V. Povzetek POLITIČNO VARNOSTNA OCENA RAZMER V OBČINI LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA LETO 1984 IN TEKOČE OBDOBJE UVOD Ocena za leto 1984 in tekoče obdobje leta 1985 izhaja in temelji na globalno politično varnostni oceni in ugoto-vitvah organov zveze komunistov in drugih družbenopoli-tičnih organizacij in organov za notranje zadeve ter na ocenah politično varnostnih razmer v organizacijah združe-nega dela in krajevnih skupnostih, ki so jih posredovale v okviru razgovorov oziroma pisnih ocen osnovne organi-zacije ZK in komiteji za SLO in DS. Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja in življenja so politične razmere dobre. To se kaže na eni strani v po-membnih rezultatih, ki smo jih dosegli pri gospodarjenju in obvladovanju perečih problemov, na drugi strani pa tudi v intenzivnejšem političnem delu, ki zajema vse širši krog delovnih Ijudi in občanov. Neprestano pa se moramo zavedati, da so razmere v ne-posredni odvisnosti od ekonomskih razmer oziroma orga-niziranosti in učinkovitosti subjektivnih sil pri razreševanju upravljanja. Ocena politično varnostnih razmer pa ne more biti po-polna brez upoštevanja izredno zapletenih razmer v svetu. Velika zadolženost držav v razvoju in njihovo gospodarsko in tehnološko zaostajanje, njihova ekonomska odvisnost od razvitih, povečuje razlike med razvitim Severom in ne- razvitim Jugom. Vse to pa ob medblokovskem zaostrova-nju odnosov, naraščajočo oboroževalno tekmo, ki posega že v vesolje, postavlja politične odnose v okvire hladne vojne. Zaradi geostrateškega položaja SFRJ in s tem Slo-venije ter naše družbenopolitične skupnosti kot njenega sestavnega de!a, našega notranjega samoupravnega socia-lističnega razvoja, odprtosti ter samostojne neuvrščene zunanje politike, imajo te razmere poseben pomen. 1. ORIS DRU2BENOEKONOMSKE, SAMOUPRAVNE IN DRUŽBENOPOLITICNE DEJAVNOSTI DRUŽBENOPOLITlC-NE SKUPNOSTI Območje občine Ljubljana-šiška se nahaja na severo-zahodnem delu Ljubljane in je po površini druga največja izmed petih Ijublanskih občin. Od 15.602 ha je 51 % goz-dov, 40 % obdelovalnih površin in 9 % nerodovitnih zem-Ijišč. Z industrializacijo in pospešeno stanovanjsko izgradnjo število prebivalstva narašča hitreje kot v Ljubljani. Trenut-no je v občini približno 87.000 prebivalcev, kar predstavlja 27 % prebivalstva Ljubljane. Od skupnega števila prebival-stva v občini je 52 % aktivnega, 48 % je moških, približno ena četrtina prebivalstva je pripadnikov drugih narodov in narodnosti. Delež kmetijskega prebivalstva se manjša in predstavlja le še dober odstotek. Od skupnega števila 38.899* zapo-slenih je v gospodarstvu in negospodarstvu 37.356 ter v samostojnem osebnem delu 1.543 delavcev. Značilna je tudi visoka migracija zaposlenih med občinami in tudi širše. Industrijsko je Šiška ena izmed najbolj razvitih občin v Sloveniji in je po ustvarjenem narodnem dohodku na 6. mestu v republiki; približno 70 % celotnega gospodar-stva je industrija, ki temelji na strojegradnji (TZ Litostroj, IMP, Agrostroj, ZG-Mostovna ...), elektroindustriji (Iskrine organizacije združenega dela, Savske elektrarne TOZD Elektrarna Medvode), bazični industriji (Color, Aero — TOZD Tovarna celuloze in papirja, Lek, Donit...) in živil-ski industriji (Slovin, Union, Fructal-Alko — TOZD Alko ...). Med ostalimi panogami so še pomembna trgovina in pro-met (Emona, Mercator, ABC Pomurka, Integral, Vektor...), tekstilna industrija (Dekorativna, Rašica, Tekstil . ..). De-lež investicij v modernizacijo in rekonstrukcijo obstoječih proizvodnih kapacitet je omogočil proces preobrazbe v tehnološko sodobnejšo proizvodnjo in s tem omogočil uspešnejši prodor na tuje tržišče. Z ustvarjenim izvožom, ki je sicer večji, nismo dosegli zastavljenih ciljev za pre-teklo obdobje. Odvisnost naše proizvodnje glede na zago-tavljanje repromaterialov in surovin ter rezervnih delov predvsem iz zahodnih držav je sorazmerno visoka in se v preteklem letu ni zmanjšala. Na območju občine je 55,4 % otrok vključenih v 8 vzgoj-novarstvenih organizacij. Osnovno šolo obiskuje 9.100 učencev v 15 osnovnih in 4 podružničnih šolah. Na pod-ročju usmerjenega izobraževanja delujejo 4 srednje šole in Višja tehniška varnostna šola. Za izvajanje zdravstvenega varstva so poleg obratnih am-bulant še dva zdravstvena domova z enotami in bolnica Dr. Petra Držaja v sestavi Kliničnega centra. Organ občine kot družbenopolitične skupnosti je skup-ščina, ki jo sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajev-nih skupnosti in družbenopolitični zbor, njen izvršilni or-gan pa je izvršni svet. V temeljne delegacije je vključeno približno 3.500 delegatov. Na območju družbenih dejavno-sti deluje 9 samoupravnih interesnih skupnosti s približno 4.500 delegati. Delovni Ijudje in občani uresničujejo samoupravne pra-vice in dolžnosti samoupravno in družbenopolitično orga-nizirani v 31 krajevnih skupnostih in 194 organizacijah združenega dela. V okviru občine delujejo znotraj SZDL kot fronte subjektivnih socialističnih sil še ostale družbeno-politične organizacije: zveza komunistov s 6.413 člani, or-ganiziranimi v 262 osnovnih organizacij ZK; v vseh OZD so organizirane sindikalne organizacije, neposredno pove-zane v občinsko organizacijo ZSS približno 9.000 mladih povezuje občinska organizacija ZSMS, v občinsko organi-zacijo ZZB NOV se vključuje približno 5.200 aktivnih ude-ležencev NOB. Poleg navedenih družbenopolitičnih organi-zacij pa v okviru SZDL delujejo tudi družbene organizacije * 11 mesecev leta 1984. in društva, kot so ZRVS s prek 4.200 člani, rdeči križ, zveza prijateljev mladine, zveza tabornikov, športna, kul-turna, gasilska ... društva. 2. RAZMERE PRED IN MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO IN VLOGA PREBIVALCEV Partijska organizacija je bila na področju današnje ob-čine šiška močno razširjena že v obdobju med obema sve-tovnima vojnama. Partijske celice so bile organizirane tako na terenu kot tudi v tovarnah. Tragični dogodki na Zaloški cesti so dejavnost komuni-stov začasno zavrli, vendar pa je delo na začetku 30. let ponovno zaživelo (leta 1932 je bila uslanovljena partijska celica v signalnih delavnicah pri gorenjskem kolodvoru Jugoslovanskih železnic). Po pokrajinski konferenci v Goričanah leta 1934 se je partija notranje uredila, opomogla od udarcev januarske diktature ter se vedno bolj utrjevala med Ijudmi kot nosilka borbe za socialno in nacionalno osvoboditev. Sredi leta 1936 je prišlo do širokega stavkovnega giba-nja tekstilnih delavcev, v katerem so sodelovali tudi de-lavci tekstilne tovarne Hribernik-Beer v Vižmarjih, delavci tekstilne tovarne Stora v Zgornjih Gameljnah, njim so se pridružili še delavci Električne ceslne železnice in leto kasneje še mizarski pomočniki v šentvidu. Do takrat so bile ustanovljene partijske celice še v drugih šišenskih podjetjih: Unitas, mizarska delavnica Perko, obnovljena je bila partijska celica v Pivovarni Union, terenska organiza-cija v Spodnji šiški. Po končanem stavkovnem valu pa so sledile partijske organizacije še v Električni cestni želez-nici, v Dravljah, v Šentvidu, v letih 1939—1940 pa so bile ustanovljene partijske celice v Tacnu, Pirničah, Gameljnah in v vižmarski tekstilni tovarni. Jeseni leta 1940 je bil usta-novljen rajonski partijski komite za rajon Tacen — Sentvid — Medvode. Vzporedno s partjsko organizacijo so se razvijale tudi organizacije komunistične mladine (ZKMJ — SKOJ) in de-lavsko-prosvetna društva Vzajemr.ost (Siška, Dravlje, Ta-cen, Šentvid). Po aprilski kapitulaciji starojugoslovanske vojske, po za-sedbi in razkosanju stare Jugoslavije leta 1941 je bila par-tija edina, ki je pozivala k boju proti okupatorjem in njiho-vim sodelavcem. Območje današnje občine Ljubljana-Šiška je bilo z raz-mejitveno črto, ki je potekala od črnuškega mostu po tako imenovani »nemški cesti« preko Podgorice na Toško čelo in dalje na Katarino in Vrabce, razdeljeno na italijansko in nemško okupacjsko območje. Na območju današnje občine Ljubljana-Siška so v času NOB delovali trije oziroma štirje rajoni. Območje pod ita-lijansko okupacijo (rajon Šiška) je spadal v okvir Ljubljan-skega okrožja. Tu je bil že konec aprila 1941 organiziran rajonski komite KPS, v začetku junija 1941 pa še rajonski odbor OF. Rajon šiška je bil razdeljen v 4 kvarte. Febru-arja 1942 so Italijani Ljubljano obkrožili z žico in s tem ločili kvart Dravlje od šišenskega rajona. S tem so Dravlje postale samostojen rajon s svojim rajonskim komitejem KPS in rajonskim odborom OF. Preostalo območje pod nemško okupacijo je bilo se-stavni del škofjeloškega okrožja; tu sta bila rajona Smled-nik in Medvode. Znotraj rajonov so delovale vaške, ulične, terenske, kvartne organizacije KPS in OF. Prebivalci so aktivno so-delovali tudi v odborih AFZ, DE, ZKMJ, ZSM, v borbenih grupah, v ilegalnih ciklostilnih tehnikah; sodelovali so v različnih sabotažnih akcijah in drugod. Osvobodilna fronta je že leta 1941 postala vseljudsko gibanje. V njej je sodelovalo prek 2.500 aktivistov, ki so bili močno organizirani v frontovsko organizacijo. V Tacnu je bil sprožen tudi prvi strei na okupatorja, kot pričetek oborožene vstaje v Sloveniji. Prva skupina komunistov in skojevcev iz Dravelj in Si-ške je julija 1941 odšla na Molnik v Molniško četo; 28. ju-lija 1941 je bila ustanovljena Rašiška četa, ki je kot samo-stojna vojaška enota delovala do decembra 1941, avgusta istega leta se je v partizane v Stiško četo odpravila druga skupina Šiškarjev, mesec kasneje pa se je nekaj mladincev priključilo partizanskim enotam na Krimu pri Ljubljani; spo-mladi leta 1942 se je novoustanovljenemu Dolomitskemu odredu pridružilo prek 100 mladincev z območja današnje občine Ljubljana-šiška. Večina Ijudi je na tem območju sodelovala v NOB. Le redki so bili tisti, ki so sodelovali z okupatorjem, in to ves čas NOB, ne glede na to, da je okupator izvajal iz-jemno hud ieror. Kot posledica predvojnih razmer in močnega delovanja klerikalno usmerjene duhovščine so bili na področju Dra-velj, Sentvida. Vodic, Smartnega in Smlednika drganizira-ne postojanke belogardistov. 3 OCENA DRUŽBENOPOLITICNEGA |N DRUŽBENO-EKONOMSKEGA SISTEMA SOCIALISTICNEGA SAMO-UPRAVLJANJA a) Uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih od-nosov Relativno ugodne družbenopolitične razmere so na eni strani posledica intenzivnejšega političnega delovanja vseh družbenopolitičnih organizacij ter naporov delovnih Ijudi in občanov,* na drugi pa doseženih gospodarskih rezultatov. Imamo visoko rast industrijske proizvodnje, razmeroma ugodne finančne rezultate, izvoz se povečuje, rast OD je v skladu z rastjo dohodka, nezaposlenost se ne povečuje. Na drugi strani pa se spopadamo s hudimi težavami zaradi zastarelosti opreme in njenim prepočasnim obnavljanjem, težavami pri uvozu reprodukcijskega materiala, z naglo rastjo cen pa tudi z neustreznim družbenoekonomskim po-ložajem v družbenih dejavnostih. Ob velikih gospodarskih težavah, ki jih preživljamo, se-veda politična situacija ni idealna. Življenjski standard je zelo padel, pri čemer občani primerjajo stanje s časi, ko je bil ta v stalnem porastu in z življenjskim standardom v sosednjih razvitih državah. Problematika delitve sredstev za osebne dohodke, ki v veliki meri vpliva na produktivnost dela, ostaja še vedno odprta. Nerazvito in nedosledno izpeljano nagrajevanje po rezultatih dela ter naraščanje uravnilovke destimulativno deluje na uspešnejše delo \n gospodarjenje. Ob tem je problematika delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki še vedno prisotna. Imeli smo nekaj primerov, ko so organizacije združene-ga dela, ki so poslovale z izgubo, morale v tekočem po-slovanju preiti na izplačilo nižjih osebnih dohodkov (Go-renje — Tiki) ali pa so imele zaradi izgube še dodatne likvidnostne težave, kar je povzročilo težave pri zagotav-Ijanju rednega izplačevanja ter rasti OD (Iskra gp — TOZD TV Pržan, Unitas, Stavbenik, Iskra ZMAJ — TOZD Baterije, Dežnik, Varnost, Dekorativna ...) Pri vsem tem pa je pozi-tivno, da kljub nizkim osebnim dohodkom v teh sredinah ni prišlo do negativnosti oziroma prakinitev dela ali izsi-Ijenih sestankov, kar kaže na to, da je med delovnimi Ijud-mi prisotna velika zavest in poznavanje vzrokov za težave ter poti in načjna za izhod iz njih. Po nizkih osebnih do-hodkih izstopajo delavci, zaposleni v gradbeništvu in go-stinstvu ter družbenih dejavnostih. Po oceni bo izgub v organizacijah združenega dela manj (približno tretjina izgub iz leta 1984), sicer pa so med le-tom izkazovale izgubo Iskra šP — TOZD TV Pržan, na katero odpade več kot polovica vseh izgub, DO Unitas, Iskra ZMAJ — TOZD Baterije, Gorenje — Tiki, DO Vegrad — TOZD Gradnja, Stavbenik Koper — TOZD Gradbena operativa. INGRAD — TOZD GO in IMP DO IKO — TOZD SKIP. Razlogi za izgubo so v neusklajeni rasti cen, pre-počasnem prilagajanju tečaja dinarja, pa tudi v neuveljav-Ijeni delitvi dela in svobodni menjavi dela ter razdroblje-nosti in nepovezanosti gospodarstva ter medsebojni kon-kurenci. V organizacijah združenega dela, ki so poslovale z izgu-bo, so bile ob pomoči organov zveze komunistov, sindi-kata in izvršnega sveta izdelane analize in ocene družbe-noekonomskih razmer ter ovrednotena realnost sanacijskih programov. Različna narava izgub pa je pogojevala tudi " Rezultati gospodarjenja: + 1,4% rast zaposlenih (369 nezaposlenih oziroma 91,6% v primerjavi z letom 1983); — rast fizičnega obsega proizvodnje 7,8 %, družbeni proizvod + 1,5 %; — izvoz blaga na konvertibilno področje + 6 %, pokrit-je uvoza z izvozom 148 %; — osebni dohodki — realni 9,7 %, povprečni OD v 11 mesecih leta 1984 28.899 dinarjev. diferenciran pristop v politični akciji komunistov znotraj družbenopolitičnih organizacij in samoupravinih organov. Zaskrbljujoče narašča število organizacij združenega dela, ki poslujejo z minimalno akumulacijo in ki lahko ob nadaljnjem slabšanju pogojev poslovanja pridejo pod mejo rentabilnosti. V večini teh organizacij združenega dela že izvajajo programe ukrepov za odstranitev vzrokov motenj v poslovanju. Nespremenjeno je dejstvo, da deset organizacij združe-nega dela (Iskra Center za elektrooptiko, Slovin DO Slo-venija vino, Litostroj, Lek, Iskra Avtomatika, Donit. Iskra šP — TOZD TV Pržan, Color, Aero — TOZD Tovarna ce-luloze in papirja in Dekorativna) ustvari skoraj 83 % kon-vertibilnega izvoza občine, vendar so občutni rezultati tudi v drugih organizacijah združenega dela, ki so izvoz na konvertibilo povečale več kot dvakrat (PAP, Iskra Mikro-elektronika, Tapo, Tiskarna Slovenija, Turboinštitut, Tekstil, Tiba in Iskra Elektrozveze). Le 47 organizacij združenega dela v občini ni direktno ali indirektno vključenih v izvoz (komunalne in energetske organizacije združenega dela). Pri izvozu na konvertibilno področje imajo največje iz-pade organizacije (indeks I. 1984 napram 1983): Iskra ZMAJ, Avtomontaža, Unitas, Rašica, Litostroj, Agrostroj, Iskra Center za elektrooptiko, Tuba in Color. Vzroki so predvsem v prepočasnem prestruktuiranju gospodarstva, premajhni povezanosti za skupni izvoz, v nekaterih ukrepih devizno-monetarne politike, zaostrovanju gospodarskih raz-mer na svetovnem trgu. Kljub vsemu je pozitiven miselni premik v zavesti delav-cev, da je strategija bistvenega povečanja izvoza na kon-vertibilno tržišče v našem življenjskem interesu. Še vedno ostaja omejitveni dejavnik uspešnejšega go-spodarjenja in večjega prodora na zahtevnejše tržišče raz-drobljenost organizacij združenega dela v smislu samo-upravne, ekonomske pa tudi tehnološke in proizvodne ne-povezanosti. Proces združevanja dela in sredstev poteka prepočasi, kljub nekaterim pozitivnim premikom. Tako je bila izvedena združitev DO Čevljarsko obrtno podjetje z DO Zmaga, Kompas — Motel Medno s TOZD Magistrat, Kompas TOZD Avtobusni promet s TOZD Rent-a-car, Koopromet s Tobačno tovarno TOZD Tobak, Vegrad — TOZD Gradnje s TOZD GO Titovo Velenje, VVO Med-vode, Mance Komanove in Rezke Dragarjeve v enovito delovno organizacijo ter POZD Kanu in ABC Pomurka DO Delikatesa. V zaostrenih gospodarskih razmerah se ponekod krepijo težnje po trganju ali celo prekinjanju različnih povezav med temeljnimi organizacijami združenega dela, združeni-mi v delovno organizacijo oziroma sestavljeno organiza-cijo združenega dela, ki so poslovno povezane in dohod-kovno soodvisne v proizvodnem procesu (IMP DO IKO TOZD IPKO, Integral DO Viator, v nekaterih OZD Iskre.. .)*¦ Pri tem moramo upoštevati tudi še vedno prisotne neka-tere poizkuse sprememb oziroma še vedno prisotna raz-mišljanja o samoupravni organiziranosti OZD, zlasti uki-njanju TOZD, ki ne temeljijo na poglobljeni analizi dose-danjega delovanja niti niso ekonomsko, tehnološko ali drugače utemeljene in v ničemer ne izboljšujejo ustavne-ga položaja delavca (Integral DO LPP, Slovenija avto, Co-lor...). Dohodkovno povezovanje in združevanje sredstev znotraj reprocelot na podlagi samoupravnega sporazumevanja je v zastoju. Srečujemo se z nerazumevanjem kategorije skupnega prihodka in skupnega dohodka, zlasti pri delitvi ustvarjenega na zunanjih trgih. Primeri nespoštovanja spre-jetih sporazumov, njihovo nesankcioniranje, prevladovanje posamičnih interesov, izsiljevanje cen — vse to je sestavni del odnosov v gospodarstvu, ki so pogojeni z zastojem pri krepitvi samoupravne vloge delavca v združenem delu. Največ škode povzročajo tako imenovani »črni sporazumi«, prek katerih običajno dobavitelji surovin izsiljujejo razne dodatke k normalni ceni. Kopičenje administrativnih ukre-pov postavlja delavca ob rob in zmanjšuje interes delovnih Ijudi in občanov za ustvarjalno (so)oblikovanje odločitev. V sredinah, kjer samoupravna vloga delavcev slabi, pa se zveza komunistov spopada s pojavi oportunizma, maloduš-ja in izgublja ugled kot idejnopolitična sila. * Vzroke lahko iščemo v neurejenh dohodkovnih pove-zavah, neizvedeni svobodni menjavi dela, kar posamezniki oziroma skupine, izhajajoč iz ozkih lastnih ali lokalističnih interesov, izkoriščajo za politizacijo delavcev. V delovnih kolektivih je veliko razumevanja za premago-vanje težav. Ceprav obstaja nekaj pomembnih žarišč go-spodarske nestabilnosti, ki vpliva na politično razpoloženje delavcev in občanov, je bilo sorazmerno malo prekinitev dela ali izsiljenih sestankov (IMP DO IKO — TOZD SKIP, Iskra IEZE — TOZD Tovarna kovinskih magnetov, DO Ra-šica — TOZD Konfekcija ...). Ob tem pa moramo ugoto-viti, da ob takih pojavih ni bilo sovražne dejavnosti ter da so družbenopolitične organizacije, predvsem pa osnovne organizacije ZSS, odigrale pomembno vlogo pri reševanju odprtih vprašanj in doseganju dogovora v interesu de-lavcev. Prekinitve dela pa so resno opozorilo, da odločneje uveljavljamo socialistično samoupravljanje in vlogo delav-ca, še posebej tam, kjer so bile sicer zaostrene politične razmere, zaradi prepočasnega sprotnega odpravljanja vzro-kov konfliktov, pa do prekinitev ni prišlo (Stavbenik Koper, DO Dežnik, Unitas, KOT Tacen, Integral DO LPP, DO Vek-tor, Fructal-Alko TOZD Alko, DO Tuba .. .)¦* Skupna značilnost teh pojavov pa je, da niso več vzrok izključno nizki osebni dohodki, temveč nejasne razvojne perspektive, neizvajanje sanacijskih programov, neizpelja-ne dohodkovne povezave med TOZD, poseganje v samo-upravne pravice delavcev in se problem delitve osebnih dohodkov pokaže kot njihova posledica. Kljub zaostrenim gospodarskim razmerarn, ki pogojujejo padanje kupne moči, na stanovanjskem področju večjih zamud pri graditvi stanovanj ni, razen pri izgradnji stano-vanj iz solidarnostnega sklada, postavlja pa se vprašanje bodoče stanovanjske izgradnje v občini in v Ljubljani, saj pripravljenih zemljišč praktično ni več. Temu se pridružu-je problem vrtoglavega naraščanja cen kvadratnega metra stanovanja, zaradi česar so organizacije združenega dela vse manj pripravljene za nakup družbenih stanovanj. V celoti pa stanovanjska gradnja ne sledi potrebam in možnostim delavcev in občanov, posebno pa mladih dru-žin. Poseben problem predstavlja slabo delovanje strokovnih služb samoupravne stanovanjske skupnosti, ZIL in Stan-investa, čemur moramo posvetiti več pozornosti. Posle-dica neurejenih odnosov in neuveljavljanja svobodne me-njave dela se kaže v nenamenskem uporabljanju solidar-nostnih sredstev, prekoračitvi pooblastil pr zamenjavah sta-novanj, neobveščanju samoupravnih organov stanovanjske skupnosti itd. Eden največjih problemov v občini, sanacija Draveljske gmajne, se odvija po predvidenih rokih, pri čemer pa predstavljajo velik problem finančna sredstva, ki so za sanacijo potrebna. Primeri nasilnih vselitev, ki niso številni, se tekoče re-šujejo, izvedenih pa je bilo tudi nekaj deložacij. Zmanjšuje se tudi število barakarskih naselij. V občini je evidentiranih 55 črnih gradenj, proti katerim je inšpek-cija ukrepala, vendar rušeni ni bilo. Na področju komunalnega gospodarstva se težave po-javljajo predvsem v izvenmestnem področju: oskrba z vo-do, sanacija vodonosnih območij, kanalizacijsko omrežje, ceste (predvsem razreševanje povezav naselij ob avto-cesti), problem lokalnih pokopališč. Specifičen problem predstavljajo naselja, ki onesnažujejo vodotoke, zaradi te-ga je onemogočena kakršnakoli gradnja. V mestnem območju se javljajo problemi toplifikacije in plinifikacije določenih predelov, katerih rešitev bi vsekakor pripomogla k zmanjšanju stopnje onesnaženosti zraka, ki še vedno narašča, predvsem zaradi usmeritve in prehoda vedno več potrošnikov na premog slabše kvalitete in dru-ga trda goriva. Vse to so eventualna žarišča za nezado-voljstvo med občani, katerim je potrebno prisluhniti in pro-bleme razreševati v okviru materialnih možnosti. Situacija pa kaže, da se bodo OZD na področju energetike in po-trošniki spopadali še naprej z velikimi težavami. Poseganje v že dokaj zožen bivalni prostor lahko po-vzroča veliko problemov in nezadovoljstva, ki se izraža predvsem v: — zahtevah po ponovni razpravi o že sprejetih planskih dokumentih, pri čemer so pripombe na zazidalni načrt naj-večkrat posplošene in načelne, za njimi pa se skrivajo * Pri tem je potrebno izpostaviti, da so kljub zaostrenim razmeram delavci (ntegrala, DO Ljubljanski potniški pro-met z velikimi napori ob izredno težkih vremenskih razme-rah zagotovili nemoten prevoz delavcev na delo in z dela in s tem prispevali k doseženim rezultatom gospodarjenja. privatno-lastniški interesi, ki se prikazujejo kot družbeni interesi (primer: KS Medvode, Zbilje itd.), — zbiranje podpisov, organiziranje protestov, zavlače-vanje postopkov, zahteve po ponovnih javnih razpravah in zborih občanov (Medvode, Gameljne), — pojavljajo se tudi nacionalistični izgredi in šovinistič-ne parole (zaenkrat le anonimnih posameznikov), ki kažejo na težnjo po zapiranju v manjša okolja ter odklanjanje priseljencev, predvsem iz drugih republik. Vsi ti pojavi pa povzročajo dolgotrajno sprejemanje ustreznih dokumentov, kar pa zopet povzroča nezadovolj-stvo in buri duhove na drugi strani. Pri tem bi morali kritično oceniti celoletna prizadevanja za združitev komunalnih skupnosti na nivoju mesla, kjer nismo dosegli zadovoljivih rezultatov. Vzrok za to je v ne-jasnosti oziroma nedorečenosti ciljev združevanja, ki je prišla do izraza v toku razprav, pa tudi v različnih interesih posameznih družbenopolitičnih skupnosti na območju me-sta Ljubljane. Tu je potrebno opozoriti tudi na dokaj ne-odgovoren pristop posameznih uporabnikov komunalnih storitev, saj marsikatere organizacije združenega dela iz naše občine še niso pristopile k podpisu samoupravnega sporazuma o organiziranju enotne komunalne skupnosti na nivoju mesta Ljubljane. b) Značilnosti razmer, delovan|a In razvoja polltičnega sistema in krajevne samouprave Utrjevanje socialističnih samoupravnih odnosov odloču-joče vpliva na krepitev samoupravne zavesti in razpolože-nje delovnih Ijudi in občanov. To naj bi dosegali predvsem z odločno usklajeno in učinkovito družbenopolitično akcijo vseh organiziranih socialističnih sil, še posebej zveze ko-munistov, ki so dolžne in odgovorne za nadaljnje utrjeva-nje oblasti ter vodilne vloge delavskega razreda v politič-nem sistemu socialističnega samoupravljanja in ustavnih temeljev samoupravne socialistične demokracije. Ocena je, da še nismo ustvarili vseh pogojev za nemoten razvoj samoupravnih in delegatskih odnosov, še več, opazen je trend zmanjševanja materialne o.inove samoupravljanja, saj smo s pretiranim administrativnim urejanjem družbeno-ekonomskih vprašanj zmanjšali vpliv delovnih Ijudi in ob-čanov na odločitve o pogojih ustvarjanja in delitve dohod-ka, s tem pa tudi njihov interes, da aktivno sodelujejo v vseh procesih samoupravnega in delegatskega odlo-čanja. Posebna pozornost je bila v našem delu posvečena de-lovanju občinske skupščine, še posebej zboru združenega dela, da bi se v samoupravni praksi uspešneje uresniče-vala njuna ustavna vloga. Premik je tudi v delu družbeno-političnega zbora, saj se občinska konferenca SZDL oziro-ma njeno predsedstvo vse bolj uveljavlja kot konferenca delegacij za ta zbor oziroma kot mesto usklajevanja enot-nih izhodišč za delo delegatov v tem zboru. Ob tem lahko ocenimo, da je k doseženim rezultatom bistveno prispevalo tudi učinkovitejše medsebojno informiranje in usklajen program aktivnosti vseh družbenopolitičnih organizacij, ki se mora kot metoda našega delovanja še naprej dograje-vati in uveljavljati v temeljnih sredinah samoupravnega ter političnega organiziranja delovnih Ijudi in občanov. Druž-benopolitične organizacije pa bodo morale posvetiti večjo pozornost udeležbi svojih delegatov na sejah družbeno-političnega zbora, saj se ta udeležba v zadnjem obdobju slabša. V teh naših prizadevanjih tudi nismo mogli mimo ocen o uveljavljanju vseh družbenopolitičnih organizacij. Na lem področju našega delovanja smo ugotavljali slabosti pri delovanju družbenopolitičnih organizacij v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, ki še niso v vseh sredinah vključene v prizadevanja za utrjevanje vseh oblik in načinov samoupravnega organiziranja in odločanja de-lavcev v temeljnih organizacijah ter delovnih Ijudi in ob-čanov v krajevnih skupnostih. To velja predvsem za uve-Ijavljanje zborov delavcev, delavskih svetov, samoupravne delavske kontrole, zborov krajanov in skupščin krajevnih skupnosti kot neposrednih oblik samoupravnega odločanja delovnih Ijudi in občanov v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. V številnih okoljih temeljne delegacije in konference de-legacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in skup-ščine samoupravnih interesnih skupnosti še niso dobile enakopravne vloge in položaja pri samoupravnem odloča-nju delovnih Ijudi in občanov v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih ter se zato tudi često ne se-stajajo. Stanje na tem področju je zaskrbljujoče, še zlasti glede samoupravnih interesnih skupnosti, ter predstavlja resno oviro za nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov. Osnovna naloga subjektivnih sil ter samoupravnih organov in poslovodnih struktur je, da zagotovijo izboljšanje raz-mer v skladu s sklepi delegatske skupščine iz leta 1984. Osnovne organizacije ZK, ZSS in ZSMS morajo sodelovati pri oblikovanju smernic in stališč za delo delegatov do pomembnih vprašanj, ki so na dnevnih redih temeljnih delegacij oziroma konferenc delegacij in se zavzeti za uskladitev potrebnh, aktivnosti. Le boljše in uspešnejše delo temeljnih delegacij in konferenc delegacij bo prispe-valo h krepitvi vloge zbpra združenega dela in s tem vpli-va združenega dela pri oblikovanju in uresničevanju poli-tike tako v občini kot širši družbenopolitični skupnosti. Aktivnosti, ki so bile vodene še zlasti po prvih neuspelih volitvah predsednika in podpredsednika delegatske skup-ščine v marcu 1984, so bistveno prispevale k temu, da je udeležba in aktivnost delegatov zbora združenega dela boljša, s stanjem pa še vedno ne moremo biti zadovoljni. V prihodnje bo treba aktivnost usmeriti v to, da bo zbor združenega dela dejansko postal odločujoči dejavnik gle-de sprejemanja odločitev o pogojih ustvarjanja, pridobiva-nja in razporejanja dohodka. Še vedno so prisotni znani problemi, ki zadevajo pro-gramiranje dela delegatskih skupščin, dnevne rede in gra-diva. Bistven premik je bil storjen glede delegatske skup-ščine družbenopolitične skupnosti, le v manjši meri pa so bile pripombe upoštevane pri samoupravnih interesnih skupnostih, katere so na eni strani pod močnim pritiskom svojih strokovnih služb, na drugi strani pa se jim z nepo-srednim vplivom izvršnega sveta občine in mesta vse bolj zožuje prostor za samoupravno aktivnost in odločanje. Ob pogostni odostnosti subjektivnega dejavnika ne moremo pričakovati, da bodo skupnosti zaživele. Zaradi tega prihaja do izraza mnenje, da celotno pro-blematiko, namesto iskanja boljših rešitev, zreducirajo zgolj na to, da je samoupravnih interesnih skupnosti prc-več oziroma da jih je potrebno reorganizirati. Zato bo treba vztrajali na uresničevanju že sprejetih stališč in za-ostriti odgovornost tako vodstev samoupravnih interesnih skupnosti kot tudi strokovne službe. Prepočasno reševa-nje tovrstnih problemov se negativno odraža na udeležbi in aktivnosti delegatov. Prav tako je treba zaostriti odgo-vornost vseh dejavnikov za odgovore na delegatska vpra-šanja, ki so često formalna, nepopolna in ne prispevajo k učinkovitejšemu razreševanju nakazane problematike, kar je bistvo vprašanja posameznih delegacij oziroma dele-gata. Kot politično vprašanje pa je med delovnimi Ijudmi in ob-čani v nekaterih krajevnih skupnostih izstopalo tudi fo-rumsko in zaprto delovanje organov družbenopolitičnih or-ganizacij in krajevne samouprave. Ob vsem tem pa aktiv-nosti zavirajo tudi nerešena vprašanja zagotavljanja sred-ctev za delovanje krajevne skupnosti, povezanosti in spo-razumevanja z organizacijami združenega dela ter dogo-varjanje v okviru samoupravnih interesnih skupnosti, ki pa še ni zaživelo. Tisti del nalog, ki so se nanašale na uveljavitev sociali-stične zveze kot najširše množične organizacije vseh de-lovnih Ijudi in občanov, prek katere bi z demokratičnim dialogom uveljavljali svoje interese in neposredno vplivali na razreševanje vseh pomembnejših družbenih vprašanj, se v praksi še ni v celoti uresničil. Posebej izstopa vpra-šanje neuveljavljanja hišnih in uličnih aktivov SZDL, ki ima neposreden odraz v neorganizirani hišni samoupravi v pre-cejšnjem številu krajevnih skupnosti, predvsem pa v mest-nih naseljih in novih stanovanjskih soseskah. Nizka stop-nja samoupravne organiziranosti v samskih domovih ob specifičnih socialnih, življenjskih in bivalnih razmerah po-gojuje stalno nevarnost, da bi prišlo do konfliktnih razmer, še posebej, ker je stopnja samoupravne organiziranosti znotraj nizka, prav tako pa so delavci družbenopolitično manj aktivni. V precejšnjem številu krajevnih skupnosti se postavlja vprašanje neorganiziranosti in neaktivnosti mladih v ZSMS, kar se odraža tudi v njihovi premajhni vključenosti v socia-listično samoupravno aktivnost, na drugi strani pa so ne-kateri pod vplivom negativnih tendenc in drugih škodljivih pojavov. Posledice premajhne aktivnosti mladih v ZSMS in pove-zanosti organov z mladimi v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih so dobile tudi svoj epilog v zadre-gah ob kadrovanju na vodilne funkcije v občinski konfe-renci ZSMS. Razmere opozarjajo na specifičen družbenoekonomski položaj mladih, ki zahteva aklivno delovanje zveze komu-nistov med mladimi v boju za socialistično usmerjenost mladega rodu. Sedanja zelo zahtevna, protislovna in kon-fliktna narava naših družbenoekonomskih razmer pa nam narekuje poglobljeno proučitev in spremembo našega od-nosa do mladih. Še posebej zato, ker so zapaženi pojavi idejne dezorientacije med deli mlade generacije, ki izha-jajo predvsem iz nerazumevanja bistva zapletenosti socia-lističnih samoupravnih odnosov. c) Družbene dejavnostl Obstoječe gospodarske razmere zahtevajo, da se delo-vanje družbenih dejavnosti uskladi z realnimi možnostmi. To terja celo vrsto ukrepov, ki prizadenejo tako uporab-nike kot izvajalce. Zmanjševanje obsega pridobljenih pra-vic, dosledno spoštovanje normativov, povečanje partici-pacije uporabnikov ob zmanjšanju realnih osebnih dohod-kov povzroča odpore in nerazpoloženje pri enih in drugih. Ceprav je bila skupna poraba v dogovorjenih okvirih, je še premalo kvalitetnih premikov v vsebini in kvaliteti pro-gramov in storitev. Položaj delavcev v družbenih dejavno-stih se še ni izboljšal, kar pogojuje, ob neizpeljani svo-bodni menjavi dela in neustreznem sistemu nagrajevanja, slabšanje medsebojnih odnosov v teh okoljih. Temeljni problem na področju otroškega varstva in šol-stva ni v številu vključenih otrok, ampak v nizkih osebnih dohodkih, kjer se je z delno valorizacijo problem samo omilil, ne pa odpravil. V vzgojnovarstvenih organizacijah je nastal problem 137 od skupno 164 varuhinj, ki v skladu z zakonom po 8. 3. 1985 ne izpolnjujejo več pogojev za-radi neustrezne izobrazbe, da bi še naprej opravljale svoje delo. Zaradi nenehnega naraščanja stroškov in sredstev za vzdrževanje objektov ter zahtev po bistveno večjih ce-nah in participaciji staršev se odpira vprašanje bodoče zasedenosti kapacitet in s tem še poglablja vprašanje socialne varnosti zaposlenih, da o vprašanju družbenih ciljev vzgoje in izobraževanja sploh ne govorimo. Prostorski primanjkljaj za izvajanje osnovnošolskega po-uka in kvalifikacijska struktura pedagoškega kadra se si-cer izboljšujeta, vendar je še vedno prisoten primanjkljaj učiteljev za nekatere predmete. Kljub temu pa je opazen padec v kvaliteti dela v osnovnih šolah. Ta je prisoten tudi na področju šolske prehrane. K temu nedvomno pri-speva tudi pristop k razreševanju teh vprašanj na način, da se vse breme prevali na starše, kar prispeva tudi k na-raščanju socialnih razlik. Prostorski problemi so prisotni tudi na področju sred-njega usmerjenega izobraževanja, kjer je še vedno izrazito premajhna povezanost in usklajenost z organizacijami zdru-ženega dela. Preskrba z učbeniki, zagotavljanje učnih po-gojev (delavnica v Srednji šoli za elektroniko Šentvid) ne vpliva dobro na kvaliteto dela in daje motivacijo tistim silnicam, ki ne spremljajo koncepta usmerjenega izobraže-vanja. Z nadaljnjo družbenopolitično aktivnostjo pa mora-mo preseči prakso, da je šola le izobraževalna organiza-cija ter dati bistveno večji pomen vzgojnemu delovanju za delo in usposabljanje ter razvoju otrok v socialistično samoupravno oblikovano in opredeljeno osebnost. Na področju zdravstvenega varstva ugotavljamo, da se to uresničuje v skladu s sprejetim programom, vendar pa je ob problemih financiranja prisoten izpad dohodka, kar vpliva na zmanjšanje možnosti obnove iztrošene opre-me in tudi na sorazmerno nizke osebne dohodke. Ob so-razmerno veliki obremenjenosti gospodarstva je majhna tudi pripravljenost za iskanje ustreznih rešitev. Na primer, dopolnitve samoupravnega sporazuma o prenosu nadome-stil osebnega dohodka in stroškov zdravljenja v primeru nesreče pri delu ni podpisalo 140 subjektov v občini. Ne-povezanost farmacevtske industrije z zdravstvenimi orga-nizacijami, ki se kaže v sistemu oblikovanja cen, še do-datno ogroža izvajanje in zagotavljanje ustreznega zdravst-venega varstva. Ob zaostrovanju gospodarskih razmer in padanju živ-Ijenjskega standarda narašča število socialnih problemov in upravičencev do družbene pomoči, predvsem tistih, ki jim ta pomoč predstavlja osnovo za življenje. Dom starejših občanov vse bolj razvija tudi izvendomske dejavnosti, v družabno in kulturno življenje v domu se vse bolj vključujejo tudi občani, ki v domu ne živijo. Sami po-goji gospodarjenja in dela pa so vedno težji zaradi na-raščanja strošKov, neurejene participacije s strani zdravst-vene skupnosti in števila oskrbovancev, ki potrebujejo bol-nišnično zdravljenje in nego. Kot posebec* problem se postavlja vprašanje skrbi za upokojence, starejše in onemogle občane, ki so zlasti šte-vilni v KS Milan Majcen, KS Ljubo Sercer in KS Hinko Smrekar. Med njimi je precejšnje število takih, katerih gmotne razmere zaradi nizkih pokojnin niso najboljše. Tu še posebej izstopajo upokojenci, ki prejemajo družinske pokojnine in žive v mestnih KS. Socialna problematika pa se razrašča tudi v organizaci-jah združenega dela, kjer je prisotna težnja prenesti reše-vanje problemov na družbo kot celoto, kar se najbolj izra-zito kaže v odnosu do izvajanja samoupravnega sporazuma o zagotavljanju minimalnih standardov pri zaposlovanju delavcev. Se vedno je premalo prisotno spoznanje, da bomo pri reševanju socialne problematike dosegli uspehe le, če bomo dosegali boljše rezultate dela in s tem pove-zali sistem nagrajevanja tako, da bodo socialne pomoči in podpore deležni le tisti, ki so nezmožni z lastnim delom zagotoviti svojo socialno varnost. Z vidika dolgoročnega načrta gospodarske stabilizacije in psihofizičnega usposabljanja in utrjevanja obrambnih sposobnosti občanov in delovnih Ijudi ter mladine je po-trebno še nadalje aktivirati vse razpoložljive športno re-kreacijske površine, vključno s šolskimi telovadnicami, ter naravne danosti, da bi tako dosledno izvajali koncept mno-žične telesne kullure. Pri tem pa je ob stalnem pomanj-kanju sredstev še vedno prisotno nerazumevanje koncepta vrhunskega športa in zastoji pri njegovem uveljavljanju. Poseben problem predstavlja, zaradi zmanjševanja obsega sredstev, tekoče oziroma investicijsko vzdrževanje neka-terih telesnokulturnih objektov. Z varnostnopolitičnega vi-dika je potrebno bistveno večjo pozornost nameniti obna-šanju publike na nekaterih prireditvah (predvsem ligaških tekmah košarkarskega in hokejskega kluba Olimpija). Osrednji problem na področju kulture še vedno pred-stavljajo manjkajoča sredstva za sanacijo obstoječih do-mov kulture, za njihovo ustrezno opremljenost in kritje ma-terialnih stroškov društvom, ki delujejo v krajevnih skup-nostih. Poseben problem je še vedno prisoten v Centralni knjiž-nici Siška, ki ima že 58.000 knjig in le 90 m2 prostora, kar ji onemogoča povečevanje obstoječega fonda knjig ter njihovo izposojanje. V skladu s programom se uresničuje varstvo spomeni-kov, spominskih plošč ter obeležij NOB in socialistične re-volucije, ki mu bo potrebno nameniti še več pozornosti s strani posameznih oskrbnikcv in drugih odgovornih de-javnikov. Narava in vrsta kulturnih prireditev prav gotovo vplivata na varnostno situacijo, zato morajo biti organizatorji pri-reditev izredno previdni, ko ponujajo bodisi domača ali tuja dela, ali ko povabijo na gostovanje razne skupine iz domovine in tujine. Za preprečevanje in odpravljanje iz-rednih razmer je pomembno zagotoviti tekoči pregled pro-gramov in njihovo ocenitev z vidika morebitnega sovraž-nega delovanja, kar velja še posebno za tuje ansamble. 4. SOCIALISTICNEMU SAMOUPRAVLJANJU IN DRUŽ-BENOPOLITIČNI UREDITVl NASPROTNE SILE IN NJIHOV VPLIV NA VARNOSTNE RAZMERE Okrepljena družbenopolitična aktivnost v temeljnih sre-dinah, še posebej v organizacijah združenega dela mate-rialne proizvodnje, zožuje prostor za delovanje notranjega sovražnika proti socialističnemu samoupravljanju in fede-rativni ureditvi SFRJ, čeprav njegovega vpliva v posamez-nih sredinah, kjer je ta prisoten, ne smerno zanemarjati. Ob spletu določenih notranjih in zunanjih okolnosti se ti organizirajo in prilagajajo oblike in način svojega delo-vanja razmeram. Predvsem izkoriščajo notranje težave go-spodarstva in prepočasno uveljavljanje samoupravnih od-nosov v posameznih okoljih. Podpihujejo nezadovofjstvo Ijudi ob konkretnih nerešenih vprašanjih, v prvi vrsti sku-šajo omajatt bratstvo in enotnost enakopravnih narodov in narodnosti. Potencialni nosilci sovražnega in destruktivnega delova-nja v Ljubljani in občini so: — zagovorniki buržoaznega pluralizma, ki poskušajo spodbujati odprti in svobodni dialog na različnih ideolo-ških osnovah ter na tej podlagi podpirati politični plurali-zem interesov brez zveze komunistov. Ob povezovanju z reakcionarno emigracijo v zamejstvu teže za »slovensko samobitnostjo in nacionalno suverenostjo«. Posamezniki so skušali obravnavanje tako imenovanih »dachauskih procesov« izkoristiti za poizkus razvrednote-nja celotnega našega narodnoosvobodilnega boja in po-vojnega razvoja. Pri tem gredo celo tako daleč, da pred-lagajo nekakšno narodno spravo z belo gardo in belogar-dizmom, rehabilitacijo škofa Rožmana, postavitev spome-nika ustreljenim narodnim izdajalcem na Rogu. Ob takih pojavih smo še premalo budni in idejnopolitično osveščeni ter premalo učinkoviti in odločnejši v idejnopolitičnem boju; — nosilci birokratsko-dogmatskih pozicij iz vrst bivših informbirojevcev dobivajo oslombo v pripadnikih politike »trde roke« v administrativno-centralističnem sistemu, ob razpravah in iskanju razreševanja odprtih vprašanj, kot na primer: devizni sistem, pokrivanje tečajnih razlik, solidar-nost,... ponujajo svoje rešitve, ki vodijo družbo nazaj v etatizacijo odnosov. Značilna za njih je kritika sistema in zveze komunistov ter političnega vodstva, dokaz pa vi-dijo v popuščanju do nekaterih negativnih pojavov; — tehnokratsko in liberalistično usmerjeni posamezniki, ki so oziroma še vedno v svojem delovanju podpirajo po-litiko vpliva in moči nad dohodkom, privilegija, dušebriž-ništva in špekulativnega pridobitništva. Na račun privatnih in skupinsko lastninskih inleresov se skrajno neodgovorno obnašajo do družbene lastnine in družbenih interesov. Ver-balno sicer sprejemajo politiko zveze komunistov ter so-cialistično samoupravljanje kot sistem, v praksi pa zavi-rajo njegovo uresničevanje, povzročajo nezadovoljstvo delovnih Ijudi in občanov itd. V tesni zvezi s tem gre oce-njevati stanje gospodarske kriminalitete, ki ima vse znake naperjenosti k izpodkopavanju našega političnega sistema. Iz poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja in delovanja sodišča združenega dela izhaja, da narašča šte-vilo sporov v organizacijah združenega dela zaradi neza-konitega ravnanja ter nezadostne pravne pomoči delavcem že v samih organizacijah združenega dela. Družbeni pra-vobranilec samoupravljanja je v občini obravnaval za 3 % več zadev kot leto poprej, pri čemer se spreminja značaj in njihova zahtevnost. Prevladujejo neustrezni načini do-deljevanja stanovanj in kreditov, neustrezne in nezakonite delitve osebnih dohodkov in drugih meril, to je predvsem tiste zadeve, ki delavce najbolj prizadenejo. Za zaščito svojih interesov bi bili pripravljeni služiti vsakomur, ki bi jim omogočal oblast nad delavci; — zagovorniki anarholiberalislčnih tendenc ter nezado-voljneži se združujejo na področju kritike vsega obstoje-čega, v kar spodbujajo študentsko populacijo k odkritej-šemu izražanju nezadovoljstva, značilno za obdobje 1968—1972. Na teh pozicijah vse bolj nastopa Radio štu-dent, ki ironizira vsa dogajanja v naši družbi in jih pripi-suje slabemu delu družbenopolitičnih dejavnikov in ne-demokratičnosti naše družbe. Podoberi trend je opaziti pri študentskem listu Tribuna in Mladina; — posamezni nosilci klerikalizma in poizkusi obujanja »katoliške akcije« v cerkvi in izven nje, kar se kaže kljub normalnim odnosom med verskimi skupnostmi in samo-upravno socialistično družbo. Potencirajo se poizkusi, da se občane deli na verne in neverne, zbirajo se »dokazi«, da so verni zapostavljeni oziroma drugorazredni občani ter na tej osnovi postavljajo pogoje za dialog z družbeno-političnimi predstavniki. S posameznimi akcijami izven SZDL oziroma organiziranih oblik dela izvajajo razne obli-ke karitativne dejavnosti, zahtevajo cerkvene obrede v Do-mu starejših občanov na način, ki ni v celoti v skladu z zakonodajo; s pošiljanjem cerkvenega tiska, voščilnic ob cerkvenih praznikih komunistom skušajo zaostriti odnose med vernimi in ateisti. Nekoliko težje gospodarske in po-litične razmere pogojujejo stopnjevanje pritiska rimsko-katoliške cerkve, da bi uresničili svoje interese. Tudi vsi-Ijene razprave o tem, ali gre »komunist lahko v cerkev«, ali je »komunist lahko veren,... so vključene v te poiz-kuse. Ta dejavnost pa se nevarno sprehaja ob robu kleri-kalizma in sektaštva, predvsem tam, kjer so župnijski uradi bolj agresivni; — posamezniki, ki zavestno javno in anonimno izpadajo z raznimi napisnimi akcijami in skrunitvami spomenikov. Lani je bilo takih pojavov sicer manj, večinoma pa so bili usmerjeni proti pridobitvam NOB ter bratstvu in enotnosti naših narodov. Kaznivih dejanj s političnim obeležjem v preteklem obdobju ni bilo, razen štirih primerov javne so-vražne propagande, ki so jih storile osebe v vinjenem stanju; — nosilci nacionalne nestrpnosti spodbujajo slovenski nacionalizem in nestrpnost do drugih jugoslovanskih na-rodov in narodnosti. Nevarnost ekspanzije tega pojava je ves čas prisotna, saj lahko ob nadaljnjem zaostrovanju gospodarskih razmer dobi konkretne oblike in velike raz-sežnosti. Izraža se tudi v obliki pritožb delavcev iz drugih republik in avtonomnih pokrajin nad odnosom Slovencev — sodelavcev do njih in zapostavljanjem. To prihaja do izraza predvsem v kolektivih in večjih naseljih, kjer je več-je število delavcev oziroma občanov iz drugih republik. Nacionalizem pa se izraža in krepi tudi na ekonomskem področju. ki prerašča v klasične nacionalistične težnje (očitki, da v drugih republikah ne izvajajo gospodarske stabilizacije, slaba preskrbljenost z domačimi surovinami, nepovezanost gospodarstva .. .)i — neugodni družbeni procesi se odražajo pri mlado-letnikih, zlasti tistih, ki izhajajo iz socialno neurejenih oko-lij. To se odraža na številu kaznivih dejanj. 5. ORUGA VARNOSTNA PROBLEMATIKA : : a) Splošna krlmlnaliteta V letu 1984 je na območju občine klasična kriminaliteta v upadu, in sicer smo v letu 1984 obravnavali 2.232 kazni-vih dejanj v sodeiovanju z drugimi strokovnimi službami organov za notranje zadeve in ostalimi postajami, ki so bila storjena na območju občine, kar je za 17,31 % kaz-nivih dejanj manj kot v letu 1983. V letu 1984 prevladujejo predvsem lažja kazniva dejanja, in sicer kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno pre-moženje, v manjšem obsegu pa so zastopana kazniva de-janja zoper življenje in telo, splošno varnost Ijudi in pre-moženja. Predvsem prevladujejo tatvine in poškodovanja tuje stvari — predvsem manjša poškodovanja osebnih av-tomobilov, razbijanje stekel na stanovanjskih objektih, iz-ložbah itd. Največ kaznivih dejanj je storjenih v krajevnih skupno-stih, ki so gosto naseljene ter je na tem mestu tudi največ gospodarskih objektov, na primer od 100 do 200 kaznivih dejanj v KS Koseze, Milan Majcen, Dravlje, Šentvid, Hinko Smrekar, Medvode, Litostroj, Dolomitski odred. b) Javnl red In mir , ¦ Na področju javnega reda in miru ne beležimo hujSih kršitev, ki bi v večji meri ogrožale ali vznemirjale delovne Ijudi in občane. V letu 1984 je na območju občine zabeteženo 936 pre-krškov zoper javni red in mir, ki jih je storilo 853 kršite-Ijev. To je za 23 % prekrškov manj kot v preteklem letu. Vrsta prekrškov je razvidna iz preglednice: Vrsta prekrškov____________________1984 , -\-----% Pretepanje in drzno vedenje 93 —18 Prepiranje, kričanje 600 —14,3 Omalovaževanje pooblaščene uradne osebe 83 —17,2 Klatenje, potepanje 47 —15,4 Točenje alkohola mladoletnim , . > % in vinjenim 24 —59,4 Drugi prekržki________________________31________—15,9 Največ prekrškov zoper javni red in mir je bilo storjenih v KS Milan Majcen, Zgornja šiška, šentvid in Medvode, kar je razurnljivo, saj so to najbolj urbane sredine in v teh krajevnih skupnostih je tudi največ gostinskih lokalov. Naj-več kršitev je bilo storjenih ponoči in v gostinskih lokalih ter privatnih stanovanjih. Večjih kršitev javnega reda in miru pri varovanju prire-ditev, katerih je bilo 315, ne beležimo, razen nešportnega navijanja gledalcev na hokejskih tekmah Olimpije z Jese-nicami \n Crveno zvezdo. Da bi te kršitve omejUi, smo opra-vili več preventivnih razgovorov z odgovornimi v klubih in navijači. c) Prometna varnost Prometne razmere se v letu 1984 v primerjavi z letom 1983 niso bistveno spremenile. Poslabšane prometne razmere na območju oddelka mi-lice Vodice, do katerih je prišlo v letu 1983 in so v zvezi z izgradnjo avtoceste Ljubljana—Naklo, so v letu 1984 ostale nespremenjene. Slabe prometne razmere so zlastl na regionalni cesti Smartno pod šmarno goro in Vodicami, pogojuje pa jih promet velikega števila težkih tovornih vozil, ki poleg onesnaževanja vozišča povzročajo tudl znat-ne poškodbe vozišča. Prometna varnost je bila v letu 1984 v primerjavi z letom 1983 na približno enakem nivoju. Če jo ocenjujemo glede na število prometnih nezgod, ki so se zgodile v minulem letu, je bila prometna varnost znatno boljša, če pa jo oce-njujemo glede na posledice, ki so v prometnih nezgodah nastale, pa v primerjavi z letom 1983 ni bistvenih razlik. Leto Stevilo nezgod % 1983 1984 321 228 —28,08 V minulem letu se je na območju postaje milice šiška zgodilo še 973 prometnih nezgod, ki so imele za posledico le manjšo premoženjsko škodo in so bile obravnavane kot prekršek. V tem številu so zajete tudi nezgode oziroma poškodbe vozil z drugim vozilom na parkirnih prostorih, ko povzro-čilelj ni znan. število takih nezgod oziroma prijav takih poškodb vozil na parkirnih prostorih je v primerjavi z letom 1983 v porastu, v večini primerov pa je na oškodovanče-vem vozilu nastala neznatna premoženjska škoda Posledice prometnih nezgod: 1984 %/1984 Število mrtvih Število hudo telesno poškodovanih število lahko telesno poškodovanih 13 +8 83 +21,69 227 —11 Največje število prometnih nezgod se je zgodilo na ma-gistralni (Celovški) cesti, in sicer v mesecu juniju in sep-tembru. Glede na dan in uro se je največ nezgod pripe-tilo ob sobotah in torkih med 10. in 12. ter 14. in 16. uro. Kot vzroki prometnih nezgod so v obravnavanem obdob-ju najčešče bili: neprilagojena hitrost vožnje, izsiljevanje prednosti, izsiljevanje prednosti pešcem na zaznamovanih prehodih za pešce, vožnja v rdečo luč, napake pešcev. V letu 1984 se je na območju postaje milice Šiška zgo-dilo 11 prometnih nezgod s pobegom, v katerih je bilo 7 oseb lahko telesno poškodovanih, 4 hudo telesno poško-dovane, ena oseba pa je izgubila življenje. Od teh nezgod so bile raziskane 4, neraziskanih je ostalo 7, in to nezgo-de, v katerih je bilo 5 oseb lažje telesno poškodovanih in dve osebi hudo. d) Delovne nezgode, požarj In hu|še nesreče Na območju občine v letu 1984 beležimo 40 požarov, ki so v večini primerov nastali na stanovanjskih hišah in v delovnih organizacijah, kjer pa ni bila ugotovljena na-klepnost teh dejanj. Kljub temu pa je treba poiskati vzroke za takšno stanje. Ti pa so predvsem slaba preventiva in malomarnost. Skupna materialna škoda vseh požarov je ocenjena na približno 8,746.000 dinarjev. V letu 1984 smo obravnavali 18 delovnih nezgod, pri ka-terih je bilo 6 oseb hudo telesno poškodovanih, 8 pa je bilo lahko telesno poškodovanih. Materialno škodo pri vseh delovnih nezgodah ocenjujemo na 800.000 dinarjev V letu 1984 ne beležimo večjih železniških nesreč. Be-ležimo 14 manjših iztirjenj vagonov, predvsem pri premiku na železniških postajah šiška in šentvid ter na industrij-skih tirih. Pri iztirjanjih je nastala večja materialna škoda ali zastoji pri železniškem prometu. V večini primerov ne gre za tujo krivdo, razen v enem primeru, ko je šlo za malomarno opravljanje službe odpravnika vlaka in smo zoper njega podali kazensko ovadbo. e) Družbena samozaščlta Na področju družbene samozaščite ugotavljamo, da se vedno bolj uveljavlja in krepi med delovnimi Ijudmi in ob-čani, vendar je ta premalo prisotna na nekaterih področjih dela in življenja. Med storjenimi kaznivimi dejanji je največ premoženjskih deliktov, katerih objelst napada je pogosto družbena last- nina oziroma družbeno premoženje v nekaterih delovnih organizacijah. Veliko je primerov, kjer so vrata včasih na stežaj od-prta za odnašanje družbene lastnine. Iz dneva v dan ugo-tavljamo ogromno število drobnih tatvin raznih predmetov in orodij. Za ta kazniva dejanja je težko indentificiati sto-rilca, čeprav se domneva, da sodelavci vedo drug za dru-gega, kaj kdo odnaša in kaj kdo potrebuje. Organizacije združenega dela le redko prijavljajo taka dejanja. šele ko se zbirajo obvestila o drugih pojavnih oblikah v taki de-lovni organizaciji, se ugotovi, da že dalj časa trajajoče drobne tatvine nihče ne obravnava ali prijavlja. Ko se po-skuša ugotoviti storilca, se naleti na zid molka med so-delavci. Služba varovanja, ki bi morala opravljati preven-tivne kontrolne preglede, to vse bolj opušča, ker v neka-terih delovnih organizacijah menijo, da na ta način izra-žajo nezaupnico do sodelavcev. Tudi ugotovljene malomarnosti pri opravljanju zavarova-nja družbenega premoženja, tako s strani delovnih organi-zacij samih kot s strani DO Varnost kažejo, da v nekaterih delovnih organizacijah zunanje in notranje varovanje ob-jektov ni zadovoljivo. Angažiranje samoupravnih in poslo-vodnih dejavnikov ter družbenopolitičnih organizacij pri krepitvi zavesti in socialističnih samoupravnih odnosov, kar vse mora najti odraz tudi v skrbi za družbeno premo-ženje, družbena sredstva za delo in gospodarjenje z njimi, je preslabo. V tem okviru je potrebno večjo skrb posvetiti problema-tiki s področja kadrovske politike. Dosledno moramo spo-štovati osnovno načelo in ustrezno ukrepati zoper kadre, ki delujejo proti našemu samoupravnemu sistemu, ki ne spoštujejo dogovorov, so neodgovorni pri opravljanju na-log in ki nimajo ustreznih moralnopolitičnih kvalitet. V letu 1984 je bilo tudi več neustreznih pojavov, ki so imeli za posledico večjo materialno škodo v organizacijah združenega dela zaradi malomarnosti oziroma drugih vzro-kov, na primer: — v DO Color — TOZD Smole v Medvodah sta bila dva primera, ko so delavci zaradi malomarnosti uničili kemika-lije, potrebne za proizvodnjo, — ugotovljena je bila večja onesnaženost reke Save z ražnimi lesnimi odpadki in madeži olja. Sicer snovi niso bile strupene, v reko pa so prišle iz DO Aero — TOZD To-varna papirja in celuloze, — prav tako je prišlo zaradi okvare v DO Pivovama Uni-on — TOZD Kvasarna do izlitja melase, surovine za izde-lavo pekarskega kvasa. Potencialno nevarnost za nastanek izrednih razmer pred-stavlja neurejeno parkirišče vozil primestnega in mestnega potniškega prometa, kjer bi v primeru požara oziroma sa-botaže prišlo ne samo do velike gmotne škode, temveč do popolnega zastoja. 6. ORGANIZIRANOST IN USPOSOBLJENOST DRU2BE-NOPOLITIČNE SKUPNOSTI IN DRUZBENOPOLlTlCNIH ORGANIZACIJ ZA ODPRAVLJANJE IN PREPRECEVANJE IZREDNIH RAZMER Vloga komiteja za SLO in DS kot politično izvršilnega organa se je v temeljnih samoupravnih okoljih in družbeno-politični skupnosti že uveljavila, posebno pri zagotavljanju usklajenosti vseh dejavnikov splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. V okviru stalnih oblik idejnopolitičnega usposabljanja so bili predsedniki komitejev in njihovi namestniki usposob-Ijeni za svoje naloge. Obravnavanje in ocenjevanje potitično varnostnih razmer je v osnovnih organizacijah ZK praksa, ki se uveljavlja tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah in samo-upravnih organih. Ugotavljamo pa, da nekatere ocene niso v celoti odraz dejanskega stanja v posameznih sredinah. Zaostreni pogoji gospodarjenja, izvajanje stabilizacijskega programa, nerazviti samoupravni odnosi, slabo urejeno na-grajevanje in drugo so primeri, ki povzročajo politično na-petost (ustavitev dela, izsiljeni sestanki, neuspeli referen-dumi, slaba delovna disciplina), na katere pa osnovne or-ganizacije ZK, sindikat in samoupravni organi ne reagirajo pravočasno. Sprejet je varnostni načrt občine in v večini varnostni načrti krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. Pri preverjanju uporabnosti in kvalitete varnostnih načrtov v posameznth sredinah ugotavljamo, da so ti kliub neka- terim pomanjkljivostim realna osnova za izvajanje aktiv-nosti pri preprečevanju in odpravljanju izrednih razmer. Nosilci nalog so v podrobnostih še premalo seznanjeni z vsebino teh načrtov oziroma so te aktivnosti premalo prisotne v programih posameznih subjektov. Ocenjujemo, da je pomanjkljivostim in pojavom navkljub, ki so že izpostavljeni v tej oceni, družbenopolitična in sa-mozaščitna osveščenost taka, da zagotavlja učinkovito zo-perstavljanje poizkusom destabilizacije političnih in var-nostnih razmer. Pri tem tnoramo upoštevati tudi ocene o moralnopolitičnem stanju enot teritorialne obrambe in nji-hovo materialno opremljenost ter kadrovsko popolnjenost. Pri nadaljnjem razvoju družbene samozaščite pa bomo mo-rali delati na dograjevanju in realizaciji dopolnjene za-snove narodne zaščite, na njenem uveljavljanju in uspo-sabljanju za delovanje v miru in vojni. ZAKLJUCKI IN OCENA Ocenjujemo, da obstajajo indicije za pojave konfliktnih situacij in elementov izrednih razmer, če bi te naraščale in ob evetttualni povezavi z drugimi dejavniki subverzivne-ga delovanja. Ocenjujemo, da do takih pojavov lahko pride: a) v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgu-bo ali so na meji rentabilnosti. Natančna opredelitev teh organizacij je težavna zaradi trenda slabšanja ekonomske-ga položaja in različne narave izgub; b) v organizacijah združenega dela, ki so v težki situa-ciji zaradi politike cen, pomanjkanja finančnih sredstev za zagotovitev obratnih sredstev, sredstev za osebne dohod-ke in tekoče poslovanje zaradi visokih obresti na kre-dite; c) v organizacijah združenega dela, v katerih je bilo že izraženo politično nerazpoloženje z raznimi izsiljenimi se-stanki in prekinitvami dela, zaradi nizkih osebnih dohod-kov, nerazvitih samoupravnih odnosov, nejasnih razvojnih perspektiv. Za ta področja bi bilo potrebno izvesti naslednje aktiv-nosti: Osnovni ukrepi za preprečevanje izrednih pojavov mo-rajo biti vsebovani v akcijskih programih družbenopolitič-nih organizacij in sanacijskih programih organizacij zdru-ženega dela. V okviru družbenopolitične skupnosti bomo z usklajeno akcijo družbenopolitičnih organizacij stalno prisotni pri spodbujanju in spremljanju aktivnosti. Izvršni svet občinske skupščine in zbor združenega dela pa mo-rata tekoče spremljati uresničevanje in izdelavo sanacij-skih načrtov ter dajati pobude za ustrezne kadrovske, sa-moupravne in ekonomske ukrepe ter spremljati njihovo iz-vajanje. d) na področju družbenih dejavnosti, predvsem vzgoje, izobraževanja in zdravstva, je prisotno nezadovoljstvo, pa-sivna rezistenca zaradi nizkih osebnih dohodkov, ki lahko preraste v konfliktno situacijo ob nadaljnjem zaostrovanju ekonomskih razmer. Ukrep: Nujno je, da se v okviru samoupravnih interesnih skup-nosti pripravi ustrezne predloge za reševanje te problema-tike in zagotovi večji vpliv uporabnikov na oblikovanje programa ter hitrejše izenačenje materialnega položaja delavcev v organizacijah združenega dela s področja druž-benih dejavnosti z delavci v materialni proizvodnji. Poseb-no odgovornost za to nosijo komite za družbene dejav-nosti, strokovne službe ter sindikat kot nosilec politične akcije. V smislu krepitve vpliva uporabnikov na vsebino in ob-seg programov ter zmanjševanja obremenitve gospodar-stva je potrebno preveriti vse programe samoupravnih in-teresnih skupnosti ter predlagati ustreznejšo organizira-nost samoupravnih interesnih skupnosti kot strokovnih služb. To velja tudi za SIS s stanovanjskega in komunal-nega področja; e) v organizacijah združenega dela in v posarneznih drugih okoljih, kjer je izrazito prisotna mešana nacionalna sestava in migracija zaposlenih občanov, bi lahko ob za-nemarjanju načel enakopravnosti jugoslovanskih narodov in neustreznem vključevanju v samoupravne aktivnosti pri-šlo do konfliktnih situacij; f) v okoljih, kjer je velika koncentracija mladih in de-lavcev in kjer je bolj prisotna problematika bivanja, dela in živlienja delavcev iz drugih republik. Za ti dve področji bi bilo potrebno izvesti okrepljeno družbeno aktivnost vseh subjektivnih sil pri vključevanju v samoupravno delovanje ter zagotavljanje minimalnih standardov pri zaposlovanju prek ustreznih organov. V krajevnih skupnostih se mora SZDL še posebej anga-žirati pri vključevanju delovnih Ijudi in občanov v krajevno samoupravo ter ob kvalitetni pomoči strokovnih služb pri-praviti programe za realizacijo perečih komunalnih vpra-šanj; g) v okoljih, kjer je močno prisotno delovanje klerikalnih krogov in politizacija vernikov, ki skušajo zaostrene gospo-darske in politične razmere izkoristiti za svoje cilje. Ukrep: Potrebno je okrepiti delovanje in vlogo socialistične zve-ze in koordinacijskega odbora za odnose z verskimi skup-nostmi. Skozi okrepljeno politično aktivnost moramo vklju-čiti čim več delovnih Ijudi in občanov v samoupravne aktiv-nosti v posameznih okoljih in v razreševanje tekočih pro-blemov. Krepiti moramo idejnopolitično delo v vzgojno-varstvenih organizacijah in šolah ter okrepiti vzgojno delo z mladimi v vseh okoljih; h) pod vplivom spleta različnih okoliščin lahko pride do eksponiranja navedenih, našemu sistemu nasprotnih si! v okoljih in med sloji prebivalstva, ki bi zaradi nadaljnjega zaostrovanja razmer temu podlegli; i) v krajevnih skupnostih, v katerih je prisotno večje šte-vilo kršitev javnega reda in miru in kjer je prisoten porast kaznivih dejanj, kar je v tesni zvezi z večjim številom go-stinskih obratov. Izvesti bi bilo potrebno povečano aktivnost družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov za večjo učinkovitost ter okrepiti samozaščitno delovanje posamez-nikov, povezati se z organi javne varnosti, vodjem varnost-nega okoliša itd.. ..; j) v krajevnih skupnostih zaradi poseganja v prostor in spreminjanja GUP, kjer lahko pride do nestrokovnih pose-gov in nasprotovanj občanov zaradi lokalnih oziroma pri-vatnolastninskih interesov. Ukrep: Temeljna informiranost občanov in vključevanje v raz-prave v okviru SZDL ter njihovo osveščanje o potrebah družbe kot celote. Pri oblikovanju predlogov pa se morajo strokovne službe in upravni organi bolj povezati z občani; k) zaradi malomarnega odnosa do družbenega premo-ženja morajo komiteji za SLO in DS, zlasti pa organi de-lavske kontrole, delavski sveti, sindikat, poslovodni organi, hišni sveti obravnavati stanje na področju varovanja druž-benega premoženja v sklopu ocenjevanja politično-varnost-nih razmer v slehernih delovnih in bivalnih okoljih. Z načrtno akcijo morajo vsi dejavniki družbene samo-zaščite stalno usmerjati svoje aktivnosti v obveščanje de-lovnih Ijudi in občanov o nastalih družbeno škodljivih po-javih in njihovem odpravljanju, kajti informiranje je del vzgoje in pogoj za uspešno opravljanje nalog. Nujno je zagotoviti, da se vsi nosilci varnostno politič-nega delovanja, predvsem v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, temeljito seznanijo z vsebino var-nostnih načrtov v posameznih okoljih, da redno ocenjujejo varnostnopolitične razmere in da so te ocene sestavni del varnostnih načrtov, ki vsebujejo tudi ukrepe za razreševa-nje nastalih razmer. Ljubljana, februar 1985. Komlte za SLO in DS občlne LJublJana-šlSka