Leto XXII., št. 8 V organizaciji Ja mol, kolikor moli — toliko pravic« fofca|a H. la 35. da« ▼ m—im Stopiti morajo UU IrmnUraal Ib podpisani Ur oprcmlfanl I Itonipiljko dot. organic««!)*. dani »trokomik organizacl), priklfnienl Strokovni koal« *1# za Sloranifo, dobtrafo list brezplačno. 9*kopisi M n« rraCat*. UradniitTO in a p r a v ai Lfnbifana, poitni predal 2M> © čakovni račun itar. 13.563. Teleion intemrban It. 3479. Kvišku glave i. maja 1935 Ne izpričujte samo z mogočnimi manifestacijami svojih zahtev po demokraciji, miru in svobodi, temveč podvojite, potrojite svoje moči v borbi zoper vse oblike in načine socialne reakcije! Zbirajte v mogočne armade vse sile, zlijte jih v enotno fronto, kateri stojte na čelu in jo vodite v boj za spremembo krivičnega reda, da bo zaživel človek lepše in boljše življenje! Stopajte kljubovalno vedno naprej preko vseh ovir, preko vseh trenotnih porazov, k socialni osvoboditvi vsega delovnega ljudstva! Praznik Prvega maja, delavski praznik naj bo prazno-van od vseh, ki so izkoriščani. Naš boj bodi kakor orkan vsega delovnega ljudstva. Proti oboroževanju! Proti fašizmu! Za mir! Za demokratska prava in svobodo delovnega ljudstva. Za priznanje Sovjetske Rusije! Strokovna komisija za Slovenijo. PRVI MAJ! Poglejmo drug drugemu v otfl Pivi maj, delavski prašnik Je tul Naj bo delavski praznik enotno praznovan! Kdor Je za enotno proslavo Prvega maja, ta Je tudi za skupen boji (Oklic Strok, komisije za Slovenijo.) Vsem delavcem in delavkam Slovenijel Ofenziva kapitalizma Vrgli so se na zakon o zaščiti delavcev in na zakon o socialnem zavarovanju. Najprej so zahtevali, da se odpravijo socialno-politične določbe obrtnega zakona, sedaj so pa napravile njih korporacije še načrt, ki gre daleč preko tega, kar so delodajalci zahtevali doslej. Izdelali so delodajalci novo besedilo zakona o zaščiti delavcev in zakona o socialnem zavarovanju. V dosego teh zahtev so angažirali tudi različne politične faktorje in celo vrsto svojih ljudi, ki naj pod-pro te njihove zahteve. Zastajati mora človeku pamet, če pregleduje te načrte. V dobi ogromne nezaposlenosti in bede množic ne zahtevajo delodajalske zbornice nič manj kakor da se odpravi vsako omejevanje delovnega časa. Žele, da se uveljavi načelo »svobodne« pogodbe. Kakor delodajalec sklene s svojim delavcem, tako mora biti in nihče se ne sme vmešavati v »dogovor«. Kolikor bo dela čez 12 ur na dan, ga bodo delodajalci prostovoljno plačali po 25 odstotkov več? Delavski zaupniki se morajo odpraviti! V kolikor bi taki zaupniki še bili, bi jih volili samo delavci, ki so najmanj eno leto v obratu, so pismeni in ne-omadeževani ter v sporazumu z delodajalcem, za dobo dveh let. Zakon se ne nanaša na pisarniško osobje. Za to osobje ni nobene omejitve. Delovni čas se ne določa na dan, teden ali mesec, marveč na leto! Dela se enako podnevi in ponoči. Da se poveča število onih, ki se ponujajo, se dovoljuje, da dela v podjetjih tudi deca od 13. leta. Odpravi se obveza podjetij, da vzdržujejo otroška zavetišča za delavske otroke in za delavska stanovanja sploh. Delavske zbornice smejo obstojati, toda se zanje po delodajalcih ne sme pobirati prispevkov. Zahteve delodajalcev predlagajo torej popolno uničenje zaščite delavcev in nameščencev. Še hujši je pa napad delodajalcev na socialno zavarovanje. Ta načrt naj poslabša razmere skoraj za 85 odstotkov delavcev, zlasti hočejo odpravili delodajalci bremena, ki jim jih nalaga zakon za preskrbo služinčadi. Teh dolžnosti se hočejo iznebiti. Zahtevajo, da se prispevki znižajo za celo četrtino (kar bi pomenilo minimalno zmanjšanje dajatev za eno tretjino. Odkljanjajo dalje, da bi nosili sami bremena za ponesrečence, ki so se ponesrečili pri delu zanje. Zahtevajo dalje, da naj se delavci sami pripravljajo z legitimacijo v zavarovanje (da bi se s tem otresli odgovornosti za neprijavljene delavce, ki jih je že danes tisoče!). Zahtevajo temeljito izpremembo vsega sistema zavarovanja in opustitev vsake obveze za uvedbo zavarovanja za starost, onemoglost in smrt. Jugoslovanski gospodarski organizem je prebrodil najtežjo dobo naše in svetovne krize. Prišel je do novega dviga. Nahaja se danes v absolutni prosperiteti. In ta organizem Sodugi in sodružice! V očigled okolščin in naporov kapitalistov, da bi strla silo in odpor delavskega razreda, Strokovna komisija za Slovenijo kot vrhovno vodstvo v razrednem strokovnem gibanju v Sloveniji, zavedajoč se velike zgodovinske odgovornosti, poziva in zahteva, da je vsak delavec in delavka, borec in funkcijonar, pripravljen, da skupno in enotno proslavi praznik delovnega ljudstva mesta in vasi 1. Maja 1935. Delavci in delavke! Razredni sotrpini! V očigled situacije je brezpogojno potrebna skupnost, radi tega Vas kliče Strokovna komisija, da enotno proslavite delavski praznik in strnete vrste delavskega razreda v enoto, ne glede na strankarsko in versko prepričanje. Ustvarimo skupne odbore za proslavo 1. Maja 1935. Proti oboroževanju! Za razpust fašističnih organizacij! Proti ofenzivi kapitala! Proti imperijalistični vojni nevarnosti! Za demokratska prava in svobodo delovnega ljudstva! je dolžan, da da delavskemu razredu nadomestilo za žrtve v polnih sedmih letih. Dolžan je, da sprejme idejo razširjenja socialne zaščite in zavarovanja, zvišanja mezd in skrajšanje delovnega časa do pametne mere. Namesto, da bi zadostili tej dolžnosti, predstavniki bogatih zahtevajo, da se zadavi zaščita in zavarovanje delavcev. Zahtevajo ukrepe, katerih Strokovna komisija poziva vse postojeoe strokovne organizacije vseh smeri, konzumne, športne, kulturne in ostale delavske organizacije in jim kliče: Ustvarjajte in stojte na čelu v skupnem boju enotne fronte delavstva za svoje človečanske pravice, ker le tako bo mogoče, da preprečimo uničenja dosedanjih pravic delovnega ljudstva, da preprečimo fašizem, zahtevajmo zakon o minimalnih mezdah, za 40 urni tednik. Za svobodo organiziranja, zborovanja, tiska in govora! Manifestirajmo Prvega maja Proti fašizmu! Proti vojni! Za ohranitev miru! Za priznanje Sovjetske Rusije! Naloga delavstva Slovenije je, da za letošnji Prvi maj organizira povsod v industrijskih krajih in gladovnih revirjih in ostalih krajih Slovenije samo eno edino in enotno proslavo letošnjega 1. Maja. Strokovna komisija za Slovenijo posledic nedvomno niso dovolj precenili ... Delavski razred ne mara te poti. Delavstvo se ne more pogrezati še v večjo socialno bedo. Zato zahteva izboljšanje teh ustanov in zakonov. Poslabšati ni več kaj. Gospoda naj o tem razmišlja. S tem smo hoteli opozoriti najširšo delavsko javnost na to, kaj se pripravlja. V prihodnjih številkah lista pa bomo poročali še podrobneje o predlogih delodajalcev. Delavci, bodite oprezni in trdno se oklenite svojih organizacij! Delavci, tako brezobzirno, kakor kapitalisti, nastopite tudi Vi! Vsi v organizacije, da bomo tako organizirani, disciplinirani, udarili in zlomili kapitalistične poskuse! Razpisovanje lavnih del Prva in važna zahteva delavstva. Marsikdo se je razveselil, ko je bila objavljena prva vest, da hoče vlada pospeševati gospodarstvo tudi z večjimi javnimi deli. Toda, kakor nas je presenetilo že prej objavljeno načelo, da se pri delih, ki jih oskrbuje bednostni fond, delavcem ne sme plačati več kakor 20 Din dnevne mezde, tako nas preseneča, da se tudi pri delih iz državnega kredita v razpisih ne zahteva in menda ne namerava zahtevati primernih mezd in delovnih pogojev za delavce. V tem je vsekakor bistvena napaka. Oddaja se delo po minimalnih cenah. Podjetnik ne da ne delavcu ne obrtniku ničesar zaslužiti. Delavska mezda je postranskega pomena in je že fiksirana največ na 20 Din dnevno po določilih bednostnega fonda. Pri regulaciji Savinje plačuje podjetje celo samo po 16 Din. Delavstvo je s tem potisnjeno v najhujšo socialno bedo in od njega nimajo nič ne obrtnik in ne kmet, ker je najslabši konzument. Država je dolžna skrbeti za splošno izboljšanje socialno-gospo-darskega položaja. S tem, če ne zagotovi tudi delavstvu primerne prejemke, pa delavstvo izkorišča in uničuje konzumenta, ki ga potrebujeta obrtnik in kmet za dvig gospodarstva. Apel naš, da morajo biti pri razpisih javnih del in oddaji teh določeni tudi delovni pogoji in primerne minimalne, ne maksimalne mezde do 20 Din, je gospodarsko in moralno utemeljen. Javna dela imajo namen dvigniti gospodarstvo in socialni položaj v splošnem. In če bo podjetnik poznal vse te pogoje, bo lahko kalkuliral in ne bo smel do nagega sleči delavca in obrtnika, ki sta v službenih odnošajih s podjetnikom javnih del. Dvignila se bo pa tudi konzumna sila, ki je glavni temelj gospodarskega razvoja. O konzumentu je bilo tudi govora v »novi« gospodarski politiki. Žal, doslej še nismo ničesa opazili o politiki za konzumenta. MIHIH Pristopi k Cankarjevi družbi, ki Ti da za letnih Din 20'— štiri lepe knjige! IIII1IIIIIIIIIIIIIII1II1II1III1IIIIIIIII1II1IIIIIIIIIIIIIIIIIIW Uredba o pomoiniSkih izpitih Trgovinski minister je izdal na podlagi čl. 29 obrtnega zakona z dne 5. novembra 1931 uredbo o pogojih, pod katerimi lahko polagajo pomočniške ih mojstrske izpite one osebe, ki so ikle zaposlene kot učenci ali strokovtti' delavci v delavnicah ali podjetjih, ki ne spadajo pod obrtni zakon, v delavnicah, podjetjih in ustanovah, v katerih se v smislu obrtnega zakona vzporedno izvršujejo obrtniška dela ali so se izučili obrti v javnih, humanih, vzgojnih in poboljševalnih zavodih, v kaznilnicah kakor tudi v prisilnih delavnicah ter osebe, ki so delovale v inozemstvu. Po tej uredbi bodo lahko polagali pomočniške izpite osebe, ki so bile zaposlene kot učenci v delavnicah, podjetjih ali ustanovah, v katerih se v smislu obrtnega zakona vzporedno izvršujejo dotična obrtniška dela, če dokažejo, da so pismeni s posebnim potrdilom odnosno s spričevalom, ali da so se obrti učili predpisano dobo, ali kot delavci delali v obratih ter da so redno obiskovali in uspešno dokončali strokovno nadaljevalno šolo, če taka šola obstoja v mestu, kjer so se učili in so bili zaposleni. Pod istim pogojem lahko polagajo izpit tudi osebe, ki so se izučile obrti v inozemstvu. Osebe, ki so se izučile obrti v javnih, humanih, vzgojnih in poboljševalnih zavodih, v kaznilnicah kakor tudi v prisilnih delavnicah, lahko polagajo pomočniški izpit, če dokažejo, da so pismen«, če s posebnim potrdilom dokažejo, da so se tri leta učile obrti, ali kot delavci delali v obrtnih delavnicah v zavodu ter so obiskovale in uspešno dokončale šolo v dotičnem zavodu. Osebe, ki so se obrti izučile v kaznilnicah ali prisilnih delavnicah, morejo polagati pomočniške izpite, ko se povrnejo na svobodo. Mojstrski izpit lahko polagajo osebe, ki so bile zaposlene kot strokovni delavci v delavnicah ali podjetjih, ki ne spadajo pod obrtni zakon, delavnicah, podjetjih ali ustanovah, v katerih se v smislu obrtnega zakona vzporedno izvršujejo dotična dela, če dokažejo z delavsko knjižico odnosno s spričevalom, da so po uspešno položenem pomočniškem izpitu bile zaposlene, najmanj tri leta v dotičnem zavoda Osebe pa, ki so se izučile obrti v javnih, humanih, vzgojnih in poboljševalnih zavodih, odnosno osebe, ki so se pričele učiti obrti izven zavoda ter nadaljevale to šolanje v zavodu, morejo polagati mojstrske izpite, če dokažejo, da so uspešno položile pomočniški izpit in bile zaposlene v obrtnih delavnicah zavoda najmanj štiri leta v dotični obrti ali izven zavoda kot pomočniki ali strokovni delavci najmanj tri leta. Osebe, ki so se izučile obrti v kaznilnicah ali prisilnih delavnicah, bodo mogle polagati mojstrski izpit, če bodo dokazale, da so delovale v zavodu štiri leta. Žene, ki se hočejo baviti s samostojno obrtjo, in to s šivanjem ženske in otroške obleke, s šivanjem perila, z izdelovanjem ženskih klobukov, umetnih cvetlic in sličnih okraskov, s tkanjem, z vezenjem zlata, srebra in biserov ali z drugimi sličnimi deli, morajo predložiti poleg tega, kar predpisuje § 25 obrtnega zakona, dokaz strokovne naobrazbe za dotično stroko po odredbah tega pravilnika. Mojstrski izpit za obrtne stroke, določene v tem pravilniku, bodo žene lahko polagale, če bodo predložile j enega od sledečih dokazov: 1. da so se dotične obrti učile najmanj dve leti, da so položile pomočniški izpit in da so nato praktično delale v stroki najmanj eno leto; 2. da so v dotični stroki delale najmanj tri leta kot delavke v odgovarjajočem tovarniškem podjetju ali domači industriji in se s lem delom tudi doma bavile s ciljem rednega samostojnega dela; 3. da so uspešno dokončale obrtno šolo, da so uspešno dovršile strokovni tečaj šestih mesecev, s katerim je združeno praktično delo, ter da so nato delale najmanj eno leto v stroki. Ureditev zaposlitve tulcev pri nas Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal uredbo o zaposlitvi tujih državljanov. Po tej uredbi ne sme biti noben tuji državljan, na katerega se nanašajo določbe te uredbe, zaposlen in ne sme opravljati nikakega samo-stojnenga dela poprej, dokler ne dobi dovoljenja za svojo zaposlitev (čl. 2). Kateri so ti tuji državljani, ki spadajo pod to uredbo, določa finančni zakon in čl. 1 te uredbe. Pod določbe te uredbe ne spadajo nekatere kategorije tujih državljanov, važnih za domače gospodarstvo, kakor n. pr. učenjaki in podobni specialisti, dalije dopisniki tujih listov in tujih časnikarskih agencij, uslužben-stvo in šoferji, ki so zaposleni pri diplomatskih zastopnikih (drugi odstavek čl. 2). Dovoljenja za zaposlitev se glase na ime delodajalca, izjemno pa na ime tujega državljana, kadar gre za politične begunce, za osebe, rojene v naši državi, in osebe, ki so prišle pred 14. junijem leta 1922 (čl. 3). Dovoljenje se da v načelu za kvalificirana dela oseb, ki imajo posebno strokovno izobrazbo in v kolikor to dopušča stanje domačega trga in še za nekatere druge kategorije tujih državljanov, ki so ali naše narodnosti ali pa rojeni in vzgojeni v naši državi, ali so pa prišla pred 14. junijem 1922 (to je pred sprejetjem zakona o zaščiti delavcev), politični begunci itd. (čl. 4). Dovoljenje se lahko da na določan čas, toda na največ leto dni ki na nedoločen čas, ki velja do preklica. Oseba, ki dobi dovoljenje za nedolo- čen čast, je dolžna to dovoEjjanje dati v evidenco pri krajevni politični oblasti (čl. 5}. Tuji državljan sme biti zaposlen samo za tisto dobo in v tistem svoj-stvu in na tistem delu in podjetju in na področju, ki je v dovoljenju navedeno. Poleg prošnje za dovoljenje je delodajalec dolžan predložiti tudi nekatere osebne podatke o tujem državljanu, če je dovoljenje osebno, mora pa te podatke dati oseba, na katere ime se glasi: Prav tako je delodajalec dolžan predložiti sodbo javne delovne borze in delavske zbornice o tem, ali je kaj nezaposlenih in kje, domačih delovnih sil dotične stroke, za katere prosi dovoljenja tuji državljan (čl. 10, 11 in 12). Podeljevanje dovoljenj in podaljšanje dovoljenj se izvrši z izpolnitvijo nekaterih pogojev (čl. 9). Z vsakim tujim državljanom, ki ga delodajalec pripelje iz inozemstva in ki ga potem spet odpošlje, je dolžan delodajalec skleniti pogodbo o tem, koliko mu gre na račun potnih troskov, kakor tudi to, da ne bo imel hujših pogojev od domačih delavcev. Delodajalec je dolžan voditi register o tujih državljanih, ki jim daje delo in v roku 10 dni potem, ko je stopil v delo, oziroma, ko je izstopil, prijaviti prvostopni oblasti tujca, ki ima osebno dovoljenje za delo. Po tej u-redbi je pristojna prvostopna oblast ban, oziroma upravnih mesta Beograda, za področje uprave mesta Beograda, drugostopna pa ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje s pristojnostjo, ki jo odreja čl. 8. Pri vsaki prvostopni oblasti obstoji poseben odbor, ki podaja svoje mnenje banu, oziroma upravniku mesta Beograda; to mnenje nima ob- i veznega značaja. Člena 17 in 18 določata, kdaj iz-j dano dovoljenje izgubi veljavo in kdaj I se more razveljaviti sklep prvostopne oblasti s pritožbo v roku 14 dni na ministra za socialno politiko in narodno zdravje. Čl. 21 odreja denarne globe od 100 do 10.000 dinarjev. Ta globa gre v fond za neposredno podpiranje nezaposlenih delavcev. ČL 22 daje možnost ministru za socialno politiko in narodno zdravje, da po zaslišanju zainteresiranih ministrov in če se pokaže potreba, dotoči številčno stanje nezaposlenih in na podlagi tega zaposlitev tujih delovnih moči omeji ali pa popolnoma prepove za posamezne kraje ali mesta v naši državi, oziroma za posamezne stroke, če je velika nezaposlenost domačih delovnih sil, kakor tudi, če država dotičnega tujca omejuje zaposliti v naših delavnicah. Minister za socialno politiko in narodno zdravje sme po zaslišanju zainteresiranih ministrov predpisati letno takso v znesku 200 do 5000 Din za zaposlitev tujih državljanov tistih držav, ki pobirajo takšno takso za zaposlitev naših državljanov ali pa delajo zapreke ali popolnoma onemogočijo njihovo zaposlitev. Ta taksa pojde v fond za neposredno podpiranje nezaposlenih delavcev. . Čl. 24 odreja, da brez soglasja ministra za socialno politiko in narodno zdravje glede zaposlitve tujih državljanov ne smejo vnesti nikake določbe v pogodbe, ki bi jih državna ali javna samoupravna telesa sklenila z domačimi ali tujimi podjetji o raznih naročilih ali delih. Čl. 25 odreja, da določbe pogodb, sklenjenih z drugimi državami, imajo veljati. Po odst. 2, čl. 28 sme minister za socialno politiko in narodno zdravje v soglasju z ministrskim svetom in če se pokaže potreba, odrediti, da se odredi revizija vseh dovoljenj, oziroma izkazil, izdanih na nedoločen čas po uveljavitvi te uredbe in da se ta dovoljenja nadomeste z novimi, v kolikor bodo izpolnjeni pogoji po tej u-redbi. Ostali členi te uredbe se nanašajo na postopek pri podeljevanju dovoljenj, na kartoteko in statistiko in na predpisane obrazce in legitimacije o poklicu, ki jo mora vsak tuji državljan imeti. Enotna fronta (K diskusiji.) V sedmi številki »Delavca« je izšel uvodnik »Enotna fronta«, v katerem pisec razgloblja o bistvu te enotne fronte, a ne samo iz strokovnega, temveč tudi s političnega gledanja, kar pa ni v eni stopnji razredne borbe. Ze takoj uvodoma pravi pisec, da je ideja enotne fronte zelo popularna med vsemi plastmi delovnega človeštva. Resnično! Če hočemo iti z duhom časa in kljubovati mu, moramo računati, da vsak čas zahteva svoje in, da je način borbe prilagojen času v železnem zakonu razvoja. Kdor s tem ne računa, bo ostal zadaj. V času visoko razvite tehnike, v času monopolnega kapitalizma, se zahteva tudi nov način borbe, ki mora zajeti vse plasti delovnega-trpečega človeštva in jih postaviti kot protiutež mahinacijam združenega kapitalizma. Če hočemo biti učenci naših učiteljev, za katere se štejemo, upoštevati zgodovinski razvoj človešiva in njihovih bojev in s tem v zvezi gledati na mišljenje ljudi, moramo vedeti, da se, kar je ukoreninjeno, takoj iztrebiti ne da, temveč bodo, če bo to nepotrebno, odpravile spremenjene druž. razmere. To pa nas še ne odveže, da ne napenjamo vse sile, da se ne po-služimo vseh možnosti, da s pomočjo celega razreda, ki ga žuli jarem in teži za izboljšanjem svojega položaja, ojačimo borbeno fronto. Prav one z nasprotnim mišljenjem, je treba, da zajame to moderno gibanje in jih vodi v borbo na podlagi konkretnih, vsako'- Espe: Zaton Kot blisk je Sla po vasi novica, da je ponoči nenadoma umrla Vrhovčeva Gabi. Še v nedeljo so jo videli pri maši, po nauku je bila še pri pevski vaji cerkvenega zbora. Prijateljice so opazile, da je bila nekam žalostna, zarana se je poslovila in odšla domov. Pa ker je bila Gabi kljub mladosti 19 let vedno hclj otožne narave, ni imel v nedeljo nobeden 7.amar, ko je odšla pred drugimi proti domu. Visoko, naravnost lepo dekle, plavolaska temne polti in sanjavih modrih o£i je bila nezakonsko dete Vrhovčeve Mete, ki je v svojih mladih letih odšla s trebuhom za kruhom v tovarne tujine. Tovarna ie kmalu izsesala njeno moč in njeno zdravje; izmozgana in težko bolna je prišla po letih zopet nazaj na dom svoje matere in prinesla malo, slabotno, bledo Gabi s seboj. Izmučeni Meti pa ui bilo usojeno, da bi jo domači kraj prerodil in ozdravil. Par mesecev po vrnitvi »e pričela pljuvati kri in ni minilo par teduov, pa je bilo po njej. Gabi je ostala sirota, sama s svojo staro mamico. Slabotnemu otroku so vsi prerokovali, da bo jeseni sledil svoji materi, ali mlad organizem je uspešno kljuboval klicam bolezni in slabosti malokrvnosti. Bledica lic se je umaknila zdravi, od solnca ožgani rjavi koži. V šoli so jo sošolci in sošolke gledali od strani, bila je tujka, s tujim neobičajnim imenom. Radi svoje temne polti je marsikdaj morala požreti zbadljivko, da je ciganka. Ko je dopolnila 14 leto je šla v bliž-no predilnico na delo. Tudi tu se je držala bolj sama zase in je le malo zahajala v družbo. V cerkev je mnogo hodila, bila. je tudi pevka na koru. Fantje so se zelo potegovali za ireno naklonjenost in ji dvorili, kjer so mogli in kakor so znali. Nikdo pa se ni mogel ponašati, da bi bila Gabi do njega prijaznejša kakor do drugih. Hipna, nepričakovana smrt je osupnila in razgibala celo vas. Pričelo se je vsesplošno ugibati to, šušljati ono. Višek pa je dosegla napetost popoldne, ko sta prišla zdravuik in žnadar k mrliškemu ogledu. Skoraj vsa vatka dekleta so bila zbrana v borni bajti, kjer je Gabi ležala na mrliškem odru. Žandar je vse odslovil. Ostala je le stara mati, ki je sedeia ob odru, vrtila iagode molka med pislmi in s svojimi vnetimi, rdečimi očmi s strahom zrla na žandarja. »Kdaj pa je vaša dekle zbolela, mati,« je vprašal zdravnik. »V nedeljo zvečer je kaj zarana prišla domov. Tožila je, da jo trese mrzlica. Ni ji bilo do večerje, kar v posteljo je legla. Čaj sem ji skuhala, lipov čaj, saj ji ni mogel škoditi, kaj ne da ne gospod zdravnik? Drugi dan pa jo je pričela kuhati vročina, hudo jo je žejalo, glava jo je bolela in tudi bruhala je. Celo noč sem prečula pri njej. Pa stara sem, o svetem Andreju jih bom 80, pa sem proti jutru malo zadremala. In ko sem se predramila, je bila že mrtva! In brez gospoda je umrla! Joj, joj le kaj bodo gospod župnik rekli! Pa kdo bi bil mislil na smrt pri tako mladi deklini? O zakaj nisem šla po župnika! Bog se usmili moje duše, če sem ji pogubila zveličanje! In če sama radi tega na ...« Potok solz ji je odplaknil nadaljnje be-;ede. »Zakaj pa niste klicali zdravnika, mati,« sili žandar v njo. »Joj gospod vahmajsler, kdo bi ga naj plačal? Ja dokler je bila v iabriki je imela blagajno. A od kar je brezposelna ni več v blagajni. Soseda mi je rekla, da dobim na občini list za zdravnika /a uboge. Za danes sem si^ bila odločila, da res stopim do žu- pana. Pa ni učakala reva. Oh božja volja pravim, božja volja.« »Ali je morda imela kaj s kakim moškim, mati,« jo dalje vprašuje zdravnik, »ne veste li ali je imela svoje stvari v redu?« »Joj gospod zdravnik kako naj. to vem? Ali z moškimi pa se naša ni vlačila, ne greha ni bilo v hiši. Da bi delala mojim sivim iasem sramoto? Ne, ne, gotovo ne, gospodje.« »Ja,« pravi zdravnik obrnjen h komandirju, s temi podatki ne moremo ovreči govoric na vasi. Treba bo, da odredi sodnija raztelesenje. Poskrbite, da se truplo prepelje v mrtvašnico, jaz pa bodem govoril s sodnikom.« Na mizi mrtvašnice je ležalo golo truplo uboge Gabi. Bolezen je sicer nekam čudno spačila njen obraz, ustnice so ji za-brekle in pomodrile, na hrbtu so se ji izpustili mogočni vodeni mehurji, A telo je ohranilo tudi v smrti vso svojo lepoto. Kot iz mramorja izklesana linija harmonije oblik je pri sodni komisiji vzbudila presenečenje in pravo sočutje, »Da je moralo tako dekle umreti!« »Da je smrt uničila tak krasen cvet!« »O škoda, Škoda takega dekleta!« Farizejstvo proti marksizmu (Črna polemika' proti knjigam Cankarjeve družbe.) »Materialistična ideologija, ki tvoti te- dnevnih ekonomskih potreb in zahtev. Kajti njih težnje od spodaj so iste kot naše, le da zapadajo frazam takozva-nih vrhov, ki jih izpeljavajo od borbe na stranpota in si vsled tega, kljub težnjam predstavljajo drugačno rešitev. Naša dolžnost pa je, da jih prepričamo o njih zmotnem delovanju, jim odsvetujemo to, nasvetujemo drugo in jih povedemo v pravo razredno borbo. Če bomo spretni, pošteni, borbeni in dosledni, se bomo lahko smatrali, ali bolje, nas bodo smatrali za voditelje te enotne fronte. Delavci iiam bodo zaupali, ker bomo vredni njih zaupanja. Če pa bomo nespretni, ne-gibčni, pa se bo poslužil tega vodstva kdor bo spretnejši. In tako lahko postane uspešno gibanje proletariata žrtev provokacij. Pisec vprašuje, kaj je to »odzdo-le«? To je delavstvo v obratih, se-stoječe iz raznih branž, strank in mišljenj, ki pa je voljno, boriti se za izboljšanje svojega položaja. To so oni, ki hočejo premostitev umetno, a preračunano postavljenih pregrad med delavskim razredom v preteklosti, ki so jih postavili razni ideologi kapitalizma in frazeologi iz ljubezni do bližnjega, z namenom, da razkrope delavstvo in ga naščuvajo proti sebi oz. enega proti drugemu. Ker pa je treba, kot vojskovodjem, poznati strategijo in moč udarne sile svoje in sovražnikove, mora tudi razredno borbeno delavstvo poznati teren, na katerem vojuje. Kjer pa se ne more iznebiti sovražnikov, kjer ne more odpraviti idejnih inasprot-stev, mora pritegniti v borbo vse delavstvo ne glede na mišljenje glede verskega in nacionalnega vprašanja. Kajti dovolj mu je odpor kapitalizma in ni mu treba še v lastnem razredu izdajalcev. Da pa te množice ne nasedejo provokaterjem, je dolžnost najpametnejših in najboljših borcev, da sprejmejo krmilo in vodijo v zmago. Seveda, če bi bile tu enotne strokovne organizacije, bi to vprašanje in ta diskuzija odpadla, ker bi avtomatično vodile to organizacije. Ker pa se vsega v zgodovini nastalega ne da odpraviti, je treba najti možnost pre-motitve zevajoče rane. Za zabelo navaja pisec nekaj enostranskih pripomb iz Nemčije. Kako pa je s to stvarjo? Če jo gledamo od spodaj iz obrata, od tam, kjer se borba pričenja in stopnjuje do borbe za odpravo borbe za vsakdanje zahteve, za kruh. O Nemčiji lahko trdimo, da so se sklepali le pakti med strankami, a enotne fronte ni bilo. Objektivno rečeno pa je bila stavljena ponudba za enotno fronto odklonjena po nemških socijalističnih strokovnih organizacijah, ki so se bale pod vzeti novo stopnjo razredne borbe, to je državnega udara za proletarsko oblast. Odklanjali pa so jo tudi nekateri politični voditelji in so isti tudi glasovali za Hitlerjev pooblastilni zakon, Za snovanje enotnih front po obratih pa njim ni bilo treba, ker je bilo delavstvo povečini organizirano in se je moglo boriti tudi politično. Kar pa se tiče »Enotne fronte« v Trbovljah, je bila krivda onih, ki so se odtujevali od vodstva enotne fronte v strahu pred zapostavljanjem organizacije in nevednostjo, kaj je enotna fronta. Krivda onih, ki priznavajo razredni boj in ga hočejo odpraviti. Oni bi morali biti snovatelji enotne fronte in ne prepustiti vodstva fašistom, katerih namen vsi poznamo. 1 udi bi bilo potrebno, da organizacija aktivno deluje pri tem in da prepreči licitiranje z primernimi, dovolj utemeljenimi zahtevami, katere mora imeti organizacija vedno pripravljene za slučaj eventuelne borbe. Tega pa ni bilo. Mesto tega smo čitali pozneje poročilo tamkajšnjega tajnika o izgubi v času gladovne stavke. Pozabilo pa se je poročati, koliko bi izgubili delavci pri 6% -ni redukciji skozi več let, in da eni kapitulaciji rada sledi druga. Takšno poročilo — kaj se to pravi? Presodite delavci. Do tu je vse v redu. Od tu naprej polemizira pisec o nastalih težkočah za sestavo Topalovičeve liste. In vprašamo se: Ali je strokovno glasilo »Delavec« postal in s čigavim privoljenjem glasilo politične smeri Topalovičeve socijalistične grupe. Četudi zagovarja Živko enotno socialistično listo, ni socijalistična stranka nobena enotna fronta, ker tudi biti ne more. Če se bo takšno pisarenje nadaljevalo, bodo vsi strokovničarji, ki se vsaj malo razlikujejo, pisali svoje članke drugam, in strokovni list bo postal medvojno glasilo, ki bo kvečjemu dostopno za v vaško krčmo. Taki članki in posebno še za časa politične borbe spadajo v politično glasilo in tudi v njem naj se vname diskuzija v njih. Pusti pa naj se v miru in neokrnjen strokovni list. Mi to obsojamo in se apelira na uredništvo, da v bodoče to izostane. Pripomba uredništva. S. Mazovec je posegel v diskuzijo enotne ironte. Vse je v redu in razumno pisano, le proti koncu postaja nervozen. Da je »Delavec« strokovno glasilo marksistično orijentiranega delavstva in marksističnih strokovnih organizacij, ni treba do-j kazovati. In zato ima tudi kot strokovno I glasilo pokazati pojm takozvane »enotne I fronte« pri volitvah, ki so sedaj razpisane. Lista delovnega ljudstva, ki je bila postavljena (sedaj kajpada radi »lonnelnih nedo-statkov« neodobrena) ni nobena politična smer Topalovičeve socialistične grupe, temveč lista delovnega ljudstva, in če tudi so-drugu Mazovcu ni po godu socialistična lista. Ker takšne enotne ironte kakor piše s. Ma-zovec, češ, »ker ni enotne organizacije, ki bi vodila enotno ironto, je treba najti možnost premostitve zevajoče rane,« so le pojmi v zraku viseči in samo razdirajoče fraze. Enotno ironto mora in sme edinole voditi marksistična strokovna organizacija, pa ne nekakšen ad hoc sestavljen forum, s tablico »od spodaj«, kakor so to naredili v Trbovljah. Tisto, kako je bilo v Trbovljah in so licitirali, je dovolj pojasnjeno in dokazano in če sodrug Mazovec še ne ve, ne bomo to sedaj ponavljali. Res je, da je »enotna fronta« vseh smeri zalajala na »izdajalce«, »Zvezo rudarjev Jugoslavije in zaupnike, izvoljene na marksistični listi), da bi se, kakor je hotel gospod kapitalist in drugi, razbila marksistična ograja res pravih strategov v razrednem boju, a je ta »enotna fronta od spodaj« h koncu sama vse izdala, da rabimo ta lepi vsakdanji izraz. Take »enotne fronte« čuvaj nas, o revolucionarna frazeologija, mi se je bomo že znali. imelj marksizmu, -je v kričečem nasprotstvu z našo miselnostjo.« Tako je napisal poročevalec kulturnega oibzomika v »Slovencu«, dotaknivši se letošnjih knjig Cankarjeve dlruižbe. N® ustavljal ,bi se ipri takih mnenjih, oe bi baš letošnje knjige Cankarjeve družbe, posebno Beerovi I. in II. del »Splošne zgodovine socializma in socialnih bojev«, ne dokazovale, da je krščanska ideologija, odkar si jo je 'prisvojila Cerkev, daleč od krščanstva. V »Slovenčevem« kulturnem pregledu stoji namreč še to-le: »Ako pa mora katerakoli ideologija, vplivati na človeka v socialnem 'pogledu, je to nedvomno vise prej Kristov nauik kot materialistični svetovni nazor,« In Beenova »Splošna zgodovina socializma citira' baš ■ same odstavke iz svetega pisma stare zaveze, kjer povsod pneroki .bičajo posest bogastva in privatne lastnine in razredna na-sprotstva. Mojzesovo postavo, ki je ukazovala skupnost, so baš saduceiji, judovsko duhovništvo in farizeji, judovsko malomeščanstvo, prezirali in rajši molili boga Baala, boga uživaintja in boga zaslužka, privatne lastnine, bogastva, kakor ipa Jahvo, boga skupnosti in enakosti. Beerova »Zgodovina 'socializma«, ki ni noben izmišljen spis, nego samo konstatacije iz napisanih zakonov 'judovskih prerokov, govori o socialni pravičnosti, katero 'so zahtevali preroki. Na strani 18. I. knjige, je teh citatov mnogo, kjer 'preroki dokazujejo, dal »trpi dežela in ljudstvo propada«, ker se mogočniki in denarni naduteži valjajo po slonokoščenih posteljah, ljudstvo pa strada. Silni govornik, prerok Izaija, je grozil: »Jahivova sodba bo sodila vse gizdavo in mogočno, da bo ponižano, nad trgovci na morju ijn nad vsem razkošnim.. .« (str. 21). Jezus se je boril štirideset dni in štirideset noči v puščav)!, ali naj se pridruži saduoejem in farizejem ter nastopi z uporom proti Rimljanom. In se je izpraševal: »In če premagamo Rimljane in si pridobimo njihovo državo in veličastnost — kaj potem? Ali je človeštvu kaj pomagano, če dohi kraljestvo farizejev, farizejske zakone on svečelniška pravila? Ne! Kajti pisano je: Moli boga in služi samo njemu. In kaj hoče bog, so 'povedlali ljudem preroki; »Socialno pravičnost, osvoboditev revnih, zaničevanje in obsodbo bogastva, odpravo vsakršne nasilnosti, ljubezen do vseh ljudi — človeštvo, ki nosi kraljestvo božje v , sebi, v svoji notranjosti, v svojem duševnem življenju.« In zgodilo se je, da so se vsi patrioti in nacionalni revolucionarji odvrnili od njega. Pač pa se je zgrinjalo krog njega preprosto ljudstvo. In zakaj »Slovenec« ne razpravlja o teh resnicah? Zakaj ne obsoja judovskih prerokov in Jezusovih naukov, ki so bičali bogataše in iprivatno lastnino? Kaj to ni precej podobno materialističnemu svetovnemu nazoru, in če hočete tudi marksizmu? Jezus je rekel svojemu izkušenemu na- KOVINARJI ZAHVALA. Podpisana se tem potom najtopleje zahvaljujem za vsa izkazana sožalja in podpore ob smrti mojega soproga Merlaka Franca, stroj, kurjača pri K. I. D. na Jesenicah. Zlasti se zahvaljujem kulturnemu društvu in pevskemu zboru »Enakost« na Jesenicah za petje nagrobmic in denarno podporo (namesto venca) v znesku Din 200.— (dvesto dinarjev), godbenemu odseku S. M. R. J., podružnica Jesenice, Zvezi delavskih žen in deklet, podružnica Jesenice za tolažbo in denarno podtporo v znesku Din 200. Uprav-emu odboru S. M. R. J. Jesenice za znesek Din 150 namesto venca, prostovoljni gasilski četi na Jesenicah za častno pogrebno spremstvo. Prav posebna zahvala pa gre vsemu ku-rilniškemu o s ob ju kurilnice K. I. D. na Jesenicah za Din 620, katere so mi diairovali mesto venca na grob in s tem pokazali veliko tovariško požrtvovalnost, kakor tudi vsem, ,ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti, ali 'prispevali k ublažitvi žalostnega položaija moje družine. Vsem še enkrat prav iskrena, sodruž-na zahvala! Jesenice, dne 30. marca 1935. Merlak Frančiška, s. r, SPLOŠNA DEL.STROKOVN A ZVEZA JUGOSLAVIJE Delegatska konferenca vsega steklarskega delavstva Zedinjenih tvornic stekla. V soboto, dne 13. aprila se je vršila v Hrastniku konferenca steklarjev vseh podjetij Zedinjenih tvornic stekla iz cele države. Hrastniško delavstvo so zastopali: Beutl Franc, Kolner Alojz, Strašnik Viljem in Sa-urič Drago. Delavstvo steklarne Sv. Križ pri Rog. Slatini: Jugovar Franc rodu (str. 7, I. knijiga »Zgodovina socialnih bojev«): »Politični boji, revolucionarni upori, nacionalne vojne, umori in uboji, notranje reforme zakonov in diržavie nie bodlo uresničile ideala človeške sikuposti. Božje kra-ljevstvo ne pomenja bogastva enih in revščino drugih, nadvlade človeka nad človekom. Ne pomenja pa tudi izpolnjevanja službe v templih, sinagoških ceremonij (torej cerkvenih ceremonij sploh) {Duhovniških očiščevanj in tudi ne češčenlja patriotskih koristi in nacionalnih 'barlv. Preporod vsega človeštva je na temelju izravnave vseh razlik v bogastvu, skupno delo vseh za vse.« In ker je taiko učil, so ga 'proglasili za protidržavnoga elementa, za Ibogokletnoža in ga obesili na križ. In »Slovenec« v svojih predalih govori o nekaki krščanski ideologljS, ki je nasprotna vsem tem resnicam prerokov in Kristusa. Res je, in ko prebiram II. del »Zgodovine socializma«, vidim tam prvo jeruzalemsko krščansko občino, ki ije zvesto živela po naukih Jezusovih, prve kristjane v Rimu, ki so 'bali zvesti temu nauku. Vidim pa tudi, kako so cerkveni očetje počasi izluščili iz teh prerokb in naukov socialno snov in naredili iz praznote vero v nebeško plačilo iin izveličainje po smrti. V Gr|čij:i so se godile enake stvari. Na str. 36 in dalje I. knjige Beerove je to opisano. Bila so v Atenah socialistična trenja, ker so obogateli aristokrati bili zoiper skupnost. Kapitalizem je dviga) glavo in uničil ta slavni grški narodi Zgodovina govori ,o krščanskih ali bolje o rimsk'0-katoliških svetnikih, kalkiar o Tomažu Akvinskemu, ki je svojo učenost porabil v to, ,da je oznanjal protisocialne nauke in iz katerih naukov papeži pišejo še sedaj proti socializmu svoje enciklike. Vse v imenu Jezusovem, ki je učil in umrl za vse drugačnlo ideologijo. Tega rimslko-katoliški »Slovenec« ne pove. Razumljivo, ker hi s tem' udaril vso io poplavo neresničnega krščanstva, ki preplavlja svet. Sveta inkvizicija je sežigala na grmadah kniviovorce zato, ker so ti krivoverci verjeli, da ni vse res, kar uče cerkveni očetje in papeži in da je cerkev pr-voboriteljioa za bogate, za privatno lastnino in ipo mjih nauku je vsalka oblast od boga Zato so letošnje k&jige Cankarjeve družbe zlata vreden dar delavstvu in vsem, ki iščejo resnico. In kakor so v starem in srednjem veku preganjali preroke im Jezusove učence in križali Jezusa, tako dandanes nastopajo in to celo v imenu Jezusa, zoper te resnice. Večje ironije 20. stoletje ni moglo dati. To mi je 'prišlo pod pero, ko sem či-tal letošnjo izdajo knjig Cankarjeve družbe ih pa 'govoričenje »Slovenčevo«. Čitaijte tudi vi vsi te knjige in spoznajte resnico. Pristopajte kot člani k Cankarjevi družbi. Letos izide poleg drugih knjig III. in IV. del Beerove »Splošne zgodovine socializma in socialnih bojev«. R—štev. in Sitar Jože; delavstvo steklarne iz Straže: Poš Franc in Djanid Djuro; delavstvo steklarne Paračin pa Mastnak Ivan. Centralo Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije je zastopal njen tajnik Jakomin Lovro, Delavsko zbornico pa Kopač Jože. Konferenca, ki je pretresala težki položaj delavstva, njih službene in plačilne razmere, je napravila sledeče sklepe: Konferenca delegatov steklarskega delavstva vseh podjetij Zedinjenih tvornic stekla je temeljito razpravljala o položaju steklarskega delavstva, ter ugotovila: Položaj steklarskega delavstva v Hrastniku, Sv. Križu pri Rog. Slatini, Straži in Paračinu je vedno slabši in obupnejši. Že od leta 1930 dalje se neredno in omejeno obratuje. V Hrastniku je delavstvo samo pri plačah izgubilo na izgubljenih šihtih in zaslužkih od leta 1931 dalje 3,424.600 dinarjev. Pri Sv. Križu je bilo delavstvo od leta 1931 dalje popolnoma brezposelno ll1/" mesecev, v Paračinu je bilo brezposelno od 1931 dalje 15 mesecev, v Straži pa se ne napravi na leto niti polovico šihtov. Poleg ogromne izgube na zaslužkih pa so bile delavstvu od leta 1930 dalje znižane plače za nad % obstoječe tarife. Kolektivna pogodba, ki je bila sklenjena po veliki stavki 1928 leta, se krši in ne izvaja v celoti. Zadnje mesece se je od strani obratnega vodstva širilo vesti, da je kolektivna pogodba odpovedana in se je po posameznih podjetjih pritiskalo na de- Zdravnika sta obotavljaje se razstavila svoje orodje, si nataknila rokavice iz gume. Že pri prvem zarezu sta se pomembno spogledala: maternica je bila mogočno povečana. Še par rezov in bila sta si na jasnem. Pet minut na to sta si umivala roke in narekovala izvid. Smrt je nastopila vsled zastrupljanja krvi pri nestrokovnjaško povzročenem umetnem splavu. Sepsa! Gospod župnik je stal zunaj na pokopališču in čakal, da komisija opravi svoje neprijetno delo. Ko je zvedel rezultat obdukcije, se je zdrznil. Sveta jeza ga je obšla, kri mu je vdarila v glavo, oči so se mu zasvetile kot v spoznanju. »Vidite gospodje, tukaj vidite kam vodi agitacija proti veri. Tu vidite krivdo brezverskega časopisja, ki zastruplja naš narod! Pa te razne organizacije in društva! Vero ubijajo v delavstvu, po navodilih iz brezverske Moskve delajo. Celo to nedolžno dekle so tako pokvarili, da je šlo ubijati življenje deteta pod lastnim srcem! Nobenega strahu ni več ne pred peklom, ne pred ljudmi, ne pred zakoni.« »Menim, da bo bržkone ravno obratno, gospod župnik,« odgovori zdravnik, »da je ravno ta strah tiral dekle v obup.« »Dovolite gesood doktor,« ga prekine župnik, glas mu vibrira od r^gburjenja, »do- Prosimo stvarne diskuzije! — volite mi opazko, da je tako govorenje protiversko!« »Že mogoče, gospod župnik,« ga zavrne zdravnik, »da je moje govorenje protiversko! A vaše je protinaravno. Ravno ker proglašate protinaturno načelo, da je nezakonski otrok prokletstvo, zakonski pa dar božji. Ravno zato, ker vzdržuje cerkev ljudstvo v zaslepljenosti lažne morale, da prezira one, ki so dale življenje otroku brez cerkvene registracije. Celo tako daleč se spozablja cerkev, da nedolžnemu otroku vtisne pečat sramote in manjvrednosti in mu zapira pot v cerkvene poklice.« »Vaša brezbožna kritika izveneva v odobravanje nemorale. »Sedanjo laži-moralo obtožujem!« nadaljuje zdravnik. »Klic mesa se v zdravem, življenja polnem, mladem človeku ne da zatreti. Dvatisoč let se že zaman trudi cerkev, da bi to dosegla. Kogar verski fanatizem ni popolnoma zaslepil mora uvideti, da se po tej poti ne da priti do cilja. Mladini moramo nuditi spolne vzgoje, jo podučiti v spolnih vprašanjih.« »Nočem več poslušati vašega ateističnega katekizma, gospod doktor«, pravi župnik, pozdravi pretirano prijazno in se hoče oddaljiti. STROKOVNI VESTNIK »Sodrugi! Pred 10 leti je pretila velika | nevarnost, da pekovski pomočniki iz-gube po prevratu izvojevani nedeljski počitek, veliko socialno pridobitev in izhodišče vseh ostalih perečih za« te v pekovskega delavstva. Ofenziva delliodajalcev, zaslepljenih v svoji umazani konkurenci, ne ozirajoči se na svoje tovariše obrtnike, še manij na pomočnike, so resno ogrožali obstoj nedeljskega počitka. Na deželi, periferiji in v mestu sanvean se je množilo število egoističnih mojstrov, hoteč se nia račun nedeljskega dela sanirati in bogatiti. Organizacija pomočnikov, uvedevši kritičen položaj, se je odločila za odločilen protiudarec. Na zborovanjih je bilo vedno glasneje. Ogroženi pomočniki so zahtevali vidna deijanijia. Tako je organizacija, enotna po volji in duhu, segla po zadnjem sredstvu, za borbo na ulici. Visi, kakor en mož, so se zbrali ob nedeljah po navodilih rna določena mesta, da s silo zabranijo okoliškim mojstrom dovoz svežega peciva v imesto. Mestnim kršiteljem pia so pomočniki priredili podoknico v obliki bučnih demonstracij. Najkritiičnejša situacija je bila v nedeljo, dne 15. marca 1925, torej ravno pred 10 leti, ko so pomočniki blokirali cesto med Kungoto in Mariborom. Drveči avto, poln svežega peciva, namenjen mariborskim gostilničarjem, se je moral ustaviti1 pred1 zidom. Tega so ustavili zavedni organizirani pekovski pomočniki. Iz avtomobila so skočili orožniki, naperili puške z nasajenimi bajoneti proti trdni fronti pomočnikov, ter zahtevali v dzogiib posledic, takojišnjo izpraznitev ceste. Vendar junaki, boreč se za svoja socialna prava, se niso umaknili, ampak glasno klicali: »Nedeljski počitek je naš! Ne damo si ga vzeti! Raje smrt, kakor da postanemo sužnji 20. stoletja.« Le uvidevnosti varnostnih organov in železni disciplini pomočnikov je bilo pripisati, da takrat niso padle žrtve. Zavrelo je po mestu, zganila se je oblast vzpodbude na z junaškim nastopom pekovskih pomočnikov. Pravica je zmagala. Čast zavednim so-drugom, ki so1, ne glede na posledice, izvo-jevali sebi in mlajši (generaciji nedeljski počitek. Tako je bilo pred 10 leti. In kako je danes? Se li zavedajo vsi današnji pomočniki dobrote nedeljskega počitka? Oddolžite se borceim-herojem s tem, da izgradite svojo razredno organizacijo, da boste zopet ponos vsemu delavstvu in da bo zopet naš delavski časopis pisal kakor takrat: »Pekovski pomočniki so avantgarda vsega delavskega razreda.« Sodruig Eržen je nato* čestital podružnici k lepi iproslavi in iporiočal o definitivnem ujedinjenju organizacij živalce,v na kongresu v Slavonskem Brodu meseca fehriuar-,ja t. 1. Velike važnosti in pomena je vsekakor enotnost vseh žlivilcev. Temu primerno je živela tudi aktivnost vsepovsod pod vodstvom ene centrale, Bije se borba za boljši | položaj vseh panog živilske stroke, še preti nevarnost nedeljskemu počitku, še ni odpravljeno nočno 'delo v pekarnah. Nešteto vprašanj je nerešenih, zato treba borbo nadaljevati v tam pravcu vse dotlej, da zasije svoboda tudi pekovskim pomočnikom. V imenu celjske podružnice je čestital mariborski podružnici soidr. Pobec. Naglasil je potrebo energične borbe za ogrožene interese živilcev. Na koncu zborovanja je še prečrtal sodr. Rakuša številne pozdravne dopise neštetih podružnic iz Slovenije, Hrvatske in Srbije in celo iiz Črne gore. Dopisi so jasna priča, da mariborski pekovski pomočniki niso osamljeni. Po celi državi se gibljejo podružnice, ustanavljajo nove, kar mora vsakega .zavednega člana organizacije le razveseliti in vzpodbujati še k vstrajnejšemu delu. Da je rodlkia prireditev podružnice povsem uspela, sta pripomogla pevski in tam-buiraški odsek, ki sta, menjajoč se, predvajala lepe pevske in glasbene komade. Po oficielnem delu1 proslave so sodnugi še dolgo ostali skupaj, obujali apolmine na junaške dni, prepričani, da še živi borbeni duh v vrstah pekovskih pomočnikov. Kultura „MI, kar nas Je kovačev.. Delavska pesem in beseda Centrala »Svobode« s sodelovanjem delavske godbe »Zarja«, delavskih pevskih zborov »Svobode« Zalog, Dobrunje in Ljubljane ter zborom delavskega pevskega društva »Cankar« iz Ljubljane, (pevovodja Kristo Perko), s sodelovanjem govorilnega zbora in delavskega odra ljubljanske »Svobode«, priredi v sredo, dne 8. maja 1935 ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice delavski prosvetni večer za delavstvo po vsej Jugoslaviji. Radio postaje Ljubljana, Zagreb in Beograd bodo prenašale ta delavski prosvetni večer centrale »Svobo- de« iz Ljubljane. — Med posameznimi točkami bo konferiral pisatelj Angelo Cerkvenik. Spored: 1. Scheu; »Delavski pozdrav«, igra del. godba »Zarja«. 2. Ivan Cankar: »40 let sem delal«, odlomek Delakove dramatizacije »Hlapec Jernej«. Govorilni zbor »Svobode«. 3. a) Krnic: »Pozdrav prirodi«. b) Scheu: »Delu čast«. Pojejo združeni zbori »Svobod«, 90 pevcev. 4. Zobčenko: »Na ruskih tratah«. Venček delavskih pesmi. Igra delavska godba »Zarja«. 5. Ivan Cankar: »Oče naš«. Odlomek iz Delakove dramatizacije »Hlapec Jernej«, Govorilni zbor »Svobode«. 6. a) Scheu: »Noč pretemna...« b) Iv. pl. Zajc: »Slava delavstvu«. Pojejo združeni pevski zbori »Svobode«, 90 pevcev, 7. Mile Klopčič: »Ceste pred pomladjo«, Recitacija. 8. Scheu-Cerar: »Vzbujenje duhov«. Igra del. godba »Zarja«, 9. Ivan Vuk: »Klic zgodovine«. Recitacija. 10. a) Riva: »Dani se«, b) Scheu: »Zdravo hrabri bojevniki«, Poje združeni pevski zbor »Svobode«, 90 pevcev. 11. Oton Župančič: »Kovaška«. Govorilni zbor »Svobode«, 12. Danilo Cerar: »Od Urala do Baj-kala«. Igra del. godba »Zarja«. Sodrugi in sodružice Svobodaši in ostalo delavstvo! Zberite se pri ra-dio-sprejemnih aparatih, da bomo vsi ta večer vsepovsod eno. Centrala »Svobode«. IV. <31.) delavski prosvetni veCer »Svobode« in »Zarje« bo v soboto, dne 27. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice v spomin blagopokojnemu častnemu predsedniku »Svobode«, dr. Henriku Tumi. Igrala bo del. godba »Zarja« sve-čanostne komade, del. pevski zbor »Cankar« bo pel planinske pesmi in pesem »Pozdrav prirodi«, himno Prijatelja Prirode, Bogo Teply bo pa govoril o Henriku Tumi. Govorilni zbor »Svobode« bo dal Župančičevo: »Kovaška« in »Oče naš« iz Iv. Cankarjevega Hlapca Jerneja. Čampa bo igral na flauto, operna pevka Marta Oberwalderjeva bo pa pela več solo-spevov. Vstopnine 4, 3, 2 in 1 Din. Pridite vsi na to spominsko svečanost! Del. pevsko društvo »Cankar« v Ljubljani priredi ob priliki 10 letnice svojega pevovodja Krista Perka koncert, ki se vrši dne 6. maja t. 1. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Proizvajala se bo kot uvod povsem nova, še ne izvajana del. pesem. Poleg tega pa različne narodne in umetne pesmi. Ker je zbor »Cankar« dobro znan vsaj delavski javnosti, naj nikdo ne zamudi tega koncerta. Prvi redni občni zbor »Delavskega espe-rantsfcega društva v Ljubljani se je vršil dne 11. aprila 1935 v delavski zbornici. Ena izmed prvih nalog izvoljenega odbora naj bi bila, da z;bere vse delavske esperantske skupine dravske banovine v eno močno delavsko esiperantsko društvo. Poživljajo se delavci 'esperantisti, da stopijo v stik z delavskim esperantskim društvom v Ljubljani, poštni predal 290 in ida pomagajo uresničiti zgoraj navedene želje vseh zavednih delavcev esperantistov. »Književni Horizonti«, št. 4 prinaša bogato čtivo Vladimirja Narosa, Heinejeve prevode in drtuige. »Svoboda«, aprilska šteirolka prinaša zanimive razprave in bogat društveni pregled Po kaki poti hodi SSSR? (Brošura s dr. Sterna.) Pod tem naslovom je izšla v praski založbi »Svaz Narodniho Osvobojeni« knjiga, ki jo je napisal socialni demokrat dir. Bug en Stem, strokovnjak za socialno politiko, ki Iavstvo in njih predstavnike, da pristanejo na znižanje plač in redukcijo tarif. Ugotavlja se, da je dosedanja kolektivna pogodba še vedno v celoti v veljavi, ker doslej Splošni delavski strokovni zvezi Jugoslavije v Ljubljani, ni bila niti pismeno niti ustmeno odpovedana. Vsled gornjih konstatacij, konferenca soglasno sklene: 1. Obstoječa kolektivna pogodba mora ostati enotna za vse delavstvo vseh podjetij Zedinjenih tvornic stekla in se mora v celoti izvajati. Prav la ko morajo ostati tarife za vsa podjetja enake. 2. Vsled itak skrajno mizemega položaja steklarskega delavstva — -saj so zaslužki padli od leta 1930 za nad polovico vsled nerednega obratovanja — odklanja delavstvo potom svojih pooblaščenih najodločnejše vsako nadaljno, tudi najmanjše znižanje plač, tarif ali poslabšanja delovnih pogojev in se bo delavstvo proti temu solidarno borilo z vsemi in tudi s skrajnimi sredstvi. 3. V podjetju Straža je nujno od-] aviti nesocijalni in zastareli plačilni šok-sistem, zvišati in regulirati je treba plače, ter uveljaviti vse določbe kolektivne pogodbe tudi za delavstvo tega podjetja. 4. V kolikor se tiče spremembe kolektivne pogodbe, znižanja plač in tarif, odklanja konferenca vsako lokalno razpravljanje za posamezna podjetja, zahteva, da o teh stvareh razpravlja podjetje ob sodelovanju Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije in ob prisotnosti delavskih zaupnikov vseh podjetij. Konferenca je dalje razmotrivala položaj zunanjega delavstva v Hrastniku in je na željo tega delavstva sklenjeno predložiti podjetju predloge za izboljšanje njihovega položaja. Na konferenci je bil pretresen podzvezin pravilnik, kateri bo skle-nj na zvezinem kongresu 9. in 10. junija in je bilo v vseh točkah doseženo soglasno stališče. Konferenca je posvetila posebno pozornost obstoječemu bojevnemu fondu in sklenila, da se fond ojača s posebnimi znatnimi prispevki. Naslednji dan 14. pa se je vršilo v Hrastniku zborovanje steklarskega delavstva, na katerem so delegati in zi'stopnik centrale poročali o sklepih konference. Delavstvo je sklepe konference vzelo enodušno na znanje ter sklenilo, da se na obrambo svojih pravic temeljito pripravi. Delegati delavstva ostalih podjetij bodo o konferenci in sklepih poročali na svojih sestankih. žaviLG Peki Maribor Pomembna proslava. Podružnica Zveze živilskih delavcev v Mariboru j© proslavila v soboto, dne 30. marca t. m. KR1STALIJA< Celje, Za Kresijo 14. ~ Telefon 154. Tovarna ogledal In brušenega stekla. Stavbeno in umetno steklarstvo. — Okvirje za slike. V slogi le moi! Zato kupujte obleke in perilo vseh vrst domačega izdelka po konkur. cenah pri znani tvrdki J. OLUP, Ljubljana - Stari trg Stev. 2 se je lansko poletje več tednov mudil v sovjetski Rutsiji. Svoje vtise je sedaj obijaivil. Štern ugotavlja v prvi vrsti brezrazrednost sovjetske družbe, kako.n tudi dejstvo, id!a se more danes v Rusiij živeti samo od fizičnega ali dtuSetvnega dlela, ne pa od dohodkov lastnine. Kot socijalist pozdravlja Štern to dejstvo, oibenem pa se skuša seznaniti z različnimi odtenki sovjetske družbe, temeljujočimi na protinlivelizacijskih naporih, in na kakovostnih diferencijiah, Kdor družbi več 'daje, mora od nje tudi več prejemati. Da bi se ipa mogel kdo obogatiti, je izključeno. V rokah posameznika se pro-dnikcijska sredstva ne .morejo akumulirati. Sik, ki priganja ljudi k delu in ustvarjanju, je svojevrstno častihlepje in želja, da si pribore v družbi častni soctijalni položaj. Posebno pozornost je Stern posvečal vsestranski gradbeni podjetnosti v državi, pr,i čemur se je .bolj zanimal za socijalno, kakor pa za vojtnostrategičmo' strain tega vprašanja. Glede uspehov v kolektivnem poljedelstvu je zelo optimističen, in se mu zlasti dopada novi tip kmetstva. Kot sccijalista ga je seveda tadi zanimaffla vietika izpre-memba v položaju ruske žene in novi razvoj v prid družine. Tudi birokracijo in razne posledice diktature je študiral. Kot socijalist se je vrnil iz Rusije s plojačeno samozavestjo, čeprav ve, da zahtevajo razmere v sovjetski državi drugačnih metod1, kakor so v navadi v ostali Evroipi. Nova Amerika se poraja na vzhodu Evrope, ki si prizadeva socijalizem uresničiti. Seveda, pravi Štern, bi Roosevelt v Ameriki gotovo doživel polom, če bi se hotel posluževati Stalinovih metod. Vendar pa bo ideja načrtnega gospodarstva končno povsod zmagala. Razno »Ker se ni zadostilo predpisom volilnega zakona ,..« Tako se glasi vzrok, zakaj je odklonjena lista delovnega ljudstva. Ta zakon med svojimi § pravi, da mora biti vsak kandidat overovljen (legaliziran) pri pristojnem (po srbohrvaški nadležnem sodišču. Kaj je to nadležno ali pristojno sodišče? Ali tisto kjer kandidat stanuje, ali tisto, kjer kandidat kandidira. ' 1 Samo da ne bo preveč stroškov .. r Kelnerič, delavec, ki so ga izkopavali iz zasutega vodnjaka 72 ur, je sedaj izkopan in pokopan na pokopališču na Pobrežju pri Mariboru. Zdrav človek je umiral 72 ur, trudili so se, da ga izkopljejo živega, a niso mogli. Le mrtvega so potem menda kar v 6 urah izkopali. To je dogodek, ki je v sramoto današnji civilizaciji, tehniki itd. . . . Pri tem se nehote človek spomni betonskega mostu pri Medvodah. Ta-korekoč že navajen, saj smo čitali o njem razprave, se je nenadoma porušil. Zakaj? . . . Razprave so govorile to in ono, a v resnici, kakor pri Kelneriču: "V 'i 'd! Zavarovanje za starost in nezaposlenost v Ameriki V Zedinjenih državah v Ameriki je bil sprejet v reprezentacijski zbornici zakonski načrt o zavarovanju za starost in nezaposlenost. Nezaposleni delavec .bo prejemal na teden 15 dolarjev (okoli 700 Din), za rodbinske člane še po 3 dolarje. Nešolani delarvci bodo prejemali povprečno 18 dolarjev. Ali so ameriški kapitalisti pametni ali nespametni? Najbrže bi bilo kaj takega potrebno tudi drugod. Mary Mnlker Celje, Aleksandrov trg. Zadnje novosti damskih klobukov. Popravila, hitro, točno in po ceni. Žalni klobuki vedno v zalogi. >ADRIA< PRAŠEK JE BOLJŠI! Izdaja konzorcij »Delavca«. Pradetavmlk Wan Vuk, Ljnbljama. — Uraduj* ter m bsKamo odgorarfa Joeip Oilak r Marlbont. TUk L|«dfk» tUkauie d. d. v Maribor«*