Ogroženi policisti Neobičajno glasovanje pišejo na forum za direktorico CSD Stran 16 Stran 5 9770353734020 2 DOGODKI mm TEĐNIK Bomo puščali avte na parkiriščih, ker bo vožnja po mestih predraga? Prah duši mesta Bomo po letu 2010 dobili mitnice za vstop v mesto z vozili? - Na spisku ni Celja, kar pa ne pomeni, da je onesnaženje kaj manjše Že nekaj dni v Sloveniji odmeva opozorilo Evropske komisije, da v državi še nismo sprejeli ukrepov, s katerimi bi zagotovili manjšanje koncentracije večjih prašnih delcev v zraku, zlasti v večjih mestnih središčih. Komisija zahteva ukrepe, ki bodo preprečili prekomerno onesnaževanje zraka v mestih s prašnimi delci. Opozorilo so namenili Ljubljani, kjer dnevne migracije presegajo 100 tisoč vozil, pa Novi Gorici, Mariboru in Murski Soboti. Do leta 2010 je v teh mestih treba z uvedbo javnega prometa in zmanjšanjem dnevnih voženj po mestnih središčih zagotoviti prebivalstvu kakovostnejši zrak. Odziv ministrstva za okolje in prostor je bil takojšen - javnost so opozorili, da bodo za vožnjo po mestnih središčih uvedli posebne, visoke takse. Kdor je ne bo plačal, bo moral pustiti vozilo v predmestju in pot nadaljevati z javnim prevozom. V ministrstvu za okolje in prostor sicer omenjajo, da v prometni strategiji poudarjajo večanje vloge javnega prometa pri dnevnih migracijah prebivalstva. Dodajajo oceno, da bi bilo s smotrnimi ukrepi mogoče prašenje v zraku, ki ga povzroča promet osebnih vozil, zmanjšati za tretjino in da bi bilo uvajanje plačevanja taks zaradi zgoščevanja prometa na vstopih v mestna središča zadnji ukrep. Toda napoved o tem ostaja. Bomo res dobili nekakšne nove mitnice, pri katerih si bomo s plačilom visokih taks kupih pravico do tega, da s svojim vozilom onesnažujemo že tako preobremenjen zrak v mestnih središčih? Že na pamet po-gledano gre za milo rečeno nesmiseln ukrep. Ne bo namreč prinesel izboljšanja stanja na dolgi rok. Prej bo nekakšna kazen, ki jo bodo eni zmogli, drugi pa ne. Prebivalci pa bodo še naprej sopli pod težo zdravju škodljivih prašnih delcev, ki najpogosteje vsebujejo rakotvorne snovi. V Celju nič drugače Mnogi so bili presenečeni, ker se na spisku najbolj ogroženih mest v opozorilu Evropske komisije ni znašlo tudi Celje. Še v poznih 80. letih »šam-pijon« onesnaženega zraka, prekomerno obremenjenega zaradi izpustov težke industrije, se je mesto s posebnim programom varstva zraka nekako izvilo iz primeža. Direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, mag. Ivan Eržen pravi, da je v domovini Celje edino mesto, kije uspelo razrešiti problematiko onesnaževanja zraka na svojski način. »Izdelan je bil dolgoročni načrt, denar zanj smo namenih spodbujanju plinifikacije pri zasebnikih in v industriji. Ta program je bil izjemno uspešen in že leta 1998 smo dosegli zastavljene cilje.« Podoben način bi lahko bil učinkovit tudi v primeru s prašnimi delci preveč onesnaženega zraka. »Promet je grožnja današnjega časa. Ne gre le za prah, gre za tudi majhne delce, ki nosijo na tudi manjših delcih od 10 mikronov različne snovi. Gre običajno za saje, na katere se >lepijo< molekule različnih, tudi rakotvorne snovi. To ljudje vdihavajo, manjši ko so delci, globlje prodrejo in ogrožajo zdravje prebivalcev. Najbolj so ogroženi otroci in ljudje s kroničnimi pljučnimi boleznimi,« pravi Eržen. Vsaj kar zadeva onesnaževanje z 10 mikronov in več velikimi prašnimi delci, v Celju ni nič bolje kot v mestih, ki jih je na tarčo pripela Evropska komisija, pravi Eržen. »V Celju imamo zdaj tri merilna mesta in poročilo se nanaša le na merilno mesto v bližini bolnišnice. Lani je tam bilo bolje kot leta 2005, drugo merilno mesto, ki je ob prometnici, kaže slabše stanje in smo na ravni kot Maribor in Ljubljana,« pravi Eržen. Dodaja, da so že pred tremi leti opozorili, da število prašnih delcev v zraku narašča in da bo treba ukrepati. Toda napovedanega ukrepa ministrstva ne razume. »Treba bi bilo skrbeti za zmanjšanje onesnaževanja, ne pa razmišljati zgolj o kaznovanju. Onesnaževanje pa se zmanjša tako, da se na vozila, ki so na dizelski pogon, namestijo ustrezni filtri. Ob tem pa je nu- »Kakršnakoti odločitev glede ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti zraka v mestih, vključno z morebitno uvedbo taks za dostop z avtom v središče mesta, mora biti najprej usklajena na ravni občin ter nekaterih resorjev,« je včeraj v Ljubljani povedal okoljski minister Janez Podobnik. Usklajevanja z občinami naj bi začeti v naslednjem tednu, saj mora ministrstvo do sredine decembra odgovoriti Evropski komisiji na opozorilo glede uvajanja ukrepov za zmanjševanje onesnaženja zraka v mestih. Po Podobnikovih besedah bi bila uvedba takse zadnji ukrep, potem ko bi izčrpali druge možnosti za povečanje uporabe javnega prometa in izboljšanja onesnaženosti zraka, med njimi vgradnjo filtrov v avtobuse, večjo uporabo biogoriv, mokro čiščenje cest v mestih in podobno. Po podatkih o onesnaženosti zraka v Celju in okolici v obdobju zadnjih enajstih let je problematična predvsem onesnaženost zraka s prašnimi delci, ozonom in prašnimi usedlinami, saj onesnaženost v teh treh primerih presega dopustne vrednosti. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom, dušikovimi oksidi, dušikovim monoksidom in s težkimi kovinami predpisanih mejnih vrednosti ne presega. jen razmislek o prijaznem mestnem prometu in o gradnji parkirišč na obrobju. Takse problema ne bodo rešile.« Kakšna je torej rešitev problema glede na to, da Celje nima javnega prometa? »Delati bo treba na dveh ravneh. Država bo morala poskrbeti za obvezno namestitev filtrov na vozila na dizelski pogon in to podobno kot v Nemčiji in Franciji tudi subvencionirati. S tem bi zmanjšali obremenitve okolja s prahom. Zahtevnejši zalogaj pa bo ureditev javnega prometa, ki mora biti brezplačen ati vsaj zelo dostopen. Le smotrno, krožno in poceni organiziran javni promet sprosti ceste, boljši zrak pa bo tudi spodbuda kolesarjem, da tudi za pot v službo in nazaj več uporabljajo to prevozno sredstvo. Mesto kot je Celje slednjič že zares potrebuje celovito strategijo na področju mestnega prometa, pri čemer je treba vzeti v zakup, da to ni mogoče obesiti zgolj na ramena meščanov, saj je to stvar občine, ki mora zagotavljati prijazen potniški promet in zdrav zrak meščanom,« trdi Ivan Eržen. BRANKO STAMEIČIČ Foto: GK Cariniki se ne dajo! Minister za javno upravo pa tudi ne -Se obeta blokada meje? Cariniki so v noči na ponedeljek začeli splošno stavkati. Imajo štiri osnovne zahteve, za katere pra vijo, da jim na ustreznih mi nistrstvih ne prisluhnejo. Sprva se je govorilo, da bi stavko prestavili, vendar so člani sindikata, ki so se o tem posvetovali, odločili, da v kolikor sindikat stavko odpove, vsi izstopijo iz njega. Posledice stavke se najbolj kažejo na večjih mejnih prehodih in predvsem na tovornem prometu, saj je včeraj prihajajo do večur-nih čakalnih dob, medtem ko je potniški promet na prehodih tekel normalno. Sekretar Sindikata carinikov Slovenije Dušan Mišče-vič nam je povedal: »Prva zahteva je nov kadrovski načrt vlade. Sedanji v letih 2008 in 2009 predvideva zmanjševanje števila zaposlenih v carinski upravi za 1,75 odstotka na leto. Carinikov pa je že zdaj premalo in so preobremenjeni. Nadalje zahtevamo reorganizacijo carinske službe zaradi vstopa Hrvaške v Evropsko unijo. 830 carinikov s peto stopnjo izobrazbe bo ostalo brez službe.« Stavka bö trajala do izpolnitve zahtev, je še poudaril Miščevič. Na ministrstvih so v skupni pisni izjavi zapisali, da so minuli torek dosegli soglasje v dveh od treh odprtih točk. In sicer glede rešitve vprašanja zmanjševanja števila zaposlenih in preobremenjenosti zaposlenih ter reorganizacije Carinske uprave RS. Glede tretje točke, plačnega sistema, pa na ministrstvih za finance in za javno upravo menijo, da bo večina delavcev carine v novem plačnem sistemu imela večjo plačo, saj je znano, da bodo napredovali v višji plačni razred. »Tretja zahteva je ureditev statusov pooblaščenih uradnih oseb, ki so poleg carinikov tudi policisti, pazniki, izterjevalci, inšpektorji in drugi. Pričakujemo dodatek za prepovedi in omejitve, ki jih pooblaščene osebe imajo. Ob rednem delu se ne morejo ukvarjati z ničemer za razliko od ostalih zaposlenih v javnem sektorju.« Ministrstvi pojasnjujeta, da posebnosti, ki bi utemeljevale razlike v plačnih razredih policistov, carinikov,, paznikov, izterjevalcev, gasilcev, vojakov, ni. »Zadnja zahteva je izven okvira carinske službe, in sicer napredovanje javnih uslužbencev v javnem sektorju.« Miščevič je pri tem poudaril, da »zakon določa, da javni uslužbenci, tisti, ki delajo v nazivu, napredujejo pet plačnih razredov v nazivu in pet plačnih razredov na delovnem mestu«. Vlada pa namerava s spremembo zakona omejiti možnost takega napredovanja. So pa včeraj popoldne že curljale informacije o tem, da želijo delodajalci izvajati pritiske na stavkajoče, naj stavko prekinejo. »Če to drži, bomo obvestili naše kolege v Evropski skupnosti in uporabili vsa razpoložljiva sredstva, da stavko ohranimo. Zaprosili bomo vse kolege iz ostalih sindikatov javnega sektorja, da se zoperstavijo takšnemu zatrtju stavke. Zaostrovali bomo do skrajnih mej, to pomeni, da bomo izvedli tudi blokado meje,« je bil včeraj popoldne oster Dušan Miščevič. Včeraj so zaradi stavke na nekaterih mednarodnih mejnih prehodih tovorna vozila čakala več ur tako za vstop v državo kot za izstop iz nje. Popoldne je svojo izjavo dal tudi minister za javno upravo Gregor Virant, ki pravi, da ne bodo pristali na logiko izsiljevanja, zato vlada pri vprašanjih plač carinskemu sindikatu ne bo popuščala. Vlada je pripravljena prekiniti zmanjševanje števila zaposlenih in izvesti ukrepe, ki bodo blažili negativne posledice ob vstopu Hrvaške v EU, je še povedal Virant, števila zaposlenih pa ne bodo povečevati. Odgovor vlade naj bi danes prejel tudi sindikat carinikov v obliki sporazuma, ki vključuje tudi določbo, da sindikat carinikov takoj preneha s stavko. Kot pravi Virant je to tudi pogoj, da se zavežejo k uresničevanju zahtev. STA, SŠol Si st. 94 - 27. november 2007 DOGODKI 3 Podražitve elektrike ne bodo zadnje Zaenkrat povprečno 2 evra več na položnici - Bodo podražili tudi poslovnim uporabnikom? 150 tisoč gospodinjstev, ki jim elektriko dobavlja Elektro Celje, bo od prvega januarja zanjo odštelo šest odstotkov več, kar za povprečnega odjemalca po izračunih Elektra Celje pomeni 1,83 evra več. Kot napovedujejo strokovnjaki, novoletna podražitev še zdaleč naj ne bi bila zadnja. Podražitev (zadnja, petod-stotna je bila aprila letos) je bila že lep čas napovedana, obenem pa se je zaradi odprtja trga električne energi- je, po katerem lahko odjemalec v Celju izbere tudi dobavitelja električne energije s Primorske, pričakovalo, da bodo podražitve petih distributerjev bolj ali manj usklajene. Izkazalo se je celo, da so povsem usklajene, saj so vsi energijo podražili za šest odstotkov. Tudi razlogi, pojasnila jih je Alja Verbič Krajne iz Elektra Celje, so »usklajeni«. »Veleprodajne cene električne energije so na trgu višje, kar pomeni, da (sicer že kar nekaj časa) elektriko kupujemo po višji ce- ni, kot jo prodajamo gospodinjstvom.« Dvig se prej ali slej obeta tudi drugim, ne le gospodinjskim odjemalcem elektrike, čeprav s ceno, ki jim jo zaračunajo, že zdaj pokrijejo veleprodajne cene. »Tudi pri podjetjih je predviden porast cen, ker cene pri proizvajalcih električne energije vztrajno rastejo.« Račun za elektriko sicer sestavljata cena za elektriko in omrežnino. Vsaka pomeni približno polovico računa. Ker cene za uporabo omrežij za leto 2008 še ni- so znane, lahko že zaradi tega v začetku prihodnjega leta pričakujemo še nekatere prilagoditve. Bomo zato odslej bolj varčevali z energijo? Varčna žarnica porabi petkrat manj energije kot običajna, segrevanje hrane v mikrovalovni pečici prihrani do 50 odstotkov energije, polovično pranje perila pa naj bi bila popolna potrata energije. To je zgolj nekaj napotkov, ki vam bodo prihodnje pomagali prihraniti kakšen evro. ROZMARI PETEK ANKETA: Ivan Košenina iz Celja: »Vem, da se bo elektrika podražila za približno šest odstotkov. Mislim, da to ni tako hudo, saj se vse draži. Doma imamo nekaj varčnih žarnic in razmišljamo o nakupu varčnih aparatov, saj bo treba nekaj narediti, da bomo znižali stroške. Pazimo, da vsaj polovico opravil z električnimi aparati postorimo takrat, ko je tarifa nižja.« Toni Kukovič iz Šentjurja: »Slišal sem, da se bo elektrika podražila, a ne vem, za koliko. Podražitev je najslabša situacija, v kateri se lahko znajdemo. Podražitve otežujejo življenje ljudem po vsem svetu in ne le v Sloveniji. Cene bi bilo treba nižati in ne višati. Jaz doma z elektriko ne varčujem, saj mislim, da tudi nihče od tistih, ki so na višjih položajih v državi, ne varčuje, zakaj bi potem moral jaz.« Viljem Olenšek iz Celja: »Vem, da se bo elektrika s 1. januarjem podražila za šest odstotkov. Mislim, da je bila cena elektrike prej realna. Že dolgo se ni podražila. Vendar se zdaj cene višajo za vse stvari, zato bo hudo, ko se bo podražila še elektrika. Vseeno je višanje cene pri elektriki še najbolj pošteno. Jaz imam doma vse žarnice varčne. Grelnik za vodo vklopim ponoči, ko je električni tok poceni.« Rozika Trnovšek iz Vojnika: »Slišala sem, da se bo elektrika podražila za Šest odstotkov. To bo še dodatno obremenilo gospodinjstva, saj elektriko potrebuješ za kuhanje, gretje in še za mnogo drugih stvari. Jaz z elektriko varčujem tako, da vedno ugašam luči, za kuhanje pa uporabljam plin.« KŠ www.nointeditik.coni gorenje www.gorenje-oraito.coi DVOJNA PRILOŽNOSTI IZBERITE INDUKCIJSKO KUHALIŠČEIZ IZJEMNE KOLEKCIJE GORENJE ORA-TTO IN UŽIVAJTE V NJEGOVIH HIPNIH UČINKIH. S posodo, ki jo dobite ob nakupu! Če boste kuhališču dodali še dva aparata Gorenje Ora-lto, vam pripada tudi DVD predvajalnik. Akcija "3 + DVD" traja do 31. 1. 2008 v Merkurjevih prodajalnah. MERKUR Klic dobrote v tednu karitas Od 26. novembra do 2. decembra je v Sloveniji tradicionalni vsakoletni teden karitas z naslovom Ali me imaš rad. Akcije v letošnjem tednu želijo spodbuditi k solidarnosti z možem in ženo oziroma z očetom in materjo, ki sta temelj družine. V tednu karitas se bo zvrstilo kar nekaj prireditev na raznih koncih Slovenije, vrhunec predstavljata romanje prostovoljcev karitas na Ponikvo in dobrodelni koncert Klic dobrote. Slovenska karitas, ki vsako leto pomaga približno 70 tisoč osebam, z RTV Slovenija prireja 17. tradicionalni dobrodelni koncert Klic dobrote, ki bo v sredo, 28. novembra, v dvorani Golovec v Celju. Klic dobrote vsako leto v Celje privabi tri tisoč obiskovalcev, ki z nakupom vstopnic pomagajo Slovenski karitas pri zbiranju sredstev za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji, gledalci Televizije Slovenija pa lahko ob neposrednem prenosu koncerta s pomočjo telefonov darujejo svoje prispevke. Lani so na koncertu zbrali 39 milijonov tolarjev oziroma 162.745 evrov. Na letošnji prireditvi, ki jo bosta v režiji Dušana Hrena povezovala Bernarda Žarn in Marjan Bunič, bo nastopilo več kot dvesto glasbenikov, pevcev, plesalcev in umetnikov, med njimi tudi kitarski orkester Glasbene šole Rista Savina iz Žalca, Mladi Dolenjci, Damjana Golavšek, Majda in Marjan Petan, skupina Sled, družinski trio Pogladič, Kvintet Dori, družinsko gledališče Kolenc, Marjan Zgonc s Saro Briški, dekliška vokalna skupina Flora, Hana in Boris Kopitar, Andres Valdes, oktet Deseti brat, otroški pevski zbor Cicido Glasbene šole Zagorje, Alexia Bizjak, ansambel Ju-hej, Igor in Zlati zvoki, Damijan in Barbara Kolarič in komorni zbor Limbar. V sredo dopoldne bo na Ponikvi, v rojstnem kraju škofa Slomška, tradicionalno srečanje prostovoljcev karitas iz vse Slovenije. Ob 11. uri bo sveto mašo daroval novi predsednik Slovenske karitas, murskosoboški škof msgr. dr. Marjan Turnšek. Sledilo bo prijateljsko druženje. Vsakoletno srečanje prostovoljcev karitas je pomembno, saj gradi in utrjuje pripadnost 5.870 rednih prostovoljcev v več kot 440 župnijskih, dekanijskih in območnih karitas, ki vsako leto opravijo v povprečju 150 tisoč ur prostovoljnega dela. TONE VRABL Vrisk v evropskem kmetijstvu Poleg Jožeta Koržeta in Draga Bahuna, ki bosta v novem sklicu državnega sveta zastopala interese občin s Celjskega, je bil v četrtek kot predstavnik kmetijstva za državnega svetnika izvoljen še Peter Vrisk, ki je minuli teden postal tudi podpredsednik mednarodne evropske kmečke organizacije (Co-geca). Volitve so bile prav tako v četrtek na sedežu te organizacije v Bruslju. Za novega predsednika je bil izvoljen Gert Van Dijk, Vrisk pa je postal eden od štirih podpredsednikov. Predstavnik Slovenije naj bi skrbel za povezavo in prenos izkušenj med starimi in novimi članicami Evropske unije. Izvolitev Vriska za podpredsednika mednarodne evropske kmečke organizacije je izjemno pomembna za mednarodno dejavnost, prepoznavnost slovenske zbornice in Zadružne zveze Slovenije ter za delovanje in odločanje v okviru EU. Cogeca je krovna kmečka organizacija, ki zastopa kmetijske in ribiške zadruge v EU, njihove splošne in specifične interese nasproti oblastem EU. Poleg tega aktivno sodeluje pri pripravi in razvoju skupne kmetijske politike ter promovira čezmejno sode- St. 94 - 27. november 2007 PeterVrisk lovanje, povezave in izmenjavo informacij, izkušenj in mnenj med zadrugami v EU. Vanjo je vključenih 30 tisoč zadružniških podjetij in skoraj devet milijonov članov, združuje pa več kot 600 tisoč zaposlenih, ki ustvarijo več kot 210 milijard evrov letnega prometa. »Izvolitev na mesto podpredsednika je tudi priznanje za aktivno delovanje zbornice na mednarodnem področju. Tako bomo lahko še okrepili sodelovanje in povezovanje slovenskih kmetijskih inštitucij s predstavniki kmetijskih inštitucij novih in pridruženih članic Evropske unije,« je izvolitev za podpredsednika komentiral Peter Vrisk. US MM 4 •SPODARSTVO NOVI TEDNIK Prihodnje leto še Harvey Norman Zaporedju trgovin ob Kidričevi cesti v Celju se bo poleg najnovejšega Bauma-xa, ki ga bodo odprli 4. decembra, prihodnje leto pridružila še trgovina Harvey Norman. Razprostirala se bo na 5 tisoč kvadratnih metrih, odprli pa jo bodo predvidoma jeseni. Zemljišče ob Tuševem Cash&Carry centru in Tehno-polisu so kupili že pred dvema letoma, saj so po raziskavah ugotovili, da ima ravno Celje velik potencial za rast in razvoj, poleg tega imajo že zdaj, ko imajo prodajalno le v Ljubljani in Kopru, veliko strank z našega območja. Trgovina se bo raztezala v dveh nadstropjih, pri čemer bo delo v njej dobilo 50 ljudi. Čeprav avstralsko podjetje Harvy Norman deluje po vsem svetu (trenutno ima odprtih 270 trgovin in beleži 3,27 milijarde evrov let- nega prometa), vse trgovine ne zajemajo enakega prodajnega asortimana. V Sloveniji je poudarek na oddelkih z belo tehniko, avdio-video opremo ter računal- ništvom. Povsod sodeluje tudi z lokalnimi dobavitelji, čeprav mu v Sloveniji to sicer z večjimi proizvajalci pohištva ne uspeva prav dobro. Harvey Norman bo prihodnje leto nove trgovine odprl še v Kranju in Novem mestu, v Mariboru pa naj bi začeli graditi šele konec prihodnjega leta. RP Sašina zbornica na treh stebrih S 1. januarjem prihodnje leto bo začela delovati samostojna Savinjsko-šaleš-ka gospodarska zbornica. Na ustanovni skupščini so za predsednico izvolili dr. Cvetko Tinauer, sicer direktorico podjetja Perspektiva iz Šoštanja. Dr. Tinauerjeva je med drugim povedala, da bo delovanje pravno samostojne regionalne zbornice Saša regije temeljilo na treh stebrih. Prvega bodo tvorile skupne naloge na lokalni in regijski ravni, drugega projektne naloge v sodelova- nju s posameznimi razvojnimi partnerji in tretjega skupne naloge na nacionalni ravni, ki jih bo zbornica izvajala v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, v katero bodo tudi v prihodnje vključeni njeni člani. Dr. Tinauerjeva je še posebej poudarila, da ustanovitev regionalne gospodarske zbornice kot samostojne pravne osebe ne pomeni koraka v smeri razkroja enovite GZS, ampak korak v smeri njene decentralizacije. Ustanovitev zbornice so med drugimi, pozdravih tudi župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, ki je izrazil pričakovanje, da se bo aktivno vključevala v reševanje problemov na prostorskem, infra-strukturnem in kadrovskem področju v regiji, državnoz-borska poslanca Bojan Kon-tič in Jakob Presečnik ter generalni direktor GZS mag. Samo Hribar Milič, ki si je zaželel čim bolj uspešno in produktivno sodelovanje med obema zbornicama, ki bo v korist članic. US Foto: ML Novo-stara predsednica Sašinih gospodarstvenikov dr. Cvetka Tinauer Z novim letom menjava vrha Etola Nadzorni svet Etola je pred kratkim za predsednika uprave imenoval dosedanjega člana uprave mag. Zdenka Zanoškega, saj se bo dosedanji Ivan Ferme upokojil. Zanoški bo petletni mandat prevzel s prvim januarjem. Zdenko Zanoški in Ivan Ferme sta več kot desetletje zelo dobro sodelovala na če- lu družbe. Kot zaenkrat kaže, Ferme po upokojitvi želi v podjetju ohraniti le prijateljske in ne tudi poslovnih stikov. Ali se bo Zanoš-kemu v upravi pridružil še kdo, še ni znano. »Nadzorni svet na svoji seji ni imenoval člana uprave. V kolikor se bo takšna potreba izkazala, bo to tudi naredil. Vsekakor bo težo bremen za poslovanje moral v večji meri sprejeti ožja skupina sodelavcev,« je povedal Zanoški, ki je ob imenovanju poudaril, da bo naredil vse, da bo Etol še naprej ostal uspešno podjetje. Zgolj v letošnjem devetmesečju je Etol dosegel 24,5 milijona evrov prihodkov, kar v primerjavi z lanskim obdobjem pomeni 8-odstotno rast, rast do- bička pa je v devetmesečju znašala pet odstotkov. Poplačamo blokade, izvršbe, dražbe, rubeže, bančne, zavarovalniške, davčne, stečajne in druge ob- v izvršilnih, nepravdnih, pravdnih in kazenskih zadevah, v stečajnih, likvidacijskih in prisilnih postopkih. Sestavljamo javne in zasebne listi-ne Telefon 051 624950, Baten, d.o.o., Zagrebška 20, Maribor. Supra Stan zmanjšal upravljanje Podjetje Supra Stan, ki je v Celju do nedavnega upravljalo 4600 poslovnih in stanovanjskih enot, je v začetku meseca tisoč uporabnikom odpovedalo nadaljnje upravljanje. Glavna razloga sta optimizacija cen in dela. Da res zmanjšujejo obseg dela, je potrdil direktor Su- pra Stana Bojan Kolenc. »Enostavno vsega več ne obvladujemo, razloga pa sta še optimizacija cen in dela, pri čemer so resnične tudi govorice, da je upravitelje stavb precej težko najti. Namesto šestih imamo zdaj le štiri upravnike.« Število objektov, ki so jih imeli v upravljanju, so reducirali za približno tisoč po- slovno-stanovanjskih in stanovanjskih enot, »imamo jih še 3600, torej toliko, kolikor jih še lahko obvladujemo. Sicer pa smo do zdaj upravljali tudi nekaj takšnih stavb, ki upravnika pravzaprav ne potrebujejo. Tisti, ki ga po stanovanjskem zakonu potrebujejo, bodo morali najti novega upravnika.« RP MM St. 94 - 27. november 2007 Zbiranje denarja se je končalo Trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je bilo v preteklem tednu v znamenju prodajnih naročil in padanja tečajev, vrednosti delnic pa so se na zadnji trgovalni dan obrnile močno navzgor. Slovenski borzni indeks je tako v enem dnevu nadoknadil večino izgubljenega v prvem delu tedna, njegova vrednost pa se je ustavila tik pod mejo 11 tisoč indeksnih točk oziroma 0,2 odstotka nižje kot konec predpreteklega tedna. Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v tEUR 7. spr. CICG Cinkarna Celje 141,00 7,70 0,00 CETG Cetis 92,25 1,80 0.00 CHZG Comet Zreče 13.95 0,00 0,00 GRVG Gorenje 41.78 3.069.10 1.16 PILR Pivovarna Laško 85,22 3.639.30 -7,49 JTKS Juteks 120,54 56.40 -3,12 ET0G Etol 194,90 11.00 -0,05 S presežkom delnic na prodajni strani so se soočala praktično vsa pomembnejša podjetja. Vrednost Petrolovih delnic je po dokaj stabilnem trgovanju okoli nivoja 920 evrov tokrat zdrsnila na okroglih 900 evrov, podobno so izgubile tudi delnice Krke in Telekoma. Slednje so se spustile pod nivo 400 evrov, enotni tečaj Krkinih delnic pa je najnižje končal pri 107,6 evra. Prodajni pritiski, ki jih je bilo mogoče čutiti na domačem trgu, so bili posledica prve javne prodaje druge največje domače banke, tovrstnim prodajalcem pa so se pridružili tudi drugi investitorji, kar dokazujejo predvsem prodajna naročila večjih vrednosti. Prodajni pritisk je popustil v petek, ko denarja iz naslova prodaj ni bilo mogoče več vključiti v tranšo za nakup delnic iz prve javne prodaje delnic NKBM. Posledično so se vrednosti delnic opazno dvignile, le v enem dnevu pa je indeks najbolj uglednih podjetij SBITOP pridobil kar 2,5 odstotka. Indeks Zadnji tečaj %spr. SBI20 10.993,96 -0.82 PIX 6.703.27 -0,26 BIO 116,33 -0.22 Za nadaljevanje petkovega optimizma bi lahko nadalje poskrbeli tudi podatki o prevpisu delnic iz prve javne prodaje NKBM. Veliko zanimanje za te delnice ni presenečenje in trenutno se v ta kotel preliva kar precej sredstev vlagateljev. Cenovni razpon, znotraj katerega bo država prodala delnice, je dokaj ugoden glede na vrednotenje bank v regiji, NKBM bo edina banka uvrščena na Ljubljansko borzo, kar povečuje privlačnost delnice, hkrati pa denar iz denarnic vlagateljev privabljajo tudi pozitivne izkušnje sosednje Hrvaške. Racionalnost teh odločitev se bo izkazala že prihodnji mesec, na trg pa bi lahko pomembno vplivala količina prostega denarja, ki zaradi prevpisa delnic ne bo porabljena. Glede na izredno medijsko pozornost dogodku in veliko zanimanje vlagateljev, bo tega denarja verjetno precej, v kolikor pa bi se ta začel spet vračati na Ljubljansko borzo, bi to lahko povzročilo dodaten dvig tečajev. MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. »Lep« sejem Prihodnji konec tedna bo v Celju šesti mednarodni sejem frizerstva in kozmetike, ki bo na sedem tisoč metrih razstavnih površin predstavil ponudbo sto razstavljavcev iz štirinajstih držav. »Vsak sejem je svojevrstna popestritev in sestavlja celoto Celjskega sejma, zato z veseljem vsako leto organiziramo tudi manjše strokovne sejme, s katerimi stroko v dveh dneh združimo na enem mestu,« je povedala vodja projekta Romana Kralj. Oba sejemska dneva bo na celjskem sejmišču tudi strokovni spremljevalni program z različnimi predavanji, delavnicami in modnimi revijami. Kot novost sejma New look organizatorja Celjski sejem in Hair Fashion v soboto zvečer napovedujeta modni spektakel z modno pravljico, v nedeljo pa bodo v okviru sejma tekmovanja v ličenju in oblikovanju nohtov. Organizatorji pričakujejo, da jih bo v dveh dneh obiskalo od štiri do pet tisoč ljudi. RP V Celje, ki ima trenutno kar 22 živilskih trgovin, prihodnje leto prihaja še svetovno znana veriga trgovin s tehničnim blagom in pohištvom Harvey Norman. NOVI TEDNIK IALNO 5 Neobičajno glasovanje za direktorico CSD Včeraj popoldne so člani sveta zavoda Centra za socialno delo Celje ponovno odprli prispele vloge za mesto direktorja centra. Celoten postopek so morali ponoviti, ker je bilo imenovanje Barbare Tiselj za novo direktorico v neskladju s statutom centra, saj ni bila izbrana z večino glasov. Kot kaže, tudi prihodnje glasovanje ne bo spremenilo končnih rezultatov glasovanja, čeprav mnogi opo zarjajo, če pustimo ano nimna obrekovanja o neu streznosti kandidatke vne mar, na nepravilnost samega glasovanja. Da je bil zadnji postopek izbire direktorja v neskladju s statutom centra, je opo- Prodajamo novoustanovljena podjetja. Preoblikujemo samostojnega podjetnika v gospodarsko družbo (d.o.o.) in svetujemo pri reorganizacijah gospodarskih družb. Telefon 051 624-950, Baten, d.o.o.. Zagrebška 20, Maribor. zoril direktorat za socialne zadeve na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. V statutu je namreč predvideno, da morajo novega direktorja imenovati z večino glasov, torej morajo zanj glasovati najmanj trije od petih članov sveta zavoda, Tislje-va pa je na zadnjem glasovanju prejela le dva glasova. Po doslej uradni različici naj bi razveljavljen izbor nove direktorice svet zavoda opravil v okrnjeni, tričlanski zasedbi, od katere sta dva člana podprla kandidatko Barbaro Tiselj. Po sicer anonimni verziji pa so bih na seji prisotni štirje člani, a ker je bila ena izmed članic tudi kandidatka za mesto direktorice, ji niso pustili glasovati. »Predsednica in podpredsednica sta po ves čas vodenem strokovnem posvetovanju s pravnico centra vztrajali, da se kljub temu, da predlagana Barbara Tiselj ni dobila večine glasov (bilo je 2:2), s sklepom izloči člani- ca sveta, ki je tudi sama ena od petih kandidatov. S tem je bila kršena osnovna pravica delavke in članice sveta zavoda. Niti statut niti področni zakon ne določata možnosti izključitve oziroma odvzema glasovalne pravice članu sveta zavoda, prav tako nobena odločitev sveta zavoda ne more poseči v neposredno glasovalno pravico člana sveta zavoda brez njegovega soglasja,« so zapisali. Da je glasovanje res potekalo tako, kot je navedeno v anonimki, ne pa tako, kot je bilo v javnosti predstavljeno doslej, je potrdila predsednica sveta zavoda Breda Stegu. »Ker se je na razpis prijavila tudi kandidatka (gre za Olgo Bezenšek Lalič, op. pO, ki je članica sveta, smo zato, kako postopati, pridobili mnenje Službe Vlade RS za zakonodajo, saj Zakon o zavodih niti Zakon o socialnem varstvu neposredno ne odgovarjata na to vprašanje. Že po načelu nepristranskosti in poštenosti oseba, ki kandidira, ne more odločati o lastni izbiri, zato je bilo mnenje službe vlade, da lahko svet sprejme sklep o njeni izločitvi. Ker potem članica sveta ni glasovala, smo glasovali le trije člani. Izid je bil takšen, kot smo ga že povedati. Edino, kar smo dejansko >zgrešili<, je bilo to, da nismo imeti večine. Zdaj bomo paziti - glasovanje bo predvidoma prihodnji teden - da bo na sejo prišlo vseh pet članov ter da bodo vsi glasovali.« V primeru izbire novega direktorja ali direktorice so različna tudi tolmačenja glede roka oddaje vlog. V opisanem primera se je rok, do katerega so kandidati morali poslati prošnje z dokazili, iztekel na soboto, kar po nekaterih pravnih tolmačenjih pomeni, da lahko kandidati vloge pošiljajo še v ponedeljek, svet zavoda pa je prispele vloge ta dan že pregledal. ROZMARI PETEK Zapeljiv jubilej tovarne nogavic Polzela, tovarna nogavic, je ena največjih evropskih proizvajalk ženskih, moških in otroških nogavic. Že osemdeset let ustvarja in narekuje modne trende v nogavičarski industriji doma in v svetu, njeni izdelki pa sodijo v sam svetovni kvalitetni vrh. V tovarni je zaposlenih 530 ljudi, ki letno proizvedejo približno 20 milijonov parov nogavic. Več kot dve tretjini jih proizvedejo pod lastno blagovno znamko, ostale pa za tuje blagovne znamke in zanje iztržijo 13 milijonov evrov. Ob jubileju so minuli četrtek za svoje domače in tuje poslovne partnerje v kongresnem centru Möns v Ljubljani pripravili razstavo Zapeljivih 80 let Polzele in modno revijo, na kateri so manekenke in manekeni Modne agencije Michela iz Maribora v sodelovanju s številnimi sponzorji prikazah naj-- Št. bolj ekskluzivne izdelke za ženske, moške in otroke. Goste je pozdravil predsednik uprave Polzela Tone Turnšek, ki je povedal, da slavje ni le praznovanje minulih osemdesetih let, ampak predvsem napoved in praznovanje desetletij, ki so pred polzelsko tovarno. Na potovanju skozi čas sta približno tristo gostov vodila Tina Gorenak in Gašper Tič. TT Proti hitri cesti tudi svetniki Ohranitev kmetijskih zemljišč in varovanje okolja sta argumenta, ki sta prepričala svetnike Občine Braslovče. Na četrtkovi seji so se opredelili proti hitri cesti in kljub predlaganim pogojem in nekaterim zahtevam zavrnili predlog župana Marka Balanta. Da se je država projekta lotila s figo v žepu, so prepričani v civilni iniciativi, ki je zadovoljna, da med svetniki nista prevladala politični in ekonomski interes. Ali bo odločitev tudi res vplivala na državni lokacijski načrt v okviru 3. razvojne osi, pa vsi v Braslovčah niso prepričani. Predlagani odsek hitre ceste od Velenja skozi Braslovče do Šentraperta, kjer se priključi na avtocesto, je iskanje najhitrejše in najcenejše povezave koroške in šaleške regije, menijo v Braslovčah. Domačin in strokovnjak za pedologijo dr. Borut Vrščaj zato pravi, da je traso treba ponovno vrednotiti v sodelovanju strok, ki se na prostor in okolje razumejo. »Zaenkrat so pri vrednotenju sodelovali le tisti, ki se ukvarjajo z umeščanjem v prostor.« Tlom kot pomembnemu delu okolja je, kot še pravi Vrščaj, treba dati večji pomen. Bolj kot hitro cesto med Šentruper-tom in Velenjem jo potrebujejo na relaciji Arja vas-Ve-lenje, kjer so dnevne migracije zelo visoke, so še prepričani Braslovčani. »Odsek je pomemben tudi za Celjane, ki v Velenje zagotovo ne bodo prihajali skozi Šentrupert,« je svoj glas proti obrazložila svetnica Marko Balant Marija Marovt. Kljub nasprotovanju hitri cesti se domačini zavedajo, da odločitev ni dokončna ter da nasprotovanje svetnikov še ne pomeni, da ceste ne bo. Podžupan Vinko Drča o prihodnjih odločitvah govori z negotovostjo. »Izgubiti smo sogovornika, kar ne prinaša nič dobrega. Za dokončni ne bi potrebovali glas vseh strank političnega vrha, da bi prepričale gospodarstvo, da trase skozi občino ne umesti, pri čemer danes nismo o ničemer odločili,« je dejal po izidu glasovanja. V to je prepričan tudi braslovški župan Marko Balant. »Nihče nam ni zagotovil, da v primeru nasprotovanja trase ne bo. V tem hipu je težko karkoli napovedovati, saj je glas proti v času pred drugo prostorsko konferenco nekaj neobičajnega.« Z odločitvijo so Braslovčani seznanili pripravljavca prostorskega akta direktorat za prostor okoljskega ministrstva in njegovega naročnika družbo za avtoceste. MATEJA JAZBEC Rogaški zgled Evropi Jutri, v sredo, se na Malti začenja tridnevna mednarodna konferenca Kulturizem na temo kulturnega turizma. Na konferenci sodeluje Irena Roškar iz zavoda za kulturo in turizem v Rogatcu, ki bo predstavila program dejavnosti tamkajšnjega muzeja na prostem. Roškarjeva bo tako na povabilo pomurske razvojne agencije Mura predstavila širši evropski javnosti dober primer rogaškega muzeja, kjer pripravljajo ob koncih tedna različne muzejske delavnice in prikaze, ki so se v slovenski javnosti dobro uveljaviti. Gre za del širšega evropskega projekta o integriranem in trajnostnem razvoju turističnih regij, s katerim opozarjajo na primere dobre prakse, kot je tudi v Rogatcu. Vodilni partner projekta je Regionalni svet francoske regije Auverg-ne, poleg naše Mure so vključeni regionalna razvojna agencija z Irske, univerza iz Grčije ter fundacija za kulturno dediščino z Malte. BJ Ste bili poškodovani v prometni nesreči. na javnem ali zasebnem prostoru, pri delu ali na delovnem mestu? Uspešno izpeljemo postopek za izplačilo denarnih odškodnin. Si st. 94 - 27. november 2007 6 HOV! TEDNIK Slikanje z usti ali nogami Marsikdo si ne predstavlja, kako lahko tisti, ki so priklenjeni na invalidski voziček, z veliko volje presežejo svojo lastno ujetost in postanejo slikarji. O njihovem pogumu in nadarjenosti priča razstava v galeriji Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, kjer bodo do 20. decembra predstavljena dela 11 slikarjev in slikark, ki slikajo z usti ali nogami. Za umetnike skrbi Mednarodno združenje slikarjev invalidov, ki slikajo z usti ali nogami, v Sloveniji pa ga zastopa založba UNSU, ki skrbi tudi za razstave. Tako je razstava slik iz Ljubljane pripotovala v Celje. S svojimi deli se je predstavilo 11 umetnic in umetnikov: Stojan Za-fred, Vojko Gašperut-Gaš-per, Željko Vertelj, Angela Medved, Benjamin Žnidar-šič, Roman Gruntar, Silvo Mehle, Jani Bevc, Dragica Sušanj, Jože Vodušek in najmlajša med njimi, Neja Zrimšek-Žiger, ki je stara komaj osem let. Večina izmed njih za slikanje uporablja olje ali akril, saj je to zanje najboljša tehnika, ker se takšna barva ne razliva. Za motiv je najpogosteje uporabljena slovenska pokrajina, je povedal Benjamin Žnidaršič, umetnik, ki slika z usti. »Večina je pričela s slikanjem šele po Mnogi izmed tistih, ki so priklenjeni na invalidski voziček, lahko presežejo svojo ujetost in postanejo slikarji. nesreči, ko so izgubili mož- val hrbtenico in postal tetra- nost gibanja. Nekateri med plegik. Slikati je začel pred njimi slikajo tudi že 40 let. sedmimi leti. Bil je tudi eden Pri teh pa že lahko govori- izmed ustanoviteljev delav- mo o napredku v slikarstvu.« nie v Sloveniji, iz katerih iz- Benjamin si je pri padcu s hajajo vsi današnji slikarji, češnje pred 20 leti poškodo- ki slikajo z usti ali nogami. »V teh letih je pod mojim čopičem nastalo že približno 400 ah 500 slik,« je povedal Benjamin, »začel sem s pokrajinami, zdaj pa rišem večinoma portrete, predvsem otroške. Pogosto obiskujem tudi osnovne šole, kjer otrokom pokažem svoj način slikanja. Rezultati so presenetljivi, saj me najmlajši hitro sprejmejo, ter sami poskusijo slikati z usti in na tak način spoznajo, kako izgleda invalidnost. Tako lahko razumejo našo drugačnost, obenem pa postanemo prijatelji.« Dobili so tudi že kar nekaj nagrad, vendar pa je slikanje zanje pomembno predvsem zato, ker tako spoznajo, da lahko kljub svoji drugačnosti ali prav zaradi nje veliko dosežejo. »Po poškodbi nisem takoj začel s slikanjem, vendar pa sem hitro začel delovati na področju kulture,« se spominja Benjamin, »najprej sem začel s pisanjem pesmi, izdal pa sem tudi knjigo s svojo življenjsko zgodbo. Nanjo sem zelo ponosen. Upam, da sem v njej združil vse tisto, kar lahko nekomu, ki postane invalid, skrajša težave, ki sem jih jaz doživel na svoji invalidski poti. Ljudem lahko pomaga tudi pri učenju, kako se ponovno veseliti življenja.« KŠ Tudi starejši so ustvarjalni V Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah bo še do četrtka ce in igrače. Dogodek je pood 9. do 18. ure na ogled razstava ročnih del stanovalcev. Pripravijo jo enkrat letno v predprazničnem času in na njej razstavijo izdelke, ki jih stanovalci pripravljajo vse leto. Razstava ima prodajni zna- date prte, pletenine, različne čaj, na njej pa si lahko ogle- okraske, praznične voščilni- stavo so letos pripravili že memben za stanovalce in za- dvajsetič, pri čemer so odprtje poslene zlasti zaradi velike- združili z obiskom pevske ga števila obiskovalcev, ki v skupine iz vasi Lokev, ki je v tednu dni, kolikor je razsta- domu gostovala v soboto, va odprta, obiščejo dom. Raz- AK TOC Na razstavi vas bodo sprejele stanovalke in vam pomagale pri izboru. - Št. 94 - 27. november 2007 Več domov starejših? Včeraj se je iztekel rok za prijavo na razpis za podelitev koncesije za varstvo v domovih za starejše, ki ga je razpisalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Med prijavljenimi so tudi investitorji, ki želijo zgraditi domova za starejše občane v Rimskih Toplicah in Kozjem. Tako namerava podjetje Marof investicije iz Laškega, ki je oddalo vlogo včeraj, zgraditi v Rimskih Toplicah Medgeneracijski center Sončni svet za 150 stanovalcev, kjer bodo pretežno enoposteljne sobe. V prihodnosti nameravajo zgraditi tudi manjši kompleks varovanih stanovanj. V primeru, da bodo pridobili koncesijo, bi se prvi stanovalci v Rimskih Toplicah vselili decembra 2009. Občina Laško je družbi Marof investicije junija podelila stavbno pravico na občinskem zemljišču za dobo 99 let. Že v petek je bila oddana tudi vloga za gradnjo doma . starejših v središču Kozjega, katerega investitor bo skupno podjetje, ki sta ga ustanovila občina in velenjski Ve-grad. Občinska uprava Kozjega ima za vsak primer v »ognju kar dve železi«, saj obenem razmišlja o drugi možnosti, da bi bodoči dom starejših deloval kot dislocirana enota Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah. V tem primeru koncesije namreč ne bi potrebovali. V občini poudarjajo, da bi bila gradnja takšnega doma v Kozjem koristna tako za starejše kot mlade občane, saj bi z njo pridobili precej delovnih mest. Ta namreč, po zaprtju velikih tovarn v Kozjem, nujno potrebujejo. Rezultati razpisa za podelitev koncesije za domove starejših naj bi bili znani do marca. Gradnje novih domov načrtujejo v prihodnjih letih prav tako v Preboldu, v okolici Tabora in Žalcu. Pred zaključkom so dela v novogradnji na Jožefovem hribu v Celju, kmalu pa bo pod streho tudi Dom Lipa v Štorah, ki ga gradi Nivojevo hčerinsko podjetje. BRANE JERANKO Iz kuharske kape Grafika Gracer iz Celja se je pred dnevi z izdajo knjige kuharskega mojstra Andreja Frica z naslovom O Martinu, moštu, goski in vinu podala med založnike kuharskih knjig. V zbirki Iz kuharske kape naj bi izšlo vsaj 20 knjig, naslednja, ki bo posvečena božiču, že prihodnji mesec. Andrej Fric živi in dela v Piranu, v svoji 35-letni karieri, ko je med drugim kuhal tudi za Josipa Broza Tita, je nabral obilo izkušenj, ki jih bo zdaj združil v novi zbirki. V njej tako ne bodo le recepti, ampak tudi njegovo znanje in poznavanje običajev. V prvi knjigi iz zbirke, ki je posvečena martinovemu, so zajeti nasveti za pridelavo vina, opisano je življenje sv. Martina, dodana pa je zajetna zbirka receptov. V nadaljevanju bosta sledili knjigi o pustnih dobrotah in vplivu planetov na kuho, veliko zanimanja pa je že zdaj za knjigo Kamasutra v kuhinji, ki bo prav tako izšla v prihodnjem letu. AK Vrbenčani praznovali S slavnostno sejo sveta Krajevne skupnosti Vrbje, kulturnim programom ter podelitvijo priznanj in plakete se je v Vrbju končalo enotedensko praznovanje krajevnega praznika. O pomenu praznovanja, delu in načrtih je govoril predsednik sveta KS Jože Meh, ki je pohvalil delo društev v kraju. Na slovesnosti so priznanja KS prejeli Denis Herle, Janez Kobula in Vinko Kovačič, plaketo pa Ernest Lužar. Delo v KS so pohvalili žalski župan Lojze Posedel, podžupanja Ivica Čretnik in podžupan Daniel Zagoričnik. V kulturnem programu so nastopili folklorna skupina in Petrovi tamburaši Kulturno-umetniškega društva Grifon iz Šempetra. TT Kdor poje, slabo ne misli Tako so pomislili v društvu ŠMOCL in sklenili, da bodo ob številnih pevskih zborih, ki delujejo v občini Laško, ustanovili še srednješolski mešani pevski zbor, ki ga bo strokovno vodil glasbeni pedagog Teodor Kalinšek. Zbor naj bi štel od 18 do 20 pevcev ter izvajal program evergreen uspešnic iz zakladnice Wernerja Mülerja, Jamesa Lasta, Raya Conifa ter skupine Swing Singers. Zbor ne bo omejen le na nastope na domačih odrih, ampak ciljajo tudi na mednarodno udejstvovanje. Zato vse tiste, ki jih zanima izvajanje te zvrsti vokalne glasbe, vabijo na avdicijo, ki bo 6. in 7. decembra med 16. in' 18. uro v prostorih Društva ŠMOCL. BA m ism 7 Prepovedane droge v enem letu ubile 63 ljudi Mesec november je tradicionalno namenjen kampanji za preprečevanju odvisnosti. Čeprav se aktivnosti na tem področju dogajajo vse leto, je to čas, ko želijo z načrtovanimi in bolj koncentriranimi aktivnostmi vplivati na ozaveščenost širše javnosti o problemu odvisnosti s poudarkom na drogah. Letos spremlja preventivni mesec slogan Ali imajo droge nadzor nad tvojim življenjem? V Sloveniji so letos za učence osmega in devetega razreda devetletke pripravili strip Temna stran mavrice, ki govori o odraščanju in pasteh, ki prežijo na mlade na tej poti. Za dijake srednjih šol so pripravili plakat, ki opozarja na nevarnosti tveganega pitja alkohola. Da je vse, kar naredimo za zmanjšanje zlorabe drog, še kako pomembno, potrjuje tudi nacionalno poročilo o stanju na področju drog, ki ga je pripravila Informacijska enota za prepovedane droge pri Inštitutu za varovanje zdravja RS. V njem ugo- tavljajo, da se je v povezavi s prepovedanimi drogami povečalo število smrtnih primerov, da je policija zaznala porast števila kaznivih dejanj ter da je bilo precej več tudi zaseženega heroina, ekstazija in konoplje. Leta 2005 so zabeležili skupaj 63 smrti, povezanih s prepovedanimi drogami. Od tega je 45 ljudi umrlo zaradi neposrednega delovanja drog v telesu (štirikrat več moških kot žensk, največ v starostni skupini 25-29 let). Najpogostejša droga, ki je povzročila smrt, je bil heroin, sledijo mu drugi opioidi in metadon. 18 primerov smrti je bilo posredno povezanih z uporabo drog, od tega je bilo 10 samomorov. Slovenski register zastrupitev, ki ga vodi Center za zastrupitve pri Kliničnem centru Ljubljana, je od leta 2001 do 2006 zabeležil 345 primerov ljudi, ki so bili zaradi prevelikega odmerka prepovedanih drog obravnavam v slovenskih bolnišnicah. Do sprejetja v bolnišnico pride najpogosteje zaradi preveh- PHIadi fotografi in filmarji Ob letošnjem evropskem letu enakih možnosti za vse se je tudi Celjski mladinski center lotil več projektov, pri čemer osrednjo zaključno slovesnost pripravlja danes v Mestnem kinu Metropol. Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju opr. št. 29/2007 z dne 15.11. 2007 v stečajnem postopku na dolžnikom Bar in slaščičarna ATTEMS, Brane Pavlović, s. p., Zdraviliški trg 22, Rogaška Slatina, objavlja stečajni upravitelj JAVNO DRAŽBO ki bo dne 19. 12. 2007 ob 14. uri v sobi 236/II Okrožnega sodišča v Celju, Prešernova 22. I. PREDMET PRODAJE 1. Stečajnemu dolžniku do celote lastna NEPREMIČNINA pare. št. 3.E z oznako »lokal št. 3 v pritličju, Zdraviliški trg 22, Rogaška Slatina«, vi. št. 1276/ 3, k.o. Rogaška Slatina (poslovni prostor 128,90 m2). Premoženje je ocenjeno kot celota z izvedeniškim poročilom stalnega sodnega izvedenca za gradbeno stroko Silva Plesni-ka z dne 31. 10. 2007. 2. Oprema kavarne Attems po popisu opreme z dne 18.7.2007, ki je priloga razpisa javne dražbe. 3.Drobni inventar kavarne Attems po popisu drobnega inventarja z dne 18. 7. 2007, ki je priloga javne dražbe. Oprema in drobni inventar sta ocenjena s Cenitvijo tržne in likvidacijske vrednosti strojev in opreme stalnega sodnega cenilca Željka Markana z dne 1. 9. 2007. Premoženje se prodaja v paketu. II. IZKLICNA CENA Izklicna cena za premoženje v paketu znaša 101.196,60 EUR in zajema: - nepremičnino pare. št. 3-E. vi. št. 1276/3, k.o. Rogaška Slatina - do celote v ocenjeni likvidacijski vrednosti 90.000,00 EUR - opremo v ocenjeni likvidacijski vrednosti 10.535,80 EUR -drobni inventar v ocenjeni likvidacijski vrednosti 660,80 EUR III. POGOJI JAVNE DRAŽBE 1. Premoženje se prodaja v kompletu po sistemu »videno-kuplje-no«. 2.Na dražbi lahko sodelujejo ponudniki, ki bodo pred začetkom dražbe vplačali varščino v višini najmanj 10% izklicne cene. Dražitelji morajo pred začetkom javne dražbe predložiti dokazilo o plačilu varščine potrjeno s strani banke. 3. Ponudniki plačajo varščino na račun stečajnega dolžnika, odprt pri Banki Celje, št. računa SI56 0637 6097 7591 913, z namenom nakazila: plačilo varščine za javno dražbo in s sklicem 00 29-2007. Z vplačilom varščine se šteje, da je kupec pristopil k javni dražbi. 4.Predkupni upravičenci uveljavljajo zakonito predkupno pravico na dražbenem naroku in v skladu z dražbenimi pogoji ter pravili. 5. Premoženje prodaja stečajni upravitelj po navodilih in pod nadzorom predsednika stečajnega senata (154/1ZPPSL). Navedeni pogoji predstavljajo le izvleček celotnih pogojev, ki veljajo za javno dražbo in so objavljeni na sodni deski Okrožnega sodišča v Celju ter na vpogled v pisarni stečajnega upravitelja. Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom premoženja ter cenilnega poročila dobijo zainteresirani kupci pri stečajnem upravitelju, odvetniku Borutu Sokliču, Ljubljanska 11, Celje in sicer vsak delovni dan od 8. do 16. ure po predhodnem dogovoru ali na tel. št. 03/425-09-90. Mladinski center je poleg tega, da je vzpostavil informacijsko mrežo organizacij, ki delujejo na področjih mladih, razpisal tudi tri natečaje. Z njimi je želel spodbuditi pozitivna razmišljanja in dejanja na področju enakih možnosti. Na natečaj za najboljšo digitalno fotografijo je prispelo 33 del in na natečaj za literarna dela 12 del. Poseben natečaj je bil razpisan za invalide, ki so lahko sodelovali z različnimi umetniškimi izdelki. Nagrajence, ki bodo prejeli tisoč evrov, bodo razglasih na osrednji slovestnosti danes ob 19. uri. Sredstva je mladinski center namenil tudi mladim filmskim ustvarjalcem, ki so na temo diskriminacije posneli igrano-dokumentarni film Veriga usode. Režiser Alen Pavšar in scenaristka Maja Horvat sta ga oblikovala s številnimi igralci, ki bodo prispevali zgodbe o diskriminaciji, v filmu pa se pojavijo številne znane osebnosti, med njimi bodoči predsednik Danilo Türk in celjski župan Bojan Šrot. Pred-premiera Verige usode bo po slovesnosti v Mestnem kinu Metropol, film bo v decembru predstavljen še na mednarodnem študentskem filmskem festivalu. Kot je povedal direktor mladinskega centra Primož Brvar, na slovesnosti pričakujejo še predstavnike občine in ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Obljublja pa tudi zanimive dramske in glasbene vložke. PM Število kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog je leta 2006 v primerjavi z letom prej naraslo za dobrih 44 odstotkov. Tako je policija leta 2006 zabeležila 1.590 kaznivih dejanj, povezanih z neupravičeno proizvodnjo in s prometom z mamili, kar je za skoraj 55 odstotkov več kot leto prej, medtem ko je število kaznivih dejanj, povezanih z omogočanjem uživanja mamil, upadlo. Policija je lani zasegla nekaj več kot 182 kg heroina (leta 2005 je zasegla 134 kg). Poleg tega je zasegla 2.950 tabletk ekstazija (leto prej 1.309) in 553 kg konoplje (112 kg). kega odmerka heroina, po- ča tudi število ljudi, ki so v gosta so tudi sprejetja zaradi bolnišnice sprejeti zaradi pre-prevelikega odmerka THC, v velikega odmerka kokaina, zadnjih šestih letih pa naraš- MBP Staro pokopališče bo spominski park Prva resna pobuda za preureditev starega pokopališča v Zrečah, ki je v neposredni bližini Umor ja in Come-ta, je nastala leta 2004, ko je minilo že 20 let od zadnjega pokopa. Za preureditev približno 3 tisoč kvadratnih metrov površin pokopališča v spominski park so pripravili že več idejnih zasnov, vendar se za nobeno še niso odločili. O tem so govorili tudi na zadnji seji /.reškega občinskega svela ob obravnavi proračuna za prihodnje leto. Preureditve so se namreč nameravali lotiti drugo leto, a je v proračunu za to zmanjkalo denarja. Dogovorili so se, da bodo denar skušali zagotoviti ob rebalansu proračuna. Pred tem se bodo pogovorili še s svojci pokopanih v tamkajšnjih grobovih. Na opuščenem pokopališču je namreč še več kot 250 spomenikov in grobnic. Kolikor bo mogoče, bodo želje svojcev upoštevali pri dodelavi idejnega projekta. MBP gorenje cru '? www.gorenje-oraito.com FILMSKA PRILOŽNOST) OB NAKUPU TREH APARATOV IZ IZJEMNE KOLEKCIJE ORA-ITO VAM PRIPADA DVD PREDVAJALNIK. Vrhunsko! Velja ob nakupu katerih koli treh aparatov te oblikovalske linije. Samo v Merkurju! MERKUR Akcija "3 + DVD" traja do 31. 1. 2008 v Merkurjevih prodajalnah. ÜI St. 94 - 27. november 2007 MM IZ NAŠIH KRAJEV_NOVI TEDNIK Skupina za osteoporozo tudi v Laškem V centru Rogaške Slatine sta minister za promet Radovan Žerjav in slatinski župan mag. Branko Kidrič na Zdraviliškem trgu odprla četrto krožišče v kraju. Naložba je stala 832 tisoč evrov, pri čemer je slabi dve tretjini zagotovila republiška direkcija za ceste, ostalo pa bo v dveh letih prispevala občina. Ta je leta 2005 sama naročila študijo umestitve krožišča v prostor, poskrbela za odkup zemljišč in potrebna soglasja. Tako so lahko ostali postopki na ministrstvu za promet hitreje stekli. Z izgradnjo krožišča bo poskrbljeno za večjo varnost, saj se po ministrovih besedah v krožnih križiščih, ki so nadomestila stara klasična križišča, zgodi 75 odstotkov manj prometnih nesreč, prav tako bo zdaj omogočeno nemoteno zavija- nje na glavno cesto, ki je bilo v preteklosti dolgotrajno in nevarno. Krožišče ima kolesarske steze in pločnik, sredino pa krasi fontana, ki sta jo minister in župan sicer vklopila ob odprtju, a pozimi ne bo delovala. Izgradnja in ureditev krožišča je trajala slabe štiri mesece. Na sestanku pred odprtjem krožišča so se predstavniki občine in ministrstva pogovarjali še o ostalih naložbah v cestno infrastrukturo na območju občine. Tako želijo nadaljevati izgradnjo kolesarskih stez, v dveh fazah obnoviti zunanjo obvoznico in posodobiti državno cesto proti mejnemu prehodu Rajnko-vec. Pomembna naložba na tem območju bo tudi obnova ceste Šentjur-Dobovec, za katero trenutno že pripravljajo državni prostorski načrt. ANDREJ KRAJNC Na pobudo številnih krajanov Laškega, ki so se že soočili z osteoporozo, so pri Krajevni organizaciji Rdečega križa Laško minuli teden ustanovili samostojno skupino celjskega območnega društva bolnikov z osteoporozo. Ustanovnega sestanka se je udeležilo enajst članov, ki so govorih predvsem o izvajanju preventivnih programov. Preventiva pred os- v teoporozo, seznanjanje s to boleznijo in druženje so tudi glavni nameni novoustanovljene skupine. Uvodno strokovno predavanje o osteoporozi, ki bo tudi ena od priložnosti širše seznanitve o delovanju skupine, bo v začetku prihodnjega leta. O možnostih koristne vključitve v skupino naj bi bolnike z osteoporozo seznanjali tudi zdravniki Zdrav-stenega doma Laško. BA, foto: MM 8 Četrto krožišče Kozjanski kras V Kozjanskem parku v Podsredi bo danes ob 10. uri javna predstavitev diplomske naloge o tamkajšnjem osamelem krasu. Avtorica omenjene naloge je geogra-finja Saška Seško z Grobelnega. Med cilji naloge so bili opredelitev območij krasa ter ocena obsega zakraselega območja v tem parku, ugotavljanje tamkajš- njih podzemnih vodnih zvez ter primerjave z ostalo panonsko Slovenijo. Med rezultati naloge je prav tako geomorfološka karta izbranih območij osamelega krasa. V zavodu poudarjajo, da so ugotovitve omenjene naloge, ocenjene z najvišjo oceno, za zavarovano območje Kozjanskega parka pomembne. BJ Ustanovne članice skupine za osteoporozo v Laškem V Kozjem nova knjižnica V Kozjem so uredili novo knjižnico, ki je v spodnji etaži zdravstvene postaje. Knjižnico, ki je nadomestila pomanjkljive prostore v gasilskem domu, so slovesno predali namenu včeraj. Namenu so jo predali župan Andrej Kocman, direktor javnega zavoda Jože Čakš ter predstavnica Ministrstva za kulturo. Gre za osrednjo knjižnico v občini Kozje, ki je računalniško opremljena, prav tako omogoča dostop invalidom, v njej pa je tudi možnost kulturnih prireditev. Naložba, ki so jo udejanjili s pomočjo občinskega in državnega proračuna, je stala blizu 170 tisoč evrov. Z njo so rešili problem knjižnice dolgoročno, v skladu z zakonom o knjižničarstvu. Knjižnica v Kozjem je po organizacijski plati enota knjižnice v Šmarju pri Jelšah. V občini Kozje sta kar dve knjižnici, od katerih deluje druga v Lesičnem. BJ Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju opr. št. 70/2006 z dne 15.11. 2007 v stečajnem postopku na dolžnikom Zaključna dela v gradbeništvu in slikopleskars-tvo Branko Krklec, s.p. - v stečaju, Sotelska cesta 34, Rogaška Slatina, objavlja stečajni upravitelj JAVNO DRAŽBO I. PREDMET PRODAJE Stečajnemu dolžniku do 1/2 idealni solastni delež NEPREMIČNIN k.o. Rogaška Slatina, vi. št. 81, pare. št. 1700 (njiva površine 360,00 m2, dvorišče površine 177,00 m2, stanovanjska stavba površine 93,00 m2 in gospodarsko poslopje 20,00 m2). Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom in mnenjem stalnega sodnega cenilca Franca Repinca z dne 6. 1. 2007. II. IZKLICNA CENA Izklicna cena znaša 56.920,00 EUR. III. POGOJI JAVNE DRAŽBE 1. Premoženje se prodaja po sistemu »videno-kupljeno«. 2.Na dražbi lahko sodelujejo ponudniki, ki bodo pred začetkom dražbe vplačali varščino v višini najmanj 10% izklicne cene. Dražitelji morajo pred začetkom javne dražbe predložiti dokazilo o plačilu varščine potrjeno s strani banke. 3. Ponudniki plačajo varščino na račun stečajnega dolžnika, odprt pri Banki Celje, št. računa SI56 0637 6097 0634 879, z namenom nakazila: plačilo varščine za javno dražbo in s sklicem 00 70-2006. Z vplačilom varščine se šteje, da je kupec pristopil k javni dražbi. 4. Predkupni upravičenci uveljavljajo zakonito predkupno pravico na dražbenem naroku in v skladu z dražbenimi pogoji ter pravili. 5. Premoženje prodaja stečajni upravitelj po navodilih in pod nadzorom predsednika stečajnega senata (154/1ZPPSL). Navedeni pogoji predstavljajo le izvleček celotnih pogojev, ki veljajo za javno dražbo in so objavljeni na sodni deski Okrožnega sodišča v Celju ter na vpogled v pisarni stečajnega upravitelja. Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom premoženja ter cenilnega poročila dobijo zainteresirani kupci pri stečajnem upravitelju, odvetniku Borutu Sokliču, Ljubljanska 11, Celje in sicer vsak delovni danod8. do 16. ure po predhodnem dogovoru ali na tel. št. 03/425-09-90. gorenje o Tto www.gorenje-oraito.com Akcija "3 + DVD" traja do 31. 1. 2008 v Merkurjevih prodajalnah. MERKUR Četrto krožišče v Rogaški Slatini sta tudi uradno odprla za promet minister Radovan Žerjav in župan Rogaške Slatine Branko Kidrič (v sredini). FILMSKA PRILOŽNOST) OB NAKUPU TREH APARATOV IZ IZJEMNE KOLEKCIJE ORA-ITO VAM PRIPADA DVD PREDVAJALNIK. Vrhunsko! Velja ob nakupu katerih koli treh aparatov te oblikovalske linije. Samo v Merkurju! Si st. 94 - 27. november 2007 RAJEV St. 94 - 27. november 2007 - m S stanovanjskimi hipotekgrnimi krediti z obrestno mero že od EURIBOR + 0,99 %* in polovičnimi stroški odobritve vam bomo pomagali oblikovati vaš jutri. Le izbrati ga morate. Bogatejše Šmartinsko Jezero Ribiči celjske ribiške družine so v Šmartinsko jezero vložili večjo količino rib in s tem izpolnili svoj letošnji gojitveni načrt. V svojih ribnikih na Blagovni so vzredili 3 tone krapov, 800 ščuk, 700 smučev in 500 linjev, ki so jih že vložili v jezero. Pred dnevi so v Šmartinsko jezero vložili še 4,5 tone krapov, ki so jih, kot vsako leto, kupih v ribogoj- nici. Z opravljenim delom so ribiči zadovoljni, ugotavljajo le, da so na prezimovanje ob Savinjo spet prišli kormo-rani. Za zdaj je teh ptic, ki se hranijo z ribami iz okoliških vodotokov in jezer, okoli 250, torej več kot minulo zimo, a bistveno manj kot pred leti. Za zdaj jih ne odganjajo in ne strašijo, kar sicer zakon dopušča glede na to, da so kormorani zaščitena vrsta ptic. Presodili so namreč, da tovrstno preganjanje le jemlje pticam energijo, povzroča pa posledično njihovo večjo lakoto. Ker ocenjujejo, da je rib dovolj tako za normalen biološki ritem kot za ulov in še za kormorane, pravijo, da je urejanje razmerij med biološkimi vrstami še najbolj učinkovito tako, da ga prepustijo naravi sami. BS, foto: SHERPA Za željne smučanja Člani Smučarskega kluba Gozdnik so v Žalcu pripravili sejem rabljene smučarske opreme, ki je bil dobro obiskan, opremo, predvsem otroško, pa je zamenjalo veliko lastnikov, tako da so bih organizatorji z obiskom in s sklenjenimi kupčijami zadovoljni. Da gre najbolj v promet otroška oprema, je razumljivo, saj se v kratkem času, ko jo otrok uporablja, ne iztroši. Podobne sejme bodo pripravili v naslednjih dneh v Preboldu, Mozirju in na Polzeti. TT VODNIK 17.00 Medobčinska matična knjižnica Žalec Po pravljici diši pravljičnamazlreno Štu-. sej 18.00 Mestni kino Metropol Celje . Veriga usode predpremiera igrano-doku-mentarnega filma v okviru zaključne slovesnosti ob evropskem letu enakih možnosti za vse 18.00 Medobčinska matična knjižnica Žalec najboljše kratke zgodbe 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Redno mesečno srečanje 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje............. Fotografiramo brez fotoaparata fotografska ustvaijalnica 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ježkove urice zabavne igrice, pisanje narobe pravljice ■ 17.00 Knjižnica Šentjur - enota Planina Ervin Fritz: Vrane pogovor s pesnikom in pred- 17.00 Knjižnica Rogatec staviteo pesniškezbirke 18.00 Dvorana Centra Nova, Velenje. Odnos do odvisnosti v naši lokalni skupnosti okrogla miza 18.00 Knjigarna Kulturnica • Velenje _ : Dr. Peter Papuga, Petra Potočnik Papuga: Naša prehrana - odsev nas samih 19.00 Likovni salon Celje__ Media fokus z Miloradom Krstićem 19.00 Knjigama Antika Celje Fabula - festival zgodbe Ura pravljic 17.00 Šentjur, Ipavčeva hiša 40 cerkva ob Slomškovi poti odprtje fotografske razstave Cirila Velkovrha 18.00 Celjski dom pisanje na-robepravljice , 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku, pravljična soba Pravljične dogodivščine z Dragico 18.00 Knjižnica Rogatec Urška Andreje: Prostranstva Mongolije potopisno predavanje 19.00 Dom Il.slovenskega tabora Žalec Najlepši kraj, hiša in kme- zaključna prireditev, povezuje Frana Podbrežnik, nastopa ansambel Zreška Matjaž Črnivec: Sveto pismo in Slovenci - vloga Primoža Trubarja predavanje ; 18.00 Velenjski grad Predavanje ob50-letnici Muzeja Velenje 18.00 Galerija Železarskega muzejaTeharje/ Bojan Dremelj: Muzika odprtje fotografske razsta- 18.00 Mladinska knjiga Celje Ciciklubove pravljične urice z Andrejo predstavitev knjige Lonček kuhaj in ustvarjalnadelav- www.novitednik.com Stanovanjski krediti z obrestno mero po vaši i/ Jubilej Eibojske revije Kvaliteta življenja srčnih bolnikov Koronarni klub, društvo Za srce in društvo na srcu operiranih bolnikov Celje so spet pripravili predavanje za srčne bolnike in zdrave Celjane. V torek, 27. novembra, bo prim. Janez Tasič predstavil pokazatelje kvalitete življenja srčnega bolnika in varno uporabo vardenafila. Predavanje se bo v predavalnici Zdravstvenega doma Celje začelo ob 17. uri. MBP ^ UniCredit Bank Kulturno-umetniško društvo Liboje je zadnjo nedeljo v novembru pripravilo jubilejno, 35. revijo domačih ansamblov, ki je za festivaloma na Ptuju in v Števerjanu tretja največja tovrstna prireditev v Sloveniji. Pred dvakrat polno dvorano se je zvrstila skupina odličnih glasbenikov, ki so pripravili imeniten jubilejni program. Tokrat so biti gostje ansambli Mikola, Kline, Savinjskih 7, Okrogli muzikanti, Zupan, Zreška pomlad, Šentjurski muzikanti, Bratje Do-brovnik, Ekart, Svetlin in ansambel Francija Zemeta, ki je na vseh dosedanjih liboj-skih revijah manjkal samo dvakrat. Program je povezoval Jože Galič, za humor je poskrbel Klobasekov Pepi, sceno pa je oblikoval Jože Napotnik. Jubilejni čar obema koncertoma so dali domači fanfaristi z uvodno melodijo. Organizator se je spomnil tudi pionirjev danes uspešne in cenjene libojske revije. To so pobudnik Heri Kuzma s člani svojega ansambla Veseli Libojčani, Zdrav-ko Čas, Tone Vrabl in Franci Zeme, priznanje pa je dobil tudi novi predsednik KUD Liboje Joško Jančič ml., ki je ob Miru Klincu skrbel za dobro izvedbo priljubljene prireditve. TV Člani ansambla Veseli Libojčani, ki so »krivci« za libojsko revijo: (z leve) Jože Jančič, Heri Kuzma, Ivan Menčak, Viki Golavšek, Feliks Srebot in Štefan Kozmelj. 10 FOTOREPORTAŽA if! TUNIK Naj še kdo reče, da celjsko mestno jedro izumira. Vsaj ob sobotah dopoldne gotovo ne. Pozorni smo. bili na prizore, ki se nam sicer zdijo samoumevni, vendar bi jih krepko pogrešali. Poštah so del nas in našega mesta. Foto: ALEKS ŠTERN Ena bolj posrečenih »inštalacij«. Nasmejani Stalin v družbi baročnih angelcev in reklame za pijačo, ki predstavlja najmočnejši simbol globa-lizacije ali - kot bi verjetno rekel Stalin - »zahodnjaškega imperialističnega ekspanzionizma«. Takale se zgodi tudi največjim, ko pristanejo na smetišču zgodovine. Ljubitelji avtoritarnih sistemov si lahko za domov omislite ideološke simbole vseh političnih sistemov. Kot pravi prodajalec, povpraševanje po artefaktih v zvezi s Titom zadnje čase presega zanimanje za Che Guevaro. Nacistični simboli gredo slabo v promet, medtem ko po sovjetskih voditeljih praktično nihče ne povprašuje. Včasih smo bili na celjskih ulicah bolj vajeni domačih samooklicanih glasbenih artistov, ki so raztegovali harmoniko. Nenadoma so se poskrili tudi eksoti indijanskega porekla. Pridih urbane džungle je pričaral celjski glasbenik Borut Petemelj, ki je mimoidoče presenečal z dokaj ostrimi socialno angažiranimi sporočili. Prodajalci starin ob sobotah dobesedno preplavijo Celje. Radovednežem je na voljo vse, kar si lahko zamislite, od prastarih ur, težkih železnih likalnikov, bojne opreme slovenskih teritorialcev do planinske palice kakšnega že davno preminulega ata, ki dokazuje, da je se je leta 1936 povzpel na Grossglockner... Od Tita do angelov VAŠE SKRITE ŽELJE -4! URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE Nisem ženska, ki ne ve, kaj lahko in kaj ne sme... »Če v tistem, kar počneš, tudi uživaš, ne moreš pregoreti,« je prepričana Rebeka Dremelj Z Domnom Kumrom nikakor nista kot pes in mačka. Še posebej na odru se odlično ujameta. »Skoraj vse, kar sem si želela, mi je uspelo uresničiti, le največje želje še ne. Zelo si želim spoznati Rebeko Dremelj...«je v pismu zapisala Valerija. Obrnila se je na pravi naslov. le prišla do sape, saj jo je Rebeka pred tem prijazno stisnila k sebi. Znam biti prava »fašistka«! Izkazalo se je, da je Valerija precej dobro obveščena o Rebekinih aktivnostih. »Kako je kaj z gradnjo hiše?« je spraševala. »Kadar me ni na gradbišču, si delavci naravnost oddahnejo. Res je, da sem si natančno zamislila, kaj in kako želim imeti, konec koncev gre za moj denar in mislim, da lahko zahtevam, da se držimo načrtov,« odgovarja Rebeka. Seveda mimo dolgoletnega partnerja Sandija tudi čisto ne moremo, ampak v tem primeru temnolaska v hipu postane nekoliko manj zgovorna. »Sem se velikokrat opekla in kaj povedala, pa so moje besede v medijih popolnoma narobe obrnili. Sprva sem bila zmeraj znoya prizadeta, včasih sva se s Sandijem čisto brez razloga malo grdo pogledala, potem pa sem dobila trdo kožo.« Mora pa Rebeka imeti precej trdo kožo tudi sicer, še posebej, ker je zaplula tudi v podjetniške vode. »Petje pa ostaja prva ljubezen. Absolutno, brez dvomov,« je trdno odločena. In kako zdrži takole po tri nastope na noč? »Ah, saj gre. Če je treba k zdravniku po kakšno injekcijo, pač grem!« Pa je ni strah, da bo lepega dne »pregorela«, naju zanima z Valerijo. »Neeeee! V tem, Naša ekipa je dobesedno »okupirala« Rebeko. Valerija in njena mami sta komaj prišli do sape od veselja, mi pa smo seveda vse pridno beležili. kar počnem, uživam. In dokler uživaš, gre. Če ne bi, bi seveda krepko razmislila o tem, kaj še početi in kaj omejiti. Sicer pa sem to že storila,« glasno razmišlja. »Saj res,« se spomni Valerija, »manekenstvo je pa res zadnje čase na stranskem tiru.« Rebeka pa se nasmeje: »Hej, to pač ni zame. Da bom vse življenje pazila na vsak dekagram odvečne teže. Ti pa, saj veš,« še enkrat požuga fotoreporterju. »Je rekla, da moram čimprej opraviti svoje, ker ne pozira rada,« skomigne z rameni naš Aleks, Rebeka pa medtem v zadnjem hipu zdrvi na oder in z roko še zmeraj pošilja poljubčke. »Sem vam rekla - izjemna in čisto preprosta,« pa je bila presrečna Va- POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN Neumorna Rebeka zmore tudi po več nastopov na noč. »Mišica, manekenka, kreator-ka, pevka, voditeljica ...,« bi bili odgovori, če bi vas povprašali, kdo in kaj je Rebeka Dremelj. In bi imeli čisto prav. Ravno zato je vsestransko, postavno dekle tako všeč tudi Valeriji Stopar, da jo je želela spoznati. Zakaj pa ne? Ampak se je kmalu izkazalo, da je lažje reči, kot pa to potem tudi izvesti. Rebeka je namreč »na polno« zasedena. »Seveda, z veseljem bi se rada srečala s svojo oboževalko, ampak kdaj?« Še dobro, da smo potem pripravili veliki žur ob rojstnem dnevu Radia Celje, na katerem je nastopala tudi Rebeka. In Valerija Stopar, ki se je z mamo pripeljala vse iz Zidanega Mosta, je napeto čakala na veliki trenutek. »Vem, vem, vem, vem ... pozna sem. Že spet sem pozna,« je zadihana pritekla temnolaska s tistim značilnim vokalom. »Samo trenutek,« je iz torbice vlekla pudrnico. Pred njenim nastopom na odru, smo imeli na voljo kakšnih deset minut časa za druženje. Rebeka je ravno prispela še z enega nastopa, po celjski »turneji« pa jo je čakal še naslednji. »A sem videti OK?« se je sklonila k meni, vmes žugala našemu fotografu, in v naslednjem trenutku sem nekdanji mišici že odstranjevala trepalnico z lic. »Saj zato sem jo pa želela spoznati, ker je tako preprosta in neposredna,« je rekla Valerija, potem ko je končno St. 94 - 27. november 2007 MM LMKUÜS9«! ÜÜÜÜÜ595: ■JBBBSiaSu. i::!s'iS!sSSS; im»»!*!» WS' mm iisig}' S«S!l. Aljoša Rezar je obranil skoraj vsaj drugi strel tekmecev (15-31). Renato Sulic: »Gospod sodnik, do kdaj se boste delali Francoza?« Evropska smetana še naprej s Celjani Skozi šivankino uho, a vendarle - Spet sumljiva francoska sodnika - »Samo ne Ciudad Real in Kiel!« - Gorenje ugnalo užaljene Sarajevčane Si st. 94 - 27. november 2007 Kako malo je potrebno in vse je naenkrat drugače. Po tekmi v Rejkyaviku so bili rokometaši Celja Pivovarne Laško v živem pesku, koreniti poseg vodstva kluba pa je v hipu spremenil skoraj vse, kar se je v poldrugem letu dogajalo v klubu in okoli njega. Naloga trenerja Slavka Ive-ziča je bila predvsem, da svojim varovancem dopove, da niso pozabili igrati rokometa. In to mu je uspelo. Tisti, ki so pričakovali bistven premik v kvaliteti igre v tako kratkem času, pa so športni ne-poznavalci. »Zrezale« Nemce Drama se je začela vendarle že v četrtek. Valur je ob polčasu držal Veszprem »za vrat« (14:14) in pocedile so se celjske sline. Že izgubljena točka Madžarov bi bila dovolj za pivovarje. Končalo se je s prepričljivo zmago Vesprema (31:24) in Rejkyavičani so ostali pri dveh točkah. Tistih s Celjem. Medtem je bila dvorana Zlatorog že razprodana. Gorazd Škof je sicer zelo dobro začel tekmo, a se je kmalu tudi zaustavil. Ko so Nemci pri 8:11 predrzno poskusili s cepelinom z desne strani na levo krilo, je Aljoša Rezar začel z imenitnim nizom in do odmora zbral obrambo več od predhodnika (5:4), potem ko je tik pred sireno obranil sedemmetrov- ko najboljšemu strelcu tekme Momirju Iliču. V drugem polčasu pa se mu je popolnoma odprlo, obramba 6-0 je »trgala«, napad pa sta ohrabrila David Špiler in Igor Kos, ki sta takoj zadela ob igralcu manj. Tedaj prvič ni bilo na igrišču Edija Kokšarova, drugič ob drugi izključitvi, preostalih 56 minut pa je Nezlomljivi kljub poškodbi prepone garal za zmago. Oslabljeni gostje (Sigurds-son, Gunnarsson, Fazekas, Ku-lešov) so se zgledno borili, vse bolj je začela zadevati celjska levica Romana Pungartnika, tudi »velenjska» desnica Mo-mirja Ilića, pa tudi odločitve francoskega para nikakor niso šle na roko Celjanom. Čeprav me je določen, sicer ugleden možakar, želel prepričati v nasprotno, pa Gilles Bord in Olivier Buy zame ostajata »specialca«. Spet je bila očitno posredi madžarska naveza ... V Szegedu je bil na povratni tekmi osmine finala LP (2004/05) od njiju močnejši Škof, tokrat Rezar. Spet trans v zadnji četrtini Špiler je odlično zaključil prodor, slediti pa bi morala še izključitev, a je ni bilo. Ilič je s projektilom ob igralcu manj zadnjič popeljal nemško moštvo v vodstvo (20:21), Špiler je zadel vratnico, a všeeno ni bilo konec celjskega naleta. Izenačil je Renato Sulic, Rezar je obranil sedemmetrovko še Zr-niču, na drugi strani jo je izkoristil Kokšarov, izključen je bil Wagner, zadela sta še Mirsad Terzić (met 6-7) in Igor Kos za 24:21. Po Gislasonovem ti-me-outu je moral za dve minuti na klop Kokšarov, a je naskok povišal Sulič, nato pa s črte poskušal, ko je bil obrnjen s hrbtom proti golu... Ilič se je odrinil z 11 metrov za 25:22 v 50. minuti in vse je bilo - tudi zaradi njegovega motiva - še odprto, čeprav je bil na koncu njegov izkoristek komaj 50-odsto- ten. Terzič je v transu spremenil na 26:22, potem pa si prislužil izključitev. Ko pa je uspelo zatresti mrežo Kosu z igralcem manj in nato še Špilerju (28:23) v 55. minuti, je bilo glede drugega mesta v skupini vse več ah manj odločeno. Prvi je Slavku Iveziču pritekel čestitat navijač Veszprema. Žreb štirih skupin s po štirimi moštvi za drugi del v mesecih februarju in marcu se bo danes na Dunaju začel ob 11. uri. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Tišina med 6.500 gledalci je parala ušesa, minuta molka pred tekmo je bila posvečena našemu Pepiju, Jožetu Kuzmi. Zadnji krog skupine F lige prvakov Liga prvakov, skupina A: 1. Barcelona 12 točk, 2. Ivry 6, 3. Zarja Kaspija Astrahan 5, 4. Banik Karvina L Skupina B: 1. Kiel 12, 2. Montpellier 8, 3. Hammarby 2, 4. Constanta 2. Skupina C: 1. Ademar Leon 9, 2. Croatia osiguranje Zagreb 5, 3. Kadetten Schaffhausen 5,4. Vardar Skopje 5. Skupina D: 1. Portland San Antonio 10, 2. Gudme 8, 3. Tatran Prešov 3, 4. Bregehz 3. Skupina E: 1. Hamburg 11, 2. Cehovski Medvedi 9, 3. Zaporožje 2, 4. Viborg 2. Skupina F: 1. Gummersbach 9, 2. Celje Pivovarna Laško 7, 3. Veszprem 6, 4. Valur Reykjavik 2. Skupina G: 1. Ciudad Real 12, 2. Flensburg 6, 3. Dram-men 3, 4. Zaglebie Lubin 3. Skupina H: 1. Pick Szeged 12, 2. Gorenje 8, 3. Bosna 2, 4. Meškov Brest 2. Zadnji krog skupine H lige prvakov Bosna - Gorenje 25:30 (12:14) SARAJEVO - Dvorana Mirza Delibašič, gledalcev 2.000, sodnika Breto in Huelin (Španija). BOSNA: Grahovac, Šabanovič, Veselinov, Veselinovič, Anisimov 3, Kratović, Jaškič 4 (1), Stefanovič 2, Toroma-novič 5, Jonovski, Divkovič 1, Jahič 1, Kapisoda 9 (2). GORENJE: Skok, Seier; J. Dobelšek 2, Kavaš 4, Vukovič 6, Oštir, Sovič 2, Sirk 1, Mlakar 2, Gautschi, Rezniček 6 (2), Blaževič 1, Baškin 6, Golčar. Trener Ivica Obrvan. Sedemmetrovke: Bosna 4 (2), Gorenje 3 (2). Izključitve: Bosna 8, Gorenje 16 minut. Rdeč karton: Jonovski (48.). REKLI SO Novopečeni trener Slavko Ivezič je na štirih tekmah štirikrat zmagal: »Odslej bom lažje spal. Zadnjih deset dni na čelu Celja je bilo zame morda najtežjih v življenju. Prevzel sem nalogo, ko ni bilo pričakovati dveh zanesljivih domaČih zmag nad močnima tekmecema. Pa ne zato, ker bi bila naša ekipa slaba, temveč zaradi neugodnega položaja in pritiska. Gummersbach je zaigral sproščeno, v 1. polčasu je zadeval z lahkoto. Sredi drugega dela smo mi zaigrali zelo dobro in si priigrali odločilno prednost. Čestitam igralcem in prečudoviti publiki. Spomladi nas čaka podobno vzdušje. Zadovoljen sem zaradi Igorja Kosa. Vedel sem, da potrebuje čas za prilagoditev. Na odločilni tekmi je bil naš najboljši strelec. Sedaj nimamo česa izgubiti. Rad bi se izognil Ciudad Realu in Kielu. A tudi ta sta premagljiva v Zlatorogu, ker imata naporno državno prvenstvo. Lahko pa tudi mi izgubimo proti marsikomu, tega se moramo zavedati.« David Špiler je dosegel po dva gola na polčas, tik pred koncem tekme pa je dobil rdeči karton: »Nisem storil namernega prekrška. Dvignil sem komolec in zadel nasprotnika, ki sem se mu takoj opravičil. Izjemna radost me preveva ob zmagi.« Dragan Gajič je bil zelo kritičen med odmorom glede celjske igre, njegova zaključna misel pa je bila potem logično povsem drugačna: »Ko smo strnili vrste v obrambi in ko se je razigral Aljoša, nam je steklo in preobrnili smo rezultat.« Boško Šrot, predsednik uprave glavnega pokrovitelja kluba. Pivovarne Laško, je bil navdušen: »Čestitam igralcem za srčnost in celjski publiki, ki je tudi zaslužna, da smo se uvrstili v drugi del lige prvakov. V športu je vedno vse možno. Ker bomo imeli dovolj časa, se bomo spočili, zajeli sapo in nadaljevali z novo svežino. Verjamem v to ekipo. Predvidevamo, da lahko iz sebe iztisne še več. Spomladi se bo podala v nov boj. Potem pa, kar bo, pač bo!« Celjska rokometna legenda Roman Pungartnik je dosegel štiri gele v 2. polčasu, ko je držal korak z gostitelji: »To je bila zame prva tekma proti mojemu bivšemu klubu v Celju. Z našo predstavo smo ovrgli napovedi, da se ne bomo borili na vso moč. Naša morebitna zmaga bi bila namreč lepa vzpodbuda.« Alfred Gislason je z Gummersbachom drugo leto zapored izgubil bitko v Zlatorogu, a izšel iz vojne kot zmagovalec: »Imeli smo precej težav s poškodbami, a smo se dokopali do priložnosti za zmago. Ob koncu se nam ni izšlo.« V protinapadu šprint, skok, met, gol in... krč na obrazu od bolečin. A na klop ni niti pomislil. GROZNO 1. Ciudad Real 1. Kiel 2. Zagreb 2. Celje Celje Pivovarna Laško -Gummersbach 28:27 (12:14) CELJE - Dvorana Zlatorog, gledalcev 6.500, sodnika Gilles Bord in Olivier Buy (oba Francija). Delegat Francois Mul-leners (Belgija). CELJE: Škof 4 obrambe, Rezar 15; Sulič 4, Gregore, Gajič 1, Špiler 5, Trivundža, Kozlina 1, Furlan, Gorenšek, Stojanovič, Terzič 5, Kokšarov 6 (3), Kos 6. Trener Slavko Ivezič. GUMMERSBACH: Stojanovič 14, Gorobčuk; Krantz, Wagner 7, Jahn 3, Kiev, Zaharov, Pungartnik 5, Ilič 9 (2), Jakobsson, Alvanos 1, Zrnič 2 (1). Trener Alfred Gislason. Sedemmetrovke: Celje 3 (3), Gummersbach 5 (3). Izključitve: Celje 10, Gummersbach 4 minute. Rdeč karton: Špiler (60.). Bistveni potek rezultata: 1:0, 3:1, 4:2, 5:3, 5:6, 7:7, 7:11, 8:12, 9:13, 12:14; 14:15, 15:17, 17:19, 19:20, 20:21, 25:21, 28:23, 28:27. OBETAVNO 1. Szeged 1. Ademar 2. Gudme 2. Celje Harmandić ni igral Rokometaši velenjskega Gorenja so v gosteh prepričljivo opravili z Bosno. Užaljeni domačini so se na nedeljski tekmi odrekli uslugam odličnega organizatorja igre Armana Harmandiča, ki še ima pogodbo do konca sezone, potem pa se bo preselil v Velenje. Vratar Matevž Skok je v prvih 30 minutah zaustavil 13 strelov gostiteljev in je bil najzaslužnejši za vodstvo. Varovanci Ivice Obr-vana so tudi po odmoru nadaljevali zavzeto in takoj po-vedli za 4 gole, njihova najvišja prednost pa je kasneje znašala celo +7. DŠ Kakovost blaga zastave Evropske rokometne zveze je bojda zelo visoka... Junaka drugega polčasa Mirsada Terzića je »za kravatlc« zgrabil Islandec SverreJakobssen. Zapravil je sicer 5 podaj in 7 strelov, a je bil Igor Kos najboljši strelec Celja iz igre, ob običajnem učinku v obrambi. 14 • 'Wi-': ^ .SPORT NOVI TEDNIK Oba derbija dobili gostje Oba lokalna dvoboja, derbija celjskega območja, sta v soboto pripadla gostujočima ekipama, saj je Zlatorog slavil na Polzeli in Elek-tra Esotech v Šentjurju. Doma je poraz morala priznati tudi Rogla, in to po velikem boju proti Mercatorju iz Škofje Loke. Do konca zanimivo Polzelani so napovedovali dober odpor Laščanom in ga tudi uresničili. Pred skoraj polno dvorano so namreč ves čas vztrajno lovili »pivovarje« in jih skoraj na koncu tudi ujeli. Po prednosti Zlatoroga v 36. minuti za 14 točk so se namreč Hopsi 52 sekund pred koncem približali na samo 4 točke zaostanka, takrat pa je bila doso-jena nešportna osebna napaka Petru Jovanoviču, kar je prvi mož srečanja Lance Harris hladnokrvno izkoristil za Nogometaši MIK CM Celja so izgubili še deveto od zadnjih desetih tekem in obenem doživeli že šesti domači poraz. Ajdovsko Primorje je z Arene Petrol, na kateri se je zbralo le 300 gledalcev, odneslo vse tri točke po zmagi z 2:0. Zmago je sicer gostom podaril sodnik Boris Tošeski iz Medvod. Pokazal je na belo točko v 10. minuti, ko je bil prekršek Hadžiča nad Bunderlo storjen izven kazenskega prostora, kasneje pa sta gosta, vratar Nenezič in v 2. polčasu Mlakar, zrušila Nejca Pečnika in Dom-na Beršnjaka, a nekaznovano. Tudi drugi gol so gostje dosegli s srečo. Zatkovič je sprožil s 25 metrov, žoga pa se je odbila od njegovega soigralca, spremenila smer in prevarala vratarja Aleksandra Šeligo. Po desetih kro- zmago svoje ekipe. Hanisu (23 točk, 5 skokov) je najbolje asi-stiral s koši Grega Mah (14). Na drugi strani je kar peterica domačih košarkarjev dosegla deset ah več točk, največ Vladimir Rizman in Rajko Ri-tuper, po 14. »Sami smo zapravili možnost za presenečenje, saj se v ključnih trenutkih igralci niso držah dogovorjenega. Ob tem so posamezniki v finišu igrah le zase in za svojo statistiko, kar nas je stalo zmage,« je povedal trener Hopsov Boštjan Kuhar. Na drugi strani tudi Damjan No-vakovič ni bil preveč zadovoljen: »Čeprav smo zmagali, se nismo preveč izkazali, najbrž so igralci že imeli v mislih povratno srečanje proti Larrisi. Poleg tega so tudi nekoliko podcenjevali ekipo Hopsov, ki nam je nudila zelo močan odpor.« Po Grčiji čaka Zlatorog v soboto domače srečanje proti Zagorju, medtem ko Hopsi od- gih, ko so Celjani slavili v Ajdovščini, so prevzeli vrh razpredelnice, zdaj pa za vodilnimi Domžalčani zaostajajo za 18 točk, za Koprčani 9, za Novogoričani 8 ... Trener gostov Borivoje Lučić ni videl posnetkov spornih dogodkov, zato je dejal: »Zmagali smo zasluženo. Izjemno sem zadovoljen z igro svojih varovancev.« DomaČi strateg Pavel Pinni, ki se je s celjskim klubom dogovoril za sodelovanje do leta 2010, je bil potrt in je navedel nekaj razlogov za rezul-tatsko krizo: »Dolgo smo bili tik pod vrhom lestvice in enkrat celo na njem, ko pa so nas zaradi poškodb ah kartonov začeli zapuščati igralci, kot denimo Sešlar, Schwantes in Radulovič, smo izgubili stabilnost. Za zadnje poraze prevzemam odgovornost. Tokrat smo začeh pre- hajajo na nov lokalni derbi v Šoštanj. Sodniki zakuhali stvar V Šentjurju sta bila ne toliko dobra kot zanimiva košarka ter zelo slabo sojenje, predvsem zaradi Mateja Špendla iz Maribora, ki je očitno menil, da so vsi v Hruševcu tam le zaradi njega. Alpos je dobro začel, povsem ustavil visoke igralce Elektre in kljub temu, da je Boris Jeršin (24, 4 trojke) dobro zadeval z razdalje, vodil od 1. do 29. minute. Razlika ni znašala več kot sedem točk. »Prav v teh trenutkih so nas sodniki sekali, saj nam niso dovolili, da se odlepimo od močne ekipe iz Šoštanja,« je razočaran dejal trener Alposa Matjaž Čuješ. V zadnjem delu so Šoštanjčani le uveljavili svojo premoč pod obema obročema. Začeli so bolje skakati, zadevati iz drugih malo agresivno in črvsto, naša žoga je prepočasi tekla. Bih smo zelo neučinkoviti, nakar je bila proti nam dosojena še enajstmetrovka. V športu potrebuješ tudi kanček sreče, mi ga nimamo.« Poleg Simona Sešlarja (kazen petih mesecev prepovedi nastopanja naj bi mu znižali na pet tekem) bo proti Interblocku manjkal tudi Nejc Pečnik, v moštvo pa se bosta vrnila Marlon Rogerio Schwantes in Darijo Biščan. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ ■ ^il'II'f.lET« 1.DOMŽALE 19 13 3 3 39:15 42 2. KOPER 19 9 6 4 35:23 33 3. Hrr GORICA 19 9 5 5 26:20 32 4.INTERBLOCK 19 8 4 7 26:21 28 5. NAFTA 19 6 9 4 27:32 27 6. MARIBOR 19 7 5 7 30:27 26 7. MIK CM CELJE 19 7 3 9 23:22 24 8. PRIMORJE 19 6 3 10 25:23 21 9. DRAVA 19 5 4 10 23:39 19 10. LIVAR_19 3 2 14 21:52 11 in tretjih akcij in povedli z 62:53 v 34. minuti, ki je bila tudi ključna na tekmi. Špendl je namreč zaradi samo njemu videnega simuliranja osebne napake dosodil tehnično Tadeju Koštomaju, takoj nato še domači klopi in Elektra je iz prostih metov prišla do prednosti 69:53, kar je znala ohraniti do konca srečanja. Še sreča, da je bila razlika tolikšna, kajti če bi bila tekma bolj negotova, je vprašanje, kaj bi se zgodilo, kajti gledalci so bih sredi zadnje četrtine povsem razjarjeni zaradi sodniških odločitev. »Ko smo v nadaljevanju sprememb slog igre in ko smo končno začeli skakati v obrambi in napadu, smo prišli do svoje igre in prednosti, ki nam je prinesla veliko zmago. Zmagati v Šentjurju namreč nikomur ni lahko, zato smo toliko bolj veseli,« meni strateg PANORAMA ■HHHk: NOGOMET Izidi 19. kroga 1. SL: MIK CM Celje - Primorje 0:2 (0:1); Bunderia (10, 11-m), Zttko-vič (5 7), Gorica - Domžale 2:0, Interblock - Nafta 1:1, Koper - Livar 4:0, Drava - Maribor 1:2. 10. krog 1. SLMN: Živet -Gorica 3:3 (1:1); Kroflič (6), Raihč (25), Novak (39); Božič-(14), Goranovič (22), Me-hič (3^), Dobovec - Sodražica 12:6 (6:2); Poredski (4), Mor-dej (6, 37, 37, 40), Rodič (7), Repine (7, 19, 27, 36), Stres (12, 27); Gorš (10), Čampa (19), Slavec (23,25, 32), Levstik (33). Vrstni red: Puntar, Svea 21, Gorica 19, Živex 18, Ajdovščina 17, Dobovec, Izola 13, Tomi Press Bronx 10, Sevnica 8, Sodražica 1. KOŠARKA 7. krog 1. SL: Rogla - TCG Mercator 78:80; Horvat 22, Sissoko 14, Brolih 12, Škor-nik 10, Šporar 9, Petrovič 7, Remus 4; Finžgar 22, Eržen 19, Alpos Šentjur - Elektra 70:85; Dragšič, Nedeljkovič 14, Kobale 12, RibežllO, Ko-štomaj, Sebič 7, Lapornik 4, Grušovnik 2; Jeršin 24, Kune 20, Ličartovsky 14, Šimunič 13, Vrečko, Bubnič 6, Golež 2, Hopsi Polzela - Zlatorog 76:84; Rizman, Rituper 14, Jo-vanovič, Breže 13, Catovič 10, Lorbek 5, Vodovnik 3, God-ler, Pungartnik 2; Harris 23, Mah 14, Mašič 12, Strnad, Maček 11, Jelesijevič 8, Nu-hanovič 3, Smajlovič 2. Vrstni red: Helios, Zlatorog, Krka 13, Slovan, TCG Mercator, Elektra, Koper 11, Hopsi 10, Alpos, Kraški zidar 9, Rogla 8, Zagorje 7. 7. krog 1. B SL: Celjski KK -Hrastnik 90:89, Medvode - Konjice 75:96, Janče - Rogaška 78:79. Vrstni red: Postojnska jama, Parklji 13, Gradišče 12, Nova Gorica, Rogaška, Rudar 11, Litija, Janče, Hrastnik, Celjski KK, Radenska, Triglav 10, Konjice 9, Medvode 7. 7. krog 2. SL - vzhod: Pak-man Celje - Grosuplje 55:67; Elektre Ivan Stanišak. Alpos zdaj čaka pot na Obalo k močnemu Kopru, medtem ko bo Elektra pričakala Hopse. Prosti meti odnesli zmago Rogla je bila na pragu presenečenja, kajti Mercator iz Škofje Loke je, čeprav kot gost, veljal za velikega favorita. Gorenjci so iz Zreč odnesli minimalno zmago, tudi zahvaljujoč napakam igralcev Rogle in - kot pravijo v Zrečah - tudi zaradi dveh nenavadnih odločitev sodnikov. Vse je namreč kazalo na zmago Zrečanov, ki so vodih v 35. minuti s 66:56, nato pa nerazumljivo popustili. Slabo so izvajali proste mete Felicijan 12, Kranjc 11, Koče-var 10, Pirih 8, Bregar 7, Mi-čanovič 4, Hahvedžič 2, Pen-ca 1, Terme Olimia - Ježica 94:85, Maribor - Nazarje 95:69. Vrstni red: Casino Maribor 14, Maribor 13, Grosuplje, Union Olimpija ml. 12, Pakman Celje 11, Ježica, Ilirija, Calcit Mavrica, Terme Olimia 10, Nazarje 9, Ruše, Lastovka 6. 5. krog 1. SL (ž): Konjice -Domžale 70:62; U. Kvas 17, Javornik 13, I. Klančnik 12, N. Kvas 10, Prša 9, Šrot 7, N. Klančnik 2; Hozjan 16, Oster-man 11. Vrstni red: Kranjska Gora 10, Odeja 9, Merkur Celje 8, Ježica, Konjice, Citycenter 7, Neso Ihke, AIM, TYiglav 6, Črnomelj 5, Domžale 4. 5. krog Lige NLB (ž): Crvena zvezda - Merkur Celje 77:59. Vrstni red: Gospić 10, Šibenik, Ragusa, Bodućnost 9, Medveščak 8, Crvena zvezda 7, Merkur, Jedinstvo, Mladi krajišnik 6, Vojvodina 5. NA KRATKO Džukičevi evropsko srebro Linz: Judoistka Vesna Džu-kič je na evropskem prvenstvu mlajših članov do 23 let v kategoriji do 57 kg osvojila srebrno medaljo. Članico JK San-kaku je v finalu premagala Ma-džarka Bemadett Bazcko. Za Džukičevo je to največji uspeh v karieri. Njena klubska kolegica Maja Uršič je bila peta. Zmaga celjskemu deskarju Abzakovo: Alpski deskar na snegu Rok Marguč, ki se v Rusiji pripravlja na nadaljevanje svetovnega pokala, je bil v petek najhitrejši v paralelnem veleslalomu evropskega pokala. 21-letni Celjan je po Roku Flandru in Deja-nu Koširju tretji Slovenec, ki mu je uspelo zmagati na tekmi za evropski pokal. (MK) (osem zgrešenih) in igrali, kot da so se prestrašili zmage. Izkušeni igralci iz Škofje Loke so to znali kaznovati v finišu. Pri Rogli sta bila najboljša strelca Tadej Horvat (22) in Kabine Sissoko (14), medtem ko sta manjkala še vedno poškodovana Boštjan Sivka in Jure Brolih. »V finišu smo zgre-- šili štiri proste mete, imeli blago rečeno dve nenavadni sodniški odločitvi in zmaga je splavala po vodi,« je bil po tekmi kratek strateg Rogle Slobodan Benič. Zrečani ostajajo pri eni sami zmagi v dosedanjih sedmih krogih, v soboto pa bodo spet igrah doma, in sicer proti močni Krki. JANEZ TERBOVC Jesenske prvakinje Celje: Kegljavke Mirotek-sa so na domačem kegljišču odpravile kranjski Triglav z 8:0 in imajo na vrhu lestvice 4 točke naskoka pred Adrio in 5 pred Brestom. Barbara Fidel je podrla 574 kegljev. Kragelj motorist leta Celje: Najboljši slovenski motokrosist Sašo Kragelj je dobil nagrado Avto moto zveze Slovenije za najboljšega motorista leta. Kragelj, član celjske Ferode, je priznanje prejel za skupno sedmo mesto v svetovnem prvenstvu razreda MX3 ter za tri tretja mesta na posamičnih dirkah. Štiri odličja v Šempeter Maribor: Trije tekmovalci Ju-jitsu kluba Aljesan iz Šempetra so postali državni prvaki v katah do 15 let, Jaka Jelen, Timi Štojs in Leja Pošedel, bronasto medaljo pa je osvojil Uroš Posedel. (DŠ) ŠPORTNI KOLEDAR Torek, 27. 11. KOŠARKA 2. krog Pokala Fiba, povratna tekma: Olympia Larissa - Zlatorog (19). Sreda, 28.11. ROKOMET 1. SL, 11. krog: Nova Gorica - Celje Pivovarna Laško, Velenje: Gorenje - Knauf Insulation (obe 19). KOSÄRKA 1. SL (ž), 6. krog: Merkur Celje - Triglav (18.30). Pokal KZS, 5. krog, prva tekma: Elektra - Krka, povratna tekma: Zagorje - Alpos Šentjur (obe 20) Brazilec Marlon Rogerio Schwantes se je pa dveh rdečih kartonih kar za sedem tekem »ujel v mrežo«. Sodnik podaljšal celjski črni niz Peterka7. kroga: Harris (Zlatorog), Jeršin, Kune (Elektra), Rizman (Hopsi), Horvat (Rogla). Igralec 7. kroga: Boris Jeršin (Elektra). Si st. 94 - 27. november 2007 TEDNIK - INFORMACIJE 15 v m PIVOVARNA LAŠKO 16 KRONIKA HOW TEDNIK Ali res skrbimo za (ne)varnost slepih in slabovidnih? Koga motijo zvočni signali na semaforjih, ki so namenjeni varnosti slepih in slabovidnih? Na območju Mestne občine Celje je trenutno pet semaforiziranih križišč, ki so opremljena z zvočnimi signali za slepe in slabovidne. Tako pravijo na celjski občini, pri čemer je pripovedovanje slepega občana, ki se je obrnil na naše uredništvo, nekoliko drugačno. Pravi, da je v ožjem delu Celja zvočni signal na semaforju le pri celjski železniški postaji in da so signale v mestu ponekod izključili, ker naj bi motili okoliške prebivalce. Preverili smo, kaj je res in kaj ni. Na občini pravijo, da so zvočni signali za slepe in slabovidne na prehodu za pešce pred železniško postajo v Celju, na prehodu za pešce pred lekarno v Stanetovi ulici, v križišču Gregorčičeve in Kersnikove ulice (pri celjskem zdravstvenem domu) ter v križiščih Mariborske ceste in PodjavorŠkove ulice ter Mariborske in Bežigraj ske ceste. V samem mestu vsaj na dveh omenjenih lokacijah v zadnjih dneh, ko smo zadeve preverili mi, zvočni signal ni deloval. Pred celjsko lekarno in zdravstvenim domom signala ni bilo. Da tam Piska, piska dan na dan... ne »piska« več, so nam potrdili tudi v celjskem društvu slepih in slabovidnih. Deluje pa v mestu zvočni signal na prehodu pri železniški postaji. Moti jih... Signale naj bi ponekod izključili, ker naj bi se nanje negativno odzivali krajani, ki jih je pisk naprave, ki slepim in slabovidnim nakazuje, kdaj je varno iti čez cesto, motil, saj naj bi kalil njihov mir. Na celjsko občino smo zato naslovili vprašanje, zakaj so signale izključili oziroma zakaj naj bi ponekod signalne naprave zamenjali z manj glasnimi. Včeraj so nam odgovorili: »Mestna ob- čina Celje ni odpravila takšnih zvočnih signalov oziroma jih zamenjevala z manj glasnimi.« To očitno ne drži, saj se je na spletne strani Servisa 48, kjer odgovarja celjska občina, že leta 2005 nek občan pritožil nad »piskanjem« semaforja pri zdravstvenem domu v Celju. 6. decembra 2005 ob 8.36 so mu odgovorili: »Naprava na križišču Kersnikove in Gregorčičeve bo menjana v roku enega tedna.«, 13. decembra ob 15:40 pa je občan dobil nov odgovor, in sicer: »Naprava na omenjenem križišču je zamenjana z manj glasno.« Torej ni res, da teh naprav niso menjali. In ravno na tem križišču (kjer zdaj stoji tudi zloglasen lokal KMŠ, nad katerimi so se okoliški stanovalci jezili, češ da je hrupen) danes ne dela signal, ki slepim omogoča varen prehod čez cesto. Različno razumevajoče Da zna biti »piskajoča« naprava dokaj moteča za okolico, se v celjskem društvu slepih in slabovidnih zavedajo, zato so predlagali, da bi v Celju namestili napravo, ki bi jo aktiviral slep oziroma slaboviden sam, ko bi prišel do križišča, torej ne bi piska-lo vedno, a s takšnim predlogom niso prišli daleč, pravijo. Res pa je, da je bil tovrstni zvočni signal dobrodošel ne le za slepe in slabovidne, ampak tudi za starejše, ki so se nanj velikokrat zanašali. Na celjski občini pravijo, da si prizadevajo: » ... da se na podlagi dogovora med predstavnikom za promet Mestne občine Celje in predstavnikom Društva slepih in slabovidnih Celje določi, na katerih križiščih se kaže največja potreba po opremi z zvočnimi signali. Pri tem naj bi se ti nameščali v obeh smereh in ne več samo v eni.« Na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije k temu dodajajo, da jim je problem, ko se prebivalci posameznih okolij pritožujejo nad takim signalom, znan. V skandinavskih državah denimo ne poznaj o nestrpnosti do takih zvočnih opozoril, čeprav so zvočni signali veliko glasnejši kot pri nas. »Pri nas poskušamo problem reševati tako, da se zvok utiša na raven, ki slepim zagotavlja varno prečkanje križišča, ter da Vlada Republike Slove- O nije je sprejela nacionalne j| usmeritve za izboljšanje dostopnosti grajenega okolja, informacij in komunikacij za invalide, v katerih so vključeni tudi zvočni semaforji. Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov, ki jo je podpisala tudi Slovenija prav tako določa, da je treba zagotoviti enakovredno dostopnost do vseh javnih površin tudi za vse senzorne invalide in na tej osnovi so lokalne skupnosti dolžne upoštevati omenjena dokumenta. se posamezne zvočne semaforje aktivira s pomočjo senzorske tipke le takrat, ko jih slepi potrebuje, ne pa da se opozorilni zvok aktivira samodejno ob vsakem zelenem signalu. Posamezne lokalne skupnosti kažejo različno pripravljenost za reševanje te problematike, prepričani pa smo, da se s strpnim in z argumentiranim dialogom lahko odpravi še tak nesporazum,« so še zapisali na zvezi. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GK Umrl petnajstletnik Nezaščiteni policisti Odbor za zaščito policistov ne obstaja - V bran policijski sindikat V javnosti je pred časom zaokrožila informacija o ustanovitvi odbora za zaščito policistov. Zadnji dogodek, pri katerem na sodišču sodijo policistu, ki se zagovarja zaradi postopka, ki mu ga v skladu s pooblastili dovoljuje zakonodaja, je sodu izbil dno. Sodna farsa je po mnenju policistov višek gneva na račun nenehnih opozarjanj, da se pri svojem delu počutijo ogroženi. Odbor pravnoformalno ne obstaja, zato je njihove zahteve prevzel policijski sindikat. Ogroženi policisti se sprašujejo, zakaj zakon o zaščiti prič ne ščiti in varuje tudi policistov. Opozarjajo na grožnje, ki so vse pogosteje namenjene njihovim najbližjim, in glasno govorijo o neučinkovitosti sodstva. Pri tem kritike in obtožbe naslavljajo na tožilce in sodnike, ki proti njim vlagajo obtožne predloge oziroma jim sodijo brez dokazov. O nerazumljivih sodnih procesih, grožnjah in pritiskih na policiste je mogoče brati na forumih, še posebej na forumu policijskega sindikata. Na njem je nevzdržne razmere podrobno opisoval eden od celjskih policistov in kmalu se mu je pridružilo mnogo podobno mislečih, ki so na račun odgovornih napisali marsikatero žaljivo. O pikrih na račun sodstva, tožilstva in policije bi marsikdo rad spregovoril tudi v javnosti, vendar v njihovem imenu zaenkrat uradno govorijo le predstavniki. V bran policistov, ki se s pisanjem niso želeli izpostaviti z imenom in priimkom, je stopil policijski sindikat. Za večjo zaščito minister in direktor? Predsednik policijskega sindikata Branko Prah meni, da do ustanovitve odbora za zaščito policistov ne bo prišlo. »Nosilec predloga Si Branko Prah sprememb zakonodaje bo policijski sindikat.« Predlog, ki ga v sindikatu še oblikujejo, bodo naslovili na ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja, generalnega direktorja policije Jožeta Romška in po tej poti skušali najti skupen jezik za reševanje problemov policistov, s katerimi se srečujejo po opravljenih pooblastilih. Mnogo očitkov leti tudi na ustanovitev posebne skupine na vrhovnem državnem tožilstvu, ki se bo ukvarjala z obravnavanjem kaznivih dejanj oseb s policijskimi pooblastili. Na ta način naj bi še bolj preganjali policiste, so prepričani v policijskih vrstah, zato že nekaj let zahtevajo ustanovitev posebne skupine tožilcev za pregon kaznivih dejanj, v katerih so oškodovani policisti. Vodstvo celjske policije je z njihovimi zahtevami in aktivnostmi seznanjeno, kot pravi Prah, čeprav o omenjenem odboru sprva niso vedeli ničesar. MATEJA JAZBEC Celjske ceste so v soboto spet terjale smrtno žrtev. Na lokalni cesti Pristava pri Mestinju-Jerčin-Nimno izven Nezbiš je 23-letni motorist z ravnega dela ceste zapeljal po klancu navzdol. V nepreglednemu desnemu ovinku je opazil, da se mu iz nasprotne smeri približuje osebni avtomobil, ki ga je vozil 58-letni voznik. Oba sta začela zavirati, pri tem pa je 23-letnik izgubil oblast nad vozilom in skupaj s 15-letnim sopotnikom padel po vozišču. V silovitem trčenju v osebni avto, ki ga je voznik medtem že uspel zaustaviti, je 15-letni sopotnik na motorju dobil tako hude poškodbe, da je umrl na kraju nesreče, voznik motorja pa se je hudo telesno poškodoval. Sopotnik ni uporabljal varnostne čelade. Letos je na območju PU Celje umrlo že 36 ljudi, lani v enakem obdobju 24. Dan prej se je huda nesreča zgodila v Aškerčevi ulici v Celju. 58-letna peška je kljub rdeči luči na semaforju, ki ureja prečkanje pešcev na zaznamovanem prehodu za pešce, prečkala vozišče Aškerčeve ceste iz smeri Vrančeve ulice v trenutku, ko je po Aškerčevi iz smeri Krekovega trga pravilno pripeljal voznik osebnega vozila. Voznik je kljub zaviranju s sprednjim delom vozila trčil v peško in jo zbil po vozišču. Slednja je bila s kraja odpeljana z reševalnim vozilom v bolnico, kjer je zaradi hudih poškodb ostala na zdravljenju. SŠol , 113 Stisnil ga je avto V petek zvečer se je tragična nesreča pri delu zgodila v Taboru. 46-letni domačin je v garaži popravljal osebno vozilo, nakar je avtomobil nenadoma zdrsnil z lesenih podlog. 46-letnika je pri tem stisnil pod seboj. Zaradi hudih poškodb je moški umrl. Nedeljski požar V nedeljo okoli poldneva je gorelo gospodarsko poslopje v kraju Homec pri Novi Cerkvi. Zagorelo naj bi zaradi prižgane žarnice pod ostrešjem, kjer je bila nameščena krma. Ogenj je uničil celotno ostrešje objekta, zgorelo so tudi okoli 15 ton sena, avtomobilska prikolica in puhalnik. Gmotna škoda znaša okoli 30 tisoč evrov. SŠol Grozil z eksplozijo Policisti in celjski poklicni gasilci so morali v petek zvečer posredovati v Parmovi ulici v Vojniku. V enem od stanovanj je moški grozil s puščanjem plina in z eksplozijo. Policisti so moškega uspeli pomiriti, zanj so odredili tudi pridržanje, privedli pa so ga še k preiskovalnemu sodniku. Po neuradnih podatkih naj bi za grožnjami z eksplozijo bilo ljubosumje, moški, ki je grozil s splošno nevarnostjo, je star 29 let. Preiskovalni sodnik je zanj odredil pripor, menda zaradi ponovitvene nevarnosti. Pred časom naj bi namreč grozil na podoben način. Kriminalisti so ga ovadili zaradi povzročitve splošne nevarno- st. 94 - 27. november 2007 NO! »i!« KULTURA Vrnitev Celjskega abonmaja Kranjčeva ulica je na Polulah v Celju, po njem se imenuje tudi tamkajšnja šola, ki jo prav letos prenavljajo, še bolje, na novo gradijo. Odi Kranjca do Maistra V današnji rubriki pojasnjujemo poimenovanje Kranjčeve ulice, ki je v Celju na Polulah. Poimenovali so jo po šolniku Franu (Franju) Kranjcu. Rodil se je v posavskem kraju Rajhenburg, današnji Brestanici, 9. februarja 1867. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, nato je šolanje nadaljeval na učiteljišču v Mariboru, kjer je leta 1888 tudi maturiral. Sprva je služboval v Krškem, nato je bil leta 1895 premeščen v Celje, kjer je bil imenovan za učitelja v okoliški deški šoli. Tej šoli, ki je takrat poslovala v skromnih prostorih v Raz-lagovi ulici, je ostal zvest vse do upokojitve. Ko je legendarni šolnik in učiteljski organizator Armin Gradišnik leta 1897 prevzel vodenje omenjene deške šole, je Fran Kranjc postal njegova desna roka. S svojim »vedrim temperamentom ter zgledno značajnostjo«, kot je Kranjca označila Nova doba, je bil vodstvu šole vedno in povsod v veliko oporo. Kranjc je bil ves čas tudi »vzoren naroden budi-telj«. Ne smemo pozabiti, da je ob njegovem nastopu službe v Celju vrelo zaradi mednacionalnih sporov med Nemci in Slovenci. To je bil čas, ko je Celje dobilo nižjo slovensko gimnazijo, zaradi katere je padla celo avstrijska vlada, na zahodnem robu mestnega je- HO --^ST? 5€ imenuje dra pa je pospešeno rasla slovenska mestna trdnjava Narodni dom. Kranjc je vrsto let poučeval tudi telovadbo na nižji slovenski gimnaziji. Ob rednem delu v šoli je bil pogosto tudi domači učitelj v premožnejših slovenskih družinah. Fran Kranjc se je v zgodovino mesta vpisal tudi kot aktiven član številnih narodnih društev. Z veliko vnemo je sodeloval pri celjskem Sokolu, celjskem pevskem društvu in drugih. Pri celjskem pevskem društvu je bil vrsto let tudi tajnik. Kot vnet pristaš športa je bil tudi med ustanovitelji kluba slovenskih kolesarjev. Nekaj let kasneje je bil za zasluge pri razvoju kolesarstva v mestu ob Savinji imenovan tudi za častnega člana kluba. Celjska Nova doba je v nekrologu ob njegovi smrti zapisala: »Kadarkoli je bilo treba izpričati narodno zavest, smo videli pokojnega kot neustrašnega in idealnega pobornika v prvih vrstah. V težkih časih pred (prvo svetovno) vojno ni bilo državnoz-borskih, deželnozborskih ali občinskih volitev, pri katerih bi ne bil Kranjc zastav- ljal vseh svojih sil za napredek slovenstva. Bil je odličen predstavnik stare nacionalne učiteljske garde, odločno napreden, značajen in izredno blag mož ter velik idealist.« Zgodbo Franu Kranjcu je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. Fran Kranjc je vrsto let opravljal tudi posle tajnika krajevnega šolskega sveta za Celje in okolico. Poleg celjskega župana dr. Jura Hrašov-ca in takratnega šolskega upravitelja okoliške deške Šole Frana Voglarja je imel tudi Fran Kranjc prav posebne zasluge za gradnjo novega velikega šolskega poslopja okoliške deške šole v Celju, ki je bilo slovesno predano namenu leta 1927. Danes v stavbi domuje I. osnovna šola. Fran Kranjc je bil sodobnikom znan tudi kot nadarjen slikar, izvrsten botanik, spreten v različnih ročnih delih in odličen poznavalec celjske zgodovine. Rad je tudi popotoval. Skoraj ni bilo evropske države, ki je ne bi obiskal, ogledal pa si je tudi precej azijskih ter afriških dežel. S prihranki si je kupil posestvo na Polulah v Celju. Tik pred smrtjo leta 1939 je posest daroval Ciril-Metodovi družbi, vendar pod pogojem, da se na zemljišču zgradi šola. Njegovo željo so Celjani uresničili leta 1955, ko so na njegovi posesti zgradili t. i. polulsko šolo in jo tudi po njem poimenovali. Fran Kranjc je umrl po hudi bolezni 5. decembra 1939 v Celju, star 73 let. Prihodnji teden bomo v tej rubriki pojasnili poimenovanje Maistrove ulice, ki vodi iz celjskega Mestnega parka proti Miklavškemu hribu. V Zavodu Celeia Celje so v letošnji umetniški sezoni po več letih oživili Celjski abonma, namenjen predstavitvi celjskih glasbenikov. Na nocojšnjem prvem koncertu tega abonmaja se bosta predstavila Celjski oktet in Mešani pevski zbor Celeia. Celjski oktet so ustanovili leta 1979 kot Vokalno skupino Terca. Prvih 15 let je ansambel vodil Franjo Bobinac, za njim pa Alenka Firšt. Gostovah so po vsej Sloveniji in sodelovali s številnimi pevskimi zbori in z glasbeniki. S samostojnimi koncerti so se predstavili tudi v tujini. Posneli so dve zgoščenki in pre- jeli več pomembnih priznanj. Celjski oktet vsako leto pripravi letni koncert in se uspešno udeležuje pevskih revij in srečanj izbranih oktetov Slovenije. MePZ Celeia Celje je bil ustanovljen leta 1972 z imenom MePZ Kovinotehna Celje. Od koncertne sezone 1994/95 deluje kot samostojno pevsko društvo Celeia. Vodstvo zbora je prevzel predsednik Andrej Božiček, od leta 1996 pa ga je umetniško vodil dirigent Matjaž Kač. Temeljito in odgovorno delo vodstva zbora, zborovodje, korepetitorjev in pevcev je prineslo rezultat, uspehi pa so prepričali tudi strokovno javnost, ki je zboru prisodila mesto v vrhu zborovskega petja v Celju. Zbor sestavljajo pevke in pevci iz Celja in širše celjske regije, ki v svojem repertoarju gojijo skladbe iz obdobij od renesanse do skladb sodobnih slovenskih in tujih skladateljev, zelo radi pa posegajo po priredbah slovenskih ljudskih in pesmih tujih narodov ter zabavni glasbi. Ob 30-letni-ci je zbor izdal zgoščenko s posnetki svojih letnih koncertov. V letošnjem letu zbor praznuje 35 let delovanja, šteje 24 članov, strokovno pa jih vodi mlad zborovodja Nino Šloser. BOJANA AVGUŠTINČIČ Novačanovo slovo Na odru kulturnega doma v Trnovljah so se v soboto končala letošnja No-vačanova gledališka srečanja, ki jih KUD Zarja Trnov-lje - Celje že 15 let pripravlja v spomin na pesnika, pisatelja in dramatika Antona Novačana. V štirih vikendih, dveh v oktobru in dveh v novembru, se je zvrstilo devet gledaliških predstav, ki so jih uprizorili amaterski gledališčni-ki iz različnih koncev Slovenije: s Teharij, iz Pirnič pri Medvodah, Velenja, Dobrove pri Ljubljani, z Jesenic, iz Šmartnega ob Paki, Predoselj pri Kranju in Ljutomera. No-vačanova gledališka srečanja je domači ansambel v soboto zaključil s svojo uspešnico Gospod lovec, v režiji Mihe Alujeviča, ki jo je številno občinstvo nagradilo z bučnim aplavzom, komisija občinstva pa je za igralca večera iz--brala Živka Beškovnika. Na sklepni slovesnosti so podelili tudi posebno priznanje z umetniško sliko za najbolj- šo gostujočo predstavo po izboru občinstva, ki jo je prejelo Gledališče Toneta Čufarja z Jesenic za predstavo Kralj Arthur in sveti gral. Občinstvo je že oktobra nagrajeni predstavi namenilo visoko oceno 4,81. Organizatorji Novačanovih srečanj, ki so bila letos v znamenju 120-letnice rojstva Antona Novačana, so tako s programom in gostujočimi skupinami kot s številom in odzivi obiskovalcev izjemno zadovoljni. BA Razstavljena likovna dela izraelskih otrok so si Celjani z zanimanjem ogledovali. Umetnine izraelskih otrok V Galeriji likovnih del mladih Celje je na ogled razstava likovnih del izraelskih otrok, ki so med letoma 1994 in 1996 v 24 izraelskih šolah ustvarjali likovna dela s svojo vizijo o poti do miru skozi humor. Razstava je bila prikazana že v več kot stotih galerijah v ZDA, Kanadi in Avstriji, zdaj pa gostuje tudi v Celju. Zavod za ustvarjalni razvoj mladih je razstavo prev- zel od izraelskega veleposlaništva na Dunaju, iz Celja pa bodo dela izraelskih otrok decembra potovala na OŠ Vič v Ljubljani. Aktivnosti Galerije likovnih del mladih Celje se bodo do konca leta nadaljevale s podelitvijo priznanj iranskim nagrajencem letošnjega mednarodnega razpisa na slovenskem veleposlaništvu v Teheranu ter z odprtjem razstave nagrajenih likovnih del ob tej priložnosti 5. decembra letos. V okviru tega projekta bo v Iran na slovesnost odpotoval tudi vodja galerije in ustanovitelj mednarodnega razpisa Mi-hailo Lišanin. 18 BRALCI POROČEVALCI NOVI TEDNIK Spominski znaki Minister za obrambo je v začetku letošnjega leta podpisal odredbo o podelitvi spominskih bojnih znakov enote za posebne namene TO 1991, spominskih znakov tajna skladišča TO 1990-1991 ter reda MSNZ III. stopnje ter srebrnih in bronastih medalj MSNZ vsem, ki so sodelovali pri organiziranju in izvajanju dejavnosti MSNZ v letih 1990-1991 na območju nekdanje skupne občine, danes občin Laško in Radeče. 38. VTP SV Celje in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Laško sta v soboto, 10. novembra, pripravila slovesnost, na kateri so podelili spominske znake, red in medalje. Red MSNZ III. stopnje je posmrtno prejel Davor Wimmer, srebrno medaljo MSNZ so podelili Alojzu Miklavcu, bronaste medalje MSNZ pa Romanu Dorni-ku, Vincencu Lavrincu, Ferdu Medvedu in Henriku Wimmerju. Spominski znak tajna skladišča TO 1990-1991 so prejeli Roman Dornik, Franc Kapun, Štefan Kelenc, Ferdo Medved, Janko Trupej ter posmrtno Jože Breznikar, Davor Wimmer in Anton Žveplan. Spominske znake enot za posebne namene TO 1991 so podelili Danilu Bartolu, Zlat-ku Deželaku, Jožetu Gašperčiču, Branku Go-luhu, Borisu Grešaku, Gvidu Jeranu, Marku Jeršinu, Damjanu Krašku, Florjanu Krpiču, Andreju Lenku, Ferdinandu Mačku, Ferdu Medvedu, Primožu Ožeku, Vidku Pečniku, Matjažu Piklu, Robertu Plevniku, Zdenku Podbevšku, Zoranu Rataju, Danijelu Seliču, Urošu Siljanu, Matjažu Stefanciosi, Borisu Šenjugu in Metodu Zdovcu ter posmrtno Zdravku Pavliču in Vojku Pilihu. Prijetno vzdušje na slovesnosti so popestrili pevci Moškega pevskega zbora Laško. KONRAD ŽEMLJIC Foto: JOŽEF KRAJNC Nagrajenci 0ZWS Laško Srečanje slovenskih dializnih bolnikov Društvo dializnih bolnikov Viva iz Vojnika je 28. oktobra v Zrečah organiziralo že XII. nefrološko srečanje. Udeležili so se ga bolniki s kronično odpovedjo ledvic, bolniki s transplantirano ledvico, njihovi svojci, zdravstveno osebje in drugi, ki jih to področje medicine zanima. Nefrološka srečanja so iz leta v leto bolje obiskana. Letos je prišlo preko 200 udeležencev, kar je ponovno potrdilo, da so takšne oblike izobraževanja potrebne in dobrodošle. Bolniki si želijo in potrebujejo čimveč informacij o svoji bolezni in zdravljenju. Začetek srečanja je bil obarvan malce bolj zabavno. Zaplesala je folklorna skupina Jurij Vodovnik s Skomarja in dodobra ogrela dlani prisotnih. Program srečanja je bil kakovosten, saj so predavali najbolj priznani strokovnjaki s področja nefrologije. Doc. dr. Damjan Kovač, dr. med., iz KC Ljubljana je govoril o presaditvi ledvic, prim. dr. Ma- rijan Močivnik, dr. med., iz HemoDiala Vojnik o ključnih zdravilih, ki so potrebna za zdravljenje kronične ledvične bolezni, Andrej Drozg, dr. med:, iz Oddelka za ledvične bolezni in dializo SB Celje, pa o peritonealni dializi. Razprava je pokazala, da v zdravstvu ni vse tako, kot bi moralo biti. Bolniki želimo soustvarjati zdravstveno politiko, želimo, da bi upoštevati naš glas, saj lahko s svojimi izkušnjami veliko prispevamo. Po razpravi so se prisotni še dolgo zadržati v prijetnem pomenkovanju, saj taka srečanja izkoristijo za izmenjavo mnenj in pogovor o svoji bolezni, pa tudi za preprosto druženje s prijatelji in znanci. Srečanje so omogočili Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije, Unior Turizem Zreče, Amgen zdravila Ljubljana in Janssen - Cilag, Johnson&Johnson Ljubljana. TATJANA VRABL, Viva DLB, Vojnik 5OTft05KI ČA50PI5* m" tJiP M $ m t ' - • V? i' j %\f i H ' Planinski in slovaški učitelji in učenci na sprejemu pri županu mesta Kempten Spoznavali nemško šolstvo OŠ Planina pri Sevnici že drugo šolsko leto sodeluje v evropskem projektu Come-nius. S partnerskima šolama s Slovaške in iz Nemčije spodbuja komunikacijo v angleškem jeziku, povezuje učence in učitelje vseh treh Šol, spoznava različne kulture in predstavlja Slovenijo in Planino v evropskem prostoru. Po srečanju vseh treh šol v Michalovcih na Slovaškem lani novembra in na Planini pri Sevnici letos aprila je bilo tretje srečanje konec oktobra v nemškem mestu Kempten. Planinski učitelji in učenci so si ogledali osnovno šolo Heiligkreuz, hospitirali pri pouku in ugotavljali razlike in podobnosti v nemškem, slovaškem in slovenskem šolskem sistemu. V tem šolskem letu bodo šole med sabo primerjale različne projekte, med katerimi bodo pod drobnogled vzele projekt o branju. Osrednja naloga projekta Comenius bo temeljila na izdelavi obsežnega slikovnega slovarja, ki bo vseboval gesla v angleškem, nemškem, slovaškem, slovenskem, francoskem, italijanskem in ruskem jeziku. Glede na to, da sodi OŠ Heiligkreuz v Bavarsko, za katero je značilen poseben nemški dialekt, bo v slovar vključeno tudi bavarsko narečje. Vrhunec srečanja v Kemptnu je predstavlja prireditev, na kateri sta se predstavili šoti s Planine in iz Michalovcev. Obiskovalci so bili nad predstavitvijo Slovenije in Planine navdušeni in so po končam prireditvi želeli izvedeti še dodatne informacije. Poleg nemškega šolskega sistema so imeli planinski učitelji in učenci priložnost spoznati tudi Bavarsko. Med vožnjo so občudovali hribovito in gorato pokrajino, se sprehodili skozi Kempten, si ogledali mogočno katedralo in staro mesto hišo, kjer jih je sprejel župan mesta. Novinarski krožek OŠ Planina pri Sevnici Jesensko srečanje V vrtcu Zarja, enoti Živ žav, smo pripravili jesensko srečanje, ki je bilo namenjeno predvsem otrokom in staršem, da skupaj preživijo prijetno popoldne. Zbrane je pozdravil plesni par iz folklornega društva Šentjur, ki je nastopil v ljudskih nošah. Na harmoniko je igral Žan Arzenšek, plesala pa sta Nina Gajšek in Andrej Rožanc. V nadaljevanju smo vzgojiteljice skupaj z otroki zaplesale in predstavile staršem nekaj ljudskih plesov ob zvoku harmonike. Ob koncu plesov smo otroke in starše povabili k igram, ki so se jih včasih igrali dedki in babice (Trden most. Kosec kosi, Stare škatle. Poišči svoj stol. Kdo se boji črnega moža, Rinčke talat...). Sledilo je okušanje in slad-kanje z jesenskimi dobrotami. Pri peki kostanja so nam z veseljem pomagali dedki in starši otrok. Prijetno druženje v duhu ljud- skega izročila smo zaključili s skupnim plesom staršev, dedkov, babic, otrok in vzgojiteljic. Kakšni so naši občutki o srečanju? Lahko rečem samo to, da so iskrice v očeh otrok in sproščeni, nasmejani obrazi staršev povedali dovolj, vzgojiteljica URŠKA ZALOKAR, vrtec Zarja MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA je: Ime in priimek: Naslov: Dovoljujem, da so moji podatki javno objavljani. rac Predavatelji: prim. dr. Marijan Močivnik, Andrej Drozg in doc. dr. Damjan Kovač - Št. 94 - 27. november 2007 Za svojo najljubšo knjigo lahko glasujete s kuponom, ki ga pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. V akciji, kjer Novi tednik sodeluje s Knjižnico pri Mišku Knjižku, bo izžrebanec vsak teden prejel lonček z Miškom Knjižkom. mmwmu 19 i - NASE BOGASTVO Omotica In slabost Vprašanje bralke: Dogaja se mi, da se mi zjutraj, ko vstanem, zvrti v glavi. Že večkrat mi je postalo slabo v trgovini, ko sem bila pri blagajni v vrsti. Zvrtelo se mi je in če se ne bi naslonila, bi izgubila zavest. Podobne težave ima tudi oče, zlasti sedaj, ko je prebolel srčni infarkt. Je to dedno? Zanima me, če je posledica takšnega napada tudi smrt? Omotica, ki se pojavlja občasno in je povezana tudi s kratkotrajno, a prehodno izgubo zavesti, se imenuje v strokovno medicinskem jeziku sinkopa. Pogosto je povezana s spremembo položaja telesa in zaradi slabe kontrole cirkulacije pride do padca prekrvavitve možganov in, če se ta ne popravi, sledi izguba zavesti. Ob tem človek pade, a ne naglo, temveč se sesede in obleži. Sledi popolno izboljšanje brez intervence ali pomoči. Pri 10 do 30 odstotkih ljudi je sinkopa posledica bo- Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog Jezni srca ali ožilja. Pri starejšem bolniku s patološkim EKG-jem obstaja velika verjetnost, da je šlo za sinkopo zaradi aritmij oziroma motenj srčnega ritma. Bolnik s srčno žilno sinkopo ima dvakrat slabšo prognozo kot tisti brez okvare srca. Veliko boljšo prognozo imajo bolniki z refleksno sinkopo, ki nastane predvsem zaradi refleksnega znižanja frekvence srca ali pa padca krvnega tlaka. Najboljši test za ugotavljanj e j e snemalnik, ki stalno snema EKG! Tako danes priporočamo, da se Sladko spanje Po spoznanjih kitajske medicine je nespečnost energijski problem, Ko v vaših jetrih ni energijskega ravnovesja, ko ni jin in jang balansa, ko nimate notranjega miru, ko je vaša energija blokirana, ko energija v vašem srcu ni v ravnotežju, tedaj imate težave s spanjem. Z jemanjem uspavalnih tablete se lahko prisilite k spanju. To trenutno deluje, a ne razreši vašega resničnega problema, ki vam povzroča nespečnost Uspavala ne morejo uravnovesiti notranjih organov in vaše energije, ker so materialnega izvora. Zato ste praviloma prisiljeni reševati problem nespečnosti s stalnim jemanjem uspaval. Le-ta imajo stranske učinke, s časom pa je potrebno doze še povečevati. Če želite nespečnost odpraviti za vedno, si morate pridobiti novo znanje o tem, kako uravnotežiti svojo energijo in svoje organe. V ta namen se je potrebno naučiti, kako na naraven način izboljšati povezavo z vesoljno energijo. Ta je ključnega pomena tudi za razrešitev problema nespečnosti. Skozi vas se pretakata pozitivna in negativna energija. Nova. sveža, pozitivna energija grihaja v telo. stara, negativna energija pa ga zapušča. Če se stara energija predolgo zadržuje v vas, blokira organe in energijski tok. Ko imate preveč negativne energije, postanete nervozni, ste v stresu, ste nemirni, tekom dne vas mnogi dogodki prizadenejo. zato ne morete zaspati, pogosto se zbujate, imate nočne more. zjutraj ste utrujeni ... Za Uravnoteženje energije in vaših organov potrebujete veliko količino sveže, pozitivne energije, ki bo to vašo negativno energijo odplaknila. Ko to dosežete, postanete sproščeni, dobite notranji mir in dobro energijsko pretoč-nost. Ko ste energijsko dobro pretočni, je dobro in kvalitetno tudi vaše spanje. Če dobre energijske pretočnosti ne obvladujete sami. si poiščite pomoč pri ustrezni inštituciji. Za kvalitetno in sproščeno spanje je koristno lupoštevati tudi naslednja navodila: Vsaj dve uri pred spanjem ne jejte in ne pijte. Pred spanjem se sprehodite, po možnosti v čim bolj naravnem okolju. 20 minut namakajte noge v vroči vodi, nato zmasirajte z dlanjo vsako stopalo 100-krat. Ležite v posteljo in tako pripravljeni Sproščeno zaspite. Lea in Dušan Zgonik, vodji in svetovalca Centra za kvaliteto življenja SPIRALA center za kvaliteto življenja 041/630-888 www.spiraia.org KLJUČ DO ZDRAVEGA, SREČNEGA IN USPEŠNEGA ŽIVLJENJA •SLADKO SPANJE - tečaj za boljše spanje V Celju 03.12.-07.12.2007 - V Ljubljani 10.12. -14.12.2007 •NARAVNO SPROŠČANJE - dan na dan •NOVITA - več kot masaža vsem, ki imajo vrtoglavice, prehodne motnje zavesti ali so že kolabirah, opravi Holter EKG (po dr. Holterju, ki je začel s to preiskavo). V Celju imamo na srečo aparaturo, ki omogoča snemanje tudi po cel teden, ne samo 24 ur. So pa na pohodu nove tehnologije, ki bodo omogočale sledenje bolnika po več mesecev ali celo let. To je pomembno, ker se lahko težave pojavljajo zelo redko, ob različnih situacijah in je zato potrebno preiskavo pogosto ponavljati. Vrste sinkope Med refleksne sinkope prištevamo vazovagalno (udarec v trebiih) in situacij-sko sinkopo ter sinkopo, ki jo povzroča strah in močna čustva. Nevrološka sinkopa je posledica slabe prekrvavitve zaradi zamašitve žile v možganih. Ortostatska sinkopa pa se pojavlja, če dolgo stojimo v toplem zaprtem prostoru. Zaradi tega se razširijo žile na nogah, vene se napolnijo s krvjo. Težka kri se nabere v nogah, trebušnih organih in še deloma v srcu, zmanjka pa je za možgane. Človek se zruši in pristane na tleh. Že ležanje na tleh je rešitev, saj se kri takoj vrne v možgane in človek se zave stanja in situacije. Je pa lahko tudi psihogeno pogojena, poslabšajo jo nekatera zdravila za pomirjanje, ki znižujejo krvni tlak. Zgodi se tudi, da vzrok ni znan. Takrat govorimo o esencialni obliki ali o nepojasnjeni sinkopi. Ker je za zdravljenje, ukrepaj ter preventivo pomembna pravilna diagnoza, je diagnostika zahtevna in zahteva natančen pregled, posebna pozornost pa se posveča zgodnjim znakom in prvim simptomom, ki sprožijo napad. Pozorno se analizira sprožilne momente (temperature, svetloba, hrup, vlaga), spremljajoče bolezni in zdravila, če jih jemlje. Fizikalni pregled bolnika ne pomeni samo pregled organskih sistemov, temveč tu- di merjenje pritiska stoje, sede, leže, test na nagibni mizi, elektrokardiogram in napotitve k specialistom. Najpogosteje je to kardiolog, ki opravi poleg že navedenega še Holter EKG. Ultrazvok srca, obremenitveno testiranje, danes tudi telemonito-ring in oceni zdravila. Podobno nalogo ima tudi nevrolog, ki še dodatno pregleda ožilje, elektroencefalo-gram, MR itd. Zdravljenje Zdravljenje je pogosto zelo uspešno, če spremenimo slog življenja. Hrana naj vsebuje dovolj vitaminov in mineralov. Pogosto pomagajo dodatki v obliki tablet, priporočam pa tudi redno uživanje manjših obrokov hrane, ki naj bo polnovredna in takšna, ki ne vsebuje predelanih hranil (energetsko goste hrane). Občasno pa je potrebna podpora z zdravili, vstavljanje spodbujevalca srca, jemanje zdravil za kontrolo ritma srca in krvnega tlaka, za zniževanje holesterola. Ena od teh oblik je verjetno prisotna pri vašem očetu, saj je pri srčnih bolnikih, starejših od 65 let, leta prisotna v 45 odstotkih, do te starosti pa v 22 odstotkih. Če imate vprašanje za pri-marija Janeza Tasiča, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom za Zdravje - naše bogastvo ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si Ker ne vemo, kaj mu povzroča težave, je nujno (srčni bolniki s sinkopo so dvakrat bolj ogroženi od drugih), da oče obišče kardiologa, ki bo opravil pregled in preiskave ter odločil o nadaljnjih ukrepih. 8 - 12 kg Dr. PIRNAT )W252 32 55,01/519 35 Za informacye o odeikih lahko pokličete al? obiščete zeliščno lekarno in trgovino z zdrava prehrano Centar ' i t:g to: 03 5441 631 City center Celje,. n- t t k-C 31 91 wwrw.novitednik.com IN CAJCKI Buče za veselo Jesen Z barvitimi bučami si otročiči jeseni krajšajo čas pri igri, mladež ima z njimi največ opravka na noč čarovnic, mamice in babice jih spretno uporabijo v kuhinji, mlade in dame v zrelih letih z njimi odvajajo odvečne kilograme in ohranjajo oz. pridobivajo lepoto, možje in dedki pa so jim hvaležni v glavnem zato, ker zdravijo simptome pri povečani prostati. Poznamo precej sort buč, ki so vsakršnih oblik, od ovalnih, podolgovatih, pogača-stih, okroglih ..., in barv, od belih, rumenih, oranžnih, svinčeno sivih... Seveda prav vse niso užitne, nekatere so zgolj paša za oči. Oboje pa si je v jesenskem času mogoče ogledati na privlačnih razstavah buč v arboretumih in ga- ju. V družino buč (Cucurbita pepo) spada 25 različnih buč. Bučno olje, ki je kulinarična posebnost Štajerske in Prekmurja, pridobivajo iz semen buč, v največji meri iz buče Cucurbita pepo vor. styr-riaca. No, pa lepo po vrsti, kot so buče na prsti. Buče so oboževali že Indijanci, ki so jih gojili že pred šestimi tisočletji. Stari Grki so jih bolj kot v kulinarične uporabljali v liturgične namene in jih častili kot božanstvo. Treba pa je vedeti, da so njene zdravilne odlike poznali in že davno izkoriščali Kitajci. Precej časa pa je bilo potrebnega, da se je buča prikotalila na staro celino, pa še potem se med ljudmi ni prijela čez noč. Šele slaba tri stoletja je v rabi v kuhinji, prav tako v zdravilstvu. Bučno meso, semena in olje blažijo številne tegobe. Poglejmo, katere. Meso buče deluje zdravilno pri vnetju črevesja. Bučne jedi so izvrstno pomagalo pri hujšanju. Pečene ali kuhane buče pomagajo pri luskavici, otroški driski, vnetju ledvic. Proti obolenju sklepov vsak drug dan pojemo kilogram pečenih ali kuhanih buč ah pijemo sok, izcejen iz bučnega mesa, oslajen s sladkorjem, in sicer po 100 g na dan. Bučno meso uporabimo za obrazne maske, ki naredijo kožo čvrsto in mlado. Ljudsko zdravilstvo veliko uporablja tudi zrela, posušena semena vrtne buče in vzgojenih oblik. Z njimi od- Piše: PAVLA KLINER pravlja črevesne parazite, kot so gliste ah trakulja, zdravi protin, revmo, vnetja sečil, ledvic in žolča. Zlasti pa semena s pridom uporabljajo za zdravljenje simptomov pri povečani prostati. Sem sodijo težave pri mokrenju, šibek curek pri odvajanju vode, pogosto tiščanje na vodo, naknadno kapljanje itd. Z njimi si lahko pomagajo tudi ženske, ki imajo težave z inkontinenco oz. uhajanjem urina. Spodbujajo tudi nastajanje mleka pri doječih materah, pomirjajo želodec, zdravijo mehur in zavirajo vnetja. Proti obolenjem prostate pa zaleže tudi nesladkan čaj iz zdrobljenih bučnih semen, pripravljen kot prevretek. Pa smo že pri bučnem olju, ki je vse bolj v trendu prehranjevanja - tudi, zdravega. Esencialne omega 3 maš-čobne kisline, ki jih bučno olje vsebuje v visokem deležu, varujejo organizem pred vnetji, krepijo imunski sistem, varujejo srce in ožilje, znižujejo raven tri-gliceridov in povečujejo raven dobrega holesterola. Bučno olje deluje spodbudno na ves organizem - na uro-genitalni, prebavni, srčno-žilni, endokrini in živčni sistem, pa tudi na kosti, mišice, sklepe in kožo. To olje je dober vir esencialnih nenasičenih maščobnih kislin, ki jih organizem potrebuje za normalno rast, razvoj in reprodukcijo. Tako sodi med hranilno najbogatejša olja. Bolezni, na katere ima zdravilen učinek, so povišan krvni tlak, ateros-kleroza, bolezni srca, motnje pri uriniranju pri povečani prostati, sladkorna bolezen, očesna obolenja, rev-matizem, osteoporoza in različne kožne bolezni. Koristilo naj bi tudi pri preprečevanju različnih vrst raka, nas ščitilo pred prostimi radikali in preprečevalo predčasno staranje. St. 94 - 27. november 2007 roc 20 INFORMACIJE - MALI OGLASI NOVI IEDNIK Kosmatinci v pregovorih KUPIM STAREJŠO hišo, v Celju ali okolici (Vojnik, Ljubečna), takoj kupim. Telefon 041 672-374. 5380 PARCELO ali nadomestno gradnjo, v Celju ali bližnji okolici, kupim. Telefon 041 352-267. 5390 V STROGEM centru Celja kupimo ulični lokal. Borza nepremičnin, d. o. o., Linhartova 22, Celje, telefon 041601-555. n ODDAM OPREMUENO okrepčevalnico, v Novi vasi, 50 m2, oddamo v najem. Višina in plačilo najemnine po dogovoru, možen tudi Dobrova 23 a, Celje, telefon 041 368-625. n uwiyiJ PRODAM ENKRATNA priložnost! V Celju no Glaziji, dupleks stanovanje, 140 m', terasa, 3 leta, ugodno prodam za 250.000 EUR. Irena, telefon 041 605-786. ž 229 KUPIM DVOSOBNO ali trisobno stanovanje, v Celju ali okolici, kupim. Telefon 031 321-946. 5390 MANJŠE stanovanje, v Celju ali okolici, nujno kupim za gotovino. Telefon 041 727-330. 5390 SLOVENIJALES TRGOVINA d.o.o., Ljubljana, Dunajska cesta 22, 1511 Ljubljana Trgovska družba s prepoznavno in uveljavljeno blagovno znamko, ki svojo uspešnost gradi na tradiciji, izkušnjah, predvsem pa na ljudeh, želi zaposliti na prostih delovnih mestih v Poslovni enoti Celje, Medlog 18 1. PRODAJALCA (pripravnika) (m/ž) Od kandidatov / -k pričakujemo sledeča znanja in sposobno sli: - vsaj IV. stopnjo izobrazbe trgovske, lesne ali tehnične smeri - znanje uporabe PC-ja in programskih orodij - želeno znanje vsaj enega tujega jezika - vozniški izpit B-kategorije - komunikativnost, vljudnost, prepričljivost, urejenost, doslednost. 2. SKLADIŠČNIKA (2*1 (m/ij Od kandidatov / -k pričakujemo sledeča znanja in sposobnosti: - IV. stopnjo izobrazbe trgovske, tehnične ali druge ustrezne - zaželene delovne izkušnje na področju skladiščnega poslovanja - znanje uporabe PC-ja in programskih orodij - vozniški izpit B-kategorije - izpit za voznika viličarja - natančnost, vestnost, sposobnost organiziranja, osebna urejenost, fizična in zdravstvena sposobnost za dviganje težjih bremen. Z izbranimi kandidati / -kami bomo sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas 6 mesecev, s polnim delovnim časom in v nadaljevanju z možnostjo sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o doseženi stopnji strokovne izobrazbe, ustreznih delovnih izkušnjah in kratkim življenjepisom pričakujemo v 8 dneh od dneva objave na naslov: SLOVENIJALES d.d., Ljubljana Sektor za kadrovsko organizacijske in splošne zadeve Dunajska cesta 22, 1511 Ljubljana Kandidate / -ke, ki ne bodo izbrani / -e, bomo pisno obvestili v osmih dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z izbranimi kandidati / -kami. GOIF 4 tdi, 2001/2002, črne barve, 5 vrat, veliko opreme, prodom. Telefon 041 371-459. eon OSEBNO vozilo, staro deset let, lohko poškodovano ali ne, kupim. Telefon 041 361- POSEST P0LULE. Prodam vseljivo stanovanjsko hišo. Telefon 041 617-573. eoso Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 180 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto- grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor. Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjadesign.comE-mafl uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Iniihar E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@>radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozman Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekL pošti: agencija@nt-rc.si Si st. 94 - 27. november 2007 Jaz že vem, da se brez muje še čevelj ne obuje. Kljub svoji mladosti sem že izkusil marsikaj in ugotovil, da se moraš vselej truditi za dosego svojega cilja. Če si podobnega mnenja, pridi v zavetišče, da se pogovoriva. (5006) Poznate pregovor, da je strup v majhnih stekleničkah? No, kljub navidezni ranljivosti zaradi svoje velikosti, se znam postaviti zase. Če pa me dobi v roke prijeten lastnik, se moja borbenost takoj spremeni v nežnost. (5045) Sem zagrizen ornitolog, zato je pregovor, da je bolje vrabec v roki kot golob na strehi, kot nalašč zame. Pa ne zaradi pomena, temveč zaradi omembe ptic. Menije najljubši namreč prav vrabec. (5076) Verjetno poznate kakšen ljudski pregovor o psih. Najbolj pogost je na primer Laže ko pes teče ali pa Pes je človekov najljubši prijatelj. Če ste malo vešči brskanja po internetu, boste takoj našli številne pregovore, ki se nanašajo na naše ljubljence. Skozi napisane besede se psi kažejo v različnih podobah - eni pregovori kažejo kužke v dobri luči, spet drugi jih spravljajo na slab glas. Slednji so včasih kar ostri in nespoštljivi do psov - Crknjenega psa nihče ne obrca, Crknjen kot pes, Pogine naj pes ..., na primer. Vendar večina rekov psa ne omenja z namenom, da bi kosmatinca kazali v slabi luči, temveč so omenjeni zgolj zato, ker so že več milijonov let zvesti spremljevalci človeka in kot takšni so svoje mesto našli tudi v ljudskih besedah. Pa si poglejmo pomene nekaterih pasjih pregovorov. Se gledata kot pes in mačka -uporabljamo za človeka, ki se ne prenašata oziroma si ni- sta naklonjena. Kakršen lastnik, takšen pes - kaže na podobnost med lastnikom in njegovim ljubljencem. Pogosto sta si namreč že na videz podobna, najbolj presenetljivo pa je dejstvo, da sta si podobna tudi po značaju. Če želimo izvedeti, v katerem grmu tiči zajec, moramo preveriti, kam pes taco moli. Slednji rek nas poziva, da uzremo skrite namene, ki tičijo pod prevleko običajnih v medsebojni komunikaciji. Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese - se pogosto nanaša na tiste, ki so mojstri v izmikanju pred odgovornostjo in dolžnostmi. Ce pa želimo poudariti ne-zanimivost osebe, ki ne zna pritegniti pozornosti nase, pa uporabimo pregovor - Še pes ga ne povoha. Pa še nekaj sodobnih in zanimivih. Kasno je starega psa plesa učiti. Služba - pasja mati. Še pes ima rad pri jedi mir. Ko začne pes prinašati copate, žena pa lajati, vedi, da je pomlad tvojega zakona mi- Sem pristaš pregovora, da je zdrav duh v zdravem telesu, zato te vabim, da skupaj pretečeva kakšen kilometer po trasi čez gozd. Mogoče srečava kakšni mladenki, ki prav tako skrbita za postavo. (5066) nila. Zvestobo najdeš v pasji uti (ruski). Vsak pregovor, v katerem je omenjen naš štirinožni prijatelj, nosi kanček resnice. Naši zavetiščni prijatelji so tudi nabriti s pregovori: pravijo, da je pes človekov najboljši prijatelj. S tem vas pozivajo, da si jih ogledate in jih tudi obiščete v zavetišču Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah od ponedeljka do petka med 12. in 16. uro ali pa si njihove portrete ogledate na spletni strani www.go.to/zonzani. Vse informacije pa lahko dobite tudi na tel. številki 03/749-06-00. NINA ŠTARKEL Moja mama mi je vedno govorila, da se počasi daleč pride. Eno leto že hodim počasi po Celju, pa še nisem prišel dalje kot do celjskega gradu. Mislim, da se je mama tokrat zmotila. Te pa vabim, da mi ti razkažeš še kaj drugega kot samo Celje. (5023) «Ol IČIJE 21 ODDAM DVOSOBNO stanovonjevTrubarjevi uliti, na Olokuv Celju, oddam. Telefon 041 762-202. 6061 GARSONJERO v Žalcu oddam v najem. Telefon 041252-991. 6072 PRODAM TROSED, raztegljiv, štedilnik, 2 + 2, hladilnik, sušilni stroj, jedilni kot, mizo, stole, posteljo, jogi itd., prodam. Telefon 051 424-303. BUKOVE odčelke, zo kurjavo, 5 palet, prodom. Telefon 041 917-009. 6039 OKENSKA kriki, brez podbojev, zastekljena, prodamo. Telefon 5824-398. 6063 GRADBENI material (zidaki, cement, mreže..) ugodno prodam. Telefon 041 685-667. Ž 238 DRVA, mešana, kratko zagona ter dolga v hlodih, z dostavo, prodam.Telefon 040 211-346. n PRODAM VEČJO količino bukovih dr», večja količina popust, prodam.Telefon 051 381-260. PRODAM PRAŠIČE, od 100 do 250 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (02) 8019-354, 041 708-154. p PSIČKE mešančke, store 2 meseca, monjše rasti, prodam po simbolični ceni 20 EUR. Telefon 031 594-991. 5976 PUJSKE, od 25 do 150 kg, možnost zakola, polovice, ugodno prodam.Telefon 041 783-982. ž 233 z dvajsetletnimi izkušnjami pri prodaji pomožnih medicinskih sredstev zaradi odpiranja novih področij in povečanja obsega dela. Možnost kariere za osebe obeh spolov od 18 do 58 let -full-time in part-time! Zaželeno je pogovorno znanje italijanščine. Pokličite in pridružite se nam! FULL-POINT d.o.o., Vojkovo nabrežje 23, 6000 Koper Podjetje Nega d. o. o. razpisuje prosto delovno mesto FRIZER za opravljanje frizerskih storitev: striženje (moško in žensko), oblikovanje pričesk, barvanje, likanje las, masaža lasišča, britje brade, svetovanje pri negi las Pričakujemo, da izpolnjujete naslednje pogoje: - končana srednja frizerska šola - najmanj 3 leta delovnih izkušenj - oster vid, ročne spretnosti, fizična moč - komunikativnost, organizacijske sposobnosti, prijazen odnos do strank - osnovno znanje angleškega in nemškega jezika - vozniški izpit B-kategorije Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas 6 mesecev in 3-mesečnim poskusnim delom. Delo je dvo izmensko. Vaše vloge za zaposlitev z dokazili o izobrazbi in življenjepisom pošljite na naslov: Nega, d.o.o., Gledališki trg 8,3000 Celje. Več informacij lahko dobite na tel. št. 03 4192-62-67. BURSKEGA kozla in kozo prodam. Telefon 5741-484, zvečer. 6027 KRAVO, brejo 8 mesecev, staro 6 let, prodam.Telefon 041617-074. Š812 PRAŠIČA, težkega 170 kg, domača reja, prodam.Telefon040163-120. Šei5 ULICO simentalko, težko 200 kg, za zokol ali nadaljnjo rejo, prodamo. Telefon 031 747-454. šei3 EK0 prašiča, 100kg ali polovice, sslaninoali brez, prodam. Telefon 5792-143.Š816 PODARIM DVE mud tigrici, skoteni v aprilu, sto prijazni in vajeni čistoče, podarim dobrim ljudem. Informacije po telefonu 041 372- OSTALO PRODAM PARKIRNO mesto v garažni hiši v Novem trgu, sem zemljiškoknjižni lastnik, prodam zo 9.500 EUR. Telefon 041 605-786. ž237 DOMAČE namizno in vrhunsko vino in dva prašiča za zakol prodam.Telefon 041 893-143. 6029 MESNATE svinjske polovice prodamo po 2,70 EUR. Telefon 031888-728. Š817 valnica za vse generacije. Zaupanje, Dolenja vas 85. Prebold. 03/57 26 319, 031 505 495, 031 836 378 HITRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1 *udi 'etnik 2007 4 s prilogo TV-OKNO! ^ * 1 Vsak petek 48 barvnih sfrani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj S mesecev NT&RC d.o.o. bo podatke uporabi za potrebe naročniške služb; IZ0BRAZEN moški, 47, nekadilec, simpatičen, želi spoznati žensko do 43 let. Resno. Agencija Alan, www.supera-lan.si, telefon 041 248-647. 6026 POMLADNI veter! VabimoŠtajerke, mlajše ali starejše, ki želijo spoznati novega, resnega moškega ali prijateljico, da pokličete po telefonu 031612-54 ali pišete SMS. Veselimo se sodelovanja z vami. Stik, s. p., Koseskega 28,1001 Ljubljana. n POMLADNI veter! 42-letna gospa, preprosta, želi spoznati primernega moškega. Gospodje, prosimo, pokličite 090 54-24 ali 090 54-25, od 15. ure naprej, tudi ponoči. Vabljeni, veseli vos bomo. Stik, s. p., Koseskego 28,1001 Ljubljana, n ZAPOSLITEV IŠČEMO pošteno, komunikativno in prijazno dekle za delo v dnevnem baru v Celju telefonu 4254-305. Branko Kolenc, s. p., Gaji 46, Trnovlje pri Celju. n povrnila že več kot posreduje za vsa sto-brezplačno za mlajše (03) 5726-319, 031 p., Dolenjo IŠČEM pogodbeno ali redno delo zo 4 ali 8 ur na dan, kot so lahko fizična dela. Imam izpit zo 8, C, E, F kategorije ter viličar. Imam tudi izkušnje v pogrebni dejavnosti. Kličejo naj samo resni in pošteni ponudniki, telefon 040 743-647. 6030 SIMPATIČNA, 31-letna žensko, uslužbenka, želi prijatelja do 45 let. Agencija Alan, www.superalan.si, telefon 041 248-647. 6026 Začetek takoj. Inf. pon. do pet. od 8. do 15. ure. Tel-03/425-61-50. Jakoma, d.o.o.. Mariborska c. 44, Celje ZAPOSLIMO 1. Servisnega svetovalca in sprejemnika vozil Pogoj: temeljno znanje o avtomobilski tehniki in poznavanje avtomobilskih rezervnih delov, V. ali VI. stopnja izobrazbe. Vloge pošljite na naslov: RO+SO, d.o.o., Skale-tova ul. 13, Celje. 2. Avtomehanika-pogoj: ustrezna izobrazba. Vloge pošljite na naslov: RO+SO, d. o. o.., Skaletovaul. 13, Celje. TAXI 123 brezplačna številka (((• 080 12 37) DELOVNI ČAS -NON STOP Zaradi širitve dejavnosti sodelavke/sodelavce - - stimulativen OD, urejen kolektiv AM MOBIL, d.a.o.. Mariborska 204, 3000 Celje ADAPTACIJE, zidarska dela, obnovo streh, barvanje stanovanj, hiš, fasad, napuš-čev, v Celju in okolici, v letu 2007 z 10 % popustom. Telefon 041 578-917, BEE Plestenjaks.p., Planina 144, Planina. hlodovino javor, hrast in ostalo. Tel.:041-636-735. j ^taftKfc Povsod te iščejo oči. infl PSlr zaman te iščejo dlani. nihče ne ve, kako boli, SP* ^IH ko te več ni. flKüSk «43B Odšla si v večni raj. -»i % od koder ni poti nazaj. m K V SPOMIN Mineva tretje leto, kar nam je kruta usoda iztrgala našo predrago SIMONO ŠOBER Hvala vsem, ki jo ohranjate v srcih, obiskujete njen grob in ji prižigate svečke. Vsi njeni žalujoči Tam, kjer na širnem nebu tvoja duša spi, angeli so jo objeli, da bi jo čuvali. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraka ne noči, tam sreče sonce ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. 1\>oje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin nate. ZAHVALA Ob boleči in tragični izgubi dragega moža, brata, strica in svaka JOŽETA GRILA iz Stanetove ulice 31 v Celju (11.4.1941-17.11.2007) se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala, vsem za pisna in ustna sožaija. Hvala vsem tistim, ki so mi v težldh trenutkih z denarno pomočjo stali ob strani. Zahvaljujem se tudi gospodu župniku za tako lep obred slovesa na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Marica Vse je tiho, vse je mirno, tiho si odšla od nas, pozabili te ne bomo, saj še vedno del si nas. ZAHVALA AMALIJA ULAGA roj. Požin, iz Marija Gradca 19 (5.7.1928-13.11.2007) Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter izrazili sožalje. Hvala dr. Boriču, Zdravstvenemu domu Laško za nujno pomoč, g. nadžupniku Jožetu Horvatu za opravljen cerkveni obred. Pivovarni Laško za darovano cvetje ter Marjanu Holcerju in Petru Ojsteršku za poslovilne besede. Hvala pogrebni službi Komunale Laško, moškemu pevskemu zboru Laško ter Roku Turnšku za odigrano Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: soseda Tilka in ostalo sorodstvo ZA fasado demit iščemo ugodnega in kako- GOSPA, ki je na relaciji PoluleKošnica izgu-vostnega izvajalca. Telefon 5824-398. bila žensko uro, prosi poštenega najdi-6063 telja, da jo pokliče po telefonu 040 907- Si st. 94 - 27. november 2007 22 BORZA DELA NOVI TED! Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas. zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA IŠČEMO STOJNIKA ZA MINI BAGER 4.5T - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 28.11.2007; GMG VINDER, D.O.O.. ZADOBROVA 126. 3211 ŠKOFJA VAS POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 30.11.2007; SEVS 0.0.0. CELJE, BEŽIGRAJSKA CESTA 2,3000 CELJE PROIZVODNJI DELAVEC V TEKSTILNI INDUSTRIJI. DELO OBSEGA P0SLUŽEVANJE STROJEV. NADZOR NAD DELOVANJE STROJEV. PAKIRANJE IN TRANSPORT KONČNIH IZDELKOV. • M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 30.11.2007; MANPOWER D.O.O., PE CELJE. STANET0VA ULICA 4,3000 CEUE VARNOSTNIK ■ M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 27.11.2007; SINTAL CEUE, D.D., IPAVČEVA ULICA 22.3000 CEUE VOZNIK TAXIJA • M/Ž: DOLOČEN ČAS 2 MESECA. 7.12.2007; TINA P0ZINEK-K0-ŠTOMAJ S.P.. KRPANOVA ULICA 3, 3000 CEUE ROČNA DELA. POMOČ PRI VZDRŽEVANJU CEST IN BREŽIN TER DELA V ZIMSKI SLUŽBI. - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 27.11.2007; SITE0. D.O.O., CEUE, UUCA MATEVŽA HACETA 10,3000 CEUE UPRAVUALEC STROJA-RAZLAGALEC: UPRAVUANJE STROJEV, RAZLAGANJE KONČNIH IZDELKOV. KONTROLA KAKOVOSTI IZDELKOV. VSTAVUANJE MATERIALOV ZA PRIDOBITVE KONČNIH ZMESI IPD,... - M/Ž; DOLOČEN ČAS 8 MESECEV, 30.11.2007; MANPOWER D.O.O., PECEUE. STANET0VA ULICA 4,3000 CEUE SESTAVUALEC ROČNA MONTAŽA. LEPLJENJE. VIJAČENJE, POLAGANJE. VSTAVUANJE IN SESTAVUANJE MEHANSKIH IN ELEKTRONSKIH KOMPONENT, ČIŠČENJE DELOVNEGA MESTA,... - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV. 30.11.2007; MANPOWER D.O.O.. PE CEUE. STANET0VA ULICA 4, 3000 CEUE ZAPOSLIMO DELAVCA ZA POMOČ PRI STROJNIH IZKOPIH IN NIZKIH GRADNJAH - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 28.11.2007; GMG VINDER. D.O.O., ZADOBROVA 126, 3211 ŠKOFJA VAS DELAVEC BREZ POKLICA ČISTILKA NA OBMOČJU CEUA: ČIŠČENJE PROSTOROV IN OPREME-CARINSKA UPRAVA CEUE-IZPOSTAVA CEUE. DELČAS. D0P0LDAN(P0N-PET.8UR/DAN) - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 27.11.2007: ISS SERVISYSTEM D.O.O., PTUJSKA CESTA 95, 2000 MARIBOR ČISTILKA - DELO SE 0PRAVUA NA OBJEKTIH V CEUU - M/Ž; DOLOČEN ČAS 24 MESECEV, 30.11.2007; HERNAUS D.O.O., KOPALIŠKA CESTA 2,3320 VELENJE VSAKODNEVNO ČIŠČENJE - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 30.11.2007; ČISTOČA D.O.O., UUBUANSKA CESTA 12 F. 1236 TRZIN ČISTILEC - M/Ž; DOLOČEN ČAS 24 MESECEV. 30.11.2007; NIVAUS D.O.O.. SAVINJSKA CESTA 4.3331 NAZARJE PROIZVODNI DELAVEC - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 27.11.2007; AERO, D.D., IPAVČEVA ULICA 32,3000 CEUE PRODAJALEC PRODAJALEC - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV, 30.11.2007; EMONA OBALA D.D. PRODAJALNA DIRENDAJ CEUE. 0PEKAR-NIŠKA CESTA 9.3000 CEUE PRODAJALEC TEHNIČNEGA BLAGA. PRO DAJA TEHNIČNEGA BLAGA V MALOPRODAJI - M/Ž; DOLOČEN ČAS 9 MESECEV, 27.11.2007; INPOS, D.O.O., CEUE. 0PEKAR-NIŠKA CESTA 2,3000 CEUE V0ZNIK-PR0DAJALEC-M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 30.11.2007; HLEBČEK D.D.O., PTUJSKA CESTA 74.2331 PRAGERSK0 AVTOMEHANIK AVTOMEHANNIK - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 8.12.2007; RO * SO D.O.O., SKALET0VA ULICA 13.3000 CEUE AVTOMEHANIK IN MONTAŽA AVT0PLA-ŠČEV - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 30.11.2007; AVTOMEHANIK-FRANC Š0BAK S.P., BEZENŠK0VA ULICA 11,3000 CEUE AVTOELEKTRIKAR POPRAVILO IN MONTAŽA GRELNIH IN HLADILNIH NAPRAV NA VOZILIH. POPRAVILO AVTOELEKTRIKE - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 5.12.2007; MARTIN KAMENIK S.P., S0CKA 54,3203 NOVA CERKEV KLJUČAVNIČAR KUUČAVNIČAR-VZORŽEVALEC - M/t" DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 30.11.2007; BIRO OGIS D.O.O.. TEHARJE 56,3221 TEHARJE STRUGAR BRUSILEC VAU EV - BRUSI VAUE IN KOLUTE NA PODLAGI DELOVNIH NALOGOV, OPRAVUA IZDELAVO UT0R0V NA VAUIH IN KOLUTIH. IZVAJA BALANSIRANJE VAUEV, RAZT0VARJA, PAKIRA IN NATO-VARJA IZDELKE (VAUE IN KOLUTE) - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 30.11.2007; ELAST0MERI D.O.O. CEUE. BEŽIGRAJSKA CESTA 4.3000 CEUE CNC OPERATER - NASTAVUANJE IN POPRAVILA CNC STROJEV. - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 5.12.2007; MANPOWER D.O.O., PECEUE, STANET0VA ULICA 4.3000 CEUE KLJUČAVNIČAR VZDRŽEVALEC. VZDRŽEVANJE STROJEV. OPREME IN NAPRAV IN DRUGA PODOBNA DELA VZDRŽEVANJA. - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 29.11.2007; VAUI Đ.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3.3220 ŠTORE ŽERJAVAR ŽERJAV0V0DJA LIVNI, UPRAVUANJE MOSTNEGA DVIGALA IZ KABINE. TRANSPORTIRANJE RAZNE OPREME, IZDELKOV. NAPRAV IN DRUGIH PREDMETOV IN BREMEN - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 29.11.2007; VAUI D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3,3220 ŠTORE OBLIKOVALEC KOVIN 0BUK0VALEC IN OBDELOVALEC KOVIN -M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 30.11.2007; SEVS D.0.0. CEUE. BEŽIGRAJSKA CESTA 2.3000 CEUE STROJNIK PRODAJALEC 0R00IJ - PRODAJA IN SVETOVANJE NA PODROČJU ROČNIH ORODU. UREJANJE PRODAJNEGA PROSTORA. ZLAGANJE, SKRB ZA ZAL0ŽEN0ST PRODAJNEGA PROSTORA. - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 28.11.2007; MANPOWER D.0.0., PE CEUE. STANET0VA ULICA 4,3000 CEUE NATAKAR POMOČ V STREŽBI - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 27.11.2007; SILVA MEDVED S.P.. ULICA Cl-RILA DEBELJAKA 7 A, 3000 CEUE KUHAR-M/Ž;NED0L0ČEN ČAS,27.11.2007; SILVA MEDVED S.P., ULICA CIRILA DEBELJAKA 7 A, 3000 CEUE ŠIVILJA ŠIVANJE, POPRAVILO OBLAČIL - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 27.11.2007; SOTOSEK D.O.O..KOCENOVA ULICA 2.3000 CEUE VRTNAR PRODAJALEC ZA VRTNI PROGRAM PRODAJA IN SVETOVANJE KUPCEM, UREJANJE PRODAJNEGA PROSTORA, ZLAGANJE. SKRB ZA ZALOŽENOST POUC. - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 28.11.2007; MANPOWER D.O.O., PE CEUE. STANETOVA UUCA 4, 3000 CEUE GOSPODINJSKA POMOČNICA GOSPODINJSKA POMOČNICA - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV. 30.11.2007; PANHYGIA D.0.0., ARJA VAS 101. 3301 PETROVCE KOMERCIALIST KOMERCIALIST POMOČ V KOMERCIALI, EVIDENTIRANJE, PRIPRAVA PONUDB... - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 30.11.2007; BIRO OGIS D.O.O.. TEHARJE 56.3221 TEHARJE KOMERCIALIST SKRB ZA OBSTOJEČE STRANKE IN PRIDOBIVANJE NOVIH, DELO S KUUČNIMI STRANKAMI. TELEFONSKA IN OSEBNA KOMUNIKACIJASSTRANKAMI. POGAJANJA GLEDE PRODAJNIH POGOJEV, IZVAJANJE KOMERCIALNIH AKTIVNOSTI PO VSEH REGIJAH VSLOVENIJI, SPREMUA-NJE KONKURENCE,PLANIRANJE. ANALIZE REALIZACIJE. PORO - M; NEDOLOČEN ČAS. 1.12.2007: MANPOWER D.0.0., PE CEUE. STANETOVA ULICA 4.3000 CEUE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA MONTER SEJEMSKE OPREME IN ŠOTOROV - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 30.11.2007; BIRO OGIS D.O.O., TEHARJE 56.3221 TEHARJE VARNOSTNIK, VAROVANJF PRODA.IAI N -M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 Ik PROSIGNAL D.0.0.. I OVA UUCA 19.3000 CEUE DELO TUDI NA TERENU - M/Z; ČAS 2 MESECA. 7.12.2007; TINA KOŠTOMAJ S.P., KRPA CEUE VEDEŽEVANJE - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 5.12.2007; MOJCA STANTE S.P. PE VEDEŽEVANJE. UUBUANSKA CESTA 37. 3000 CEUE ORGANIZATOR POSLOVANJA V TURIZMU (VSŠ) RECEPTOR • M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESE- CEV. 30.11.2007; TERME DOBRNA D.D.. DOBRNA 50.3204 DOBRNA SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA ULICA FRANJA MALGAJA 53. 3230 ŠENTJUR OBČINSKI REDAR - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 27.11.2007; MESTNA OBČINA CEUE. TRG CEUSKIH KNEZOV 9.3000 CEUE ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - SVETOVALEC PRODAJE ZA VSE VRSTE ZAVAROVANJ - DELOVNO MESTO CEUE - M/Ž; DOLOČEN ČAS 24 MESECEV, 19.12.2007; GRAWE D.D. POSLOVNA ENOTA UUBUANA, KOMEN-SKEGA ULICA 4.1000 UUBUANA SPREJEMNIK VOZIL VPIS V RAČUNALNIK • M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 8.12.2007; RO * SO D.O.O.. SKALETOVA UUCA 13.3000 CEUE GRADBENIK PRODAJALEC ZA GRADBENE MATERIALE PRODAJA GRADBENIH MATERIALOV, SVETOVANJE KUPCEM. UREJANJE PRODAJNEGA PROSTORA. SKRB ZA ZALOŽENOST POUC. - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 28.11.2007; MANPOWER D.0.0., PE CEUE, STANETOVA UUCA 4,3000 CEUE ELEKTRIKAR ELEKTRONIK PRODAJALEC TEHNIČNIH IZDELKOV PRODAJA IN SVETOVANJE NA PODROČJU TEHNIČNIH IZDELKOV. SKRB ZA ZALOŽENOST POUC, SKRB ZA UREJENOST PRODAJNEGA PROSTORA. - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 28.11.2007; MANPOWER D.O.O., PE CEUE, STANETOVA ULICA 4,3000 CEUE ZDRAVSTVENI TEHNIK ZDRAVSTVENI TEHNIK - ZAPRTI ODDELEK PPP) - M/Ž; DOLOČEN ČAS 13 MESECEV. 4.12.2007; PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA VOJNIK, CEUSKA CESTA 37.3212 VOJNIK INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA PROGRAMA TOPLOTNIH ČRPALK- ZA NAČRTOVANJE RAZVOJA IN PROIZVODNJE, UVEDBO STANDARDOV. CERTIFIKATOV TER SKRB ZA POPRODAJNE AKTIVNOSTI NA PODROČJU TOPLOTNIH ČRPALK - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 22.12.2007; TERMO SHOP D.O.O., CESTA TALCEV 5. 3320 VELENJE INŽENIR ELEKTROTEHNIKE MERILNI INŽENIR V PROIZVODNJI TELEMA-TIKE - PRIPRAVA IN SESTAVA ELEKTRONSKIH SKLOPOV. MERITVE IN TESTIRANJA SKLOPOV TELEMATIKE, MONTAŽA IN SERVIS - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 15.12.2007; EMA, D.0.0., CEUE, MARIBORSKA CESTA 1 C. 3000 CEUE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA SVETOVALEC III. -NA PODROČJU GRADBENIŠTVA ■ M/Ž; DOLOČEN ČAS 10 MESECEV. 27.11.2007; MESTNA OBČINA CEUE, TRG CEUSKIH KNEZOV 9.3000 CEUE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST NEPREMIČNINSKI POSREDNIK VSAKO DNEVNA KOMUNIKACIJA S STRANKAMI (OSEBNO IN PO TELEFONU).ORGANIZACIJA IN VOOENJE OGLEDOV NEPREMIČNIN. ADMINISTRATIVNA DELA V ZVEZI Z ZA-KUUČEVANJEM PROJEKTOV, SKRB ZA KONKURENČNOST, SPREMUANJE TRGA. BELEŽENJE POTREB STRANK, IZVAJANJE UČINKOVITIH PRODAJNIH PRIJEMOV.-M/; NEDOLOČEN ČAS, 28.11.2007; MANPOWER D.O.O., PE CEUE, STANETOVA UUCA 4, 3000 CEUE DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK SEKUNDARIJ OPRAVUANJE MEDICINSKIH PREGLEDOV, POSTAVUA-NJE DIAGNOZ. UGOTAVUANJE BOLEZNI. NEPRAVILNOSTI, POŠKODB. SVETOVANJE ITD. - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 30.11.2007; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CEUE, OBLAKOVA ULICA 5,3000 CEUE ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE DRUŽINSKE URGENTNE MEDICINE ZA DELO V AMBULANTI ZA NUJNO MEDICINSKO POMOČ V ZD CEUE-M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 27.11.2007; ZDRAVSTVENI DOM CEUE, GREGORČIČEVA ULICA 5.3000 CEUE ZDRAVNIK SPECIAUST SPLOŠNE DRUŽINSKE MEDICINE Z OPRAVUENIM OPRAVUENIM LICENČNIM IZPITOM ZA DELO V AMBULANTI SPLOŠNE ORUŽINSKE MEDICINE V ZD CEUE- ZDRAVSTVENA POSTAJA VOJNIK - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 27.11.2007; ZDRAVSTVENI DOM CEUE. GREGORČIČEVA UUCA 5.3000 CEUE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST RENTGENOLOGIJE ZDRAVNIK SPECIAUST RENTGENOLOGIJE V ZDRAVSTVENEM DOMU CEUE - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 27.11.2007; ZDRAVSTVENI DOM CEUE, GREGORČIČEVA UUCA 5,3000 CEUE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST ORUŽINSKE SPLOŠNE MEDICINE ZA DELO V AMBULANTI ZA ANTIKOAGULACIJSKO TERAPIJO IN V AMBULANTI SPLOŠNE DRUŽINSKE MEDICINE V ZD CEUE - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 27.11.2007; ZDRAVSTVENI DOM CEUE. GREGORČIČEVA ULICA 5.3000 CEUE UE LAŠKO OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA STREŽBA PIJAČ - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 19.12.2007; FRANC CAMLOH. S.P., TRUBARJEVA UUCA 5.3270 LAŠKO SKLADIŠČNIK SKLADIŠČNIK - PREVZEMANJE, SKLADIŠČENJE IN IZDAJA MATERIALA IN PROIZVODOV. TRANSPORT. NAKLADANJE IN RAZKLADANJE TOVORA, VODENJE SKLADIŠČNIH EVIDENC - M/Ž - MOŠKI; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV, 5.12.2007; FRAGMATTIM, D.D., SPODNJA REČICA 77. 3270 LAŠKO VOZNIK VILIČARJA SKLADIŠČNI MANIPULANT • POMOČ PRI PREVZEMANJU, SKLADIŠČENJU IN IZDAJANJU MATERIALA, TRANSPORTIRANJE, NAKLADANJE IN RAZKLADANJE TOVORA - MOŠKI; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV, 5.12.2007: FRAGMAT TIM, D.D., SPODNJA REČICA 77.3270 LAŠKO VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK KAMIONA S PRIKOLICO - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 30.11.2007; EHO D.O.O.. BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO PRODAJALEC PRODAJA TEKSTILNIH IZDELKOV V TRGOVINI - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 30.11.2007; TARANTELA D.O.O., KOLODVORSKA ULICA 37 B. 2310 SLOVENSKA BISTRICA FRIZER VODJA FRIZERSKEGA SALONA - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV, 30.11.2007; ZDRAVILIŠČE LAŠKO D.D., ZDRAVIUŠKA CESTA 4,3270 LAŠKO SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VARNOSTNIK - M/Ž; VARNOSTNIK/VAR-NOSTNICA. DOLOČEN ČAS 6 MESECEV, 27.11.2007; PROSIGNAL D.O.O.. KERSNIKOVA ULICA 19,3000 CEUE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA PROJEKTANT HLADILNE TEHNIKE LAHKO - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 27.11.2007; EHO D.0.0.. BREZNO 7 A. 3270 LAŠKO UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI RAZVOJNI TEHNOLOG - RAZVOJ MATERIALOV ZA TOPLOTNO ZAŠČITO V GRADBENIŠTVU PO SISTEMU FASAD DEMIT, PRIPRAVA TEHNOLOŠKE DOKUMENTACIJE. TEHNIČNIH NAVODIL - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 2.12.2007; DEMIT, D.O.O., SPODNJA REČICA 77.3270 LAŠKO UE MOZIRJE ČISTILEC OBJEKTOV ČISTILEC - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 27.11.2007; DEOS, D.D. PE CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD, TLAKA 28, 3342 GORNJI GRAD ŠIVALEC TEKSTILU KONFEKCIONAR - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV. 27.11.2007; ELKROJ. D.D.. PRI-HOVA 56,3331 NAZARJE PRODAJALEC PRODAJA TEKSTILNIH IZDELKOV - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 27.11.2007; ROBERT BEVC S.P., TRGOVINA UNISEX ROBERT BEVC S.P., ŠMIHELSKA CESTA 1. 3330 MOZIRJE TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE SREDNJA MEDICINSKA SESTRA - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 27.11.2007; DEOS. D.D.. PE CENTER STAREJŠIH. GORNJI GRAD. TLAKA 28,3342 GORNJI GRAD UE SLOVENSKE KONJICE ČISTILKA - M/i DOLOČEN CAS 6 MESECEV. 27.11.2007; PANHYGIA D.O.O., ARJA VAS 101,3301 PETROVČE UPRAVUALEC STROJA II. DELO ZAJEMA UPRAVUANJE PROIZVODNIH STROJEV. SORTIRANJE IZDELKOV OZIROMA POLIZDELKOV. ČIŠČENJE DELOVNEGA MESTA.... - M/Ž; DOLOČEN ČAS 8 MESECEV, 30.11.2007; MANPOWER O.O.O.. PE CEUE. STANETOVA UUCA 4,3000 CEUE UPRAVUALEC STROJA II. DELO ZAJEMA UPRAVUANJE PROIZVODNIH STROJEV. SORTIRANJE IZDELKOV OZIROMA POLIZDELKOV, ČIŠČENJE DELOVNEGA MESTA,... ■ M/Ž; DOLOČEN ČAS 8 MESECEV. 30.11.2007; MANPOWER D.Ü.O., PE CEUE, STANETOVA UUCA 4,3000 CEUE DELAVEC BREZ POKLICA ČISTILKA DEL MESTO V SLOV. KONJICAH -M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 30.11.2007; MANICOM, D.0.0., POVŠETOVA UUCA 65. 1000 UUBUANA POMOŽNI DELAVEC ČIŠČENJE, POMIVANJE V KUHINJI - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV, 19.12.2007; VLADO UUPI S.P.. ZEČE 35,3210 SLOVENSKE KONJICE GOSPODINJA OSKRBNICA PERICA - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV. 27.11.2007; AGARA D.0.0.. CESTA NA ROGU) 69 A. 3214 ZREČE TISKAR ZA TISK S PLOSKVE DELO NA TISKARSKEM STROJU. TISK, NAIAGENJE PAPIRJA - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 27.11.2007; BRANKO PETRIČ S.P., TOVARNIŠKA CESTA 8. 3210 SLOVENSKE KONJICE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA POMOČ PRI GRADBENIH DELIH - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 30.11.2007; KERAMIKA-KAMIN ŠKRABAR D.N.O.. BE-ZOVJE NAD ZREČAM11.3214 ZREČE PLESKARSKA IN FASADERSKA DELA • M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV, 15.12.2007; ALOJZ VEZJAK S.P., TEPANJE 24. 3210 SLOVENSKE KONJICE ELEKTROINŠTALATER VZDRŽEVALEC ■ KINOOPERATER - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 24.12.2007; SK SLOVENSKE KONJICE, MESTNI TRG 4,3210 SLOVENSKE KONJICE ELEKTROINŠTALATER - IZVEDBA ELEKTRO INŠTALACIJ ŠIBKEGA IN JAKEGA TOKA - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 1.12.2007; ELPRO KRIŽNIC D.0.0., ZEČE 25,3210 SLOVENSKE KONJICE ELEKTROINŠTALACIJSKA DELA NA TERENU - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV, 7.12.2007; EMT BREČKO D.0.0., DRAŽA VAS 47 A, 3215 LOČE ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTRIKAR VEZALEC - ELEKTRO IZVEDBA IN MONTAŽA NIZKONAPETOSTNIH RAZ-DEULNIH OMAR • M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 1.12.2007; ELPRO KRIŽNIČ D.0.0., ZEČE 25.3210 SLOVENSKE KONJICE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA UČITEU VOŽNJE - VOZNIK INŠTRUKTOR, TEORETIČNO IN PRAKTIČNO POUČEVANJE KANDIDATOV ZA A,B,C, E IN H KATEGORIJO - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 4.12.2007; VIDEČNIK D.0.0. PODRUŽNICA ATO ŠOLA SLOVENSKE KONJICE, MESTNI TRG 11. 3210 SLOVENSKE KONJICE ELEKTROTEHNIK NAČRTOVANJE IN IZDELAVA TISKANIH VEZIJ, MONTAŽA IN UMERJANJE INSTRUMENTOV, PROGRAMIRANJE, DELO Z RAČUNALNIKOM. MERITVE FIZIKALNIH IN KEMIJSKIH PARAMETROV NATERENU - M/ Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 2.12.2007; ECHO D.0.0.. SLOVENSKE KONJICE, STARI TRG 37.3210 SLOVENSKE KONJICE INŽENIR ELEKTROTEHNIKE KONSTRUKTER - IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ZA MEHANSKO IN ELEKTRO IZVEDBO NIZKONAPETOSTNIH RAZDELILNIH OMAR - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 1.12.2007; ELPRO KRIŽNIČ D.O.O., ZEČE 25,3210 SLOVENSKE KONJICE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK STRO- M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 30.11.2007; OKROŽNO SODIŠČE V CEUU OKRAJNO SODIŠČE V SLOV.KO-NJICAH, MESTNI TRG 6.3210 SLOVENSKE KONJICE UE ŠENTJUR OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA MM St. 94 - 27. november 2007 BORZA DELA 23 Mil «som NATAKARSKI POMOČNIK ■ ŽENSKE. DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 30.11.2007; IRENA ZOOLŠEK S.P.. SVETELKA10 A. 3222 DRAMUE NAKIADAIEC-ČISTILEC DELO OBSEGA NAKLADANJE MATERIALA V FAZI PREOPRI-PRAVE, ČIŠČENJE TER BHDŠENJE KONČNIH IZDELKOV, POMOČ PRI PREDELAVI IN TALJENJU KOVIN,... - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 30.11.2007; MANPOWER D.O.O., PE CELJE, STANETOVA ULICA 4. 3000 CEÜE DELAVEC BREZ POKLICA MONTAŽA KNAUF STEN IN STROPOV - MOŠKI; NEDOLOČEN ČAS, 29.11.2007; SIMON SITER S.P., DRAMUE13 C, 3222 DRAMUE NATAKAR NATAKAR V PIZZERIJI • M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 30.11.2007; MANPOWER D.O.O.. PE CELJE, STANETOVA ULICA 4,3000 CELJE CVETLIČAR PRODAJA, IZDELAVA CVETLIČNIH ARANŽMAJEV. ŠOPKOV, VODENJE BLAGAJNE, DOSTAVA - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 7.12.2007; MAJDA MAUER S.P.. ULICA DUŠANA KVEDRA 43.3230 ŠENTJUR ELEKTRIKAR ENERGETIK SERVISER GOSTINSKE OPREME NA TERENU IN V DELAVNICI.-M/Ž-MOŠKI; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 28.11.2007; SEGON KLEMEN ŠKET S.P.. GORIČICA 13. 3230 ŠENTJUR MIZAR MONTAŽA NA TERENU TER UPRAVLJANJE POMOŽNIH MIZARSKIH DEL V DELAVNICI. POMOČ PRI STROJU. BRUŠENJE, ROČNA MIZARSKA DELA - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV. 8.12.2007; KUPEC D.O.O.. GORICA PRI SLIVNICI 30 A. 3263 GORICA PRI SLIVNICI SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA STROJNIK AVTODVIGAIA - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 28.11.2007; LUDVIK VRŠNAK S.P., ŽAGAJ PRI PONIKVI 25. 3232 PONI- KVA UE ŠMARJE PRI JELŠAH OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA STREŽBA PIJAČ - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 8.12.2007; KAVA BAR AS DARJA ANDRLON S.P., SLAKE 2.3254 PODČETRTEK DELAVEC BREZ POKLICA ČISTILKA NA OBMOČJU ROGATCA; ČIŠČENJE PROSTOROV IN OPREME-CARINSKA UPRAVA CELJE-IZPOSTAVA ROGATEC, DEL ČAS.DOPOLDANJPON, SRE,PET.2UR/0AN) -M/Ž; DOLOČEN CAS 3 MESECE. 27.11.2007; ISS SERVISYSTEM 0.0.0.. PTUJSKA CESTA 95,2000 MARIBOR ČISTILKA NA OBMOČJU DOBOVCA PRI ROGATCU: ČIŠČENJE PROSTOROV IN OPREME-CARINSKA UPRAVA CELJE-IZPOSTAVA DOBOVEC, DEL.ČAS.OOPOLDAN(PON-PET.CCA 1.5UR/DAN) - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 27.11.2007; ISS SERVISYSTEM D.O.O.. PTUJSKA CESTA 95.2000 MARIBOR ČISTILKA: ČIŠČENJE PROSTOROV IN OPREME-CARINSKA UPRAVA CEUE-MEJ-NI PREHOD IMENO, SEDLAREVO, RAJN-KOVEC, OREŠJE IN RAKOVEC. DEL.ČAS. DOPOLDAN(PON. SRE.PET.1 UR/DAN) - M/ Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 27.11.2007; ISS SERVISYSTEM D.D.O.. PTUJSKA CESTA 95.2000 MARIBOR ČISTILKA NA OBMOČJU BISTRICE OB SOTLI: ČIŠČENJE PROSTOROV IN OPREME-CARINSKA UPRAVA CEUE-MEJNI PREHOD BISTRICA OB SOTU, DELČAS. DOPOLDANJPON-PET.CCA 2.5UR/DAN) -M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 27.11.2007; ISS SERVISYSTEM DM. PTUJSKA CESTA 95,2000 MARIBOR KROVSKA DELA NA STREHI - M/Ž; DOLOČEN ČAS 1 MESEC; MOČNIK-JSMO.O.O.. POLŽANSKA VAS 17, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH PRODAJALEC PRODAJA ŽIVIL - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 29.11.2007; MILAN BARIČ S.P. MESNICA IN TRGOVINA AM - AM, KIDRIČEVA ULICA 30,3250 ROGAŠKA SLATINA PRODAJALEC - PREVZEM PRODAJA BLAGA, DELO NA RAČUNALNIKU - M/Z; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 30.11.2007; IVAN ZAKOŠEK S.P.. BISTRICA OB SOTLI 12,3255 BISTRICA OB SOTLI AVTOKLEPAR AVTOKLEPARSKA IN AVTOUČARSKA DELA - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 22.12.2007; KRAJNC D.O.O., PREDEL 6, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH NATAKAR STREŽBA HRANE IN PIJAČ, POMIVANJE. ČIŠČENJE - M/Ž; DOLOČEN ČAS, 19.12.2007; MARTIN HOHNJEC S.P.. OLIMJE 5. 3254 PODČETRTEK MESAR-M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 29.11.2007; MILAN BARIČ S.P. MESNICA IN TRGOVINA AM - AM, KIDRIČEVA ULICA 30.3250 ROGAŠKA SLATINA TAPETNIK TAPECIRANJE V PROIZVODNJI OBLAZINJENEGA POHIŠTVA. - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 27.11.2007; MAKAL, D.O.O., SPODNJE SEČOVO 35 A. 3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA SERVISER BELETEHNIKE IN HLADILNIH NAPRAV - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS. 28.11.2007; TOPLIŠEK D.O.O., RJAVICA12.3250 ROGAŠKA SLATINA NATAKARICA - TOČENJE PIJAČ - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 28.11.2007; ŠMARJETRANS CVETKO JEZOVŠEK, D.O.O., OBRTNIŠKA ULICA 10,3240 ŠMARJE PRI JELŠAH SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA PLESNI VADITELJ IN UČITELJ ZA PREDŠOLSKE IN ŠOLSKE OTROKE - M/Ž; DOLOČEN ČAS 7 MESECEV. 30.11.2007; DPD R0LLY ROGAŠKA. CELJSKA CESTA 3 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA PROFESOR ANGLEŠČINE POUČEVANJE ANGLEŠKEGA JEZIKA - M/Ž; DOLOČEN ČAS 2 MESECA, 27.11.2007; OSNOVNA ŠOLA LESIČNO, LESIČNO 5 B, 3261 LESIČNO INŽENIR STROJNIŠTVA PROJEKTNI VODJA - PROJEKTIRANJE IN PRIPRAVA PROIZVODNJE - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 27.11.2007; PETEK. D.O.O.. CELJSKA CESTA 38 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA UE VELENJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA TERENSKI ČISTILEC - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV. 30.11.2007; PANHYGIA D.D.O.. ARJA VAS 101,3301 PETROVCE ! POKLICA _______\ NIZOZEMSKEM-M/Ž; iN ČAS;VEMITA D.O.O.. ŠALEŠKA _________3320 VELENJE ČISTILEC - M/Ž; DOLOČEN ČAS 24 MESECEV, 30.11.2007; NIVALIS D.O.O.. SAVINJSKA CESTA 4.3331 NAZARJE SECEV, 30.11.2007; DM-DROGERIE MARKT O.O.O..PE VELENJE, KIDRIČEVA CESTA 2 B. 3320 VELENJE ELEKTROINŠTALATER DELAVEC NA TERENU -AVTOMATIZACIJA PROCESOV V AVTO INDUSTRIJI, MONTAŽA INDUSTRIJSKIH POSTROJENJ, VARJENJE TANKIH PLOČEVIN, MONTAŽE KOVINSKIH KONSTRUKCIJ. - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV, 27.11.2007; TRENKWALOER, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E. 1000 LJUBLJANA ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTROMONTER, ELEKTRIKAR ENERGETIK. ELEKTRONIK - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 8.12.2007; ATM SL, D.O.O.. PREŠERNOVA CESTA 9 B. 3320 VELENJE ELEKTROTEHNIK ELEKTRO MONTER - SAMOSTOJNA IZVEDBA ELEKTRO DEL NA ENERGETSKIH IN INDUSTRIJSKIH PROJEKTIH • M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 27.11.2007; ESOTECH, D.D., PRELOŠKA CESTA 1,3320 VELENJE TEHNOLOG - TEHNOLOŠKA OBDELAVA TEHNIŠKE DOKUMENTACIJE IN PROJEKTOV -M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 27.11.2007; ..... ............. SLUŽBA PLAČ, EVIDENCA UR DELAVCEV) • M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 30.11.2007; VOLTIR D.O.O. PE VELENJE IDS, STANTETOVA ULICA 2,3320 VELENJE ADMINISTRATOR - M/Ž; DOLOČEN ČAS 24 MESECEV, 30.11.2007; NIVAUS D.O.O., SAVINJSKA CESTA 4.3331 NAZARJE KOMERCIALNI TEHNIK SKLADIŠČNO - NABAVNA SLUŽBA • M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 30.11.2007; VOLTIR D.O.O. PE VELENJE IDS, STANTE- DOSTAVA BLAGA - ŠOFER, POMOŽNA DELA-M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV. 5.12.2007; FIN - KOM, D.O.O.. EFENKOVA CESTA 61.3320 VELENJE VARILEC VARILEC - VARJENJE PO ZAHTEVNIH VARILNIH POSTOPKIH - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 27.11.2007; ESOTECH. D.D., PRELOŠKA CESTA 1,3320 VELENJE ŠIVILJA ŠIVIUA.UKANJE PERILA - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 5.12.2007; FIN - KOM. D.O.O., EFENKOVA CESTA 61, 3320 VELENJE KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR - DELO NA NIZOZEMSKEM - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS; VEMITA D.O.O., ŠALEŠKA CESTA 19.3320 VELENJE VOZNIK - STROJNIK - UPRAVLJANJE S KAMIONSKIM HIDRAVUIČNIM NAKLADALNIKOM - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 27.11.2007; ESOTECH. D.D.. PRELOŠKA AVTOMEHANIK - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 30.11.2007; FERDINAND KRBAVAC S.P., , OB PAKI 45, 3327 ŠMARTNO OB ISTEKSTILOM-M/Ž; .......ČAS 12 MESECEV. 27.11.2007; ALEŠ GOBEC S.P., SPODNJE NEGONJE15 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA PRODAJALEC - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 ME- TOVAUUCA 2,3320 VELENJE STROJNI TEHNIK STROJNI MONTER - IZVEDBA ENOSTAVNIH OZ. ZAHTEVNIH STROJNIH INSTALACIJ NA OBJEKTIH - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE. 27.11.2007; ESOTECH. D.D.. PRELOŠKA CESTA 1.3320 VELENJE EKONOMIST INFORMATIK UVAJANJE INFORMACIJSKIH SISTEMOV - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 29.11.2007; IN.SIST D.O.O., ŠLANOROVA CESTA 6 A, 332D VELENJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI GEOGRAF SVETOVALEC V URADU ZA OKOLJE IN PROSTOR; SODELOVANJE PRI PRIPRAVI PREDPISOV IN GRADIV S PODROČJA DELA URAOA - M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 30.11.2007; MESTNA OBČINA VELENJE, TITOV TRG 1.3320 VELENJE UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA ČISTILKA - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV, 30.11.2007; PANHYGIA D.O.O., ARJA VAS 101,3301 PETROVČE SESTAVUALEC • M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 27.11.2007; SAPS D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 12.3312 PREBOLD DELAVEC BREZ POKLICA ČISTILKA - DELO SE OPRAVLJA NA OBJEKTIH V CELJU - M/Ž; DOLOČEN ČAS 24 MESECEV. 30.11.2007; HERNAUS D.O.O.. KOPALIŠKA CESTA 2.3320 VELENJE NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) SKLADIŠČNI DELAVEC-ROČNI VILIČA-RIST - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV. 27.11.2007; SAPS D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 12.3312 PREBOLD ŽELEZOKRIVEC REZKALEC, ORODJAR, POSLUŽEVALEC STISKALNICE - DELOVNO MESTO ŽALEC- M/Ž; DOLOČEN ČAS 12 MESECEV, 27.11.2007; KI INTERIM D.O.O. PE ZUPANČIČEVA JAMA, ŽELEZNA CESTA 14,1000 LJUBLJANA VOZNIK VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 8.12.2007; PREMAX, D.O.O. ŽALEC, KVE-DROVA ULICA 22.3310 ŽALEC VOZNIK - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV, 27.11.2007; SAPS D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 12,3312 PREBOLD BETONER ZAPOLNJEVANJE IN OBDELAVA SIGMA BLOKOV. IZDELAVA BETONA, VGRADNJA IN KONČNA OBDELAVA BETONA, OBDELAVA BETONA PO BETONIRANJU. - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 30.11.2007; SIGMANOVA, D.O.O., CESTA ŽALSKEGA TABORA 20,3310 ŽALEC PRODAJALEC TRGOVSKI POTNIK/ PRODAJALEC- PRODAJA V TRGOVINI S TEHNIČNIM IN INSTALACIJSKIM MATERIALOM, DELO NA TERENU PRI STRANKAH. POSPEŠEVANJE PRODAJE; DELO V ŠEMPETRU - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 8.12.2007; TERMO SHOP D.O.O., CESTA TALCEV 5,3320 VELENJE PRODAJA V ŽIVILSKI TRGOVINI - M/Ž; DOLOČEN ČAS 3 MESECE, 5.12.2007; TONI-PEK D.O.O., ŠLANOROV TRG 1.3310 ŽALEC PRODAJA NA TERENU - DIREKTNA PRODAJA AVTOLIČARSKEGA MATERIALA S KOMBIJEM ■ M/Ž; NEODLOČEN ČAS, 6.12.2007; SPEKTER. D.O.O., LOŽNICA PRI ŽALCU 52 A 3310 ŽALEC PRODAJA TRGOVSKEGA BLAGA • M/Ž; DOLOČEN CAS 12 MESECEV. 30.11.2007; HMEZAD KZ G0T0VÜE Z.O.O., GOTOVUE 71,3310 ŽALEC SAMOSTOJNI KUHAR - DELO V PREBOLDU • M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 30.11.2007; MANFRED JEVŠEVAR S.P., ŠKALE 103. 3320 VELENJE NATAKAR - DELO V PREBOLDU - M/Ž; NEDOLOČEN ČAS, 30.11.2007; MANFRED JEVŠEVAR S.P., ŠKALE 103,3320 VELENJE TER PRIPRAVA OBLAČIL ZA ODPREMO V PRODAJO - M/Ž; DOLOČEN ČAS 1 MESEC, 30.11.2007; ACMAN, D.O.O., GRIŽE 25,3302 GRIŽE STROJNI TEHNIK OPERATER CNC STROJEV - DELOVNO MESTO ŽALEC • M/Ž; DOLOČEN ČAS fi MESECEV, 27.11.2007; KI INTERIM D.O.O. PE ZUPANČIČEVA JAMA, ŽELEZNA CESTA 14. DNJO IN MONTAŽD. - M/Ž; DOLOČEN ČAS 6 MESECEV, 30.11.2007; SIGMANOVA, 3310 ŽALEC St. 94 - 27. november 2007 MM EEEE3® H2EEEmSEE3(3> NA VSE SADNE SOKOVE S RAR I NTER5RAR EEEsa® mmiMrfaa® IN PRALINE SRtOA 28 . november Stanovalci bloka spet skupaj Igre pred blokom, manj zadrževanja v sobi pred računalnikom in televizijo kot danes, smeh in solze, družabne igrice ter trdne vezi med otroki. Vsega tega so se spominjali na 50. obletnici, kjer so se ponovno srečah prebivalci bloka v Kocbekovi 4-8. Otroci, ki so se skupaj s svojimi starši leta 1957 vselili v blok, so danes že odrasli. Vendar v pol stoletja niso izgubili stikov, saj jih druži preveč lepih spominov. V ključavničarski blok, kot se je imenoval takrat, so se pred davnimi leti vselile družine, ki so imele takrat skupaj 106 otrok. Dečki in deklice so skupaj preživljali prosti čas in se igrali na dvorišču. Ko so odrasli, so se preselili v različne kraje Slovenije, nekateri celo na drug ko- nec sveta. Po 25 letih se jim je prvič porodila ideja, da bi bilo lepo, če bi se vsi otroci iz bloka ponovno zbrali, se pogovorili in obudili spomine na srečno mladost. Srečah so se torej na 25. obletnici, kasneje spet na 40. in letos na 50. Srečanja so organizirali Boris Fre-lih, Dušan Tanko in Ignac Jevnišek. Podatke o naslovih nekdanjih stanovalcev je bilo zaradi njihove razkropljenosti po Sloveniji težko dobiti, vendar jim je s skupnimi močmi uspelo najti podatke o skoraj vseh nekdanjih otrocih. Na vsaki obletnici so se zbrali pred blokom, kjer so nekoč živeli. Tokrat se jih je zbralo 86. Spominjali so se dobrih starih časov ter se dogovorili, da se bodo ponovno srečah prej kot pa šele čez deset ah več let. KŠ Leta 1957sosevldjučavničarskiblokvsBliiedružines 106 otroki. Po 50 letih se jih je 86 zbralo na obletnici, kjer so obujali spomine na stare čase. P AZSTAVA OB SLOVENSKEM LETU SVETEGA PISMA IN BLIŽNJI 500-LETNICI BOJSTVA PRIMOŽA TRUBARJA (1508-2008) »To je dobra beseda!« (1 Kr 18 24) Stoječe ovacije v Bruslju Dijaki celjske I. gimnazije, zdaj mnogi že tudi študenti, so se v petek vrnili s petdnevnega gostovanja v Bruslju, kjer so za poslance Evropskega parlamenta in drugo občinstvo kar dvakrat uprizorili svoj največji projekt doslej - muzikal Lepotica in zver. Režiserka te vrhunske predstave je Sabrina Železnik, ki je povedala, da so bih v Bruslju lepo sprejeti. »Ne bomo pozabili stoječih ovacij po predstavi. Tako bo lažje pozabiti tudi na nekatere organizacijske zaplete, pa tudi na skoraj nikakršno opremo gledališča, v katerem smo nastopili. Da je predstava res odlična, pričajo številna povabila za gostovanja v tujini, ki smo jih dobili po bruseljskem nastopu.« Predstavo je sooblikovalo več kot 80 dijakov, pevcev, in-štrumentahstov, igralcev in plesalk. V Bruslju so muzikal predstavili na povabilo evropske poslanke dr. Romane Jordan Cizelj in v čast bližnjemu predsedovanju Slovenije Evropski uniji. BS Osrednja knjižnica Celje. Muzejski trg 1 a 29. oktober - 8. december Spremni program ob razstavi: Sreda, 28. november, ob 18. uri. Vodenje po razstavi, vodi: dr. Miško Canji; avla knjižnice na Muzejskem trgu la Četrtek. 29. november, ob 18. uri. predavanje: Matjaž Črnivec: Sveto pismo in Slovenci - vloga Primoža Trubarja: Celjski dom Celjsko brucovanje! Klub študentov občine Celje je pripravil kar dve zanimivi prireditvi iii sicer najprej brucovanje; celjskih študentov s sloganom Rock'n'roll naboj in koncert skladb skupine Pink Floyd, ki jih je publiki predstavila slovenska zasedba Eclipse. Na brucovanju so se nastopajoči lahko pomerili v improvizaciji igranja nevidne kitare in se potegovali za naslov naj brucka in naj bruc. Foto: RT Petek. 30. november, ob 18. uri, Matjaž Kmecl: Trubar pred slovensko procesijo, monodrama v izvedbi igralca Anatola Sterna: Celjski dom Sobota, 1. december, ob 18. uri, gledališka predstava Zorko Simšič: Leta nič. en dan potem: Kulturni dom Vojnik Ponedeljek. 3. december, ob 18. uri. V svojem srcu sem ga našel, recital poezije Antona Novačana: Celjski dom Organizatorji: Osrednja knjižnica Celje. Svetopisemska družba Slovenije, Ljubiteljsko gledališče Teharje. Zavod Celeia Celje Medijski sponzorji: novi tednik euRUŽ1NA