Leto III., štev. 300 Poštnina pavšalirana V LfuDlJanr, sreda dne 20. decembra 1922 Posamei.a ob tj zjutraj. Stane mesečno 10*— Din M inozemstvo 20•— s Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva oesta št. 16/L Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ni. št 64. Telef. št 36. Podružnice: Maribor, Barvarska alies šc U TeL št 22. Celfe, Aleksandr. cesta Račun pri poštn. čeko* zavoda štev. 11.842. Ljubljana, 19. decembra. Demokrati v opoziciji! In sicer napram vladi samih Srbov brez klerikalcev in brez t Hrvatskega bloka*. \rsem onim, ki žive od tega. da širijo lahkovernim masam, kako je baje sačetek in konec demokratskega programa sovraštvo proti »Hrvatom* in «preganjanje osebne in politične svobode*, ta činjenica ne gre prav v ra-Jun. V resnici so bili demokrati nosilci jugoslovanskega značaja države, pranitelji plemenske ravnopravnosti in svobode prepričanja. Sedaj bo težko napadati in preganjati in mnogim zmanjkuje materijala za članke, ker jih ne morejo več naperiti proti Pribi-čevidu ali Žerjavu. Tolažba jim je, da bi se mogel ven-Sarle vsaj del demokratske stranke vrniti v vlado. Pridno širijo po vseh aovinah, da hočejo demokrati - »desničarji* v vlado nazaj. S tem bi bilo ustreženo vladi, ki se v svoji osamljenosti čuti precej neprijetno, ustreženo pa tudi opoziciji, ki se boji političnih preganjanj in se zanaša, da bi jih demokrati preprečili. Obenem in vrhu vsega tega pa bi ostal še stari in priljubljeni tema o »vsega krivih* demokratih . . . Ni nobenega dvoma, da bi vrnitev celokupne demokratske stranke ali pa vsaj enega dela v vlado bila zelo koristna državi: Povzdignila bi avtoriteto vlade v zunanjem svetu, odvzela bi jej tako odiozni velesrbski značaj in, kar je glavno, zaščitila bi državo sramote preganjanja ubogih uradnikov, ki jih danes bije osveta radikal-&ke stranke; rešila bi jo madeža, da bomo svedoki volilnih nasllstev. Demokratska stranka v volilni vladi bi bila čuvar volilne svobode in kontrola, ki bi državi prihranila v bližnjih mesecih mnogo razočaranj. Mi smo poslednji, ki bi se branili pravično oceniti žrtev, ki bi jo doprinesla demokratska stranka, če bi se i/.nova udeležila vladne odgovornosti. Vendar se nam zdi, da je kocka že padla in da ni več dolžnost naše stranke, da se izlaga odgovornosti tudi v naprej, in sicor niti v svoji celo-kupnosti niti v enem svojem delu. Udeležba v vladi je že dolgo časa sa demokratsko stranko z njenega ožjega stališča samo gubi tek. Dogodki v poslednjih mesecih, posebno pa ljubljanske občinske volitve^ kažejo, da niti široke mase, niti takozvana inteligenca nimajo mirne in objektivne sodbe o političnem delu strank. Sovraštvo, in sicer mnogokrat najnižje osebne vrste, moti pogled. Demagogija je tramf in tu so doktorji ravnotako lahek plen demagogov, kakor delavci. Pri nas se celo more reči, da je inteligenco lažje zbegati kakor kmeta. Kar je demokrate sililo v koalicijo, to je bila skrb za uradništvo, invalide in za kmetijsko zakonodajstvo. Z razpustom skupščine je ta skrb sedaj žalibog odpadla. Zagrebški kongres je v svojih nesrečnih posledicah odjedel uradnikom pragmatiko, ki so jo demokrati že izdelali, invalidom pa izenačenje potom zakona, lci ga je njegov avtor demokrat po pravici na-tval najmodernejšim. Našemu kmet-skemu ljudstvu je zagrebški kongres .odjedel rešitev v najbolj perečih gospodarskih vprašanjih. Neodpustljiva kratkovidnost kongresistov s svojo najbolj žalostno emanacijo o priliki ljubljanskih volitev je pokopala vse 3elo in prinesla zmago reakcije, kakršne oni sami niso pričakovali. Tar čas pa takozvani »hrvatski problem* ni napredoval niti za korak naprej. Pogreške se ne dajo popravljati z rekriminiranjem. Iztreznjenje mora nastopiti pri vseh strankah. Temu iztreznjenju bi bila ovira, če bi se demokrati odzvali zopetnemu vabilu, da se udeležimo formalne moči. Proglas demokratskega poslanskega kluba AVTENTIČNE UGOTOVITVE RAZVOJA KRIZE. — RADIKALCI SO ONEMOGOČILI SPREJEM NUJNIH PREDLOGOV. KRALJEVO SOŽALJE OB SMRTI POLJSKEGA PREDSEDNIKA. Beograd, 19. decembra, r. Adjutant Nj. Vel. kralja podpolkovnik Dimitrijevič ie posetil včeraj poljsko poslaništvo v Beogradu in mu s strani kralja izrazil svoie sožalje glede tragične smrti pokojnega predsednika poljske republike dr. Narutovvicza. NOVI POMOČNIK FINANČNEGA MINISTRA. Beograd, 19. decembra, r. Za pomočnika finančnega ministra bo imenovan dosedanji šef bančnega odeljenja v finančnem ministrstvu g. Nikola Radosav-ijevič. STINNES PRIDE V BEOGRAD. Budimpešta, 19. decembra, r. Stinnes, ki se mudi sedaj v Budimpešti, odpotuje od tu v Beofira ne pojde, da bo zvala političarje vseh strank na konsuliacijo, in če to vse ne nrinese izhoda, potem pride šele skrajnost. Pot pa je skrajšana na način, ki 7vrača več odgovornosti na mesta, katerim bi bilo bolje, ie bi nosila odgovornosti iim manj. Zanimivo je opazovati refleksijo preobrata na razne stranke. Prvo, kar se ie čulo, je bilo: opozicijska fronta, enotnost opozicijskih strank, da se zruši radikale. Obenem se je čul glas po enotni ■. prečanski* fronti. Med tem ko demokra-ti-Srbijanci rohnijo in se jeze, so demokrati iz »preka* manj zadeti, češ da jim ie lažja odgovornost, ki so jo itak težko nosili. Vidi se pri srbijanskih politikih priznanje, da je bila zagrebška poteza najmočnejši curek na izsušeni mlin Tadikal-ccv in da je zagrebški kongres radikalom popravil, kar jim je prej skvaril Protič. Pri »prečanih* pa zadovoljstvo, da se izkazuje, da je bila njihova takiika prava. Vse rekriminacije pa postajajo neplodne; in se izgubljajo, kajti poslanci drug -/a drugim uhajajo v svojo ožjo domo-■ ;ao. Seja skupščine, če bi se vršila danes ali jutri, bi bila brez «kvoruma», kar ra je sicer za veljavnost razpustitvenega ukaza vseeno. Tudi če se seja vrši šele po novem letu, ni verjetno, da bi smrtno h sodbo prve jugoslovanske skupščine poslušal velik broj svedokov. Težavno je bilo stališče narodnih Muslimanov in slovenskih »kmetljcev*. Prvi še niso prejeli ostanka odškodnine za ;tak» v znesku 30 milijonov dinarjev in is res tragično, da bi morali oditi sedaj, ko so se v korist svojih volilcev sprli s tovariši pod vodstvom g. Spaha ravno zato, da ves ta hak rešijo svojim volilom. Zato še kolebajo, vendar četudi omagajo, to ne more prav nič menjati značaja kabineta. Brez demokratov je vsaka mala stranka, ki se pridruži vladi, pritiklinica brez važnosti. (Op. ured.: Med tem so se tudi muslimani odločili proti uadi.) To in še marsikatero drugo dejstvo je Jalo misliti tudi slovenski kmetijski stran-da je izjavila, da ne more iti zraven. Odgovornost je bridka stvar, posebno v današnjih časih, ko ljudje nezaupni in nervozni iščejo krivcev, kjer jih ni. Na ■i rokih plečih demokratske stranke, so se razbijali valovi nezadovoljstva, ki je nna zanj nosila odgovornost, da si je bila irez krivde. Zdaj šele razvidijo premnogi, kaj je značila demokratska stranka tej državi. Modro so ukrenili poslanci SKS, da so se ognili nadaljnl odgovornosti. Marsikaj hi bilo težje, če bi oni sedeli v vladi, vsi drugi pa izven nje. In marsikaj v kon-sielaciji strank se bo moglo razvijati drugače v tej razdrapani Sloveniji, ko se i-;:do vsi Slovenci skupno počutili v opoziciji Vse te stranke stoje z ozirom na bodoče volitve pred velikimi odgovornostmi. Morale se bodo odločiti v vprašanju: aH se koljejo še naprej radi državnopravnih vprašanj, ki v praktični politiki niso odločilne važnosti za široke mase našega ljudstva, ali pa se znebijo državnopravne epidemija, ki je prilezna čez Kolpo in Sot-io in se lotijo dela za praktične potrebe našega ljudstva, ki je nezadovoljno, ker r-o narodu vsiljuje kamen državnopravnih ;;esel, mesto kruha ekonomskega in so-v:alaopoJI115»ej» zakonodajstva. Bi^ar ara devizni promet Tečaj dinarja pada nevzdržema. Ko se je dinar popravljal ln je izgledalo, da se bo mogel držati na gotovi višini, so nas mnogi naši sosedje gledali z zavistjo in bili piepričani, da se naša država že bliža končni ureditvi svojega valutnega problema. Danes je položaj drugačen in gledamo ml z zavistjo, kako se bliža avstrijska krona stabilizaciji in kako se popravlja nemška marka, ki je kazala šc pred kratkim znake težke bolezni Kaj je krivo tako nepričakovanemu padanju dinarja? Ako pustimo na strani vse občne vzroke, zakaj je valuta sploh slaba, bo pač menda krivo nenadnemu padcu to, da se Plavšičev načrt ni izvajal dovolj odločno in dosledno. Ze odkritja v nekaterih bankah potrjujejo, da so te banke s špekulacijami njegov načrt močno križale. Na drugi strani pa izgleda, da se je proti Plavšiču iz gotove strani zelo intrigiralo, kar je gotovo tudi oviralo njegovo akcijo. Težko je reči, ali je bil Plavšičev program za izboljšanje valute več ali manj primeren. Dokler se je dosledno izvajal, je kazal uspehe. Poznejši neuspehi pa gotovo ne izvirajo samo iz pomanjkanja dolarjev. S staro vlado sta odstopila tudi finančni minister dr. Kumanudi in njegov pomočnik Plavšič, s čemer preneha Plavšičeva akcija in tudi njegov devizni pravilnik ne bo stopil v veljavo. Novi finančni minister dr. Milorad Sto-jadinovič se je svoječasno kot direktor Srbsko-angleške banke zelo odločno zavzemal za svobodno denarno trgovino in je, kakor izgleda svojim prejšnjim načelom ostal zvest. Iz depeše, ki jo je poslal predvčerajšnjim novi finančni minister zagrebški borzi, se da sklepati, da se bodo omejitve denarne trgovine znatno omilile in končno popolnoma odpravile. Depeša, podpisana od borznega komisarja Ceraniča se glasi: »Gospod finančni minister dr. Milorad Stojadinovič mi je naročil, da Vam sporočim nastopno: 1.) Gospod minister izroča najprej pozdrave svojim dosedanjim tovarišem in vsem zagrebškim gospodarskim krogom, na katerih sodelovanje v korist splošnega gospodarskega in finančnega napredka našega celokupnega naroda računa. 2.) Za današnjo in jutrišnjo borzo vzdržuje g. finančni minister dosedanji način poslovanja in vse določbe, ki so bile izdane od poprejšnjega finančnega ministrstva za borzo od 15. t. m. — čeprav se g. minister ne strinja s tem načinom poslovanja in s temi določbami. 3.) O. minister bo takoj pod-vzel mere za spremembo dosedanjega pravilnika na borzi. Seveda ne želi, da bi se s to spremembo povzročile zmede, kajti on je nazirauja, da bi bili takšni skoki v naši valutni politiki škodljivi za razvoj našega narodnega gospodarstva, posebno za našo izvozno in uvozno trgovino ter za našo domačo industrijo. 4.) Od srede, to je od 20. t m. naprej, se bo na borzi poslovalo po novih določbah, ki bodo v glavnem znaten korak k svobodi poslovanja, ker današnji položaj na borzi s službeno diktiranimi in fiktivnimi kurzi ne more nadalje obstojati.* Iz te depeše je razvidno, da bo stopil že danes v veljavo novi devizni pravilnik, ki bo uvaial svobodnejše poslovanje z devizami in valutami. Na borzi je bilo gornje sporočilo od prisotnih članov sprejeto s splošnim zadovoljstvom. prva izvajanjem govornikov ugovarjali, ob sklepu pa povsem odobravali sprejete resolucije. Radiča torej zapuščajo nekdanje njegove ovčice kar v trumah. -f O Žarku Miladinoviču, dolgotrajnem ministru za pošto, brzojav in telefon. pripovedujejo beograjski listi sledečo zgodbico: V soboto proti večeru je gosp. Miladinovič doživel malo nezgodo V fraku in cilindru pripravljen za prisego, si gosp. minister ni bil na jasnem, ali se ceremonija vrši v dvoru ali r ministrskem predsedni-štvu. Obrnil se je torej telefonično na ministrsko predsedniško ter prosil za. obvestilo, kdaj in kam naj pride k prisegi. — Odgovor je bil kratek in točen: »Oprostite, gosp. Pašič Vas tokrat žal ni uvrstil v ministrsko listo . . .» Plaisirchen! -f- «Zmaga reakcijo.» Pod tem naslovom (Der Sieg der Reaktion) pri-občuje »Marburger Zeitung* uvodnik, v katerem opisuje potek zadnje krize in intrige, ki se jih je posluževala radikalna" stranka v dosego svojega cilja: prevzemanja vlade v lastne roke. Članek je zelo informativen in se konča tako - le: »Velesrbska misel proslavlja svoj na kratko odmerjeni triumf. To je zmaga reakcije. Pa navzlic temu vidimo mi v tem važnem dogodku v naši notranji politiki samo zadnji, krčevit vzpon temne rile, ki hoče ovirati misel narodnega edinstva, da bi še enkrat zasijala velesrbska misel. Radikalna stranka Je v vedno rastoči gospodarski krizi zakrivila zločin s tem. da je razvila zastavo separatizma v času. ko bi bila edina rešitev iz brezplodnih plemenskih bojev v vse obsegajoči ideji narodnega edinstva. Ampak pričakovanje. da bo močna jugoslovanska ideja pri volitvah premagala navzlic uspelim radikalskim intrigam radikal-sko separatistično domišljavost, nam dopušča mirno gledati v oči dogodkom, ki bodo sledili.* + Politika na mariborskem magistratu. Cesto smo že imeli priliko poročati o čudni politični zvezi klerikalcev in socijalistov v mariborskem občinskem svetu. Relativno večino imajo socijalisti (17 mandatov), situacijo pa obvladujejo njihovi zavezniki klerikalci s 7 mandati. Klerikalni občinski odbornik dr. Leskovar ima celo kalci zopet javen ljudski shod. na ka-mestno zastopstvo v svojih rokah. V svojem časopisju in na shodih so pa klerikalci napram magistratu v ved ni opoziciji. V pondeljek so imeli kleri-aklci zopet javen ljudski shod. na katerem so kar trije klerikalni občinski odborniki udrihali po socialističnem gospodarstvu, katero so doslej skupno vodili 6 socijalist. Še krepkejšo ofenzivo obljubljajo pri proračunski seji v četrtek zvečer. Takih političnih vezi je menda kje drugje težko najti. id '-f Napredno politično in gospodarsko društvo za vodmatski okraj v Ljubljani ima danes, dne 20. decembra ob pol 8. zvečer redno sejo. Ker je dnevni red velevažen, prosimo točne in zanesljive udeležbe. Seja se vrši v društveni knjižnici, Bohoričeva ulica 9. — Odbor. -f- Demokratska skupščina v Kri-ževcih. V nedeljo se je vršila v Kri-ževcih (severovzhodno od Zagreba), bivši trdnjavi radičevcev, skupščina demokratske stranice, ki ie v vsakem pegledu sijajno uspela. Udeležilo se je je nad 600 ljudi. Na skupščini so poročali narodni poslanci: dr. Srgjan Budisavljevid, Večeslav Wilder in Tomo Rudid. Skupščine se je udeležilo tudi okoli 50 radičevcev, ki so iz- Prosv&ta Ljubljanska drama. Sreda, 20.: »Živi mrtvec*. E. Četrtek, 21.: »Kralj na Betajnovb. B. Petek, 22.: »Svatba Krečinskega*. E. Sobota, 23.: »Idiot*. Začetek ob pol 8. C. Nedelja, 24.: Zaprto. Ljubljanska opera. Sreda, 20.: »Mefistofeles*. Izv. Četrtek, 21.: »Mefistofeles*. A. Petek, 22.: »Madame Butterfly». Gostovanje gospe Ade Poljakove. C. Sobota, 23.: »Sevilski brivec®. D. • Mariborsko gledališče: Sreda, 20.: »Prodana nevesta*. Izv. Go stuje g. Knittel, član zagrebške opere. * Akademija mariborskih gimnazijcev, ki so jo priredili v nedeljo popoldne v narodnem gledališču v proslavo rojstnega dne kralju Aleksandru, je prav lepo uspela. Gledališče .ie bilo do zadnjega kotička napolnjeno. Program je bil pester in večinoma zelo srečno izbran. Le nekaj točk je bilo pretežkih za mladino zla sti »Orest* bi bil lahko izostal. Recitacije in pevski nastopi so ugajali Orkester pod vodstvom Bajdeja je lahko ponosen na svoj uspeh. Mladina pa je najbolj uživala ob baletnem nastopu dijaka Mlakarja, ki je moral ponovno nastopiti Bi- lo M želeti, da tuffl drugi zavod! posnemajo gimnazijce z enakimi prireditvami. Ruski slikar v Mariboru. V mali dvorani Narodnega doma v Mariboru je otvoril v nedeljo razstavo svojih slik umet niški slikar, ruski grof Balman, ki je razetavil 40 slik. O razstavi bomo še poročali. »Slovenska moderna umetnost«. Narodna, Galerija v Ljubljani je izdala za Božič mapo »Slovenska moderna umetnost*, ki vsebuje v 27 krasnih umetniških reprodukcijah našo moderno V podobi. Opremljena je mapa za današnje razmere naravnost luksurirmno; umetniško je izvršil svctlotisne reprodukcije zavod Jaffe na Dunaju po slikah Šubicev, Až-beta, Petkovška, Groharja, Vesela, Kobilce, Jakopiča- Jame, St-ernena, Tratnika Vavpotiča, Avguste in Saše Šantel ter G. A. Kosa. Uvod je napisal izdaji vse-učiliščni profesor Izidor Cankar. To lepo delo si mora nabaviti vsaka slovenska hiša. mapa ne sme manjkata na mizi nobenega našega salona ali društvenega lokala; sicer pa se dajo posamezni listi dejati tudi v aparten okvir in se obesiti na steno, kjer tvorijo lep umetniški okra sek sobe. Mapa stane samo za božični čas — za nečlane Galerije SO Din, vezana 36 Din, za člane pa 20, oziroma 26 Din Dobi se v vseh ljubljanskih knjigarnah. člani pa jo naročajo pri Narodni Galeriji. Ta cena je za to razkošno delo, ki je pivo te vrste pri nas, gotovo nizka. Po novem letu se mapi cena zviša. Ne zamudite torej lepe prilike! Pevski koledar 1923. Zveza slovenskih pevskih zborov naznanja, da je Pevski koledar za leto 1923 dotiskan. Cena izvodu 10 Din. Koledar razpošilja Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8. Ne le zaradi zanimive vsebine, marveč tudi za to, da se pokrijejo ogrom ni stroški izdaje, je dolžnost vsakega pevca in vsake pevke, da si ga omisli. Društva in zbori naj koledar naroče za vse svoje člane obenem, da si na ta način ohranijo nekaj poštnih stroškov. Spori Nedeljske nogometne tekme v Zagrebu. V nedeljo so se igrale v Zagrebu vse napovedane prvenstvene tekme. Največje zanimanje je vladalo za tekmo Hašk ; Concordia, ki je bila odločilna za končno-veljavno odločitev glede prvih treh mest v prvenstveni tabeli. Kakor poudarjajo zagrebški listi pa ni šlo le za to, temveč v prvi vrsti za dokaz, katero moštvo je boljše. In Concordija je pri nedeljski tekmi dokazala, da je danes najboljše moštvo ne le Zagreba, temveč cele našt Jugoslavije. Premagala je oficijelnega prvaka Haška s 3 : 0 (0 : 0). — Ostali izidi v Zagrebu: Croatia : Slaven 2 : 0 (0 : 0), Grafika : Uskok 3. : 1, Atena : Južna železnica 10 : 0. Občni zbor S. K. Ilirije v Ljubljeni se vrši v sredo, dne 20. decembra ob 7. zvečer v verandi na Južnem kolodvoru in ne kot je bilo prvotno poročano v torek v dvorani akad. dr. »Jadran*. Tajnik. Obfave * Protestni shod hišnih posestnikov v Ljubljani se vrši v četrtek, dne 21. t. m. ob 7. uri zvečer na verandi hotela »Union*. Na shodu se bo protestiralo proti predloženi stanovanjski noveli, stanovanjskemu pravilniku, kateri v nekaterih točkah ni v skladu s stanovanjskim zakonom. Nadalje se bo ugovarjalo proti nameravanemu povišanju državnega hišnega davka kakor tudi proti sedanji na-redbi o pobiranju občinske davščine na nezazidane parcele v Ljubljani, s katero se ie mnogo ljubljanskih posestnikov krivično obremenilo. V očigled tako važnim stanovskim zadevam pričakuje prav obilne udeležbe društveni odbor. * Društvo »Soča* v Ljubljani vabi svoje člane in prijatelje na predavanje, ki se vrši v soboto, dne 23. t. m. v salonu »Pri levu*. — Predava gospod Karel Mahkota o »neodrešeni domovini. (Primorski in Koroški) s skioptičnimi slikami. Začetek točno ob osmih in pol zvečer. Vstop prost * Dijaški kuhinji Domovina v Ljubljani so darovale učenke IV. razreda Mladike vsoto 620 K v počaščenje spomina ge. Kat. Grošljeve. Odbor Domovine se mladim darovalkam toplo zahvaljuje. Mariborska porota Maribor, 19. decembra. «če je božja volja, bo Bog že dal, da bo boljše*. Tako je zagrozil dne 6. septembra svoji ženi pristav Peter Sahernik v Zg. Kaplji, tile ob državni meji Zakonca sta se prepirala- ker je imel Sahernik onstran meje v Hrastu ljubavno razmerje z neko deklo Elizabeto Berdonšek. Pristavil je še »Ne bo več dolgo* ia s tako silo sunil ženo v prša, da je odletela par korakov nazaj. Za Ivano Saheraikovo je res kmalu prišla zadnja ura. Zakonca od tega prepira naprej nista več govorila. Čez tri dni, dne 8. septembra je prihitel Peter Sahernik k' orožnikom na Kaplji in tam javil, da je imel tatove ki so mu baje pokradli 6000 K, čevlje in usnje in ubili ženo. Sodna komisija jo našla v Sahernikovi kuhinji na tleh mrtvo truplo Ivane Saheraikove. Pod glavo je imela okrvavljeno brezovo poleno. nad obrvmi pa Široko zevajočo rano. Orožniki so prvotno verjeli obdolženčevemu fingiranemu ropu in ga pustili na prostem. Nadaljnjo poizvedovanje pa je kmalu vrglo sum na Sahernika samega, Pri ponovni hišni preiskavi so namreč našli orožniki na, podstrešju globoko v plevah zakopane čevlje umrle, ki bi naj bili ukradeni, kos podplatov in za tramom sliko Elizabete Berdonšek. V noči pred umorom je pri Sahernikovi sosedi nekdo močno zaropotal na okno. zjutraj pa so našli pred oknom ostrv last Petra Sahernika. ki je s tem hotel ugladiti pot »tujemu roparju*. Kovček, iz katerega bi naj neznani ropar ukradel denar, je bil nepoškodovan, ključ pa je nosila vedno umrla. Kritični dan je bil obdolženi sam doma. Sin je odšel na božjo pot, hčerko pa je poslal na pašo in sam odšel k svoji sestri Jeri Sahernikovi, le da se je odhajaje za nekaj časa še vrnil v hišo »vole napajat*. Hčerina je kmalu nato slišala na pašo neko stokanje in tudi pes pri hiši je lajal. Ko ie opoldne prignala živino domov in pogledala skozi okno, je videla na tleh krvavo mater in dogodek sporočila sosedi Ditigerjevi. Ko se je s to vrnila domov, pa jima je že prišel nasproti obdolženi rekoč: »Okraden sem in žena je ubita*. Sahernik je še pri poroti odločno tajil umor. Novega tudi priče niso nič povedale. Porotniki so z 8 glasovi proti 4 potrdili vprašanje umora in Sahernik je bil obsojen v smrt na ve šalili. Cestna roparja. Končno nekaj izpremembe v porotrf dvorani: po številnih krvavih umorih in ubojih je prišel na vrsto rop. Dne 8. novembra" se je pripeljal Ervin Vavpotič iz Z g. Kungote nad Mariborom na večer s kolesom v gostilno Ivane PaheT-nikove po meso. Pred hišo je naslonil kolo in čakal v veži, da mu odtehtajo meso. V bližini gostilne je videl nekega moškega in tudi v gostilniški sobi je sedel moški, ki se je kmalu nato pridružil možu, ki je bil zunaj na cesti. Kot se je pozneje izkazalo, sta bila to Herman Burdian in Franc Juhart, delavca iz Sp. Kungote. Ko se je Vavpotič vraga! s kolesom proti domu, sta naenkrat skočila iz cestnega jarka Herman Burdian in Franc Juhart. Burdian je zagrabil Vavpotiča za, nahrbtnik, ga vrgel s kolesa, mu pripeljal dve zaušnici in mu zagrozil, da ga ubije, če komu pove. da sta mu vzela kolo. Juhart je med tem odpeljal kolo. Vavpotič je k sreči zdrav pribežal v Pahemikovo gostilno m joka-je pripovedoval, kaj se mu je zgodilo. Roparja so orožniki kmalu izsledili. Burdian je najprej tajil, potem pa dejanje priznal. Orožniku je Burdian tudi povedal, da se nahaja oropano kolo v sado-nosniku njegovega gospodarja, kjer so kolo res našli. Na sodišču pa sta obdolženca začela naenkrat tajiti in se izgovarjati tudi s popolno pijanostjo, česar pa nobena priča ni mogla potrditi. V zagovoru obeh obdolžencev, kar mrgoli protislovij, dočim slikajo Vavpotiča kot dobrega in resnicoljubnega fanta. Obtoženca" Burdian in Juhart sta tudi pred porotniki vztrajala pri svojem zagovora, kar jima pa ni nič pomagalo. Porotnic so soglasno potrdili hudodelstvo ropa. Senat ^je obsodil obdolženca vsakega na 9 let težke ječe. Cl^ldS IWrere: 16 Obsojenci 4. Eva. Vedno nepremično naslonjen na svoj dimnik, sklanja Pietro Ferrati ; vojo glavo, kakor da so mu misli pretežke. Kdor razgiba stotisoče ljudi, tudi občuti odgovornost, ki si jo ja naiožiL Pietro Ferrati gleda pred še in pogled mu bega po zapuščeni ulici zdolaj. Potem ee ustavi na razsvetljenem števniku ure, ki stoji na križišču. Kazalci kažejo baš polnoč. Velika^ skoraj gluha tišina vlada iatformi po prstih in je govoril sam • seboj le iz tiha. Sedaj stoji, nepremično in prisluškuje. Od daleč, priha, ja iz zraka rooot, ki postaja vedno določnejši. Pietro Ferrati dvisne gU-vo in cosluSa. rocot letala, la ko nagne ona z juga v ravni smeri proti blokom in se sedaj spušča iz višine . . v Pietro Ferrati se naglo skloni in dvigne neko reč, ki leži na tleh pri njegovih nogah, električno svetilko velike jakosti, konstruirano s parabo-ličnimi zrcali in koncentričnimi lečami, pravi pravcati svetilnik. To pripravo postavi Pietro Ferrati naglo na dimnik in jo pritrdi ter nato odpre. Ravni žarek šine v kotu petinštiridesetih stopinj naravnost v južno smer. To je torej prav dober kažipot in zvezda vodnica. Letalo, ki bi hotelo pristati, dobi tako najboljšo orientacijo, tem bolj ker je zrak nad bloki še vedno nasičen z lahko meglico, v kateri je žarek iz svetilnika na platformi bloka kakor daleč naokrog vidna mlečnobela svetla točka. Čim zapazi letalo ta znak, takoj zakrmark obrne in se napoti naravnost proti temu svetilniku. Deset sekund pozneje pristane in Pietro Ferrati ga spozna: Letalo modela Baby, monoplan, 3-33 m širine, petsto PS, in niti najmanjšega leska na jeklenih krilih niti ca kabini iz dvakrat varjenega kristala. Letelo vodi mojstrska roks, naravnost v sredo platforme, kjer pristane '-•iadko ia lahno. S sedeža skoči ralot. I druzega in si Ta pilot je ženska. Sicer ni nikogar v letalu ... . . Ta ženska se napoti Daravnost k Pietru Ferratiju, se mu vrže na prša, ga žarko objame in poljublja, divje, kakor se poljubljajo le ljubimci _ Tudi on jo objema in poljublja m ne pustita. Takrat jej je on tudi vse priznal, da je odšel svoječasno in tako nenadoma, ker se je izpreobrnil v najradikalnejšega apostola anarhije, v voditelja in osvoboditelja zasužnjenega delavstva, kateremu hoče odslej posvetiti vse svoje moči in vse svoje v tem objemu glavo in \ življenje . . . Ponosno je sprejela ona to izpoved svojega ljubimca in jo varovala pri sebi. kakor varuje žena • •„„ „„„ sad svoie ljubezni. Ona se s temi ide- "Sa Ton *U sta se na- jami nikakor ni mogla strinjati kajti Ona m on, . . . k^k ^^ gir. ^ Mac Head Vohra se je pretakala jej padejo žarki lune v lice, spoznamo Evo Mac Head Vohr, hčerko guver- šla baš ta dva na celem božjem nem svetu? Ona iz krvi gospodarja gospodarjev, on pa vodja upornih sužnjev? Kakor se pač najdejo ljubimci, ... po slučaju. Spoznal jo je, ko je še bil v službi tvornice in ko je konstruiral viseči most. Petindvajset let mu je bflo takrat, njej pa devetnajst. Pri prvem pogledu sta oba čutila. kako ju je pretreslo do priobin njunih src, . . . pozneje je on nenadoma zapustil Siturgic in izginil, ne da bi bil kdo vedel, zakaj, da. niti njegov brat ni poznrl vzroka. Ona je na tihem mnogo trpela zaradi t°ga odhoda. Dve leti pozneje sta se naenkrat in po slučaju zopet srečala r New Yorku, in v Tročem vrtincu vi- v njenih žilah in ona je imela mnogo preveč aristokratskega ponosa in pa smisla za realnost, da bi bila sledila takšnim utopijam, zlasti pa socialnim utopijam. Toda njena strast za antiko in za zgodovino jo je že v naprej napolnila z živim zanimanjem in navdušenjem za prizor prihajajoče državljanske vojne, ki bodo še hujše, še bolj "krvave in zagrizene, ko one nekdanje v prošlosti, v dobi patricijev in plebejcev. Marija in Sulle, Robespier-ra, Lenina ... Ni dvomila, kakšen bo izid in p-edočevala si je v svoji realnosti vedno, da so končno vsi ti vo-dite\ji vendar le podlegli, vsi ti zma-ealei. . . . kajti zmagi je brez odlaga- harnen-a poletnega dne sta vzela drug nja m brez odpuščanja sledil razKroj " "prisegla, da se več i in propad rase, nato prihod barbarov in svežih plemen, povratek odločne reakcije, absolutnega despotizma . . . Vse to jej je bilo jasno. Zato m dvo-mila niti sekundo, kakšen bo izid velike borbe . . . Vkljub temu pa m poskusila, niti s prstom ni ganila, aa bi izpreobrnila svojega ljubljenega. Ljubila ga je, kakršen je bil. in mnogo prevroče, preveč žarko in docela prirodno. spolno. Če bi se on vdal njenim idejam, njenemu prepričanju, bi izgubil vso svojo veličino in bi vec ne bil on. bi več ne bil vreden ljubezni Vprašanja, ali je res tako ali ne. tega vprašanja si ona niti ni upala staviti, niti ni želela, da bi kdaj prišlo do poizkusa . . . Zato je molčala in sprejela ljubezen, kakor je prišla, naglo. nepričakovano, zmagovito, čutno", v kontrastih ... In tako se jej je vdala, da bi bila brez pomisleka postala njegova špijonka, če bi bil on to zahteval. Toda on jo je preveč spoštoval, da bi bil hotel zahtevati od nje kdaj kaj več, kakor njo samo in samo njo. Ta dva poedinca, vsak iz svojega sovražnega tabora, sta imela moči dovolj, da sta bila drug drugemu vse r ljubezni in nič izven nje. Baš to j« bij tudi njun največji pb- ' (Dalja jjrihodniiČS, omače vesti * Kralj v oficirskem domu. V bo- ato z zelenjem okrašenih prostorih »eograjskega oficirskega doma se je r nedeljo zvečer vršila zabava povo-!om rojstnega dneva Njeg. Veličan-;tva kralja Aleksandra. Kmalu po ievetih je prišel kralj s kraljico. Kralj e bil v general slu uniformi, kraljica n v bogati beli plesni toaleti. Po »rvem pozdravu se je kralj nekoliko :asa razgovarjal s predsednikom Skupščine dr. L ukini de m, potem pa je >o svojem prvem adjutantu generalu ^adžiču pozval k sebi gosp. Švetoza-a Pribičevica, s katerim se je dolgo n živahno razgovarjal. * Božične počitnice na šolah. Višji »olski svet je z razpisom z dne 18. i. m., št. 17. 129 odredil, da se prično etošnje počitnice na vseh šolah že v »oboto, dne 23. decembra in naj tra-Rjo do vštetega dne 2. januarja 1923. Sedni pouk se ukine v petek, dne 22. !. m. popoldne in se zopet prične v redo. dne 3. januarja 1923. * Strašne žrtve snežnih žametov v 3osni. Kakor smo že poročali, so div-iali te dni po vsej Bosni snežni vihar-i, kakršnih narod že desetletja ne wmni. Nekateri kraji so se izpreme-iili v pravo puščavo. Tako je v okraju Livnu vsled velikih žametov in nraza zmrznilo 13 oseb, 233 konj, 17 roved in 528 ovac. Snežni orkani, ki 10 razsajali štiri dni nepretrgoma, so lasuli vsa pota in onemogočili vsak iromet. Na posameznih krajih je zapadel sneg 6 do 7 metrov na debelo. i-rse ponesrečene osebe je zajel snež- 11 zamet, ko so se na konjičkih z drčami vračali iz bližnjih gozdov in jih tasul s konji vred. V Velikem Ga-Deru, nedaleč od Livna, je 305 ovac 5 pastirjem vred našlo smrt v reki Strubi. Po uradnih poročilih pa je fazven navedenih 13 oseb ponesrečilo 5e mnogo drugih, ker je mnogo vasi, Iz katerih so ljudje odšli pred zametom, a se še dosedaj niso vrnili. Bosanska pokrajinska uprava je odposlala v opustošene kraje mnogo vojaštva, ki je noč in dan na delu, da omogoči dohod k zasutim vasem. * Pravilnik za poštno službo. Da se avede enotno poštno poslovanje v celi naši državi, jie ministrstvo pošte in brzojava sklenilo izdati pravilnik za notranjo poštno službo. Trije deli tega pravilnika so že izšli, četrti in zadnji pa izide v kratkem. Pni del obsega tplošne odredbe, drugi del pisemsko službo, tretji poslovanje s paketi in denarnimi pismi, četrti del bo pa obsegal predpise, veljavne za blagajniško službovanje. Vsem poštnim uslužbencem je pravilnik dobrodošel. * Imenovanja v državni službi. Na dotedanjih službenih mestih so imenovani: višji policijski komisar pri policijski direkciji v Ljubljani Avgust Del Linz za policijskega svetnika, policijska komisar ja Karel Pestevšek v Mariboru in Viktor Kokalj v Ljubljani za višja policijska komisarja. — V sodno-pisarniški službi so bili imenovani za kancliste preko si-stemiziranega stanja in brez določenega službenega mesta na dosedanjih mestih ofieianti: Anton Močnik pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani, Fortunat Sta-novšek pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni, Josip Skrem pri okrajnem sodišču v Žužemberku, Anton Kogej pri okrajnem sodišču v Velikih Laščah in Mihael Martin Pintarič pri okrajnem sodišču v Radovljici. — Marija Lipovšek je imenovana za provizorno jetniško paznico pri okrožnem sodišču v Celju. * Smrtna kosa. V Litiji je umrla ga. Gabrijela Trškan, roj. Burger. — V Hrastniku je umrl gostilničar Jože Ban-tan. Dasi ni bil našega mišljenja, je bil kot poštenjak splošno čislan. N. v m. p.! — V Mokronogu je umrl v pondeljek ugledni posestnik g. Ivan Pleskovič v visoki starosti 80 let. Pogreb se vrši danes dopoldne. Čislani rodbini naše sožalje. možnih. inteligentnih gospodičen. oziroma vdov, bi hotela posoditi Din 7000'— na mesečne obroke poštenemu Slovencu, 29 let staremu, s fiksno plačo. V zahvalo zato nudi roko in srce. Cenj. ponudbe pod šifro „Domačin 7000" na anončno družbo Aloma Companj, Ljubljana, Kongresni trg 3. 4326 substituta sprejme 4300 notar Kramer v Dolnji Lendavi. * Novi častni kanonik. Gospod dr. Franc Ušeničnik, vseučiliški profesor, je imenovan za častnega kanonika stolnega kapitlja ljubljanskega. * Promocija. Gospod Zvonko Zemljič iz Slatine-Radenci je bil dne 13. decembra na veterinarski visoki šoli v Brnu promoviran za živinozdravnika. * Zdravstveno stanje v Ljubljani. V tednu od 10. do 16. decembra se je v mestni občini ljubljanski rodilo 25 otrok umrlo pa 15 moških in 12 žensk, torej skupaj 27 oseb in sicer: 6 oseb za jeti-ko, 4 za srčno hibo, 2 za življensko slabostjo, 1 za pljučnico, 1 za davico, 1 za škrlatico, 1 za zastrupljenjem rane, 1 za možgansko kapjo, 1 za rakom, 9 oseb pa vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. Na nalezljivih boleznih je obolelo 8 oseb: 3 za davico, 3 za škrlatico, 1 za trahomom in 1 za grižo. * Sedež uradnega živinozdravnika v Braslovčah. Sedež uradnega živinozdrav nika na Vranskem in sedež uradnega živinozdravnika pri politični ekspozituri v Mozirju sta prenešena v Brasiovče in združena tako, da tvorijo občine sodnega okraja gornjograjskega, politična ekspozitura v Mozirju in občine sodnega okraja Vranskega v veterinarskem oziru en službeni okoliš. Posli veterinarske in živinozdravniške službe v tem okolišu so poverjeni uradnemu živinozdravniku Filipu Kultererju na Vranskem, ki se preseli v Brasiovče. * Lepo božično darilo slepcem. Prejeli smo: Za vse dobro vneti g. major Cola-rie je izročil g. katehetu F. Bonaou kot božično darilo našim dragim slepcem prelepo vsoto 10.000 kron, ki jo je z veliko požrtvovalnostjo nabral v raznih meščanskih krogih med katerimi so se prav posebno odlikovali: gdč. Minka Ogorel-čeva, hči tovarnarja, g. Fran Lavtižar in Josip Turk, posestnika Poskrbelo se bo, da se ta vsota primerno porazdeli med slepe kočevskega zavoda. Ne enkrat, še večkrat, ne samo sporadično, tem več kar najčešče naj naš slepi brat in mladenka občuti kak' solnce žlahtne dejanske ljubezni v srcih Slovencev gor gre! Bog plati! — Frane Bonač, katehet. * Delavnice za invalidske proteze. Za časa vojne so srbski invalidi dobivali proteze v Franciji, a invalidi iz ostalih pokrajin na Dunaju, v Gradcu. Pečuju, Temišvaru, Zagrebu, Banjaluki in Ljubljani. Po prevratu pa so se ustanovile pri nas nove delavnice za proteze, ki obstojajo še danes v Beogradu, Zagrebu Ljubljani, Nišu, Banjaluki in v Trebi-nju. V vseh teh delavnicah so zaposleni večinoma invalidi. * Spomenik na Kumanovu. V Beogradu se je sestavil odbor, kateremu je poverjena naloga, da postavi spomenik na Kumanovu. Predsednik tega odbora, ki je že pričel zbirati prispevke, je g. Stoj. Stojanovič, polk. v p. * Državna borza dela. Pri vseh podružnicah »Državne borze dela* v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 3. do 9. decembra 1922 dela 264 moških in 96 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 182 moških in 53 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 174. Promet od 1. januarja do 9. decembra 1922 izkazuje 35.774 strank in sicer 17.195 delodajalcev in 18.579 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 10.596. Dela iščejo: stavb, ključavničarji, kovači, sedlarji, vrtnarji, brivci, pleskarji, črkoslikarji, krojači, šivilje, strojniki, kurjači, tov. delavci, tov. delavke, dninarji, dninarice, šteparice, šoferji, fotografi, trgov, sotrudniki, pisar, moči, natakarice, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: rudarji, čevljarji, livarji, stroj, ključavničarji, železostru-garji, mizarji, pleekarji, strojniki, tapet-niki, Žagarji za beneč. jarem, kleparji, scsdavičarjl slaščičarji, vajenci, vajenke itd. * Zopet eden. Včeraj se je vršila pred deželnim sodiščem v Ljubljani končna razprava v tiskovni pravdi dr. Gregorja Žerjava proti svoječasnemu odgovornemu uredniku »Jugoslavije* in članu načelstva NSS Čebinu, ki je v več člankih očital dr. Žerjavu laž. V znani polemiki z cJugoslavijo* zaradi nepotrditve izvolitve Antona Peska ljubljanskim županom, je priobčil dr. Žerjav v našem listu izjavo, v kateri je med drugim omenil, da pokrajinski namestnik v Peskovi zadevi ni mogel drugače ravnati, nego odrediti, da se vrše poizvedbe s primerno obzirnostjo. Ta izjava dr. Žerjava je dala »Jugoslaviji* povod, da je očitala v več člankih dr. Žerjavu, da se je zlagal. Razen tega je »Jugoslavija* v nekem članku imenovala dr. Žerjava za-smehljivo »Zida dr. Žerjava*. Proti obtožbi. ki jo je vložil dr. Žerjav zaradi teh žalitev, se je Dominik Čebin zgovar-jal, da člankov sicer ni pisal, da pa prevzame zanje polno odgovornost in da nastopi zanje dokaz resnice. Zadeva se je vlekla skoro pol drugo leto. Kot pri- t či sta bili zaslišani pokrajinski namest-' nik Ivan Hribar in njegov namestnik dr. Vilko Baltič, ki sta potrdila resničnost dr. Žerjavove izjave in postavila trditve »Jugoslavije* na laž. Poskušeni dokaz resnice se je »Jugoslaviji* seveda popolnoma ponesrečil in včeraj je bila razglašena sodba, s katero je bil odgovorni urednik obsojen na 1000 Din globe, odnosno mesec dni zapora. * Ogromen požar v Splitu. V noči od sobote na nedeljo je požar uničil železniške delavnice v Splitu. Skoda gre v mnoge milijone in je tem večja, ker so dalmatinske normalnotirne železnice brez zveze z ostalim prometnim omrežjem države, tako da jim preti vsled uničenja popravilnic zastoj. Preiskava o vzrokih požara je v teku. * Ogenj. Včeraj dopoldne se je vnela lesena baraka Frana Muleca ob Poti v Rožno dolino in je pogorela do taL Kako je nastal ogenj še ni dognano. * Žrtev neprevidnosti V nedeljo zjutraj je Roza Baumann, gospodinja pri nekem mariborskem krojaču, hotela na Pobrežju prekoračiti železniški tir v zaseki med Tržaško cesto in kaznilnico, kjer je prehod strogo prepovedan. V tem trenutku se je pripeljala po tiru lokomotiva, ki jo je zadela s tako silo, da je Baumannova naslednjega dne umrla v mariborski bolnici * Ribičeva nesreča na zmrznjenem jezeru. Te dni je šel subotiški ribič Vrba-nič Stevan preko zmrznjenega paličkega »fiMS Mi okušalo trpežno Bie gantno. /i jezera in na njegovo nesrečo se mu 5e pričel lomiti led pod nogami V srenut- ku je izginil pod ledeno skorjo. Ribiči so opazili prizor in takoj hiteli poneere-čenemu tovarišu na pomoč ter ga z vrvjo izvlekli izpod ledene 6korje. Vrbanič je bil zelo opraskan od leda in tako zmrznjen, da je malo upanja, da ostanr pri življenju. * Velika tatvina. V poslopje Alojzija Krefta v Očeslavcih na Štajerskem so v noči 14. decembra vlomili tatovi ter odnesli vso obleko in posteljno perilo v skupni vredrosti nad 150.000 kron. V isti noči so nameravali vlomiti tudi v trgovino Josipa Hermana, pa so bili pravočasno prepodeni. Tatovom so baje že na sledu. * Usmiljenim srcem! Mati 9 nedoraslih otrok živi v velikem pomanjkanju. Dobrodošla bi ji vsaka podpora, bodisi v denarju, blagu sJi obleki. Prispevki naj se pošljejo na upravništvo »Jutra* v Prešernovi ulici. * Pogreša se 44 let stari Franc Kovačij, rodom iz Litije, ki je dne 14. decembra odpotoval od svojega svaka v Mostah pri Radovljici v Ljubljano, da si preskrbi potni list za Švico. Ker se ni več vrnil, domnevajo, da se mu je pripetila kaka nesreča. Imel je večjo vsote denarja pri sebi Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani ttanala aa BO MMdl 01». S*—, »aaHh •adallajlh S baaadl I Oia. — TrgovaB afllaal. 4oplao*aa|«, pram!6nin« d* SO baaadl 6 tX»„ »aklk nd«l|n|ih 8 brni) 9 01«. — Plaia •• aapra|. (Lahka *»<« » — cnamkah.) Na »pr«ltn|a aa adso»ar)a la, »ka [a rpr>l«n|n pritotan« anaoika ta adgovor. — Izurjena stenograflnja ( lovenska in nemška) in strojepiska z daljšo prasko išče službe. Ponudbe pod »Januar* na upravo »Jutra*. 433 S Strojepiske, dobro izvežbano, se išče za notarsko pisarno na deželi. Ponudbe z referencami pod »Strojepiska* na upravništvo »Jutra*. 4321 Inteligentna gospa, srednjih let, vajena gospo dinjstva iu kuhanja, išče za 15. januar ali 1. februar mesta gospodinjo k samostojnemu gospodu Gre tudi k fini dami kot pomoč gospodinji. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Gospodinja*. 4322 Gospodična z večletno prakso išče mesta blagajničarke v večji detajlni trgovini, najljubše v mauufak-tnrni v Mariboru ali Ljubljani. Ceujene ponudbe do 26. t. m. na upravništvo »Jutra* pod »blagajna*. 4325 Dobi se v vseh boljših trgovinah za kože ter na veliko pri BERSON-KAVCUK, d. d. Zagreb, Wilsonov trg 7. Donašalko, izurjeno, z dobrimi spričevali, išče za takoj restavracija-hotel »Štrukelj*. 4332 Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest da je naš dobri soprog, oče, stari oče in tast, gospod posestnik včeraj zjutraj po kratkem trpljenju, star 80 let, mirno preminuL Pogreb se vrši 20. t m. zjutraj iz hiše žalosti na pokopališče v Mokronogu. Mokronog, dne 19. decembra 1922. 4337 Žalujoči ostali. (f^jKSS^jgj . ........— -..._ ■ Trgoveo, 4314 27 let star, ki je že dlje časa vodd trgovino z mešanim blagom, z dobrim nastopom, vaien tudi nekoliko manipulacije z žganjem, išče službe kot poslovodja, skladiščnik ali potnik pri večjem podjetja. Naslov v upravi «Jutr:». Absolvent abiturijentskega tečaja, zanesljiv knjigovodja in kore-sponiient, išče službe pri industrijskem podjetju. Ponudbe pod »Industrija* na upravo -Jutra*. 4236 Iščem službe 4217 kakoršnokoli pač, zmožen slovenskega, nem kega, italijanskega jezika v govoru in pisavi. Vzamem vsako mesto bodisi v Ljubljani ali na deželi. Zaposlen sem bil kot skladiščnik in samostcu odgovorni uradnik pri večjih tvrdkab. Sem zmožen knjigovodstva in korespondence. Pismene ponudbe pod na upravo »Jutra*. 4333 Proda se 4329 skoro nova frak - obleka in salonska suknja. Ogledati si se od ene do štirih vsak dan. Vegova ulica 12/11, levo. Dva nova 'isalna stroja, se radi opustitve pisarne jako ceno prodasta. Naslov v uprav-ništvu «Jutra>. 4295 Makovo seme za potice nudi po nizki ceni Sever & Komp., Ljubljana, TVolfova ul. 12. 4301 Tri tisoč kil orehov imam naprodaj, cena po do-govorum, dobava takoj, istotako prodaja jabolka in kupuje vse deželne pridelke. Ivan Jereb, trgovec in posestnik, Dobrava, Gorenja vas. 426;> 5£ Lepa stavbna parcela v mestu se proda ali da v najem, ker je tudi pripravna za skladišče, Ponudbe pod »Ugodna lega* na upravo »Jutra*. 4331 Redka priložnost. Dobro idoča trgevina z mešanim blagom, z lepimi velikimi poslopji na zelo prometnem kraju na deželi, se radi družinskih razmer takoj ugodno proda. Išče se tudi družabnik, oziroma v račun se vzame malo posestvo. 5000 kron nagrade dobi, ki preskrbi mirni stranki s tremi družinskimi člani stanovanje, obstoječe iz 2 do 3 sob s kuhinjo, pritiklinami in, če mogoče, s kopalnico, tudi v novi zgradbi. Cenjene ponudbe je poslati upravi »Jutra* pod »Mirna Etranka*. Zenltna ponudba. Trgovec, srednje starosti, se zaradi pomanjkanja časa in zvez želi tem potem seznaniti z gospodično ali vdovo od 3C do 35 let, ki ima nekaj premoženja in po možnosti stanovanje v Ljubljani. Diskretnost zajamčena. Le resne po nudbe s sliko, ki se vrne, ns upravo »Jutra* pod »Dalma-tinec*. 433Č Išče se posojilo 430: po K 700.000'— na vrednostne posestvo po E 1,500.000— proti vknjižbi na prvo meste lU°/0 obresti, prostim st no vanjem, po kurzni veljavi ra-čunjeno. Ponndbe pod »Sigur nost* na upravo »Jutra*. It6e se kompanjon s kapitalom od 200.000 E naprej za otvoritev piodo nosnega trgovskega podjetja, v katerem more sam oseb no sodelovati. Ponudbe p« »Trgovec* na upravo »Jutra* 4*4 Samostojen obrtnik, v srednjih letih želi znanj; z gospodično ali vdovo z neka premoženja, v svrho povečanj« obrata. Prosi se le za resn< ponudbe pod »Samostojec obrtnik* na upravo »Jutra* 4319 siliti iii; Od navadne do najfineje opreme. Cene dnevne. 141/1 Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 (KoIIzej). Zlato polnilno ~ Pero je primerno darilo sa gospode in dame. Cena od 135 do 225 Din. Af. Tičar, Ljubljana jefcgfeLTgavg ulica. gu^Kj^AOzaoaajiaijUMua* tmasrnK* ZAHVALA. Za mnogobrojne dokaze presrčnega sočutja o priliki pre-brdike izgube našega nepozabnega sina, brata, strica, svaka, gospoda Ferdinanda Paara in za ljubeznjivo spremstvo na njegovi zadnji poti izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo prečastitim gg. duhovnikom, g. dr. Kogoju, uradništvu Kranjske industrijske družbe, urad-ništvu carinskega urada in slavnemu občinstvu, ki je v tako obilnem številu prihitelo, da mu izkaže zadnjo čast. Iskrena zahvala tudi vsem darovalcem vencev. Na Jesenicah, dne 18. decembra 1922. 4340 Žalujoči ostali rodh:n8 Paarove. ] galoše | sviter J gamaše \ rokavice {steznike J nahrbtnike j nočne srajce J snežne :evlje | vezeno perilo J povojn.gamaše