I'olcujsko \ovieo izJiHjajo vsiik čell'iti]; ; ako : : je ta dan [»raKtiik, dan poproj. : ;
tk'iiiL jiiii je 7.:\. colo Into (od .iprila do aprila) ii K. m pol lom l'5(i K. Nnročiiina za Noiiirijo, liosiio ili dinge evropske države ziutša ;i-5tl li, za Ameriko 4'r>0 li. List ill (i^Iiisi se piiičnji'.jo itii]»r<\j.
Vsn ilo{ns<t, iiiiritriiiiM) iii o/iiiiiitla s|»r('J(>iiiu tiskarna J, Krajec nasi.
O preskrbi vojnih invalidov.
^ Sama [lo sebi umevna ilolžiiost. siiloš-iiosti je, ]'estio zavzeti se za one, ki so zastavili v boju kii in življenje za svojo (loinovitm in so se s šlcoiiljiviiiii nasledki za svoje zdi'avjc in delavsko zmožnost zopet vinili (loniov. Za to dolžnost ne poirebnjenioposehiiib doka/ov. Posnemajnio samo zglede oiiili, ki so že zbrali ognjinnc svote za vdove in otroke padlih očetov, za oslejiele vojake in sploii invalide vsake vi'ste. Socijalna demokracija si jc po svojib močnih organizacijah stekla v tem ozini že prccej zaslng. ]\rožiiosi, da se ne bi ta čin zloi-abil v našo škodo, stavi tndi na nas velike zaliteve.
Ni dvotna, (îa se gre pi'i pi'cski'bi našili vojiiikov za prav velike svote. Vojska sama traja v vsej svoji Ijntosti žc dve leti, koliko jib je že odšlo od nas in jih še vedno odhaja na bojno polje. Vendar sc tega ne smemo strašiti, ker vemo, kak pomen ima mal dar posameznika pri na-birkih splošiiosti. Drugič je pa število onib, ki so vsted telesne jioškodbe postali nesposobni za nadaljno službo, v l'esnîci manjše,_ kakor smo si ga od začetka predstavljali. Po izkiišiijali prvega vojnega leta se jih jc v osrednjih državah, Avstriji in Nemčiji Štelo 17 od ] ()u raiij<Miili. Po iiovejšili opazovanjih veljajo za Nemčijo, skoro podobno tudi ])ri nas, naslednje številke.
Že v prvem vojnem mesecu avgustu 1914 smo imeli pri loo ranjenih čudovito visoko število 84'8 za službo sposobnih, 'à mrtve in 12'2 nesposobnih in na dopust poslanih, kar vse kaže ugodne uspehe Z(h'av-iiîskega ravnanja z i-anjotici. Keptcniiira li^H je poskočilo število za službo sposobnih na HfS'1, toraj skoro za 4 na 100. Nenavadno sijajen uspcb. Istočasno pade število snirtnili slučajev s na 2-1%, KI se mesec pozneje zniža na	Od
novembra do marca se gihlje število sposobnih med H7-37o in NB!)%, tako, da Jib je bilo v marcu ravnotoliko za službo sposobnih kakor v oktobru. Razveseljiv pojav je, da v teh mesecih zopet pade
število smrti, V novembru mesecu je znašalo samo 2'l''/u od sto riiož. V decembru li)14 je padlo Že jiod 2^1,, in se znižalo na	Januarja liHT) imamo še manj
smrtnih slučajev, v številu l'4"/(i, naslednji mescc l-3"A), a aprila in tiiaja poskoči število smrti na 1*4, torej s prav majhno razliko, ki ]ia junija in julija zojiet pade na	najmanjše število, ki si ga moi'emo
misliti.
Zajedno s tem nani je oniííuiti, da nam jc ranjeniška oski ba v aprilu in juniju pokazala še ugodnejšo sliko v tem, da sc je število sposobnih znatno povišalo. V mesecu niarcu je znašalo, kakor smo zgoraj omenili HS'0, aprila že DVS, 77» nesposobnih.. ['oviu-ečna statistika za vojno leto 11114 nani kaže Híl ň s])osobnib, S'8 ne-si^osobnih in na dopust poslanih in l"7"/(i, ki so iinirli v bolnici, N<ibena armada na svetu se ne iiioi'c ponašati s tako sijajnimi uspehi.
Jiljub temu znaša skiiinio število trajno poškodovanih že gotovo GO.OOtt, ki je pravzaprav le majlien uloniek vseh onih, ki so resnično invalidi. Vojak na bojnem polju ne trpi samo na ranítvali, ki jili prizadeva sovražno orožje, ampak trpi tudi vsted velikih vojiiih Strapacev, nai>orov, ki žal Ic ])repogosto ]iresegajo človešiie moči. Pljučne bolezni, živčne in srčne bolezni, roviiiiitizíídi itd, so ruvnolako znane posledice vojne kakor ranitve. K invalidnosti ne s])ada samo popolna brezpomoč, ampak deloma tudi vsaka večja ali manjša nezmožnost za zaslužek. Oni, ki več tednov ali mesecev radi revmatlznia ne more delati, je pri svojem zaslužku ravnotako oškodovan, kakor oni, id ima le eno roko. Oepiav nimamo mi v zaledju pravega pojma o niiporilt, ki jih morajo })rcnašati vojaki, stoječ na braniku domovine, si vendar lahko mis!imo, da se jih bo vrnilo mnogo, ki boiio prinesli s sabo veliko spominov na vojsko. Oni vsekakor, ki so dovolj iiremožni, da nioi'cjo brez skrbi Živeti, ne spadajo v področje posebne oskrbe, ali taliili je v nasi vojski bolj malo.
Prvo pozornost je ])ri vojnih pohabljencih obračati na iemeljito ozdi'avljcnje. Resnica, da je zdravje izmed zemeljskih
dobrin najvišje dobro, velja za invalide v polni meri. .Svoje zdravje so žrtvovali za blaginjo splošnosli, zato mora splošnost skrbeli, da se jim ono zopet vrne. V tem oziru niso stroški za invalide iiikaki luksu-riozni izdatki. Ni riierodajiio vprašanje, ali je umetni ud dražji ali cenejt, ampak-, ali je možu z dražjim umetnim udom bolj pomagano ali ne. Zdravilišča in mortika kopališča, ki veljajo za mesta razkošnosti, toliko časa ne bodo predobra, doklei' imamo upanje, da se morejo tant zboleli vojaki okrepiti. Hvala lîogu, da se te stvari tudi upoštevajo, kolikor pač dopuščajo okolnosti. Skrb za njihovo zdravje mora bili luepojena od socijalne misli; naloga družbe je, da vsak poškodovanec postane zopet koj-isten ud človeške družbe.
Naša socijalna naloga je predvsem v tem, da se invalidu omogoči življenje v imdročju istega poklica, kakor ga je imel preje, kar je zanj veliko lažje, kakor če ga mora menjati. N. pr. ključavničar, ki ni več zmožen svojega prejšnega dela, se bo lažje vživel v pisarniški!i delih enakega obrta ali kot trgovski [lotovalec, kakor če bi moral pi'îti k tekstilni iiidiistriji. Na Nižjcavsti'ijskem vsaj imajo po teh ozirib urejen izkaz del za invalide. V osiednjem izkazu del iialhinajuso združeni vsi obstoječi uradni in privatni delavski izkazi in potom te centrale se delodajalec in delojemalec lahko najdeta. Z druženimi močmi niorcmo za jiravi poklic invalidov bolj skrbeti, kakor če dela vsaka iiosredo-valnica sama zase. Predvsem je treba gledati, da invalid ne zgubi zaupanja v samega sebe, vei'0 va-se, da sc ne smatra samo za podjiiranca, amiiak da tudi sam igra ulogo ]U'i svojem zaslužku. îiiveti luora v prepričanju, da je on tisti, ki vzdržuje družino in da ona ni navezana samo na njegovo pokojnino. Zato bi bilo s socijal-lUiga stališča absolutno zavračati, da bi [ireskrha vojnih invalidov stremila za tem, da bi podeljevala prav visoke pokojnine, ijotovo morajo dobivati [irimerno pokojnino, pa ta ne snie biti edini vii' njiliovili dohodkov, amjiak naj njih položaj le izboljšuje. J'odiago njihovega obstanka in obstanka njihovih družin morajo tvoiiti dohodki.
ki si jih sami jtrîdobe z delom in mai'lji-vostjíi.
Pokažimo torej tudi mi s svojimi žrtvami, da tudi mi utrpimo marsikaj v do.sego cilja sedanje vojske, ker bolj kakor kdaj nam je poslalo jasno spoznanje, da vojne ne voj u jejo veČ vladarji in njih poveljniki, ampak cel narod.
Vinogradniki !
Po naših vinogradili se je pričela močno razvijati plesnoba na grozdju. Ce proti njej takoj nastopite, se da še grozdje pred pogubo ubraniti.
Najbolj priznanosredstvo proti plesnobi je ž v e p 1 a n j e v lepem, suhem, vroče m in soinčnem vremenu, s linini žveplom.
Kdor ima žveplo, naj tedaj takoj trte, zlasti grozdje, ž njim dobio, ampak na lino popraši.
Kjer ni žvepla, itoslužitc se kalijevega Iti per m a liga n a t a, ki je dobro nailomestilo za Žveplo. Na 100 litrov vode se vzame 10 do 12 dek hiperman-ganata in 2 do 3 kg ugašeiiega apna. Vsaka snov se raztopi za-se, raztopini se zlijete skupaj in se zmes takoj porabi,
Grozdje je treba s to tekočino tako močno poškropiti, da od njega kaplje. Vsaka jagoda se mora ž njo oblili. Škropi se v snltem, ne v prehudo vročeni vremenu.
Po preteku enega tedna se škropljenje imnovi. Oe je treba, se škropi tudi večkrat. To .velja tudi glede žveplanja.
Pa ne samo plesnoba, tudi peronospora (pa lež) je pričela trte napadati. Kdor Še ni v tretjič škropil, stori naj to n em u d oni a! Vzeti je Vt do 1 kg galice, enako množino galutui in dvakrat toliko vgašeiu^ga apna lui st{) litrov vode.
Taki škrojiihn zmesi se primeša lahko tiKii Še raztopino 10 dek hipermanganata, ki se ga dobi pri c. kr, kmetijski družbi v Ljubljani, kilogram po ii kron.
Tedaj hitro na delo, da ne bo z a m u j e n o!
li.\Xn)J.-\-KLUK)LFl>Vi), dne 3. julijit litlii,
C. kr. vinarski nadzornik: B. Skalický.
Naročajte „Dolenjske Novice!"
lbstek.
Kako piše priprost vojak o naši zadnji ofenzivi na Italijanskem?
Občezjiana i'odbina Franca Kastelec v bt. Jošttt št. 12, fara Stopiče, ima štiri vile sinove na vojski. Bili s» že na raznih Dojisčih. Nazadnje so se trije bratje (udi "a ti.'olski íVouti vdeležili avsti'ijskih operacij. Tam j« bj, ,Vnton ranjen in se /daj zdravi na i),H,aj„ v splošni bolnici X. okr. n. Ot soba 73. Kako je do tega
> slo, popisuje svoji,n .tarišcm v listu iy. junija iiin;.
Naša ofenziva proti laškemu sovraž-se je začela 15. maju. Mi stiio se "'^Éeli pomikati 17. maja. P™i so se drugi regimenti, ki so v Ijutem b 'J" i^avzetiiali sovražniku moine utrdbe "'oi'^ii. Vam, ljubi oče, po-«'hu. delovanje naših topov. Kar ë^^a je bilo ibveka, ko je čul rjovenje naših topov vseh vrst kalibrov.
Pokalo je, da se je zemlja majala. Zares, imela je polenta prav slabo obletnico, pomnil jo bode, dokler bo živel. Zavzeli smo utrdbo za utrdbo, jjostojauko za postojanko in tako je šlo zmirom naprej. Mi smo korakali zadaj za našimi sprednjimi Črlanti, ki so sc sproti borile. Ko smo korakali po italijanski zemlji, smo občudovali zakope in žične ograje, katere so bile zares skoro nepremagljive. A vse eno ji!t je iiioral Lah pustiti in veliko njih smrt storiti. Naša artilerija je prekojiala cele liribe, kar groza je bilo pogledati v italijanske jiostojanke z mrliči skupaj sosipane. — Tako smo korakati naprej — in dobili veliko italijanskih topov, trcna, živeža, miiiiicije, kuhinjskih vozov, fdjleke . . . vse je ležalo po cestah navskriž. — V tem smo tudi mi dobiti povelje, da moramo zavzeti en grozno visok iirib ; odkorakali smo navzgor proti sovražttikn, razprostrli se v rojno črto, a patrulja je od-šla na])rej poizvedovat: kje je sovražnik. A. ta se nam je umikal. ZveČei' smo dospeli do vrlia, s smrečjem obraŠčenega hriba, tu snto že čiili strele
sjirednjili patrulj, ko so prišle blizo sovražnika. Tti žc napoči noč, i)ada dež, kot bi se trgali oblaki, vmes še toča in sneg; začne se grozno streljanje, a do pravega spopada ni prišlo . . . Dež je padal naprej in nas premočil prav do kože, da nas je zelo zeblo tcml)olj, ker že dva dni ni bilo nienažc, ko niso mogli s kuhinjo do nas. Titpili smo si sneg, ker ni bilo vode, in si s svojimi škodelicatiii kuliali kavo. Drugi dan pojiuldan je došlo jiovelje, da naskočimo sovražno posi<ijanko. JCo dosiieim» tje, sovražnika več ni bilo, umaknil se je, ker je bil zelo v nevarnosti, da ga itgonobé avstrijske čete. Zopet, smo zalotili mnogo živeža, Ivi ga jc popustil naglem b»gu. ]\Ii bil.ro v kolonah naprej, dok pridenu) do utrdbe, ki jo je imel Salamh'a za nepremagljivo, a je pala v naše roke. Tu smo videli grozne učinke naših 30'5 cm topov; pokazale so se grozne jame, od katerih ne bi mislil, da so od k rogelj, liorakali smo dalje pi'o(,i mestu, ki se imenuje .\siago. A tu ni bilo nobeitega civilist-a več. Vse je zbežalo. Sovi'ažnik je pustil
nniogo živil v naglem begu. Pri neki mizi smo iloliili še vse kosilo, ki so ga morali oh hegn pustili laški oficirji. V tem mestu smo še našli kokoši, prašiče, mesa, slanine, sira, samo tega, kar smo najbolj želeli, ni bilo. Vino so po kletilt vse spustili, popila so ga tla . . . Vsled povelja snto si izbi ali na lejiem travniku dobro postojanko, kjer smo ostali dva dni. Dobimo povelje za naprej. Trije bataljoni se razprostrenio po ravnem polju; bil je gorak dan, A zdaj nas je soviažnik začel dobro pozdravljati s topovi, pokalo jf, da je bilo groza, krogljc so padale memo nas kot dež, a mi „kranjski Janezi" zmirom najirej, Nad nami sta ki'ožili dve italijanski letali, ki sta ]trav s strahom gledali avstrijske čete korakati po italijanski zemlji.
Imeli smo tisti dan samo tri ranjene, zares Pog varuje nas vojake.
lííli smo zdaj v Idižini sovražnika v novih postojankah štiri dni. iSedaj je H, junija naša artilerija z vsemi vrstami kalibra začela pozdravljati Lahe v njihovih postojankah: vse je šlo v zrak, Italijani
Podbiranje in skrajševanje trt.
Zdaj ko jo trta oilcvetolii je prišel ias poilbiiiuija iii skrajševanja trt. FoiUii-i-íKijo v i.t;ni casii so UCo [pred vsetn za-lishiikov, kajti prvo poilbiratijc smo izvršili že pi'ed cvotoiijeni in smo pri itjciti vse nepotrebne pojraiijkc tit. odstranili. Sedaj pa, ko so so razvili na puščcnili niliidikiih zalistniki je trclia, da jih ali potrj^iuiio ali skrajsaitio. Najbolj pripurodjîvo je za-listiiikc samo skrajšati (zašćipiiiti) in sicer toliko, tla na njili ostmicta še 2 iista. Če to storimo ne raste zalistnik več naprej, ampak pomaga trto, /Jasli pa pri njetii stoječe oko, rediti.
Ako zalistnikov ne ski'ajšnjenm, potem pri njih stoječa očesa, ki imajo dinf^o leto roditi, oslahe in trta postane zelo košata in s tem hulcznim podvržena. Jako važno je pa skrajševanje mladik na šparoniii.
Tri nas smo vajeni rezati trto na palec (ščap, reznik) in šparon (zavijač, prevez). Pri teni moramo pravilno narezati palec na trti vselej nižje kot šparon, sicer se luiin trta preveč zvišnje, s tem oslabi v rasti in nam povzroča Še drijgili neprilik.
Naši gospodarji pa le i)remalo vpo-števajo to pravilno režnjo in naiežejo palec najraj višje kot Šparon, Češ da napravi sicer palec premalo močne mladike, da dá tedaj preslaboten les za drugo leto.
To je tudi res, ampak kdoi' i'eže pravilno po zimi, ta mora tudi trto poleti p]'avilno ohrezati in tu jo v prvi vrsti treba skrajšati mladike na šparonih, da so okrepijo ndadiko na palcih.
To delo jo tedaj jako potrebno. Sedaj ko je trta že odcvetela, jo ireba vse mladike na šparonih skrajšati nad četrtim listom, ki stoji nad najvišjim grozdom. Samo Če manjka ktera tidadika na ščapn, potetii pustimo eno, kolu najbližjo, na šparonu neskrajšano, da jo nadomesti.
S skrajševanjem mladik na šparonu dosežemo, da se ustavi nepotrebna rašča tiiladik na Šparonu, vsled toga postanejo mladike na palcih Miočnejse, grozdje na šparonih se bolj debeli in lepšo razvija, jeseni tudi bolje in prej dozori, pa ne gnije tako lahko, ker je bolj na zraku.
Če zaženejo mladike na šparoniii v vi-šičkili pozneje še enkiat, potem jili za-ŠČipneiiio enako kot zalistnike, to je za drugim listom. Mladike na palcu ali ščapti, to jc one, ki jili raijimo, da narežemo zopet jialec in šparon v prihodnjem letu, ne smemo v tem času še skrajševati, ňe-lo v drugi polovici avgusta jih vi-šičkamo, to je skrajšamo za ono tretjino.
Vse zelene dele trte lahko posušimo in jih rabimo po zimi za krmo goveji živijii. Galica pri tem nič Jie škoduje.
B. Skalický.
Dopisi.
Iz Trebnjega. Nova maša. — V Trebnjem se je na pi'aznik sv. apostolov Petra in Pavla po dolgem presledku IS let obhajala zopet enkrat nova sv. maša. Daroval jo je č. g. ;\Iai tin Bukovec iz iMivJo luže, sin uglednega in premožnega posestnika. Vsa faia jo željno ju-ičakovala lepega dne. Ceikev in prostoi- pred ('erkvijo sta bila okusno okrašena z mlaji, venci, slavoloki in šopki. To delo je ponajveč oskrbela dekliška ]\Iarijina diužha. l'otiienljivi so bili napisi na slavolokih. Tako ])ri vhodu v ki'aj; „Novomašiiik, hoď pozdravljen!" Pred žnpniščem: „Tu os sacerdos in aeter-num" (Ti si duhovnik na veke) Ps. 109, 4. 1'i'ed cerkvijo pa: ,,'J'i jtojdeš iired oliličjem Gospodoviii!, pripravljat njegova [lota." Luk. 1, 70. — Slaviiostin govor je itmd voleč. gospod Josip riantai'iČ, dekan v Trobtijem. Ljudstva je bilo silno veliko ne samo iz domače tare, ampak tudi îz sosednjih. Gostijo jo oskrbel novomašnikov oče. Dva dni po novi sv. tiiaši je dobil g. novoniašidk dekret, s katerim se je nastavil kot kai)clan v Boli. Bistrici.
Bojno polje 20. junija. Neki Novo-meščan je pisal sledeče vrstice: „ ... Osem tednov je, odka]' se potikamo po teli nehotičnih skalnatili vihoviii gora; podimo in iščemo ki-iitega sovraga. ^lalo dni je jirc-teklo v tem času, da ne hi naši hrabri regiment!, naši „Janezi" podili sovražnika v njegove skrajne dele kraljevine. In ako nam še nadalje ljubi Jîog pomaga, bomo tudi mi s hrabrostjo naših junakov pokazali, kaj je kiatijska kost. Dolgo vrsto let bo poiiuiil na sedanje Čase, lui nas.
Ravno včeiaj so naši hrabri „Janezi" zopet zajeli 2t)U0 Lahov in tri strojnice. Videl sem jili z lastnimi očmi. Neki ujetnik jorekei: „Bravo, Salandra jo že odstopil, kmalu ubere pot za njim ludi Kadorna!"
Kraji so tukaj bolj malo in jako slabo obdelain. Pač velik razloček od naše dolenjsko zemlje. Kar se tiČe lu^rave, so gozdi le tu in tam nasajeni z iglavci, smreko, mocesnom, pritlični iti borom in brinjevim grmom, ki jia ne raste više od tal, kakor en pedenj. Zelo redko so cvetlice, in sicer goi'ske, katerih preje v življenju nisem Še videl, niti se kedaj učil o njih. Izmod ptic se pa ie gorski ščiiikovec ali mala sinica še tu nahajata, katera nam lirinašata lepe in vesele spomine na našo drago domovino. Vrano ali kake druge večje i>tico so tn nikdai' ne vidi. Kes velika razlika med našo žlahtno slovensko grudo in med pustimi kraji severne Italije.
Vasi tukaj nobene, ie kakšna goi'ska koča, kjer jti sedaj nastanjeno naše vojaštvo, se nahaja mod strmim skalovjem.
Jaz in še nekaj prijateljev stanujemo v takozvani „Kawerni", katero je moral, po rakovi poti gro<ÍoČ sovražnik, zajHistiti.
in prst. Naskočili smo prvo postojanke njiliovo — pričel so je ob dvanajstih [)oldan ljut boj; v jiar urah smo jih zavzeli itt zalotili mnogo vojakov in nekaj strojnih pušk. A začel je sovražnik gi'ozno obstreljevati nas in laške ujetnike s šrapiieli, granatami in posebno z minami, Ub Štirili popoldan sem bil jaz ranjen; a hvala ljubemu Bogu, da sem jo unesel. Granata je padla ravno zraven mene in me malo ranila; mislil som, da sem ves razbit. Ko me je edon obvezaval, prileti druga ravno poleg naju. Takrat jiii je bilo nekaj mrtvih okoli mene; a jaz sem pa kai' oglušel od samega poka; bil sem ves zasut v prsti; komaj se skopam ven in ])ozdravim svoje tovariše. Poslovim se od njih in podani na obvezovališče. A po poti bil sem še zelo v nevarnosti za svoje življenje; kajti {lolonta me je Se daleč nazaj pozdravljala s šrapneli; jtriŠel sem namreč Jia enom krilu preblizo do italijanskih postojank, kar cele salvo iz ])ušk lete name. Ozrem se, odkod V Kar zagledam na bi'cgii vse zaraščene luknje, v katerih so bili še
Italijani. Kar naenkrat padem „nieder" in sicer v mlakužo ter iščeni zavetja za moje življenje; a streljanje Jia-mc še ne pojenja, še vedno pada okoli mene in nad menoj. Izročil sem se Mariji in mojemu atigelju-variliu v vai'stvo. Potem pa plezam po i'okali na])rej proti obvezovališču in tako sem lezel pol ure daleč, dokler nisem dobil [U'avega zavetja za moje življenje. Dospel sem na ob-vczovaiišče in potem v bolnišnico . , .
Ko ozdravim, upam, da sovražniku povrnem, kar mi je on dal. Osem mesecev sem se z njim vojskoval in branil luišo ljubo domovino.
Tistega dneva ne bom pozabil, ko sem bil ranjen, in tistega kiaja ne, na katerem jo jo tudi polenta dobivala od „kranjskili Janezov". To morajii reči: Slava „ki anjskim Janezom" iu ž njimi vred našim blatom Bošnjakom, hrabiim braniteljem naše ljube Avstrije!
Omenjeni Anton je načelnik mlade-niške Marijine kongi'egacije v Stopicali, Iiruga dva brata sta z njim vred pri isli stotniji. Četrti brat jia je nekjo pri Trstu.
Maloprostorna je, in vendar boljše nego lia }n-ostcni.
Di'ugih posebnosti, ali kake zanimivosti tu ni!
Si)rejiiiite iiebioj iskreniii iiozdravov vsi Novomeščanje od Vam udanih : Franjo Jíele, rač. podčastnik, Maks Kalinger, Jožef Smola, Turk, Kordiš, Ki-anc Darovec.
Belokranjski - vestnik. -
Iz Vinice. Lepa viniška župnija je praznovala letos na 1'elrovo redko slavnost nove maše, Že .")() lel nismo videli domačega duhovnika pred altarjem, dasi je bila naša žnjinija nekdaj izredno bogata na duhovnikili. Kolikoi' je piscu teli vi'st znano, je mogla našteti viniška župnija v IS. stoletju nekaj čt!z 100 duliovnikov. Od ilarije Terezije zgrajena cesta iz Karlovca na Reko je tudi vplivala na sosednjo Belo Krajino, koje sinovi so iskali izobrazbe v bližnji gimnaziji v Kailovcu, ker so lahko od doma dobivali itodpore v živilih, i\[ed doiiiaČimi rodbinami se jo posebno odlikovala Šutejeva, ki ima izkazati večje število duhovinkov, od katerih sta dva župnikovala v Črnomlju in Jia Vinici, Ni čuda, da je letošnja nova maša kljub žalostnim časom, i)ila za to žiiitnijo piilika izrednega veselja, na katerega so se župljani z vso vnemo piipi'avljaîi, ker so stavili slavoloke, krasili domači trg, hišo, cerkev in župnišče. V veličastnem sprevoilu je spremljalo gosp, novomašnika Peter Flajiiika, rojenega na Hrastu pri Vinici, H duhovnikov pred altar božji, kjer je v krasnem govoru [»odzeineljski župnik g. Učak i-azvijal lepoto in dolžnost niaš-ništva. Mnogoštevilno ljudstvo je pazljivo sledilo izvajanjem govornika. Svoje veselje in ljubezen je tudi pokazalo v obilnem darovanju. Pri banketu, ki se je vršil pri g, Skojniku, se je g. novomašnik v na-pitnici hvaležno spominjal svojih staiiSev, g. svetnika, župnika Koniga in vseh žnp-Ijanov, katerim ostane ta slavnost v neizbrisnem spominu. Tudi sosedne župnije iz Dragatuša, Preloke, Sinjega vrha in sosedne tirvatske so bilo obilno zastojjane. Zlasti mikavna je bila narodna noša Belo-Kranjic v cerkvi in pri obiiodu iz cerkve, medtem ko jo pri moških ta navada skoro docela izginila. Dal Bog, da iiaŠo lepo, verno viniško župnijo, ki se more ponašati s slovečo božjo potjo na Žežljii, kmalu zopet doleti čast nove maše!
Iz Črnomlja. Ustanovili smo Marijin vrtec, ki se prav lepo razvija pod vod.'itvom g, kaplana A, Zalokarja in je dosegel Že lepo uspehe pri igri za UdeČi Križ. — Telova procesija se je vršila ob ugodnem vremenu z vsem sijajem, pogrešali smo le gtiilbe, ker so udeležejici poil orožjem, pa se je nadomestila z lepim petjem in pobožno molitvijo, — Velika suša nas je l)rísilila, da smo šli s procesijo v bližnjo Vojno vas k Materi Božji piosit potrebnega dežja, — Na Duhovo je bilo veliko ljudstva domačega in hrvaškega prišlo k cerkvenemu opravilu k cerkvi sv. Duha iskat tolažbe in razsvetljenja k Onemu, ki daje ju'avo modrost vladarjem, da bi navdaiinil vojskujočo se narode s pravim duhom miru in ljubezni.
DomaČe in tuje novice.
Razglas. Mestno županstvo naznanja, da ijodc oddajalo v mesini hiŠi (pritlično) izkaznice za slad k o r v Novem mestu bivajočini in opravičenim strankam, in sicer za Čas od 9, julija do 5. avgusta 19 Hi kakor sledi;
V soboto, due 8. julija IHKI dopoldne: od 9, do 10. «rc iift hiš, stev. 1 do (iO
„ 10. „11. ...... „ «1 „
„ II. „ la. „ „ „ „ 121 „180
p 0]) ol d n e: od 3, do 4. ure na hiš. štev. 181 do l?40
4, „ 5,
„ II ))
ii4l
300
Dve dobrodelni predstavi v prospeh „Rdečega Križa" so ))rii'edile gojenko in učenke ljudske in meščanske šole v Šmiheiu jnl Kudoltovem v veliki društveni dvo]'ani dne iii). junija in 2, julija t. I. Obe predstavi sta se obnesle glede obiska in denarnega uspeha izboi'iio. Pii dingi je Idlo tudi navzoče lepo število novomeškega občinstva. Za „Rdeči križ" se je naliralo skupaj ;il4 ki-mi. K tej svoti je izdatno pripomogla tudi šolska mladina, ki je imela posebno ]>iedstavo dne 3, julija. Vsa hvala ljubki, nadepoini mladini!
Spored je bil zelo zanimiv in obširen. Vse točke, petje in igie so se prav gladko izvršile. Tukaj so zopet čč. šolske sestre imkazale, kaj se lahko do.seže z modrostjo in z vstrajnostjo s šolsko mladino. V prvi vrsti tedaj vsa čast in vse pi iznanje čč. Šolskim sestram d, N. D, v Šmiheln za njihovo liožrtvovalnosl; v zvišeni namen „Rdečega ICriža" s prireditvijo te dobrodelne šolsko slavnosti !
Najbolj nam je ugajala otroška spevoigra „Kosovo ženitovanje". i'recizno izvajanje pevskih komadov zasluži sploh najlepše jiohvale. Vesela igra „Trmoglavka" pa nam je izvabila vkljub resnim časom prisrčnega smeha v obilnosti, Ravnotako umestna za zabavo je bila končna igra „V posredovalnici". ^Mnogobrojno občinstvo, tudi iz vi.sokih krogov iz mesta in okolice, je bilo s prireditvijo i)ovsem zadovoljno in jo izražalo splošno željo, naj bi se enake predstave večkrat uprizorilo v plemenit namen „Rdečega Križa". Naše dobi'o ljudstvo in naše srce je že tako ustvarjeno, da se nam no smili kronca v dober namen, posebno Če smo za svoj mali dar še deležni nekoliko užitka i)o kakoršnihkoli poštenih prireditvah. In če kaj vleČo naše srce do zanimanja, gotovo pred vsem pi'edstave in igre.
Jvonečno pa nam bodi vsem udeležencem teh predstav v veselje, da zamoremo na tem mestu nad vso lepo jiolivaliti gojenkc ill učenke samostanskih Šol v Šmiholu, ki so tako vrlo in vneto sodelovalo pri predstavah in nam uprizorile s svojimi dobro naučenimi nalogami in z otroškim Ijubez-iijivim nastopom toliko veselja in prisrčne zadovoljnosti.
Mestna hranilnica v Novem mestu, V mesecu juniju IODj je 124 strank vložilo li;i.065 kron 94 h ; 124 strank vzdignilo G0.G20K 4 li ; torej več vložilo r>2.445K 90h; stanje vlog 4,;32I,03iiK HDb; denarni promet 4tí(;,6(i7K í)4h; Vseh strank bilo jo (j20.
Sklep Šolskega leta. V pretočenem šolskem letu je bila novomeška deška ljudska šola v svojili Šolskih prostorih tako ločena, da sta bila nastanjena 3. in 4. razred na kmetijski šoli na Grmu, Vodstvo šole je kljub tem težavnim razmeram vzdrževalo vzoren obisk šolo in vzorno disciplino med učenci tako v Soli kakor zunaj njo ter so čč. gg. učitelji-frančiškani s tako trudaljnbivostjo celo leto ])odučevali, da so se dosegli enako iii'ejšnjini letom najboljši uspehi, kar se je jioscbno očitno pokazalo ob sklop\l šolskega leta dne 28. juîiija. VspriČo take požrtvovalnosti je čestitati Novemu mestu, da je vzgoja njeno mladino izročena tako pedagogično - izobraženemu in triidaljubivemu učiteljstvu — patrom frančiškanom.
Oficijelni kranjski patrijotični znak se prodaja brez dobička po tri krone v d<d)ro-deliii namen „Rdečega Ivriža" v knjigarnah ,i. Krajec n as 1. in U rban H or vat v Uudolfovem. ■— Po pošti najmanj Šest znakov s pov/etjem.
Iz italijanskega ujetništva je pisal Janez li^rlah dne ;iO, aprila PiKi svoji sestričini Muru v .Iiirnovas pri Podgi'adii, da se zdrav naliaja v ujetništvu mesto Castellana, provincia di Bari. Italia.
Ranjenca iz tirolske lTontel£,Lu(hviger in A. Račič pošiljata iz severne bolnišnice v Kggenbergu pri Gradcu s]-čne pozdrave vsem cenjenim Novomešćanom in novomeškim dekletom.
Pastoralna konferenca za novomeško clekaiiijo Ijo dtic I 7. julija.
Stotnik je postai štacijslii poveljnik C. in lil', iiaiijioroùiik Jos. Il astreiter v Rudolfov cm.
Darovi. Za tukajSno dnižbo svetoga Vincencija jc daiovalo si. voflstvo kranjsko hranilnice 1 no K. — Za priboijsek vojakotii v tnkiijšiii bolnišnici cesarice Elizabete je (Jaroval preblagorodni g, dr. Anton Sclioiiiil ;-iU K. liog plačaj !	Dr. S. Klbci t.
Cerkveno. — Trocesiju žnpnije Prečna iia Trško goro se vrši po stari običajni navadi na L^rbovo nedeljo, dne 9. jnlija. Zbiialisče pri kapeli pod Ždinjo vasjo ol) poln ](). nri. Od tukaj pojde procesija na Trško goro, kjei' bo ob K), uri pridiga in sv. maša. Utieležite se mnogoštevilno zaobljubljenc procesije, da Bog po ))rip]'ošnji Marije in sv. Urba obvaruje naša itolja vsake jiesreče! Rodovitnost polja in dobra žetev nam je jirav v sedanjib časili posebno potrebna. Torej molite!
Iz ruskega ujetništva je pisal svojim starišem v Hrušici št. 33, fara Stopičc Janez Slejkovič, ki je bil razglaščen za mrtvega. Biva še zdi'av v Tiumcnu Tobolska oblast. Sibirija. Omenja, da so z iijim še trije Slovenci in sicer: .Mrakov Tonč z Gabrja, Drabov Franc (Kastelec), vas Pušče, in Moščickov Jatiez z Cerovca.
Zrelostni izpiti na novomeški gimnaziji v letu_ 1915/16. Med šolskim letom so napravili zrelostni izpit učenci, ki že služijo liri vojakih in so dobili dopust 4 tedne, (la so obiskovali v tem času osmi razi'ed m napravili konccm dopusta maturo. Tiilo jib je 23 različnih šarž. Matnro so vsi luipravili z dobrini uspehom, med njimi štirje zj)dliko. _ Imena kandidatov so: Altu; Franc iz Dohovea na Řtajcrskeni, Barborič Kail iz Hndolfovega, Bclc Jožei IZ Zatične, (Jesar Martin iz liadovice, Eižen Anton iz Podgorja na Štajerskem, Hvala Bogomir iz Ti'sta, Kit Janiz iz Slatine na Štajerskem, Krajne Bogdan od sv. Barbare na Štajerskem, ]Ci;u[t ňteťan iz Lukovice, Kvas Ferdinand iz Kočevske Reke, ilervar Alojzij iz Ovibclna pri Žužemberku, Mramor Viktor (z odliko) iz Brejlila pri Hndolfoveni, Mnšič Jurij (z odbko) iz Kaudije, Oblak Kafael iz Ru-dolfovega, Ogrin Anton iz Tîudoli'ovega, lintar Viktor iz Rndoifovega, Pristan Alo]zij IZ Ljubljane, Režen Franc (z od-I'lio) IZ Tržišča, Ropaš Milan iz Itudolio-vega, Stiiolik Fianc iz Rndolfovega. Turk Jožef (z odliko) iz Stopič, Vidie Aiito.: IZ Novevasi pri Rakeku, Žužek Franc iz liompolja. Obsklepn šolskega leta 2S. junija so napravili zrelostni izpit še ostali trije H^nci osmega razre<ia, ki so pa že tudi poti'jem ni bodo kmahi poklicani. Z odliko je prestal iiiatui'o Lončar Franc iz Ljnb-
•■^'p' .'i	»spehou! Maikič Viktor
Ji'Z'^ii m Saje Jožef iz Vrhnike. Tedaj napravilo v šolskem letu IDLV'IC na Mvomeški	dijakov mati.ro
z dobnm uspehom, „«d njimi "> z odliko.
iLnfii?	spremembe v ljubljanski
Ško ijl - Premeščeni so čč. gg. kaplani : ^iirbcc Mat.ja iz Skocjana priMokrínogu s olnega vikarja in kaplana pi'i Ijub-m^ki stolnici, Kete Ivan iz ňt. Vida pri J^JiiiJjajn k sv. Petru v Ljubljani, Vavpetič ^l'Hjicmek iz Koroške Bele v Št. Vid i ^^jubljani, Golmajcr Frančišek iz Iga na \rmiiko, Vidmar Frančišek iz Košane na Ig, Klemenčič Ivan iz Starega trga pi'i Ložu v Mengeš, Kranjc Josip iz IVcbnjega na Dobrovo pri Ljublj.„i, Jarc Martin iz Obrové na Ruko, Kapš Rudoli' iz Vit>ave v I ebnje, Zavrl Alf.nz iz črnega vilia
P Kranju v Dobrn,če,J,n,der Alojzij iz
Dohnjjske Bisti ice v	Petrič
f«'»^ ^	Gabrovšek
pri Kra.gu,
uanju v Borovnico, Šimenc Josip, prefekt sv. Stanislava, na Mirno. -
Nameščeni so Častiti gospodje semeniški duhovniki: Frakelj Frančiček v Vi'emali, Frančié Ivan v Stai'i Loki, Kramailč Ivan v Sctičui-ju pri Kranjit, ICres Josip v Kranjski gori, l^esar Alojzij v Starem tigu pri Ložu, Mevželj Ivan v Trnovein na Notranjskem, Tome Alojzij sen. v ]\Iokroii()gn, Vercé Frančišek v Toplicah, Zupančič Ivan na Ti'ebelnem; čč. gg. novomašniki: ivlenienčič Josip v Stai'em ti'gu pri LoŽu, Lavrič Vincenc pri Sv. Trojici v Tržišču, Skobe Ignac v Senožečah, Skubic Anton v Št. Janžn, Sjiarbakl Karol na lïlcdn, Tojiié Alojzij v Stopicali, Toi'kar Anton v Škocjanu pri Mokronogu, Žužek Karol v Knežaku, Bukovec Martin v Bohinjski Bistrici, Gorše Martin v ICoroški Beli, Jager Matija v llrenovicali.
„Zlati klas, reši nas" se še vedno dobiva v knjigarni J. ICrajec nasi, po 30 vin. Ker letos polja tako lepo kažejo, sczite jjridno po zlatem klasu, ki nas je lešil pred nakanami hudobnega sovražjiika!
Obfii Javna in lirezplačiia eeiiitov l;oz v zfiravatveiiein okraju Novo mesto in okolica so vrši [inbodnji teden in sicer:
<<<<<<< 1 << <i
o o 5 CD
S B S- ^ ^ ° ° îT-irn-tv^œ
o'
pi p'	^ Jt-	t^ ^	h- ^ p
t-j.	J.
V "E' "i' "p" "S' "S' "S" "S' ^ ? O w I g ^ a. I ^ ^
f i? & i I s m i I i
â s a ^ 2. .g -s- g; g- I ^ s
te" i» H o' <3. Ol p G. s-
£2. 5'
& i J ^ i
a "

C
I-!
O CL
O-o
o o o d
O- ex.
f^'	e	9	e o o	o
B3	cl.	a.	CL C.	a,
o. w C fi	5	o,	lo 'ii
^ 'C; « g ^ S r	í	S	£ « «	g
-Ô	OOq

■g 5 »t; -c -a Cl.
i: tttt Í t^ ^ f f ^ ê S-Sg-S^ K K s K K < - I S S g g - g g g - g s:
' « 2 " " -1 II ^ ! 1111 e I
o
a sr
C
3
%	'A-
pr P
Teden pozneje bo v istih krajili, ]iro-storib in ob istem íasii [ireg-lod cep^enja. — Obùlustvo se opozarja na veliko važnost ceidive koz, ki je edino ziuies^ivo .sredstvo i)roti nevarni in kužni bolezni: ko^nm. Po odredbi ministrstva za notra^e zadevo je dovoljen obi.sk boluikov v boluišnieab le onim, ki so bili tekom sedaiije vojne uspešno cep^ictli proti kozam. Kdor potuje, se mora izkazati z dokazom, da jo bil coit^en proti kozam v uajzadiijejii časn.
Glas iz občinstva. Vsestransko se čuje ziiibovaiije in pritožbe o pomanjkanju de-lavcov za kmečka in diuga navadna dela. ('elo za drag. denar je delavce težko dobiti posebno moške. Pa za kmečka in di'uga dela se da še kako pomagati; na razpolago so ujetniki, vojaki, toda kaj ])a obrtni stan? Rokodelci: čevljaiji, krojači, itd.? Kdo more te nadomestiti V Nihče di ugi kakor ta, ki je rokodelstva izučen. Da so pa lokodelei, v prvi vi'sti sedaj čcvljuiji ill krojači, tudi j)olrebni, to vsak človek ve in posebno sedaj v vojnem času, ko se je število teb močno skrčilo," to tudi obČnli. Kajti bosi ljudje ne morejo hoditi in brez obleke tudi ne. Osobito se tu čuti poniatijkanje čevljarjev; ker so cele občine, ki nimajo niti enega čevljarja, da Iti ljudem kaj pokrpal. Ljmlstvo iz dežele jiritiska na mestne Čevljaije, toda kako naj delajo i.i še za kmečke ljudi, ko celo ne morejo zadostiti potrebam mestnega prebivalstva. V Novem mestu samem je bilo pred vojno 10 čevijai'jev mojstrov, katerih vsak je imel po enega, dva ali več pomočnikov. En sam mojslei' je imel celo po H do 10 pomočnikov vedno; poleg tega pa je bilo
še zunaj mesta nekaj Čevljarjev, pa so imeli vsi dost i opravila. Kako pa je sedaj V Delavnice zaprte, nikjer nobenega tnojstia, nikjer pomočnika; učenci, naraščaj rokodelskega stanu, ti so se neiznčeni razkropili in ne bodo ne kiop ne voda. V Novem mestu so sedaj še celi trije mojstri z dvema pi'ilel.nima pomočnikoma; in pa dva mojstra, ki sta že čez GO let stara iu bolchna; na ta se ne moi'e nič j'ačuiuit. Ti trije mojstri naj toraj zadoste potrebam domaČih ljudi, ko šteje mesto nad 2000 ])rebivalcev ! Poleg tega jta jc v mestu in okolici i)ohio beguncev, ki tudi ne morejo bosi hoditi. Od omenjenih treh mojstrov pa je eden kot č)-novojnik potijen ; pride naj pa še do tega, da bodo ))oklicanÍ vsi moški do ijG leta, potem bosta šla še druga dva mojstra in oba pomočnika in mesto, z 2UU0 prebivalci, bode ostalo brez čevljarjev. Ali ni stvai' pomisleka vredna? Alt bi ne bilo dobro, ko bi se kdo za stvar zavzel ?
Vojni pregled.
Italijansko bojiSčfi. — Po uradnih poročilih dne 30. junija in 1. jnlija se boji v severnem odseku Doberdobske visoko planoto, kateri so liili zadnje dni jako ljuti in v katerih so vso naso čete svoje postojanke obdržalo trdno v svoji posesti, znatno ponehali, mej tem ko so Italijani v jui.nera odseku svoje na])ade nadaljevali, in potem, ko so bili tudi ti po naših odbiti, še nadaljevali ljut topniški ofieiij. Ujetih je bilo 5 častnikov n 105 mož. Na koro.ski bojni črti napadli so oddelki alpincev severno od doline Seebach brezuspešno naše postojanke. — Mcd Brento in Adižo, kjer smo skrajšali brez najmanjše izgubo na ljudeh in bojnem matcnjali!, ter neopaženo iu nemoteno, bojno črto zato, da ohranimo popolno svobodo nastopa, izjalovili so se sovražni napadi na na.ie postojanke v odsoku Cima liioci in Monte Zebio, ravnotako na Monte iiiterotto, na Pa-snbio, na grebenu Zugna iu drugod. Areo je bil po italijanskem topništvu obstreljevan. Pri nekem napadu na našo postojanko Borcarolo je streljalo italijansko topništvo krci»ko v črte lastne pehote, ki je boječe napredovala. — ii9. junija zaplenile so naše čete 300 ujetnikov, med njimi 5 častnikov, 7 strojnih pušk in 400 l)U.šk. Naša pomorska leta obstreljevala so po Italijanih zasedeno kraje San Canziano, Be-strignainStaranzano, kakor tudi trž-iško ladjedelnico. — Na soški bojni črti se je popolnoma izjalovil ofenzivni poizkus Italijanov. Tudi vsi poizkusi, se približati naši črti ob Brenti in. Adiži, so bili zamanj. — Trditvi "nasproti, da so Avstrijci Asiago in drugo cvetoče kraje sprettienili v razvaline, je treba pribiti, daje med boji za Asiago vsekako nekaj hiš v mestu iu okoliških krajib po našem topniškem ognja trpelo. Težka škoda v Asiagu je pa nastala šele po opju italijanskega topništva, ki jo 1)0 zavzetju îtiesta po našili četah vzela mesto pod težki ogenj in ř^a popolnoma ])orušila, katero dejstvo bi Italijani sedaj radi nam na-j>rtili in nase obdolžili barbarskega postopanja. ;ï. julija SD uradno poroča, daje privedel poročnik Kai.sor dom. pešpolka št. 26, kojejra garnizija jo v mirnih časih Celje in Maribor-ód nekega vspeicjra podjetja napram Italijan, skim strojnim puškam, katerega je izvedel s šestimi možmi, 2G6 ujetih Italijanov, mej njimi 4 častnike. V drugih odsekih vjelo so našo čete 2. julija 14 častnikov in SBti mož.
lînslio bojišče. — Avstrijsko uradno poročilo 30. junija javlja: Severovzhodno od Kirlibabe so naši oddelki od!)i!i rusko napa(ie. Severozahodno od Kutega pri Pistiim razvili so so včei'aj zopet ljuti boji. Vsled pritiska ]ircmočnih sovražnih sil, ki so tu nastopile, smo umaknili naše čete v prostor zahodno in jugozahodno od Koloineje. Več napadov ruskih jezdecev severno od Obortiiia,, se je zru.šilo s težkimi izgubami v našem osíiyn. Sovražnik je zamanj mizkušal zopet pridobili postojanko zahodno o( Sokula pri Štiri, ki so jih jjrejsnji dan osvojilo nemške čete. 1. julija ]»» se uradno poroča: Avstroogťskecote armade grofa Potli-morja napaiila je 3 kilometre široka in (i vrst močna ruska konjenica. Sovražniku, kateri je imol težko izgube, so naše četo razpr.šilo. V vzhodni Galiciji in Bukovini nič posebnega. V Voliuiji naiiredujejo napadi zveznih čet, katere so prisilile sovražnika, da so jo umaknil južno pri Ugrinovu, zahodno Torčitia in pri Sokiilii. Od začetka junija so jo južno L*rÍjijota zaplenilo 158 ruskih častnikov, 23.075 mož, več topov in 90 strojnih iiušk. — V zadnjih bojih v Voliniji in v Bukovini si so iiusi z velikansko iircmočjo priborili nekatere nspehe, katere skušajo sedaj l azbobnati z volikanskinii številkami, ki presegajo daleč rcsnieo in po katerih naj bi bili mi izgubili iiOo 000 mož. Istina je, da, kakor se poroča iz vojnega
tiskovnega urada, na.še izgube ne presegajo niti šestine od Rusov navedenega jdena. —' Po uradnem poročilu julija so v boju mej Dnjestrom in Prutom naše hrabro čete tudi vžc tretji dan odbile vse ruske napade. Boj traja dajjo; južno ki ilo sovražnika se poskuša razširiti čez višine južnozahodno od Kolomeje. V Voliniji osvojili smo zopet dvo tretjini po liusib zasedenega ozemlja. — Iz vojnega tiskovnega stanu so javlja 3. julija, da jo ruska južnozahodna armada izgubila v enem mesecu vojske na itirtvih in ranjencih do 500.000 mož.
ZalHKliii» bojišče, — Nemške čete so 29. junija, kakor se uradno poroča, odbilo angleške in francoske sunke na več mestih pri liicbebourg takoj s protinajiadom. Svoje najiade v množicah nadaljuje sovražnik brez usjieha. Sločno delovanje s topovi se je nadaljevalo z odmori. Jugovzhodno od Tahure in pri selu Maison de (liampagne so Nemci krvavo odbili francoske oddelke, ki so napredovali, Nemci so tudi napredovali na levem bregu Moze in na višini 304; na desnem bregu peJiota ni nastopala. Povodom uspehov, katere so si Nemci jiriborih 23. junija in pri obrambi velikih fi'ancoskîh napadov, privedli so Nemci 70 častnikov in 3200 ujetnikov. Nasproti trditvi Francozov, da se še bijejo za neki del vasi Fleurj', bodi povedano, da ta trditev ni resnična in da je vas Fieurv popolnoma v nemških rokah, in da se isti nahajajo komaj 1000 metrov pred Verdunoni, V bojih za posest nemških postojank mej vasjo Fleuiy in gozdu Fumin so Nemci v putili bojih porazili v njih jarko prodirajoče Francoze. Vsi ti boji bili so naj-^utejši 110 le pred Verdunoin, temveč v teku vsega dosedanjega bojovai^a. Izgube Francozov bile so največje in najkrvavejše od vseh dosedanjih in pariški listi sami priznavajo, da se je položaj Francozov v Verdunn poslabšal in rešiti bodo morali v nekaterih dneh vprašanje, naj li izpraznijo Verdun, ker je nevarnost, da Nemci Verdun obkolijo in zajamejo celo posadko. — Nemški glavni stan poroča 2. julija; Včeraj so napadli Angleži in Francozi v širini 40 kilometrov po sedemdnevni ljuti topniški jiredpi-ipravi in s plini na obeh bregovih Sonune in Ancrepotoka. Na ta velikanski napad jjriprav^ali so se več mesecev z neomejenimi sredstvi. Od Gommeconrta do v kraju od Ija Boiselle priborili si niso iitiena vrednega dobička, temveč imeli prav teške izgube. Ta angleško francoska ofenziva bileži v svojem prvem z vso silovitostjo izvedenem navalu, kateri običajno odloči koneini izid, po dosedaj znanih poročilih, precej majhen nsi)eh.
Italkanslio bojišče. —liulgarsko uradno poročilo 2«. junija javlja, da so [loložaj ca macedonski meji ni izpremenil. V doh'iii Vardar in na južnih slemenih gorovja Belaslca traja na obeh straneh dalje vse dni streljanje s težkimi topovi. Na celi bojni črti se bijejo skoraj vsako uro boji (loizvedovalnih čet in predigih straž z za Bolgare ugodnim uspehom. — V Bukare.štu je 5000 delavcev, kakor se poroča iz Berolina, demonstriralo proti vojni. — Iz Dunaja poročajo, da je Ruuiunija v drugi pogodbi sklenila v osrednji državi izvoziti 140.000 vaříonov žita. Uradne rumunské vesti poročajo, da je do konca maja poslala 40.000 vagonov. K, ur. „Temps" poroča, da so se vršile v Atenah in mnogih drugih grških mestih demonstracije, katere so vodili odpuščeni rezervisti.
Doneski k vremenoslovju Bele Krajine, j.saseij.
v,
o vročini in suši v Beli Krajini, zlasti v adleški župniji, v zadnjih 30. letih.
(Kguei'.)
L. 1U12. Od 4.—IG, maja smo imeli prav hudo vročino. Tudi drugodi je bila v tem času silna vročina, kakor so pisali časopisi, kakor na Češkem, Francoskem, Angleškem in dnigo(Í. Nasprotno pa so imeli v istem času na Ruskem snežne viharje in lindo zimo. V Smolensku je tičal vlak (i ur v snegu. — Mesce julij je bil izredno vroČ. Imeli smo pa tudi pi'ecej suše, zlasti v prvi in zadnji tretjini. — Tiiiii prvi teden a\gnsta je bil prav xmè in smo imeli ziipct nclioliko suŠe. — Druga ])olovica okt(}bra je bila zopet prav h^pa in topla, ťvetelť so trobiiiitice, kakoi' vspo-mladi, lia župiiiškiíin vrtu pa jagode.
L, !1M;í. Po zimi in v začetku spo-ndadi smo imeli preccj hudo sušo, vsaj ni z nmlimi izjenmmî skoraj vso zimo ne snežilo, ne dtiževalo in so bili skoraj vsi kali in vodnjaki prazni. Še-le v noči od 5. do (S. aprila smo ilobili izdatnega dežja. Hudo vročino smo imeli tudi zadnji teden
maja. 30. je kazal topioiiicr iiopoldite ob 1. v sciici 24 C, a na solnrii vročine. Ta l.ii(Ji v iiaČefkii junija smo itneli silno vročino in občutljivo sušo. liavuotako so imeli v istem času tiuU drugod silno vročino iji suso, kakoi' ao pisali časopisi. „Slov." z (hie (i. juniju št. 127. jc pisal o sirašni vročini, viliarjili, siroti iz i'azličnili ki'ajev, Nemškega, Tirolskega, Úe.škega, Poljskega. Strela je tudi več Ijinli ubila. Drugod so zopet viliaiji in foča naredili silno Škodo in uničili jiolje in vinograde. Posebno hudo vročino so imeli tudi na Dunaju. 9. junija po noči pa sc jc zadosti namočilo.
L. 1914. Mcsec avgust jc bil prav lep, vroč in suli. V njegovi zadnji treijini stiio imeli pa tudi že obi^ntljivo sušo. Držala je večinoma burja, ki je zopet odganjala deževne oldake. — 4. septembra je imela Kuli)a Še 24(.) tojdine.
L. i;H5. Meseca junija smo imeli prav lepo in gorko vreme in proti koncu tudi nekoliko suše, da se je začela že turšica sušiti, ker nisnio ves mesec dobili izdatnega dežja. Zato pa je zmanjkalo tudi vode po kaliii in nekaterih vodnjakih. — Pi'av lepo in nenavadno gorko vreme smo imeli tudi prvih 12 dtii decetubra. Hilo je tudi prav suho. Topline smo imeli po jiitrih od ri, do 1 3, po V) do 14 C, popoldne pa od 12 do lôO. Tudi zadnji teden je bil izredno ugoden in gorak, ko smo itiieli topline zjutraj po G do y C, popoldne'pa po S do 11 C.
L, 1916. Tudi letos smo imeli že nekoliko suše in sicer v prvi tretjini meseca aprila, ko smo imeli izredno lepo vi'eme. Skoraj vse dni je solnce sijalo, daje bilo nenavadno gorko. Topline stiio iiacli zjuti aj ob 7. po () do I2(', poi)oldnc pa po 12 do 111 C. 0,11. pr. smo imeli v senci + iy O, a na solncti +34 C.
Oni dan.
Da, oni dan je bilo.
Starka je zrla ])rl oknu, sanjala jo o bodočnosti. Imela je sina, imela ga je. Kolikokrat se je s ponosom ozrla nanj, s ponosom samozavesti, ko sta šla na vasi.
Da, sinko je šel, šel je.
Zrla je starka in solza se ji je potočila po lien, klonila je glavo.
Dan se je nagibal h koncu in padal je mrak.
Starka jc zasanjala v sen:
„Oni dan je bilo, oni dan, mati, ko je tonilo solnce k zatoini in so dvigale cvetlice glave; riideče je zatennielo nebo in j)a(ial je mrak.
Da, mati, oni dan je bilo! Jaz sem bil majhno dete v zibelki in Ti, si čula, pela si pesem, pesem, da je spaval tvoj sinko.
Mati, ali sc se spominjaš na oni dan, ko je v noči iz sladkega sna zbudil ti dete bolezni val ? Takrat si vstrepctala, mati in oče je Cul, ni mogel spati.
Oni dan jc bilo mati. Řla si navkreber ])o poti in jaz sem Ti ležal v naročju. Smeliljal sem se in zrl Ti v objokane oči in šla sva dalje ob tihi vodici.
Mati, ali veš, kako je žuborela vodica, žuborela in pripovedovala povest? Povest iz davnih časov. Pripovedovala je, o oni lepoti življenja, o bridkosti, in jaz in Ti, razumela sva jo.
In šla sva dalje, dalje po poti, po poti, nastlani z rožami, jio poti medeni; lepa jc bila pot, a bile so doline in mineval je čas.
In ni dolgo temu. Oni dan je bilo, mati, ko sem krenil samcat na pot, Šel sem v življenje in bilo je lepo.
Krenil sem križem pota; videl sem življenje, videl sem smi't in zbal sem se.
Oni dan je bilo, oni dan, mati! Noč je krila jioljano in trepetala je poljana, zrla v noč in cvetlice so stisnile glavice, ter zapele iiescni, pesem o' mladosti.
Zašumělo je po gozdu, klonil se je mogočni hrast, mati, razprostrl veje in šepetal: „Imeli smo... bili smo... res je!" Stresel je krono in zapel šepetaje v koru
pesem, otio pesem, pesem o življenjii in ni ji bilo konca, mati!
Da, mati ! oni dan je bilo .... Ífi danes V — Tvoj sinko spiiva . . ."
Dvignila se je starka, prebudil jo jc glas zvona, dvignila se je in molila.
Vreme v juliju.
v tem mesecu se min-ači solnce v kolol)ani dne ;iO. juliju. Mik bo pa viiieu le v Avstraliji in Indiji, — Lima so pa deloma zmrači 15. julija; začetek mika ob y-lS uri zjutraj, konec ob 8-13 zj^itraj^ Okoli 8, julija se vreme navadno spremeni. Ce je bila doslej velika snSa, nastajajo od toi;a dne pocenši ncvilitc, ki včasih določijo vrenio za več tciiiiov. — Solnce stopi 23. dan v znamcr^e lova in začnó se pasji dnevi. Ako je ta čas lepo vreiiio, jasno, čisto in prijetno, smemo pričakovati dobre letine; ako je pa oblačno in deževno, nam ni nič dobre žetve pričakovati.
y r o iti o n s k i pregovori.
2. Ce drugi dan julija je ]ci>ó, ostalo bo štirideset dni tako; če pa drugi dan julija jc grdo, ostalo bo štirideset dni mokr«.
22. Magdalena rada joČe kot otroče ; veliko jc potem dožja in tudi točo.
Jc tega meseca presulió, ostane grozdje prav droímú; Če dež le včasih prlrosl, ao pa osúči in zdebeli.
Je mesec moker in hliidán, v gnilobi rad je sad končan. Če pasji nam dnevi dež priuesu, obilo sladkosti vina vzenió. Obilo če dežuje in grmi, le pičlo bo ječmena in rži.
Raznotero.
Hitri odgovor. Ôtndendek že dolgo ni pisal starišeni. T'o jc posebno mater zelo skrbelo in se je hotela i)odali v mcsio, da pogleda po svojem ljubčku-sinčkn. Toda mož jej to odsvetuje in reče: „Katra, ta pot bi bila popolnoma brezpotrcbna. lîodes videla, jaz bodem dobil odgovor v par dneh 0(1 Pavleta." Takoj piše sinu : „Ljubi Pavel ! Tvoje dolgo molčanje nas zelo skrbi. Piši z obratno pošto. Če se Ti je kaj neprijetnega ))ripetilo. Prilagam Ti tukaj dvajset-kronski bankovec, da si za slučaj bolezni kupiš pokrepčila. Tvoj skrbni oče." — Y treh dneli je že bil odgovor doma, ki se je glasil: „A'aŠa prevelika skrb je neopravičena. Jaz sem zdrav in čil. Jaz sem se te noč in dan uči!, ker se šolsko leto nagiba h koncu. Vedite pa, da Vaših (lvaj,set kron ni bilo v pismu. Gotovo ste jih pozabili priložiti. Prosim pošljite jili takoj, ker si nameravam nakupiti nekaj starili knjig za prihodnje šolsko lelo. Vaš sin Pavel." — „No, ali vidiš, ljuba Katra, kako dober uspeh je imel moj rccept. Ampak na denar bo pa dolgo čakal!" jc oče potolažil svojo ženko.
Razvedrilo.
Izpred sodišča. Na zatožni klopi sedi človek — vedeževalec. Predsednik: „Ker znate vedeževati, |)Ovejte mi, ali vas bom obsodil, ali oprostil?" — Zatoženec: „Gotovo me hote oprostili!" — Predsednik: „Kako pridete do tega prepričanja'?" — Zatožencc; „Prav lahko! t)e sc tak visok uradnik, kakor ste Vi, gospod predsednik, iz jetnika norčuje, je gotovo znamenje, da je že sklenil oprostiti ga."
Zaupljivo. Čevljarski vajenec mesarju: „Dajte mi šunko z ikrami!" — Mesar: „Ti kajon ti, aii meniš, da jaz ikraste šunke prodajam; precej se mi [loheri, ali pa le vun vržem!" — Vajenec: „Poglejte, ziiabiti imate katero tako! Mojster mi je dejal, če prinesem ikraslo. naj jo satu požrem!"
Drage toplice. A,: „Kako vam kaj ngaja tukaj?" — 13.: „Izvrstno -— toda drago je. Ólovek res ne vé, kaj je dražji: ali da se trebuh na[iase, ali nalije!"
Izvrstna ura. A.: „Pi^av dobro uj'o sem kupil." — B.: „Ali tudi dobro gre?" — A.: „Pa Še kako! Kno uro izvrši v štiridesetih minutah!"
Vendar enkrat, ÍNakeglišču.) „Gospod Zmr/.likar, kaj ne, da niste Še nikiiar podrli vseli devet?" — „Pač, enki-at jc padlo vseli (ievet ; pa iakrat je bi! tndi poires in mogoče, da je ta k temu i)i'ii)oniogel."
Težko napraviti. ,.Jaz se grem tepst z nmjim nasprotnikom, toda ker sem kratkoviden, zahtevam, da bom deset korakov bližej njega, kakor on meni."
Odkritosrčno, „Kam ])a tako naglo, gospod doktor?'' — „Jludi se mi k nekemu bolniku!" — „Ali mu je tako hudo?" --„Hudo ravno ne — amjiak morate vedeti, da imam dvoje vrste bolnikov: eni na-nie čakajo — in na druge čakam jaz — in pri teh se vselej mudi!"
Nocelstuo HronilnicB in Posojilnice
v št. JERNEJU s t.em nsiznanja, da bode pričeuši 1. julijem tega leta hranilne vloge obrestovala do preklica
po 4»|. -»i
Vsakemu vlagatelju je na prosto dano, da svojo vl(}go dvigiic, če sc s tem ne sti'inja.
Za nařelstvp;
ri'atic. Novoselc.	Ant. l.řsjak.
Učenec
se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki. — Več pove g. Friderik S k u š e k, t rgovec v iMetliki.
IVflN
'"'ivt^« i" RUDOLFOVO
Ulaviii trg^	iiaspi-oti mestni iiiši
priporoča že izgotovljene lasne kito v vseh barvah. Izdeluje tudi druge lasne potrebščine ter ima vedno v zalojfi podlaf^e, mila, pristno tekočino Hair-|K^lr«I in Itaji'iitn jiroti izpa-dunj[i las, potem ltiir;;if za sigurno odstranitev knrjili oče3 in drujio toaletno stvari. — ua ilrotiiM) ill debelo zmi^^ant) in j'czane žntsko lase.	i28-2-t
Lep vinograd
J« lia prodaj. — Natančna pojasnila daje l-liiia Ololioi ■IIili, Ljubljana, Wolfova ulica 1 jn.
Hranilnica in posojilnica
za Kandijo in okolico, reg. zadruga z neomejeno zavezo v Kandiji, s tem naznanja, da sc vsled načelstvenega sklepa z dne li). junija t. 1.
počenši s 1. julijem 1916 zniža obrestna mera hranilnih vlog na
= 47.
/o = ^ od posojil pa na
-•a
Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico, reg. zadruga z neomejeno zavezo.
Anton Žlogar 1. r.	-los. /lue
jiuitnnfelnik.
Izjava.
Poiipi.SHiii obžalujct[i žaljive !)esode, izrečene Ivanu Pezdirc, županu, ter kc mu zuhvjiljiijem, da jc od tožbe odstopil. 'I'liplico, dno 3. jtilijii iHU).	Janez Štinc.
Opozbeni oklic
K 125; Ki
la
Dne 31. av(iiista 1918 prcdpoliitine ob 9, uri bo jiri i'. ki, okrožuuiii soiiiićn v iitlji št, ïiû im imdstuvi s tiïiii oilolireiiili [lotrojev draž.ba filcđerili iieitTtinÍíuin : /íwiil.ji.^kti kn.jiita Kiiiidija, vi. šf. TSti'/^, stHvi.šře s lúrá it. ]l)l ill njiv« v Kandiji Ccu. vredti, 31.S7 K. Niijiimnjši jioniidok K. ['od najiiianišim ponudkoiii sc 110 )ii'i)dajrt.
C. kr. okrajno sodišče v RudoHovem, odd. IV,,
díiQ ]. julija Ifilfj,
'S	U 222/10
5
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja !
kr. okrnjim podiiij« v lindolfovciii jo O olitožlii oiiVHviteljii državnega imivdniitvn zojiot
Hlei-oiiiiiia Loii^^o
Kavoljo |ivCrffoj)kft po § 14 naredbe / dne 7.,8. 1915, St. ÍÍ28 d. 7„ v na v Min o.': t i Oiiravileljft državiiejíB iiravd-iiiStva, prostcfta obtož.eiH'a, ]hi danes dogtmni {çlaviiî liiKijcavi, po predlogu obtažitdja, da sc uporabi /aiion — rajîKodila taku;
Mieroiiim Loiigo, vojen ti. janiiaija IStil v Niiiiisii, oi.enjoti, posestnik v Voiikoni Fudlogu 38, prodkaznovan,
Je Kriv
piestopka po g 14 fCB. nar. z dne 7. (ivgiista líí!5, St. 22S, sturjenegn s tem, da jc duo 15. nmja t. 1. na uovoiiioikeni Irgii koi trgovce s pmšÍĚi ponujal (jiro-dajiih 4 približno la tednov Btare, rejtio, domafo pHsiiiu praiičko y.a (i(i(i kron in jili oddal /n óío kvon, torej Krtlitoval, izrabljaje izredne rnzinere, prov/.roi,ci)B v, vojnim Ktanjcni, za [loubiiodno potrebno rofi nfitno ěejsnieruo půne in
SO ol)!>tO(li
radi Icija po § 14 oiiieiijoiiii naredbe 7, uporabo í; 261 k. í,. na. denarno kaxen lOt) krotí, v slučaju ne* ixíerljivosti v desetdnevni zapor in z globo v znesku 20 kron, v slučaju neizterljivosti pa na 2 dni v zapor.
Datje BO v smislu ^ 1!) omenjeno ccisai'ekâ naredilo doloii, da BO itiia la sodim enkrat objavili v f«-KopiBii .iDoUinjiske Novice".
V' sinitilu § 389 li. pr. se oltioíenetí obsoja v povratio stroškov kaKenekega jiostopanja.
C. kr. okrajna sodnija v Rudolfovem, odd. Ill,,
duo 'Jlj. junija l'JUÎ.
5(j
U 212/1(>
načelnik.
iimetifl Nje^oveg:a Veličanstva cesarja!
('. kr. okrajna sodnija v Rudolfovem jo o obtožbi opravitelja državnega pravdništ.va zoper
Miitijn l'hit ill .llafijii Diijfuiiaii
Kavoljo prestopka po § 14 naredbe k dno T./B. 11)15, 5t. 228 d. ?.. v navKoénosti opravitolja državnega pruvd-ni.štvft proBtib obtožencev ]io danes dognani glavni raitiiravi in po prodlogn obtožitolja, da se uporabi zakon, razsodila tnlio:
Matija Plut, rojen leta 1859 v Vrtafi, oženjen, poso.stuik v \'rtaíi it. í>, /o kaznoTsin, in
Malija Uajčman. rojen leta ISaô v Kalu, oženjen, pososlnîk v Kttin êt. 12, nekaíinovíia
si» lirivíi
prestopka po § U ces. naredbo k dno 7 ;8. 1015, St,228 drž, zak., fitorjonofia s toni, da sta dne S5. aprila t. 1. od Malija řípreitzer za 33ÍK) K knpljeiia vola drugi dan na KOjiiin v Seniiin ponujala (prodajala) za 3800" K in jili pTOdala za 3G70 K, torej zuiitevala, iïrabljaje izredne razmere, provKroiWie z vojnim stanjem, za neobhodno îwtrebuo roèi ořitno í'c;;ineruo eeno, in St; olisodí
radi toKa po S " omenjene naredbo z uporabo § 2fil k. t.. ua 100 kron denarne kazni, v slučaju neizterljivosti pa na 10 dni zapora,
liat.je 80 v euiifilu § li) imenovane peKarnke naredbo doloii, da BQ ima la Bodlja enkrat objaviti v SaKOpisu „Dolenjsko Novice".
V Bmisln § 38Í) kpr. se obtoženca obsojata v povračilo stroškov ka/ouskegii postopanj«.
C. kr. okrajna sodnija v Rudolfovem, odd. III., dne 'i4. junija lUlti.
Popolnoma parno naložen denar.
Hronllnico in posojilnica
za Kandijo in okolico, reg. zadruga z neonu zavezo — v lastnem domu v Kandiji —
sprojctma liratiiliic v\ogc od vaacejja, čc jo njen ud ali nc, ter oiji-c-stujc i)0 na Itïto brez odbitka rcutno<ra davka, katorct^a sama iz svojcf^a plačuje.