aas---s=!«s5a — —=S = =S = = = Ä=5 = =S!a = Ä = !==5=:=S = = = = = = = = = = = =!=« = = = =! = = = = a9a« = = = = =! = = H»=!=s = = =!»aJ = SB = =
Tekoči meseci po podpisu avstrijske državne pogodbe bodo za ko= roško slovenstvo življenjske važnosti. Gre za to, v koliko bodo do = ločbe,ki zadevajo slovensko narodno manjšino, izvršene tudi v prakso* Poznavalci koroških razmer zatrjujejo, da je koroško slovenstvo še mogoče rešiti, če bo izvajan 7.<Člen pogodbe, odnosno da je usoda ko = roških Slovencev zapečatena,če do izpolnitve člena ne bi prišlo.
Po določilih državne pogodbe smejo imeti Slovenci lastne organi zacije,prirejati zborovanja in vzdrževati slovenski tisk,Pouk v o = snovnih šolah bodi slovenski,priznana pa je tudi pravica na sorazmer tto število lastnih slovenskih srednjih šol. Y okrajih, poseljenih? s Slovencih,bos ta dva uradna jezika: nemški in slovenski. Dalje bi naj bili Slovenci pripuščeni k upravi,sodstvu in v kulturne ustanove pod istimi pogoji kot ostali državljani. - Izvrševanje pogodbe bodo nad= zorovali predstavniki štirih velesil.
Ni dvoma, da ne bo prišla nobena pravica sama od sebe,ampak da se je treba zanjo boriti. Tako ne pade breme za uveljavitev zapisa = hih pravic samo na Avstrijce ampak v veliki meri tudi na Slovence. Vsako pogodbo je namreč mogoče različno razlagati in pri vsaki zahte vi je lahko dobiti vse mogoče izgovore,ki uresničitev zavlečejo ali Pa sploh onemogočijo.Zato morajo biti Slovenci v neprestanem boju za Uveljavitev pravičnih zahtev.Pokazati se morajo iznajdljive, okretna neutrudljive in delavne. Svojim vodnikom dolgujejo v teh odločilnih Časih tem večjo zvestobo. Toda vsi Slovenci se bodo morali v gotovih •primerih pokazati toliko širokogrudne,da bo možen enotop nastop pred avstrijskimi oblastmi, ne glede na medsebojne idejne ali politične razlike. Samo s takim enotnim nastopom v najbolj odločilnih stvareh bo avstrijskim oblastem onemogočeno,da bi izigravali eno skupino pro ti drugi,nazadnje pa sami poželi vse sadove.
Gledano s tega stališča je bila izjava "krščanskih koroških Slo vencev" od 4.avgusta tl.dalekovidna poteza. Predstavniki štirih neti tovskih organizacij so se obrnili v nemščini na zveznega kanclerja in v slovenščini na koroškega deželnega glavarja ter izjavili "polno lojalnost...do države in njih iskreno voljo za sodelovanje na osnovi državne pogodbe za duhovni in gmotni napredek naše domovine."Obenem ao spomnili oba naslovnika na svoje pravice. Nekaj dni za tem je de= Želni glavar potrdil pismo v - slovenščini. Led je bil prebit.
Ko je šlo za ustanovitev slovenske gimnazije,so Slovenci nasto= Pili enotno: deželnega glavarja sta obiskala g.dr.Tišler v imenu krš čanskih demokratičnih Slovencev in g.dr.P.Zwitter za titovske Sloven oe. Na žalost so titovci takoj za tem pričeli intrigirati, vendar je hpanje,da jim bo slovensko javno mnenje, na katerega se morajo z vso silo sklicevati krščanski demokrati, v bodoče preprečilo kaj takega.
Koncem septembra je deželna vlada naročila podrejenim uradom,naj sprejemajo slovenske uradne vloge in nanje odgovarjajo v slovenskem jeziku.
Seveda so to šele prvi začetki in pot bo verjetno trda in dolga. )et zavisi v veliki meri od Slovencev,da bodo vztrajali.
V
SEDMI ČLEN
Z grozo pa se pri tem vprašamo,kako bi se v teh zgodovinskih tre nutkih znašli demokratični koroški Slovenci,ee bi v njihovih vrstah prevladovale take razmere,kot so bile lani ob tem času.Šlo je samo za štiri mesece - od januarja letos do maja. Kaj bi počeli nekomunistič ni Slovenci brez dr.Tišlerja in kaj bi storili oni,ki so titovsko u= amerjeni? V odločilnih trenutkih ni dovolj zgolj pridnost.Tedaj je treba izkušenosti,odločnosti,dalekovidnosti in moralne avtoritete,da te tujec posluša. Od srca želimo,da bi bratje tostran Karavank spozm li,da je za las manjkalo,da niso ob uveljavitvi državne pogodbe osta li brez pastirja; da je za las manjkalo, da bi mogli izgubiti poslednjo priliko,da rešijo,kar je še mogoče.
ZNANJE IN VZGOJA
V Jugoslaviji se bavijo z mislijo o "šolski reformi".Ta se zdi re žimu tem bolj potrebna,ker je postal, šolski problem,gledan iz CK KPJ, še bolj pereč ob prenosu domalega vse pristojnosti iz področja prosve te na republiške izvršne svete. Pri tem ne gre le za taka vprašanja, da naj bi se pričel šolski pouk po vseh šolah v državi istočasno ali pa koliko razredov imej osnovna šola.Gre predvsem za učni načrt,ki je gotovo zastarel.Seveda pa je vprašanje,koliko ga je mogoče izboljša= ti,da bo res v občo korist.Kajti pouk prirodoznanstva in zgodovine,če nič drugega, za komuniste vprašanje življenja in smrti.Vendar pa ni Izključeno,da bi v mnogih drugih vprašanjih bil možen kompromis.
Sodeč po komunističnem tisku režim gleda v pravo smer,ko odklanja zgolj profesorje-predavatelje,profesorje-izpraševatelje in profesor= je-ocenjevalce,pa dijake-poslušalce,dijake-učence in dijake,ki le od govarjajo,kadar so vprašani.Tudi ni na napačni poti,ko proučuje,kako razbremeniti dijake z ozirom na preobširno nevažno snov,ki jo morajo zdaj obvladati,in kako poživiti pouk. Možno je, d a bodo razširili se= minarski način dela,ki se je ponekod dobro obnesel,ker se dejavnost dijakov v seminarjih mnogo bolj razmahne kot pa med poulcom.Enako ni slabo,če dijaki spoznajo življenje s praktičnim obiskom in delom v industriji, bolnišnicah, trgovinah, v poljedelstvu itd'.Prav tako se u = tegnejo obnesti izvenrazredne skupine dijakov,ki se zanimajo za dolo čeno stroko. Vse to zdaj preizkušajo,da bo odločitev kasneje lažja.
Prezgodaj pa je,da bi mogli že soditi,če bo princip srednje šole pstal še naprej v prvi vrsti didaktičen,ki naj se zadovolji s tem,da se dijak nečesa nauči,ali pa bo naloga srednje šole v prvi vrsti, da človeka^-vzgoji. Naša šola se je pred vojno in po njej odlikovala, da je zahtevala od dijaka grmado znanja,naj ga je to zanimalo ali na Lijak je kasneje itak skoro vse pozrabil. Toda v šoli se ni naučil,ka ko je treba^občevati z ljudmi, kako je treba delati in koko :<eagira= ti na resnične vplive življenja. Öe primerjamo ^ašo in anglosaško šo lo,vidimo veliko razliko: naš dijak je bil nabit ž vsemi mogočimi im ni,letnicami in formulami,doČim anglosaški dijak poseduje mnogo manj splošnega znanja,a 'mu je šola zato tem bolj izoblikovala značaj. Zat) se drugi tudi lažje in hitreje vključi v družbo in uveljavi v življe nju kot pa se prvi. Anglosaška šola pa obenem ne'skrbi samo za rast dijakovega značaja,ampak dečka že zgodaj usmerja proti tisti stroki, za katero kaže veselje, zanimanje,nadarjenost.
To naj bi imeli jugoslovanski pedagogi in zakonodajalci v mislih, v tem pogledu naj 'bi poskusili izboljšati šolski sistem. Vendar pa naj pri tem nikar ne pozabijo, da ne more nobena šola, nobena vzgoja, izoblikovati kremenitih, odkritih in poštenih značajev, če ne sloni na priznanju človekove svobodne osebnosti in ne pospešuje njegovega svobodnega razvoja. In v tem leži ključ do človeka in - uspeha.
KLIC TRIGLAVA 57,Totland Road LEICESTER
Izhaja l.in 5.ponedeljek v mesecu
Ni ga lepšega božičnega' darila od slovenske knjige ! V upravi Klica Triglava je na prodaj nekaj izvodov Pregljevih spisov "MOJ SVET IN MOJ CAS". Broširan izvod L 1, vplatio vezan 50A
.. DOMAČI GLASOVI
- Konec -
(Od posebnega dopisnika iz Trsta)
Vprašanje: Kaj pa OZNA oziroma UDBA?
Odgovor : Tudi ta se je popolnoma spremenila. Nekoč je je bila cela armada in je sestojala iz' polpismenih podivjancev,ki so vršili znana vam nasilstva. Danes so pa vsaj v štabu UDBE nadomestili moril ce intelektualci, ki so jo spremenili skoro v nekako znanstveno usta novo z višje kvalificiranimi zdravniki, inženirji, profesorji itd. Ti skrbno nadzorujejo in analizirajo vse javno življenje in vse naj= manjše pojave, toda tako, da njenih neposrednih posegov skoro niti več ne opaziš. UDBA je danes nekak rezervoar za vse vodilne pozici= je v javnem življenju. Prenehali so tudi vsi nekdanji politični pro= cesi in zgrabijo samo tu in tam koga neusmiljeno za vrat, ako se jim zdi, da bi utegnil p.pstati nevaren. Sicer pa o kakem resnem odporu , razen pri delavstvu," tudi ne more biti govora več. Pač pa si daje pre bivalstvo pridno duška s strupenimi "vici" na račun komunističnih za jedalcev, korupcije ter komunistične upravne in gospodarske nesposob nos ti. "Vice" skušajo preganjati s policijskimi kaznimi; tako imate danes "vice" po 500, 1000 ali 1500 dinarjev. Ostrejše so'nastopili le proti neštetim strupenim "vicom" na račun glumaškega Titovega po= tovanja po Indiji; ti so, bili pa po 5, 8, 10 ali tudi 12 mesecev -zapora.
V.: Kako pa je. reagiralo ljudstvo na vetrinjsko tragedijo oziro ma na pokolj domobrancev?
0.: Za sam neposredni pokolj, o katerem pa dolgo ljudje niti ve deli niso, podrobnejšega niti danes Še ne, krivijo seveda komuniste, a niti ne vedo katere. Za samo izročitev domobrancev pa Angleže,pol= kovnika Krenerja in Narodni odbohP.ovratniki niso seveda sami vedeli nič povedati o pokolju, le pripovedovali so, da se en del Narodnega odbora za begunce sploh ni brigal in je odšel takoj na Tirolsko,dru= gl del je pa pokazal v Vetrinju in Celovcu naravnost neverjetno nespo sobnost ali celo lahkomiselnost. Jasno je, da bo zahteval narod ne = koč od vseh prizadetih obračun o tej tragediji.	:
V.: Ali kaj zaidete na Hrvatsko, v B[osno in v Srbijo? Kako 1e danes tam?	,	^
0.. Hrvatsko nekoliko poznam, Bosno morda celo boljše,Srbijo pa Precej manj. Glede na to bi vam kake zanesljive podrobne slike o teh Pokrajinah ne mogel dati temveč le splošne vtise.
Na Hrvatskem je položaj v nekaterih ozirih precej podoben slovenskemu. Versko življenje je na Hrvatskem morda danes še bolj razvito^neko v Sloveniji .Največja,da ne rečem sploh edina avtorite= ta tam je danes kardinal Stepinac. On je bil med vojno morda res pre malo odporenvProti ustaškemu divjaštvu, ‘toda popolnoma krivično je, ce mu Srbi^ocitajo nekako_"vojno zločinstvo". Tega si ne morem razla gati drugače, kot da so ti.očitki predvsem maslo srbskega framason = stva. To menda organizatorično več ne obstoja, toda pri starejšem ro du so se kolikor toliko ohranile še do danes usodne posledice nekda= njega nesrečnega vpliva prostozidarjev. Vendar pa Stepinac ne‘Uživa ogromne.avtoritete le prav pri vseh Hrvatih temveč izredno veliko udi pri Slovencih, iudi ce bi se mu moglo za medvojno dobo res oči= ati premajhen odpor proti ustaštvu, pa z ozirom na njegovo poznejšo dostojanstveno neuklonljivost proti Titu na to danes sploh nihče več ne misli. Vse se klanja že pred njegovim imenom. Zelo visoko cenijo ljudje tudi to, da ni zbežal kot sarajevski nadškof dr.Šarid.Ljudje vedo, da bi dali komunisti kardinalu Stepincu vse, če bi ga mogli Pregovoriti, da bi zapustil državo. Tako je danes Stepinac v domovM
sploh edina protiutež proti Titu,dooim ne predstavlja kralj ničesar, vsaj v Sloveniji in na Hrvatskem ničesar, a zelo malo menda tudi v Srbiji. Ysi ga smatrajo za nekakega jugoslovanskega - Faruka. Srhi mu ne bodo nikoli odpustili njegovega nesrečnega govora jeseni 1944. Poleg tega je formalnim avtoritetam danes doma za vedno odzvonilo in ljudje cenijo samo še moralne avtoritete. Vse kaže celo tako, da je nastopila najhujša reakcija proti bivšemu kralju Petru ravno pri ti= stih,ki so mu ostali zvesti do zadnjega. Ustaštvo pa na.Hrvatskem še ni popolnoma zatrto. Najdejo se še cele ustaške vasi in pri starej = šem rodu se še precej pozna nekdanja destruktivna Radičeva demagogi ja in sterilno Mačkovo frazerstvo; vendar pa ni nobenega dvoma, da se mlajši rod orientira že prav vidno v jugoslovansko smer, razen morda v Zagrebu. Vzroki so isti kot v Sloveniji. Nihče več ne more govoriti o kakem "srbskem zatiranju", temveč vidijo ljudje pred se = boj le domače hrvatske zatiralce, pod katerimi trpijo v enaki meri Hrvatje kot Srbi. Tu vnovič vidite, koliko ni nekdanji neumni centra ližem, ki ga pa nimajo na vesti samo Srbi temveč v veliki meri tudi naši liberalci, neizmerno škodoval le jugoslovanski državni misli am pak tudi Srbom samim. Mislim, da vam morem mirno trditi, da napredu= je jugoslovanska državna misel in zavest na Hrvatakem.. nekako v istem razmerju, v kakršnem dorašča' novi rod, ki ne pomni več nekdanjih za= s trupij enih srbsko-hrvatskih sporov.; Poleg tega pa tudi iz starejše= ga rodu mnogi uvidevajo zgrešenost nekdanjih hrvatskih političnih me tod, ki so vodile v zločinsko ustaštvo. Pomembno je še, da v danih o koliščinah Hrvatje sploh nimajo drugega izhoda kot ostati v demokra= tični in federativni Jugoslaviji,kjer edino morejo ostati združeni. Ta dejstva in pa že petnegatletna izločitev dr.Mačka iz hrvatske poli tike so tudi vzrok, da Mačkovo ime na Hrvatskem počasi bledi, dočim poznajo dr.Krnjeviča le še nekateri samo po imenu. Ustaškim divjaš s= tvom in pa medvojni sterilnosti nekdanje HSS mnogi očitajo tudi vzrok Titove zmage. 0 kaki kompaktni hrvatski fronti,kakršna je obstojala pred vojno, ne more biti torej niti govora več, temveč se nahaja Hr= vatska'v nekakem prehodnem stanju. Bodoča politična fiziognomija Hr= vatske je gotovo še precej nejasna. Za sedaj - kakor sem že dejal -je tam edina avtoriteta kardinal Stepinac in tega naj bi tudi Srbi ne izgubili izpred oči.
Vprašanje: Kaj je pa z Bosno?'
Odgovor : To je precej svet zase. V nobeni pokrajini niso med vojno toliko klali kot tu in sicer vsi: hrvatski ustaši in srbski čet niki, zato si Bosanci ne žele ničesar drugega, kot da jih pustita v miru i Zagreb i Beograd in da si sami urejajo svojo hišo. Hrvatstvo je s svojim ustaštvom doživelo tam pravo katastrofo,za katerega žal v toliki meri odgovarjajo bosanski frančiškani in nenormalni šarajev ski nadškof dr.Šarič. Pri bosanskih Srbih je opaziti veliko utruje = nost, dočim se bosanski muslimani že itak nikdar niso hoteli izjavi= ti ne za Srbe in ne za Hrvate. Pač pa vlada pri vseh treh danes ne= primerno večja bosanska solidarnost nego kdajkoliaprej. Öeprav se je tam med vojno najbolj klalo, danes ni opažati v Bosni nobenih narod= nostnih ali verskih nasprotstev več, pač pa jasna pozitivna enotnost z zahtevo po samostojnosti Bosne in Hercegovine v demokratični jugo= slovanski federaciji. Tu je bil Tito pač mnogo dalekovidnejši nego svoječasno dr.Maček in Cvetkovič.
V.: Ali bi mi mogli povedati kaj tudi o Srbiji?
0.: Nerad, kajti te nisem imel priliko po vojni toliko spoznati, da. bi vara mogel z gotovostjo kaj trditi. Le naš vtis je tale, da ni odpor proti komunistom nikjer tako odločen in enodušen fcot prav pri Srbih. Tam se je v zadnjih mesecih največ govorilo o Bjilasü.Toda ' zdi se mi, da je Djilas mrtev, a djilasovščina živi in je zelo močna.
V.: Za zaključek bi vam bil prav hvaležen, ako bi mi mogli kaj povedati še o naših nekdanjih "kulturnih delavcih". Zanimajo me, ker sem marsikoga osebno poznal.
Odgovor: Na splošno bi vam laliko rekel tole: naše liberalstvo ie že davno pred vogno idejno tako popolnoma skrahiralo,da sploh ni= so imeli več svojega naraščaja, ker je šla njihova mladina ved očit= riejše vsaj med filokomuniste, ki so bili tedaj v modi. Njihovo časo= pisje so jim zato pisali in polnili njihove založbe večidel komuni = sti. Toda kar je bilo njihovih starejših kulturnih delavcev,se drže Po večini precej boljše nego "katoliški". Umaknili so se skoro vsi v ozadje in nekateri le zase še nekaj delajo, v javnost pa ne silijo. Edino, a'zelo vidno izjemo med njimi dela prof.Melik, ki ga smatrajo ljudje za največjo packo, kar jih premore danes n aä a'Univer z a. Med slikarji igra podobno vlogo Jakac. Bolno častihlepni Juš Kozak in na duti Vidmar sta že pred vojno iz samega gizdalinstva rinila med komu riiste,ki so bili tedaj "moderni". Vidmarja,kakor veste, so postavili celo za slamnatega predsednika OP, a Kozak se je prva povojna leta najbolj širokoustil. Vse kaže, da je njuna zvezda pri komunistih pre cej v zatonu. Zelo se jim je ponujal tudi Albrecht,katerega so nare«* *i dili celo ža ljubljanskega župana, a so ga morali zaradi popolne ne= sposobnosti kmelu zopet odstaviti. Iz bivšega "katoliškega" tabora :jih imate pa kar celo vrsto bolj ali manj podobnih. Komunisti jim si cer posebno ne zaupajo, zato se jim pa ti tem bolj vsiljujejo. Tak tip je n.pr.mladi Grafenauer. Starega Finžgarja smatrajo vsi za osta relega norca. Koblar jim je prva leta prav vsiljivo služil,a ko.je Zamorec izvršil svojo dolžnost, so ga potonili v ozadje. Globoko in oportunistično se je priklanjal komunistom tudi Pregelj,a nanj očivi dno niso več reflektirali, zato sedaj le pije. Bevk se jim je že med vojno prodal z dušo in telesom. Dostojanstveno se je pa vsa leta dr= zal rajnki prof.Ramovš in z njim še nekateri starejši vseučiliški profesorji. 0 starem prof.Kidriču pripoveduj ejo,da je pred smrtjo Vendarle spregledal in sam označil svojega sina za največjega zločin ca Slovenije. Utegnilo bi vas še zanimati,da zaničujejo Otona Župan= čiša ze celo komunisti sami zaradi njegovega grdega značaja.Njegov kult poskuša vzdrževati samo še Vidmar.
~h
S tem so bili naši razgovori zaključeni. Globoko sem se zamislil. Tako ponosni smo bili na svojo "kulturnost" in na našo "vzorno" orga riizacijo, a kakšni so sadovi vsega tega?
NA LJUBLJANSKI UNIVERZI ,
* /■:
Sodeč po Fedhodnem vpisu na ljubljansko vseučilišče,ki je bil izvršen v avgustu,predvidevajo v novem študijskem letu 6500 slušate= Ijev.Lani je bilo vpisanih 6091 študentov in sicer je bila na prvem mestu Tehnična visoka šola(2541),na drugem matematično-prirodoslovno -filozofska fakulteta(1454),nato pravno-ekonomska fakulteta(1215),po tem Medicinska visoka šola(651) in na zadnjem mestu agronomsko-vete= rinarska fakulteta s 430 slušatelji.
Zagotovljena so gmotna sredstva za ustanovitev farmacevtske fa= kultete.Ako bodo našli na razpolago primerne prostore,se bo pričel Pouk na njej že v tekočem študijskem letu. Fakulteta naj bi imela sprva štiri semestre,predavali pa bi profesorji iz medicinske in pri rodoslovno-matematične fakultete,ker se študij v prvih dveh letih 1= tak mnogo ne razlikujejo od študija na omenjenih dveh šolah. Z usta= novitjo tega novega učnega zavoda upajo preprečiti stalen padec slo= venskih farmacevtov na zagrebški univerzi,čeprav bo treba še nekaj časa zaključevati študij bodisi v Beogradu bodisi v Zagrebu.
Na fakulteti za agronomijo,gozdarstvo in Veterinärstvoj j e doslej absolviralo 336 študentov,diplomski izpit pa je opravilo 69 agrono = mov in 12 gozdarjev. Veterinarski oddelek je še v ustanavljanju. Ta fakulteta ima na razpolago posestva in podjetja v Pšati,Volč jem poto ku,v Kamniški Bistrici,na Brezovici in vrt v Ljubljani.	(ds)
ETIKOJAN IM MTOPHY V BEOGRALCr
MANCHESTER GUARDIAN je 10.oktobra objavil olanek Iz Beograda o A= meriki,Sovjetski zvezi in Jugoslaviji,kot jih je gledal petinšestdeset letni g.George Gedye. On je namreč od 1.1955. dopisnik omenjenega Čašo piša za srednjo in jugovzhodno Evropo,a se z vprašanji tega področja bavi-že od 1.1925.» ko je postal dopisnik londonskega TIMESA,kasne je pa tudi drugih časopisov,med katerimi lahko omenim NEW YORK TIMES. Gedye= jevo bivanje sovpada z obiskom g.Roberta Murphyja,ameriškega pomočni= ka zunanjega ministra,ki ga je BORBA pred posetom označila kot "naju = glednglšega ameriškega poklicnega diplomata",in sovjetskega podpredsed nika vlade Anastasa Mikojana. Do sestanka z g.Murphyjem je prišlo pred vsem zaradi zategnitve odnosov,ki jih je povzročil jugoslovanski odpor da ..bi ugodili ameriški zahtevi po kontroli nad uporabo ameriškega orož ja.' Prišlo je do sporazuma v tej točki .Govorili pa so tudi. o jugoslo = vansko-ameriškem sodelovanju glede mirnodobske uporabe atomske energi= je in o možnosti obiska jugoslovanskih znanstvenikov v Ameriki. To dvo je spominja na sovjetsko-jugoslovanski sporazum o istem. - Uradno so naznanili,da je bil Anastas Mikojan v Jugoslaviji "na počitnicah".
V naslednjem podajam grob izvleček Gedyejevega članica .v GÜARDIANU:
Praktično istočasni obisk g.Murphyja in g.Mikojana naj bi gledali kot odločilen jugoslovanski korak proti "normalizaciji",čeprav beoghaj ski tisk tega ni popolnoma tako označil. Oba obiska sta vidno znamenje povratka k normalnemu stanju stvari v tem delu sveta,ki je predstavljal že nekaj stoletij neprestano natezanje med Vzhodom in Zapadom,kdo bo obvladal njegovo gospodarsko življenje. Tito je gotovo 'spoznal,da leži bodoči napredek njegove države v tej igri tekmujočih gospodarskih sil. Öe bi na zapadu to splošno priznali, da gre za natezanje ne pa za konČ no zmagoslavje Vzhoda ali Zapada,.natezahje,ki je normalno, potem bi bi lo vsakokrat manj razburjanja,kader uredi Tito kako viseče vprašanje z Vzhodom. Toda verjetno se niso tega naučili niti možje v Kremiju,tako kot so se naučili njihovi predniki v Petrogradu v teku nikdar končane tekme s cesarskim Dunajem-glede Srbije. Že tedaj,kot tudi sedaj,se je to zdelo kot tekma politike (ali "ideologij").Vendar pa se kaže vsesko zi v bistvu gospodarska osnova tega boja.
Za politično dramo pomladanskega sovjetskega obiska v Beogradu le že življenjska vprašanja trgovine in financ. Jugoslovani so že precej pred obiskom namigovali,da, sp pripravljeni povečati trgovinsko izmenja vo z Vzhodom,toda pod pogoji..Da bi ugotovili te pogoje, zato so pri = šli sovjetski državniki v Beograd. Kmalu nato je Vzhod nekoliko bolj pritegnil Jugoslavijo,ko ji je zagotovil posojilo v zlatu in zdravih valutah b samo 2c/° obrestmi odplačevanja. Kaj takega je Zapad vedno od= klonil Jugoslaviji. Takšno sovjetsko posojilo bo nazadnje le omog-očilo da bo; Jugoslavija odplačala kratkoročna posojila na zapadu,ne da bi ji bilo treba čakati,kdaj bo prejela plačilo lastnih izvozov. Jugoslova= ni pa nič ne skrivajo svojih namenov,da bi radi vlekli koristi iz te gospodarske rivalitete med Vzhodom in Zapadom. Ko so pristali na pove= čano izmenjavo dobrin z Vzhodom,so pa dali jasno vedeti,da ni govora, da bi želeli s tem poslabšati, dobre odnose z Zapadom,do katerih je pri šlo po 1.1948. 0 tem zadnjem se je prepričal tudi g.Murphy.Zapadni iz= vedenci v Beogradu so mnenja,da se je jugoslovanski trgovinski sistem tako prilagodil trgovini z zapadom, da' bi bilo za državo ver jetno tež je in bolj nevarno,če bi prekinila vse zveze in se vrnila na samo trgovi= no z vzhodom,kot pa če bi se odločila za tak enako drastičen korak v obratni smeri.To je obenem merilo,kako daleč je že prišlo v jugoslovan skih gospodarskih stikih z Zapadom,Je le razlika med trgovino dveh komu nističnih držav in med trgovino komunistične in take,ki sloni na privat ni iniciativi. Kot je Tito odločen nikdar več postati gospodarski sate= lit Moskve,je Sovjetska zveza gotovo pripravijena-veliko nuditi,da bi do tega le prišlo. Pri. tem se nekateri boje,da bo ob taki svoji in sov jetski trgovinski politiki Jugoslavija nekega dne z grozo odkrila,da se je omrežje vzhodnih posojil,koncesij in trgovskih pogodb skoro nevid no zožilo v mrežo,iz katere ji bo vsaj težko če že ne nemogoče pobegniti.
(Dalje na 8.strani.)
MALO DELA "SLOVENSKEGA DRUŠTVA"
,,	Zamisel poletne šole - L 35 za Naš dom
(Od našega dopisnika)
Spremenjene razmere in Naš dom sta Lila glavna predmeta razprave na obenem zboru Slovenskega društva v Vel.Britaniji,ki se je vriil 2.oktobra v prostorih Našega doma v Londonu. Točnost vsaj v Angliji ni slovenska čednost. Le nekaj ljudi je bilo prisotnih ob 3h popoldne,ko t>i se naj začel zbor. V naslednji uri so se prostori doma.dobro napol nili. Kakih 30 Slovencev se je sestalo, da se pomenijo z znanci,pora= zgovore o društvu in popijejo v kleti kozarec slovenskega vina. Vsega dva sta bila iz Bedforda in dva iz Walesa,kjer so večje skupine Slo = vencev. Ostali, z redkimi izjemami rednih udeležencev teh zborovanj, so prišli iz bližnje okolice - in še od tam niso bili vsi prisotni.
Öeprav je slovenska družba v Angliji dokaj stalna, vendarle pri= dejo od. časa do Časa novi ljudje na delo v Anglijo. Spoznal sem nekaj Čednih cleklet,ki so prišle iz Italije. Vsi. smo si imeli mnogo poveda= ti, saj se na splošno le poredkoma vidimo. Predsednik društva,g.Seko= lec, je ob 4.20 popoldne uspešno opravil težko nalogo,da nas je usme= ril od osebnih razgovorov na javno razpravo in otvoril občni zbor.
V svojem poročilu je predsednik izrazil obžalovanje,da se ne mo= re pohvaliti z obilnim delom društva v preteklem, letu. Odbor se je se stal le enkrat? težava je bila, da vsi odborniki niso stanqvali v Lon donu, kar bi bilo priporočljivo za prihodnji odbor. V okviru dru'štva so bile prirejane igre v Bedfordu in L0ndonu, dokaj uspel Miklavcev večer 'in srečolovi, katerih dobiček je šel za Naš dom.
Predsednik je nato prebral poročila o gledališki družini g.Reh = bergerja,ki se ni mogel udeležiti sestanka. Poročilo navaja,da se je gledališka družina ustanovila kljub trenjem in nasprotjem. Za začetek je dobila od Slovenskega društva. L 8 na posodo za opremo. Zamislila ai je, da bi pripravljala vse prireditve Slovencev v Angliji.Nspelo je prirediti tri predstave,ki so imele zadovoljiv uspeh.
Blagajniško poročilo g.Perka je izkazalo L 112.5.9 dohodkov in ■
L 92.6.8 izdatkov,tako da je bilo zaključno stanje L 19.19.1. Večina dohodkov, in sicer L 84.12.3? je bilo premoženje iz preteklega leta . Članarina je prinesla L 26.17.6, in prostovoljni prispevki 16 šilin = gov. Med izdatki je bil velik znesek, 70 funtov, posojen "Našemu do = mu", a 8 funtov je bilo posojenih Gledališki družini; potni stroški dveh članov odbora na sejo in sestanke so znesli L 7.10.10, dvema Slo vencema pa je bila izdana podpora v znesku L 5.
Nadzorni odbor je poročal, da so blagajhiške'.knjige v redu in predlagal razrešnico staremu odboru,ki je bila sprejeta brez nasproto vanj a.	'
, Bjaisel društva
Po kratkem odmoru bi bilo treba voliti nov odbor,a pričela se je živahna razprava,ki se je vrtela okrog pretekle nedelavnosti društva in vprašanja,kako bi ga poživili, Če naj sploh še obstoja. Dva člana sta Izrazila mnenje, da društvo sploh nima smisla,ker nič ne stori? kar je družabnega življenja med Slovenci v Angliji,ga pripravita ali župnik Č,g.Kunstelj ali pa gledališka družina. G.Gorjup je zagovarjal poživitev dela v odsekih. G.Mohar je vztrajal na misli,da bi predstav nik društva moral potovati med Slovenci v Angliji,da bi jih tako tesie je povezal. G.Perhaj je poudarjal vrednost družabnih sestankov,kjer edino je mogoče nabirati članarino. Predsednik g.Sekolec je odgovar = jal, da obiski niso mogoči, ker vožnja mnogo stane in ljudje,ki mora= jo delati, se poročajo in dobivajo družine, nimajo mnogo časa na raz= polago. G.g.Kunstelj je naznanil,da bo odsek v Rochdaln poživil delo= vanje in je trdno namenjen,da prirodi Miklavžev večer. Predlagal je ., naj novi odbor razpravlja o bodočem delovanju. Upoštevati je treba razvoj zadnjih let in družine in otroke,ki priraščajo Slovencem v An= gliji.
Predsednik g.Sekolec je izjavil, da se bavijo z mislijo poletne šole za slovenske otroke v londonskem Našem domu. Rekel je, da je KLIC TRIGLAVA pred časom načel vprašanje slovenske govorice za otro= ke v Angliji. Öe bi uspelo dobiti učitelja, bi se otroci v poletnih počitnicah učili slovenščine in slovenskega zemljepisa in zgodovine.
To bi bila velika naloga Slovenskega društva. Ostale naloge so prene hale; Slovenci več ne potrebujejo vodnikov po Londonu ali prevodov v angleščino, ker so se naučili jezika. Celo s prireditvami ni lahka stvar. Priprave za igre so naporne in drage, a na predstavo pride le kakih 22 ljudi. Sestanki na Golders Green so včasih pritegnili tudi 50 ljudi, a v novem Domu ni takega obiska.
Razprava je potem prešla na vprašanje Doma In njegovega lastniš tva, čeprav je bilo rečeno, da bo o tem govora po zaključku zbora,ker se zadeva ne tiče samo Slovenskega društva. Po večernicah,kamor je g župnik popeljal ljudi, je bila predlagana in sprejeta brez nasproto= vanja lista novega odbora, v katerem so gg.Božič,Gorjup,Mohar,Otore= pec in Sekolec.
Ura se je bližala sedmi, ko je za zaključek zbor reševal vpraša nje L 70 posojila Našemu domu. G.župnik se je zavzel,naj bi teh L 70 družtvo Domu podarilo. Druga dva predloga sta bila, naj £ 70 ostane posojilo, oziroma, naj bo polovica dar in polovica posojilo. Po ra = hli zmedi pri glasovanju se je pokazalo, da je zmagal zadnji predlog s 6 glasovi, medtem ko sta ostala dva imela vsak 5 glasov. Naš dom dobi torej £ 35 kot dar, a ostalih £ 35 ostane posojenih za nedoloče no dobo. Sklenjeno je bilo, da bo članarina društva še naprej po en šiling na mesec, čeprav so mnogi izjavljali, da je ne plačujejo. S tem .je bil občni zbor zaključen.
Prisotni so poskusili srečo pri sreČolovu v korist Doma,nakar je sledilo razprava o lastništvu Doma, ki ni prinesla jasnega zaklju čka. Večina udeležencev je imela dolgo pot do doma, zato smo se raz= hajali že zgodaj, zadovoljni, da smo videli stare in nove znance.
("OBISK V NAŠEM DOMU" - PRIHODNJIČ)
( Zaključek s strani 6.)
V Moskvi so upali,da Murphy v svoji misiji ne bo uspel.Ali je bil res samo slučaj,da se v teku 24 ur po najavljenem obisku g.Murphyja,Mi kojanni mogel upirati lepotam le/tovišč severne Jugoslavije?Ne.Rusi so namenoma poslali tja Mikojana,da bi zmanjšal'pomen ameriškega obiska, obenem pa da bi pregovoril Tita,da Madžarska res ne nore zaradi notra njih gosppdarskihvtežkoč plačati kar 230 milij.dolarjev,kot jih od rje zahteva Jugoslavija kot pogoj za obnovo trgovine. Ker so pa še upali, da Murphy ne bo uspel,je Mikojan izbral nalašč isto letovišče kot Tito da bi bil potem takoj pri roki in da bi predložil namesto ameriške sov jetsko vojaško pomoč. Toda do sporazuma z USA je prišlo in Jugoslavija bo dobila okoli 40 milij.dolarjev vojaške pomoči in ugodno nabavo šest sto tisoč ton ameriške moke. In Jugoslavija tudi ne bo priznala režima v Vzhodni Nemčiji. Namesto Mikojana je šel Murphy na lov $ Titom...
Jugoslovani pravijo,da ima taka gospodarska politiko ned obema blo koma tudi mednaroden pomen v poli tiki,ker stremijo za odpravo Stalini stičnih režimov pri satelitih.V Beogradu so mnenja,da je tam na delu "demokratičen razvoj",ki bo nadomestil stalinistične režime z vodite= lji,ki bodo potem ustanovili take režime,kot ga ima Jugoslavija.Isto= tam upajo,da bi Moskva bila pripravljena sprejeti tak razvoj kot naj= bolj zadovoljivo pot iz brezupnega poskusa nadaljevati Z diktaturo v satelitskih državah. Vendar pa vznemirja Jugoslovane,če bi kaj takega bilo sprejemljivo za Zapad,namreč kot stalna rešitev tega vprašanja. Nek zapadni opazovalec celo trdi,da to sploh ni jugoslovanski načrt ampak sovjetski,ker v Moskvi upajo,da bi se mogel tak titoizem poten razširiti tudi na Italijo in Francijo,kjer je stalinizem propadel. G.Gedyeju se/zdi nemogoče sprejeti misel,da bi sama Moskva preskrbela tak načrt,nevaren načrt,ki bi oznanjal bogato plačilo za herezijo.
_______________________________' ' ^'____________________________ ( zps)
NAROČNINA za KLIC TRIGLAVA: letno 24/-, za četrt leta pa 6 Šilingov.