ItaroSnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarjevi nt 6/01

Telefoni aredništva: dnevna služba 2«M — moimm 2996, 2994 ta 205«
Uhaja vsak dan sjntraj, razea ponedeljka in dneva po prazniku
Ček račun: Ljub-liana št. 10.630 ig 10.^49 za inseratej Surujevo Stv 7!>(i'J. Zagreb štv. 19.01 I, Praga-I)unuj 24.79'
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993
„Umrt je prvi demokrat"
Angleški svetovni imperij žaluje za svojim vladarjem „Dober mož" - poštenjak - zvest ustavi - pobornih miru
fstotine milijonov ljudi, ki prebivajo po vneli kontinentih in pod vsemi podnebji naše zemlje, žaluje danes za good old mau »dobrim starim možem«, kot so že dolga leta Iju-boznipolno imenovali kralja Jurija V., ki je s kraljevskega prestola največje države na svetu in v zgodovini 70 let star omahnil v naročje smrti ko je Big Bcn, velika ura v \Vestuiinstrski palači zamolklo bila polnoč.
. Nad 25 let je Jurij V. kot kralj Velike Britanije, severne Irske, britanskih domini-jonov in drugih dežela onstran morja, branilec svete vere in cesar Indije, stal na svojem vzvišenem mestu, odkoder je imel neoviran razgled po vsej svoji ogromni vladavini, a kjer ga je smelo tudi neovirano opazovati oko neštetih milijonov, živečih pod britansko zastavo. V teh 25 letih si je med svojim narodom zaslužil priimek, na katerega je bil bolj ponosen kot na kraljevi naslov in ki ga je proglasil za prvega gospoda v deželi ter za »dobrega moža«. V te besede je Anglež, ki jc tako malo sentimentalen in laskanja ne pozna, vlil vse svoje spoštovanje m vso svojo vdanost do pokojnega vladarja.
Lepo, kristalno čisto družinsko življenje, je živel rajni, ki ga je odlikovala globoka po-boznost, zgledna skromnost v zasebnem življenju,^ fanatična resnicoljubnost in poštenost. To je bil Jurij v svojem domačem krogu. Ni sc skrival. »Kot da bi živel v stekleni hiši,« jc rekel o njem davi dolgoletni ministrski predsednik Lloyd George, »da ga lahko vsak vidi in sleherni njegov korak oceni«. In narod ga je tudi opazoval. Toda dalje, ko ga jc gledal, bolj ga je spoštoval, čim bolj se je kralj staral, tembolj jo rasla tudi ljubezen do njega. Ganljive čudeže je doživel angleški imperij, ko je kralj Jurij pred 7 leti takorekoč že umiral in so desetine tisočev Angležev stale dneve in noči z odkritimi glavami in v grobni tišini okrog njegove hiše v Londonu ter čakale na najmanjšo vest od bolnikove postelje. Tudi pred 6 meseci, ko je slavil 70-letnico svojega življenja, je angleški imperij, ki se je v spoštovanju in ljubezni zbiral okrog svojega vladarja, nudil ganljive prizore, kako zna častiti moža, ki mu je sam od sebe dal naslov «dobrega«.
Toda Jurij V. ni bil samo dober mož, ampak tudi dober vladar. Zgodovina pozna mnogo dobrih mož, ki pa so bili slabi vladarji in so narodom, nad katerimi so vladali, prinesli mnogo gorja. Vnet demokrat, strasten slu-žitelj ljudske ustave, goreč pristaš miru, to je bil Jurij kot kralj angleškega imperija. Ivot prestolonaslednik je bil viden zagovornik konservativne stranke. Toda, ko se je oblekel v kraljevi škrlat, so izginili vsi osebni politični nazori in ostala je pred njim samo ustava, ki ji je prisegel zvestobo in ki ji jc zvestobo ohranil do svoje smrti. Težko mu bo iskati primerov v zgodovini vsaj v tem oziru. Morda je on tudi eden zadnjih velikih zgledov ustavnih vladarjev, ki jih je dala doba demokracije. »12 let sem bil njegov prvi minister«, je dejal davi Lloyd George, »a niti enkrat se ne spominjam, da bi bil samo eno minuto okleval v izpolnjevanju svojih ustavnih dolžnosti in v izvajanju politike, ki jo jc sklenil angleški parlament«. To je veliko spričevalo od državnika, ki je pokojnega kralja postavil morda na najhujšo ustavno preizkušnjo.
L. 1909 je divjal med angleško spodnjo ni zgornjo zbornico hud boj. Proračune, ki jih je spodnja zbornica sprejela, je dom lordov, kj er so imeli konservativci večino, zaporedoma zavrgel. Liberalna stranka, ki je takrat vladala, je bila na tem, da bo morala enostavno oditi, ker so lordi vsak njen ukrep sabotirali. Takrat je Lloyd George sklenil radikalno preosnovo gornjega doma, ki mu je hotel odvzeti pravico, da odklanja finančno zakonodajo, sprejeto v spodnji zbornici, ki je izraz demokratične ljudske volje. Kako? Z di •žavnim udarom! Ni mogoče. Ustavnim potom tudi ne, dokler lordska zbornica ne sprejme zakon, ki naj bi sami zadrgnil vrat. Da bi pripomogel ljudski
Pokojni kralj Jurij V.
Proglas novega kralja
Danes se je v palači Saint James sestal kronski svet, da proglasi novega kralja Edvarda za kralja Velike Britanije. V proglasu, ki se je prebral, stoji:
Po pravici nasledstva stopa na prestol vzvišeni in vsemoeni princ od Walesa Edvard Albert Kristian Jurij Andrej Patrick David, ki se kot Edvard VIII. proglaša po milosti božji za kralja Velike Britanije, Irske, britanskih dominionov in drugih britanskih držav onstran morja in za branilca svete vere in cesarja Indije.
Za danes ob 18 sta sklicani spodnja in gornja zbornica, da zaslišita uradno poročilo o spremembi na prestolu. Cez 8 dni se obe zbornici sestaneta, da položila prisego kralju Eduardu VIII.
volji, ki jo predstavlja spodnji dom, do popolnega uveljavljenja, je Lloyd George šel h kralju Juriju, mu povedal svoje težave in predložil svoje načrte. Ko je čez pol ure odhajal od njega, je nesel seboj ukaz, s katerim je bilo imenovanih 300 novih lordov iz vrst liberalne stranke in ob enem zajamčena tudi večina vlade v zgornji zbornici. Čc bi se bil takrat kralj držal samo črko ustave, bi bil lahko imenovanje odklonil in s leni reforme onemogočil. Toda držal se jo tudi duha ustave, ki ji je prisegel zvestobo in ki v Angliji hoče, da si ljudstvo po svojih izvoljenih zastopnikih daje svojo zakonodajo. Takrat je angleško ljudstvo prvič občutilo, da ima nad seboj vladarja, ki ž njim drži.
L. 1914, ko je po vsej Evropi že grozil izbruh svetovne vojne, se je kralj Jurij z vsemi silami boril, da bi ohranil mir. Zgodovinarji bodo nekoč zapisali, da ni bil sir Edward Grey tisti, ki je takrat zavlačeval, ampak kralj Jurij, ki je v nepozabni avdi-jenci avgusta 1914 rotil Lloyd Georgca, naj stori vse, kar je mogoče, da odvrne od Anglije strahote vojne. Toda ko jo po ustavi vojna postala neizbežna, je njegov odpor odnehal, zdelo se je, da je zamižal in pogreznil vase svoje nazore ter šel izpolnjevat težke dolžnosti vladarja na bojno polje. Ko jc novembra meseca 1935 bil pri njem zunanji minister sir Samuel Hoare. da mu obrazloži položaj z ozirom na sankcije proti Italiji, ga je kralj Jurij prosil in rotil, naj nikar ne žene Anglije in človeštva v novo vojno, naj bo rajši popustljiv, samo da ohrani narodu mir. Toda ko je angleški parlament hotel drugače, je kralj utihnil, sir Samuel Tjoare jc moral pasti in politika Anglije se je nadaljevala po nevpogljivih predpisih demokratične ustave.
L. 1923 so prihrumeli v angleški parlament zastopniki delavske stranke v taki številčni moči, da hi jim kralj moral poveriti sestavo vlade. Javno mnenje je delavsko stranko razvpilo kot tolpo slabo vzgojenih razgrajačev, kot tolpo revolucionarjev, ki hočejo porušiti vse angleške tradicije, oropati angleška premoženja in razdejati imperij. Časopisje je rotilo kralja, naj jih nikar ne pušča na oblast, naj se posluži svoje ustavne pravice in razpiše nove volitve. Črka ustave bi to bila dovolila. Toda duh ustave je pravil, da sc kaj podobnega v zgodovini Anglije še ni zgodilo. Kralj Jurij je poslušal duha ustave. Poklical je k sebi voditelja La-bour stranke Ramsay MacDonalda in mu brez odlaganja in brez najmanjšega oklevanja poveril nalogo, naj sestavi novo vlado Nj. Veličanstva, veleč mu, da naj računa na njegovo nedeljeno in nezadržano pomoč pri vsem, karkoli bo sklenil angleški parlament. Delavska stranka je prišla na oblast, vladala eno leto, zopet odšla, se ponovno vrnila in vladala 4 leta, a imperij še vedno stoji, nobena angleška tradicija ni oskrunjena, nobena krivica ni bila nikomur storjena. Tako je, če vladar drži svojo prisego, ki jo je položil na ustavo v roke ljudstva, kajti tudi ljudstvo drži svojo prisego na ustavo v roko ustavnega vladarja.
Neomadeževan tako v svojem zasebnem življenju, kakor kot ustavni monarh demokratične vladavine, kjer poštenje in pravico-Ijubje izravnavata nedostatke mrtve črke ustavnega zakona.
Isto poštenje in fanatično vero v ustavnost je pokazal kralj Jurij tudi pri urejevanju svojega imperija. Pod njim so domi-nijoni dobili nov statut, ki jih je dvignil do dostojanstva samostojnih držav in je postal takorekoč 011 sam v svoji osebi edina vez med materno zemljo in njimi. Pod njim se je Irska priborila do neodvisnosti in on je bil tisti, ki je svetoval svojim ministrom, naj ne delajo-t(«jav Irski državi, če bi hotela izklicati tudi republikansko ustavo, ako irsko ljudstvo tako hoče in če je to v interesu britanskega imperija. Pod njim je dobila Indija prvič svojo ustavo in ni dvoma, da bi bila v kratkem času postala dominijon, če bi bilo kralju Juriju še usojeno nekaj časa živeti, tako širokogrudni so bili njegovi nazori, ki jih je skušal v okviru svojih ustavnih pravic v pravem času spraviti v dobrodošle nasvete.
Velika vrzel je zazijala v Evropi in na svetu z njegovim odhodom v večnost. Padel jo velik svetilnik demokracije in ustavne zvestobe, ki je z močnim žarom svetil nad vsemi diktatorskimi prerivanji, ki majejo življenje nnrodv. Padel je tudi dosleden in nrcorioan zagovornik miru, ki je s svojo ne-
popisno avtoriteto kot vladar svetovnega imperija težko tehtal v posvetih, kjer se odločuje o miru in o vojni.
Ob mrtvaškem odru kralja Jurija V. stoji 40 letni Edvard, ki 11111 bo kot osmi tega imena nasledil na prestolu angleških kraljev. O njem še ne vemo mnogo. Le to vemo, da je vedno bil silno popularen med priprostim ljudstvom, da goji globoko spoštovanje do vseh demokratičnih ustanov svojo države. Podedoval je od svojega očeta torej največjo lastnosti, ki mu bodo kot kralju Ed-
Novi kralj Eduard VIII.
wardu VITI jamčile ne samo glorious reign — dobo veličastnega vladanja, ampak tudi ljubezen in vdanost narodov britanskega imperij !U
Ko je kralj Jurij umiral.
o 9
Uradno poročilo, objavljeno kratko po polnoči, pravi:
Nj. V. kralj je umrl mirno ob 23.55. Prisotni so bili: Nj. V. kraljica iu njihova kr. visočanstva princ od VValesa, jurski vojvoda, kraljevska prin-tesa in vojvoda in vojvodinja od Kentn. (Buletin je podpisan od treh zdravnikov: sir Frederik Evens, sir Stellv Hevet in lord Dovvsou ol Pen.)
Zadnji trenutki
Brž ko se je izvedelo za Reuterjevo vest, da kraljevo življenje ugaša, so bili prekinjeni vsi koncerti in vse radijske oddaje, vse javne prireditve in gledališke predstave. Po londonskih ulicah je zavladala največja živahost in žalost. Pred buck-hinghaniskim dvorcem se je zbrala velika množica ljudi, več kot pa človek more pregledati. Na mokrih ulicah kleče žene in otroci in jokaje molijo. Smrt vladarja Velike Britanije se pričakuje vsak trenutek.
Agonija kralja Jurija je zavila ves London v žalost, ko so v poedine dele mesta prišli časopisni avtomobili z velikimi napisi: KRALJ UMI1!A! Vse nočno življenje je ponehalo v vseh gledališčih in vseh lokalih. Na vseh obrazih se je brala velika resnost in ženske so jokale. Vest se je silno naglo širila po mestu. Po vseh domovih so se družine. zbrale okoli radijskih aparatov in molile za kralja. V kinodvoranah je zavladala ledena tihota, ko so se pojavile na platnu uradne vesli. Na ulicah neznani ljudje skupno bero časopise.
Kralj Jurij V. je začel izgubljati zavest okoli 5.30 popoldne. Zdravniki pa so že mnogo preje izgubili vsako upanje, da bi ga rešili. Znani londonski specialist in zdravnik za srčne bolezni dr. Moriš je zjutraj izjavil, da kralj ne bo mogel dolgo vzdržati in da je konec le še vprašanje nekolikih ur. —
Kot blisk je šla vest o smrti po vsem imperija
Ko je prvi dvorni zdravnik lord Dovvson of Pel ugotovil, da je kralj Jurij umrl, je Nj. Vel. kraljica Mary, ki je dotedaj nepremično sedela ob postelji svojega soproga, vstala in stokajoč objela svojega najstarejšega sina princa od Walesa, ki je s smrtjo svojega očeta postal kralj Velike Britanije in cesar Indije. Med tem, ko je novi vladar
razhurjen in bled, s svojimi brati odšel v so. sednjo sobo, sta kraljeva princesa in kentska voj vodinja odvedli kraljico, ki ni mogla več obvla dovati svoje bolečine, v njene sobe, kjer sta ostat ob njej.
Brž ko je notranji minister na poziv prinej od Walesa ugotovil, da so zdravniki konstatirali smrt pokojnega kralja Jurija V., jo dvorni glasnik po starem običaju objavil vladarjevo smrt rekof v francoščini: Kralj je umrl, živel kralj! (Le Uoy est inort, vive le Rov!)
Takoj nato je prišel londonski župan, pozvan z brzojavom, da se kot zastopnik ljudstva prvi pokloni smrtnim ostankom pokojnega vladarja. Nato je župan odredil, da se mora kraljeva smrt objaviti 7. zvonenjem v cerkvi sv. Pavla. Nato je bila smrt kralja Jurija objavljena po letakih, ki so bili nalepljeni ob vhodu v londonsko mestno hišo kakor tudi na vseh občinskih domovih v Angliji in na ograji Buckhinghamskega dvora.
Vest o smrti pokojnega kralja Jurija V. Je izzvala veliko vznemirjenje tako v Londonu kakor tudi v notranjosti Velike Britanije. V teli mestih kakor tudi v prestolnici, so se na ulicah globoko v noč zbirale velike množice prebivalstva, ki so čakale nova poročila iz Sandringhama. Ta poročila so bila v nekaterih križiščih objavljena s projektorji na platno. Ko je prispela vest, da je kralj Jurij V. umrl, so se vsi moški odkrili. Nastala je grobna tišina, ki jo je motil tod in tam pritajen jok.
Prevoz trupla v London
v Danes ob 13 je bila v cerkvi sv. Pavla prva služba božja za mir duše pokojnega kralja Jurija V. Smrtni ostanki kralja Jurija bodo prene-šeni v malo cerkev sv. Marije Magdalene, kjer bodo ostali, dokler se ne sestavi program pogrebnih svečanosti. Verjetno je, tla bo ta program odločil, da se smrtni ostanki prenesejo v vvestmin-strsko opatijo. Vsa javna poslopja v Veliki Britaniji so izobesila zastave na pol droga in z vspIi britanskih vojnih ladij bodo izstrelili 70 častnih strelov (po starem običaju je teh častnih strelov toliko, kolikor let je doživel pokojni vladar).
Truplo kralja Jurija V. so danes dopoldne položili v krsto, ki so jo izdelali delavci iz okolice Sandringhama, nato so ga pa prenesli v sandrin-ghamsko cerkev, kjer bo počivalo vse dotlej, dokler ga ne prepeljejo v London, to je danes po poldne.
V
Kralj je mrtev. Živel kralj
Danes je bil proglašen za novega kralja prestolonaslednik princ Edvard
Novi angleški kralj Edvard se,, je kot prvo-rojeni sin pokojnega vladarja Jurija V. rodil dne 23. junija 1894 v \Vhite Lodge v Richmond Parku v Londonu. Njegova vzgoja je bila po očetovi želji strogo demokratična. Oče ga je poslal v Osborne in Dartmouth, kjer je moral živeti življenje navadnega mornariškega kadeta. •♦VŠdstvo zavoda je imelo nalog, da ne dela nobene razlike med njim in njegovimi tovariši. Ko je dopolnil 16. leto, je dobil naslov vvaleškega princa in grad Carnavon v NValesu, ki je bil vedno last prestolonaslednikov. Slučil je nekaj mesecev na bojni ladji »Hindustanc, nakar je bil poslan v ()xford, kjer je študiral v Magdalen Collegeu državnopravne vede. Tudi tukaj je kralj Jurij zaukazal, da mora mladi princ biti brezkompromisno podvržen istemu domačemu redu, kol ostali dijaki. To se je tudi izvajalo in je znano, da je vodstvo zavoda imelo j>riložnost, da nekajkrat mladega princa kaznuje, nakar je bi! kaznovan šc od svojih staršev. Ko je izbruhnila svetovna vojna, se je vpisal v prvi angleški gardni polk in bil poslan takoj 1111 fronto, kjer je deloval v generalnih štabih, a sc je na
lastno željo udeležil vojaške službe v prvih vrstah na fronti. Leta 1016 je postal štabni častnik v Egiptu, nato je obiskal italijansko fronto in se vrnil zopet nazaj k svojemu polku v Franciji.
Po svetovni vojni se je začela doba njegovih velikih potovanj po angleškem imperiju, vsled katerih je dobil primek trgovski potnik angleškega imperija in »prvi imperijalni poslanik za razširjenje trgovine . Leta 1919 je bil v Združenih državah Severne Amerike in v Kanadi, 1920 je obiskal Novo Zelandijo in Avstralijo ter se podvrgel pri prekoračenju o|x>ldnevnika starodavnim običajem pomorščakov, leta 1021 je obiskal Indijo in Japonsko, 1925 pa vse angleške kolonije v Srednji in Južni Afriki. Vsled svojega demokratičnega obnašanja si je pridobil izredno popularnost med vsemi narodi, koder se je pokazal. Leta 19G8 je bil zopet v Afriki in ga je tam doletela v o nevarni bolezni njegovega očeta. V London se je iz osrčja Afrike vrnil v H dneh. To je bil rekord, kol ga ni dosegel še nobeden potnik. Angleško Ijud-
Nadaljevanje na 2. strani.
Stran 2
>SLO VENEC*., Unc t22. januarja litiiK.
Stev. 17.
«tvo ga je vsled lo njegovo r»»|K>rlnosti Se bolj vzljubilo. Leta 192(1 si jo pridobil tudi diplomo /a pilotu ter jo kol letalci1 mnogokral spravil svoje Marše iu angleško ljudstvo v velike skrbi, ker jo lili preveč drzen in ie njegovo življenju bilo mnogo-U ril I \ nevarnosti. Tudi kol jezdec su je odlikoval. Nnslupnl je kol jokey (jahač) uu znamenitih dirkali in ludi doživel male katastrofo, ki ho končno do-vedle do logu, da um morili oče svetovati, naj male bolj pazi mi svoje življenje, kei bo on vendar njegov na-l-duik angleškemu pieslolil. lukral |e princ Kdvai d opustil konje, letalstva pu ue. Nu ■ vejem i.i -e»lvu je znati kot izvrsten vrtnar in afljerejer. ki osebno opravlja vati lozudevnn dola. Postal jo ludi vodilna (.sobno*! \ mo/Ui modi. Kar j- en oblekel, jo bilo gulovo, da bodo oblekli lakoj ,iiugi dan mnogi njegovi lovaiiši in čez nekaj ted-:>v'"v:.i mladina po Angliji in drugod. Pumpn-|,i se jih pri nas ne moremo miobiti, so licgovn iznajdba, košato hlače (<>xi'ord trousers) i ud i Nazadnje je uvedel še temno barvaste srajce, l;j ,„ | , onem letu srečno prišlo ludi že med uiis mladi spol lin uvel. Tudi volnene burvasto kravato ,, i i išlc cd njega, u no danes ali včeraj, ampuk pred dvomi Ieli. On je oblekel prvi beli frak m
0	rejnl okrog sobe slruli in obup, ko ho je včasih a a velikih priredilvah pojavil v nemogočih oblekah ki mi jih lakoj nato lisoči iu tisoči posnemal:. Večkrat je izjavil.da se ne bo nikoli |>uročll in dn pričakuje, da bodo lo njegovo edino željo 8poslovali.
U&iavno življen(e bo mirno teklo naprej
Loiulen, 21. januarja. AA. Reuter poroča iz Sandrlnghanui: Kralj Edvard VIII. Je davi zelo zgodaj vstal, da hi pri delu pozabil za Ironulek -vojo veliko bolest. Novi vladar se je takoj lotil tekočih vladarskih poslov, iialo se je pa posvetoval z vojvodo vorškim in lordom \Vigramom, članom kronskega svola in starim prijateljem pokojnega kralju .Ilirija V. Ob lej priliki je bil govor o pogrebni slovesnosti.
Kraljica Mury bo |io vsej priliki uslala v Buckingliamski palači vse dollej, dokler se sedanji kralj ne oženi. Ni pa izključeno, da bi se kraljica Marv preselila v Mnriboroughouse, kjer je po smrti kralju Edvardu VII. živela kraljica Aleksandra in ki so ju v zadnjem času popolnoma prenovili za iczidenco vvaleškega princa.
Smrt kiuljn Jurija V. ne izprumeni do-eila-njeua leda v | ruvivah ženskih članov kraljevskega tlvoia in bo liraljlcH Mury oiUiltt ludi v bodoče prva Iudy \ olike tirilanijo.
:•'mrl kralja Jurija V. ne ho :iue!a nikakih posledic iui i rajanje mandala sedanjega parlamenta, prav tako pa ludi ne ba prav nI? vplivala na možne; I i d-li'in :edu:ile vlado. I:> o.-tnne si-j ko 'prej nr eblasli. linld-vinti no In Irefcn niti formalno podali c lavice svojega kabineta, da bi ponovno dobi! mandat za sestavo nove vlade Seveda pa bosla me:ali uho /.b uniči britanskega parlamenta in rinili vlade pri.oči zvestobo novemu kralju.
|>i vti p isledicu snirli kralja Juriju bo ln, du bu dv -rii I:.iui svet eereini.-niiJn.i proglasil vv a loškega piluca za kralja Velike Urilnnije. Razen tajnih .•velnikev, i;| jih i'' l'-'). hudo cerenionljii b-osivovali člani vlado, luitdciiiiki župan z občinskim >vetom iu predsedniki londonskih sodišč. Najprej l: i predsednik Huhlvvl.i prisotnim uradno t-poicMi kraljevo smrt, Nato I' -ej.i dvornega-■ svoja ]-:»| p:(-il-.-.'(i.-iv(.ei kralja Edvarda VjlI.. I.i bo 3mcl h•--:'j prvi ti,'.idili goviir iu bo i.:uul:iai 1. da bo 'vitrini i i u-l:,. i Velik,. Brilainje. T« prtikliiimtrijn bo lakoj r/'-la v britanskem uradnem IIhIu. I govor i iiroklaiiincljn boctn razglašeni v va^J držttvl, '. i udonu hudo proklamuelju prePilnll iz Btickiiir.'-haiilto: ■ palač.-.
K ulj Edvard VIII. se vrne danes Iz Sttndrin'(-
1	i n 1111 avtomobilom v i aiulon. opoldn, ga bodo p-t | mhnvlle i Irjiov -Itiilil »tre:i vse kopni) i:i |)0-ii,(i, •l<0 vi ;n*- ••>!.» vi | ;.-!<(• pa-dlije.
:s -:|.|1(- It dvornih Itilnlh svetni ko. se bo vi <11 I > -» v i o t priliki dane« b i."i Pi-okliiiintirljii bu takisto -.i"-/glu'ieii,i dt.iu- f. i m . > l < i 11 > -. 'Hi 21.15 bu pred-tednik Via Je liildv.iu proSitul pu radiu puslnnico brllttn-»;;••»!.! h::rt!U!l
Zbornici prisegala Edvardu
Ltiailoii, 21. jan. Nocoj ob (i .sla eu zbrali spodnja iu lordska zboru len, da prisežcll zvestobo no-voinu kralju Edvardu VIII. V spodnji zbornici je predsednik Kllzpiilrlrl" prečilal prod čino obloire-iiimi poslanci besedilo prisege, ki je sledeča; Prisegam pri Vsemogočnem Bogu zvestobo In vihinosl N'j. Vel. kralju Edvardu, njegovim dedičem in naslednikom, kakor lo zahteva zakon in v to tifij mi pomaga llog. Poleni jo pretlsfdlillt zbornice pozval vsakega posebej, naj se javi iu priseže. Prisega bo Irnjala nekaj dni. Prvi so prisegli kabinetni mi-uislri, člani vlado; vodllulJI opozicije, šefi strank itd. likralu so se zbrali v globoki žalosti tudi lordi v sejni dvorani, kjer je padel v oči prazni prestol, ki ga je vedno zavzemal pokojni kralj. Tudi prestol kraljice je bil prazen in pregrnjen s črnino. Lord-kancler je na isli način kol v spodnji zbornici prečita! besedilo prisege, nakar so pristopili najvišji Plani aristokracije, poPenšf s knezom Norolškim (ki je katoličan Iti Ilita pravico posadili krono iui glavo novemu knllju), člani vlado ild. Prisega bu tudi tukaj trajala dva dni. Ko bodo vsi člani spodnje in lordsko zbornice prilegli, se bc.-Ta obe še enkrat sestali, sprejeli eožalje, ki ga bosla v posebni poslanici izrazili novemu kralju ter mu likralu Pesli-lali ob nastopu vladanju.
Tisk pozdravlja Edvarda VISI
1 radon. 21. januarja. AA. Polog člankov, v kalerih se izraža žaloji za pokojnim kraljem .julijem V., prinašajo vsi jutranji listi obenem z velikimi slikami novega vladarja navdušene članke, ki so posvečeni Nj. Vel. kralju Edvardu. Večina leh člankov nosi glavni naslov Živijo kralj Edvard.
V vseh' člankih se poudarja, da si je kralj Edvard pridobil ogromno popularnost pri narodu.
Pilili E\|!ic--- piše med drugim: Ni človeka, ki bi bil primernejši, da slopi na čelo brilanskega imperija, nego je Nj. Vel. kralj Edvard VIII. Kol princ od VVale.-u se je udeleževal svetovne vojne. Ob grmenju topov se je utrdil njegov značaj iu i/, vojne izviru njegovo prijateljsko sodelovanje z. bojevniki in sodelavci. To prijateljstvo jo imelo za glavni cilj, da pomaga svojemu narodu v mirni dobi iii da ga ob vsaki priliki čim bolje razume. List ob koncu piše lepe besedo, s katerimi je novi vladar bojevnikom, lo je bivšim tovarišem. priporočal pnuiirjoiiie z nekdanjimi vojnimi nasprotniki. Ko l>i!ily Hiitil« piše o vlogi kralja Edvarda v Času svetovno vojne, pripominja med drugim, da je bil ledauji princ od \Valesu leta 191.") na flandrskem bojišču skoraj ubit. Takrat je sovražna granata i,darila v prestolonaslednikov avtomobil iu šotor je bil ubil. Princ sam Je skoraj čudežno ušel smrli. 011;viii organ delavsko stranke »Dailv Herald« |;o-sv.-ča lope članke novemu vladarju in mod drugim pravi, da ie kralj Edvard prijatelj Fair Plava tako v poliliki kakor ludi v vppid javnem delu.
Ultimat Menghuo JgZTha



??
m^esm&mšt

Ren; -r poro'-a: l(rzujnv!>e Iz Addis Abebe in De.-iiii. I.i Izvira;" i/ nbesinskili vnin iiikIm-1 je odrekajo da b; b; l-ili Italijani i/vojevuli neko /mag • * Ogudoiiu \omiai pa e-li krogi pri/.uavujo. (iu so bilo poslunu risu 1) ■ • s 11 velika
oj;-.; spri ima! a m o V
se vuilijii n nulijui:-!
| C ("1111 ki cesarjev s\oto\al'.' prestolnici Abcsinijo vb:
cnjn in i dn jim: če -. Danes
:1 11
I 11
(
no i:!i( sin«
. ] CO:
s;:o.)ii,ll med ube-inske ar-s .\ 1 )(■;•:i novi oi, i/ l)-'sija. e.i ri( a n je. du laj k re-.iil na Rev orli') I rou-lo in takoj odredil abos'insko ofen/.iv•> v Tigrcji. l.aliko italijansko topništvo in lotals'-. i stalno hombadiratu abesinske čoto. ki hočejo /. nonuil-n i m i impudi ovirati Italijane na raznih točkah.
Ka;- se tiče upora v provinci God|ain. uradni abesinski krogi izjavljajo du jo unor zadušen. \rcmlur pa jc voditel ju uporu 'led/iisim;,' u CIo-«osu uspelo, dn po!ie.;:i,- / velikim d-.doni svojih pristašev. Abesinske čete >ra pode. Geses-e je de-zertii-al po italijuuskcm bombardiranju v času. ko jo bil ras Imrii na vvcnii fronti Gosesc jo pabegnil v Go-lžam in ta;n /.učcl s -vijimi pristaši I: irli-i proti abosinskini vladnim četani. Ahe-inskn vlada trdi du jo \oiiku večina njegovih p i i siaši -, u iiitn ali ujela.
Ileulci jov dopisnik poru a / južne ilalijun-• ko irjaie. da -u ftalijani propriču-ii du bodo del s- \: i j t a programa Izvršili pred nastopom deževju Italijani ručunaio da bo vojna v Abesiniji trujulu tri leta in da bodo Abesiniji) zavzeli v treh etapah
V japonskih vojnih krogih prevladuje prepričanje, da bi jtipunski prodor preko zunanje Mongolije v smeri uu linjkaNko Jezero Itiui več i>i-gleiiuv na uspeh, kakor pn ofenziva na iiiandžiir-skn-sibirski meji. \ sekakor ima Japonska . sedaj možnost, dn po popolni okupaciji notranje Mongolije prodira v dveh smereh..
Iz sovjetskih krogov pa se čuje', da tudi sovjuli rosno računu,hi z vojnim zitplofljnjctii ml Didjnom vzhtidii. Na vseli sibirskih progah so dnevno prevažajo limfno vojaške posadko za Daljni vzhod in postaja v ( iti je nagroiiiadena z vojnim inalori,ia-loni. Potniki, ki prihajajo iz Hvrope v Harbiii, .javljajo. da j« ve« kraj »krog Cite pretvorjen v (igronuio vojnko taborišče. 'L tirala, kjer so glavne Ivornieo iminicije, se dnevno oilprenilja stotine iu stotine vagonov vojnega mntcrijala in vojakov.
Tokio, 21. jan. c. Jajionski parlament je bil danes razpuščen.
Danes je imel predsednik japonske vlade Okuda govor v zgornji zbornici. Med .drugim jo izrazil prepričanje, da sla japonski narod iu ,iit-limiski cesar /uiožna i/.vrsiti svoje pnslunstvii ua Daljnem vzhodu in ua vsem svetu. Japonsko poslanstvo. je rekel predsednik vlade, stremi v/,lic i/.st(i|iu i/. ZN in odhodu z londonske pomorsko konference po tem, tla so ulriii svetovni mir. Japonska zunanja trgovina iu položaj japonskega go-
I spndttrdvti se ud dne tlo dne popravljata. Potrebno Je, je dalje povduril Ukinili, du si Japonska »analov! zadostne količine '.petroleju.
Mnlfa, 21. juti. Angleška oblasl je izpilila včeraj z. otoka Malte (iiovatiui t'alabriltn, ligiila Mo-1'h't'H iu učileljico (liovntlllo ( osla, ki so razvijali na otoku propagando v prid Italije.
Proti BajStaiu
Nauk i ng, 21. jan. Mandžursku država (Manču-kuo) je poslala vladi zunanje Mongolije opozorilo, ki pomeni pravi ultimaUim. v katerem pravi, da bodo, ako vojaški oddelki Mongolije ne bodo prenehali prekoračevali mandžurske nieje, lahko nastopilo najhujše posledice .
V Nanklngu smatrajo, da pomeni la korak, da jo Japonska, ki se skriva za Munžurl.jo, pri-)>ravljena pod pretvezo, du brani mandžursko mejo, vdreti s svojo armado ua Mongolsko lako, kakor so vdrli luaiidžurski vojaki z japonskimi poveljniki na čelu v severni K i laj.
Ker je zunanja Mongolija prav za prav vazalna država sovjetske Rusijo, bi tli korak mogel izzvali pravo vojno ua vzhodu, tazuii če bi sovjetska Rusija zopet odnehala, dasi ji jo bil uanesen te dni hud udarec ss tem, da se jo proglasila za neodvisno bivša kitajska notranja Mongolija, v kttler' so danes mandžursko, oziroma japonske cele.
Domači odmevi
Akademiki JRZ
Odmev v Belgradu
BH»n d, 21. jiiu Zaradi smrli angleškega kralja Jurija V. je Nj. kr. Vis hnez-ut inertnik Pavle Cuics ob 11 obiskal angleškega poslanika na iia-žem dvoru g. Campbella in mu oacbno izrazil svoje sožalje.
Predf- ilnik miniatrnkeaa sveta in Zunanji uu n Mtr g. dr Slojrdinovič jc v 8p-.cinf.lvu šefa pro-tckola r. Novakcviia iu nvojega kK.biirtht ga šef;; ('■ Prcličs obicknl dan rt ob 12 angleškega posl.il-
niltn na našem dvoru g. Cnmpkel!;. in mu izrazil rcžalit v imesn kraljevske vlf.de in v svojem !ast-upiu imenu, nato pa se je vpisal v knjigo.
Predsednik vlada in zunanji minister dr. Milan :',oj::dincvič ie rodni oredsednikti britanske vlade rnidvvlnn lo-le brzo'avl<o:
Gloiroko rreruni u zarrdi rinrii vpšefa vzvi-lipneRn vladarja, kr^lj;: Ilirija V., prosim vašo el>-r-' It nco in i ri nt.i-ko vlrdo. dn iprcime izraze mo-irrr iin globlir.ca sožalja in (rr^al.fn jugotlovan)ke v'n(lc, in <in vtrifituMe. dn fiiFfiilovaiiski nrrctl i-•'(!•{ no t", 'ti-.tvujc ob vctn;ircd:ii ž<ilo&>i brilan-Ekej,? ir.if erija.
Sejum v Aksumu?
Addis \beba, 21 ju n. b Po dosedaj šo nepotrjenih voslcli so ee-o rasa Sejnina />• doloma zasedle sveto mesto Aksmn, v katerem sc odijo ogorčeno borbo. obeh straneh pade vsak trenutek mnogo žrtev in Italijani so pri-•oli počasi popuščati in so umikati
V uradnih krogih v \ddis Abebi potrjujejo vesti, du so tisoči in lističi abesinskil. vojakov ibkolili lako mesto Mukale, kakor tudi sveto nieslo \ksiim in da jo padci teh mest lo vprašanje čil s a in povelja abesinskih vojskovodij, ki iz slralogionih razlogov nočejo tirati vojake v blazen italijanski ogenj, ki pa Italijanom prav nič no koristi iu so bodo morali /a žrtev največjih izgub umakniti iz oboli mest. Pritisk ahesin-
Dunajska vremenska napoved: Nobenih bistvenih izpremoinl). inujlien padce lemperuture.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačilo, loplo, neslulno z nalivi.
skih vojakov jo vodno hujši obroč so počasi zožuje, tnko, da tinjbi/.o ito Itmlo moglo vse itiilijnnske č "tc priivočusno .'.upustiti oholi nicsL ki so jih sicer dokaj hrabro branih
Addis Abeba, 21. jnn. c lokom zadnje ofenzive I tu I i j u ii ) \ nn južni fronti je bil ubit tudi brat rasu Deste.
Artileriia v Tembjetm
i{im, 21. jan. c. Ilavafov dopisnik i.-ve. da so se Italijani odločili da začno v najkrajšem času /. islo ofcn.jivo na severni fronti, kuk-ir jo jc razvil Graziuiii nn jugu. Ofenziva se pripravlja v južnem d,cliu I umb.jcuu. kjer je topništvo žc začelo s čistilnim obstreljevanjem
Rim. 21. januar ja. A A. Agencija Stclani priobčil jo komunike št. 102 Cele generalu Gruzio-niju prodirajo v pokrajini 1 ijari.
Na critrejskcin bojišču so je neki potlšcf rasa Sejuma s svojo vojsko vdal italijanskim vojaškim obiustvom v pokrajini Aguli. \ pokrajini \ndini, jiigozupuduo od Mukulc je padlo ttu /.eniljo neko bombno letulo.
V Ženevi • ttrč
Ženeva, 21. jan. c. Danes so jo nuduljev alo delo zasedanju svelu /voze narodov. Dan so jo začel s konlorenio Vodij posuiuo/nia delegacij, ki jo bila zjutraj pri generalnem tajniku ZN Avoliolu. Nu loj konfcrenci sta I den in avstralski delegat Bruce sporočila du bosta kljub žalostnemu dogodku v l.onthinu ostala v ženevi do petka. Kdcn mora ostati v /enevi. ker jo poročevalec v mnogih važnih /adovah. ki so na dnevnem rodu.
Dopoldne je bila seja svola ZN. In soja pu je bila lo posvcConu spominu pokojucgn kralju Juri ja \ . Spominsko govore -o imeli vs: člani sveta, riukur so jim jc lalcn zali valil, ricju je bilu nato v znak žalosti zaključena.
Prihodnja seja sveta /N bo jutri dopoldne in so bo ru/.pravijalo u sponi med Italijo iu Abcsinijo in pa zaradi Gdunskegu.
Odbor trinujstorico je imel danes krajšo sojo, pu ni ničesur sklenil \ a/na l)i. soja odbora oseinnajstoriec. ki bo jutri popoldne.
Diplomatski spor med Rusijo in pa I rugva-jem so bo obravnaval nn soji svola /.N v potok. Hivši sovjetski poslanik \ Nlontcvidcu j-' dunes dopotoval v /enevo Urugvaj bo zastopaj pariški poslanik uruiTvuiske rouublikc Guissi
Nlnirn ne r. i j e -roniko oora-j dovano l.ao saznaibc: da y jednoM itauieM krajv, y v.esri-] ho gdc živo noMciuaai i sriiEkn i zrVHTska nama firaha, y Istim urkvaua snyžc sjiyf.6y (5ožjy t nravosnavni i kmoJiiHki sve-lUTenlui.
To sy nravi jriuihani! Xri-3Ty Bogy se svi moji I m o, na zatUTO da My kao doiSri \ri-uiiiani I tz IsTllt xt »suva ne yijy!iyleHO svoje MonlTve, na Msker I svaki no svom ncire-rij', jer svake. MoalTva jc Bo g/ ygodna ako je od srna i nrahenu (iogoygudiiiM dc^iHa.
Ovi« svetal.« nriMerlMB verske I OraTske saoge TreCano 61 da sncdyjy avl nravi xrl-uihanl I rodojby6i nravosna uni i ktiionlid.
Kad« (31 se svyda gdc tlo-stoje tiflc :;riiutianr.ke vero IsncesTl n jedan xrpM fiolji, raicdova/io ovoh nriMcry, — a y ms»>1m MesTiMa kojn joti! ne-Majy urkava. nodizuaa, jedrni i tu ksTonlkc I z n nravosaavnc;
kado 01 y svl«a Mcarlin gdc nosrojc urltvc oSejy xrliiihBn oklx veroisnovesrl, Oar o iz vcsnl« nrazniuiMa (na r.r. o državnlM) kaTo.ičiki sveinrc nit;! vriiilm urKvenc ofirede y nravosnavni« urKvaHC a nravosnavni y kaToalshiM;
ksda Ci sc y svimb nauilvi rtnpi'Mri/l,ann (Mlsnin I nn »v
ps i predsednika vlade
Bolgrnd, 21. junuurja. Danes ob 11 jo predsednik ministrskega sveta in /.uuahji minister g. dr. M i lun Sto jadinovio sprejel v svojem kabinetu zunanjega ministrstva celokupni upravni in nadzorni odbor Slovenskega juga«, ki zastopa illl) dijakov, pristašev Jugoslovanske radikalno zujednicc.
Delegati Slovenskega jugu* so pozdravili predsedniku ministrskega sveta g. di -Milanu Sto judinov iča kot iskrenega iti udunegu pri jute 1 j u mladino iu gu prosili, nilj ji "tudi v 'bodočo i/kaže svojo pozornost
Pri tej priliki so delegati proeilnli j)icdscd-niku ministrskega svetu in mu i/nudi resolucijo, ki -.o j.) soglasno sprejeli nn obenem /boru društvu, t'). .junuurja t. I v piostolih hotelu Purist, liosoincija so nanaša na čisto vsenčili-š k ti vprašanju
G. tir. Slojadinovič jc sprejel resolucijo s posebnim zanimanjem in obljubil delegatom Slovenskega jugn-. da ho podprl lepe željo dijakov. Pri tej priliki jc g. predsednik vlado pokazal svojo veliko zanimanje za v -ii dijaška in omladinsku vprašanja in vnovič dolitr/ui svojo veliko ljubezen do mladine
Delegati -Slovenskega jugu so bili nad sjifo jolnpiu vidno vznidošečni iii »o -g • predsod-nikil nihirsliv+kegit: svCln tir Stojutlinov ion izrabili- sV-h-Jo■"■ j«IW('Tl ) "ll'i-'ptlporno v llitnos!.
Iz skupščine
Brburad. 21. jan. m. V proslorih narodne skup-• rine s" je popoldne ho:-1»iI odbor za proučevanje uodiitirodnih pogodb in sporazumov, predloženih narodni HkupšiCInl v iitzmotriviuije s slinni kr. vlade. Seji odboru jo poleg vreli odb,novih članov p,i'lEo?fvovitl ludi predsednik kr. vlmle dr. Milan Stojadinovič, navzoči pa so bili ludi eksjierll posameznih minislislev, med drugimi dr. Martin Pavlic, svetnik finnnPhogn mlniiilrsiva. Vse predložene liCmvenclje so bilo soglasno sprejelo, razen konvencije, sklenjene mod našo državo in Turčijo, ki je bila slavi,jenu z dnevnega reda radi tegu, ker je turška vladii zaprosila našo vlado b posebno noto, naj bi se nekateri doli v toksin konvencije precizirali. Za predložene konvencije je glasovala ludi skupščinska opozicija.
„Predpusf, Si čas presneti"
nam jo poleg mnogih drugih činopisov, ki preplavljajo našo v.cdinjenu domovino in nadlegujejo osvobojene narode, prinesel tudi svojevrstni časopis, ki piše v ci ri lak i Ii in latinskih črkah hkrati in v srbskem jeziku, da bi lako pokazal, v čem je pravo edinstvo: en jezik (srbski), enn pisava (mešanica cirilice in latinice), ena vera (mešanica iz katoliške, pravoslavne in muslimanske), ena kultura oziroma tiekullura v duhu nacionalistične praznote itd. Ta list se imenuje: sBiidučnosl jugo-slavenstva!, nncionnino-proovejrii list' za jeditistvo pisma, književnog jezika, duha i osečunja! Izide hvala Bogu — samo enkrat na mesec, prva šievilku je že zunaj. Ali bo la ■ Budučnosl izhajala tudi v resnem postnem času, prva številka ne pove. Vsekakor je bolj pametno proučevali preteklost jugo-sloveiislva kakor pa brati .Itudučnost jugosloveu-slva-..
Da ni he Gjia«osjiov Oožji aihi na naui narod?
sjliMnnske) sny26a božja vrtnina na narodnoM jeziky ;
kada 01 sc labige svlx na ml:; veroisnovesrl niTa.vinaJic saMo ovIm zajcdnl<ikiff mshom l.oje nije nI isk.bj-iivo črnsko ni iskjbywlvo xrvETsko-snove na>iko, nI aransKo, niTi My se možc nrigovorlii da (Ka verski karakTer, jer nije tli nra-vosnavno, nI kaTonl'iko, ni Mysnl«ansko, veh js name za-IcdnlMlio: I srnsko i xrvnTsko I snovena'tko — nravo jygo-snovensko nlsao, svimb nri-srynaHno, sviMa jednako i za sve Isio;
1 liada Oi o6e xrimtian5kc itrkve y IsTe dane nraznovnjic sve xrl(iilianske nrazniKe, — Tada Oi na naiue.vi Jygosno vcnekoM nodnc6n>y zasijano najnenuic s v rajo .vriiutianake .i.y6ivl I zav.lBtliinn Orr.Tska isnoga, nyna ra7.ymevaH>« — i roda tias vera nc Oi ydan>a-vaaa veli 01 nas /.Onl^.avaaa, jer ne 01 nosina nneMcnuki karokrer veh jyg03n0vcnsk(.
na ni l,e uonlrve 1Ihro*«a iera. sv.'Save I drygix nauilx venikana I Ccsvirmlka OlTi j-snintene?!
, 0, vciiikl Kože, nouiibi 6an-gosaov svoj na rvol doflri j:'-jgosnovenski narod i nadaxiii ga dyxo,M OcsMrrnika, dyxoM jnrave i isrlnskc xrluthanske
'.vliVfiBvI I OrnTSkp nnntrp I
Spremembe občin
Belgrad, 21. jan. m. Notranji miuišler dr. A. Korošec je na podlagi	in 189. zakona o ob-
činah podpisal uredbo o spojitvi občine Gorenja Radgona in Gor. Radgona - okolica v občino Uor. Radgona s sedežem v Gor. Radgoni, ter občine Sv. Jurij ob ščavnici in občino Terbegovci v skupno občino Sv. Jurij ob Ščavnici s sedežem pri Sv. Juriju ob ščavnici.
Letno poročilo PH
llolgrnd, 21. januarju. AA. Poštna hranilnica jo pretekli teden zaključila svojo bilanco za leto 1985. Bilanco je pregledal in podpisal finančni minister 10. 1. ni., glavna kontrola jc pa v soboto, 18. t. m. definitivno odobrila bilanco in sklepne račune in dala absolutorij.
Rezultati Poštne hranilnice lela 1935 so rekordni. število čekovnih računov se je zvišalo ua 25.439 s skupnim stanjem vlog Din 1.189,899.008.10.
Število vlngnlcev na hranilne knjižice je naraslo na 860.432, znesek vlog na hranilne knjižice jin Din 850,741.001,57.
Skupna vsota vlog na hranilnih in postnih čekovnih računih Je presegla 2 milijardi Din.
Celotni prometna vseh računih je znašal okoli 240 milijard Din. Bruto dobiček je znašal Din 1 (KI,500.088.08, čisti dobiček (po odbitku obresti na vlogo, osebnih in inaterijnlnih izdatkov, odpis od nepremičnin, Inventarju itd.) je pa znašal Din 5(1,870.870.03. Rezervni fondi so se zvišuli na Din 100,254,, 743i07.
Goloyina blagajne je znašala 31. decembra lanskega leta 448 milj. Din. Piasmani na tekoče riičimf' in Tot|ibitHHiia posojilu so znašali 1.807 milj. Din, v vrednostih papirjih pa 880 milj. Din. — (h tajništva Poštno hranilnice.)
Čiric, predsednik JRZ
v Novem Sadu
V m osi 11 i organizaciji .J JiZ v Novem Sudu ko do zadnjega času vladala izvestna nesoglasju, ki o v neki meri ovirala nemoteno delovanje organ izuči je.
Osebne vesti
Celgrad, 21. jan. m. Na predlog ljubljanskega žel. rav. so premeščeni z odlokom glavnega ravnateljstva jugosl. drž. žel. po potrebi službe: |osip Kos, prometnik VIII. pol. skup. in šef postaje S. Peler v Savinjski dolini nu poslajo Celje; Marija Unger, blagajničarka VIII. pol, skup,; iz poslaje Pragcrsko na poslajo Maribor gl. kol.; Gktavijan Sušan. prometnik IX. pol. skup., iz po3taje Celje na postajo Maribor gl. kol.; Jože Neeemer, pomožni prometnik X. pol. skup., iz postaje Medvode na poslajo škof j a Loka. Na prošnjo so bili premeščeni: Venceslav Svolšak. prometnik uradnik VIII. ; pol. Skup., iz Zidanega mosta za šefu postaje Št. : Ilj; Josip Plahuta, prometnik VIII. pol. skup., za j šefa postaje v Celju; Marcelj jončič, prometnik i VIII. pol. skup., iz postaje Zalog za šefa poslaje j na Verd; Ivan Rebolj, prometnik VIII. pol. skup., iz poslaje Mestinje za šefa postaje v št. Peter v i Savinjski dolini; Stanislav Skok, proimtnik IX. pol.
skup., iz Središča za šefa poslaje Mestinje; Stani-; slav Paršak. prometnik IX. pol. skup, iz postaje | Nomen na pbstajo Škofljica; janež lleršič, nadzor-j nik brzojava (IX. pol. skup.) v signalni delavnici j v Ljubljani, na postajo Pragersko, in Anton Zvan, i pomožni prometnik X. pol. skup., iz postaje Sv. j Jurij na postajo Nomen i
Belgrajske ves Si
Belgrad, 21. jan. nt. 20. januarja se bo vršil v Zagrebu v prostorih Trgovske zbornice redni letni občni zbor javnih beložnikov i/, vso državo. Občnega zboru se bo udeležil tudi pravosodni minister dr. Mile Miškolin. Prometni minister jo dovolil vsem udeležencem tega občega zbora polovično vožnjo.
Belgrad. 21. jan. m. Danes je bil slovesno pokopan na tukajšnjem novem pokopališču eden najstarejših generalov naše vujsfke Milivoje Nikolajevi?. Pogreba se je udeležil tudi vojni minister, general Peter Živkovič, dalje poveljnik mesta Bel-gradu, armadni general Tomič in prvi adjutant Nj. Vel. kralja 0'olak-Anlič.
Belgrad, 21. jan. m. Na tukajšnjem vseučilišču so se danes, po daljšem času, zopet pričela redna predavanj«. Zaradi zadnjih neredov je tukajšnje vseučilišče kaznovalo več akademikov na izgubo nekaj semestrov, s tem, da jim je prepovedalo obiskovali in se vpisovali ua vseučilišče v času enega letu. Da bi ho v bodočo na vseučilišču preprečili izgredi, ki so jih izzvali v največji meri levičarji, je vseučiliški svet postavil posebno vso-učiliško stražo, ki bo štela 4t)»niož.
Belgrad. 21. jan. tu. Danes dopoldne je obiskala Nj. Vel. kraljica Matija tukajšnjo mestno bolnišnico. Kraljica si je ob loj priliki ogledala vse oddelke le bolnišnice ter jo z vsakim bolnikom spregovorila po nekoliko besed ler se zanimala za njihovo zdravstveno slunje. Kraljica si je nato ogledala tudi kuhinjo in preizkusila ludi jedila, ki so pripravljena za bolnike.
Belgrad, 21. jan. m. Nocojšnja »Pravda« po-naliskuje v izvlešku uvodnik -Slovenca«: »Mi'in Hrvatic
Posvetovalnica za izbiro poklicev
Zanimiva anketa v palači banske uprave
Ljubljana, 21. jan
V svrho ustanovitve poklicne posvetovalnice v dravski banovini jo kr. banska uprava sklicala za danes ob 10 v knjižnično dvorano palače banske uprave anketo s sledečim dnevnim redom:
1.	Predmetni referat, poroča g. š. inšpektor M. Presl.
2.	Konstituiranje pripravljalnega in izvršilnega odbora za ustanovitev poklicne posvetovalnico v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju.
3.	Slučujnosti.
Nu to anketo so bili povabljeni in so poslali zastopnike: Mestna načelstva v Ljubljani, v Mariboru in Ptuju, ravnateljstvo trgovske akademije, ravnateljstvo tekstilno šole v Kranju, ravnateljstvo srednjo tehnične šole v Ljubljani, Zbornica za TOL Delavska zbornica. Borza dela. Osrednji zavod za zavarovanje delavcev, Zveza industrijcev, Zveza trgovskih združenj, Obrtno društvo, Trgovsko društvo »Merkur«, Okrožni odbor obrtniških združenj, Razven tega jc prisostvoval anketi na posebno povabilo vseuči-liški profesor dr. Šarcl Ozvald, za IV. oddelek bansko uprave jo bil navzoč g. Dolence, otvoril jo pa anketo in ji predsedoval dvorni svetnik g dr. Rudolf Mam.
Obširen referat o dosedanjih pripravah iu o delu, ki je zamišljeno za bodoče, je podal g. inšpektor Presl, ki je pred vsem opozoril, (la jo bila anketa glede ustanovitve »Poklicne posvetovalnice in posredovalnice v dravski banovini« že 14. julija 1935, da pa^se sklepi dotične anketo iz različnih razlogov do danes niso mogli izvršiti. Ker pa je med leni i>o,stalo vprašanje posvetovalnice bolj akutno, kakor kedaj poprej, je bila sklicana današnja druga anketa, ki naj omogoči defi-nitivno odločitov v obeh najvažnejših vprašanjih, ki sta v zvezi z ustanovitvijo te institucijo, t. j. vprašanje delokroga to insti; tucijc in vprašanje okrilja, pod katerim naj bi sc delovanje pričelo.
Da seznami povabljence, ki se ankete dne 14. VII. 1935 niso udeležili, s sklepi te; danje ankete, je g. inšpektor Presl najprej preči tal zapisnik dotične ankete in nato razpravljal o posameznih točkah, ki pridejo pri ustanovitvi posvetovalnice v upoštev.
Obseg in delokrog posvetovalnice.
»Naš tozadevni predlog« — jc dejal g. in; spektor — »je formuliran tako: ustanovi nuj so poklicna posvetovalnica in posredovalnica zaenkrat le za trgovske in obrtniško vajence, ki stopajo nanovo v uk ter za naraščaj in pomožno delavstvo v industrijskih podjetjih in sicer s centralo v Ljubljani, ekspozituro pa v Mariboru.«
Oblika organizacije
»Posvetovalnica se podredi toliko časa, dokler ne bo sposobna za samostojno življenje, osmemu oddelku kr. banske upravo. Bansko upravo so naproša, da da pripravljalnemu odboru kredit, ki je za to posvetovalnico predviden pri part. 54. poz. 9. banovin-skega proračuna za loto 1935-36 v znesku Din 10.000«.
To sta bila glavna predloga, o katerih se jc razvila obširna debata. V debato so posegali skoraj vsi navzoči zastopniki korpo-racij in oblasti, ki so jih zastopali. Oba predloga sta bila sprejeta tako, kakor sta bila formulirana.
Nato so sc obravnavala še ostala vprašanja, ki so s tem v zvezi.
Uprava
Končno je bilo sklenjeno, da sc pooblašča gospoda načelnika dr. Mama, da on določi skupino 5 do 6 oseb, ki bodo tvorile izvršilni odbor in ki bodo nato naprej ukrepalo vso potrebno, da posvetovalnica čim prej začne z delom. To delo in obseg dela bo po potrebi, ki se bo izkazala, določil izvršilni odbor.
Glede financiranja posvetovalnico je bilo sklenjeno, dn se banska uprava (VIII. oddelek obrne s posebnimi akti na vsa zainteresirana mestna načelstva ter korporacije, da za posvetovalnico votiraio primerno zne; ske. S tem. da bo vodil začetne posle gibčni izvršilni odbor, nam jo končno dano jamstvo, da bo ta tako važna institucija po osmih letih, odkar so je začelo s pripravami za ustanovitev, vendarle stopila^ v življenje. Čimprej bo posvetovalnica začela poslovati bodisi samo šele v Ljubljani ali pa tudi že po ostalih mestih, tem lepši bo uspeli današnje. ankete.
Alt
v redu?
je Vaša prebava
Vzemite zvečer 2—3 male
\RTIN-DRAŽE) E
Dr. WANDERJA in zjutraj boste imeli lahko izpraznjenje. Dobe se v vseh lekarnah v škatlah po 12 dražef Din 8*— in v vrečicah po 2 dražeji Din t'50.
Oglas rejj. pod S. br. 22115/51,
Študijska mestna knjižnica v Celju
Celje, dne 21. januarja 1936.
Z velikim elanom je začel novi mestni svet reševati težke probleme socijalnega skrbstva v našem mestu in, kakor vse kaže, jin bo tudi rešil z uspehom Prav je tako, a vendar ne smemo prezreti še drugega važnega problema, ki je za Celje nadvse potreben in tudi vreden vse pozornosti javnosti in mestnega sveta. To je zadeva naše javne mestne knjižnice. Zadnji izkaz v letu 1935 izposojenih knjig nam nudi sledečo sliko: Vseh knjig je mestna knjižnica izposodila 28.080, od teh je bilo leposlovnih 26.263, slovenskih med temi 17.486 in nemških 9477, znanstvenih knjig je bilo izposojenih samo 1117. Ako pogledamo te suhoparne številke, tedaj nas predvsem razveseli visoko število izposojenih slovenskih leposlovnih knjig, a zadnja številka pa zahteva pojasnila, če ne celo opravičila, prav gotovo pa popravila! Kako naj bi se to izvršilo in kdo naj to stori? Hvalevredno je, da žrtvuje tudi mestna uprava iz svojega letnega proračuna nekaj denarja v take svrhe, kakor je mestna knjiižnica. Razvoj te javne mestne knjiž; niče kaže od leta do leta napredek, kar je pri dobri upravi samo logična posledica in zdi se nam, da bi morale v isti meri rasti tudi postavke v mestnem proračunu. In s porastkom knjig postaja prostor pretesen in s tem izgublja knjižnica največ na svojem pomenu. Iz tega sledi, da je nujna potreba, da se dajo knjigam in ljudem, ki po njih hrepene, večji prostori, ker sedanji so pretesni. Navedeno bi v prvi vrsti veljalo glede izposoje-vanja.
Nov problem se nam odpre, ko si ogledamo natančneje zelo nizko število znanstvenih knjig, ki so bile izposojene v zadnjem letu. Kolikor nam je znano, šteje znanstveni oddelek nekaj nad 5000 številk, je bogato založen z vso slovensko perijo-diko, dobiva skoro vse slovenske in glavne hrvaške
in srbske revije in da je najsrčnejša želja knjižničarke, strokovne učiteljice gdč Levstikove, da izpopolni našo javno knjižnico z onimi deli, ki se nanašajo na našo ožjo domovino, to je na ozemlje bivšega slovenskega Štajerja. Vse to ogromno bogastvo je mrtvo, neodkriti zakladi in mrtvi ka-pitali. Zakaj? Prav gotovo je velik, morda največji vzrok v tem, da se nahaja ta naša eminentna kulturna institucija v prostoru, ki nudi komaj borih 8 kvadratnih m prostora za občinstvo
Danes je Celje mesto velikega obsega. Mnogo novih potreb se poraja, a med njimi je med najbolj perečimi problem ustanovitve javne studijske knjižnice s čitalnico. Pri realizaciji take ustanove je vsaka privatna društvena akcija obsojena na žalosten konec. Potreba je zelo velika in tudi nujna. Zato bi bil jx>leg reševanja važnih dnevnih soci-jalnih vprašanj med glavnimi nalogami novega mestnega sveta tudi realizacija tega nujnega kulturnega problema. Prepričani smo. da bo novi mestni svet spoznal to potrebo in začel orati lediino tudi na tem polju. S tem bo storil tudi veliko za kulturni razvoj našega mesta in celjskega prebivalstva in dal na ta način tudi pobudo za organizacijo in koncentracijo sil in sredstev, ki so danes raztresene. Vse pomisleke pa naj izpodbijejo besede našega evangelista: »Začeti je treba!«
Praktična grospodinja
pere perilo s
PERION
pralnim praškom. Prav dober je ta naš kva litetni domači izdelek! Uporabljajte ga tudi V;
Barje bo odrezano od sveta
Ljubljana, 21. jan.
Letošnje naraščanje vode je zasačilo prebivalce ljubljanskega Barja v skrajno ne; ugodnem položaju. Barjan so siccr vajeni povodnji, ker je na Barju vsako pomlad in vsako jesen prav običajno, da Ljubljanica in njeni pritoki semintja prestopijo bregove, včasih celo v katastrofalnem obsegu. Letos pa so vode pričele naraščati celo mescca januarja, ko tega nihče ni pričakoval.
Najbolj nevarno narašča reka Išca, ki jc poleg Ljubljanice največja voda na Barju. Zato Barjani sedaj doživljajo, da so poplavljeni vzhodni deli Barja, medtem ko na zahodnem delu Barja še ni tako zelo poplavljeno. Hudournik Iška, ki prihaja s krimskih hribov, siccr grozi vendar pa še nikjer ni prestopil bregov. Barjani so v strahu, da sc pridružijo vodam, ki prihajajo z vzhodnih hribov na ljubljansko Barje, še naglo drveče vode krimskih hudournikov. Krim je zavit v megle, pač pa jc na njem šc prccej snegu, ki se v južnem vremenu taja in hudournikj naraščajo. Tudi Ljubljanica prinaša s seboj ogromne množine vode z Vrhnike, kar je znamenje, da po vseli hribih okoli Ljubljanskega polja močno dežuje. Z Vrhnike poročajo, da so izviri Ljubljanice, Lubijc in drugih rek zelo narasli ter bruhajo vodo v nenavadni množini.
Most, ki veže Barje z Ljubljano, to je most, ki vodi čez Išeona Ižanski cesti, je zadnje tedne v popravilu. Čezenj ni mogoč noben promet. Promet se vrši saino čez Jurč-
kovo pot, ki vodi z Dolenjske ceste na Barje. To se pravi, da morajo sedaj Barjani in Ižan ei, ki imajo opravek v mestu, povečini napraviti velik ovinek po Dolenjski cesti. To je tisto neugodno, ki grozi sedaj Barjanoni. Jurčkova pot je deloma že sedaj na nekaterih mestih pod vodo, vendar pa je vozni promet še mogoč. Ako bo še malo deževalo, pa bo Jurčkova pot poplavljena in Barje odrezano od sveta. Lipe, ki so običajno vsako leto prve pod vodo, imajo sedaj še zvezo s svetom ter so davi vsi lipljanski otroci prišli v šolo. Zelo verjetno pa je, da bo do jutrišnjega dne še deževalo, to sc pravi, da bo Išca najbrže šc bolj narasla, obenem pa jo zelo verjetno, da bo tudi Išca prestopila bregove. To se pravi, da bo Barje najbrže že jutri v še bolj katastrofalnem položaju, kakor je bilo pred leti ob priliki velike povodnji.
Voda se je razlila tudi nižje Ljubljane nekako od Vevč do Zaloga, kjer so zaliti vsi travniki. Vrli vevški orožniki so pod vodstvom komandirja Sušnika ves dan na terenu ter s svojimi nasveti in odredbami vzdržujejo red med preplnšenim prebivalstvom. Iz nekaterih poslopij bliže vode so se prebi valci že umaknili.
Umor in uboj pred sodniki
Maribor, 21. januarja.
Pred okrožnim sodiščem sta se vršili danes dopoldne razpravi o dveh žalostnih dejanjih. Kot prvi se je zagovarjal 25 letni posestniški sin Feliks Koren iz Žrnove, ki je dne 27. novembra lanskega leta v Kobilščaku udaril Andreja Zamudo po glavi ter povzročil njegovo smrt, Karla Polca in Jo-ška Zamudo pa je težje poškodoval. Povod smrtonosnega spopada je bilo sovraštvo med bratoma Zamudo in bratoma Koren. Že nekaj dni pred spopadom sta obe nasprotni stranki trčili skupaj ter sta brata Koren pretepla Joška Zamudo. Dne 27. novembra sta bila brata Zamuda v družbi Karla Polca na Kobiščaku. Zaslišali so, da se jim nekdo približuje in iz teme je prišel glas: »Sedaj bi bilo dobro, da bi kdo prišel, ko smo kuražirt«, in že sta se pojavila brata Koren. Napadla sta mirne fante s koli ter je Feliks Koren pobil na tla Andreja in Joška Zamudo, Polca pa težko poškodoval. Poškodbe Andreja Zamude so bile smrtne ter je kmalu izdihnil. Koren je bil obsojen na 4 leta in 3 mesece robije ter na 3 leta izgube častnih pravic.
Radi umora je prišel pred sodnike 21 letni Ferdinand Vogrin iz Polic. Obtožen je, da je dne 1, decembra 1935 usmrtil v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni mater svoje izvoljenke Marijo Geratič. Mati je grdo gledala, ker je Vogrin hodil za njeno hčerko, s katero je imel celo nezakonskega otroka. Branila je hčeri, da bi vzdrževala kako zvezo z ibdolžencem, ki ni bil na najboljšem glasu in zaradi tega sta se Geratičeva in Vogrin čestokrat sporekla. Dne 1. decembra 1935 je prišel Vogrin pred hišo svojega dekleta v Črešnjevce. Ko je mati zapahnila vežna vrata pred njim, jih je vrgel s tečajev, na kar je planila Geratičeva proti njemu s sekiro v roki. Vogrin je sprožil na njo tri strele iz revolverja, potem pa jo je zadel še z nožem, s katerim ji je prerezal odvodnico ter je Geratičeva zaradi izkrvavitve umrla. Zagovarjal se je s silobranom. Obsojen je bil radi uboja na 4 leta robije in tri leta izgube častnih pravic.
Spomenica novosadshih čevljarjev
Odbor za varstvo usnjarske industrije in čevljarstva v Novem Sadu že nekaj let vodi boj, v katerem so venomer poudarja, da je tvrdka Bafa, ki ima zdaj tudi pri nas tovarno čevljev, edina kriva težkega stanja vseh čevljarjev. Tvrdka Bafa da je s svojo veliko produkcijo cenene obutve »odvzela kruh nino-gobrojnim čevljarskim delavcem« in slično, Po nekaj letih so pa prišli čevljarji do prepričanja, da je treba v problemu nezaposlenosti, v katero so zagazili v zadnjih letih, napeti drugačne strune. Na dlani jc bilo vprašanje, kako je mogoče, da tvrdka Bafa lahko nudi ceneno obutev in zakaj čevljarji niso v stanu, da bi z minimalno investicijo pri svojem delu takisto izdelovali ceneno obutev. Bilo je jasno: čevljarji so vedno plačevali in še danes mnogo dražje plačujejo usnje, kakor tvrdka Bafa. Razlika znaša skoro dvojno ceno. Če morajo čevljarji plačati usnje po 60 do 70 Din, a Bafa samo po 30 do 35 Din, je konkurenca sila težka.
Iz tega razloga so novosadski čevljarji pred meseci začeli akcijo z namenom, da čim natančneje predočijo škodljivost usnjarskega kartela, ki ga je treba razbiti in ustvariti možnost, da bodo čevljarji dobivali čini cenejše usnje. Kartel usnjarske industrije, pravijo čevljarji, je doslej sila drago prodajal usnje samo majhnim čevljarjem, industrij-cem pa je stavil znatno nižje cene. Akciji se je doslej pridružilo okrog sto novosadskih čevljarjev. Predkratkim sc je vršila v Novem Sadu konferenca in bila je sestavljena spomenica, ki so jo odposlali predsedniku vlade, predsednikoma narodne skupščine in senata, vsem ministrom in banom. Vsebina spomenice je ta-lc:
Novosadski čevljarji, ki so v neposredni
bližini središč usnjarske industrije, ugotavljajo, da je poglavitni vzrok brezposelnosti in visokih cen usnja samo kartel induHtrijcev, ki jemlje prevelik dobiček. Obžalujoče ugotavljajo, da pripada glavna beseda v usnjarski industriji takim bogatašem, kakor so: Žiga Deutsch iz Osijeku, David Deutsch iz Kule, Žiga Stern in Harlinanii iz Zagreba, Markus Deutsch iz Pančeva in sličnim. Ti industrije! so po karteiskein fpitu/umu tak,) povišali cene usnju, da so kratko malo onemogočili čevljarjem obstanek. Akcijski odbor protestira in apelira na odločujoče činiteljo zlasti zaradi dejstva, ker nekatere občino v zmoti pribijajo razne trošarino na gotovo obutev in na ta način nezavedno podpirajo usnjarski kartel. Enako ugotavlja akcijski odbor, da je tovarnarjem usnja uspelo s spretno propagando prevalili odgovornost za brezposelnost čevljarjev na tvrdko Bafa, ki je tega najmanj kriva. Čevljarji ugotavljajo, da je glavni krivec kartel usnjarskih bogatašev. Poseben akcijski odbor bo daljo vodil borbo in bo njegova naloga, dn zbira člane za ustanovitev tovarno usnja ua zadružni osnovi.	1920)
Avanture elegantne
Ljubliančanke
Pred 10 dnevi se je pojavila v Celju 26 letna privatna uradnica iz Ljubljane Desanka M. Desanka ima za seboj žc zelo pisano zgodovino, samo v zadnjih treh letih je presedela v zaporu zaradi goljufij 26 mesecev. Kol elegantna dama je vsekakor nastopala v Celju tudi zelo elegantno in nobel. Nastanila se ie pri neki privatni stranki, se prijavila kot Karolinič Neža, tajnica grofa Vojno-viča. Obiskala je nekega trgovca s kurivom in mu naročila, naj pripelje na njen dom, tu se je izdala za ženo znanega bančnega ravnatelja v Celju, 1 m:1 drv in nekaj premoga. Izrabila pa je to priliko, da ga je naprosila za 12 Din. Ker pa imenovani trgovec ni imel drobiža, ji je dal 100 Din, saj soprogi bančnega ravnatelja že lahko zaupamo tako malenkostno vsoto. Trgovec je popoldne istega dne res pripeljal na dom dobro znanega bančnega ravnatelja premog in drva, toda kako so se začudili vsi, ko je soproga bančnega ravnatelja povedala, da ona ni ničesar naročila. Nadalje se je Desanka nekeg dne javila v čakalnici nekega zdravnika in odnesla iz plašča neki gospe 23 Din, toda gospa je to malenkostno tatvino kmalu opazila, stopila za njo in že na stopnjicah dobila denar nazaj. Pri nekem zobozdravniku se je javila tudi pod imenom Karolinič, povedala pa je, da stanuje v nekem hotelu. Zobozdravnik ji je napravil dve zlati plombi, pogodila sta se pa še za več zlatih kron. Obiskala je tudi vdovo nekega celjskega odvetnika, ker pa nje ni bilo doma. je od njene hišne gospodinje izvabila 20 Din. Mogoče je napravila še več takih grehov, mogoče bi jih še več, če bi ne bila prišla že precej zgodaj v roke policiji
Na ljubljanski univerzi je vpeVan srednjeveški običaj: „skok preko kože"
— PH zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josel grenčice«.
Neprestano blatenje slovenskih razmer od strani ljubljanskega dopisnika ali bolje rečeno »sa-radnika« belgrajskega dnevnika »Politika« je sodeč |x> pisemskih protestih, pričelo presedati celo onim bratom Srbom, ki so svoja mlada leta v miru preživeli med slovenskim življem in na naši univerzi. Ta »objektivni« dopisnik je tudi v »Politiki« z dne 15. decembra lanskega leta priobčil pod gornjim naslovom dolgovezen članek, v katerem se je spravil na profesorje in slušatelje rud. oddelka tehn. fakultete na način, ki bije v obraz vsaki resnici. Misleč, da je takim izj>adom kriva neinformiranost dopisnika, jim s početka nismo pripisovali posebne važnosti, toda vztrajnost na teptanju časti nas je prepričala, da gre tu za sistematično žaljenje vsega, kar govori slovensko. Ugledno belgrajsko glasilo »Politika« pa k temu še zapira svoje predale tozadevnim popravkom, radi česar ne preostaje drugega, kakor da se zatečemo k resnim domačini dnevnikom in pri njiih iščemo zaščite. Zadeva [>a je v kratkem taka.
V	vseh državah srednje Evrope, ki imajo rudarske visoke šole, kakor so to Nemčija, Avstrija, Češkoslovaška, Poljska in Madjarska, se vrši v mestih, kjer so te šole, vsako leto |x> vpisu novih slušateljev nekako o sv. Barbari posebna svečanost, imenovana »skok preko kože«. Ta proslava, o kateri se ponekod celo trdi, da je francoskega izvora, je tradicijonalna in strogo rudarsko stanovska. S posebnim sijajem se vrši ta svečanost pri naših slovanskih bratih in Čehi so »skok« predlani priredili celo v Pragi in ne v Pribramu, kjer je sedež te visoke šole. To pa samo radi tega, da bi slav-nost dobila še večji jx>udarek. Poljaki pa jo prirejajo nač manj slovesno in s jx>sebnimi formalnostmi vsako leto v samem Krakovu, kjer je moti-tanistična visoka šola. Najuglednejši listi obeh držav so pri taki priliki polni ponosnih člankov o tej svečanosti, katere glavni cilj je gojitev medsebojne odkritosrčne kolegijalnosti.
V	Ljubljano so to rud. akademsko navado prenesli bivši slušatelji inont. visoke šole v Pfibramii (Češkoslovaška), ki so radi valutarnih težav morali presedlati na rudarski oddelek tehnične fakultete v Ljubljani, ter so j*xl j-okroviteljsfvoin tedanjega g. ministra gozdarstva in rudarstva dr. Milana Srškiča, ki je v to svrho odobril (udi znatno denarno podporo, priredili 1024 prvi posebno svečani »skok« v Ljubljani. Temu je razven zastopnika oziroma od|x>slanca gda. ministra prisostvovalo izredno innogo občinstva in najvišji predstavniki. Izrecno pa naj bo pripoinnjeno in poudarjeno. da med omenjenimi slušatelji iz Pri-brama kakor tudi med prireditelji »skoka« ni bilo niti enega Slovenca ali Hrvata. Sedanji profesorji
rudarskega oddelka na brez izjeme tedaj sploh še niso delovali na ljubljanski univerzi.
Ta slovesnost »skoka« se je še v nekaterih letih jx>novila in sicer vedno jiod pokroviteljstvom vsakokratnega g. ministra za gozclove in rudnike, ki je tudi vedno odredil svojega zastopnika na svečanosti. Ker pa je bil zadnji »skok« žc 1. 1932, je na željo večine svojih članov predsedstvo akademskega kluba montanistov t. j. slušateljev rudarskega oddelka tehn. fakultete "sklenilo, da priredi v decembru 1935 zopet tako svečanost, da bi ne mogli biti deležni tudi oni slušatelji rud oddelka, ki so že tik pred diplomiranjem in odhodom z univerze, pa se »skoka« prei niso mogli udeležiti, ker ga za časa njihovih študij sploh tli bilo Predsedstvo kluba se je obrnilo za j>okroviteljstvo za ta »skok« izjemoma in po čislo lastni inicijativi na Združenje jugosl. rudarskih in topiluiških inže-njerjev, ki ima svoj sede/ sedaj v Ljubljani. Odbor je pristal na to pokroviteljstvo, toda predsednik združenja g. univ. proi. inž. V. Oostiša je za svojo osebo in kot član rudarskega oddelka smatral, da bi bilo z ozirom na veliko režijo mogoče koristnejše. da se jiod to egido napravi vcliko|xitezna nabiralna akcija, ki bi eventualno prekašala čiste dohodke dosedanjih »skokov«, ta pa naj se ravno radi izdatkov za režijo (dvorane, glasbo etc.) opu. sti. To svoje mnenje je g prof Oostiša tudi že mesec dni pred »skokom« dal pismeno na znanje predsedstvu akad kluba montanistov, ki pa je med tem že plačalo najemnino za dvorano, ki bi zapadla, če bi se »skok« ne proslavil, kar se je tudil izvršilo 7 decembra ob nepričakovano veliki udeležbi občinstva. Cisti dohodek je znašal okrog deset tisoč Din, ki bo ves uporabljen za strokovno knjižnico akad. kluba montanistov, kajti v to svrho je bila prireditev tudi določena. Svečanost sama je fiotekla v najlepšem redu in razigranosti občinstva brez vsakega incidenta, dokler se jc ta vršila pod režijo ^skokovega« odbora, v katerem so bili sami dijaki montanisti. Za nejx>vabliene goste, ki so se pritepli v jutranjih urah, pa odbor ni mogel prevzeti nobene odgovornosti, ker je žc likvidiral proslavo kot tako.
Tak je resnični potek cele prireditve. Kakšno |\a je poročilo dopisnika -Politike«? Izmišljenost sc naniza na izmišljenost in predaleč bi nas vodilo. če bi odgovarjali na vse posameznosti. Višek predrznosti in nekvalificiranosti pa so trditve tega »saradnika« »Politike«, da so profesorji rud oddelka prenesli ta običaj »skoka« iz Leobna in ga vsilili ljubljanskim študentom. Cenjeni čilatelji si iz gornjega pojasnila lahko sami napravijo- svojo sodbo o resnicoljubnosti tega dopisnika in o bratski« ljubezni, ki preveva iu vse druge njegove Članke o Sloveniji!	Študent.
Drobne novice
Koledar
•Sreda. 22. januarju: .Vinreni-ij in Anastazij. |
muccnca.
Novi grobovi
-f- V Ljubljani jc včeraj opoldne- mirno \ Ciospodu /uspu'lu gospa N u š u M o s c t i z. li. roj. Bukovec. Pokopali jo bodo \ četrtek ob pol ■t popoldne.
■f V Spodnji Hruški je umrl gospod I' t <• n š n š t e r š i č. posestnik. Pogreb bo danes ob i popoldne.
\ii j v mirili počivutu! Žalujočim nuše iskreno so/ulje!
-f- V Trbovljali so umrli: Benčec Alojzi), rudar, star 42 let, 17 letni Knez Ivan in 15 letni Grošelj Drago. Naj počivajo v miru! Žalujočim naše sožalje!
Osebne vesti
80 letnico svojega rojstva ie obhajal v torek nadpoštar v pokoju g. K r u 1 e j v Trbovljah | še ves svež in čvrst. Gosp. jubilantu, ki je tudi j zvest naročnik Slovcnca* iskreno čestitamo in želimo še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu!
I/, banovinske službe. Dr. Anion H r a j, I,imovinski sekretar pri banski upravi v Ljubljani, je postavljen za banovinskega svetnika IV. položajno skupine. — I'rane Majzelj. banovinski računski pripravnik pri banski upravi v Ljubljani, je postavljen za banovinskega pomožnega knjigovodjo. — Rudolf S m e r d u , upravno-pisarniški uradnik pri okrajnem glavarslvu v Radovljici, je prestavljen k okrajnemu glavarstvu v Brežice. —
V	VI. pol. skup. je napredoval Ludvik Štan-i-e r, ekonom javne bolnišnice v Murski Soboti. —
V	VI. pol. skup. je napredoval .lože ri u š t e r š i č . ekonom banovinske bolnišnice v Celju.
Imenovanj« v policijski službi. Pri pred-stojnišlvu policije v Ljubljani so pripravljeni za stražnike-pripravnike Prane Keinic. (iojmir Krem-žar in Prane Ivušej. — Upokojen je Prane Marin, policijski stražnik pri predstojništvu mestne policij«- v Mariboru.
davčne tiskovine kakor: za uslužbenski davek, zgradarino, davčne knjižicc, družbeni davek, samski davek itd. Seznam brezplačno na razpolago. Trgovci in občinski tajniki pri večjem naročilu — popust.
Vc'ika tatvina. Iz Metlike poročajo: K bra-njevki Plesec Katarini v Metliki je vlomil dosedaj šc neznani tat. Katarina jc bila po poslu v Ljubljani, ko se je pa vrnila, je takoj opazila, da je prišel v hišo nepovabljen gost. Okno je tat razbil, odprl in prebrskal vse stanovanje. Odnesel jc 10 rjuh, II brisač, srebrno uro, zlato uro, zlat prstan, 2 para srebrnega jedilnega orodja, tako da trpi Katarina 2500 Din škode. Na srečo je bila oškodo-vanka zavarovana. Pozor pred nakupom. Metliški orožniki vestno preiskujejo zadevo in kakor se čuje bo tat kmalu v rokah pravice.
Nesreča. V Podgorici pri Dolu je padla pred domačo hišo 85-letna posestnikov« žena Roza-lijn Orehek ter si je zlomila desno nogo. Prepeljani! je bila v bolnišnico.
— Nov prevod »Hlapca Jerneja«. V Belgradu je izšel nov prevod ,Hlapca Jerneja' in sicer v srbskem jeziku (ekavščinu), toda v latinici. Znani srbski publicist Dušan Dragičevlč je prevedel De-lakovo dramatizacijo Hlapca Jerneja . Knjiga je prav tuko. kakor slovenski izvirnik, opremljena s Cankarjevim portretom ter ilustracijami Ljubivoje Ravuiharja. Tiskana je bila knjiga v Ljubljani. Interesenti naj naročajo knjigo na naslov: Belgrad, Frankopanovn 28.
DRAMA - račetek ob 20
Sreda. 'li. januarja: Vesela bo/.ja val. Iteil Sreda. Četrtek 'J.'! iuniuirjp: lira/umor na Melavi. Iteil Cir trtek.
Petek, -JI januarja: Zaprto.
OPERA — začetek ob 20
Sreda. L':!. Januarja: .Uda liro tuje Morij Šimenc. Izven.
Cist.rU.-k. i), januarja: Salomc. tied 15.
Gospa Ivanka ima prav!
Da ima rajša, če postane pri pranju voda uma zona, pravi gospa Ivanka. 3e to mogoče? Da! Obilna, gosta in bela pena Zlatorogovega mila ima neverjetno moč, da razkroji in odplavi vsako nesnago, pa četudi se skriva v notranjosti tkanin. Perilo postane snežno belo n - odplavljena umazanost počrni vodo.

0V0TERPEMTIN0V0 MIIO
— Odbor za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru i. Zedinitelju v Ljubljani, Gle^ dalivka ulica .3. IV. nadstropje, razpisuje javni natečaj za osnutke prostora in njegove regulacije ter osnovni lik spomenika viteškemu kralju Aleksandru 1. Zedinitelju v Ljubljani Natečaja se inorejo udeležiti vsi umetniki, ki so jugoslovanske narodnosti. — Predvidene so naslednje nagrade: i. nagrada v znesku Din 10.000, II. nagrada v znesku Din 5000, lil. nagrada v znesku Din 3000. Za odkupe je predvidena še vsota Din 2000. Rok za oddajo osnutkov poteče 31. marca 1936. tozadevni pogoji in program poteče 31. marca 1936. Na-ančnejši pogoji so na razpolago vsako dopoldne . odborovi pisarni, Gledališka ulica 3, IV. nadstropje. Ljubljana, dne 21. januarja 1936. — Odbor Ta postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru 1. Zedinitelju v Ljubljani.
Slatino Petanjsko za odpravo golše, zoper to nadlogo ni metode boljše!
Deputacija iz Selške doline pri g. potlhaiiu.
»Slovenec je že poročal o obupnih gospodarskih razmerah v Selški dolini. Ta dolina je med onimi, ki je radi izvajanja sankcij proti Italiji najbrž naj-Ijol j prizadela. Včeraj se je "/.glasila na banski upravi deputacija 120 mož, ki so prišli, da osebno predložijo g. Iiuiiu spomenico, v kateri prosijo zn nujno gospodarsko odpomoč, ker je nevarnost. da vsa dolina propade, nu »vrhuncu. Ker jo lian g. dr. Marko Natlačen službeno odsolen v Belgradu. je depulacijo sprejel podlimi g. dr. Stanko Majcen. Gospod podban je depulaciji obljubil, da l>o težnje prebivalstva vsestransko podprl in predložil resolucijo s primerno objasnitvijo na pristojna mesta.
Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno
Franz-Josefovo
grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno 1 čaša Frinz-Joseiove grenke vode zjutraj na tešča ali zvečer preden greste k počitku.
Osi. ros. S. l»r. 30474/35. _^^
— Podaljšan rok za predložitev prijav za odmero dopolnilne prednostne takse. Davčni oddelek finančnega ministrstva objavlja v »Službenih Novinah odlok finančnega ministra, ki pravi, da se rok za predložitev prijav za odmero dopolnilne prenosne takse po zakonu o taksah podaljša do v ključno 15. februarja t. 1. — Po zakonu bi bilo treba do 15. t. m. vložiti te prijave. Nastale pa so težkoče, ker niso bile pravočasno na razpolago tiskovine in je finančno ministrstvo očitno zaradi tega podaljšalo rok za mesec dni.
Naj bo stara al pa mlada vsaka pije „Naš CaJ" rada Čez tare tri devet vasi „Naš caj" vse druge prekosi.
- Trgovci, obrtniki in svobodni poklici, rent-niki, vpokojcnci in vsi oni. ki so zavezani vlož.ili prijavo za pridobnino in renlnitio. se opozarjajo, da jc treba brezpogojno — sicer kazen — vložiti davčno prijavo do 31. januarja t. 1. pri pristojnih davčnih upravah. Predpisane tiskovine ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Te so: Davčna prijava za pridobnino, pola Din 1; Davčna prijava za sf-ošni davek na poslovni promet, pola Din 1: Pripomoček za sestavo davčne prijave za pridobnino, komad Din 1; Pripomoček za sestavo davčne prijave za pridobnino na rente, pola Din I. Imenovana knjigarna ima v zaiogi tudi druge
•j Drž. klasična giiiu.a/ija v Ljubljani proslavi 2000 letnico rojstvu rimskega pesnike! IIo-rnciju v petek. -4. t. m . v dvorani Filharmo-ničiiega društvu \ Ljubljani. Kongresni trg. Pri-čeli-k ob 18. uri. .\u sporedi so deklaniucije, recitacije, pevske točke in predavanju o I lorueij u. Vstopnim- ni. N si. ki se zaniiuujo z.i tega riiii-ske-gu pesnika, ki po svojih delili še živi, se subijo k proslavi.
KINO UNION Telefon 22-21 1. mirnim aplavzom prizna«« iailo««l|no niidnsivo, da le lllinsKu operela
Prt belem konjičku
Ljubljana
Naši akademiki
J KAD Danica« priredi v dneh od 22. januarju do 50. januarja (razen vmesne sobote in nedelje) Teden Danice«, ki *c prične danes oh S zvečer \ beli dvorani Liiionat. Uvodno besedo spregovori predsednik Novak, nato bo govoril ilr. kuhar: Sprehod po kraljestvu kapitu-li/ina. Naslednji spored:
četrtek. 25. jan. Dr. A ličili: Kako bi'izgledu Iu sot. in gospodarska organizaciji! Slovenijo v smislu krše. korporativizmu.
Petek. 24. ju n. Dr Fujdign: Srednješolski probU-in.
Ponedeljek. 27. jun. Prosv. insp Dolenc: Krek in jngoslovanstvo. (Ob spominu 70 letnice dr. Kreka).
Torek. -!S. jan. Dr. \eber: K ršč. ie lil. misel.
,Sredu. 29. jun. Dr. Breeelj: Vulure — uiide!
Četrtek, 50. jan. Dr. Khrlich- Poslanstvo Slovencev.
Petek, 31. jun.: Ob 7. uri zjutraj -kupna sv. maša pn oo. Irunčiskunili. Zaključek.
Danica vabi: Slov. kol. ukud. starešinstvo, Zarjo in Savico ter Cirilsko društvo.
Odbor Danice .
0 O monopol i/.acij i šolskih knjig predava dresi ob K. g. prof. dr. Jakob šolar v vi-rumlni (Ivoruni hotela I n ion. Vsi krogi se ljudmi \u-(jjjo, dn se tega aktualnega in /u slovensko kulturo važnega predavanju v obilnem številu ude-
© Predavanje češkega pisatelja A. C. Nora.
V ponedeljek zvečer je nastopi! v verandni dvorani Uniona v okvirju Češkoslovaško-jugoslcvan-ske lige mladi češki pisatelj A. C. Nor (pravo ime Josef Kavana) s predavanjem o »najmlajši češkoslovaški književnosti«. Posetil ga je g. konzul Mi-niovski, zastopnik vojaške oblasti g. polkovnik Ncdcljkovič, zastopniki drugih slovanskih društev: j bolgarske in poljske lige, člani Ceškoslov.-jugoslov. I lige. zlasti pa v velikem številu Češka obec in I poslušalci številnih tečajev češkega jezika v Ljub-' ljani. Predavanje je otvoril predsednik lige g. dr. E. Stare, ki sc je spomnil prisrčnih vezi čeških pisateljev s slovenskimi pisatelji v preteklosti vse od Machovega obiska Prešernu pred sto leti preko Čelakovskega, Božene Nčmceve, Nerude, ki jc opisoval Cerkniško jezero. Preissove in Dyka do današnjih dni, ko ima čast pozdravili v naši sredi predstavnika mlade generacije, pisatelja A. C. Nora. Predavanje samo prinašamo na drugem mestu.
0 Prostovoljni davek na sobe in poslovne prostore je že prav veliko število hišnih gospodarjev in upraviteljev oddalo na meslnem socialno-političnein uradu. Z veseljem moramo ugotoviti, da je velika večina prostovoljni davek že kar za vse tri mesece plačala in s tem dala mestni občini že gotovo vsoto na razpolago, s katero se bo lahko pri podpiranju brezposelnih in drugih potrebnih takoj računalo. Ostale hišne posestnike in upravitelje, ki tega' prostovoljnega davka doslei še niso pobrali, pa vljudno prosimo, da store to vsaj prve dni meseca februarja ter denar oddajo v mestnem socialno-političnem uradu, soba št. 42, v Meslnem domu, II. nadstropje. Ta prošnja velja tudi za delodajalce, da čimprej vplačajo po 4 Din na mesec i za vsakega uslužbenca, in sicer če le mogoče za j vse tri mesece skupaj. Ako vsak stori svojo socialno dolžnost, bo mestni občini omogočeno, da podpre najpotrebnejše še do konca zime, 7. aprilom, upajmo, se bo odprlo mnogim zopet delo in j bo najhujša doba brezposelnosti Zu nami,
naJzabavnolBt film sezone! Ne zamudite tega programa! Samo še danes in jutri ob 16., 19-15 in 21-15 url
O Predavanje v Ljudskem domu v Mostah.
Dre v i ob H. uri bo v Ljudskem domu \ Mostah g. dr. Pogačnik ob zelo lepili skioptičnih slikali p redu val o zgodovini Mohorjeve družbe. In velika Slomškova kultu mu ustunovu je v svoji preteklosti in sedanjosti izruz preteklosti iu sedanjosti slovenskcgu naroda Zato k zuni-mivemii predavanju lepo vabimo'
0 Društvo kat. mož K. A. sv. Cirila in Metoda poziva vse svoje člane, da se po možnosti udeleže maše zadušnice za pok. članom Jakobom Žitkom, ki se bere v četrtek (23, jan.) ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda.
© šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani ima drevi ob 8 prosvetni večer s predavanjem g. Janeza Kalana o naših izseljencih.
0 Ribiči — javno predavanje. Strokovni ri-barski referent pri banovini g. inž. Jelačin predava v četrtek, dne 23. jan. ob 20 v zgornjih prostorih restavracije Slamič v Ljubljani o aktualnem vprašanju, kako je vlagati postrvje ikre v tekoče vode s pomočjo patentnih samovalilnikov domačega izdelka. Ribiči in prijatelji ribarstva iskreno vabljeni.
(7) Tečaj bolgarskega jezika bo tudi letos priredila .jugoslovansko-bolgarska liga v Ljubljani. Prijave sprejema pismeno ali ustmeno ligin tajnik g. Vekoslav Bučar, Miklošičeva cesta 22 b/II (Delavska zbornica — NSZ); telelon 20-77. Ker se bo tečaj v kratkem pričel, prosimo vse, ki sc za istega zanimajo, da se čimpreje prijavijo. -— Odb. JBL,
0 Na X. prosvetnem večeru v Trnovem, drevi ob 8. bo predavanje g lladeščika o zgodovinskem dogodku tiinik srbske vojske preko Albu-nije letu 1015.«
0 Davčno napoved \ um sestavi strokovnjak vsak dan od IT do 18. ure v prostorih obrtniškega društvu, Ljubljana. Beethovnova štev. 10. pritličje.
0 Angleško društvo v Ljubljani obvešča svoje člane, du rudi smrti uiigl. ki ulja Juriju \. odpade današnji društveni večer s čujunko. — OdbOr.
0 Kino Kodeljevo igra danes .-Pesem ljubezni«.. Cene znižane.
0 Barjani so zborovali. Preteklo nedeljo jc bil v šoli na Barju občni zbor odseka »Gospodarskega društva na Barju. — Samopomoč ob nezgodi goveje živine. Iz predsednikovega poročila je bilo razvidno, da je že precej Barjanov dobilo izdatno pomoč, ko jih je doletela nesreča v hlevu, in da je sleherni lastnik goveje živine včlanjen v tej or-ganiciji. Žal pa je nedavno odstopilo nekaj bogatejših posestnikov iz neznanega vzroka. »Samopomoč« je dobila od glavnega društva podporo. Predsednik »Gospodarskega društva, je apeliral na članstvo, da se še bolj z zanimanjem oklene te organizacije, ker le v skupnosti si bomo Barjani pomagali iz težkih dni krize. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Meze. Po stvarnem razgovoru je predsednik zaključil občni zbor. V soboto zvečer bo v šoli občni zbor »Gosp. društva«.
0 Že več dni ljubijuu-k.i bolnišnico ne sprejemu ua derinatološki oddelek bolnikov, ki so /boleli za gurjumi. Kje je v/iok tej najnovejši odredbi upravniku bolnišnice, ie ležko ugotoviti. Zmanjkalo je namreč zdravil za to težko bolezen, \cndur pu nam ni znano zakaj jili je zmanjkalo, ali morda zato, ker ni kreditu zuuje, iilj pu jili ni iz drugih razlogov. Po deželi imamo sedaj skoraj epidemijo te hude bolezni. Znano je, du si> bolniki, ki zbolijo /u t') boleznijo. nujno potrebni skrbnega zdravljenja v bul-nišniej ter da ne zadostil ie zdravljenje doma. Po navadi zbolijo zu to bolezi.ijo ljudje i/, revnih slojev, otroci, živinski hlapci iu pastirji, dninarji. Odredba ljubljanske bolnišnice pomc-iiju torej za te ljudi hud udarec. Vprašanje kreditu zu zdravilu tukaj ne snu- biti odločilno in denar za la zdravila, ki v resnici ii'so najdražja, se mora dobiti!
© Električno kuhanje predvaja in poučuje mestna elektrarna ljubljanska vsako sredo ob 17 iui Bregu Slov. 15, pritličje. Vstop prost.
Glavne uloge igrajo Udovičevu, Murbičeva, Starčeva, Snncin, Harnstovič in Verdonik.
□	Ljudski oder. Jutri v četrtek ob 20 članski sestunek nu odru. Vsi!
U Putnlkova olimpijska razstava. »Put-nik« v Mariboru jo priredil v izložbah Veix-love trgovino v Jurčičevi ulici razstavo žilnimi vegn olimpijskega materijala.
□	Mestni avtomobili na op; I je. Mestna podjetju bodo preuredila vse svoje tovorno avtomobile, škropilno vozove in vozove za prevoz fekalij nu pogon z ngljcnim plinom, s čemer se bo obrat znatno pocenil.
□	Nova ocenitev občinskih stanovanj. Nn jiudlugi sklepa upravnega svetu Mestnih podjetij so ugotovili načelu za novo. pravičnejšo ocenitev stanovanj v občinskih hišah v Sme-t n novi ulici. Gradbeni urad ho to ocenitev čimprej izpcljul. l/.vršilu se bo na podlagi stvarne \ rednosti stunovmiju ter se ho pri tem upoštevala lega .velikost in moderna oprema. Ne bo v bodoče odločala višino najemnine oseba stanovalca, ampak stvarna vrednost stanovanja. Na podlagi nove ocenitve se bodo nekatera stanovanja najbrže še pocenila.
□	Knjižnico strokovne literature namerava ustanoviti v Mariboru Združenje diplomiranih komercialistov in ekonomistov. Obsegala bo najbolj znana delu s področja ekonomskih, komercijaliiih, socijulnopolitičnih in finančnih ved.
□	S strehe pailel. V Studencih se je pripetila težka nesreča. Pri popravljanju strehe je strmoglavil v globino delavec Rudolf Spn-ilič. Obležal je s hudimi poškodbami na obeh nogah ter na notranjih organih. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico.
Zagonetna smrt honjača
Maribor. 21. januarja.
Iz Velenja nam poročajo o zagonetni smrti, ki je. zadela tamošnjegu konjaču Vinka švener-ju. Bil je nu službenem obhodu v svojem rajonu, kjer je pobiral davek zu pse. V Velenju je šel mi četrt jabolčnika v krčmo, v kateri so že bili brata Štefan in Vinko Mulenšek, Avgust Brunšek ter Anton Pruprotuik, v.si iz Sv. Andraža. Vozili so kostanjev les v tvornico usnja v Šoštanju ter so se vračali domov Ko so se dvignili, je Malenšck Štefan povabil konjaču k sebi na voz. Komaj so se pa oddaljili iz Velenja, je nastal med švenerjem in Malenškom prepir in konjue je naenkrat skočil z voza, Malenšek pa za njim! Mulenšek se jc kmalu vrnil ter izjavil, du .švenerja ni mogel dohiteti. Konjač sc je vrnil domov k ženi ves upehan, ji pokazal zlomljeni) puško ter dejal, da so gu neki fantje napadli. "Vlegel sc je v jiostcljo, v kateri so ga zjutraj našli mrtvega. Oblasti so odredile preiskavo, du se dožene vzrok konjačeve smrti ter bodo njegovo truplo raztelesili.
Zbor Jadranskih stražarjev. V ponedeljek zvečer ob ^0 se je vršil v veliki dvorani Orla izredno uspel občni zbor - Jadransko straže« v Mariboru, katerega so se udeležili mnogi vidni predstavniki mariborskega življenja. Uvodno besedo je izpregovoril jn-edsednik dr. Rupolec, poročala pa sta še tajnik dr. Odon Šorli ter blagajnik Hode. Iz poslovnih poročil je razvidno izredno aktivno delo, ki ga je razvijal odbor v preteklem letu zliisli kar se tiče mladinske pro-pagunde. Odbor je luni zbral 40.0110 Din za dom ,IS v Bakru. Projiagunda med mladino se je vršila v dveh smereh: vzbujali <so zanimanje za znanstveno študirunje jadranskih problemov v. razpisom nagrad, kulturno delo pa se je vršilo s prirejanjem raznih akademij. ki su vse odlično uspele. Tudi ciklus predavanj v ..lugrunskcm tednu« jc pridobil jiokretu novih pristašev in prijateljev. Mladina. ki se zbira v Pomladkih .IS. je dobila lani svoje zastave, ki so bile slovesno blagoslovljene, Prisrčne vezi so vladale med vodstvom in Mornarsko sekcijo, ki stremi po večji osamosvojitvi ter namerava organizirati poseben soeijnlni sklad, ki bo vse bivše pomorščake še bolj priklenil mi organizacijo. Veliko zasloniho je uživala .IS v Mariboru l>i i cerkvenih, vojaških, mestnih in državnih ier banoviiiskili oblasteh. Pri volitvah je bil n,-j meslo odstopivšega dr. Rapoteca izvoljen za predsednika zdravnik dr. Frie Vrečko.
j Uomihova mama je umrla. V visoki starosti 80 lel je umrla na Koroški cesti št. 12. gospa Marija Romih, mali šoferja i" mehanika gasilske čete g. Romiha. Pokojna Roniihovii mamica je bila ljubezniva iu dobra žena, ki so jo spoštovali vsi mnogoštevilni njeni znanci, ki so zahajali v prostore gusilskega doma. Pogreli ho jutri v četrtek oh 11 popoldne iz mrtvašnice nu I'obrežju. Svetila ji večna luč, žalujoči rodbini lmše iskreno sožalje.
T Mariborska opereta pripravi,in v režiji in koreografiji Antona Harastoviea veliko opereto P. Abrahama Ples v Savoyu«.
Celje
& V Iiolandiji živi mnogo naših rudarjev. Vec let je med njimi deloval kot izseljeniški duhovnik g. Drago Oberžan. V ponedeljek, 27. januarja, bo o njih življenju in trpljenju predaval na prosvetnem večeru KPD v Celju. Skioptične slike bodo oživljale njegovo besedo.
ZS Poslovanje s strankami na okrajnem načel-stvu. Okrajno načelstvo v Celju razglaša: Z ozirom na § 29 zakona o občem upravnem postopku se objavlja, da se pri okrajnem načelstvu v Celju sprejemajo stranke vsak torek in vsako soboto od 8 do 12. Druge dni se stranke ne sprejemajo. Samo v neodložljivih primerih se sprejemajo stranke tudi ob drugih dnevih od 8 do 12. Stranke naj se ločno ravnajo po tej določbi, da ne bodo brezuspešno tratile časa in denarja s potom k okrajnemu načelstvu.
.Qr Celjski gasilci so bili lela 1935 poklicani k požarom It krat. Od lega sta bila dva srednja požara, štirje sobni požari, en avtomobilski požar, v štirih primerih pa četi ni bilo treba stopiti na pomoč, ker so ž.e prej pogasile ogenj bližnje čete. ■— Reševalni oddelek je v tem letu prevozil 459 oseb, 228 moških in 231 žensk in napravil 5067 km vožnje. V ambulanci je reševalni oddelek nudil prvo pomoč v 89 primerih,
£y 65 letnico svojega obstoja bo slovesno proslavila Prostovoljna gasilska in reševalna čeia v Celju dne 7. junija t. 1.
Ptuj
Uspeh lioliiičarskcga tečaja Rdcečga križa. Na
pobudo glavnega odbora Rdečega križa v Belgradu se je vršil v Ptuju bolničarski tečaj, ki je trajal od 14. oktobra 1935 do 17. januarja 1930 in sc končal z izpitom, ki je pokazal prav dober uspeh. Tečaj je vodil predsednik okrajnega odbora Rdečega kri/a v Ptuju banovinski zdravnik g. dr. Mrgole, ki je tudi predaval Razen tega so predavali gg. primarij ptujske bolnišnice dr. Kiihar, banovinski zdravnik dr. Stuhec, okrajni sanitetni referent dr. Vrečko, zdravnik dr Brumen in upravitelj hiralnice Florjančič. Tečaj je obiskovalo 26 slušateljev (14 moških in 12 ženskih). Od teh je z uspehom položilo izpit za dobrovoljne bolničar-je(ke) Rdečega križa 23 slušateljev, ki so prejeli izpričevala ter se pismeno zavezali, da se bodo v slučaju potrebe odzvali pozivu Rdečega križa.
Zagorje
Morda ni nikjer v Sloveniji kraja, kjer bi vladalo večje mrtvilo, posebno ob nedeljah, kakor v Zagorju, ki so mu težki časi in pa brezposelnost vzeli vso živahnost in veselje, ki jo vladalo v boljših časih. Toda v nedeljo, na dan volitev, se je spremenila ta slika in zagorske ceste so postale živahne. Že v zgodnjih jutranjih urah so se napolnile vse ceste, ki vodijo k voliščem, prostor pred šolo in pred občino pa je bil natrpan volivcev, ki so živahno razpravljali o poteku in končnem izidu volitev. Posebno naši nasprotniki so bili delavni in so razposlali po vsej dolini svoj razpoložljivi materija!, posebno pa mlajše, ki so s starimi frazami nadlegovali mirne volivce. Toda kmalu jih je na-vduševanje minilo, ko so iz prvih volivnih rezultatov zvedeli, da ima lista JRZ več ko dvetretjin-sko večino in da kljub vsem mogočim pretnjam in obljubam nc bodo zmagali.
Zelo je imponiral nastop rudarjev in voznikov iz Šcmnika, 50 po številu, ki so korporativno prikorakali z gospodom ravnateljem Bončom na čelu na laško volišče volil listo g. Prosenca Antona.
Organizacijska služba je sijajno uspela, tako v Zagorju kakor na Lokah. Kmetje so nrišli koj pc prvi maši na volišče, kar je bilo pa oddaljenih, so se pa skoro vsi pripeljali na volišče. Kar veselje je bilo pogledati tc naše kmete, s kakšnim navdušenjem so vozili bolehne in omahljivce na vo'i*če.
Hvala vam, fantje in možje — zmagali smo častno in pošteno!
Zbornice o trgovskem zakoniku
Trgovske in industrijske zbornice so na nizu konferenc razpravljale o predlogu I. in 11. dela novega trgovskega zakonika, o katerem se bas sedaj vrši debata v posebnem odboru narodne skupšSilic. Čeprav zbornice niso bile pozvane, da povedo svoje mnenje o redakciji zakonskega predloga, so vendar smatrale za svojo dolžnost, da ludi nadalje sodelujejo pri razpravi tega tako važnega zakonika za naše gospodarstvo. Pri podrobnem preučevanju predloga so zbornice ugotovile, du predlog v sedanji redakciji ne odgovarja vužiiiin teoretičnim zahtevam kakor tudi ne gospodarskim razmeram v naši državi. Zbornice smatrajo, da bi bilo tu predlog potegniti nazaj, da se na novo predelu in du se pri ioni upoštevajo Želje in predlogi zustojinika našega gospodarstva. Clluvni razlogi za le zahteve so sledeči:
1.	S leni zakonskim predlogom se regulirajo in izenačujejo kuiiio formalni predpisi trgovskega pravu, dočim ostanejo v veljavi obligacijsko pruv-ni predpisi regionalnih trgovskih zakonov tja do uveljavljenja novega enotnega državljanskega zakonika za vso državo. Ta dvojnost trgovsko-prav-nih predpisov bo napravila veliko zmedo in ogromne težkofe tnko za dosišča kot za vse interesente, gospodarske ljudi. Že zaradi tega razloga smatrajo zbornice, dn je taka delna uuifikaeija trgovskega pruva v naši državi preuranjenu in neumestna.
2.	Zakonski predlog se rešuje brez svojega uvodnega zakona. Zalo se sedaj sploh ne ve, kakšne bodo prehodne odredbe glede uveljavljanju posameznih odredb zakona, s tem se pa gotovo ustvarjajo težkoče zu že obstoječe trgovske firme in trgovske družbe.
3.	Predpisi novega zakonika prinašajo velike omejitve v gospodarsko delo. Izdelani so, kot je lo posebno podčrtano v vladnem obrazložitvi, po vzgledu velikih in naprednih držav. Že zaradi tega novi predpisi nikakor ne odgovarjajo za naše gospodarske razmere, ker ne upoštevajo o razine-
Prol. A. Kral:
roma nizki in nerazviti stopnji gosjiodarske delavnosti v naši državi.
1. Pretežni del odredb novega zakona je nejasen in Iako sestavljen, ilu je vsebina mnogih norm ucpristopnu celo inteligentnejšim interesentom. To dejstvo je smatrati za osnovno napako predložene kodifikacijo, ker se v njej navajajo zelo ostre kužni, pa bi bilo pri leni zakonu v prvi vrsti upoštevati zahtevo, du morajo biti njegove odredbe popolnoma javno in precizno izražene.
r>. V sistematičnem oziru jo vsaka posamezna materija rešena na zelo kompliciran način, čeprav te komplikacije pri mnogih vjirašunjih niso uiti malo potrebne.
0. Zakonski predlog favorizira javne denarne ustanove v. večjem obsegu, kot se lo da opravičiti s stvarnimi razlogi.
7.	Vprašanje gospodarskega delu tujcev in tujih |)0djelij je regulirano preveč liberalno ter so .s tem vsekakor ogrožena naša nucionubiu |xxljetja, katerim že itak preti nevarnost od premoči inozemskih gospodarskih podjetij in gospodarske propagande gotovih držav.
8.	Zakonski predlog izbegava pri mnogih važnih vprašanjih jasne definicije, kar je smatrati zu zelo ležek nedostatek zakonskega jiredloga.
9.	Zakonski predlog ue vsebuje nobenih odredb o kurtelih, konzorcijih in slifnih ustanovah, ki dobivajo vedno večji pomen v današnjem gospodarskem življenju.
10.	Končno vsebuje zakonski predlog veliko število velikih jezikovnih in stilističkih napak, ki morejo izzvati pri praksi največje težkoce, kakor tudi dejstvo, da so na mnogih mestih predpisi tujih zakonov slabo prevedeni.
Vsi li razlogi opravičujejo iiučelno zahtevo zbornic, da se predlog potegne nazaj, zbornice nadalje opozarjajo nn pomen ovojih zahtev ler da se moia za tako važni zakon najti pravilna rešitev najvažnejših vprašanj.
Švicarske norme za zelezobeton
Uvedba švicarskih norm zu železobelon se v zadnjih dneh obravnava v ljubljanskem dnevnem tisku ud la način, ki zahteva temeljit popravek. Zlasti članek g. inž. Ž v Jutru." z dne 18. t ni. in g. inž. K. v >Jutru« in »Slovencu* z dne 19. t. m., sta vsega obžalovanju vredna in čutim se priniora-nega, da nadlegujem tudi še jaz našo javnost s sledečimi vrsticami.
Nisem bil na javnem predavanju, katerega je priredilo Združenje jugosl. inž. in arh. v Ljubljani v predmetni zadevi, iz časojijsiiill vesti pa posnemam, dn je glavni kamen sjiolike dvoje: visoke trdnosti betona, katere zahtevajo švicarske norme, in določitev razmerja med elastičnima moduloma železa iu betona s številom 10 namesto jio nemških predpisih predvidenega števila 15.
Glede trdnosti zahtevajo švicarske norme pri normalnem betonu vrednost '220 kg/cm'J, pri visoko-vrednem betonu 300 kg/cm3; nemške norme zahtevajo minimalno 195 kg/cm- brez nadaljnega dife-renciranja kvalitete betona. V sledeči tabeli sem sestavil rezultate preiskave betona iz kontroli runih stavbišč v Ljubljani leta 1931, ko so bili v delu veliki objekti Pokojninskega zavoda v Gajev! ulici. |iuluče Viktorija in Dunav na Aleksandrovi cesli i. dr. Preiskano je bilo 219 kock, izdelanih v zmesi 3C0 kg cemeula na 1 in5 betonu; od leh kock je ustrezalo gornjim minimalnim zahtevani le manjše število kock, in sicer:
minimum 11)5 kg/cni'-' iiiiniinuin 220 kg/rur minimum 300 kg/cm'-'
105 komadov 78 komadov 29 komadov
Trdnosti nad 300 kg/cm-' se gibljejo večinoma v mejah od 320— 310 kg/cm3 in dosegajo ludi vrednosti nad 400 kg/enr. Cement, ki je bil v leh slav-bah uporabljen, je izkazoval z malimi izjemami zelo dobre rezultate, ki ustrezajo najvišjim svetovnim normam — tudi švicarskim Ker je gramoz iz gramoznih jam v okolici Ljubljane zelo dober za betonska dela iu ker ee na ljubljanskih stavbiščih uporablja čista vodovodna voda, je goi-uja tabela dokaz, da smo v Ljubljani glede betonskih del še na precej primitivni stopnji, da jia je mogoče bi oz nadaljnega doseči boljše rezultate in
Pri vrenju v črnili in aprtja
zanesljivo učinkuje že ena čaša naravne
Franz-3osefove
grenke vode.
floff. po ruin. sol', pol. i li 11 ar. /dr. S-br. 15485, 2.®>. V. 35.
^ mora dati odlično svetlobo, katera štedi oči in živce, kakor žarnica
J Usvu^rtvm
nitka o- dirtpni utjačmcl
ustreči ludi švicarskim normam. lutcrcsautno je, <ia je izkazoval beton jiri posebno važnih objektih, kjer je bila zadostna kontrola in kjer se je podjetnik sani zavedal svoje odgovornosti, običajno zelo dobre rezultate, ki v polni meri ustrezajo švicarskim zahtevam, fejirav so bile takrat zahtevane trdnosti po nemških normah znatno nižje. Tako izkazujejo betonske kocke nekaterih mostnih zgradb sledeče trdnosti:
most če/. Kokro v Kranju . . . 2'.K)—320 kg/cin-železniški most v Zidanem mostu 323—359 kg/ciu-frančišk. troniostovje v Ljubljani 294—404 kg/cm-
Kot posebno skrbno nadzorovano zgradbo nio-ram še omeniti hotel Miklič v Ljubljani, pri katerem je velika serija kock izkazovala trdnosti 305 do 380 kg/cm-.
O vzrokih slabih rezultatov pri mnogih betonskih delih v Ljubljani bi bilo mogoče napisali dolgo razpravo. Navesti hočem samo glavne, običajno se ponavljajoče vzroke slabega betona. So lo: nezadostno dozi ran je cementa, preveč vode, slaba granulaciju gramoza in peska, slaba nega betona nejiosrediio po betoniranju in slab ali slabo uskladiščen cement. Vsem tem nedostatkoni je mogoče izogniti se brez velikih stroškov, ako se vsaj nekoliko pazi na osnovna načela betonskih del.
Za razprave o razmerju elastičnosti betona in železu, o tuko imenovanem številu n, se je v strokovni literaturi |>otrošilo že zelo mnogo črnila; dvomim, da bomo ta problem v Jugoslaviji bolje rešili, nego so ga sedaj rešili švicarski tovariši. Za našo javnost omenim le toliko, da je iz mnogoštevilnih preiskav betonskih mostov, katere sem imel priliko izvršiti na našem ozemlju, razvidno, du tudi našim razmeram bolje ustreza število 10. V ekonomskem oziru je lo število precej brezpomembno, ker v pretežni večini ostane poraba železa neizpreilienjena. nasprotno omogočajo švicarske norme jiri skrbni Izbiri materijala njegovo ru-cioiuiliiejše izkoriščanje.
Nemške norme zu železobelon ?o postale pod vplivom zelo raznoličnib in za nemške razmere ti-jiičiiih okolnosti birokratski reglenient, ki naj usposablja tudi nižji tehnični personul za izvrševanje jirojektov in zgradb v železobetonu. Švicarske norme predstavljajo v moderni in elegantni obliki formulirane smernice za izrabo vseli dosedanjih jiozuatkuv o armiranem betonu, dajo v strnjenem besedilu jasno definicijo pojmov, postavljajo osnovne norme za mejne vrednosti kvalitetnih argunien-lov iu prepuščajo koiistruklerju veo dispozicijsko svobodo v okvirju sodobnega stanja tehničnih ved. •lu stvar okusa, ako se eden ogreva za reglenient, šablono in d ril, drugi za svoboni |iolet ustvarjajo-čega duha, eden za jirofilurske ozire, drugi za smo-Ireno izrabo materiala ob solidnih kavleluh var-
nosti. Vsekakor spada debata o tem v ožji krog izkušenih strokovnjakov. Truktiruti pu našo javnost z žulostiiikaini o tem, da bo treba >vse s težkim denarjem pridobljene pripomočke vreči v koš-, da »vse knjigarne jirodajajo lahko vso do sedaj iiujior-lirano literaturo za star |>apir>', o naših avtorjih-pionirjih, o ubogih starših, o svetovni in domači krizi in končno o švicarskih avtorjih, vse to v zvezi z uvedbo švicarskih norm, je naravnost dema-goško, resnega inteligenta nedostojno in sem uver-jen, da se naša tehnična javnost s takim načinom obravnavanja važnih tehničnih problemov nikakor ne strinja.
Mislim, da je ludi lajiku razumljivo, da na leorijo in tehnologijo železobetonu nikake norme ne morejo imeti vpliva, in da so radi tega vse resne knjige o železobetonu povsem neodvisne od norm. Kolikor se tiče funkcijskih lestvic in la-bel, so v važnih knjigah o železobetonu običajno za resnično potrebne slučaje taki pripomočki izračunani za razne številke n. zlasti pa poleg št. 15 tudi za št. 10, ker je ta številka že dolgo normirana v raznih državah in je le vprašanje časa, kdaj bu upeljuiia ludi v Nemčiji. Izvajanja obeh gospodov kritikov so torej zelo neresna.
V imenu kolegov, ki so za stvarno obravnavo vseh tehničnih problemov, moram protestirali proti temu, da postavljajo samozvani anouimi javne jio-stulale v zudejjah, ki se tičejo mnogih drugih interesentov, |>rediio bi imeli izkušeni strokovnjaki priliko, zavzeti k zadevnim vprašanjem svoje stališče.
Zahteve ljubljanske Delavske zbornice
Delavska zbornica v Ljubljani je izdelala za bližnji kongres delavskih zbornic iz vsi? države več referatov o aktualnih zahtevah našega delavstva.
Glede nezaposlenosti, jiomoči in zavarovanju nezaposlenih ugotavlja zbornica, du je nova uredtia o organizaciji posredovanja dela zelo nejasna. Nadalje je uredbe slaba v leni oziru. ker se pre-i malo ozira na sezonsko delavstvo, suj je dobivii-| nje |k)dj>ore vezano nn daljšo dobo, provedeuo v I socialnem zavarovanju Zaradi tegu predlaga zbor-i niča, da je celo četrto jioglavje nove uredbe jio-! staviti na povsem druge temelje. Dotlej pa je po-1 daljšati obstoječe stanje. Sistem |>od|)or je trebu j poenostaviti, podpore pa razdeliti jiravičuejše. V vsakem primeru pu bodo podpori* nizke, ne višje od dosedanjih — pa nuj bo reforma takšna ali drugačna — ako se' ne najde s povišanjem sredstev realna podlaga zu povišanje dajatev.
Dobave. Strojni oddelek ravn drž železnic v Ljubljani sprejema do 27 Januarja t. 1, ponudbe za dobavo ročajev, (oporišč in drogov. — Gradbeni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejemu do 31. januarja I. I. ponudbe za odvoz smeli in pepela z nakladanjem vred iz jam na dvoriščih direkcijskega poslopja »Ljubljanski dvor* in stanovanjske hiše v Prazakovl ulici 17, in prevoz raznega materijala (smeli, blato sneg, gramoz, kamenje. pohištvo itd.) pri II. sekciji za vzdrževanje proge Ljubljana glav proga.
Licitacije: Pri Dravski delavnici v Ljubljani, Kobaridska 43. bo dne 1. febr. ofertulnn licitacija zn nabavo raznega gradbenega lesa. Pri ravnateljstvu drž. žel. v Ljubljani bo 4. febr drugi uismeiii natečaj zu oddajo zakupa kolodvorske restavracije na Staniči Čakovec v triletni zakup. — V pisarni inženjerije šlaba dravske diviz. oblasti v Ljubljani bo 5. februarja I. I. ofertalna licitacija za napravo zgradbe za gorivo v vojašnici v škof ji Loki.
Borza
Dne 21. januarju 1935.
Denar
Neizpremenjeni so ostali tečaji Horliua, Cu-rilia, Londona iu Prage. Narastel je Bruselj, popustili so pa Amsterdam, New York in Pariz.
V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling na ljubljanski borzi neizpremenjen na 9.32—9.42, dočim je na zagrebški borzi narastel na 9.325 do 9.425, na belgrujski borzi pa je uotirul 9.30—9.40. Grški boni so notirali v Za^relm 29.66—80.85, v belgradu pa 29.90—30.60. Angleški funt je v Ljubljani ostal nelzjiremenjen na 256.20—257.80, pruv tako v Zagrebu, v Belgradu pu 256.10 -257.76. španska pezeta je notirala v Zagrebu 0.68 —6.78. v Belgradu 6.70 denar.
Berlin je uotirul v Zagrebu 14.29—11.49, v Belgradu pa 14.15 -14.35.
Ljubljana. — Tečaji s priniom. Amsterdam. 100 holand. golil. . 2970.65—2085.2-1
Berlin, 100 mark......1756.08— 1769.95
Bruselj, 100 belg...... 738.47 - 748.68
Curih, 100 frankov..... 1424.22—1431.20
London, I funt ......215.77— '217.83
Ne\v Vork, 100 dolarjev . . . 4835.01—4871.32
Pariz, 100 frankov..... 288.28— 289.72
Pragu, 100 kron...... 181.05— 182.16
Promet uu zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1,494.540 Din.
Curih. Belgrad 7. Pariz 20.245, London 15.19. Ne\vyork 307, Bruselj 51.875, Milau 24.375. Madrid II.''15. Amsterdam 208.525, Berlin 123.50. Dunaj 57, Stockholui 78.30, Oslo 76.30, Kopenhageii 67.80, Praga 12.72. Varšava 57.85. Atene 2.90, Carigrad 2.45, Buknrešla 2.50, Helsingfors 6.6925, Buenos-A i res 0.83625.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% Inv. pos. 78—70, agrarji Bi—47, j vojna škoda promptna 350—358. begi obv. 50—01, I 8% Bler. |)on. 80—81, 7% Bler. pos. 70-72, 7% ! poj. Drž. hip. banke 78.50—79.50.
Zagreb. Drž. papirji: vojna Skoda promptu« 852—351 (854),. L, 2. in 3. 352—354. 4. 352—354
•	(353), begi. obvez. 0050—01, dalin. turnirji 60.50 i do 61. H% Bler. |>oe. 80.50—81, 1% Bler. posojilo ; 711^-71.60, 7% pos. Drž. Iiiji. banke 79 50—81. --
Delnice: Priv. agr banka 234 235
Belgrad. Drž. jiaplrji: 1% inv. |ios. 79 den., agrarji 45 50—46. vojna škoda |>romptna 351.50 do 852.50 (352, 851). 2 (851). begi obvez. 64-61 25, duhu. 62.50- 62.75 (62.50), H% Bler pos. 81.5o den.. 7% Bler. jios. 70.75—71 50. 7'!,; jhjs. Drž. hip. banke 79.25 den (79), 1% stab. ros. 77—78 50
•	Narodna banka 6550 bi. (6450). Priv. agrarna banka 233—233.50 (233, 232.50).
/itui trs
Novi Sad. Pšenica bač 170—171, buč. okolica I Sombor 169—170, buč. ladja Tisa 175—177. bač. la-! djii I lege j 174 — 176. »lav 172—174 sreui. 170—171, i ban. 169 171, ove« bač., srem. iu slav. 180—141, j rž ne nolira. ječmen neizpr., koruza bač. in srem. I 116—118. ban. 115—117, moka bač. in ban. Og in ! Ogg 252.50—272.50 št. 2 232 50—252.50, št. 5 212 50 | —282.50, št. 6 192.50—212.50 8t. 7 157.50-107.50, št. 8 107.50- 112 50 srem in slav Og in Ogg 247.5(1 j -257.50, št. 2 227.59—287.50, šl. 5 207.50—217.50, šl. 0 187.50-197.50, št. 7 157.50—107.50, šl. 8 107.5:» -112 50, fižol in otrobi neizprem. Tendenca čvrsta. I Proniel srednji.
Sombor. Pšenica buč. okol. Sombor, 168 170, l bač m južban. 170 172, srem. in slav. 170—172, | gOTbun. 173—175, bač in ban. potiska slep 176— 178. bač ladja Begej 174—176, bar. ladja kanal 171 —173, oves buč., srem. in slav 187.50—140, rž ne nolira, ječmen neizprem., koruza bač. in srem. tiara 120—122, bač. in srem. febr. 117—110.
Kulturni obzornik
A. C. Nor o povojni češki umetnosti
A C. Nor je jii- : silicij povojnega ni- 1 d u, su j imu malo čez. i 30 let. pu je nu i Češkem že zelo poznan. buj je iiupisul že me niuiij kot 23 knjig, romanov, povesile; iu fcljtonov ler kritičnih pogledov uu nu j novejšo književno uveljavljanje. Nekaj jih je bilo nagnjenih, ter je prav / zadnjim roiiiaiioin 'Strup v krvi,, dobil nagrado Češke ukud znuiiosti in umetnosti. Kot pisatelj, rojen v šleski rcgionulistične vaške pripovednike. pristaše modernega iiiralizmu, ku-teremu sc jc približal s svojimi romani s šleske vusi (Biirkental. Ruiniiind, Chulupnik. itd.) predvsem j>u je skrajni reuli-t, opisujoč suino konkretnost, bodisi vaško uli mestno — prusko, v katere scn/.ucijuh išče svojih motivov Nor je pisutclj-renlisl osebnega uspehu, življenjske prakse: zato tuko podrobno in rad opisuje son-zacijske dogodbo. kjer je treba veliko praktičnega znanju, du sc človek reši i/, žugate (nn primer tatinski romani Zgodba Jana Osmorko. Blazen pogon itd.). V skrajni napetosti, ki jih take zgodbe obsegajo, se kaže Norov temperament, praktični s-misol ler moč jisihološkogu opuzovunja. Zuto je njegov slog napet in živ
ct.e.Mri/
spadi nikc.
in njegove povesti polne živijeuj-kegu gibanju in dejunju.
Iako je bilo tudi njegovo predavanje napeto do skrajnosti, dramatično in tekoče suj je v razmeroma kratkem času podal ogruuno tva-rine ter jo pregledno razvrstil in ocenil Njegovo predavanje je imelo - po njegovih besedah — samo inlormacijski značaj književnosti povojnega rodu. zato se ni pod robne j'* ozrl nu svetovno znune mojstre, ki so nustopili tik pred vojno kot u. jir. brata Čupku, Durvcliu. Olbrach-ta, Laugeru itd Tuko j po vojni pa je nastopilo kakih 30 imen. prej neznanih, ki so vsi rastli i brez tradicije ¥mni i/ sebe: zato niso bili ve- | zaiii na nikogar ter so se morali proti neugodni ; kritiki šele uveljaviti. To jo trujulo pur let. j Vendur pu more ugotoviti zu to povojno dobo ] dvu tokova, ki prevladujete v iistvurjauju v go- i tovili letih ter dajetu zuak vsej književnosti: do lotu I'124. je odločujoča poezija, po tej dobi pa proza. V smislu te ločnice se A. C. Nor ozre najprej nu pesniške tokove iu osebnosti prve | povojne dobe. Tedaj je nustopil Jiri Wolkor, 1 jioziuui tudi pri Slovencih, vsestranski umetnik, pesnik, slikur, godbenik, ki jc umrl -sinlud štiri in dvajset let«, kot pred ste leti Mucliu. Z njim je zvezuu \znik najčistejše p ruleta rs Ive poezije, revohicionurne .sociuluc in tendeiičue ki si je , zu svoj izruz izbrulu tormo balade. Nor karak-teriziru njegovi edini zbirki •»Gost v hiši« in Težka ura ter njegove druinatskc poizkuse. Wolker je |)ostul najpopularnejši pesnik, njegova smrt jc naravnost vzbudila pokret vso-n a rod nega pomenu. Toda ia sociulnu pesem je edino z Wolkerjeni tudi živela, kujli kmalu se je pojuvilo geslo Dosti Wolkera!« ter se je začela poezija razvijati v poetizem. ki jc obvladal vsa poslednja letu (udi VVolkerovo generacijo. Teoretično ga je glusil Teige, ki ga je prinesel i/ Francije (Appollinaire) iu prvi gu je prevzel kot pesniški izruz učitelj Wolkcrov Josef Horn, nrkdunji pesnik inarkantuegd de-lavnegu dne«, ki je nato začel izružnti intimna čustvu nežnega srcu, jiolnu tihe poezije, kot ka-
žejo že nuslovi zbirk -Tvoj glus«, Imeti krilu*, 1
Dve minuti tišine« itd Pruv tuko se je poetiz-niii jjridružil nekdunji socialni (lesnik J Seifert, j ki jc — značilno — sum i/dul >Munifist< v do- i govoru i lit društvom >Devrtsil«, v katerem j jiravi da je zdaj končal prvo svojo etapo — so- i riulno, odzduj pu da začenja drug:) — poetično. Ta izraz je že brezteiidenčno bestdno igračkali jc kot je zbirka >Nu valovih T. S. F,t( v katerih že s formo jiokuže nu vsebino, v tem smislu, du nubožno pesem tisku v obliki kri/u. lirično jiesem o metulju v obliki krilu ild. Pri njeni je poetizem že zušel v forinuhzein. Pruv luko sc jc unesel veliki boliem Konst. Biebcl. ki je ,iisul nekoč ep l ov urim« |iu je lukoj nuto izdal /.late verižice«, ter lahke potopisne v tiske / Jave itd. Lahkota življenju in veselosl nuruve se ku-žetu pri njem v nu.jziiučilnejši luči la lahki urtistični poetizem imu tudi svoje notranje vzroke, ni suino inportirun |>o Tcigeju: prva leta po vojni so bila letu v renju, skrbi in bojev, ziluj pu se je že življenje olajšulo, ustalilo, poslalo vesele j Se, in mu je bilo trebil veselejše pesmi. Za (o je poetizem prevzel tudi take nasprotnike kol je \. M. Piša, glavni drug \Volkerov. nadaljevalec njegove smeri, ki se jo kritično boril vsem temperamentom proti poeti/um, pu je v svoji peti pesniški zbirki sam podlegel njegovemu vplivu proti volji, ter je zuto kot pesnik — utihnil, kritični duh jc /niugal pesnika. Najznačilnejši j)lod poeti/nia in njegu klusik pu jc V. Nezvul, uujplodovitcjši češki p«>si» i k ((> izvirnih pesniških /bilk nu leto!), ki je šele realiziral i eigejevo teorijo, (ako. dn bi se poeti/eni lahko iiuzvul tudi nezvalizem.
Iako je Nor kurakterizirul pesniški v«l pu -vojnih rodov, ki je bil vodilen v prvih lotili. Nuto je oznučil prozo, ki so zavedno hoče nasloniti nuzuj nu tradicijo, ki ni več pojmovnu, abstraktna (kol čnpkovn. Durvchovu itd.), temveč stvarna, konkretna. Na jprej označi Vnnčuro, tegu arhitekta besede, ki stoji nu čciu moderne I proze, ki smatra umetnost za poficl forme, ki I kleše svoj patetični slog. iioln starinskih oblik,
oriiuniciitikc. biblični siili/uc,jo. ki pu jo vendur velik umetnik velike življenjski sile I/iste šolo lit. erudicijo, lit. gi.rinundstva. zunanje ob-likotvornosti in iiopo|/ularnosli siu Se Mička ki je spisal sicer prvi sooiultii roman, m Novv, ki je pred kratkim i/dal roman o sarajevskem atentatu, ki ni suino umetuinu. temveč prinaša tudi veliko novih dokumentov, iiubrunili nu For-dinundovem grudu v BouoSovcni Vužon puilio-loško analitičen jiisutelj jc tudi !, Uosiow terjan Wciss, pa tudi Lev Blatil v, ki pa jo umrl uu prugu svojegu ruzvoju kot tudi sicer več mladih tegu rodu (J. llulka. B \ Ičok. lluusmuun itd.). V zudujem čusu jia se opažu reitcsuiisu vaške prozo, ki jo vodi pisutolj iu kritik Knaji ter je dobilu tudi žo svoje ime — ruralizem. Pisatelji /.oj)(;t opisujejo svoje krujt- ni njih |h)-sobnosti ter bi luliko navedel veliko imen i/, nuj-rH/ličncjših krajev. Označi sumo najbolj ljudsko zuslopniko V. Prokupkn tci Fr Kreliuo. posebej pu So robustnegu kinitskogu pesniku Jona čarka / ver/.i. težkimi kot zemlja. Več toplih besed posveti še Jonu Čepu, ki opisuje lioduhovljcno vus nožno in čisto, vaško pobožno dušo, v slilu Vunčuro in Durvcliu — Ob koncu so ozre tudi uu moderno slovaško prozo, ki so raz vi ju v istih smereh kot češka ter / Milom Urbanom, llronskvin in dr izkazuje jiruv tak«, nagnjenje k vaškim motivom — O dramatiki danušnjogu rodil so jo i/ra/il zelo skeptično, v tem smislu, da današnji rod m dal nrami ta koga dela, ki bi imelo |>omcn ilruni Čapkov l.angoru. Worneru ... zu |)rcdhodno generacijo Kar so zdaj ustvarja, so sumo poizkusi (Woki r Nezval... itd.).
S temi ugotovitvami ler takim bežnim pre gledom jc A. C. Nor končul svoje zanimivo pri dnvanjc ter sc |»oslovi! on občinstva z željo, d. bi vzljubilo moderno češko knjigo, tor jo tu<l prebiralo kajti pisatoli piše zu to da ga ljudi« bero. — Mi j»u smo mu zu lop pregled hvaležni
td
54 dni v večnem ledu
Ljudje izpod neba
Militarizem rdečih sovjeiov. Takšna je komunistična razorožitev
Norveški smučarji so prišli na olimpijado v Gannisch-Partenkirchon. Od leve nu desno: Birger Ruud, jolinnu Koenberg, Sverre Lassen, Urdnlil, Alf Konningen, Por Fossum, Luila Schau
Nilsen, Eli Pettersen, Johanna Dobvvud.
Abesinija - gospodar
Zakai so s' Angleži in Italijani MZigiffid zaradi Abesinije v laseh?
Raziskovalca Ellswortha so našli bolnega sredi leda ob Južnem tečaju
dali izkreuje.jo cele oddelke s strojnicami in malimi topovi za sovražno fronto. Tu pa smo pred seboj videli sliko, ki jc bila tehnično docela posrečena in neprimerno dobra.
Vse nebo jo bilo polno na stotin padal (700 mož sc jc obenem spustilo na tla). In vedno nova padala so se zopet razgrinjala in počasi, kakor ogromne snežinke padala nu zemljo. V sovražno ozemlje pa niso izkrcava I i le z.a to izvežbanih vojakov, ampak z njimi obenem tudi dele strojnic in malih topov. Kukor hitro so vojaki stopili na tla. so sc z enim mahom osvobodili padala in vsi naenkrat planili k strojnim puškam in topovom, katere so pravkar padale na zemljo. Naglo so zgrabili posamezne dele, jih sestavili in vsa četa je v nekaj minutah bilu pripravljena zu boj.
Obenem so priletela nova orjaška letala, ki so kakor orjaški ptiči v železni,li krcmpljih, nosila s seboj nagle tanke, oklopne avtomobile, male tovorne avtomobile, celo sestavljene topove. Istočasno so iz trupa or jaškega letala planili vojaki, ki so skočil vsak k svojemu orodju in bili v hipu pripravljeni za boj.
In že se je premaknila močna napadalna četa. V naglem diru so odbrzeli tovorni avtomobili, nagli tanki iu muli tovorni avtomobili za sovražnikovim hrbtom v napad.«
Razvajen gospod iz velemesta je v majhnem štajerskem kraju nekoč zamudil vlak. Moral je prenočiti v trgu. Preden je šel spat, je pohajkoval po cestah ter končno vprašal nekega tržana: »Kdaj pa se pri vas prične gladališče?« — »Gledališče? Saj g a nimamo!« — »Prav, kdaj pa se prične kino?« — »Ga tudi nimamo!« — »Ja, ali nimate nobene večerne zabave?« — »Seveda jo imamo! Ce greste zvečer na železniško postajo, boste lahko videli, kako premikajo tovorne vlake!«
*
Starejša primadona: »Prosim, jaz veljam za pi vo umetnico sveta.«
-Se sni ie kar zdelo, da sie res toliko starih
Japonske sirote v tokijski sirotišnici so od cesarice dobile v dur oblckce. Sedaj kličejo cesarici
»živioc — »banzai!«
Glasilo češkoslovaške vlade Prager Pressec poroča, da je češkoslovaško vojno ministrstvo pred povabljenimi gosti priredilo filmsko predstavo o manevrih rdeče sovjetske armade.
List navdušeno naglasa, da je ta film omogočil vpogled v razvoj najmodernejše in največje armade sveta. Vsak je lahko občudoval tehniko in opremo rdeče armade, njena najnovejša letalu in tanke. Nato pa pripoveduje dobesedno takole:
Nekaj posebnega je bil novi način, kako so uporabljali letala. Žc pred nekaj časa so listi poročali, da sovjetske čete pri manevrih s pu-
Motorno kolo s strojnicami, to je najnovejša iznajdba italijanske orožne industrije. Guzzi tovarne v Milanu iih morajo izdelati več tisoč za afriška bojišča.
Znano je, da je rodovitnost Egipta odvisna od vsakoletnih povodnji reke Nila. Dolgo pa ni bilo znano, kje prav za prav izvira reka Nil, ki se imenuje dar Egipta;. V teku 19. stoletja so odkrili eno skrivnost Nilovih izvirov, tako zvani beli Nil". Danes pa je docela dognano, da je Nil prav za prav sestavljen iz dveh glavnih rek, belega in modrega Nila. Modri Nil pa izvira v Tan-skem jezeru sredi Abesinije. Kako važen je modri Nii za blagostanje Egipta, se dobro zavedajo danes Angleži, ki hočejo preprečiti, da bi njegove izvire zasedla Italija. Kdor ima nilske izvirke, ta je gospodar vseh dežela, po katerih teče Nil. Sicer pa naj govori zgodovina, to se pravi abesinska ustna izročila!
V 13. sloletju so Saraceni zelo preganjali kristjane v Egiptu. To je zvedel tedanji abesinski 'neguš Lali Laba, ki je sklenil, svojim krščanskim sobraloiti priti na pomoč. Dolgo vrsto let so po njegovem naročilu preiskavah tek abesinskih voda. Ko je bilo vse dognano, so napravili ogromne nasipe 16 km daleč od Tanskega jezera. Ti nasipi so končno iz jezera tekočo reko obrnili, da je poslej tekla proti jugu in je namakala južne abesinske kraje. Zaradi lega so abesinski podkralji v Hadeji, Mari, Adalu postajali vedno bogatejši. Končno so po bogastvu presegali celo ne-guša. Med tem časom pa je v Egiptu rasla stiska, vladala je suša in lakota. Vsakoletne Nilove povodnji so namreč izostale. Ker pa .je prevelika ohlastnost abesinskih podkraljev začela abesin-skemu cesarju presedali, je neguš velel razdreti napravljene jezove, in vode modrega Nila so spet začele leči proti severu ter namakati egiptovsko j polje. Tako se glasi abesinska pripovedka. Ali je samo pripovedka?
Vsekakor je resnica, da je I. 1525 neki Portugalec, ki je bil tedaj verski poglavar krščanskih Abesincev, povrnivši se na Portugalsko, pripovedoval tole: Abesinski neguš mu je naročil, naj prosi Portugalce za pomoč, da mu bodo zgradili take nasipe, ki bodo Egipt docela uničili. Mogočni indijski podkralj Aifonso Albuquerque, ki je Portugalski pridobil indijske kolonije, je sam izdelal načrte za to veliko delo, da obnovi delo ne-guša Lali Laba. Toda tedanja portugalska vlada ni imela smisla za take stvari in tako so vsi načrti propadli. Vsekakor so pa za te načrte zvedeli kalifi v Kairu, ki so začeli krščanskim vladarjem Abesinije pošiljati bogata darila, da hi jih ohranili v prijateljstvu.
Prvi Evropec, ki je v novejšem času slopil na obrežje Tanskega jezera, Škot Bruce, v svoji knjigi iz 1. 1790 navaja pismo neguša Tekla Ileimanot iz 1. 1760, ki je pisal v Kairo takole: »Nila se bom poslužil, da vas kaznujem, ker nam je Rog podelil oblast nad njegovimi izvirki in njegovimi povodnjimi, zaradi česar smo mi listi gospodje, ki razpolagamo z njegovimi vodami, da vam škodujemo.« To je bilo jasno povedano in je tudi dokaz, kako so se Abesinci te svoje moči že pred stoletji zavedali. Ta grožnja je tudi pomagala in Abesinci
3eL©¥EME€e
pr<ad (B© ]\®Ui
v soboto, 22. januarija 1876.
Domače novicc. (Iz sejo deželnega odbora 15. januarija.) Predlogu pomnoženega krujnega in nasvetu okrajnega šolskega sveta, da se izpraznjena učiteljska služba na štirirazredni ljudski šoli v škof j i Loki definitivno podeli učitelju Valentinu Tel banu, je deželni odbor pritrdil. — oklenilo se jc. da se enemu nud-učitel ju v Krškem stanarina za mesec oktober, november in december 1. 1875. plača iz nor-malno-šolskega zaklada. — Privolilo sc je, da sc bivšemu učitelju dekliške šole novomeške — Jožefu Kravsu i/, zaklada za učiteljske pokojnine plačuje 60 gl. letne podpore. — Pred-rogu kustosa deželnega muzeja je deželni odbor pritrdil, da sc zbirke na ljubljanskem močvirju izkopanih starin iz dobe stavb na ko-leli zamenjavajo za zbirko starih denarjev gra-škega muzeja (Jouiincuma) in zu zbirko različnih morskih živali i/ mestnega muzeju tržaškega. — Sklenilo se je, da sc program pri-mari ia dr. K. Bleiweisa, kako na i se zida ' deželna norišnica na Studencu, presodi šc v posebni seji, h kateri sc povabi tudi referent deželnega zdravstvenega sveta. — Vsled poročila inženirja dr. B. V i c e n t i n i - a v njegovi knjižici: Uclazione c votc sul bcnificio delle valli di Laas, Zirknitz, Planina e Lubljuna« — obrne sc deželni odbor nn deželno vluoč zu sporočilo, kako sto ji zdaj stvar u ravnanja Unca, in kaj vi ud a nameniva v tej važni zadevi storiti. — Cestnemu odboru ljubljanske okolice se. jc dovolilo 500 gl. posojila iz, deželnega zakladu za nujna popravlja ja lanskega leta po plohah poškodovanih cest. — Prošnja župana poljskega zo odvezo od župunovanja sc jc vslisala.
Razne reči. - Slovanska čitalnica v Mariboru v letošnjem predpustu in postnem času napravi te-lc veselice in besede: 22. jan. plesna veselica združena s šaljivo loterijo, 20. ve iki ples; 12. Febr. plesna veselica, 26. veliki ples: 19. marca beseda; 2. amila beseda in loniljola.
dicijc izgubili že vsako upanje. Znano je sicer bilo, da sta oba pogrešuticu vzela s seboj živil /a več ko zu en mesec, vendar se nikomur ni zdelo verjetno, du bi bila šc živa. Vsi so mislili. da sta delilu usodo nesrečnega kapitana Scottu, ki je s svojimi tovariši,v ledeni puščavi Južnega tečaja od lakote obnemogel in zmrznil.
Toda, kakor rečeno, konec preteklega ledna je prišla vesela vest, da je letalo reševalne ladje zagledalo pod seboj razvaline nekega letala in zraven razvalin živo človeško postavo. Ker pa jc bilo besedilo prve brezžične brzojavke precej popačeno, nihče ni hotel prav verjeti, da je stvar resnična.
Šele druga brezžična brzojavka je končno potrdila, da je reševalna ekspediciju uspešno opravila svoje delo. Angleško kolonijuluo ministrstvo jc na podlagi brzojavke poveljnika reševalne ladje objavilo o rešitvi te-le podrobnosti:
Ko je reševalna ladja priplula v Kitov zaliv, jc moštvo nu ledu zagledalo šotor pomarančne barve. /. ladje so izstrelili raketo, vendar niso dobili odgovora. Nato je z ladje odletelo letalo, ki je priletelo do kraja, ki je krščen za Little America. Sedaj se je prikazal na dan Kenvon, nakar so mu s padalom vrgli iz letala živila in pisma. Nato se je Kenvon približal in se sestal s skupino, ki je medtem s čolni prišla z ladje na suho. Ameriška letalca sta izjavila, da jima je 20 milj od Little Ame-ricu pošel bencin, nakar sta se morala v Little America vrniti s sankami. Kenvon je docela zdrav, medtem ko Kllsvvorth močno trpi zaradi hudega prehlujenja. Ko so ju rešili, sta bila osem kilometrov oddaljena od reševalne ladje.
Kakor znano, sc je 60lctni Lincoln Kllsvvorth, ki je večkratni milijonar, s tovarišem Kenvonoin napotil na južnoteču jsko ozemlje, da bi končno ugotovil, ali je tam morje ali celina. V tc kraje se je napotil konec novembra, ko jc v tistih krajih takozvana pomlad. Ozemlje sta hotela preleteli z letalom iu jima je spočetka šlo vse po sreči, dokler jima ni pošel bencin, nakar sta se morala spustiti nu led in tam čakati negotove usode. Značilno je, da jc stari Lincoln Kllsvvorth že financiral tudi Amundsenovu potovanja v tečajske kraje. In skoro bi bilu tudi Lincolnu Kllsvvortha zadela ista usoda, kakršna je zadela Amundsena.
Smrti v obraz
Smrti v obraz stu gledala šofer in njegov spremljevalec, ki jima je avtomobil predrl mostno ograjo ter obviscl nn zadnjih kolesih nad prepadom. To se je zgodilo v Kaususu V Ameriki,
so od egiptovskih kalifov dobili svoje zadoščenje. Nekateri zgodovinarji trde. da je tiidi Napoleonu bilo znano Io pismo, ko se je pripravljal v Egipet. Vsekakor je resnica, da je poslal svoje odposlance v Abesinijo k negušu takoj, ko je stopil na egipt-ska t la.
Vendar se vse 19. stoletje za to ni zanimalo. Ko so Angleži postali gospodarji belega Nila, so mislili, da je stvar urejena. Šele v zadnjih desetletjih so se zavedli važnosti modrega Nila. Naj govore gole številke, pa bomo videli, zakaj se Angleži bore sedaj za modri Nil in torej tudi za svobodo Abesinije.
Tik, preden se beli in modri Nil združita, leče meseca aprila po strugi belega Nila 540 ni® na sekundo, po slrugi modrega Nila pa 150 m3. Meseca novembra pa, ko je voda najvišja, tedaj ima beli Nil 1220 m" na sekundo, modri Nil pa 5750 m'. Te številke dovolj jasno dokazujejo, da beli Nil skrbi, da se reka na egiptskih tleh nikdar ne posuši, da pa modri Nil jeseni pripelje v Egipet toliko vode, da nastanejo za egiptsko kmetijstvo tako potrebne povodnji. In vsa ta voda izvira v abesinskih gorah! Kdor je gospodar Abesinije, je torej gospodar Egipta!
Mlad negušev svetovalec. — 28letni American John Spencer je postal politični svetovalec abesinskega cesarja.
Polarna linija Discovver\ II.« je pred nekaj tedni odplaki proti Južnemu tečaju iskat pogrešanega raziskovalca Kllsvvortha. ki je skupaj s svojim spremljevalcem Kenvonoin brez sledu izginil na ozemlju Južnega tečaju. Konec preteklega tedna pu je ladja brezžično sporočila vsemu svetu veselo vest, da je oba pogrešana raziskovalca srečno našla.
Oba. Kllsvvorth in njegov prijatelj Kenvon, s ia že od lanske jeseni blodila po ozemlju Južnega tečaja, a od 24. novembru 1035 sla brez. sledu izginila. Celih 43 dni ui bilo o nji-
ma nobenega glasu. \ s i poskusi brezžičnih postaj, da bi ju kje priklicali, so bili zaman. Zato je bila organizirana reševalna ekspediciju, ki naj oba pogrešanea poišče. Kajpada je bilo le malo upanja, da bi ju našli, kaj šele živa in zdrava rešili, saj bi reševalna ekspediciju prav za prav morala preiskati te kraje 500 km na dolgo in 20 km na široko. V takem ogromnem ozemlju najti dva človeka in pil pokvarjeno letalo se je zdelo skoro nemogoče. Vendar je reševalna ekspediciju, ki jo imela s seboj tudi letalo, neutrudno delovala, vendar pa dolgo časa brez uspehu. Sredi decembra so ju začeli iskati, toda proti koncu I. 1055 so člani ekspe-



Ali gremo v Ga'Pa?
JZS/ jo objavila, da ne moremo poslali Ickmo-vck^v v Cia-1'.i, ker ni sredstev. V nekaterih listih
pa je proti temu objavi! jugoslovanski olimpijski odbor. da te on zagotovil udeležbo naših sniu-čttriev, saj jnn ie plačal /e stanovanje in hrano iu kupil vozne liste
Kuj je tedaj ua stvari?
F.no in drinjo je res, Res je JOO zagotovil hrano, .-l,-'Kovanje in vožnjo lekmovalcav za Gar-niisch, toila na žalost, je lo premalo. Naši smu-čurji ne ^letlo na olimpijado kot gledalci, temveč ket tekmovalci, a tekmovati se ne more z golimi rekami! Zveza do danes nima pokritja niti za stroške treninga, a kje naj bi dobila za neobhodno potrebno opremo in maže, ako naj postavi tekmovalce na start, da bodo pokazali rezultat tega, kar jim je zveza s treningi pripravila. <50% tekmovalcev potrebuje smuči, ker so jih v treningu zlomili, a ne morejo z zakrpanimi na tekmo, a vsak par velja skoro Din 1000. Potrebno je, da so na taki prireditvi enotno opremljeni. Ker ne morejo biti med '.'.S narodi taki, kol / vseh vetrov znešeni. Olimpijske tekme niso samo nastop tekmovalcev, lo so tekme, kjer predstavlja vsako moštvo državo! Ako smo hodili doslej na tekmovanja skromni in siromašni, vsaj na tej prireditvi naj napravimo vtis enotnosti našega moštva. Trening predvideva nadaljevanje v Garniischu, kar je zopet združeno s slroški, končno potrebujejo tekmovalci poleg hrane in stanovanja še okrepčil, kar zahteva pri nemških razmerah precejšnjih zneskov.
Zato se Zveza ne more zadovoljili samo s hrano in stanovanjem, temveč mora imeti sredstva, da primerno opremi tckmovalce. Od tega je odvisen uspeli, ako tega ne moremo dati tekmovalcem, je bolje, da ostanejo doma, kot pa da po naši krivdi zaradi neprimerne opreme izgube, kar so si pridobili s sistematičnim treningom.
Potrebna sredstva kljub današnjim razmeram niso nedosegljiva. Ako so zbrali smučarji dobršen del, je dolžnost osrednje vlade, da prispeva manjkajoče. Z manjšo vsoto, kot ie lani veljal samo en tečai za inštruktorje smučanja, ki jih je lani priredilo ministrstvo za telesno vzgojo, bi bila naša udeležba zagotovljena.
Neopremljeni pa na olimpijado ne moreniol
K občnemi zboru Maratona
5 let uspešnega dela no polju slovenskega športa
Maribor, 'Ji. januarja.
Zu naš slovenski, posebej se za mariborski šport je sinočnji občni zbor SSK Maratona vsekakor pomemben dogodek. S tem je Slovenski športni klub Maraton zaključil prvo »petletko« delovanja nu področju slovenskega športu. Z velikim veseljem moramo konstutiruti. du se teli preteklih pet let v slovenskem športu res pozna. Z zavidljivimi uspehi si je priboril Maraton častno ime, ki je tlunes /nuno Sirom cele države. Na polju mnogih športnih panog ju SSK Maraton oral v Mariboru ledino in nihče mu ne more oporekati zasluge, du sc je začelo športno življenje nu štajerskem razvijati re- vsestransko šole po njegovi ustanovitvi in vstopu v areno mariborskega športa. Omenjamo tukuj Ic rtipi-den dvig bilike atletike, rokoborbe, boksa iti zanimanje zu plavanje. Vse te panoge so gojili sicer že prejr toda uspehov ni bilo iu n-kcije so zamiralo eiia zu drujfo, ker niso imele nuru-ščuju. Šele Maruton jo prinesel novo življenje in zanimanje in od njegove ustanovitve do du-nes je muriborski šport tuko napredoval, du postaja v mnogih punogub vodilen Predvsem v težki atletiki, za katero se po zaslugi propagandnih nastopov Maratoncev zanima čimdulje bolj našo podeželje. V maratonskih vrstah je bilii vzgojenih tekom teli pet let mnogo atletov, ki so že uspešno reprezentiruli barve naše države nu mednarodnih srečanjih. Pa šc< v tem jo preduiačil SSK Maruton mnogoterim našim slovenskim športnim organizacijam, du ni zanemarjal poleg športno vzgoje tudi vzgoje duha. Visoka športnu kvalifikacija sc da doseči edino s harmonično vzgojo duha in telesa in tega principa se jo Maraton dosedaj vedno oklepal. Lahko rečemo, du so bili tuko zavidni uspehi, kn-kor jih more pokazati redkokateri klub v nnši državi, možni edinole. zaradi tegu, ker so v klubu vzgajali poleg športnikov tudi ljudi, du so poleg teles krepili tudi značaje.
V znaku teli lepili uspehov so jo vršil tudi sinočnji občni zbor, ki je bil odlično obiskan. Malo dvorano nu Aleksandrovi cesti t) so maratonski športniki doeela napolnili. Zborovanje jc vodil podpredsednik dr. Josip Moško, ker je bil dosedanji zaslužni predsednik inž. I.ambert Muri poklicno zudržan ter je poslal zbnrovuleejn brzojavne pozdruve. Dr. Moško je uvodoma pozdravil častnega predsednika dr. Alfonza Wunk-miillcrja, prijatelja kluba dr. Kcjž.ariu, škara-bnta in inž. Laha ter predstavnika Jug. laliko-alletske zveze in Olimpijskega odbora Fvgena
Rergauta- V murkuntuih izdajanjih Jc nato poka/al na naloge, ki čakajo Uub v bodočem poslovnem letli. O delovanju kluba \ preteklem letu so poročali tajnik Goleč, blugujuik Po/eiiel, gospodar Novak ter načelniki sekcij Smrdel, Jalte, Kcbrlč, štritel. Hoslmhcr, fiupoc ln /ol-gerjevu. Nu predlog rcvl/orju l)i>«tul>i je dobil odbor ra/rešnlco s pohvalil IVIsiclie pozdrav tir besede je nato i/rekcl l',vgen Bcrgunt ter časti-tal klubu /urudi i/.rednlli uspehov, ki jih dosega na športnem polju
Sledil" so volitve. Zu predsedniku ji izvoljen min \ p. imiii Vescnjuk. /a i podpredsedniku muriborski podžupan I' run,jo Žebot. zu II. podpredsedniku dr. Josip Mcsko. za I tajnika Jojo Goleč, za tajnikova pomočnika K rune štucclj in Polda Ltivšelova. zu blagajniku Juiuv Požcnel in zu gospodurju NacC Novak. V odboru so še: Jože Lokati. Jože Vidic, Martin Kores, Franjo Sekolec, I.ambert M jančič. Franjo Krumberger in Jože Smcrdel. Načelniki sekcij: Lolikoutletskc štelan Grinovick, težkontlotskc Peter SuSnik. zimsko«portue Fiune Kebrič, kolesarske Franc šinile, boksarske Frie šapec, plavalne Franjo Hostachcr m ilamskc Ju/a /olger-jeva. Revizorji: Ciril Grešuk, l''ranc llrustclj, Franc Jer.cbič, Ru/.sodišče: Dr. Josip l.eskovur, dr. Mojzij Jiivuii in dr. Franc Scnuubuch. — I stunovitu se šc sekciji: kcgljušku in šuliuv-sku. Občni /bor je zaključil dr Mc*ko s jiti/l-vom mu novo delo, kujli uspeh lil odvisen sumu od odboru, umpuk od delavnosti vsukegu posameznega člana
Zanliiilin s/iortnu iirvila ranjr lahko allrlukrna n/iorl ni-i/a tiri Irljll //. (Hiti Klrina. V sredo, 22. t., ln. *e vrši oh 'ill.llll url v (Ivoru.lli tioteln Metropol (Mlkltčl nn Masarykovl cesti v,u,to -zanimivo predavanje lahko al lel.skegii športnega učitelja, g Olte Kletmi, u cross-oountry ti-c.uiiigu In i>rirjirn-vi vseh lahko atletov /.it ik»nitiwi«ilisko sezono. Vabljeni lahko atleti vseh IJub-1 iilll»k 1 ll klubov in športna jiivnu.sl, ki sc -zanima /.a to naj važnejšo (cles.mi-vzgojiio panoga.
Ribnica
Vzoren mož jo bil Janez Zidar iz Brež pri Ribnici, ki smo ga v ponedeljek, dne 20. t. m. pokopali pri Sv. Križu. Bil je vzgleden oče, zmožen organizator, podpredsednik rešetarske zadruge, član načelstva nabavne in prodajne zadruge v Ribnici, mnogokrat občinski odbornik in svetovalec, tudi v politiki vedno zvest krščanskim načelom pravičnosti in poštenosti, daleč naokoli izkušen svetovalec, zvest član Apostolstva mož, požrtvovalen naročnik in bralec katoliških listov, človek, ki ga je vse okolje ljubilo in spoštovalo in ga bo tudi težko pogrešalo. Zato ga je ogromna množica prijateljev spremljala na njegovi zadnji poti, Gosp. župnik Škulj pa se je v imenu organizacij v toplih besedah poslovil od vedno zvestega organizatorja. I rdo prizadeti rodbini Zidarjevi, posebno juristu sinu Lojzetu, naše iskreno sožalje, rajnemu veči mir!
Poslovil se jc pretekli leden od Ribnice gosp. postajenačelnik Jože Plahuta, ki je poldrugo leto vestno vršil svojo težko službo na prometni postaji ribniški. V službi do pičice natančen, vsakemu pa prijazno uslužen, si je pridobi! v kratkem času srca vseh, ki so imeli z njim posla v prometu ali družbi. Od prejšnjih režimov mnogokrat udarjen, ie sedaj dobil službo v Celju, kjer mu želimo mnogo veselja in zadovoljstva.
Trbovlje
Prosvetno prireditev bo prihodnjo nedeljo v Društvenem domu. Predaval bo g, prosvetni inšpektor Iv. Dolenec.
Slabo poučen mora biti g. dr. Kajsman o razmerah med rudarji — pokazal je lo tudi izid volitev v Zagorju —, drugače bi v svojem nedeljskem govoru v Delavskem domu ne delal takih ODazk pa tudi ne tako neokusno napadal ministrov. To ni kulturno delo, za kakršno je hotelo veljati njejjovo predavanje. S tem dela g. doktor slabo uslugo stvari; nekako takšno kakor tukajšnji marksisti z desne in leve, ki so šli v Zagorje za obč. volitve agitirat in naganjat, pa so samo razburili ljudi, da je bila polomija Arhove liste popolna.
Lepo kulturno delo gasilcev se je pokazalo na akademiji, ki so jo priredili ob priliki rojstnega dne svojega pokrovitelja. Poleg strokovne izobrazbe skrbijo tudi za srčno in umsko »popolnitev svojega Članstva.
Blatne ceste. Že dolgo niso bila pota tako raz-mehčana in blatna, kakor so sedaj. Občina še nekaj posipa, okrajni cestni odbor pa kar preveč varčuje z gramozom.	*
Za kolesa ie poleg državne prijave 4 Din treba plačati tudi občinsko po 10 Din, obenem pa predložili prometno knjižico.
Na&nanila
Liubliana
I n. i:si>rniiilsl;n tlniilru naznanja članstvu, da ho Imelo il. I. m. iih /ml w uri rodili občni /.bor v hotelu nMctroiiol •/. dnevnim redom: poročila odbor-
Kako se le nekemu kemiku po srečnem naključju posrečila iznajdba
V času svojih eksperimentov ie bil neki pariški kemik presenečen z nepričakovanim efektom, ko mu ie nekai oksigenskega belila slučajno padlo na kožo in ie koža zaradi tega pobledela in postala mehka. Hrapavost kože se odlušči, pege lzifineio, pojavlja pa sc sveža, svetla in lina nova koža. Pri poizkusih na licih velikega števila žena ie poslala koža za 3 do 5 niians belejša, a tudi neverjetno mehka in baržunasta. kakor najfinejša koža na naiboli zavarovanih delili telesa.
Na podlagi edine koncesiie /« to oksi-gensko belilo zdaj premešano kremi Toka-lon bele barve (ki ni mastna). Takoi prodre v kožo. io očisti in odstranjuje zaiedalce, zožuje razširjene znoinice ter ustvarja prekrasno prozorno polt, kakršne doslei ni bilo mogoče doseči z nobenim kozmetičnim sredstvom. Vzlic vsebini oksigensketfa belila s-j krema Tokalon ni podražila. Začnite io uporabljali že danes ter motrite nične nagle učinke Uspeh ie zajamčen, v nasprotnem primeru pa se denar vrne.
nikov, volitev novega odbora, sprememba pravil in kIiiČiiJiioaII. Sfrtll frhriltlrjn t. I. bo društvu začelo nov lečaj esperanla /.a začetnike, zalo prosi, du se vsi, ki st! 'zanimajo /.It espel-iiuto obrnejo pismeno na naslov: It. 1-Jniirraiilska tlruslro - l J u hI .in mi hutrl ■ \l rini' ji nI - V.ililnjl *inlinirl. lil: 11 pred uličnim /durom ho v petrit-, 'JI., I. m. oli lihi 211 iHtrililin.
1 .V<)f'ilr> sinjim iiiw\o Irliuinr. mr, butiftlck, Ite-»Ijevu utrnili 1; mr, Dnhoveu, Kongresni ' ru l'i iu mr, Koniola.r, Vič.	,
1 Kino Koilrljrm inxa dlituM oli S. 1'eSelil ljubezni (Clanilette Colberl). Cene /aiižane.
1 Slncrintlco nlrri ml šl:n ilniilro in J iiiinuloriiii-xko leirur&ko tinistru srkrlju f.)Hhtjilliti prireli v netilk '24. januarja lih l!il v veliki dvin'a.ill OUroJneira urada nn Miklošičevi ee<sti komemol-aeijo za pokojnim prof. d« Kdo Šlajinariem. Ivoiueiui.rnlivni ;rovor Imi ime) ar. dr. Ivan PiijJu-r. Vabljeni vsi BK. zdravniki iu mpoSlovalc} zikduž.uutfu pokoiulka.
1 Slomisko 'irlrttriilliko tll'Uslrt> i hjilliljiiiii priredi v eelrlek .laiiuar,la oh (Viri na 7 ttve'"ei' pri' (bivanje v kitni Malica ua Kongresnem Iriiii. Predaval ho u. dr. I,en Trtiuuer o uioderu. m pridobivanju •zdravil In pnnlvajat l'tllu Olinilljeiia soluenn eni r. Kij« . Vabljeni sn vsi	zdravniki, lekairuorji, uiedi-
clncl, 1(11'uliioev 11 In nestre poiiiočulc,. V-lopnine nI. (tOrdje dobrodošli,
1 l'rril(ir(in.ir r itništrii 1'itirnllf . V »Vlrlek dn* ?:i. JltntlMl'.la t. i. |il'lre.di društvo Pravnik lo^no oli IS. url v jiiHličul nalilfd. dvorana šic\ ~I. predavanje. Vrcthtvn iitm/mil mlrrlnll. tli IItitrj l'rrhiQiw t) kar-triih*. Viiibimu \sti rda.ue iu nrkialelji- društvu iu ■/.IiIkII tudi icnsiindar^ke klanje, da s-- teura 7.ii.niiniVcKa ipiislnviihju v čini več.lein .številu ndideje,
M A R i B( ) K S K O G LE D A LI ŠC" R
Sredu, 22. juiiunrjii: Zaprlo.
C'1'trleli. 3.1 lanonrja ob Sili lhl.iiltl.-rii Iteil (
1'ele-k, 'ji. Jnunarja: Zari lo,
Sobota, Ki, .illlilllirja lih 'Ji: Zlu ti rudnik. Iteil A.
Radi o
va^mmmmnia«
Programi Radio Liubliana i
Srnin. jttHutirltl: 12 Soomiui n;. .loti. ^I.riius sa (plošče) 1Vremouska napoved, poročila l:t Napoved easn, ohjnva sporeda, ohveslila 1:1.1.', Slavni te tiorlsM (idošOe) 14 Vrmensko poročilo, lic.rz.nl tečaji iS Otroška ura (ude. Milcva liolturjevu, el. Niti. itlel.) lS.-.'0 Storžek in njenovo hiirknslo Jlvllenlc (XIV. ■slika) Storžek posla.in- dečuk (izvujnje člani rud. dram. družine) IS.tu Pogovori s poslušalca 1!> Napoved časa. vrenie.ns.ka napoved, poročila, oljjnvu sporeda, obvestila l!l.:ill Nue. ura- Naše kulturno žnljenie \ preteklem letu (dr. Dušii.n Stojanovtč) iz Ilolirrtula 22 Itadijski Ja/,/.. Konce ob 2II. uri.
Drugi programi:
Srnin. 2'J. jaituiirjiii Itrlprtnl' Preuo- / liiinaja 2C PreuOH iz kavarne 'Aninih. 22 lluna.i 22.1*1 1'lesna glasba Ihluuj 2(1 Lluzlov oratorli Kristus 22.«: Plesna clasha lliitllmln *lir lli.tu l'surko\ a spevo-tjrrn <Julka 31.ID Klavir 22.2a Operni .ivkester 311.80 .lazz Ti *t ■ H iltin: '. a.::u Koiuorun ttliiKlm 22 IMcmut glasba Itlm-Hnri: 17 Slulfouični koucer! 2i».""i IloUl-•zcllljcvn opera l.uc.ljii liiniiermoor	l'i u ;jn, l.i.ll.',
KonJltVlčeva opera Ko-lana 22.:||| Nedhalova opereta Poljsko kri (/.u etlteraiil istei	lintllnltirti: 2il.li,
Slavnostni koncert, prenosi Iz gledališči 1'iiritini: '.;) Lahka ula-dia 21. ('boplmivi- skla !he 2.'. Nklnilhu Zeleuskpj.ot	I',s</ \n.irljn: _'li l.'i l'i--i nnrod:ios;a-;:ili
stične mladim Hyrliii: JM.I.l Viuimka Koliba ■ lili nlflJtlirifjl: -(1.4.7 Ve,'■.■nii koio-erl rlidi.l^keu.i orl.e.stla ln solistov 1'rrt/lnltirii: 'Ju.!.7 \'elkova sin\oiirrn l'o /nblJCilt uiii<po<i< Umnim rt/: '-'tl.4.i Orkestralna adasba l.i/)xkn: ji.1.7 Pester (fliisbeul priigralo Kiiliir ■_"•(.4:> Mali radijski orkestri iu leieu-	frank! Hrt: 211.17
Zabavni večer Slnlti/arl 211.4,« lla-lijski orkeHler Iu leuor Itrrtiuitlunlrr: 111.2il Ztior jn.it.7 Prenos nimlo lilčucita koncertu Iz Ženeve.
Kvalitetne radijske aparate l'|J| svetovnih
znamk	SŽ
kot „Rodlone", „lnaclesi", .Jelefunhen", „OrBon", Jlinerva", „Si«i(i((liirflu, „His naslers Voice"
prodaja proti gotovini, na mesečne obroke, kakor tudi za hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih zavodov
„ftitDI0" r. z. z o. z. v Ljubljani
Fraiiz Joseph Schueider:	13
Cesta brezbožnih
u.
Ko sla sjiel prišla pred hišo, je stala pri vhodu množica ljudi. Razburjeno so govorili med seboj, ker je šlo za mnenje. »Kaj je?« je poizvedoval Stanko.
Preteji je. so mu hitro pojasnili. »Zgoraj pri Hribarjevih so praznovali rojstni dan, vso noč so ropotali, nazadnje so si skočili v lase!
Stanku je bil dogodek spričo Marije dvakrat neprijeten, posebno, ker je prišla domov v tem posvečenem razpoloženju. Hitro je hotel z njo mimo. Nihče ne more gori, tukoj bo prišla policija, • so ju posvarili. Nekdo je bil zaboden!
»Reševalci! pri tem kriku so se vsi razkropili, da bi dali proslo pol. Majhen voz je zapeljal tesno k .vratom, iz njega so dvignili nosilnico iu možje s Irakom na rokavu so pohiteli po stopnicah navzgor. Marija se je zgrudila vznak Stanku v naročje. Rahel uupiid omotice, ki ga jo povzročilo njeno stanje. Oslala je na nogah, Slan-ko jo je podpiral, loila njene oči so oslale zaprte. Ko je vse prešlo, je videla poglede okrog stoječih uprle vase. sočutno in začudeno, ker se jim ni zdela, da pripada v lo okolico. Tedaj so možje že prinesli ranjenca. Lasje so viseli razmršeno na čelo Obraz je bil kol zakajen 111 zabrekel od pijače, zobje so se režali od divjosti. Napol sočutno, napol zoprno ga je Marija bežno pogledala. Stanko se je s silo rinil /. njo skozi praznečo se vežo, kajti ljudje so silili ven okrog ranjenca. Mlada žena je obrnila obraz v stran, sramovala sc je, da prijiada v lako okolico. Stanka jo zgrabilo kol očitek, dn jo je privedel v sredo le Človeške reve, kamor sploh ni pripadala. 1
Zgoraj je nastal nov prepir. Ugotavljali so, kdo je krivec, in psovali so slorilca. Kletve in najbolj prostaške besede so letele sem in Ijn Ženske so druga čez drugo vreščale. Tedaj je
prišla policija. Ilili so trije uradniki, ki so z 1 vsako stopnico umerjali svoje korake, ker so ve- ! deli iz izkušnje, da se v mnogo primerih te vrste, | kjer so poklicani v pomoč, izpostavijo v trenutku j svojega prihoda izjirenienjeneinu mnenju, včasih i združenemu uporu prepirajočili se.
Slanko jc potisnil Marijo v kuhinjo in je hotel spet ven pogledal, kaj bo. Prestrašeno ga je zadržala. Groza jo je bilo hiše in začela ie močno trepetati.
Poleni je slal ob njeni strani, ko se je zgoraj s strašnim ropotom končavul prepir.
*	I
Drugo jutro se je Marija bala ili ven, da bi oskrbela svoj nakup, ker je še zmeraj deloval v njej včerajšnji vlis.
Na Manzcllijcvkino trkanje jo je spustila v sobo in se je čudila, aa je bila zgoraj vsa sovražnost spet poravnana.
Zet in zet sla si skočila v laso in eden je odnesel |>oškodbe. Vse so opravičili s pijanostjo iu si spet odpustili. Popoldne jc napadalec Se obiskal svojega ranjenca, ki je dobil lažje poškodbe, kol so najprej mislili, 111 je lahko šel z obvezovališča spet domov, ko se jo iztreznil. Zdaj jo vladal spet sporazum.
Marija je zmajala z glavo, to ji je bilo 110-(loumno.
Ko jc odšla Manzeltijevka, je prišla Nova-kovka in se vsedla zraven ognjišča. Muli i/, njene neprezračene obleke jc občutno nadlegoval nosečo, ni mogla preprečiti, da se ne bi s pačila njena usla v gnus. Zona je opazila in za sovražen os I je vzklila v nji. Iskala je izbruha.
Njeno oči so plešah" po vsem stanovanju. Snaga in red že navsezgodaj sta jo še bolj izzivala. Si si torej nekaj naprtila? je nesramno vprašala.	,
Marija se je srečno smehljala in prikimala. !
Zakaj nisi vprašala moje Edice, potem ne bi prišla lako daleč, je ob sebi umevno omenila.
Zakaj? jc radovedno vprašala mlada žena.
I5j, kaj misliš, da bo lo Stanku tako |irav? Tb ga bo stalo denarja!«
Marija je zardela od razsrjenosti. »Veseli se. kol se jaz veselim, ie jionosno odgovorila.
No, pri moji Kdici, tam 11111 pa ni bilo kar lako. Saj po-tom lo ima rajši? je dodala /. zaničevanjem okrog nabreklih ust.
Marija je zapustila kuhinjo in odšla delal v spalnico. Zdaj je trdno sklenila, da ne bo nikomur več odprla vrat. Ni se zganilo v njej poželenje po maščevanju, ampak prizadevanje, da bi si nakopala prelom med Stankom in hišo, pri čemer bi vendar ona dva ne bila nič kriva.
Zato je začela: »Včeraj je bil velik prepir v hiši,« začenjajoč s svojo namero.
I>a. ja rekla Novakovka, nič tilsla slišala, gosjia je šla s svojim možem ua sprehod!
Vsaj dosti ne,- je skromno odgovorila Marija, saj sem še tudi srečna bila. Prav ranjenca so prinesli iz hiše, ko sem prišla s Stankom iz cerkve I
Starka jc razprla oči. I/, cerkve? S Stankom?? Ploskuila se je po ineslnatem kolenu in ce začela glasno smejati. S Stankom iz cerkve? je še enkrat neverno ponovila. To mi ne gre v glavo! Prav Slanko? Njena zučudenost se je zmeraj bolj večala.
Zakaj, Novakovka? je užaljeno vprašala Marija. Stanko gotovo ni najslabši v hiši!
Starka se jo začela divje in sproščeno smejati, udarila je z obema rokama ploskaje 1111 obraz pripovedovala: Mislim, da ga Se vidim, Stanka, pri otroškcm«krstu malega Janeza tu zraven, kako stoji s kozarcem v roki, žganje mu leče čez. loko in |hi obleki, in kako pravi: »Krstim to cesto za ,Cesto brezbožnih'!«
Novakovkin obraz je poslal gnusna spaka. Marija se jo smrtno prestrašila podobe, ki jo je starka narisala s satanskimi barvami. Tesnobno si je potegnila če/, lelo. kot bi čutila majhne, drobceno roke, ki se branijo lastnega očeta. Tudi ni več poskušala skrili, <ln ic duševno strta, pre-
1 pustila je grozni ženski zmagoslavje nad uničeno žrtvijo
Oprostiti mi morate, malo moram leči. je ! položila Marija m se odlipala k postelji.
Starka sc je dvignila opirajoč sc lin obe roki 1 * svojega sedeža in odracala ven. To pride zmo raj prvi čas, če je tako,- jc mrzlo rekla valeč krivdo od sebe
Marija jc ležala na postelji in strmela v strop. Njene misli so se zmedeno podilo, kol bi bile pretresene od mrzlice: Testa brezbožnih! SlraS-n| pruliliujcvulcc, ki jo je lako krstit in ki jc včeraj žjuiraj s solznimi očmi gledal v oltarne sveče, jc bil prav isti. Stanislav Slovnik, s katerim je ponoči ležala ua isli blazini, oče njenega otroka. Stanko, ki gu jc tako nad vse ljubila. Kdica Novak-Stauko, lako sla bila zapletena, kol je zdaj spravila la imena skujiaj. Nasilne roke so združile najsvetejše stvari njenega življenja z najbolj zavrženo nesnago. Nenadno ni nič več vedela.« Ko sc jc spet prebudila, jc stal Stanko pred njo v delovni obleki. Omočil ic njeno čelo /. vodo, polom sc jc počasi zavedala. Nobene jedi ni bilo pri ognju, torej je morala že dolgo lako ležali.
V skrbeh jo bolel sleči |io zdravnika. Z/držala gu j,..
To bo gotovo še pogosto prišlo v prvem času. jc omenil.
Zdaj se mi ni mogla smejali, toda v leni sia njti mu ni vzbudilo pozornosti. Sicer se je zmeraj prisilila k temu. Zmeraj jc poskušala preiskovali s svojimi očmi njegove. Zakaj se ji ie zdaj zdel lako tuj? S-ij ji ni nič storil. Lc preteklost, ki jo io mogoče čisto zavrgel, jc bila oživljena od hudobnega jezika. Saj tudi ni bila jezna nanj, ampak «e ga je nekam bala. Siiiniijn ji je zatetiinila oči Pogledala ga je nezuupno, kol ga je videla njena gospodinja
Sklonil se je in pol juhi 1 njena usta. Tedaj jo je spet trpinčilo sumničenje, ki je zavedno zraslo v njej proti njemu. S trudno roko mu jc seuda čez lica.
MALI OGLASI
V mnlih oglasili velja »saka beseda Din t'—; ženltovanjski oglasi Din 2'—. Nolimiiijsi /nesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri iioro<-i!ii — Pri oglasili reklamnega značaja se računa enokolonska 5 mm »isok« petbne vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglaso«
treba priložili znamko.
Izvirne franc	oske nar;	ivne in	jeklene
skubilce	za vse poceni	vrste pletenin dobavljamo	
(R a u h k a r d	e n|		
A. Guttmann -	Zagreb	- Marttceva 4	
Tsl. 58-ZI - Specialna	trgovina strojev za		frihotaio
li Slo
Ekonom
vojaščine prost, obvlada slovenski in nemški jezik, v gospodarstvu dobro podkovan — išče službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Dobra moč« 569. (a)
Dekle
mirno, zdravo in mlado, vajeno dela, išče mesto služkinje v Mariboru ali okolici. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 193.	(a)
Čevljarski pomočnik
vajen boljšega dela, išče službo. Naslov: Kramer, Ljubno 115, ob Savinji, a
iluibodobe
Vinskega potnika
Slovenijo - išče večja vinska tvrdka. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vinski potnik" 646.	(b)
Samostojno kuharico
perfektno, staro 20 do 30 let, išče hotel Savinja v Laškem. Nastop 1. febru-»rja 1936. Plača po dogo-roru. P.r.udbe istotam. b
Resne zastopnike
ra dravsko banovino išče velika zavarovalnica s sedežem v Zagrebu. Ponudbe upravi Slovenca« pod »Zavarovalnica« 908. (b)
Graščinsko kuharico
(•tarejšo, samostojno, z letnimi spričevali, iščem za Jraščino na Gorenjskem. Naslov v upravi Slovenca- pod št. 887.	(b)
V železninski stroki
izvežbane pomočnike in pisarniške moči, z dobrimi referencami — sprejmem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod Ljubljana« št. 912.	(b)
Posojila
vložne knjižice daie venska banka. Ljubljana. Krekov trg 10.
Hranilne
a •• v«
hnjtztce
članic Zadružne zveze —
kupim ter plačam najboljše od vseh drugih. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Drava« 722
EESBH
ODDAJO: Gostilno in posestvo
z živim in mrtvim inventarjem daje v najem proti primerni proviziji France Hočevar, Velike Lašče, n
Sobe
ODDAJO: Opremljeno sobo
oddam s februarjem. — Šiška, Drenikova 33. (s)
I
Automotor
i
Ford športna tipa
poceni naprodaj. Poizve se pri »Aeroputu«, Ljubljana, Aerodrom, telefon št. 36-21.	(f)
I
Pohištvo
i
Trg. korespondenta
Izkušenega v tožbenih zadevah in ki lahko zastopa pred borznim sodiščem, išče ljubljansko podjetje. Zahteva se znanje slovenskega. srbohrvatskega in nemškega jezika. Ponudbe pod Takojšen nastop« !t. 891 upravi Slovenca«.
Slugo v pekarno
ob enem raznašalca, agil-nega in poštenega, dobrega kolesarja, takoj sprejmem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 905. b
Dobro kuharico
samostojno, z letnimi spri-ievali, iščem za Ljubljano. Naslov v upravi »Slovenca- pod št. 886. (b)
Denar
Vloge
Prve Hrvatske, Jugoslo-venske Banke, Srpske Banke, Zagreb, Jadran-sko-Podunavske Banke — kupuje — prodaja Merkur, Banka, Pančevo. (d)
Tvrdka A. & E. Skaberne
Ljubljana, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet
hranilne knjižice
prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice itd.).
Moderno pohištvo
v veliki izberi po najnižjih cenah dobite pri An-dlovic, Komenskega ulica št. 34.	(š)
llffrrrrill
Staro zlato, zlato zobovje
in srebrne krone
kupujem oo oaivišiib dnevnih cenah A. KAJFEŽ
Ljubljana.
urar
Miklošičeva 14
Kupimo
100 m1 tesanega lesa 10/10 in 10/13 cm, 4 do 8 m. Ponudbe na Vila« d. d, Zagreb VI/19.	(k)
Kupim
Hidrauische-Presse Ring-durchmesser, do 60—75 cm, za ženske klobuke. Kupim samo proti garanciji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 889. (k)
Posestva
OroOen oglas r •Stai/fM*" oosestvo ti hit/0 proda; če ie nt t gotovim denarjem pač kupca ti s kniiirrr tla
l»m«»tm»»m»»h»m»t
Prodam posestvo
20 oralov, ob banovinski cesti v Črnolici. Sv. Jurij ob j. ž. Martin Oset. (p)
Prodam ali oddam v najem enonadstropno hišo
gostilno
in
p ekarijo
v Medvodah. Poizve se pri: Ivan Avguštin, Reteče št. S, ali kolodvor Skoija Loka.
nffifrffnffl
Ce avto svoj stari prodajaš, aT motorja bi znebit se rad bri kupuv ti mnogo priženi llnvfnčev na t mani? inserat
800 do 1000 m"
suhih desk, 20 do 100 mm debeline — prodam po ugodni ceni, tudi na knjižice. Martinec, Ljubljana, Prule.	(1)
VINA
Centralne vinarne v Ljubljani
bodo zadovoljila Vaše pivcenajbolj 1
Krušno moko
za črn domač kruh in koruzno moko za žgance, vedno svežo dobite pri tvrdki Zorman, Liubliana, Stan trg Tel 26-37
»»
Slovcnčeva' podružnico
LJubljana, Turševa cesta
(palača Poštni dom) sprejema vsakovrstna naročila, tičoča se „Slovenca", in daie tozadevne informacije
Vsa zimska oblačila
smo znižali 10—15%. Anton in Vladimir Presker, Sv. Petra cesta 14 (1)
A % Telefon 2039
✓ > PREMOG KAUBOPAKBTB DRVA. KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica š». 5.
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. Piccolija y Ljubljani
se priporoča bledim io slabotnim osebam.
KUUČ SVETA ZA VAS JE
Typa 944 A
Din 120-
m e a e e n o.
PHILIPS RADIO
PREJEMNIK
T)-pa 944 A 2-j-i cevni radio prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, skala 7. izpisanimi imeni postaj.
Cena ........Din 1995 —
na obroke, naplačilo . . Din 159'— in 18 obrokov po . . . Din 120-—
H. SUTTNER
Prvovrstna izdelava • Nizke eene • Dolgoročno odplačevanje • Zahtevajte brezplačno predvajanje pri zastopstvu
LJUBLJANA CELJE
Aleksandrova c. 6 Aleksandrova c. 9
HERSAN CAJ
ZDRAVJE
s pomočjo zdravilnih svoistev raznih zelišč se dobi, ako se uživa
,.HERSAN ČAJ"
mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R. W. Pearsona, šef-zdravnika
v Bengaliji (Angleška Indija). Po večletnih izkušnjah je neovrgljivo dokazana velika vrednost
»HERSAN ČAJA"
in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, revmatizmu, obolenju obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupljenju, zapeki, protinu (gihtu), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebeleniu.
„Herian čaj" se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj:
..RADIOSAN". Zagreb, ul. Popa Dukljanina 1
Reg. S. št. 14001 -z. dne 6. VI. 1934,
I R 688/35—5.
Prostovoljna dražba nepremičnin
Na predlog lastnika: Oblastnega odbora Mariborske oblasti, odnosno sedaj Dravske banovine zastop. po drž. pravobranilstvu v Ljubljani — se prodajo na javni dražbi spodaj zapisane nepremičnine za pristavljeno izklicno ceno, dne 15. februarja 1936 ob 9. uri dopoldne, kot celota. Dražba se vrši v pisarni notarja Franceta Burger v Celju, Dečkov trg. — Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Zastavne pravice na zemljišču zavarovanih upnikov ostanejo nedotaknjene. Odkupnine se plača samo tisti del v gotovini, ki ostane od cele vsote po od-računanju prevzetih bremen. Za potrditev prodaje ima lastnik rok 30 dni premisleka.
Izkupilo prodaje in sicer znesek 358.388.43 Din je plačati Hranilnici dravske banovine v Mariboru ostanek pa pri blagajni kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani.
Ostali pogoji prodaje in plačevanja se smejo vpogledati pri notarju Francetu Burger.
Nepremičnina: zemljišča vi, št. 338 k. o. Celje mesto:
hiša, tovarna in dvorišče, pare. št. 269 22 a 94 nr
vrt, pare. št. 305 ......... 1 a 43 m2
vrt, pare. št. 303 ......... 12 a 52 m
travnik pare. št. 302/1 ....... 11 a 32 m-
travnik pare. št. 302/2 ....... 3 a 80 m-
Izklicna cena 500.000 Din.
Sresko sodišče v Celju, odd. I.,
dne 17. januarja 1936.
+
Hranilne knjižice
orodaste ali kupite
naibolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje I Priložite znamko! Rndoll Zot6, Ljubljana. Gledališka ul. 12. Telefon 38-10
Za »Jugoslovansko ,;«karno< t Ljubljani: Karel
Potrti globoke žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naša preljubljena soproga, mamica, hčerka, sestra, tetka in svakinja, gospa
Nuša Mcstlizh
rej. Jtakcvec
danes opoldne, po težki bolezni in previdena s sveto popotnico, za vedno zapustila.
Predrago pokojnico bomo spremili v četrtek, dne 23. januarja 1936 ob pol štirih od žaln« veže Stara pot 2 na božjo njivo pri Sv. Križu. L j n b I j a n a , dne 21. januarja 1936.
Užaloščeni soprog Josip Mosetizh, sin Milan, hčerka Nnška, mati Vekoslava Rakovec, ter družine Rakovec, Frantar in Pehani.
Tinčkove in Tončkove prigode
233.
Zbogom, Vau-hu!
Ko so naši prijatelji prišli do spluva. jih jc gorila že čakala. Mogočno se je utuboriln na strehi in jim s kosmatimi šapami mahala v pozdrav. Pa šc nekdo jih jc že nestrpno čakal na krovu; vrli kiiža Muki. Veselo je mahal z repkom in bevskul tako lepo, du si jo kapitun Mrhar od ganotja zatisnil ušesu.
-Zdaj pa le hitro odtod!« jc zuklical kapitan Mrhar, ko m bili vsi zbrani na splavu.
Tonček je pograbil drog in začel porivati spluv od brvi, ki je držala na otok, poln skrivnosti in groze.
Nenadoma jc i/ pragozdu zadonel zutegel krik. Gorila je prisluhnila in nekaj čudovitega sc je moralo zgeniti v njenem srcu. Planila je s streho in jo brez slovesa ubrala po brvi v smer, odkoder je odmeval zumolkli krik. Pragozd jo je klical. Njegovemu klicu so ni moglu upirati.
»Vau-hu! Vau-hu li jo je Primožek klical nazuj.
Gorila pa se niti obrnila ni. Brez slovesa je zapustila svoje varovance.
Gostilničarji,
tovarne
(Remec-Co, <Duplica - Kamnik.
ako hočete biti res zadovoljni — kupite trpežne, solidne in lepe stole
+
Dne 20. januarja 1936 ob 18 se je v službi smrtno ponesrečil gospod
Viktor Povše
p. t. višji tehnik
Pokojni je bil pri postaji uslužben od vsega početka ter v izvrševanju svojih dolžnosti vesten in zanesljiv.
Ohranili ga bomo v najlepšem spominu.
Pogreb bo dne 22. januarja 1936 ob treh popoldne izpred hiše žalosti Tržaška cesta št. 11.
Uprava Radiofonske oddajne postaje
t Naznanjamo žalostno vest, da je naš ljubljeni, dobri soprog, oče, stari oče, brat, svak, stric, gospod
Fran Sušleršič
posestnik v Sp. Hrušici St. 10
v torek, 21. t. m., ob 1 zjutraj, po dolgem, mučnem trpljenju, večkrat previden s tolažili sv. vere, v 76. letu starosti, Bogu vdano zaspal Pogreb blago pokojnika bo v sredo, 22. t. m. ob 3 popoldne na pokopališče k Bož|emu grobu v Stepanjo vas.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi Božjega groba v Stepanji vasi v sredo 29. januarja ob devetih zjutraj.
Ljubega blagopokojnika ohranimo v trajnem spominu! S p. Hrušica, dne 21. januarja 1936.
Žalujoča rodbina in sorodstvo.
Izdajatelj: Ivan Rakovec.
Urednik: Viktor Čenči«.