežniki iz bombaževine in Bvile. - Zavese blaga in čipk ter velika izbera drobnih predmetov CENE JAKO ZMERNE. Visoki in *:' nizki čeviji :■ za možke ženske in otroke, G; Blago lastne- M ga -- izdelka N ^^BBP*"---— ^Vjgggsr t:: llap po zmernih cenah ■ STALNE CENE' natisnjene na podplatih. 109 podružnic v Avst.-Ogr. Neineljl in Srbiji. na teden se izdeluje t 16000 parov čevljev. » DrađiitoT in delavce? je zaposlenju 1200 .... Vzorci se poSiljajo zastonj, (q »[n M«lIf Popelin, Shantungr, ^f Ammmm ' Crepon, Foulard Najnovejši prihod. Tovarniške cene. fiMT SUROVA STILA, visokost hO cm po K l 65 ln dalje. ALLfl CITTfl' Dl L10HE, TRST, PiflZZH deliti BOKA Sten. 3, TKT^ | Svoji k svojim ! | Svoji k svojim ! Križmancič & Breščak ulica Nuova 37 - TRST - ulica Nuova 37 Največja slovenska manufakturna trgovina v Trstu. — PJsRILO — Off'omnl iz!>«r v-akoT. platna in *oton>ne za namtz.lp post, opralo. — NOTI DOHODI — Perkalov, Bat isto v, Zefirje*, Panama ,involn1blair»zajEjisk^ N ® <33 C O P — »SAKO VRSTNO — žensko osebo« perilo, kakor n. pr. srajce, spod, krila, »p. hlače itd. — NOVI DOllODi -Blaga voln. za mošfee obleke, trajee ovratnike zapestnice ln :; kravate. Cene brez konkurence! — 1'ELIKA IZ »ERA — volne, žime, perja za pernice, sploh vse. '-ur spada za posteljno opravo. Cene brez konkurence! VELIKANSKA IZBERA drobnih predmetov, kakor vezenin, čipk, pajčolanov, trakov, gumb in raznovrstnih okraskov za obleke, kakor tudi razne barZune in svile za obleke, in okrašenje obl« k. BLAGO, KATERO HI PO VOLJI SE TAKOJ ZAMENJA. Vse Sokolske potrebščine. Narodni tra^ ovi. Stran IV EDINOST" M. 168. V Trsto, 19. junija 1910 Lasti?& detalnioa. Ansellnl & Bernardon TRST, ulica San Mcolo 13 Uvoz in izvoz orožja >n streliva Na željo se pošljejo ceniki zastonj in poštnine prosto. g*****««-v- mnnumnunuu -*u*MMt*x * Pozor Slovenci v Kopru Naznanjam, da sem otvoril y Kopru V ulici Santorio Santorio novo hisijenlCno tovarno KISELICE in sicer Fokallce(pa-šarete) in aodovke (Sifon) naj bolj le vrate. »L__ Ker ni v Kopru nobene druge tovarne enake stroke, se slavnemu občinstvu zlasti Slovencem in Hrvatom na deželi najtopleje priporočam. — SLOVENCI IN HRVATJE, zahtevajte v mestu povsod le moj izdelek ! ANTON VATOVAC. tovarnar. tt n K Velika zaloga perila in bombaževine giusto Stransciak Trst, Via Nuova štev. 23 l: I v V«3rv -i- Siulio Redderjen -i- j TRST, ulica Giosue Carducci štev 23 :: n TELEFON štev. tn :: Klrurgićno orodje, or*opcdični spurati, iioaerei, umetne roke in noge, berglje. klini pasi, elastični pusi ln nogoriet-. eiektroterapevtične priprave, aparati u i i—ii>i—ii inhalaciju. vimmaimmmm S£LAĐICČE potrebščin za klrarglioa iltar- ( VJeaJa. Fotrobačln« iz pm "a ln ne^rodlrnee:. :::::::: blag* :::::::: Kdo izdeluj preliminirane in prorač. načrte potom akcijske družbe z. o. z. za zidanje hiš iz betena z železom DISS & Comp. Ulica della Borsa 3 (Tergesteo) Telef. 11-61 Oglate treba Rastavljati na Interatnl oddelek „Edineatl" nJ n I Pristno Umsko sukno Pomladna in poletna sezona 1910 kos kos kos kos kos 7 kron 10 kron 12 kron 15 kron 18 kron 1 1 v! : S I 1 1 1 1 1 1 kos 20 kron 20. Blago za po- Kos dolg 3-10 m za popolno moško obleko (jopič, hlače in ::: telovnik ::: stane Kos za salonsko obleko __po- vršnike, loden za planince, svileni kamgam itd. razpošilja po tovarn, cenah solidna in reelna TRGOVINA S SUKNOM Siegel - Imhof v Brnu. Uzorei gratis in poštn. prosto. Privatni kupec ima s tem, da natoči blago naravnost iz tovarn, mesta, velike ugodnosti. Kadi velike razprodaje vedno svfeie blago. — Stalne, ugodne oeae. — Tudi majhne naroČbe se izvrSijo takoj in solidn^. t0 V novem kine matografu = - O H1F trst, via fiazza piccoia (za magistralno palačo, trt t. Od sobote 18. c o torka 21. junija: 1) MOSKVA (po resnici). 2) GAD ali DRAMA V INDIJI. 3) OD-BRANITELJ, komično. — Izven vsporeda: Katastrofa francoske podvodne ladije „PLUVIO". VETNIK CENE ZMERNE. TELEFON 16-83 m mk m • C« trn. S1 Na obroke ^ C OD X «0 S O o Uelika zaloga izdelanih oblek 3 ST CD ca (U N (V E iS a» ~ O £ P za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd. —. CD S -t a> tu ca Q3 ■g k eo Adolf Kostorls, ul. S. Giovanni 16,1. n. zraven „BUF ET AUTOMATICO" • < O i ■ mm POZOR! Skladišče nI v pri II- S POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju. čju, ampak v prvem nadstropja. m 1 a sil I________ a 3HRgpuwuci ZEiJUPfl&ižLiiaŽa Slavni zastopnik za Trst, Istro it Gorico. Virgilio Gallico TRST vin GUniia St. 17. — IVlrfon 1979" ZNAMENITA IOODA (ontiseptikon) : pasta in prak s ::: za čiščenje zobov, iznajdba ::: Dr.Tanzer-ja sestavljena iz leškodljivih snovi, ki ne pokvarijo zobne beline, marveč jo oiepS »jo in ji on 6 do 30 Otroške obleke . - od Kron 2 do 20 Velik izbor blapi iz inozemstva in iz domačih tovara. Velika zaloga srajc, hlač ln d:u£ih predmetov za aelavce. Sprejemajo se naročbe po meri. ALLA CTTA' Di TRIESTE Tist, ulica Siosue Gardacci šiev. 40 (prej Tnirate) /Ivstro-hrv. parobrodarsko društvo Punat - otok Krk REDNE VOŽNJE: Reka— Malinska—Krk—Punat vsak dan. Reka—Krk—Baška vsak p ndeljek, sredo in soboto. Reka—Opatija—Rab vsak četrtek tja in in nazaj. Reka—Opatija—Krk—Baška, Rab—Lošinj vel.—Lošinj mali—Nerezine vsak dan. Apncija na Mi I. Paiošić. via Sossoil 25. Eua V Trstu, dne 19. junija 1910 »EDLNSTc št. l«8 Stran V Poljub na roko. Med nami Slovenci poljub v obče ni tako zelo razširjen, kakor je to navada pri drugih narodih. V tem oziru smo Slovenci celo za svojimi slovanskimi brati na Balkanu. Med nami Slovenci poljubljeta oče in mati le redko svoje otroke, redko se poljubljajo zaljubljenci in istotako redko zakonski. A da-si velja poljub na splošno kakor znamenje ljubezni, vendar pa iz tega, da med nami Slovenci poljub ni tako razširjen kakor med drugimi narodi, še nikakor ni smeti sklepati, da bi slovenski stariši manje ljubili svoje otroke nego stariši drugih narodov ; da bi bili slovenski zaljubljenci manje strastni, nego zaljubljenci drugih narodov, da (z eno besedo): bi mi Slovenci ne znali tako ljubiti, kakor drugi narodi. Mi Slovenci gotovo ne ljubimo nič manje strastno, nego drugi narodi; razlika je le ta, da se pri nas ta ljubezen ne pojavlja tako pogostoma v poljubih, ki veljajo sicer za znamenje ljubezni, ki se jih pa daja večkrat brez vsakega globljega notranjega čustva, ali pa le v izbruhu hipne strasti. Povdarjali smo že, da je poljub tudi med našimi balkanskimi brati bolj razširjen, nego med nami. To tudi ni čudno, ker domovina poljuba je za pravo na Jutrovem, kjer se je poljubljanje roke najprvo pojavilo v paganskem bogoslužju med starimi Grki. Pozneje vidimo to navado na bizantinskem dvoru, kjer so si bizantinski vladarji dajali od svojih podanikov in dvorjanov poljubljati roke v znak udanosti in pokornosti. Ta navada se je ohranila na Balkanu do današnjih dni. Turški sultan si pušča poljubljati roko od svojih dostojanstvenikov; isto velja glede črnogorskega kneza. Med ljudstvom je navada poljubovanja roke zelo razširjena. A pojavlja se poljub vedno kakor znamenje udanosti in — dostikrat — suženjske pokornosti. Tako poljubljajo n. pr. otroci roko svojim starišem, stricem in tetam, botrom in strinam, žena svojemu možu itd. Vsi ti poljubi so poljubi udanosti, a ko poljublja žena roko svojemu možu, hoče s tem označiti napram njemu svojo podrejenost in suženjsko pokorščino. Iz Jutrovega torej je poljub napravil pot preko Balkana tudi v zapadno Evropo. Tu vidimo ta poljub pred vsem v katoliški cerkvi, kjer se poljublja svete podobe. Od svetih podob je prešla ta navada na duhovnike, kakor božje namestnike, katerim poljubljajo verniki roko v znak svoje udanosti in vernosti. Ta bizantinska navada nahaja tudi izraza v znani ceremoniji papeževe papuče. Poljubljanje svetih podob je vedno izraz vernosti in pobožnosti. Poljubljanju papirja, kamenja ali železa, pa bi se dalo resno prigovarjati iz zdravstvenih ozirov. Pomislimo samo, kako lahko se na ta način prenašajo različne nalezljive bolezni! Poljubljanje roke duhovnikom je med drugimi narodi zelo razširjeno, a med nami Slovenci — da-si je naše ljudstvo znano kakor zelo verno — precej redko, kar je našemu narodu le v čast; v gotovih slučajih zamore poljub na roko imeti sicer neki poseben in izreden pomen, ali če se razvija v šablono, postaja smešen ali poniževalen za človeško dostojanstvo. Prvo velja osobito glede navade, da se poljublja roko damam takozvane „boljše družbe". Ta navada je med Francozi, Nemci in severnimi Slovani splošna in obligatorična, dočim ie med nami Slovenci še zelo redka. Med gori omenjenimi narodi je sicer poljubljanje roke nekaj tako obligatskega, da oni, ki bi nasproti hišni gospodinji in drugim damam opustil to navado, sploh ne bi veljal za „gentlemanau in „kavalirja". Potemtakem bi med nami Slovenci sploh ne bilo ne „gen-tlemanov", ne „kavalirjev"! V tolažbo pri tem pa nam bodi, da je ta navada tudi našim najbližjim sosedom, Italijanom, ravno tako nepoznana, kakor nam Slovencem. Pa tudi sicer nam ne treba biti žal, da ta navada dosedaj še ni dobila domovinske pravice med nami. Poljubljanje roke ima, kakor sem že omenil, svoj izvor v kultu. Ker se je v francozki družbi kult žene razvil do skrajnosti, je naravna posledica temu, da je kult konečno privedel tudi do poljubljanja roke ženam, katere se je častilo kakor nekaka višja bitja. Preje se je poljubovalo roke duhovnikom, pozneje ženskam. To je šlo tako daleč, da se je konečno ta navada razvila v smešno karikaturo. Ako sem v družbi ženske in jej poljubljam roko v znak ljubezni, spoštovanja in kar že hočete, izražam s tem poljubom svoja notranja čustva; tak poljub ima torej svoj namen in smoter, ker nahaja odmeva tudi v dveh srcih in dušah. Ali, da bi poljubljal roko, ki jo je tik pred menoj poljubilo več možkih, ne, to mi se vidi danes in mi se je vedno videlo smešno. Kaj naj izraža za pravo to bedasto polju-bovanje, ko defilira pred hišno gospodinjo kak tucat možkih, ki se pripogibajo po vrsti, da bi poljubili ponujano roko?! Seveda bi imelo izražati globoko spoštovanje napram dotični dami. V resnici pa se ne more videti pravega izraza spoštovanja v časti, izkazovani le iz navade ali pod pritiskom razmer. Res je pa, da leži v tem nekaj, kar na-pravlja iz nas možkih sužnje žensk, dočim po drugi strani ženske ne pridobivajo čisto nič. Vsaka stvar je lepa in dobra o pravem \ času in v pravem trenotku. Tako je tudi s| poljubom na roko. Zato bo pač najbolje, če\ ostanemo Slovenci tudi zanaprej neprijatelji j splošnega poljubovanja rok / DominikanL.! Slika iz življenja. — (Slavkov). Resno sedijo vsi štirje okoli majhne mizice in nervozno prestavljajo kamenčke pred seboj... Molče prebijajo tako par sekund in na obrazih se jim pozna, da se trudijo in študirajo, kako bi eden druzega izpodbil, kako bi mogel kdo izmed njih zmagati... Misli se jim brzo pode po možganih ; vsak hoče nad drugim triumfirati, vsak hoče iziti iz boja kakor zmagovalec! Ne slišiti druzega, nego kak globok vzdih, s katerim si kdo izmed njih lajša srce... Naposled se je prvi ojunačil in stavi kamenček na mizo... Pogleduje nekako bojazljivo svojega soseda in čaka, čaka-- Oči mu vhajajo venomer na kamenčke, ki ležijo pred njegovim sosedom in mnogokrat se ga polotuje strah pred temi majhnimi, mrzlimi kamenčki-- Kaj če segne sosedova roka pa pravem in če s kako spretno potezo spravi njega v zadrego!--Oblak nevolje se pojavlja na njegovem čelu, ustne se začenjajo pregibati in čuti je nestrpni: „Kaj pa čakaš? — Stavi no! —Sosed se ko-modno popravlja na stolici, obraz se hudomušno smehlja in kmalu stavi roko na kamenček... Prvi dominikan upira zopet oči na mizo in nestrpno pričakuje, da bi videt, kaj postavi drugi na njo — — A oni se zopet premišlja in poklada kamenček zopet na prejšnje mesto in muka se pričenja iznova... Nevoljno mrmranje je čuti iz usl ostalih treh in vsi se jezno ozirajo na omahljivca... Nervozno se začenjajo premikati po stolicah, ki pod njimi prav milo stočejo, kakor bi hotele reči: „Saj nismo me krive... Ne trpinčite nas !..." Iz marsikaterega očesa šviga blisk jeze in vse mišičje na njihovih obrazih se napenja. Vidi se vsem, da trpijo... Strast jih je prevladala... Nestrpni postajajo vsi... A konečno se je drugi dominikan vendar osrčil, da jemlje drug kamenček in ga stavi na mizo z ono sigurnostjo, s katero stavimo mi vsak dan pri kosilu žlico v usta... Splošen vzdih --Vsem se je odvalil kamen od srca, ki je toliko časa trepetalo v strahu-- Saj gre vendar tu za dobitev igre. Hitro pogledajo vsi na mizo in njih pogledi se srečajo na črnih pikah, ki se svetlijo na njo... Kar naekrat pa se začuje pridušen „ajdi vraže k vragu". Tretji dominikan je naznanil s svojo običajno frazo, da je on na vrsti... „Ajdi vraže k vragu" ponavlja še enkrat in pogleda bolje na mizo. Pred njim ležita dva kamena! Mirno ležita tu, a njemu se zazdeva kakor bi se te črne pike demonsko smejale — — njemu v obraz... „Ajdi vraže k vragu" ponavlja v tretjič in roka, katero je že vzdignil, da bi postavil svoj kamenček na miio, omahne nazaj na koleno in nje prsti se krčevito stiskajo... Zaprli so mu igro; staviti ne more! Jezno pogleduje svojega prednika in pravi s poudarkom: „Vidi se, da si ti „star jager". Če le pomeriš, pa dobro za-deneš. Naprej!" Nagovorjeni se veselo nasmiha, si pomane roke in se na tihem veseli jeze svojega tovariša. Oh, kako se ta peni, kako rentači!... „Počakaj, pride vrsta na mene," vsklika tretje dominikan „in, ajdi vraže k vragu, pokažem ti že jaz 1" Na vrsto prihaja četrti dominikan. Ta si zadovoljno gladi rdečo brado, potegne z roko parkrat po brkah in nagajivo pogleda prvega dominikana. Segne hitro po svojem kamenčku in ga nekako triumfalno stavlja na mizo. Prvi igralec si popravi naočnike na nosu, pogleda svojega prednika izpod njih in zamrmra: „Ti si se pa res rodil na svet samo za to, da meni kljubuješ! Če stavim pred teboj imam smolo ; če stavim za teboj, tudi... Midva spadava povsod skupaj, le pri igri ne! Povsod se razumeva, le tukaj ne... Naprej!" Ko je to izrekel, se nasloni čemerno na stolico in vsak čas zamrmra nekaj med zobmi... Igra se nadaljuje (vmes padajo vsemožne opazke) in bliža se svojemu koncu... Zmagal je četrti dominikan in veselo pričakuje svojega dobitka. Ostali trije čemerno potegnejo denarnice iz žepov in odštejejo tovarišu vdob-ljeni denar... Mučili in trudili so se ves čas in vse to zastonj... Drugi igralec, to je tisti, katerega poznamo kakor dobrega „jagra", hipoma vstane in odhaja, pozdravivši tovariše. To je namreč njegova navada. Če je izgubil prvič, ne igra več, ker prepričan je, da „prva igra izgubljena, tudi druga ne bo dobljena." B0IC0 & Comp., Trst — Via Farneto štev. 42 — Zaloga sira: SSft fe salam, špeh, mast, kokumarl, peveroni, razne Jestvine v konservi, sardine v sodih itd. itd. V mirodilnici Mario Ferlin *y. Mar. Magd. Zgornja št. P. 3 TOgai ulice deli' litri*, Mizo Kol lobi VELIKA IZBERA KKAMENU, BAB V, 6 IT ŽEBLJEV, PETROLEJA, S*4lini prta*k s* pitanj« »TinJ, In?, kaaj, Iti. Uft •r. TMKOOZT-J« ▼ ZJnbU*nl. FmUto a* AraSaa la PP PHOES&riS' * mineralna voda iz ogrskih vrelcev MUSCHONG - BUZIASFURDO, brez vsakih bakcilov, uspešno deluje proti boleznim na obistih in mehu, kronični nefrite, kamnu, kakor tudi bronliijalnemu katarju in boleznim sekretnih organov. — Glavna Zaloga : Aleksander Jttarasigoni, 7rst, 7elef. hV* i slovanska knjigarna in trgovina papirja Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, : vsakovrstnih trgovskih: knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-:::: govežka naročila. :::: J07IP G0R6NJ6C Trst, ul. Valdirivo 40. :::: (KRAJ KAVARNE NEW-YORK) :::: Poštna naročila obavljaju se isti dan. Brzojavna adresa: ::: :: ::: GORENJEC - TRST TELEFON 21-1"). Najbo^ateja zaloga knji#, papirja in pisarniških po-:::: :::: trebščin. :::: :::: Velika zaloga niuzikalij, molitvenikov in časopisov NBBZ Slovenci in Slovani vseh dežel! Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano ar „nir alpinista« STIflMO Ste*, 7. In vi, €ehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom Čeh in govori vaš lepi jezik. - Njegova trgovina ima vse potrebščine hribolazce in potovalce sploh. (Jdani D. Rrnstein. Specijaliteta: usnjatl nredmeti kakor na primer: kovčegi, torbice itd. poznane tovarne Franc Zelier na Ounaju. Predmeti pripravni zn darila. - Nepn-močljlvi anjleški nlašči tvrdke Bough-tof P. Frankenstein &. Sons. HN3Na Vzorci na razpolago. Vzorci se pošiljajo n^ zahtevo franko. Novosti manufakturnega in modnega blaga edine domače slovenske trgovine 3vančič S Kurinčič - gorica, gosposka ulica 11. Sukno, kamgarn, damsko blago, delen, batist, zefir, kambrik, kreton, platno, šifon, gradi, garniture, preproge, zavese, odeje, koci, dežniki, stezniki (moderci) svicarsko vezanje, čipke, srajce bele in barvane, ovratniki, ovratnice, naramnice, nogavice, rokavice, in vse potrebščine za šivilje in krojače Cene strogo solidne in stalne! gSgT Priporočajte med seboj to edino domače podjetje ! Delniška glavnica : K 50,000.000.— Reservni in varnost-::: ni zaklad : ::: K 14,000.000.— Centrala v Pragi Ustanovljena 1. 1868. PODRUŽNICE: Brnu Budjevici/i Iglavi Krakovu Lvovu Moravski Ostravi Olomucu Pardubicah Plznju Prostjejovu Taboru Dunaju, Herreng. 12 Podrulžiunostenske banke pro Cechy a lloro ju Sš (Obrtna banko za Češko in Moravsko) %m> i9« Bančni prostori: VIA Trct-n ^ Menjalnica: VIA S. NICOLO štev. 30. V 1 rSlU NUOVA štev. 29 TELEFON štev. 21-57. Izvršuje vse bančne posle. 4 o! i' Obrestuje vloge na VLOŽNI KNJIŽICI P° na tekočem računu po dogovoru. Kupuje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje PREDUJEM na vrednostne papirje ia blago. Dovoljuje olAV-BENE in CARINSKE KREDITE. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Oskrboje inkaso na vseh tu-zeraskih in inozemskih trgih. w Sprejema BORZNA NAROČILA Brzojavni naslov : Živnostenska — Trst. U boruarnici S Trst, ulica del Salice številka 6 izvršuje čiščenje in likanje zaves z najmodernejšim zistemom. Barvajo in čistijo se moške in ženske obleke. Cene, da se ni bati konkurence. — Največja natančnost. za bolebne in rekonvalescente! Provzroča volja do jedi. utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem Priporočeno od najslovečih zdravnikov v yseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah ln i nao| 6000 zdravniškimi spričevali. Izborni okna. MF~ Izborni okus Lekarna Serravallo - Trst | Rt ran VI. »EDLNOSTc št. 168. V Trstu, dne 19. junija 1910 IVAN K RŽE Trst - Piazza S. Gi o van ni št. 2 ^ "T *.V,-?Jr ' tiCi? 1 'eumann kakor tudi tu- in inozemskih tvrek veliko zalogo priti klin. Zaloga in upeljava eluktr. zvoncev. — Sprejme kakor§noaibodi popravo v svoji stroki. iimma? viajnouejša Simerold-anKer-remontolr-ura. Elegantna ! Solidna! Krasen močan pokrov, platiran z brušenim robom, posrt-brnjenim kazalom in pozlačeaimi kazalci po S 7 po povzetju pošilja schdnberser Dunnj IX1, Porzelian snsse 45 33 Jrfioy.- obrtnu zadrugo u Jrsfi v»s S. Franccsco d* Assisi 2, L ti kjer je bila prej ,,Trž. posojil, in hranilnica". FoštrtO-hraniifllČRi račun 74673. TEL?:F0Jyj 16-04 Sprejema tranilne vloge od vsakogar, tuiii Če m činu, iii jjh obrestuje ^ 4'|2°io Sprejema tudi vloge po 1 K n* tepier>a ^ecchia št. J4 ZALOGA tiarv, Jopičev, povlak in maxii z* pdde9 izrezov za slikarje (štampo ), zamaškov in dišav. [filltftf lil TRST dP 9 & # # d? if[9ll««i f^iJHliHIIHIIHIlHIlHhHIIHUllIliaifST : isnuzio Potocnio: na vogalu ulice Rilro in Beccberie-.. Izbera oblek .. za moSke in otroke. Sneciitli ot.i oi'«'< iz pUrr.a It lana. Jopiči Alpaga* črai in modri po moiernih kroiih. Najnovejše — — sukno za moške obleie. — — izdelopanie oblek po m grl. nn!HnMinnnnnmmnnnnran?si iiiiiHMimunnuiiirunimriiTirim naznanja slavnemu občinstvu, da je o i-prl poleg svoje pekarne i ii sladčieftrne na trgu S. FrmiPesoo 7 tudi PKODAJ4lLXIC0 SLVN?VE v katerej fe dobijo razni sahlUlt sir. mast, praške m graške gnjat? to-gorke dfiiiHjske in knuij. kloha.s:^. Pri poroča se za obilen obisk. MIRODIUMICA : E Cociancich Trst, ulica Uyo Foscola Fiia«ita : n!ica d&H' !nduytria stav. 663 TELEFON 10-6 Zaloga pristnih kemično izdelanih barv, posebna orSme za Ćiičjnse pada. PRODAJA NA DROBNO 114 DEBELO m mms Evsc naloga dalmatinskega vin« ljL<4tai pridelek v Jesenicah pri Omiia t ttlloi ITildirivo fifc. 17 (T*!*?«» 1404» ' fsatQ?i prodaj* na goaIo in veliko. — Nadami rijs.-vroča alav. občinstva «vojo gostiln?« ,Alt'£.<> r'«e St. 11 ln „A! frstalll đalnatl.. \\PT Točne ure prodaji mm a* » TB3TT Ylst Psntsross«, sec! KUBV* VELIKA m&E&A v®rtž;ic, aslatth in »rrhr inlh ur, kukor tud: ®i©n©kih ur vsak® Oglase (Inserate) treba naslovljati na Uredništvo lista, in ne na Tiskarno »Edinost«, ne na „Narodni Dom" in no na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edin » no „Inseraini odđsIsR' našsga lista ■■■ ali na Upravo, ■ Uredništvo. Tiskarna, Narodni don. in Hotel Balkan nimajo z oglasi ni kakega opravila. To naj si dobro zapomnijo oni, ki na ročajo ogiase v našem listu in že!6 da bodo isti točno uvrščeni. — — — — .. jt&soam Ingen. Bednarz Perruccio \ -------^ TRST _____ Sehnični zavod - Ulica San tazsaro št. t$ Motori na plin, benzin, nafto in petroiin. Centr&ln i toplovo di. mmsammmmmmmmmmmmmm V Trstu dne l^. junija 1910. Stran VIT Civilna in vojašta krojaeuiea FRANC NEDVED Trsr, ul. Belvedere pritličje izdeluje vgatro naroČilo po meri po dunajskem zistemai in modernem kroju. Zaloga augleškega in tuzemskega blaga in uniform za vojake, uradnike, polic, in tin. straže ter železn čarje. Cene zmerne. Fratelli Hauber: Trst, ulica Carduccf 14 (oroj Torrsmte' Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijalitet potrebščina z sedlarje. Naznanilo. Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu, kakor tudi mojim številnim odjemalcem, da sem otvoril v tem mestu v ulici Boschetto št. 2 (vogal ulice del Toro) mesnico v kateri bom prodajal najboljše goveje meso, teletino, jančka in perutnino. Pošiljal bom tudi na dom. Hrgijeničnemu oziru se bo po sveČala vsa skrb. V nad', da me bo slav. občinstvo počastilo z obilnim obiskom se beležim udani CESARE BENEDETTICH. 1—H—— i Veliko skladišče klobuka dežnikov bele in pisane srajce, izladsk. platna —— ■■......- žepnih robcev, molkih nogovic itd. itd. K. CVENKELl^^r. 32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna Narodna, trgovina. omBBBHBm Narodna trjaro^ina TRST, ul. Cavan* 2 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA .:. FRAN LAMPE I Predaja svežega kruha 4-kra^ na I dan. - Postrežbn točna i" dam r.ttz liliji SšEiii liiiiii UL Medla ] Zaloga koruzne moke lastnega pridelka S t Z1 i ■■■■■■■■■■ in oblode. St. TJ igisiin EflltSlI & Co. TRST — Mehanični mlin in žaga. — Obrtni zavod z gonilom na benzin 80 HP Mleuje (li^av, žKa, kresnic, gumija itd. Velika zaloga koles RUDOLF ROTL rRST, ul. AcquedcUo 21. Telefon 1238 Zaloga kole* : Peugeot, Waf fenrad Standard od 150 kron naprej. Pnevmati*i in potrebščine Mehanična delavnica Hitra postrežba Ce»-zmerne Žaganje finega lesa za zgradbe in dog. m ran m j „ , , ssis! Telefon ■■'"■"■■j i bi ran 1 ZZ-70 Delalnica amerikanskega pohištva za hbb moderno opremo pisaren. ■■■■ Telefon 22-10 nm\ mm umi Zaloga izgotovljenlu oblek ln — manifakturnoija btega 0«0 Pre tri jena iz Barriore št. 3 * <^0 v ni. Deli' jstri štor. 8 (Sv. Jakob) £1 Velike Icbem iuo*kih, deftkih In otroftkih o* ble5c. Zalog* blagu za oltU-ke |K> meri. frajee spodnje hlače, tiogavice, pleieaine, ovratniki zaptrstnlki, ovratD-.c- iui. iul. r rogati izberi. =V,V ! Št' Za loga najboljših modrih, rume- V nih »n belih jcp ze mehanike itd Specijaliteta : hlače za delo.vce Vse po taj zmernejših cenah, ' Z*!:..: »k Sj Polpishni nh'ua»ja Bi&vnemu občinstvu, da je kuj.il dobroznano gostilno .,Pr! Detelji • (Al Trifoglio) ulica Eslvcdere fit. 7 kier t<-Či najizvratoeia črna in bela daim&t. vina. istrski' refošk, belo vipavsko in vedno sveže pivo. — Pep.tre/.e tu ii ob v?aki uri z mrzlimi in gorkimi jedili. Postrežba točna Ceoe zmerne. - Za obilen bisk se priporeča udani Anton Vidaković. trgovina Jakob Bnmbiž v trstu Uiica GlUiia ŠtfcV. 11 poznana od Slovencev v okolici in na deželi. Haloga vsakovrstn. blaga | za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. — Se priporoča udani J4K0B BAMBIU „ Hidravlični cement za zidanje temeljev, tonalizacije, uliti kosi za okrasitve p3 matrici za kopelnice it J. Kron 3 — °/0 kg M> HALOGI ž rst. ulica del Gelsi št. 3. Telefon K adroli iz barvnaiega cementa v vel kosti 25 cm* in 20 cmz. K ^ m ti 2 TRST il!iis»cci32 (vogal Santorio) I UME a T ZOBJE g 2 d >■ i Zobai ambulatorij O .M i Z dnem 26. februvarja 1910 se je otvorila trgovina | :: IZDELANE MOŠKE OBLEKE Veii«r * izbor otročkih oblek, površnikov, paletot, r. z- ; nih hlač, telovnik fantazija itd. itd. Prodaje se tudi na ooroke EJI* šVladonE?;i?ia 3, i. nad. ooooooosoooae©©o 5Tcva pr odcjalaa zlatarja - urarja ^liessandro camars, Crst Corso štev. 23 BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z dtrnanti ali brilanti in brez istih. Verižice, priveski, zapestnice, zlate in srebrne ure, stenska ure itd itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstne rezbarije. Cene ^mera« Cene sme 7ie Moja pred Štiridesetimi leti ustanovljena ir a obrtni razstavi v■ Trstu odlikovana tovarna sodov »^rSuje naroibe venko vrstnih sodov, bodisi za vme gpirii, 1 kere, tropinovec, olje, slivovec, maraSkin itd. Jamč'ni zr. dobro delo in po mrkih cenah; da se n€ •oiiai konkurtutov. — Na deželo pošiljam cedile. Pran Abram ! Trst. ulica S^Francesco O 3 3 9 Q OCGOOOOOOOO prej sodruga ef. !: i f j i • p m Piombiranje aooov »nje lohdv i vsake bolečine Dr.i.Čermaki V. Tuscher T. ulica de!!a Zonta 7, L nadstropje. I fi IfM m^^mmmuil^ rasne novosti! vsakovrstijih : izgotovljenih : oblek za gospode in dečke kakor tudi ca dame in deklice. == Bahinec&Go 2o'aoiJr3?aik : ji koncesij, zobni tehnik - TRST - ulica della Caeerma St 1 3, XI. n. PATENT G. JEŠCI!« N. 35851 Dimniki z ventilacijo proti upadanju dima To«ama G. JES jH * — TRST — j ul Mass. d' AzogUo 3 TELEFON 17-96 Fodruž. v Izoli (Piazza del porto). ul. Torri 2, ul. s. Lazzaro17| (za cerkvijo sv. Antona novega) Solit a postrežba, tlisjn- stalne cene elugantne obleke po meri izvršujejo wt prvi krojači. | Oslssa, poslana, osmrtnice, zahvale, Ir v obče kakoršnakoll vrste ealet^ §prejm« „(nssratni oddežak" v ullol fiiors* Siiattl št lb (Naroorii dom) polunadatrspjA ' a. Urad J^ odprt od 8. zjutraj 41 12, is a 3. do 8. popoludne. Po bo6I se vaprejss f / „TUkarai Edinost'4. ■ ■ Pozor! K LEVi Pozor! Trat - ul. Ombrelle 6,111. nad. - Trst Eujiuie rabljeno pohištvo, ponošeno obleke In ftlvalno stroje. Pisati dopisnico. Pride sam na dom nj. KRASIL & Co. {I U Prva praska reklamna in opravna tvornica v Pragrl Bogato tovarniško skladišče {J H reklamnih vrvic SI Oza vezanje paketov. — GLAVNO ZA- A SIOPSTVO S SKLADIŠČEM " ii UGO BEYA. Trsi m Monlfort 10 SS Telefon štv 1 V 79. m OI EI. BALKAN 70 sob, električna razsvetljava, iift. kopelji. CENE ZMERNE. J. KČGL. OTKL< HALK.A& Strnil VIII. „EDINOST" št. 168. V Trstu, IV. junija 1910. Btfl Q L 'X i I v .< ■ • v Hermangild Trocca Barricra vecehia Ater. S i ni a veliko zalogo mrtvaškili predmetom imm venci ~m ad porcelana in biserov vezanih z maleno žico, od umetnih cvetic s trse kovi in napisi, stike na porcelanastih ploščah za spemedke Hajniija ker.kure^ađ con«. ETERNIT-TOVARNA L JUDE VITA H ATSCHEK Olavro zastopstvo in zaloga V. JANAH in drup, tr«i, Via S&oita 25 M najem se oddajo bicikli zaloga dvokoles Mehanična delavnica Gaetano Battich TRST Via Lazzaretto vecchio št. 48 in šivalnih strojev rabljenih poželo nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev. 12 V. Osvaldella Ob nedeljali ln praznikih odprto do 4. popolod. A Prodajaln, ur in dragocenosti G. BUCHER Via Lazzaretto vecchio št. 48 POPRAVE STROJEV: IN PARNIH KOTLOV, MORSKIH in DRUGIH. Poseben mehanični oddelek za' POPRAVE DVIG AL STI-precizno popravljanje tiakarsk. j ' strojev vseh elstemov, avtorao- ' SKALNIC IN VSAKO-biloT, motorjev in hidravličnih J .. VRSTNIH MLINOV " aparatov, motorjev na plin in benzin, tkalnih Birojev Itd. --------7------------j - - ---- Popolne industrijske instalacije. izobražena po .. Lom-_ _ ... brosivi šoli, daja pojasnila o značaju in načrti* za izoarazSo otrok. - Sprejema boljše sloje vsaki dan, izvzemši nedelje in praznike od 3.-6. ure. - ROJAftl. SKOBKLJA S PIETRO 34 (Vila, prirlič}-) (ex drug Dragotina Vekjeta) (nasproti prejšnje prodaj. D. Vekjct) Trst Sa^g.1« corso Sleo.36 Bogati izbor zlatan me, ».ebrnme, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje iu menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine,- zlatanine, kakor tudi žepne ure DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. i Veliki moderni .v. Kinematograf ulica HEedia 40 Edini t Trstu za privlačne mmk I. prostori 20 atotink; ALEKS. FRANC MATER - TRST žgalmca ka^e TELEFON 1743 ScjboIJii vir za dobivanja p-Cone fcavt Giovanni Isiersich fJ K VP, uiiea 31<>]hi a vem«? št. 7 Prodajalnica v,ako vratnih potrebščin. Skati. brente, kade, železna in steklene. — Potrebščine, namizje, koši in rese te ter vsakovrstne lončevine. — Svetilke V3ake velikost«'. Cene, da se ni bati konkurence. 1 ' sa češka tovarna. Posteljno perje po z-iernih cenah ' kg Bitega dobrega Oglaj enega K r o u 2, l>oIjSega K t 40, priuia pol-ttelega K 2.80; belega K 4, belega puha-iega K 5*10; 1 teg najflnej. ineiuobelega og laje nega K (J 40, K s ; J kg mehkega perja (puhai eivega K 6, 7 , finega belega K 10 ; iiajfiufjega prsue^a puha K i2 od S kilogramov naprej, poSliiite prosu. Nar- j* »e postelje. ir gostonitnega rdečega, modrega in b lega a!i rumenega naakinsa 1 pe r n 1 ca 180 eru dolga, 116 cm Široka, »kupno z dvemi 80 cm dolgimi in 58 fm Sirocimi igla nicami, načinjena z novim sivim, trpežnim iH puha»liuj perjem K J"; polpuhcate K 20, puhaste K 24. — POS s-M£ZNE PERNICE K 10, 12, 14 in 16 ; zglavnica K 3, S SO in ■»• — PoSiljatve po poStueui po-zetju od r. 12 naprej poštnine prosto. Tudi §e siue zauipuj .ti ali yru.il. Za kar ne ugaja l" Sije denar nazaj. — Obširni ceniki zastonj. S. BEHISCH ? Dsšcifciiiiz št 765 Suiu >a Bogomil Fino toJi nra • v Sežaii ima svojo nooo proda-jcilnlco v ur v trstu, ulica Vincen. Belllni 13 nasproti cerk\e fiv. Antona novega. Vsakov. verižic po tov cenah. C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicuriz ■^lavoicK in rezervni zakladi drn*tva glasom hiUno --31 decembra '^.vJružnH glavnica ( d kojih vp'a- Ćfluo K 3,200.1«))...... Rezervni zaklad: dobi< k )v . zaklad proti vpadaniu »rednosti j ja/iiii efektov . . Heservni zakt ra-r "stnih kombinacijah, /a glavaice, reute placlir- r., ž 7henia ah po smrti zavarovanca, doto otroko H 1,000 . > « 9,800. non l.498 114,2 5S.49 410,343.550 640.371.65C >dni/i pog .i b Peter Zettinig trgovina čevljev. - Zalagatelj c. kr. deželnega žardarmerijskega poveljstva TRST - ulica Qiosue Carducci si. 40 Nizke cene. gčšt' Delo solidno in trajno Prevzemajo se dela po meri fioa in tudi preprosta. Sprejemajo se tudi vsakovrstni čevlji v popravljanje. Iren U3U rarf UMi Schnabl & 0° Succ. - Trst (Inženir G. Franc & J. Kraaz) Urad: ulica Micclo Maohiavelli št. 32. Skladišča: ulica Gioachino Rossirii. Naslov za bnzoiavke : Universum" — Trst. Predajajo po smernih censh s Sesaljke za vino ia vodo na transm.-sfjo in ni roko iiovi vsaks vrsic za napeljavo vode, pi:na in par«. Pipa, guamicije in te hnieni predmet! vsake vrste. Motorj*. stroji in kotil na paro. — Priporočajo svoj tehniftui urad zc izdelovanje In oskrfsljenje usaKouistnin strojev za obrt —--Ceniki zastonj — — — -H- eseda o slovanskem obrednem jeziku pri katol. : Jugoslovanih (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu) Cisti dobiček te knjižice je namenjen zgradbi novega poslopja slov. šole pri sv. Jakobu v Trstu. - Cena 30 v. Dobiva se v tiskarni „Edinost" v Trstu in v slov. trg. papirja J. Gorenjec, ul. Valdirivo 40. || Odlikovani čevljarski mojster 23 j. _ _ _ fii n §3 S| piporoča svojo zalogo razno- cji || vrstnega obuvala za gospe, go- S || srpode kakor tudi za otroke. Ea Prodaja najbolj, biks ^^ Tvrdka vatarovljena Seta 1877. Telefona: urad: št. 14-09. — Skladišče: St 61. Fredin, Globin, cava-lierin Cir. M mazilo. m SSISZHSISISSgasSiSEi -■; ------ Ces. in kr Trst, Belvedere 32 i k il g Ei 13 a pn hajnovejša iznajdba! Brez vsake konkurence! a»i.liefon' edini perfektni govoreči aparat brez igle Garant.rani aparat za 5 let od K 45'— napre. Dvojna plošče (25 centimetrov) „ 2 50 „ Ovo ne plošče (28 centimetrov) „ 4 50 Velik i^bor slovenskih, hrvatskih itd. ploSč. — Katalogi gratis in franko „PATHEFON", Trst, Corso T*1___________— kasasaoeaot^ : Prva slovenska zaloga in tovarna pohištva Andrej Jog:, Trst CENE BREZ lOMIVRENCE. olltt« tv. Lucije it. \8 (za dež. sodiščem) S70J1 i 8I3J11! Avstrijski kreditni zavo^ za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica in reserve 185,000.000 kroni. Podružnica v TRSTU Piazza Nuova št. 2 (lastno poslopje) sprejme v svoje sxr jeklene varnostne celice zdelane od svetovne tvrdke Arnbeim v Berolinu zajamčeno proti požaru iu vlomu, pohrane ln apr&vijanje vrednot, kakor tudi ma.710 pohrano zaprtih zavojev, t r da dotičnih jekleaih celichli v najtuj varnostne shrasnbkc (ssfes) :: fftz'i^nin velikosti, v katerih se lahko shranijo vred-nest al papirji, listine, dragulji it i. (Varnostne celice ne more nihče drugi odpreti kakor stranke vzajemno z baokoi Podružnica Kreditnega zavoda sprejeoia hranilne vloge na knjižic iu j'h obrestuje do nadaljnega obvestila po 3 V/o R^ ntr.i davek pi d reKtri ) ^avod. Bavi so tudi z vaoml bankovalmi pos l, ter zavarovanjem proti zgubim na ž ebaaja Sirite EDIMOST V Trsta dne junija 1910. ^EDINOSTc fit. 168. Stran II. Ferdinand furst Trst, Tla Mlramar štev. 19 - TELEFON 17-02 ——- Zastopstvo in zaloga parnega mlina Bernhard Back sinovi » ■1 * Szegedin. * ■ * * PRODAJA NA DEBELO w sirka in o^sa. =»-- Z0B0ZDHAVMSK1' ABBPUT0I] Dr. Viktor Bande! Trst, ulico San Glouanni 7,1. natis po 9. do I. in od 3. do 6. U »as CAMTI JUGOSLAVI iS™ j rvi zvezek te knjige je d otipkan v Italiji. Prevodi v halijar pfeem jez«ku najboljših slovenskih, erbako-1 rva takih in bolgp rakih pe.nn'kov — Ta I. zvezek bo obsegal tudi: 1'fod, potem kratek načrt zgodovine imenskega, srbsko - hrvatskega in bolgarskega »•loistva in bicgr: fije sledečih peenikov : Preše en, Gregorčič, Ke.te. Zmaj Jovan Jovsnovič, Pre adovič, Branko Kadičević, August Ženoa. — Knjiga se bo prodaiala po K 3* v vseh knjigarnah V zalogi pri Josipu Gorenjcu (Slovanska kniigarna) Trst, Via Valdirivo št 40. Skladišče šivalnih strejsv Luigi Gram a c cini TRST, ulica B^rnera veochia št >9 Cene đepvorne, mr Piačilo ns oiirou Sprejme 86 popravljanje šivalnih strojev vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov Kupuje in prodaja že rabljene .-ivaine stroje. V Ženitna * ponudba. Veletržec in ekonom, 26 let star, v bližini mesta, želi znanje v svrho ž e n i t v e z mlado fino deklico iz ugledne in premožne rodbine. Samo resne ponudbe s sliko naj se pošiljajo pod „LJUBLJANA" poste restan-te v Ljubljano, glavna pošta. Tajnost zajamčena ! Hranilnica in posojil, o Narezisoh registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi ca redni občni zbor ki se bo vršil dne 26. junija 1910 ob 4. uri popolud. v prostorih ljud. šole v Marezigah 1 DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. Poročilo nadzorstva. Odobrenje račun, zaključka za 1. 1909. Volitev načelstva. Volitev nadzorstva Slučajnosti. Ako bi ob določeni uri ne prišlo zadostno število zborovalcev, bi se glasom § 33. zadružnih pravil sklical čez tri tedne drugi občni zbor, kateri bi sklepal z vsakim številom zadružnikov. MAREZIGE, dne 16. junija 1910. Nač^lstvo. t A 5 m Pravi hišni ~ — gospodar ie naSa brezplačna knjiga, ki jo ponujamo ■ vsem bolehnim ljudem. Iz te knjige bo lo crpili tolažbo in blagor mnogi, ki so smatrali do sedaj svoje bolečine kot neozd)&-vljene. ker bo na krivih potih iskali svoje zdravje in elektrika je sredstvo, s katerim ::: lahko uspešno zdravimo splošno :: živčno šibkost, ravmatizem, glavobol, slabo spanje, otožnost, nevralgijo, nervozno motenje prebave, malokrvnost, ošibelost in vsakovrstne ženske bolezni itd. - Opisali smo svojo metodo v interesantni brošuri in jo pošljemo vBako-mur, ki se obrne na nan gratis in franko brez vsake obveze £e nikdar se ni nudilo v Avstriji tako poduČne in dragocene knjige. Elektro-terapeitlč. ordinacija DUNAJ, Schwangasse št. 1 _________ Mezzanin, odd. 83.......... CouDon za brezolačno knjigo 81. 19,6 910. m EleLro-terjpenična ordinacija s Dunaj I. Schwangasse it. I mezzanin odd. 83. ? p Prosim, po8il;ite mi knjigo: „Eine Abhandlung uber p S moderne Elektro-Tneraple*4 l>rezplaćno ln poštnine — prosto. Ime----- Naslov- HotelTratnik „Zlata Dnblj&no, S9. Petra cesta 27 v bližini kolodvora Lepe zračne sobe. ELEKTRIČNA LUČ. Priznano fina kuhinja. Izborne pijace. SC CENE NIZKE. Lepi restavracijski prostori in povsem na novo urejen velik : senčnat: vrt VSAKO SREDO PRI UGODNEM VREMENU !! velik koncert!! ■ ».vii^SFTUi m k USTRO-AMERICAN A Svpeptična msO** Stalda MARCO F MARTINOLICH, Mali Loš nj Ta tekočina je bila od vseh takozvanih toničnih tekočin, povspešu-jočih prebavljanje, od zdravnikov pripoznana za najboljo. — Ne glede na to. da je zelo prijetna za okus radi pravilne proporcije alkohola in aromatičnih snovij, ima tudi lastnost, da ne vpliva dražilno, kakor drugi slični izdelki. Je izboren pripomoček v vseh adinamičnih boleznih in specijelno za prebavljanje, v malaričnih boleznih, anemiji, nevrasteniji, infekcijah itd. Priporočljiva je rekonvalescentom vsake starosti in se jo jemlje lahko čisto ali pa z vinom, mineralno vodo, kavo itd. Marco F. Martiiiolich Zastopn k za Trst in Avstro-Ogrsko : 9ia Boschelto Z Simone fisczU Uia Bosehetto 2 Trst, V. dei Gelsi štv. 9, Telefon 671 Enirico Da^anzo Izbranci zaloga kem. Kuadrelou in ceui, lakir. kuadrelov. Z rilo g a. cementa POR i LAN D nestopljivega cementa, HIDRAVLIČNO APNO in KREDA. GOSCILNA H. D. 0.1 ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSlC je popolnoma na novo preurejena in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila. Gostilna je otvorjena vsako soboto in nedeljo do 1 ure popolunoči. Anton Krainz STAVBENI IN UMETNI KLEPAR nI. Rfsuttl 37, Trst Prevzemlje pokri\anje z onikov. Napravlja in popravlja strelovode. Izdeluje vse v kle- parstvo spadajoča dela. POSTREŽK \ »OČNA. CENE NIZKE. DELO TRPEŽNO. Obrtno in kons. društvo Sv luan-Trst registrov, zadruga z omejenim poroštvom vabi na svoj redni občni zbor ki se bo vršil v torek, dne 28. junija ob 7. in poljzveč, DNEVNI RED : 1) Poročilo načelstva. 2) Poročilo nadzorstva. 3) Od.brerje letnega računa za leto 1909. 4) Volitev odbora in nadzorstva. 5) Slučajnosti. V slučaju nezadostnega gtevila Članov v pr-! vem sklicaiiju, sklepa v drugem sklicaDju eno uro pozneje z v-tfsriai številom navzočih Članov gladom društvenih pravil. Nacelstvo. 10 •Generalna, agentura za .. Primorje.. Trst, ul. del Campanile: številka .. 3 redni odhaii noi:ii*i h poštnih in trži!) parni kov. Jdcresnaflje potnikov I., :i. in III. Jrabir... tudi izseljenikov v vse dele sveta poaduo r.? ^m^ih Hamburg--New Vork Hambu-c-Argentina 1 ilH:nbtirfr-MexIko Hambur'-Br-ziliia Hamfaurg-Afrika Hambursr-KanaSu i Hamburg-Angleško Hamburg-Kuba I Iiamfcurg-Francija Zabavno pomorsko potovanje! Zelo priljubljena so 13 dnevna potovanja s parnikom .Meteor" do Drontheima, vožnje na sever do Ulanđa, Sevirnefla Kapa in Špicberga, vožnje v znamenite kopališč«, na Angleško, Irsko in šotako. Informacije dajejo in po&iljajo se brezplačno! Hamburg-Amerika Linie, v Abteilung Personenverkehr, Hamburg. .Generalna, agentura za : Primorje : Trst, ul. del Campanile : Številka .. 3 r JG DE JttSneratna voda iz vrelca Toplice i KI Najstarej-i vrelec, obstoječ že na 1 1000 let, priznano najboljše zdravilne kakovosti. Več odličnih zdravnik- * priporoča to čisto in naravno mineralno vodo, vsebujočo ogljeni k i k. z dobrim okusom, osvežujočo pripravno kot pijačo pri kosilu in za zdravljenje proti nervoznosti, Šibkosti preb&vljanja in drugi nedostatnosti. Zlasti hladilna je poletu, --zmešana z vinom ali sadjevcem. Hrani se lahko mnogo let.-- ZASTOPSTVO in ZALOGA Josip Gartner & Co. TRST, ulica Paduina št. 2, Telef. 974. brza zveza z Ameriko. Trst—Buenos-Ayres „Alice" 7. julija 1910. iz Trsta v Buenos-Ayres, ter se ustavi med-potoma v Cadix-u, Las Palmas, Santos, Monte-— video in Rio de Janeiro. — Potne cene: III. razr. K 200; H. razr. od K 500 naprej; L razr. od K 650 naprej. V prevozni ceni lil. razr. ura?unjena je hrana in prenočile v TRSTU, pred odhodom parobroda. — V vseh cenah uračunjena j« obilna hrana. SajTtčji konfort. - Elektrlčpa razsvetljara In ventilacija. - Karodua kahiiija. Za informacije o prodaji prevoznih listkov L, LL in III. razreda toliko za Amer.~ koliko: za Patraš, Palermo, Napolj, Cadir in Lax Paimas obrniti se je na .Urad za potnik v Trstu*', ulica Molin p.ccoio it. 2, za tovor in blago pa pri O. TA2ABOCBIA & C.v Trat, ulica Fonteroaso it. 3, Z. nad. TRST ^EW-YORK Ocean a 23. junija 1910. Potne cene: m. razred K 220; II. razr. od K 300 naprej ; L razr. od K 350 naprej. 3 1 S c t>o I 1 •JD vO >va trgovina platna in bom-g Sp baževine,izgotovljenega perila Edtnondo Palutan Bivši voditelj tvrdke BURGSTALLER Ulica Ponterosso 3 (vopl S. Nicolo 17) Telefon 2199 VELIK DOHOD plašcav, oblek, čepic, kakor tudi vsakov. kopalnih čevljev Birao X. »EDINOBTc St. 1GS. V Trstu, dne 19. junija 1910 skih politikov — brez Tsacen blagega čuta, vse polno divjih nagonov. „Piccolo" odmerja tržaškemu, slovanskemu, prarodnemu prebivalstvu toliko mero pravice, kolikor je imajo Slovenci v Pekingu, to je: odreka nam vsako pravo do samosvojega narodnega življenja! Zato nam odreka vsako kulturno sredstvo. Zato se pa tudi obračamo do tistih slovenskih priganjačev, ki hočejo koristiti slovenski stvari v Trstu le s tem, da ▼ihte svoj bič le nad nami, in dalje do tistih čeških, poljskih in maloruskih politikov, ki nikakor ne morejo umeti naše borbe proti aspiracijam naših Italijanov, naj polože roko na srce in naj nam odgovore po duši, moremo-li mi, ki imamo vso pravico do svobodnega narodnega življenja drugače, nego da se z zobmi in ■ohti borimo proti ljudem, ki ne poznajo ■asproti nam ne pravičnosti, ne usmiljenja m tudi ne — človeške kulture ?! Ali ne smejo, kaj pomenja to za nas, ako se takemu nasprotniku hoče še pomnoževati najmogočneje sredstvo, kulturna sredstva, dočim se ravno taka sredstva nam odrekajo tudi v najskromneji in najelementarneji meri!! Roko na srce torej in odgovorite nam, ako vam je duša v prsih in ako ste nam res — krvni bratje?!! Podivjanost v mestni bolnišnici. Kar se dogaja dan za dnevom v bolnišnici proti našim ljudem, meji že na skrajnost. Ne zadostuje, da se jih slabo postreže, zaničuje in žali njihovo narodnost. V tem se odlikuje posebno debeli vratar, ki menda misli, da je kje v starem mestu v kaki beznici. Pred par dnevi je šla neka bolna ženska v bolnišnico. Ker ni znala niti besedice italijanski, je vprašala vratarja po slovenski za neko pojasnilo. A veste, kaj je dobila v odgovor? „Qua no se parla ščavo! Se no la sa ita-lian, Ia vadi a Lubiana in Ospedal". Sokolska slavnost v Št. Petru pri Gorici privabi danes v Gorico nepregledne sokolske vrste ne le iz Goriške in Trsta, ampak tudi bližnje Kranjske. Skozi Gorico bodo korakale sokolske čete na slavnostni prostor v Št. Peter, kjer bo javna telovadba »n potem ljudska slavnost. Tržačani in okoličani se odpeljejo na ta zlet s posebnim vlakom. Kdor ima časa, naj ne zamudi te prilike in naj se popelje v Gorico! S posebnim 'vlakom v Gorico ! — Danes v nedeljo odhaja iz Trsta poseben vlak na 1. izlet primorske ! sokolske župe, ki priredi telovadbo in slavnost v Št. Petru pri Gorici. Posebni vlak vozi do Gorice, odkoder bo potem skupni sprevod v St. Peter na slavnostni prostor. V tem sprevodu po solnčni Gorici nastopi preko 600 Sokolov. Že samo to dejstvo zasluži, da se ga vpo-števa in da pohite tudi tržaški Slovenci v častnem številu na to slavnost. S tem vlakom se popelje lahko vsaki prijatelj Sokol-stva brez razlike stanu. Vlak odide iz Trsta danes v nedeljo do-pol. ob 11.30, iz Rocola ob 11.43, iz Vrdele ob 11.53 in iz Opčin ob 12.14. Vlak se ustavi potem v St. Petru in pride v Gorico ob 135. Iz Št. Petra odhaja vlak proti Trstu ob 10. uri. Cena vožnji tja in nazaj je iz Trsta in Rocola K 2 50, iz Vrdele in Opčine K 2' 10. Za naraščaj do 10 let stane listek K 1*90 iz vsake postaje. Vozne listke za današnji posebni vlak v Gorico je dobiti še danes dopola dne v predprodaji in sicer v Trstu pri vratarici „Narod, doma", na Opčinah v društveni gostilni in na Vrdeli v „Nar. domu". Listkov za ta vlak ne prodaja železniška uprava in zato si ga mora vsak preje preskrbeti. Le ako bo eventuelno Še kaj prostora, se bodo dajali listki tudi na kolodvoru. Imenovanje. Sodnik g. Nikolaj D o-■ inko je imenovan svetovalstvenim tajnikom na najvišji sodniji. 3. jul. s posebnim vlakom v Ljubljano ! Pomotoma je bil zadnjič objavljen v našem listu odhod posebnega vlaka v Ljubljano ob 3. uri zjutraj. Opozaijamo pa vse izletnike na sledeči vozni red: Odhod iz Trsta ob 5. uri zjutraj, dohod v Ljubljano ob 9. uri dop. Odhod iz Ljubljane ob 11. uri zvečer, prihod v Trst •b 3. uri zjutraj. Odbor moške CMĐ. podružnice je določil ta vozni red na splošno željo, da se ■e bi izgubilo 2 noči, a da se poleg tega omogoči vdeležba vsem slojem, ne da bi zgubili kak dan. Nadaljne prijave naj se pošiljajo na aaslov: Moška CMD. podružnica v Trstu (Nar. doui). „Slovenska Matica". Danes in jutri je Še čas za vpisovanje med člane „Slov. Matice. Ako se kateri starih članov še ni vpisal, naj to stori, ker drugače ne dobi knjig za tek. leto. Vpiše se lahko: 1. Pri g. Bičkovi v „Narodnem domu". 2. Pri blagajni v kavarni Commercio. 3. Pri g. Deteli v Trg. obrt. zadrugi. 4. Pri poverjeniku J. Arharju, ul. Acquedotto 22, II. Članarina znaša 4 K. Družba sv. Cirila ln Metoda opozarja vse one, ki se žele udeležiti obram-benega tečaja, naj prej ko možno priglase svojo vdeležbo. Tečaj se vrši, kakor že znano, po paragrafu 2., zato naj se vsak ravočasno prijavi, da se mu more poslati izkaznica. Tečaj bo velike važnosti za nadaljnje obrambno delo. Prvotno se je sklenilo, da se bo vršil tečaj 1. in 2. malega srpana radi nedostajanja časa, pa se omeji tečaj na jeden dan, namreč na 2. julija. — Tržaški sokolski okraj priredi v nedeljo 26. t. m. svojo javno telovadbo in slavnost na Prošeku. Več povedo krasni lepaki s Sokolom in zastavo, ki so res v okras tržaških ulic. Ne postopajte proti intencijam vladarjevim! Po državnih uradih kroži (in sicer uradnim potom) neki poziv nekega „comitato cittadino", ki poživlja uradništvo k denarnim prispevkom v proslavo 80-let-nice cesarjeve in navaja, da se namerava pokloniti vladarju dragocen znak udanosti, a eventuelni prebitek uporabiti v dobrodelen namen (Kje? Kateri?) K temu bi pripomnili in opozorili, si. „Komite", da je cesar glasom oficijelnih listov izrečno odklonil vsakoršno proslavljanje svoje 80-letnice in da ne vsprejme nikakih adres, poklonstev itd. Prepričani smo pa tudi, da ni v inten-cijah sivolasega vladarja, da bi uradništvo v notorični svoji mizeriji še denarno prispevalo, še manje pa, da bi se k temu tako ali tako uplivalo nanje. Gotovo pa je, da ta kolikor toliko uradni pritisek naredi med uradništvom — najslabši utis! 25-letnico svojega obstanka obhaja letos pevsko društvo „Zastava" v Lonjerju pri Trstu. Lonjer je dobro znan Tržačanom: saj je lepa, prijazna vasica v tihem s cvetjem in zelenjem napolnjenem dolu v bližini mesta. Po svoji mirnosti in prijaznosti se pa tako odlikuje to selo od drugih v tržaški okolici, da se človek, ko prihaja v Lonjer, čuti domačega v svobodni naravi, daleč od onega Šumenja in vrvenja velikega trgovskega mesta, ki je sicer tako blizu. Zato je Lonjer že od davna služil meščanom kakor priljubljeno izprehajališče. — Slovenskim meščanom je pa Lonjer znan še po drugi lepi lastnosti: po narodni zavednosti njega prebivalcev. V vednem stiku z mestom, je itali-janstvo, kakor v druge kraje naše mile okolice, tudi v to vas uvedlo pred časom Jitali-janščino, da so imeli naši narodni sosedje dobro nado: nado, da v tej okolici zavlada njihova kultura in govorica nad jezikom slovenskega domačega prebivalstva. Ali glej preporoda v tej okolici; ljudstvo se zdram-Ija, ustaja in danes nam tvori veliko, ponosno in močno trdnjavo, in slovenski griči v tržaški okolici so gradovi slovenske zavednosti nad tržaškim mestom, oni gradovi, na katere se upirajo naše nade na Trst... Ko so še v okolici skoro že odtujeni Slovenci smatrali slovenski pozdrav kakor poniževalen, ko je vladal le „bon giorno in bona sera", ustanovljati so jeli rodoljubi po okolici pevska društva, ki so prva pričela probujati narod. Pred 25 leti so ustanovili tudi v Lonjerju pevsko društvo. In kakor drugod v okolici, izvršilo je pevsko drušivo tudi tu svojo nalogo z najboljšim vspehom: Lonjer je danes narodno zaveden in trden in napreden. Društvo „Zastava" hoče ta svoj jubilej proslaviti na posebno slovesen način: z razvitjem društvene zastave. Izbralo si je v ta namen prvo nedeljo meseca avgusta. Povabiti hoče za to vse svoje sestre, da onega dne skupno proslavi ta ljubilej. Pri simpatijah, ki jih splošno uživajo Lonjerci, a še posebej pevsko društvo „Zastava", ki je neredko že pokazala, da ima dober zbor in dobre moči, tudi ne dvomi, da se bratska društva v polnem številu odzovejo temu vljudnemu povabilu. — Vse natančneje o stvari sledi pravočasno. Zahvala. Dne 9. t. m. je bilo drugo obhajilo učencev in učenk družbenih šol pri Sv. Jakobu. Ob tej priliki se je vseh 91 obhajancev pogostilo, za kar je darovala moška CMD. podružnica 30 K, ženska 20 K, št.-jakobska 10 K, g. Prelog I. 5 K in g. L. Seražin 4 K. — Vsem darovalcem izrekata podpisani vodstvi najiskrenejo zahvalo ! Vodstvi deške in dekliške šole pri Sv. Jakobu. Kam pojdemo danes ? Ob nedeljah se vsakdo želi malo razvedriri in navžiti se svežega zraka. Zato pa napravimo danes mal izlet v Gropado, kjer se bo vršila vrtna veselica pevskega dništva „Slovanska straža". Začetek veselice točno ob 4. uri popoludne. Na veselici sodelujejo bratska društva „Primorec" iz Trebič, „Slovan" iz Padrič, „Lipa" iz „Bazovice" in „Draga" iz Orleka. K plesu in na veselici bo svirala sv.-ivanska godba. Torej danes v Gropado! Tržaška mala kronika. Aretiran satir. — Nekega dne meseca novembra I. 1908. je bila tedaj osemletna Valerija S. zvabljena v vežo neke hiše u ul. Donato Bramante in tam posiljena. Vse poizvedbe policije, da bi se iztaknilo ognjus-nega zločinca, so bile brezvspešne. Drugi praznik minole Velikenoči je nekdo drugo deklico, 13 in pol-letno Adelo R., ravno- PODRUŽNICA pijanske kreditne banke Trst, Piazza della Borsa 10 Centrala v Ljubljani. Podružnice v Celovcu, Sarajevem in Spljetu Delniška glavnica K 3,000 000. Rezervni zaklad K 400 000. obavlja najknlantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povodnimi pogoji devize In vse »rjte denarja - Vloge na bnllžlce obrestuje za sedaj s čistimi Prodaja srečke na majhrce mesečne obroke- gmraeeaer POSTELJNA MOKROTA Popolno ozdravljenje zajamčeno. Brezplačna navi> Velik izbor blaga za ženske obleke raznih vrst. Panama enotnih barv in pisan. Zefir za bluze, pisao za srajce. Popolen izbor perkala z bordurami in brez, batist, foular fantazija itd. Moške barvane srajce razne, ovratnice, ovratniki, manšete itd. Drobnarije, traki in blago za narodne zastave. — Vse to se vdobi v prodajalnici manufakturnega blaga Brosch & Ijaureneic ulica Nuova St. 40 (vogal ulice S. Giovanni). Redka prilika. Radi velike zaloge sva vsemu blagu cene zdatno znižala. OSTANKI kakor: panama, batist, zefir, prkal, oksfort od 2—5 m dolgi, prodajava po 5O°;0 pod navadno ceno. Po pošti pošiljava v zavitkih po 5 klg po povzetju in franko > ne ugajajoče se sprejme franko. MRSLOV: Hedžet & Koritnik Vzorci na razpolago- UZorcI na razpolago. Hrvat-sloven. papirnica Stjepana Turina, Trst ===== TKST, ulicu Sf. Sebastijaua štev. 6. =—«= Bogato urejeno skladišče vsakovrstnih najmodernejših pisarniških potrebščin za urade, V Trstu, dne 19. junija 1910 »EDINST« št. 168 Stran XI tako zvabil v vežo neke hiše v ul. S. — Za „primorski paviljon" so daro-Michele, ali takrat se je deklici posrečilo vali: g.a Matilda Turk 10 K, g.a Franja rešiti se z begom iz zločinske pobotnosti Feijančič 2 K, g.a Zmagoslava Zelen 2 K, onega grdeža. Dognalo se jet da je bil zločinec v obeh slučajih ista oseba. Policijske poizvedbe so bile to pot vspeŠne. Degeneriranec je bil aretiran; isti je 19-letni Alojzij Svara, kotlar iz Komna. Izročili so ga deželnemu sodišču. Smrtna nezgoda v Sežani. Josipina Mrak, 43-letna kmetica, v službi posestnika g. Josipa Renčelj v Sežani, je šla predvčerajšnjem zjutraj skupaj z gospodarjem v bližnje Drenje na posestvo g. Renčelja brat češnje. Mrakova je splezala na črešnjo in se vsedla na vejo. Ali veja ni mogla vzdrževati tega bremena, vpognila se je in od-česnila; nesrečnica pa je zletela dol na tla, kjer je obležala z razbito črepinjo in polomljenima rokama. Umrla je kmalu zatem. Truplo nesrečnice, ki ima moža v Ameriki in je mati 14-letne deklice, so prepeljali v sežansko mrtvašnico. 72-krat keznovan! Ta krasni rekord je ža dosegel razvpiti Anton Gandolfo, star 35 let, iz Trsta. Včeraj pa je bil 73-tič aretiran, ker je poskusil prodati delavcu Rusjanu kovinast prstan, kakor zlat. Loterijske številke, izžrebane dne 18. junija: Trst 55 44 53 26 74 Line 27 43 46 1 42 Koledar in vreme. — Danes: Peta ned. po bink. — Jutri: Silverij pap. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 4- 28.° Cels. — Vreme včeraj: oblačno, pop. dež. Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Zmerna vročina. Tendenca za nevihte. Društvene vesti. Pevsko društvo „Kolo". Gg. odbornike se opozarja na sejo, ki je jutri v ponedeljek zvečer ob 9. uri. — Prihodnja pevska vaja je v sredo. Telovadno društvo „Sokol" v 'lrstu. Bratje Sokoli iz Trsta in okolice ! Naše geslo je danes: Vsi v [kroju v Gorico, odkoder bo skupni sprevod v Št. Peter! Naj nikdo ne manjka, da naš posebni vlak pokaže Goričanom, da smo jim hvaležni za njihov lanski mnogoštevilni poset na Opčinah. In če se naš moški in ženski naraščaj kakor tudi ženski oddelek ne boji truda in vožnje, tem manje se smete bati tega Vi! Radi nestanovitnega vremena se svetuje vzeti s seboj plašče. Na zdar! Pevsko društvo „Trst" naznanja vsem onim, ki želijo še pristopiti k tamburaškemu zboru, da prične jutri v ponedeljek ob 8. uri zvečer pouk za novince - tamburaše. Tamburaške vaje za novince se bodo vršile vsaki ponedeljek in soboto v prostorih N. D. O. (ul. Lavatoio 1, I.); ob teh dnevih se lahko priglasi vsakdo, ki želi pristopiti k tamburaškemu zboru. Pouk brezplačen. — Pevske vaje za mešani zbor vsaki torek in petek. — Nove pevske moči se sprejemajo. Jahalni odsek tržaškega Sokola ima v ponedeljek ob 8. uri zvečer v restavraciji „Balkan" važen sestanek. Tržaška gledališča. POLITEAMA ROSSETTI. — Danes se ponovi Thomasova opera „Mignon". Pripravlja se „Ballo in masehera". EDEN. Danes dve predstavi. Ob 4 popoludne Miss Zaeo stara vedeževalka, Velika cesta, Črni vrag. Ob 8*30 zvečer: Fac-canapa, slavni odvetnik, Faccanapa, lirični tenor, Milančan na morju itd. Nar. del. organizacija. Skupina uslužbencev c. kr. javnih Skladišč N. D- 0. Podpirani sklicuje za jutri, ponedeljek, dne 20. junija t. 1. ob 6. in pol uri zvečer v dvorani Kon-eumnega društva v Rojanu — shod uslužbencev c. kr. javnih skladišč. Dnevni red: »Naše gibanje in daljni ukrepi«. Uslužbenci c. kr. javnih skladišč! tedanji trenotek je veleresen. Dolžnost vsakega izmed Vas je, da pribiti na jutršnji shod v R o j a n ! TRST, dne 19. junija 1910. ODBOR. DAROVL — Ant. Žitko daruje ostalim otrokom pok. Josipine Mrak v Sežani, ki je po nesreči padla iz črešnje, K 5. — Denar hrani uprava. — Svetoivanski podružnici CM je daroval g. Edvard Furlani 2 K iz veselja, ker je dobil druzega sinčka. — Za primorski paviljon so nadalje j dartu" iz Kaira, dobivajo egiptovski mini-darovali: Učiteljstvo Ciril-Metodove šole stri vsak dan pretilna pisma, tako da si K 24; g. svetnik Ternovec 10 K ; R. D. 4 brez spremstva detektivov ne upajo več na svečnike; Št. M. 1 galanterijo in 2 sveč- ulico. g. dr. Dolenc 2 K, g, Rado 2 K, g.a Ivanka Tomašič 1 K. Živeli in lepa hvala! Vesti iz Goriške. x Ponarejeni 100 kronski bankovci iz I. 1902 krožijo v prometu. Bankovci so slabo ponarejeni, vendar naj vsakdo dobro pregleda ko sprejema plačila v 100 kronskih bankovcih ! Iz Komna smo prejeli in priobčujemo. Komen 10. 6. 10. Slavno uredništvo „Edinosti" v Trstu V Vašem cenjenem listu z dne 5. t. m. št. 154 je bil med „vesti iz Goriške pod naslovom „iz Komenske občine" priobčen članek, v kojem se napada moja oseba. Vsled tega prosim, da izvolite v Vašem listu v zakoniti obliki in zakonitem roku v smislu § 19. tisk. zak. priobčiti naslednji Popravek. 1.) ni res, da je komenski mesar Ž. na skrivnem zaklal bolno kravo v mesnici in to meso prodal svojem odjemalcem. 2.) ni res, da je občinski zdravnik dr. Reja prepovedal kravo ubiti in meso raz-prodajati, pa mesar jo je vseeno zaklal in meso razprodal. 3.) ni res, da se je doznalo, da se je iz gotovega vira krava tuberkulozna. 4.) ni res, da čim so odjemalci zvedeli, da je prodajal meso tuberkolozne krave, so se začeli izogibati mesnice. Pač pa je res, da je sodna preiskava dognala, da je bila zaklana krava popolnoma zdrava in da je pri sodni zazpravi sam mesogleda dr. Reja izjavil kot priča, da je bila krava zdrava, in da je tudi on sam jedel od njenega mesa in je našel v redu. Z odličnim spoštovanjem Jožef Žigon priči : Fran Žager. Dr. Kotnik. Goriško vinarsko društvo bo imelo v četrtek 23. t. m. ob 10. uri predpoludne svoj občni zbor „pri Jelenu" v Gorici. x Tečaj za knjigoveze otvori v prvi polovici meseca avgusta t. I. zavod za pospeševanje male obrti. x Smrtna nesreča. Hčerka goriškega trgovca Oblaščka se je nahajala že dlje časa na Dunaju, kjer je študirala filozofijo. Ko je pred dnevi stopila iz tramvaja, je v tistem trenutku pridrdral mimo avtomobil, ki je gospico podrl na tla. Pri padcu je zadobila tako hude poškodbe, da je izdihnila na mestu.. x Obrtno-nadaljevalna šola v Mirnu je sklenila svoje šolsko leto 12. t. m. ter priredila razstavo šolskih izdelkov. Razstava je za občinstvo odprta ves teden. BRZOJfiUNE UE5TI. Med onimi, ki se jih pogreša, so tudi taki, ki so odšli, ne da bi se bili zglasili, kar utegne veljati za Hrvate. Glasom uradnih poročil, so našli do danes 53 mrličev. V okrožju Ahrweiler ni ponesrečil nihče. Državni zbor. DUNAJ 18. Poslanska zbornica je na-1 je vala podrobno debato o proračunu. Govoril je najprvo železniški minister Wrba, ki je izrekel nado, da se bodo dohodki drž. železnice v tem letu pomnožiti. Za železniškem ministrom je govorilo še več govornikov, nakar je bila seja ob 3-30 zaključena. Prihodnja seja v ponedeljek ob 3. uri popoludne. Bosanski deželni zbor. SARAJEVO 18. Deželni zbor je imel danes predpoludne svojo tretjo sejo. Podpredsednik Sola je prečital dopis deželnega načelnika, v katerem se izreka cesarjevo zahvalo za lojalitetne manifestacije deželnega zbora. Nato so bile prečitane pozdravne depeše, med temi depeša maloruskega kluba avstrijske državne zbornice. (Pohvala.) Krečansko vprašanje. CARIGRAD 18. Neka ličnost iz diplo-matičnih krogov krečanskih zaščitnih vlasti je izjavila nasproti nekemu sotrudniku lista „Sabah", da je krečansko vprašanje že izven kritičnega stadija. Vlasti da pričnejo pogajanja radi rešitve krečanskega vprašanja, ki se bo bržkone vršilo v Londonu na podlagi zapisnika predloženega od državnega tajnika Greya. Sprememba v pruskem ministerstvu. BEROLIN 18. Minister za poljedelstvo Arnim in minister za notranje svari Moltke sta na lastno prošnjo odpuščena iz službe. — Viši predsednik renske provincije baron dr. Schorheimer je bil imenovan ministrom za poljedelstvo, viši predsednik šlezijske provincije Dalwitz pa ministrom za notranje stvari. Iz Egipta. LONDON 18. Kakor poročajo „Stan- Jfaroči si kuharsko knjigo, da se ne le naučiš Pekatete pravilno kuhati temveč, da tudi izveš na koliko različnih načinov se dajo pripravljati. Pošlje ti jo brezplačno Prva kranjska tovarna testenin v Ilir. Bistrici. Pošiljatve, komisije in zastopstva :: Giov. di G. Kanobel Trst ul. S. Anasta-sio 10 - Tel. 23-87. Sprejema plačila carine za vsakovrstno blago, prejema in oddaja na dom, pošiljatve po morju in železnici. Prejem ' kovčvgov kakor tudi prevažanje pohištva v mestu in na vse kraje. 9 Mali oglasi UXAm čevljarske pomočnike »a Žensko in me ISlrtilll Sano delo. Belveiere 32. 1035 Vsi oni iz nakelske županije, ki prebirajo nad 10 let v Trstu in bi radi dosegli domovinsko pravico sa se in svojce v Tri-tu, naj se cgladajo vsak dan v „Narodni gostilni" rri ev. Jakobu od 6. zvečer dalje. Tam ima nakelska občina svojega uradnika v osebi g. GombaČa, ki jim svetuje in preskrbi, kar je potrebno._1025 Proda SO ^ern,r^nec " 'et* Vpra naj se na pofiti v Skednja. 1022 Trgovski pomočnik slovenskega in nemSkega jezika iSče primerne službe. Ponudbe pod „PoSten" na Inseratni odd. Edinosti. 1024 Učenca išče klepar A kkaiwz v uiici K»gu"' 94*» Odda aa mala sobica v ulici Gaspttre Goi štev. 3, II. nadstr., vrata 5. Odda se takoj mala so^a v ulici Mira-inar Stv. 9, pritličje. (102<> Francoščino vSSt Ssr^tVJl K Piazza grande 3, vrata 12._ 1037 Na prodaj je trgovina z jestvinami v zvezi s trgovino mr&anega blaga. Mali otroški. Gotov dobičefc. Proda se radi odhoda iz Trsta. Naslov Inseratni odd. Edinosti. 1040 Prvo slovensko kegljišče pri Q1M lalrnhll se o<*pr0 Z današnjim dnevom JdltUSJU v gostilni ,Pri treh rožah v ulici S Marco št. 19. Telesno gibanje, dobr* jedača, mrzla in sveža pijača ter dober zr»k so prvi predpogoji življenja. Ponudbe za stalni kegljarski klub sprejema Viktor K o s i č, gostilničar._1032 Spritzer wein ■e Imennie belo štajersko vino, ki je eger, Dunaj I /1 m o •• o RESTAVRACIJA ■a „A U HORA" Trst, «1. Carducci št. 13. Udanno podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da se mu je vzlic velikim žrtvam posrečilo najeti prvič v Trstu družbo berolinskih dam fBUTOHIA 6 dam in 4 gospodov. PevBki zbori. Fanfara rogove. Kvarteti z velikim in izbranim programom petja in godbe pod vodstvom mojstra gosp. FRANA BKIi TING. Vsak večer od 1 do 12. KONCERT Ob nedeljah in praznikih == MATTINEE. Vstop prost. — Vstop prost, n Za mnogobrojen obisk se ^^^iporoča JOSIP DOMINES. CANTI JUGOSLAVI i_____i Jugoslovanske pesmi | j J | | | IVANA KUŠAR-ja Ta mesec je izšel v Italiji dotiskan I. zvezek te knjige. Prevodi v italijanskem jeziku najboljših slovenskih, srbsko - hrvatskih in bolgarskih pesnikov. - Ta I. zvezek bo obsegal tudi : Uvod, potem kratek načrt zgodovine slovenskega, srbsko - hrvatskega in bolgarskega slovstva in biografije sledečih pesnikov : Prešeren, Gregorčič, Kette, Zmaj Jovan Jovanović, Preradović, Branko ..............Radičević, August St noa. ....... Knjiga se bo prodajala po K 3-— v vseh knjigarnah. Naročila sprejema IVAN KUŠAR (Inse-seratni odd. Edinosti) Trst, Galatti 18. ijanost Slovenci m Slovani Kadar kupujete pri tvrdkah katere oglašajo v „Edinosti"; sklicujte se vedno na oglas v našem listu, ker fako bodo znale dotične tvrdke, da pri* naSajo oglasi, ki jih uvrščajo v Edinosti, dobiček, in radi tega bodo uvrščale svoje oglase tudi v bodoče v našem listu. Za to bodete bolje postrežem, zraven tega pa pomagate s tem ma* : : terijalno listu „Edinost" :: 'poskušnji s Poudre-Zerento-m se dopošlje zastonj. Naguenje do opojnih pijaC amore m za vedno uničiti. [ S atriji pijaco« ti »e B&aj lahko leSijo proti »roji la»tnl volji. Iznašel se je " ■ ne škod lj it prašek Poudre j. Zenento Ime-' novau ; jemlje ne lahko, ter je pripraven za vsako starost ln spol, ter se poineSa v jedi in pi-jaći, ne da bi dotičnik za to vedel. ________ Pciidrs Zenento je zajamčen kot neškodljivo sredstvo. Oni, ki imajo pijanca bodisi v družfni ali v krogu znancev, naj ne u-mudfc zahtevati brezplačne poekuSnje s Poudre Zenentom* Isti se pcftlje v pismu. — Dopisovanje ▼ iiemikem jeziku. POUDRE ZENENTO Co. 76, Wardour Street, London 271 Pofltnin* r* pisma 25 stoti nk, za dopisnic 10 atotink* VELIKA ZALOGA |j -s- apnenaga karbida v k03ih, >.o£č?ki od 100 kg . . . K 3'"— i :: Z3 „ 50 kg ... K 32.20 I . zrnati 4/7"/15 mjm od ICO kn . . . K 33 — { 'UW * „ „ „ „ 50 kg ... K 31.2« J kgf. _____ čist 3 ttiie, iinb.ila±a .aautotij. — proti takojšnjemu plućilu ali porzetju, — „FKA>TKO ZALOGA TJbtST- ^fkOLCi PATKOli, TRST uiicst San Lazzaro štev 9 ^fjjsmsBzm&sčBPasBaa^^ incouai i ■iibimi i i um \m\\ im—m U 'J^aaMBwrfwi5EagE?yaa^ h Vekoslav trgovec z jestvinami Prst, Campo S. Giacouio štev. 20 je o tvoril xr ulici I ..tria St. 35 ::: svojo podružniso. Priporoča se slavnemu občinstvu iz mesta in dežele za obilen obisk, ker jamči za točno postrežbo. sr Alta cittfl di Viennn j ulica Vlenna štev. 8 blizu južn. kolodvora je na novo urejeno. Sobe od K 1*50 dalje, sobe z dvema posteljama. Z« gosp. trgovske potovalce posebne cene. | — | — iz indijske trstike in iz vrbovija Radi preselitve Jako znižane cene. HENRIK PREOEB, Trst uL Nnova 22 | Dr. A. Barkanovič g AJ specijalist za notranje in živčne bolezni t^jjj ima suoj cmHulatorlj» na trga Carlo €roldoui 11, I. n, ORDINUJE : \sak dan od 10.'/, do 12. V, ure zjutraj in 4. do 5. pop. Zastopnik Alberto Tedeschi, Corso 2. Dobiva se po*»od ▼ velikih dozah .. I Hij "laaiini liiHeii »♦.."iT -v..' • ivsicr~ . i.Vl - 4 FilijaiU v Opatiji KUPUJE IN PRODAJA I-- VREDNOSTNE PAPIRJE ,*BJITE, OBUIGACIdE, ZA5THVHK PI5MA, t ^KltfORITETE, DKUfUCK, SREČKE LtCLtd.) VAliUTE IH DEVIZE ^^ ^^ Via dačia Csssa di Risparmio st. 6 (lastno poslopje). - Fiiljatka v Opatiji i PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE Hf BLAGA LEŽEČE V JAVNIH SELADlSdH. ESKOMPT KHIC DI fflASO. BORZNA NAROČILA oo SAFE — DEPOSITS oo PROMESE K VSEM ŽREBANJEM.--- -----ZAVAROVANJE SREČK. MENJALNICA. y l VLOGE NA KNJIŽICE. - TEKOČI IN ZIKO RAČUN - - a VLOŽENI DENAR OBRESTUJE S5 . 1 OD DNE VLOGE DO DNE VZDIGA.^ STAVBNI KREDITI — KREDITI PROTI| ___DOKUMENTOM VKRCANJA.------| Tj, Uradne ur«: 9.—12-, 2-80-6 30. — Breojavft „JADRANSKA" — Trst. — Telefon: »4-63 in 1793