St 17. T Gorici, cine 26. aprila 1895. Tecaj XXV. „Soda" izhaja vsak pelck a jioUlue in velja s priloro „Gex|i• riartkl Hit • vred p<» poSti prejemana uli v Gorici nci Join pnSiljana: vse lelo.....irlil. WO, pol lela......2-20, it'lit lelu .' . . . , MO. Za tuje dezele toliko veL, koliknr je vecja poslnina. Delavcem in ilra^iin inunj premozuiui iiovim naroi'-iiikoin uaroi'-niiio znizamo, ako *e ojrlase pri npravuUlvti. ..Fr'lirte" izliaja vsakili 14 (iiiij vsak dnijfi torok in volja za cell) lelo SO kr. „Oofpodarskl L9st" izliaja in so jirilu;;a vsak iiu'spi- v ob-se^'u lt» stranij. Kadar je v petek praznik, izitleta" linla Le v fctrtrk. SOČA (Izdaja za dezelo) Oznanila in .PDSMIICE' plafnjejo se za petslopno petit-vrsto: 8 kr., Le se liskajo 1 kiat, 7 . . . 2 , 6 ... 3 , VcAkrat — po poKOilbi. — Za vefjo Slice po prostoru. Posamitac Stevilkc dobivajo se v tobakarnali v Nunski ulici in v Solski -.iliei, v Trslu pri Lavrcnfiifiu nasproti wlike vojaSniccin pri l'ipauu v ulici Ponle dolla Fabra po 8 kr. Dnnisi poSiljajo naj so uredniJlvu, naroinina in reklamarijo pa upravniStvu MSoLc". — Ncplaeanin pisem uredniSlvo no sprejoma. -- Rokopisi se no vrafajo. UredniSlvo in upravniStvo je v Gosposki ulici ». IzdajatelJ In odgovorni uradnfk Andrei Gabrscek. „ Bog In narod !« Tlska „Goriftka TUkarna A. Gabrftcak" (odgovoren Josip Krmpolie). NaSe 2eleznice. H. V zaditji Slovilki sino ouienjali ob krat-kem znatueniti flanek inzonirja Karla H u-chelena v ilmiajskcin strokovneiu list it J) a s 11 a n d e1 s-M 11 s o n in" /., iliiij, 11. t, hi,, v kateroin zopet odlofun in s proprife-valno besedo zagovarja p r o d o I s k n z e 1 o-7. nico. — Prokratki snio bili zadnjif, zalo se daues vrnomo k team flanku. To storimo loliko raj", kor je uprasanje o predelski zeleznici prislo zadnji fas zopet na dnovni ml, a vseb tins bodi skrl», da so olirani na povrsju in dakonofno liuli zmaga. Delajmo in upajiito, kajli slevilo prijateljev raslc od dnova k diievn, lo pa eelo v takili krogih, kjer hi jib \w bili piifakovali mj pn-d par loll. -— V kralkfin sprojme juvsvitli c o s a r vi'liko depuladjo zaslopnlkov naSili obcin v SoSki dolini, ki Ito priisila nakloiiji'-nostl prodi'lski zoliv.niri; po/.nojf so di'pu-taeija prodslavi tndi raznini miiiislroin. I'ar duij polom pritlo na Dutiaj *i> uoka druj,'a doptilacija iz scviTiicjSih pluniiiskili dczt'l, ki bo prosila za zflozniL-o eoz T u r o s podaljs-kom coz (skozi) Pro do I po So-ki dolini v Cioricu. InziMiir H A o li o I o u jo tnroj zelii iislroKol loin dopnluoijatii s flaiikom v loin nplivnoiu slrokoviioni listn. Iiizoiiir H ii o b v I o n jo ?.o dobro znan borilolj za prodi'Isko ziilozuioo; napisal jo zo cinromno razprav in olankov in imcl jo zo lopo Sk'vilo prodavanj prod iinonUnn jrospcnlo v prid loj zolv7.ui obob slrank, tiamrof : zoloznico Ki slrioa (v Hozni dolini na Ko-ro5kcm)-.J a v o r n i k-S v. L u c i j a-(5 u rica ; la naj bi so polom zvo/ala s TrMoin o«'Z Do! do Nabrozino. Ali Hiicbolon pobija to trio prav Podllstek. Yecmi Hd \r Zagreb u ali 7 Trl dni tuge In nevolje. Spisal SfiiOit, pit'vol J. F, l'atontatos. V isloin Casn so jo fula boseda, ki «o je glasilu konstilnoija ali iistava, in ta bos.'da si nt bila So popobuwia ngladila pol. t.j, z^ro- dikvso jo, kar so v na^oin drfcivnopraviioin j» u pravi: piislo nam jo xopol sobsco j -vo. Mili Hozo, kuka ombsa so no zgodo; up! Bozo, kaka ftidosa so pa so zgo.lo; usl» ;-!iio iiicirojo povodali, in doioma ln.li no i jo, kor — § l»S- k. z.; nbi> so jib no i re nasliSali. in kaksno (mli note posebno ji *oioro nnglodati, po^obno kor so mnogiin v "7T vsa la oudosa pr.ni trn; painol jib no aioio pojmili, posebno ona, ki ni vajona sliSati bajko o nslavi, kaloro smo broz toga •Profuckali" lola 1S-18. Coronini jo odSel, kor po pravu iro-jodno kr.sljovino ni mogol bili brvaSkim ba-"om: P°kojni ravnalclj zagrobske ginniazije ,,c zapnstii Zagreb, kor ga, kakor ,vornoga sin;, majko $]ayo^ 1)0[rebuiej0 1)ralje sto. K«- i. kalorin, provaja, kakor sliSimo, Sa-.ista v slovenseino. IMOsJo orja namesij se na akadomijo zopet atari kameni ?rb tro-jedne kraijovino, kntori jo .Consulitus Jarz et Preinru" faktieno lezal v blatu; bralje odlocuo, kor bi bila daljfta in tlraAja. Njo-g«iv rai'ini ka/.o to stovilko: :!l km. zi'lozn. |io liozni .loliiiT:C>(l(MMM> gld. :il , . (oz Karavanko 17.r»()lMM)<) . itt . r , Hfiliillj-S. Liir.:i.*i,fHMMMIO . sknpaj 111,(100.0(1(1 gli], s poilaljskoto roz Dol do Nabrozino pa Mill .">! inilijonov gld, Ti ogronini slioski, pravi lb. so oplasili tndi dosodaiijo zvoslo xagovnrnioo rooono zoloznico, trgnvinskn zborniro v Linen, da so jo obinila do «lo-Hnoga /.bora gnrnjoavslrij-skoga. naj la naprosi visoko vlado, da bi pri prisojevaiiju r.i/.nib inu'rlov vxola poSlov Imli podolsko x.oloznioo. Dozolni zbor jo i-'oglasno sprojol tako rosolncijo v soji ^,">. liirja. lii'ieliolon zolo bvali lo rosolncijo. I'rnvi, da jo zolo iiiiicstna in nlcinoljona, kajli lo/.ko bi so niogol nillm'ili voslon flovok za lo ali ono zeli'zni^ko cilo, lioklor ni Imli prodol-s k a proga nalaiK'no proneona po uovoilob-nib loiiioljib in ni za njo novoga prondarka, kajli nacrli prod X> li>li so paO zo y.olo zaslarali. Na to priniorja prodolsko 7 boliinjsko orlo in pride do sklopa, da bi vuljala pn-doUka zolo/.nica s poilaljskom fo/. Dol lo 110 mil. gld., doeim bi bobinjska po/rla .'tl mil,, I orej vot-' col i b -2\ mili jo no v gld. H'a rax.locok jo vrodon pumiKloka, kajli z itjiin bi so dalo narodili voliko dobivga. Ako bi vlada, praviD., /rUovala lob ti 1 mil. za zgradbo krajovnib (lokalnib) /ohv.nii', bi prlza-doti kraji v.lo/.ili za njo golovo drngib IK) do 10 mil., a slo svoto bi z^radili labko .lo hiOO km. krajijh zolo/.nic. kar l)i paf bilo dr/iivi in probivalshii v noproiao.iinljivo korisl; Ijnilstvo bi si opoinoglo in s loin bi rasli tndi dobodki davkov. Kot glavno zoloznico, ml kab>r«so prodolska zolo/.nica imoimjo lo kol podaljsok do niorja. imeniije soveda ono ci/. Tnro (gorovjo v sfvernein doln Koroskoga in na jn^'ii Soino(!i-askoga). Vondar jo D. ninonja, il:< ta zoloznioa so labko zgradi so piodno so morodajiii krogi zjudiiiijo za prodolsko ali b o b i n j s k o /.o1t>;ciiico, kajli obc bi labko sb..:ilo koi podaljsok do mo.ja - v prvi vrsli soveda prodolska. Vondar naglaSa to H. sum, da so zo jako oblaja odtisovljoiije za boliinjsko ^.oli-znico, kajli l.uisko mor|or.jo oil slrani iiiiiiisiorslvi jo b;ijo dalo jako .umi-godno nspobo. Sicor pa so zdaj, kakor govoro nasa zatipna porooila W./m dobro poin'-onib knlis, jako noiigodni Oasi vsakomn namora-vanomii zolozniskoinn pod jot ju. Trgovinski mi-nistor gror Worm brand so rad pobaba z naslovoin no(':ola i/.kolirnili zoloznic'', ali moz Madjari dokazovali so nam, da mi nisino njib prijalolji. naSo znpanije so mnogo ro-prezentovale v „pnblico - polilicis", no vom, koliko odgovora so dobilo: nas sabor ni bo-loi vgrizniti v kisolo jabolko, pa vojaski glasbeni zbor inn jo sviral za^nsnieo - -valjfok; (lopuliO jo imol pasli pod proiskavo, kor so ni boiel klanjali j)rorokn Mnbamodn; akadoinijo in vseiu'jilisc.1 imamo zo — lia papirjii. Cjcvsni so so prolvorili v posavoo, posavoi so prolvarjajo v Si-lnnorlingovi'o po .(.ilasonisinom" barotnolrti; ^dMiropinc* spre-nionilo so so v snrko rdoeogajianico, lo pa v koiiM-rvidivnc crnogajtanieo: ,Agraniorii:a* pravi, da bo kakor »noodvison" lisl branil slo-vaiiska prav;!; bololrisliona liloralina so ninozi kakor dololina - trava po bladm in dozjn; nasi igralci igrajo v »lodi?cu saino brvalsko igro, ko jo Hrambilla dobil pa-kracki dokrol (nainroc ndpu^on j<» bil s svojo nomSko drnzbo): mnogi ljudj. nvidovajo po malein rosniCnosl bosodij vitoza Scbmoi-lin a .sains roi pnblirao snprema lox osl*, niisloci si, da jo njil.ov domorodni Irobnii ropnblika. Ali oonm vain na novo pripovc-dnjom vso lo ondno zgodo, kakor naslovanjo v narodni posni; seslavili bi iz toga pnpolon koledar: on fin, mi imamo na e.oln nslavo in zivinio v lako lopeni tasn, kakor vodri dan v apriln. V islom Oasu jo todaj priSol vetni ?.id Irotjikral v Zagreb. Na brvaaki granici zapazi dosko na pol Crno in na drugi polovlci je bilo napi- jo pozabil, da j<> zdaj avslrijski minister in no .dcfcolni oco" slajorski. Tndi jo tako slrir-ftno zaljnbljoii v ozkotirno zoli'znieo, da no spo'.na svojo zmolo \kljilo jasiiini ngovoroin od vseb slranij, kajli lo /.oloznieo so jiokiizalo svojo nopraklicnosl povsom jasno v lokn zad-njib lot. l.jiuljo so jib nili no poshiziijoju, kor jim uzrofajo provof slroskov z vodnini na-lagaiijoin in razkladanjom blaga, kajli inali vozovi lob zoloznic no niorojo vozili po zeloz-nieab z iiorinalniiii liroin in jo Ireba I orej l.lago vsoloj prolagali. Ili'ieheleii obx.alujo daljo, da so Trzacani zolo inrzli nasproli toinn vaznoinn iipra^anjn in da so lamkaj so do zdaj ni nslanovil po-sobon odbor, ki bi so polcxal za najni/odniso x.vox.0 Trsla z nolranjinii dezelaiiii. Kdino Irgovska zlmrnioa jo doloma iiakloiijonu pro-dolski zoloznici, nieslni zaslop pa joj jo nas-prolon in dola so vodno za zoloznico D i v a-•'•a-boka. koj takol'r' Nas zolo iiierodajon vir pravi, da moslni ofoljo naim-noma po-spoSnjojo tislo zvozn z nolranjinii dozolami, o katori so proprifani, da je najslabsa in da so vsied toga nikdar no zgradi. Oni no ma-r a j o I o » n o j s o z v e z o z a >¦ s I r i j s k i-m i d o >, o I a in i! Vesoli nas, da lo prepii-canjo pnidira tndi v visji krogo! Konei'iio pravi II., da je Midi vlada (pa broz grofa Wnrinbranda!) proeoj sproinoiiila svojo slalisfo nasproti n..vi zvox.i s Tisloin. Nova ;.ol(>zniska zveza bi pa poslala posebno polrobiia t ti41 j lodaj, ako bi so podrzavila jn/.na zoloznica, kajli Madjarji bi svojo progo lo zelo/.nico zolo izkorislili v prospob lloki in v skodo Trsln. Zaradi leya' je pa dolznost naso vlade, da oskrbi dingo piv^'o, ki povsom onomngofi tako madjarsko b'kinov.injo. S tern naj koiieamo za danos. Upaiiu., da smo dosli ja.sno oznacili vsaj nckalcro glavno niisli Itficbolonow razpravo. O elankib v J\ o i o b sp os I iu pa pribodiijic. Rodoljubne misli. Iz peresa mladoga, zolo "inhdoga ro-jaka smo projoli ta-lo dopis: 11. I. j n b I j a n o, ii.'b aprila. — Poro-(••ali sir zo o nasoni polrosu. To so vain bili grozni Ironolki, katorib naj, liog daj, nikdar voi: no dozivi nasi prvoslolnioa. D.i bi trajal snnek It1 nokoliko sokond daljo — no bi bilo danes vec naso l.el.. I.jwbljane. Kak bi bil polom ndaicc vsoinii Hlovonslvu ! I.judjo so bo/.ali iz bis mi pol nagi, bolniko, otroko so vlacili na pinslo in nii«lili si morcino obii|)iii polozaj oiiih, ki so imcii kalerega svojib dragib limrda na siiirlni poslolji. Jodon Oaslnik je grozo zblax.nol. No moreino opi-sali vsoji prizorov, vseb nlisov! .lodnoga - sano: „Kraljovina llrvalska". No kaj boco ta crna polovioa, kaj jo bilo In napisanoV <) voctii Zido, kaj znaci loV Da bi vodol, kaj o In st.ilo, bi ti sreo zazoblo, oko bi li se zasolzilo. In kaj jo bilo In? Dvo bosedi, dvo in li bosedi: .Kronlaiid Kioalion". Ali veS, kaj sic to dvo bosedi? <'ela dolga kronika nasega narnda, dosol lot po sloviln, i/gnbljon fas za narod; dvo bosedi ali tisof slrnponili slrol, ki so paralo nasi siroti dnso; dvo bosedi. ki sto nam oropali mirno krogo; ihc bosedi, ki sto bili prici naso novoljo in no-voro mnogili nasib sinov; dvo bosedi in evan-goiijo nonninosli, samovoljo, robslva; dvo bosedi. ali iiialeinalii'ni proizvod onili na.sib Kl.OOO sinov, katorim so kosti bole po madjarskili pnslali. poko pod tilijanskim soln-com! Ali so slrasna pot a ljmisko zgodovino! V Hcnotkali jo volika dvorana, v loj dvorani so slike vseb doz(*v — ali na cnom inosln ni slike •. in zakaj ? Til je imol biti starcek Marino Faliori; to Crnilo jo sponmilo stare bonoSke ropnblika nee ono dobo. ko so jim jo nrivala samovolja, gazof slaro pravo naroda; lo frniio je tnzen list v zgodovini HenoCnnov. A tndi ona niCvrerina (b'voiin doska, ki jo pomax.ana s crttilom, ona doska kraj Sotle, je frli list v nasi zgodovini. No bilo nm slopnje no spomina! No dokler jnx. pomakain poro v krv nasega naroda, dokler po pnpirju riSem luJino jereniijade, voCneimi Zido ni bilo vee do Cme deske; on ni vedcl, da vendar sniemo zopet krstili lirvalski, pa je mislil Iragikomifiiega — naj pa lo povoin: V noki goslilni |ieli so ravno: ,Pri nas jo korajjia, pri vas je pa ni!» — ko so polroso. „ivo-rajzarji" so pohrali polo, .siuvnoslui govor-nik" so jo pa skril pod inizo. Pogloil na nokalori> nlico jo fcnloslon, poglod na zbogano probivalslvo, ki labori v barakab in sotorih, pa naiaviiosl prosnnljiv. Slnzbo bozjo vrso so na proslom. Zavliulala jt> bedn. I.jniloinilo roko obdarnjojo na dan nad tJlHM) slradiijofili. V lob dnovili poknx.al jo svojo sprolnost sodanji moslni zaslop in dnsa njogova Ivan llribar. (Ali so bodo se-daj pronelialo 7, zabavljaiijom V) Nolranjost bis (no (ako znnanjosl) jo slrasno razilojana, nokjo niorali so v krilifnom fasn skozi okna in po lostvi reSili Ijndi, V lakib bisab jo prepovodano utanovali, kor so bojo, da so no bi vsak fas kaj podrlo. Kodor moro, bili na dozolo. .^koilo jo okolu ."> inilijonov. Kako labko pri loj volikanski skodi oslabi Ljubljana, — Da pa so naso srodisfo olirani in skoro pomliidi, zalo Slovonija na nogc! Opo-zarjain na fliinok Askorfov. Vodilni misli, mislini, pri(lni7.ijo se vsi: ,Vhii Slovo-n i j a p o m a g a j I. j u b I j a n i I" V prvi vrsli naj bi lukn ]ioinof. prisla polom cor* kvonib darovaiij, ki naj bi so vrsila po vseli sloveiiskih skofljab, Prosimo iinononi Irpefih Indi vaso corkvono olilasli, da so iisinilijo Ljnliljano in njene okolice, Dragi braljo, nilo-lox.ilo si> ¦¦-• ako so bodo vrsila v obiloin sloviln lob darovanj! Ljubljana jo obilun in unjiie pod pure |)olrebna —• kor »oe jo no li.ibi, propado in sredisee slovonskega naroda nlcgno poslali volika, na jail podrbi vas". Ilvala Hogu, da darovi ¦>.{> prihajajo nadojamo so Indi zadoslno divavne pod-poro, ¦ in kakor so govori, nlogno nas prili pololazil osobuo nas promilostljivi cosar. ()prosl, g. urodnik, da razlogani svoj dopis. Ali nokaj o lako izrodui priliki uiorani s(; povdarjali. V trouolkili bridkosti so j<> videlo, kaka jo Ljubljana v rosnioi, koliko jo v njoj rosniciio poboznosli. l.judjo niso provof taruali, kakor bi so bilo morda xgodilo v prvom slrabn pri onib, ki vodno vso pripisu-jrjo ^olcniontoiii'* in prav nif bozji inofi, ki jo uslvarila to silo, ki jib vlada in kroti. IJozni voneo so jo glasil, in ta poglod na klocofo, Iiogu udano Ijudslvo je bil lako gov Ijiv, da bi mora! inioli kamonilo sreo, koiimr bi ostalo oko suiio. Taka jo Ljubljana in nif drngafna. pa naj jo nokjo, n. pr. o fasn vo-lilov, .so lakii grdo slikajo. Sknpna nosrefa in slrali uplivala sla tndi nokoliko na prov-zi-lnost dubov: polros razgnal jo vsaj za sodaj tislo domaf.o Bklanjo" po fasopisib, in prav ob loj grozni priliki opazi so, kako noznaton jo uzrok prcpiru. Hraljo rojaki: naj nozgoda niniri imso dubov o, napolni srea iiasa z braloljubljiMii ! Saj je vofinn vondar tako dobra, tako vorua! Mi sami sum inioli priliko proprifali so o rosnici zadnjoga slavka. Molila jo gospoda in prosto Ijudslvo s pravim zaiipanjom v Doga, da On svojo Ljubljano no pogubi, one svojo Ljubljano, v katori ga fasto polno cerkvo ljudslva in ki jo mod volikimi mosli pripox.nano pravi bison kakor mnogo vrlib bivsib nasincov: nDas isl oin Ibibonstftek!" Abasver jo nalolol ?. ofo-som na fudou prizor, mnogo bolj fudon od fine dosko, ali vondar v zvox.i s irno dosko. Na poli nizo jo vrsla kofij, v kofijab bili mo/.ki in zonsko, stare in mlado, voliko in male. Stari mozakarji so si nataknili na glavo x.olouo fopico x. zlalimi trakovi. Z lie jim jo odsovala oloznost, iz oCij potrlosl. Kajpomoni to? Sc'ilov .pjonlorjov*, poslodioa frno dosko, prognanslvo ,lb>x.irksvorslauda", katorim jo brvaski krub lako sladek, br-vaSko vino lako prijotno, in brvaski narod tako oduron, pa tako tolsta inolzua krava. liilo, pa se spominjalo; „pjoulorjiu so solo, vsob narodiiosli, Nome', in tndi — zakaj hi no povodali rosniee — mnogo .slnvauskili bratov1 ; toli srefo, da je z njiiui odslo mnogo „dnmaLih sinov"! Abasver so tndi noboto spominja ogiplovskoga izsoljovauja. Mej toini rovozi jo bil Indi njogov znaiicc Edvard s svojo Amalijo. Ali nm dozori x.lalo grozdjo v novi obofani zomlji, kamor se vrafa? Oilajlo samo pazljivo ,AmlsbIatl" n poviSanju v sluzbi, golovo ga dobilo lain za nokaj dnij, kjer mil jo x.a zaslugo v Ilrvaski dozorelo zlato grozdje. Abasver je roko! v duliu ,x Rogom" tomu iransporlu, krenof po poli proli — Zagrebu. No, da si ga videl, Cilalelj moj, na svojo oei, da si sain videl tega junaka one male tragedije, veruj. mi, da bi ga ne bil1, I izpoznal; la clovek „kosmopolit par excel- najfistojsa, najposlonojsa! Znto pn bi Imli niorali odsloj, bo|j kakor proj, obsojntl llslo zvrogolonje o Ijubljanskom .libornlixmn". mti-roina abrozverslvu", kaloro jo So nodnvno pregresil noki list, Ttida lo lo mlmogrodo I Zn ljubljano jo po polrosu volika novarnoBt, kor uokalori hisniki no bodo mogli voft x.i-dati, da pride marRikutoro pososlvo v uo-pravo ali cob') zidovsko roki^. Pozor na In! Pozor pa Indi na 16, da slovoiifiku vefina v I. rnx.rodu kaj no Irpl! Trolm jo kropko or-ganizaoijo! DO PI SI. Ik Uttvhvi. (ITkradciii „hvqbrni" /.von b r o s I o v I s k i). — I'llovoftl vo (nil vsaj krislijanslvo) iiliiia nmolnoga gl.iHbila, ki bi bilo lako v obfn 7,1111110 in povmid ra/,-sirjono, kakor jo /, von. Zvonnvo po/.nu nioMim in setjak, bupliu in airuiimk, olrokiu nui>,ak; zvonovi so nuvailn! v volikih moslili kakor v osatuoli gorski vasioi, In vondar, ako bi /.niik glasbiln govoriti, nobeno bi no iniolo loliko bi?,ili 0 flovoftki novodmiBll kukor kvou, Hiw-von posfloo i/.dolnvalonv (/.vonnrjov) ho no bavi f.loviislvo V. /.voiislvom; vodok jo 00I6 glasbi>iiik, kalorl bi vodol 0 IiIhIvii kvoiiov kaj voft kakor prlprofil flovok. 1'ri loj Hplofini iievednosli jo loroj prav iiiiravno, tin ho full skoro vsiikdo sjiOHobnogn, du hiiio sodlli zvonovo. Kako ko tako sodbo, lo ni loliko mislimo. Du no ooonjajo najvofjo zvonsko pokvoko za imjboljso zvonovo, lo 9.0 ni vof, tako uoiinvndno. A noprijolno jo paf. to 7.11 pravo zvonursko mojslro, katorim osobna fast iu sposlovniijc do uinotiiosU 11c dopiiMatn, da hi xlorubili novodnost v tako iimiizniio sobifiiost. Zal, da bo li nozdravi odnosajl tikoroninjoni ludi v naSoin ljudslvu na Go-riskom. Prod nokiuii dnevi sla mo poselila zvonarja brata do Poli iz Vidma tor mi to-zila, kako tczko jo izlivati po.slono zvonovo nasim slovenskim obfinam, ki zabtovajo in a j b p. o teio, a nizke glasovo. NaSi slo-vonski braljo na Ueneskem so noki pamot-nojsi, vedof, da je trcba zvonu za krepek, poln glas ludi primorne te?.e. Uf imo se loroj pri njib! No dajmo, da bi nasi polomr po-dodovavsi naso scdanje zvonovo — smrkavco, prisojali nam inanj nkusa /.a pravo zvonsko mnotnosl kol nasim nesreenhn bralom bc-noskim, kaloro zavira ilalijansko vlada v oiniki, da bi jo mogla proj iznarodili. Po-Iroba, ziva polroba jo, da so, ko zc lopo na-produjomo v raznib strokab narod no pro-svolo, vzbiidimo tndi v loj slroki ix. olrplo luvednosti. To, in jodino to je smoler 1110-jim dopisoin o zvonovih. Da nesodim krlvo, lonce", sovraznik vsake britve, vsakega mndiiega fasnika, je bil toliko ginjen po be-sedab zagrebSkega policijskega poverjonika, da so j« povsom civilizoval, pvedno se je zopet vrnil v Hrvasko. Hrada mu jo lepse obrila nego najlojalnojsomn »Bezirks-Vorstandu", laso ima ostrizeiic kakor kak kapucinar; na glavo je nalaknil cilinder in naso vrgel frno .dvoropino", kalere Skarje so se neprcstano zahadale v majko zemljo; x. ono besedo, Aliasvor ni bil vef. ona divja, demokratifina slika kakor proj, on je bi! bolj podoben 11a-ftomu nokomu .Brudor .Tovu", kateri se ne malo baha, da je postal Jlanptmann bcim Civile*. Iz logs in iz mnogo drngib primer so vidi, kako silno upliva policijska naredba na politifno doslednost nekib ljudij. Ali ludi takral so jo pisala slaba Abasvern! Njegovi rax.logi, katori so se lakrat protivili starodavnemu nafelu njegovih pra-dodov, so ga privcdli v gornjc skripce, kjer jo hotel s praktifnimi rerormnmi zagotoviti osebno svobodo. V tern poslu je priSel mnlo prcpox.no in prezgodaj. Prcpozno, kor je osodopolno niunicipalno gospodstvo frnib surkaScv vso jednako se motilo mirni in prcpokorni fiul nasega mosfianslva; prozgodaj, ker'sta v islom fasu nek vibar in nominalni urodnik sirokemn svelu brozimenoga lists bila jedina ciliiulraSa v Zagrcbu. Pole? toga ni so bila politifna stranka broz obzira na-naroilnost tako snvuln, a pnlonti so bili na-Semu delinskcmu zclodcu So pretrda brana. Dalje slcdi. poirjiijeine dejsfvq, o kaferem govori naslotr tega.,dopisa.*) V gorenji Brestovici je bil minoli mesec ukraden mali zvonCek, ieZek blizu dvacenta, star 269 let. Tak6 porofievalec iz Brestovice v 13. St. .SoCe". KraSki dopisnik nemSkega lista trZaSkega je pa hotel biti modrejsi; doda! je svojemu poroCHu o tej tatvini uzrok, zaknj da je bil zvonfiek ukraden, namreC — po-sluSajte Ijudje bozji!— ker ic imel v sebi mnogo siebra in je veljal tisoC goldinarjev!**) Inzatem „nem-Skim" porocevalcem so seveda zapeli vsi laSki listi in tudi nekateri slovenski. Kaj pa je resnice na tern modrovanjn ? NiC! ZvonCek ni imel srebra,. ker ga ni mogel imeti. CloveSka mat ni rodila — vsaj pri nas ne — zvonarja ki bi ne vedel, da je treba za zvon le bakra i« cina in nie drugega. Vsaka druga kovina, bodisi tudi srobro ali zlato, je zvonu na kvar. Ker je cin naaproti bakru draZji, zgodilo se je pae, in a o s e g o d i, da so staviii in s t n v i j o brozvestni zvonarji v zvonove namesto cina cink, svinec, zclezo, itd., iz kratka: kovine, ki so cenejSe od cina. To paC! A kateri zvonar naj bode tak bedak, da bode ulival v zvonove srobro nnmoslo svinca ali nnmeslo druge cenejSe kovine, ko le kvarijo vse glasove zvonovom?! AH so izpoznali morda tatovi zvonu po barvi, da je imel srebro vsebi? Tudi to ne! Borva odloCuje le tedaj, Ce ni v zvonu dro-gega kot baker in cin. Po barvi pa ne more niti zvonar lociti, al je v zvonu srebro, cin, * cink, svinec, itd. Da se to izpozna, treba je zvonovino kemiski anallzovati. Do tega poskusa pa menda tatovi niso prisli. Sicer pa potemni vsak novi zvon Ze po nekih mesecih. Kako so torej tatovi zvedeli, da je bilo v zvonu srebro? Morda po ljudski govorici ali kaki belezbi v kakem cerkvenem zapisniku? Oboje gola izmisljotina! Jednake ljudske go-vorico so razSirjene paC po celem svetu. Najboljsi dokaz za mojo trditev v zaCetkn tega dopisa! Svetovna govorica o .srebrnih zvo-novih« se je izcimila iz znane pripovedke svetogalskega meniha o nekem zvonarju, ka-toremu je ukazal Karol Veliki, naj ulije zvon izvrstnega glasu. Zvonar si jo neki izprosiil poleg velike mnoZine bakra vsaj sto fun to v srebra, katero je pa pozneje pridrZalza-se. — V marsiknteri slovenski vasi se Se dan-dnnes pripoveduje, da je bil ta in ta zvon izlit v domaCem kraju (to je bila tudi res navada v prejsnjlh sloletjih), da je nedosta-jalo zvonarju na zadnje dovolj brona (ko je imel teCi v kalup), da so znosili moZje in zenice naglo skupaj hranjeni srebrni in zlati denar in drugi naprsni in ovralni srebrni in zlati lisp, itd. kar je pometal zvonar vse v peC. To se je godilo tudi na Francoskem in NemSkem ze pred mnogo stoletji. Neki Rein-warth je pa dokazal iz naCina, kako so bile zidane zvonarske topilne peCi, da ni prisla v zven niti trohica one v peC pometane s re- . brnine in zlatnine, ampak vse le v zvonarjov | Zep. Kar se je pometalo skozi Zekno, na- I menjeno za netivo, ni padlo v zvonovino, ampak na mreZo (pod Zrjavico) in skozi to | v pepel. j Taki so bill torej in so .srebrni zvonovi", tak je bil tudi brestoviSki .srebrni zvonCek!" .Srebrn" brez srebra. Veljal tudi ni j tisoC goldinarjev. Za tako ceno govori tega. Tatovi so to najbrZe dobrovedali; kajti zvon j so gotovo oddali mozu, s katerim so se prej I dogovorili, in kateri pozna zvonovino bolje | nego g. dopisnik .Triester Tagblat-ta". j Iz Oaberjsi pri AjdovSCini, 17. aprila. J Na veliko soboto raznesel se je tuZen glas, da je zjutraj ob 3. uri preminul Uikasnji c. I g. Zupnijski vikarij Vincene Stubelj v 55. letu svoje starosti. SluZboval je v Gaberji 6 let in 4 mesece, priSedSi iz Podsabotina. Vsakogar je razzalostila ta novica in ni bilo v vasi nerosnega ocesa. Na Veliko noC in ponede-Ijek prihajali so trumoma Ijudje od blizu in daleC kropit rajncega, saj je bil povsdd spo-Stovan in priljubljen pri vseh, ki so go po-znali, bodi si priprosti al! izobrazenci, ker sam je bil moZ visoke naobrazbe in Slovan z duSo in telesom. Posebno se je trudil, da bi povzdignil Cast bozjo, kar priea nov krasen boZji grob in druge olepSave v cerkvi, s Cemur si je npstavil trajen spomin, da se ga bodo hvalc^b spominjali Se pozni potomci v ob-cini. V torek ob 10. uri je bil caston pogreb, dostojen mozu, kakorSnega Se ni videla vas. Vse,- kar je moglo od blizu in daleC, je priSlo skazat rajncemu zadnjo Cast. Pogreb je vodil C. g. dekan komenski z obilno asistcnco. Vseh duhovnov je bilo nad 20 in ijud3tva toliko, da je se<*al sprevod od cerkve do pokopaliSCa! ki pa je precej oddaljeno. 2alostni smo Se razSli, tolaZeC ^e, da uziva nad zvezdami sad ,i, „,J? ^U.p? moral!n? Z0Prt caglaSali svoje luisli, Ako ojjiiuo mmajo denaria, nai se zadovolA » i,!siim; tt„-w?n,0T,?!riel'?-!-tak« zvtfn°^ fio kakoSni so v vebki cerkvi goriSki! Ako so »i3 tudi vise ughsboni, niC ne de! " tiredIn **) Gogpod Tone, a sle se urezali! SUivec. svojega truda. Njegov spomin bode vedno Zivel v hvale2nih srcih obCanov. Naj poCiva v miru! Kar ni bilo ljudstvo ze tako vznemir-jeno zavoljo prezgodnje smrti svojega Ijublje-nega duSnega pastirja, ga je zbegal potres, ki' je bil v nedeljo, Se bolj. Ob 11»/» zveCer bila je skoro cela vas po koncu, ker bati se je bilo hujsih sunkov; nekoji so se tako pre-straSili, da Se sedaj niso na mestu. Skode ni biloi le tje in sem je padla malta od stropa. S Pefilne. — Dne 19. apr. oglasili so zvonovi zalostno novico, da je naS duSni paslir po nofii nagloma nmrl. Ze vec let je bolehal in polagoma hiral. V zadnjem Casu lotila se ga je vodenica, ki je konCala s srCno kapjo. V sredo je Se sluZil sv. maSo in popo -ludne jeSel celo v Cetrt ure oddaljen gojzd, ali komaj je prilezel domov. V petek zjutraj naSli so ga mrtvega v postelji.--------------------- Dne 22. apr. je bil slovesen pogreb. Vodil ga je cerkljanski dekan. Propoved je imel pref. g. zupnik Ign. V a I e n t i n C i C. Oospodov je prislo sedem. Domaci pevci so mu zapeli nagrobnico. Rajni gospod Andrej je bil odkrif znaCaj. Kar je imel v srcu, lu je bilo v ustiii. Dasi ni bil tako sreCen, la bi na zadnjo uro projel skrivnoslno tolazilo sv. zakraiuentov, vpndar upanio, da» mu je Bog ustniljen, ker pa pred kratkim dvakrat opravil sv. spoved. Svetila mu veCna luc! las tiorjaiiskcgit, 22. aprila. — V Gorjanskem pri Komnti so zaCeli prenovljati staro cerkev. Dasi se je veC let zidalo — z besedo, se je vendar slednjic uresniCila toli topla Zelja: da bi majhno cerkev povecali. V ponedeljek 22. t. m. seje zacelo ruSiti ozidje, ki je obkoljevalo cerkev in na Cegar mestu bode stala nova hisa bozja. Prvc dni drugega tedna blagoslovi preC, g. Lukezlc, komenski dekan (od provzviSenega knezo-nadskofa goriskega pooblaSCen) temeljni kamen. Pre-novitev je prevzel na drazbi g. Blazko iz Lo-kavca za 11.373 gld. 3G kr. VelikonoCne praznike smo obhajali nianj povoljno; kajti, ko so se prejSnja lota glasili slovesni spevi OdreSeniku v Cast pu cerkvi, bilo je letos vse tiho — brez petja. D.*i, Se celo vedeli ne bi za Veliko noC, da nam naSe pridne gospodinje niso pripravile kaj boljSega kot zelje in kaSo (vsakdanjo hrano) za pri-grizek. In kaj je uzrok temu? Prepiri v obcini, zuvist in sovraStvo sosedov. Ko bi se to odslranilo, spoznal bi se v kratkem napredek in upliv sloge. Dasi se nckaterniki trudijo obcino povzdigniti do visje zavcdnosti svoje narodnosti, vendar ni nika-kega nipredka, dokler se ne zdruzimo vsi v jedno skupino. v jedno telo in sk%, • > delujemo za narod in njcga pravice. I'-i'-j, bratje, na nogc, priscl je zdruzcnja cas: Pred veC leti se je osnovnl pevski zbor, kateri je tudi dobro uspcval, zdaj pa ni pravega sporazumljenja. Da morcte pa vsomu temu v okom priti, zdruziti se morale mrzje in mladenici v obilnem Stevilu in se oklcniti g. uditelja, ki bo gotovo rad deloval v prid lepi slovenski pesmi. S Tolminskega, 22. aprila. (I z u C i-teljskih krogov). — Je-ii resniCna govorica ? Bratje, tovarSi goriskega okraja, kaj slisimo? Kam hoCete zaiti? Je-li zlobni de-. mon nesloge dosegel sedaj se Vas? — Ni-kartel Stojte! Res, Zalostno je stanje nas Ijudskih uCiteljev, neznosen Ze na§ poloZaj. Ze celo vrsto let trkamo zaman na duri deZelne hiSe. Leto za letom se nam obljubuje zboljSanje naSih gmotnih razmer. Obljub ni manjkalo, a ostalo je pri teh. Zares bi se nam dozde-valo, da nas liocejo merodajni krogi voditi za »nos". Toda bratje! Kar se je v prete-klem zasedanju deZelnega zbora dogodilo, za-nimati mora slehernega slovenskega rodoljuba. Povsem moramo obobravati nenavadno posto-panje naSih narodnih poslancev v Cast in korist naSega naroda. Njihov izstop iz deZelnega zbora bil je odioCen, a tudi potreben korak, morda — Bog daj! -— celo epohalen. Seveda so pri tem tr, ele naSe speeiflCno uCi-teljske koristi — in zopet smo v nadi — goljufani. Toda tega nikakor ne smemo po-zabiti, da smo mi le atomi, Ceprav tehtni atomi naSega naroda, da moramo, Ceje treba, svoje koristi podrediti narodnim obCnim ko-ristim,narodnemu blagru in Casti. In prav to — obci blagor in Cast slovenskega naroda naSe deZele —imeli so nasi narodni poslanci pri zadjem zasedanju v oCeh in potem sose ravnali —sedaj v prvie takd odloCno. Hyala jim! Veselimo se tega tudi mi uCi-telji, saj smo vendar i mi kti in meso od krvi in mesa naSega naroda! Potrpimo! Tudi naS narod trpi, trpi vscstransko! — ^saj vi-dimo, saj Zivimo med njim. Potrpimo"se! In vecjo zaslugo bodemo imeli in s tem vecjo pravjco smeli bodemo priCakovati, da se nam zboljsa naSe stanje. Narod spozna, da smo mi uCitelji njegovi prijattlji, da mu dobro Zelimo, da „sveto sluZimo domovini svoji*, in rad dovoli, da nam nasi poslanci podele, kar nam gre, za kar Ze toliko casa sicer zaman prosimo. Upajtno, da se to v nakrajSem Casu zgodi. Zatoiej bratje! Nikarte zapuSCati dose-danjega tabora, in Co bi Ze bil kedo izstopil, nazaj, nazaj v „sveto mesto* v obCe slovenski in edino pravi narodni tabor goriske naSe deZele. Potipljenje, vstraj-npst, ljubezen — konijZa! PodjalovinSniki narodnega .menenja" Agripa. (Dost, ured.: Nikar ne mislite, da so v s 5 uCitelji goriskega okraja preobraCali znane Vam kozolce, pa tudi veCina ne; ali tudi nayzoCa manjsina je le molCe pustila svobod-no besedo tislim, ki so najeti, da bi na-redili novo zdraZbo in — Skodo UCiteljstvu. Prav tisti Zivlji so zakrivil!, da UCitelji goriskega okraja letos niso dobili draginjske do-k ade kakor lani; zdaj pa delajd na to, da skvaryo vse, Italijanski poslanci so itak vsi proti ysakemu zboljSanju gmotnoga stanja UCiteljstvu; da se je nekaj veridarle zgodilo, so morali slov. posl. zete pritiskati in izpo-slovati vsaj majhno zboljSanje kot — kon-cesijo Sloveneein. Vlada je zahtevala neka pojasnila k par nejasno izrecenim doloCbam novega znkona; ta pojasnila bi oil dal laliko deZ. odbor sam, to pa toliko loZe, ker sedi v njem tudi poroCcvalec o isti za-d^vi. Ali neT gospodje z laske strani so hoteli v zboru popraviti nejasno besedilo in so poCakali deZelnozbarsko zasedanje. S tem se jo refi zavlekla. Takoj od z;.Ce]ka so nasi poslanci podrezaii to upr.iSanje in zahtevali, naj se takoj reSi. Zdaj pa pride par modri-janov iz ucil. krogov, ki se postavijo na silno visoko staliSCe in zaCno vihteti uprav nefiu-veno strupeni bic proti svojim edinim zago-vornikom — proti (,slovenskim poslancern, a se v prvi vrsti proti listim, ki so najveC deluli za ueiteljstvo, ki so Zelel?; pomagati mu Se veliko korcniteje. Da, glavni uzroCitelj nemira je naravnost izjavil v nasem urednistvu. da odlicen slov. poslanec je zat6 Sludiral noft in dan razliCne_ boljSe-naCine- zboljSanja- uciteJj-skega stanja, da je celo reCzavlafie-val in da bi vse onemogoCil. Z ljudmi, ki tak6 govori o poslancib, ni mogofi pameten razgovor. Zdaj, ko iroa biti to wpra-?anje konefino vendarle reseno, zafieli so nekateri draziti duhove in delati poslancern krivico za njih najboljSo voljo. ZeI6 bi obza-lovali, ako bi moralo vse uCiteljslvo trpeti slabe posledice Jakcwmi iiepremiSJjencrnu rav-nanju. AH nic ni lozjega nego to. Razdrazite slovenske poslance, pa bo za jeden rod ko-nec vsakemu zboljSanju; davkoplaCevalci se gotovo ne bodo hudovaii na nje, — Zat6 svetujemo uciteljstvu, naj odloCno odkloniod sebe v.«akor3no odgovornost za ncnlemeljeno hujskanje nekaterih tovariSev goriskega okraja, o katerih drugega ni mogoCe »*eCif kakor da so najeti, da bi pripomogli do kakega razdora pri prjliodnji volilvah; kajti r.a visjem mestu roji po glavi misel, kak6 bi bilo mogoCe, uti-hotapiti v deZelni zbor nekatere take slov. poslance, ki bi ruSili edinost slov. desetorico. Ako pa to cdinosti ne bo, gorje slovenskemu iiarodu na Goriskem.) Pomod Ljubtjani! Iz naSe deZele je Slo Ze lepo Stevilo denarja v Ljubljano. All kaj to proti veli-kanski nesrcCi, ki je doletela naSo prvosloi-nico? Zato naj vsakdo nabira darove med zuanci in prijatelji! Denar je poSiljati ma-gislratu v Ljubljano, a sprejemamo ga tudi mi, da ga v voejili svotah odpoSiljamo. Doslej smo dobili in odposlali: Dr. Ant. GregorfiiC, drZ. in deZ. poslanec .......... gld. 50.— Alfred grof Coronini, drZ. in tloZ. poslanec.......... n 50.— Dr. A. Rojic, defc. posl.....„ \.~- Dr. Josip SlaniC, odv......„ 25.™ Janes? KauCiC, trgovec...... 20.— Dr. Lisjak, y.dravnik......n 10.— Josip KavCiC, c. kr. not.....„ 10.— Ivan IlijaSeviC, c. in kr. Cetnik vp. , 10.— Valent. Kumar, uCitelj ..... „ 10.— Dr. Fran Kos . ,.......» 10.— Anton Cos, gostilnicar ..... „ 10.— Karol DraSCek, pek......„ 5.— Ivan Mcrcina, uCitelj ...... n 5.— R. M. Vervega, bankir.....» 5.— Ant. JakonCiC, poscstnik . . . . „ 5.— Ant. JerkiC, fotograf ...... „ 5.— Ant. Koren, trgovec......„ 5.— Ant. Fon, trgovec . . •.....„ 5.— Ant. Jeretic, trgovec . ..... „ 5.— Mons. Andr. MaruSiC......„ 5.— Dr. Fr. Zigon, profesor. . . . . „ 5.— Ivan Hausner, trgovec.....„ 5.— Ivan Dekleva, trgovec.....„ 5.— Ivan Presl, trgovec.......„ 5. Andrej GabrSCek, tiskar . . . . „ 5.— Jak. Cebular, profesor.....„ A.— Ant. Sknbin, uCitelj ...... „ 4.— Vine. Spacapan, gostilnicar . . . „ 3.— Ant. PeCenko, trgovec.....» 3. - Rajm. ZnidarCiC, renski Zupan . . „ 2.— Florijan Hieke, urar......B 2.— Martin Poveraj, trgovec . . . . „ 2.— Ivan Reja, gostilnicar...... 2.— Ant. Kustrin, trgovec......n 1.50 Fran Sivec, uCitelj ...... „ 1.— A. B.............., 1.— Josip Music.........„ 1.— Ferd. Zarli..........„ 1.— Jernej KopaC, svefiar......„ 1.— L. Lodatti, sodi» sluga.....„ 1.— NeZa KovaeiC, sluZabnica . . . . „ 1.— Stefan Kofol, krCinar......„ 1.— Edv. Pavlin, trgovec ...... n 1.— Antonija Jesc-linnek......„ 1.— Anton DainijaiiiC, poslreZCek . . „ —.50 Franc Zarli ..........„ —.50 Cufer Franc, km|ac.t . ..... „ —.50 , !Skupaj. . gld. 3?4.— katere smo izroCili,: 5 gld. naprej in 309 gld. v roke Ivanu Hribarju, del. poslancu in poZrtvovalnemu inestnemu odborniku. (Druga z b i r k a.) Gospa Alojzija PeCenko v Gorici . gld. 2.— Zdravko FerjanCiC......., J.— Ferfila Franjo. zas. uradnik . . . „ 10.— Mozetic Fr., zid. mojster . . . . „ 10.— Saunig Ign., trgovec ... • . . „ 2.— Peric Andrej, zasebnik.....„ 3.10 Kragelj Andrej, c. kr. pn>f, ...» 5.— RudeZ Anton, uCitelj gluhoi.em. . „ 5. - Prof. Ferdinand Seidl.....„ 5.— Joos Terezija, gostilriicarka ...» 5.— BerbtiC Iv an, c. kr. prof...... 5.-- N. N. po I. P......... 5.— Feigel Rajmund ........, l._ NoviC Franc, krojaC......„ 2.— Cermelj Andrej, trgovec .... „ 2.— KlanCiC Ant., velep. v Podgori „ 5.— Dugar Stefan, trgovec ...... 1 50 Dugnr Ivan, trgovec......n —.60 Zimic Katar., trgovka ...... , 2.— Komel JoZef, mizar na GrCini . . » 1.— Trampus Ivan, pek ...... „ 1.— Mazzoli Anton, trgovec.....„ 6.— Slovenski gimnaz.cetrtoSolcil 5 kron „ 7,50 Pelikan Fran., stavb. mojster . . „ 2.50 ForCeSin ud. Helena......gld. 1.— Furlani Jos., duhovnik v Villi Vicentini , 5; — Komavec Ilenrik, abilurjent.... 1.— KlanjSCek JoZef, Osiavje ..... 1.— Ivan Faganelj......... t.— Bo?.iC Stefan iz Poilmuh'ii . ." . » 1.— Reja Ivan v Gorici je nabrul: R«»ja Ivan (zopet) . . gld. —.50 PrinciC Karol ..... —.50 KorSiC Malko ..... —.50 ttirli Ferdinand (zopel) . —.50 C«.»j Ivan, krCmar ... 1.— VonCina ...... . —.50 ObidiC Anton, cevljar » 1.— Vuga........„ —.10 FerjanCiC....... —.50 Oblak Fr. brusar . . » —.50 Cigoj........, —.50 Ana Cej ...... . —.20 CiCigoj........ —.50 CtotiC Janez. pek .... —.20 Skerjanc Andrej, pek . * —.40 ToreS Kafot, MeiTuiia. , 1.— N. N......... I.— Budinja Janez, pek . . —.50 Leban ....... . --.30 Bucinel JoZef ..... —.10 MuSiC Franc ..... 1.— Gyra Franc...... 1.— Katarina flijan ..... 1.— KovaCiC RoZa ...>.. » —.SO — 13.50 Strekelj Edvard, kapclan v Rilicinbergu 12' - Skupaj . . gld. 125-70 Domate in mm novice. JNaroSnikom, ki niso se plaCali naroc-nirie, priporoCamo prav nujno, da to cim prej stort'. Mi si nakladamo vedno vet dcln in stroSkov, da tistrezamo kolikor le mogoCe zahievam Casa; zato bi morali naroCuiki iti nam nckoliko bolje na roko vsaj s tem da redneje plaCujeje naroCnino. Prcmestltev poStnci?ti uradii. — O svojem Casu smo poroCali, rla so preseli poStni urad iz Dolenje TrebuSe na Slap ze s 1, aprilom. Ker so priprave zakasnele, so to zgodi Se le s 1. majom. — Ta poSlni urad bo imel vsakdanjo zvezo proti Tolminu in Orkmi. Skrajna predrznost! -~ Kar poeenja .Corriere*, to je Ze necuveno! V torek jo izkazal 761) gld. 50 kr. darov, katere so razni do;.rotniki izrocili na rnagislratii za Ljubljano. Na to pravi .Corriere": .11 po-dosla I'ba detto ed e vero, die la razza italiana dove alia sua antica civilta I'nbitiKlinc a (juosti inovimntili iimanitari.,.". tJpraSiimo .Corrierove" rod - oslove, od kdaj so na-slednji dobrotniki .ilalijauskoga rodii", da so torej deloZni tisle starodavne Intisko svoj-stvenosli: Bolko Anton, dal 10 gld., dr. Levi Aug. 20 gld,, UrSulinski Haiuostaii 40 gld., pi. Halupka Maks 10 gld., Leban Mill. 50 kr., KoSar Franc 2 gld., dr. KorSevan Mart. 3 gld., dr. Fratnik Ern. 2 gld., Kurner R. 3 gld., Moser Adolf 10 gld,, dr.SeilzEdv. 50 gld., dr. Luzzato Aron 10 gld., baron Ritter Henrik 100 gld., Patsclioider Jos. 3 gld., Suda Iv. 3 gld., Cej Milia I gld,, Ober-winkler Jurij 1 gld., Gortz Maks 10 gld., BatistiC Anton 10 gld., bmtje Morpurgo 5 gld., rodbina Pape^ 3 gld., Rabin Bolaffio 5 gld., tvrda Ritter 100 gld., stotnik Dobra-vec 1 gld., Kugelmajer Karol 1 gld., Lill Edv. 10 gld., Cibisnik Val. 1 gld., Leban Jak. 5 gld., DOrfles Erm. 10 gld., TrampuS Jos. 5 gld., baronica Pkltzer 5, grofica pi. Valje 5 gld., Fischer Katar 10 gld., Schurrer in Schobert 18 gld., dva Dorflesa 13 gld., baronica Rechbach 5 gld., mons. Pavisit- 5 gld., predstojnica usmiljenih sester Lieb 20 gld. itd. itd. — Ze ti darovalci so dali okoli 550 gld., a kdo njih je potomec one proslavljcne tstirpe italica»ali «razza italiana»? - Marsikak dobrotnik je gotovo z nejevoljo vrgel ta drzni Cifutski list v stran, ko je Cital, da ga reklamuje zdaj za potomca latinske krvi. — Kar je dala laSka k r i, to je nbogo malo, kakor je sploh laSke krvi v Gorici silno malo. — Zaradi tega pa naj bi raje «Corriere» in Zupan Venuti lep6 molCala o «razzi italiani» ali o «stirpe italiea*. Un bel tacer non nuoce! V drugcrii izkazu Citamo sletleCe dobrot-nike, ki gotovo niso italijanskega roiln: Rodbina Franz 10 gld., Jak. Bollai'fio 5 gld., grof Degenfeld 15 gld., baronica Knobioch 10 gld., Bockslaff Oskar 15 gld., major Aadrassy Jos. 5, grof Baguer 40 gld., vitez Boekmann Jurij 5 gld., bratje Bolaffio 20 gld., Lucijan Bolaffio 5 gld., grofica Sednicky 5 gld., grofica Sereny 5 gld., vitez Engel pi. Neunfeklen 10 gliie kroglje nastnl jo prtjpir in nasi imdc-nolni mladici so "preskocili So Coz ograjn v sosi-dnjo krCmo, kjer so ranili delavea iz piipiinico Anlona Kermica iz Zaloga prl I kjnMjani ter krcmarco Gomiseok. Okrozno , sodisco v Gor!et preiskuje stvar. — To je prva poslcdica zloglasiiih prepirov zaslrni* zidanja Sole. Ilujskaee bi Irebalo. zgrjbiti in zaprcli, potent bi nastal knialn mirl Iz St. Mi lie 111 je prisel v naSe ured-nislvo neki Sloveiice-p o »• o t n i k ter nam pokazal i t a I i j an s k o povabilo k porolnini ra/.pravani. Kontentar lemti ni polreben ; ali govuriti bo treba o lent na drugeiu mestii, Taka brezobziriiost je ze vredna najstroze — Ui\ porotnik se nam je pritozil, da je dr. Graziadio Luzzallo krozil okolo iiaSili pnrolnikov, izpraSujoc jilt, nko uiitejo italijanski. Kako pride U zld do tolike sme-lo.sli, lega pa nil res no vemo! V Sefcaill je bilo na vclikonoCui po ni'deljek slavnostno odkrilje spominske ploSCe pokojueinu dolgolelnemu ziipanu in dozej-iifMiiu poslancn g. Hajimindu Mahon'icn. PloSfo je poslavila lualezna obeina na ob-finski hisi; tudi Irg prod njo se imoniije ,lt a j in u n d o v t r g*. —- Odkrilje se je vrsiln ob 4. pop. Prvi je govoril starosta se-zunskih obcinskib zaslopnikov, g, dr. O s t e r-t ag, ki jo naglaSal pokojnikovo zasluge v prvi vrsli m go^.ansko obeino, za kar gaob-fina hviilefcno odlikiije, KonCal je svoj fovor ¦/. VHklikom: SluVa tiokojnikii! In obcinstvo se jo viliarno odzvalo, Nu to je govoril fie t:. kr. okrajnt glavar g. grof S c li a f f g o t sc h, ki je v lepiii besedali, v praviln'i sloven^ini, Itvalil pokojnikovo izredno delavnost v sploSni blagor in izroCil ploSco v varstvo sczanski obcini. — Na to so ognjogasd pod vodslvom g. dr. Rybiifa defelirali pred zbrano go-spodo in lepa slavnost je koncala. .Prim." Iz llok'it nam poroCajo: .Nasi tr?.ani so priredili v torek velik banket v slov6 obCe priljnbljonemu novoiinenovancinti in v Istro preioXenemu davkarju g. Gregorju Subicn. V Rolen je sluzboval kot priglednik 13 let; s svojint ljudomiliin obCevanjem, s svojim iskrenim rodoljnbjein in sodelovanjem v vseslranski blagor in v Cast lepega nasega trga pod Rombonom si je pridobil srca vsega ljudstva. — Banketa se je udeleZilo nad 50 slavilcev; nekatcri so prteli celd iz oddalje-nih krajev, kakor prec. g. Fran. K r a n j e c iz Rreginja, e. g. Simon Gregoretc iz Sedia, e. g. Val. Ktagelj iz Trente itd. F'eli so dontaci pevci pod vodstvom marlji-vega uciteljii g. Adolf.i K o m a c a. Najpoprej je napil slavljencu g. Alojzij S o r & kot pred-scdnik .C. i t a 1 n i c e", kateri je bil g. S u b i e vos fas zvest clan in pozrtovalen odbomik. Potem mil je napil z knn llovar kot predsednik podnizniee sv. (!. in M.; na to g. Jnnko v itnenit zupanslva in tudi tistib, ki se banketa niso mogli udeleziti, kajti slavljenec je vsem enako pri srcu. Gosp. S u b i c se je vsem zahvalil za izkazcvano urn odlikovanje in zatrjeval, da se lezkim srcem loei od priljubljenih mu Bolcanov, med katerimi je zivel toliko let. — Tezkilt src sino se loeili! Bog daj dobremu gospodu sreco, koderkoli bo liodil! — Na njegovo meslo je prisel g. SI o k a r, kaleremu ze-limo, da bi zvesto hodil pc stopinjab svo-jega prcdnika. Poteni bo gotovo zadovoljen z nami in nti ga boino veseli". Prihodnja stevUka .Prlniorcsi* izide v sredo dne 1. maja. Izredno Izdanje .Primorca* sine priredili v ponedeljek vsled prestrasiijoeih novic o polresu v Ljubljani, ali le za razprodajo v v (ioriei. Vse vaznejSe reCi so ponatisttjene v prilogi danasnji stevilki. Ostala Slovenya, Trzaske novice. — Na veHki cetrtek je v Barkovljah pri Trstu neki Pavel Lipilz iz Kcslelja na Ogcrskem priredil kri?. h lesa m pripel na istega sliko odresenika h pa-pirja. Obcsivsi to razpelo sredl magazina, kjer je kot nadzornik dclavcev, — prizgal je ob stranoh svece in jel je streljati v sliko iz Flaubertove male puSke, govoreC: .Evosedaj liocem jaz ubiti Jezusa". Ko mu je zmanj-ka!o patron, jel je lncali kamenje na razpelo. Ker je stvar prisla na uho zandarmeriji, za-prli so tcga nesramnega bogoskrunilea in wrocili soduiji v Trst, — Mestni svet tr-Zaski unci ]e v ponedeljek svojo sejo, v kateri je razpravljal mej ostalim tudi o darilu vsled polresa v Ljubljani. Dovolil je, ka^or porocanto na dri,gam mestu, 750 gld. Tr-2aSki «II Piceolo», ki je prvi prinesel vest, da nameruje predlagati mestna delegacija podporo Ljubljani, spremljal je Mo z na-stopnim komenlarjem, ki nam predoCuje prav Cifutsko nesramnost. Komenlar giasi: tNesreCa, ki je zadela mesto Ljubljan- I sko, dosla je do take ineje, da mora vzbu-diti socutno zanimanje vsake blageduse. (0, ironijn! Stavec.) 0 Ljubljani, tem gnezdu Slovauov in sredisCu siritve pro-pagande, ki je nevarna nascmu na-rodn emu miru, se mi gotovo ne moreino pobvaliti; iz Ljubljane je izsla iskra, ki ja provzroCila pofcar narodnega boja v Istri in po nasi okolici. Toda mesto, kakorsno je trzasko, ki ima vzviSene tradicije Clovekoljubja, more za tre-notek vse to pozabili, v ocigled veliki ne-sre/:i, a le s tem pogojotn, d.t se zopet | spoinni na vse to. kadar mine 2alostni cas». j Istrske novice. — Volilni sliodi v Istri, katere so sklicovali nasi dezclni poslanci, so konf-.:di due iJl. t. in. s sbodoma v Sinolja-uib (v puljskein okraju) in v Dekanih (v ko-persKem okraju). Due 13. t. in. je bil sbod v Kaslvu (voloski okraj). 1C. pav Baski (lo-sinjski ukraj). Sbod v Kastvu sklicali so bivsi dezelui poskuk'i Jenko, dr. Stanger in Mandic ii-r oba drz. poslancn dr. Laginja in Spincie. Vsi so porocali o svnjem delovanju v navzocuosti okolo (500 voliliov, kateri so jiui izrekli svojo popolno zaupanje. --- V li a § k i. sla porocala o svojeui delovanju prof. Sp i iic i c in bivsi posl'tmcc Se rs i e, BjJo je zbranib nad 1000 moz od'vseh krajev (aiiiosiije okolice. Vottlci soizr«W^poslanceinu svoje zaupanje. O sbodu v Sinoljnnili porota «Kilinosl»: «2(). I, m. se jo"vrAi)"shod volil-cev v Smoljanih. Sklicatelj sboda je bil post, dr. Laginja. Vlado je zastopal okrajni tajnik Dolinar, predsedoval jo poscstnik Persic. ! Sboda se je udelezilo do (100 oseb. Prvi je govoril g. dr. Laginja o delovanju v drzav-nem in dezelnetn zboru. Za Laginjo je go-zoril liivsi poslanec Mate M. lilet'V, koliko je polrebovala, i\n dobi voclnu. Delala je po slari pwiksi iz town Klusegovo vlado v poreScini. — Tudi v ViziiuuU so se godile nepostuviiosli, tain jo nolo izvoljeu za volilnega inozit jeden, ki niti volilec ni. Nafta slranka so je pritozila proti loin dvem v.t-litvam. — V obcinalt (iriziijan, lining, Bnje, Koper, Kaurauar, Sanviiiceitti in Vis;ir zmag.ili so nasnrotniki. V llntngu jo poskufiala prvift svojo sreco nuSa stratika ter dobila 55 glasov, nasprotna pa 87. To je lepa manjftiiin, ako poinisliiuo, da so volilci prepusCeni muni sebi in so broz voditoljov. Po politicnih okrajilt razdeljeno, voli lo-s i n j s k i okraj i7 volilnili moz, p a z i n s k i 72, poreski 04, koperski "JO, puljfkj 45 in voloski 80. Vsak okraj voli 2 postanal. Ona stranka, kalera dobi le jednega volilnega nto?.a Cez polovico, more rai^unati j na zmago. Nasi slranki je zagotovljeno prej- | snje stevilo poslancev, lo je v okrajib: ko- l parskem, voloskem, loSinjskem in pazinskem. Torej ne zgubi nie. Nasprotnikoin je zmaga gotova v po-reskent okraju, ker so ^.e dobili nadpolo-vicno vecino volilni moz. V p u 1 j s k e in okraju ineitda tudi zinagajo, kajti le za vo-litve v Kanfanaru in Sanvincceti, kjer so zmagali, potrosili so 15.000 gld. Taka zmaga pa jini ne dela casli. Da so resnicno z denarjem zmagali v Ranranaru in Saitvineenlih, polrjnjejo razni dokazi. Tako so nudili n. pr. kmelu Marieu, ki je lo potrdil v prieo viadnega komisarja na shodu v Smoljanih, 500 gld. naj se proda, kar pa ui hotel storiti. — V B u z e t u so ponudili jednemu na§emu cloveku in obcin-skemu zastopniku 1000 gld. ako bi hotel agitovati za italijansko stranko, drtigih 1000 gld. pa bi mn dali po sluCajni zmagi; ker je pa isli kmet tudi. zastopnik t- like ,Slavijea, obljubili so mu 300 gld. na leto, ako bi zgubil aluzbo pri tsanki. Moz je odbi 1 to ponudbo in ostal zvest svojemu narodu. ResniCnost tega se polrjuje z merodajne strani. — Na shodu v Dekanih je bilo navzoeih tudi nekaj Italijanov iz koper-skega okraja. Jeden njih glavnih zaslopnikov je javno in popolnouta odobraval delovanje Spincica in Laginje v Porefiu in na Dunaju reksi: .To so mozje, ki so v malo letih vec korislili nigjemu ljudstvu, kakor nasa itali-janska gospoda v 30 letih." Torej resnica prodira na dan! — Voloski obcinski zaslop se je kon-stituiral dnt 25. t. in. izvolivSi si ?.upano»n rodoljuba .Ira. Andr. Stanger-ja. — V voloskem politicncm okraju v Hru-§ie? na dvorazredni Soli razpisano je mesto utiteljice s slovenskim uenimjezikom. ProSnje je posiljati okr. Sol. svetu v Volosko do 5 j maja. Ovadnstvo jo Jedlno oroiljc na- | sprolnlkov. — ,11 Picoito della jera« z dne 23. t. in. prinasa dopis o volilnem shodu v Dekanih. V tem dopisu imenonia navaja ne-katere naSe profesorje iz koporskega ucite-ljiSCa, ki so se shoda udelezili; zraven ovaja tudi dijake iz istc Sole ter ftislito naso duhovscino.- Proti pofesorjem in di-jakom klice na poinoC solsko oblast, proti duhovscini pa ccrkveno. Torej po mnenju nasih nasprotnikov, kupovati nase ljudi in trgovali z glasovi je dovoljerio, jednostavno udelezili se kakSnega zbora pa ne. Taka je 1 cifutska nesramnost? Druitvene vesti. I — V »Gori§ki Citalnici" priredi poseben veseliCni odsok velik koncert v ne-' deljo' teden v isti naitten. Ponavljala se bo spevoigra „Snegnljcica'; vrhu tega bodo §e druge nove locke. Z ozirom na blagi na-men in na splosno Xeljo, da bi se BSnegulj-cica* ponavljala, nadejamo se obilnega us-peha. Spored priobeimo prihodnjic. — S1 o v. 6 i I a 1 n i S k i o d b o r i so uljudho naproseni, da bi vsaj v prepo-v e d a n i h casih ne napravljali p 1 e s o v. Ce jim to ne gre v uho, naj bi bili vsaj toliko taklui, da bi vabili k takim plcsom ne pogiljali — duhovnikom. ,Soca" pa naj bi posnemala .Reichspost* in nacelno ne prinasala vabil na plese v prepovedaneni casu (do polnoci 1. nedelje povelikonofine). Ne mislite, da bomo slepo vse hvalili, kar storijo Bnarod. citalnice". P. (Slucaj, kateri ima iioniin za-vodoiu na Goriskoin. Na to ho jo sprejol onieujeiii predlog brez ngovora. Slodila jo volitov . uovogn na^olniMva, ki je Obtain sturo v vsch svojili claiiiti. Iz-voljeni so:^ naceluik dr. A. Grogoreie, tajnik prof. A. Santel, denarnicar Val. Kanclor, poscstnik in ucilclj v pokojn; nainestuiki: Androj GabrsCek. tiskar: Ucucdikt Poniz, ucitelj; Anton Fon, poseslnik in trgovec. Kot zaslopnika podtuzni<:e pri glavni skupScini sla bila izvoljena dr. Fr. Kosin Bened. Poniz. S tem je bil dnevni red koncau in predsednik zakljuci obcni zbor ob 12'/* po-poldne. — Kalolisko bralno in peesko d r u s t v o »S I o v e n s k a *z v c z a" v St. Peti" priredi v nedeljo 28 t. m. zabavni vecer v dvorani g. Val. Gernica. Zacotek bo ob 5. uri popol. K obilni udelezbi uljudno vabi odhor. — Vabi hi k ponovni besedi, katero priredi .Tolminska i*litalnicn" dne 1. maja 1895. v prostorih g. Ivana Gabr-s c e k a. Spored : 1. Pi'sen: A. Uajdrlh: „Na boj", poje mozki zbor. 2. Doklaiiiar.ija: S. Grogoreie: .NevcsU*. 3. Pesen: A. Nedved: ,Na tujih Hob", poje dvoglasiii zenski zbor s spremljevanjem sepleta. 4. ,Ena se mora o m o z i t i". Veseloigra v eiieni dejanji. 5. Peseu: II. Volarie: ,Eno d o vo 1 e bo in ljubil", poje mozki zbor. 0. Pesen: II. Volarie: »Gospodov dan", poje mesani zbor. 7. „Eno uro doklor". Bnrka v cnein dejanji. 8. Pesen: II. Volarie: Bl)ivja r o ¦?. i c a", poje dvoglasiii zenski zbor s spremljevanjem septeta. 9. Pmsta zabava. Zacelek ob 8. uri zveCer. — Uslopnina 20 kr. K mnogobrojni udelezbi vabi uljudno. Gilalnicni odbor. Iz Brd: Posvetovahvega shoda za usla-novilev vinarskega drnslva za Brda se je udelezilo crez 200 oseb. Mej driigimi odlift-ninii osebami moranio lukaj omenili nasega dez. poslanca, prec. gosp. BI. Grca, ki je tudi ta shod podaslil s svojo navdusenostjo in segal Itt in lam aklivno v debate, ki so bile jako zivahne. Sklenilo se je, da se uslanovi za.Brda vinarsko druStvo z omejeno zavezo; delnico ali delezi so se dolocili na 10 gld. Volil se je na to odbor zaupnih moz, ki bo pretre-soval pravila in potent priltodiijeniu ob(i. zboru porocal o stvari; v ta odbor so bill voljeni sledeCi gospodje. Jakon«':ic Anton, predsednikom; zaupni- kom pa: Anton Zuchiatli in France Toro§ iz Medane; Mu?.iC JoZef iz. Smarlnega, Anton pi. Reja iz Kozane, Anton Skolaris iz VipolS, Obljubek France mlajsi iz Krasnega, Znidar- ! ciC Andrcj, vikarij v Gradnom, Franco Marinic, siupnik v Kojskem, Krislancie Janez iz Vis- ! njevka; Sfiligoj Josip iz Dobravega, Zamar I Miha iz Barbane, Franc KlanjSCok, kaplan v j Biljftnif RocijanciC Anton, iupan Dolenjski, I Za'letel France iz HruScvlja, Kabaj Martin iz Belega, Kaucie France iz Golegabrda, Bln?.iC Anton iz Kozbane, KlanjScek Jozef iz St. Ferjana, Makuc Stefan iz Grojne, Klanci« Anton, zupan v Podgori, Iv. MaSera, vikarij v St. Mavru in Jakoncic Janez iz Konnina. Cf^y*4'**'* P o so j i 1 n i c a i n h r a-nilijica (registrovana zadruga z omejenim poroSt^pm) izdala je porocilo in raCunski sklep za .syojjjMlI. upravno leto (1894.). Iz porocila se raavldi, da je • imel ta narodni denarni zavod teKom 1893. leta 204.208 gld. 86 kr. denarnega pronteta. Clanov ima ,Tr. pos. in bran." 338, ki imajo deleZev za 10.190 gld. Hranilnih ulog za 61.740 gld. 50 kr., dne 31. dec. 1893. bilo jih je za 27.967 gld. 04 kr., in to vsekakor svedoei o jako lepem raz-vijanjn zavoda. Posojil je izdal zavod tekom leta 1894. za 46.295 gld; cisti dobicek zna§a 1121 gld. 7G kr. Razgled po svetu. % Dunaja porocajo, da namerava naucno ministerstvo nv.-sli s prihodnjim solskim lelom na stajerskih srednjih golah obvezno ucenje obeli dezelnih jezikov. Zaplenjenl Casoplsl. —Pravosodni minister je narfleil dr?.avnim pravdniSlvom, naj skusajo kolikor mogoce natancno dognali, j koliko iztisov kakega zaplenjenega ."asopisa se je razSirilo do izvrSenc zaplembe. Novlm riiHklm poalaiieoni na ftiuiaju je bil imenovan grof Peter Kapnist, ki jo bil rojen 1. 1839, vPoltavi, Bil jezedodeljen pri poslaniStvu v Rlniu, od kjer jo bil poslan v Pariz in od lam jo priSel v Haag. On jo zastopal Rnsijo pri konzki konferenci v Be-rolinu, -~ Dunojska ,Neue fr. Presso" jo za-dovoljna s tem imenovanjom. Vudoromo. Ik Ogorske. ¦- Due 10 t. in. jo bil novoizvoljeni poslanec Fran K o 8 u I svecuno umeScen na Cast vrhovnoga nadzornika lute-ranskega rnkospalotskoga okrojo. Ljudslvo ga jo po^dravilo doinonslrolivno. Ko&iit jo govoril in v govoru poudaril, „da je bil pro-testantizeni v Ogerski vedno zaftcitnik bvo-boile1' (oh, koliko ironije! I), dolznoal vsnkoga Madjarja pa je, da no dela verskega razlocka zunaj cerkvo. —• Nnnclj Agliardi jo obi-skal v Ostrogonu knoza-priinala V a s z a ry-ja. Pri ti priloznoKtl jo naglasil poslodnji nn* spioti nuncijii, naj priznani sv, sloliei „o no-prenehani inlanosti in zvestobi mndjaiHkogn naroda nasproli niislodniku sv, Pelra*. Nnncij jo priiniitii odgovoril: „Ti, ki si cuvnr hvo-jegn nuiodii, niiduljuj plemenilo borbo, da jo dozoiioS k zinngin Due 24. I, in, jo bila nova volilov v Tapolci. Izvoljeu je bil vladni knildidat, S/.oI«»N. o,| N/,i'I«n,* kj»i Hi'{ — Skornj j eeli iiiohoo lovili so zo ulovljonoga in zopol izpiisconoga nlonhilorjii Honlzijovega sponio-niku v Bndhnpofill, sodiij Hlnvnnznanogn Sze-loHa. Lovili so ga lo v Biidiinpoftll, da inoio iiifj lom loze polovuli po inozoiiislvn. Ta madjarski Arlou nnlinju 8e Bodaj v Sviol in slcor v Zurieliu, ml kjer dopisuje .HiidnpoHtl Ilirlupii*, oplsnjoc inn svoj bog. V dopisih pripovediijo, da si jo dal hrado obrili in luso rdoct! numazali lako, da gu nispnznala still last na soproga in ludi policijski vohmii, h kalorinii jo bil zc znan pnproj, Njomu so sodaj dobro godl, kajli v Svici more broz-brizno zivoli, za kar bodo gotovo skriioli nje-govi prijatclji v BittliinpeMi, ki so g« postal! v ZAricli. Politiskilt zlodincov nc izroca Svicn, Zunlmtvii pravda. Dne 22. t, in. sc je pred dtiiiajskimi porolniki zacela velezatiimiva obr.tvnava. Na zato?.ni klopi je sedol 33 let star! solicitalor ?.id Gustav Eichinger, oblozen, daje due 1. fobruvarjaubilskladivom svojega sofa, odvetnika dra. Rothziegla. Eichinger je iz tlobre rodovine. Bil je easlnik. Gospodaril je vedno slabo. V Przomyslu sc je seznanil z zidinjo Franeisko Rabinowicz. Da bi se mogel z njo porocili, je prestopil k ?.idovski veri. L. 1892. jo kviliral in postal solicitalor, Ze kot eastnik ni bil poslen. Kot solicitalor je iz zacctka bil marljiv in poslen. Rmaln pa se je previgel. Ukradel je neko iglo, pone-veril manjse z,neske in naposled svojega sefa zavralno imioril. Drzavno pravdnislvo jo pred-lagalo, naj se oblozencc ohsodi na smrt, kar se jo ludi zgodilo. B0'>JI blagoslov. ~ Kakor javlja lurSki list ..Ikdam", ki izhaja v Garigradn, poi'ila je nckit zona v niestu Varni v 24 urali s e d-inero olrok in sicer: Sest zenskih in jedno mozko.— Na Ogerskeni pa ledneve neka ciganka pelero olrok. I^azgkd po sloYai\sk,em syelu. Cesko - slovanska narodopisna raz-stava y PruRl bode kinalu odprla. Ta raz-stava pribori golovo Cehom zopet nov lovor-jev venec, kakor se je to zgodilo z jubilarno razstavo 1. 1891. V prosirani obrtni zgradbi, ki so nahaja v bubeaeskem na'sadu (vrlu), bodo razstavljeni po liicstnih skupinah zgo-dovinski spomeniki in rnqogovrstni izdelki bo-gale slovanske hisne obrtnije. V zadnjem doln vita se kazc velika slovanska vas, v kateri so zastopane vse o'.avanske dezele s svo-jinii raznolienimi kmeckimi poslopji. Zraven vasi nahaja se del stare Prage in glediSce v zelo veliki obliki. Zraven obrtnega poslopja je hribeek, na katerem so povzdignili star! grad Kokocin. V tem zgodovinskem gradu razsbivi svojo zbirko Ce§ki hribolazni Hub, zraven lega pa se bode videla krasna panorama Benesa Hcrmana vojne proti Sasom. SletlnjiC zbuja pozornost znameniti arheolozki paviljon in amerisko-ceska nEsclbtna. — Opo-zarjamo ?.e danes rodoljube na to krasno razstavo, s katero si gotovo osvellijo Cehi zc tako sijajno svojo preteklost. Naprcdck Cclior na Dunaju. — Ceski rodoljnb in zaloznikiz Prage Josip R. Viliniek je odprl svojo knjisaro na Dunaju. S tein korakom je veliko pomagano dunajskim Cehom in drugim Slovanom, svetu pa pokazano, kako se v sneinSkem* Dunaju vedno vec siri slovanska misel. PriporoCamo Slovencem, da se obrncjo v slucaju potrebe na to knji-garno, kateri je naslov: Nakladalelslvi Jos. R. Vilimek, Dunaj, Neubaugasse 71,;' Iz MoraTskc. — Kakor smo ze porocali, de2elni zbor nioravski je sklenil zakon, da se ima mladina v srednjih dezelnih Sblah priucevati obema dezelnima jfizikoma. Cesar je ta zakon potrdil, v ministerstvu se pa dela na tem, da se uvedeta pba jezika kot obvezna ludi na dr^avne sole. Ttmu zakonu slicen predlog stavil je tudi svojecasno v Ceskem de2elnem zboru grof Vojteh Schonborn. Kako zimpajo Poljakt svojim po-slancom! Levovski .Dzienik Poyskil pise, da so seje poljskega Mjuba v drjiavnem zboru le tedaj 2ivahne, ko razpravljajo ko-risti velikih posestnikov ali o zganju ali petro-leju;kar se dostaja ostalih vpraSanj, so klub-ske seje le na silo in se jih mnogi udele-2ejuje le radi etikete (pristojnosti), 0 tak-§nih stvareh razpravljajo lo povrSno. Ko pa se zgodi, da poljski volilci poSiljajo svoje prosnje na dr?,avni zbor po dr. Luegerju, tedaj upijejo, da je to sad sovrazne jim agi-tacije. Tako so poljski ucitelji pred vec casom poslali svoje prosnje po dr. Luegerju za zboljsanje plafi. Te dni je pa zopet projel 115 progenj od poljskih uciteljev, kar seveda ne ugaja poljskim drz. poslancem, posebno pa radi tega ne, 'ker se v njih nastevajo razne zhrabo, ki ne dJajo Poljakom Casli. Poljski poslanci se kazejo kot noprednojgi narod, mejtem je pa njih ljndstvo Se vedno z omiko na orientalski stopinji. Mosto, da bi pometali prod svojimi vrnli, so radi nioSajo v zadeve drugih narodov in tirjojo sovra?.no politiki no le proti Cehom, Slovencem in Hr-vatom, nego tudi proti samemu poljskomu narodu, ki jim kakor so vidl, zaupa vodno mnnj. Iz llrvaSko, — Kor hivafsku vlnda ni dovolila nabiranja doneskov aa iidnnjo »Nft-rodnoga Doma* v Mitrovici, prodlagft Hi'vat-ski Dranlk* v svoji 10, ktovilki, nuJ bo istl soziila na delnico in ulcer potrobovalo bi in 10.000 dolnie po B, odnosno 5000 po 10 gil, - Vollka povodonj jo iizrouln veil-kansko skodo po vsi posavski Hrvolkl, lit moromo reCi, da jo Bog kaxnoval a svojo mocjo z jedno strani z vodo Ilrvato in Srbo, ?, drugo pa s potrosom Slovonco, — Pred porotnlki v Zagrebu jo bil obsojon dr. Kraiw ?, Du. nnja na 0 moaofino joCo, kot* jo v tiskoplmi ra^tolil bivgoga svojoga ueitolja Mossnorja 1st Pozoge, J)r, Kraus jo njfen Hrval, ompak a svojo noinsko kujltovnostjo no dola Hrvntom casli, Spoinoiilk Prerailovlcii, o kaloram mnn ziidnjift pnroCali, odkrljojo ^3. maja. Na lo slavnoHt opozacjamo ta danes nalo rodoljubo. Nlovakl tin Ogoi'Hkom so van uhntoi, kajti arpadska vlada jim no prlvoftcl nil) naj-manjsfl Hvobodico, Mndjanka llboralnont Jo prisla tako dalm'*, da no dovoljnjo nlll no-dnlgiin gltidlftko prodsluvo v alovaakom jozlkn, Tako jo n. pr. mladina clslo Hlova^koga okraju Mijavo hotolii prirodiU, plos •/. glediftko Igi'o. 1 Oblaslnljii, na katoro so no za dovoljonjo obrnili, jo dovolila fto-lo po troll todnih alcor pleH, no prodslavo no, ?. iwloga, ..kor bi mngla gloillftftnu predstava pri omikancih hIii-vnskega in madjarskoga joziku zbudill takftito iievjomajoCo bo obcnlko, ki v schi nosoju I znColok mojsobojnoga nagajanja, kar pa 111 moglo kaliti sodunjo mimo razpolotoiijo", Torej to so razlog), vslod kalorili so Slova-koin predstavo no dovoljujojol Tak skanila-lozen narod Irpl Evropa v svoji srodii la Bosno'ltorcagovlito. — Kakoi' so poroCa, bodcta namosccna dva batalijona ho-sanskih vojakov v Gradcu. -—V Rogatici sc jc otelila jodna krava. To telo pa ima 8 nog; prednji in zadnji del sta razvita dosti pravilno, le zadaj se nahajs Cudno nadalje-vanjc, na katerem visijo Se Sliri noge prav tako razvite in moCne, kakor one Stiri, po ka-terih hodi. Tele je popolnoma zdravo, — Travanjski muhamedanci (14 na Stcvilu) so objavili v sarajevskem .BoSnjakn" izjavo proli zagrebskemu .Srbobranu". V tej izjavi navajajo, da se oni ne pristevajo ne Srbom (kakor lo „Srbobran" ?.eli) in tudi llrvatom ne, ampak da ostanejo zvesti bosanski muhamedanci. — V Uid?.i, oziroma v Buti-miru se bode vrSila dirka konj dne 29. in 30. junija ter 1, in 4. julija. — Bosansko brodarsko druStvoje preneiialo; vsled tega preSlo je vse imetje istega v last oger-skega brodarskega druStvn. Bosansko druStvo jc tistanovila vlada sama. To podjetjc pa sc vladi ni posreeilo. — V BrCki je bil neki odvetnik Albert Hasanljn (Madjar, vsaj po iincnu*, kateri je poneveril 00,000 gld,, ki so bili pri njem pohranjeni po gospodifiilli Kall)'evi. Iz Srhlje. — Srbska skupSCina je bila odprla 22. t. m. v NiSn in Steje 215 izvo-Ijeuih in izbranih poslancev. Izvoljenih je bilo 140 naprednjakov, 30 liberalcev in 3 radi-kalci. V treh voliliiih okrajih ustavljena je volilev radi izgredov. Od kralja imenovanili poslancev so: 35 naprednjakov, ostali so pa liberalci, ki so ludi pristaSi scdanje vlade. Vlada razpolaga v skupSCini s 180 glasovi veCine. Liberalci so sodelovali pri volitvah, posebno pa v okrajih, kjer so dosedaj bili voljeni radikalci. Poslednji se sedaj hudujejo na libcralce, Ce§, da so jih prevarili, ter da so Se na videz zakljuCili, ne sodelovati pri volitvah, da tako popolnoma izstisnejo radi-kake iz skupSCine. ¦— SkupSCina si je izvo-lila predsednikom Nikolajcvica, — Govori se, da se zopet premeni vlada, kajti K r i s t i c a ne mara kraljica, ker je pod njegovo vladavino morala zapustisti Srbijo. — Vec po kralju imenovanili poslancev se je za-hvalilo na tej Casli 1 inpevnost in umetnost ,Ynjl>nka za mtaUnoS — Zadnji dan t. m. izide ?.e 4. snopiC pod naslovom: ,D r a g o 1 j u b c i", zbirka pripovedek, bnsnij, legend, itd. iz raznih jezikov. - Berilo bo zeld mikavno in ob enem poucno. Dosloj so snopiCi obsegdi daljge povesti, ta snopiC pa poda miadini krajSe seslavke, katere pa bo gotovo prebirala z veliko slastjo. —• Cena naroCnikom znaSa 15 kr. za v e z a n snopiC, obsezen 6 tisk. pol.; drugi morajo plaCati 20 kr. — Doslej je ?.ekakih 700 narbCnikov; ali treba jih bo §p toliko, da bo mogoce vstrajati pri dosedanji ceni. „Kft21ptft". — 0 tej knjigi iz naSe i tt3Jtame js objavil ,Stov. Narod» od pone- -j deljka zelo laskavo cceno. Med drugini pise,: Ze lani smo z veseljem pozdravili prvi letnik te zelo skrbno sestavljene knjige, ki je velifce praktfSke vrednosti. N«s remo, katerih podatfcov za navadno 2ivljenje bi mogli §e pogreSati v tej knjigi. S talis tika je tu zelo natancna: tu je povedano, koliko ljudij jc v celi dezeli, po ckrajih, obcinah, vaseb, seligcih; razdeljeni so ceI6 po veri in na-rodnosti. Pri obfiinah je dodano povr&je. Polit. okraji so razdeljeni v sodne okraje, ti pa v zupnnije, a te zopet v davcne obcine, pri teli pa so naStetl vsi tudi najmanjsi kraji z dodanim Slevilom »1uS. Pri cer-k v e n i u p r a v i so liastote vse cerkve in kapclo po dekanijah n zapnijah; Stevilo duS v cerk.veniobcini; zadnja poSta; oddaljenosti; patwwati, dubovskoosebjcz dodano letnicoroj-slva fn posvecenjo in rojstnim krajem; ni dn-hovrikaaiiredovnika, da ga nedobimo vknji.'i. Jediiako natancno je vse Solstvo; kar nam je reba vedeti o Solah, vse dobimo v tej knj gi. — Pri posani cnih zupanijab pa so dodana imonii zupanov, podzupanov, starasin, tn'nikov, ahig. Dalje trgovci, obrtniki, krc-nurji, -- Vsi drzavni in drag! uradi. Skralka: V,'iO je tu razvrScono v lepein redu. Ilvalezni sino izdajaloljn, da jo za letos sprejel v „Knzipot" vsnj stiri kranjsko polit, okraje (postojinski, loRaSki, kranjski in radovljiski), doHi lotos fle ni vse natnnftnn, kar so tice iupunskih in raznih uradov (drugo je vse natancno). tTpamo, da izdajalolj bo nadaljcval svojo dolo tudi na ostali del naSe vojvodine, — ako ga bodo nasi rojaki podpirali. (Jena jo v primcri z jednakimi podjelji vecjih narodov zelo nizka, kojti gradivo je silno bogato nnkopiCeno. .Kazipot* je velike vaz-nosli za vsakogar, ki inia zveza z dczelo, ker notri dobi vse inogoce podatke, katere utegne potrebovali. — Zato toplo priporo-Camo to knjigo. Delo je bilo ogrornno, a naSa dolznost bodi, du izdajatelj polcg toga triula no bo trpel Se gmotne Skode". Opozarjamo na obseg te knjige v da-naSnji prilogi. Kdor ga pregluda in le ko-lickaj rabi take podatke, si „Ka?.ipot" go-tovo rad kupi. Cena I gld. 30 kr. s postnino v.-fid ni velikn. Razpls eastnih nagrnd. .Slovcnska Matica* v ljubljani razpisuje po dolocilih Jurcie-Tomsieeve ustanove dve castni nagradi po 200 gld, za izvirni sloveniki povesti, od-nosno dve castni nagradi r-- 100 gl. /.a dve hianjsi izvirni povesti, nii dalj§! epicni pesmi. Dotiftni spisi inorajo po obliki in vsebini za-doficevati umetniskim zakonom aSI. M." po-sebe, Pisatelji, katcrim se prinodi nagrada, do-bijo za svojo spiae poleg tega obifino placo za vsako tiakovno polo. Ilokopise je treba postal! (brez pisaleljevega itnena) do 1. sept. t. 1. odboru „SI. M." Ime je treba pridejnli rokopisti v posebnem zapecaeenem listifu z (lotiCniru geslom. „SloreiiSlcl cltrar". — Podjetni ro-doljubni knjigotrzee g. L. Scliwontnerv Brezicah na Stajerskem je zaCel izdajati pod tem naslovom slovenske skladbe za c i t r e. Doslej sta IzSle ze dve skladbi; pr«ra stain; 40 kr., druga pa 45 kr. V obeh so Iep6 pri-rejene slovenske narodne pesmi, kakor: .PreSmentane citre", »V nedeljo jutro", „Pobie sem star §e le 18 let" itd. — Gospod za-loznik naznanja: .Slovenski eitrar" bode izhajal v ne-dolocenih obrokih ter prinaSal izvirne skladbe, slovenske (in sploh slovanske) pesmi in pre-vode (transkripcije) drugih kompozicij, prire-jene za citre. Oziral se bode pa le bolj na slovansko glasbo. Ko je izSel „Venee slov. pesnij", za katerega so se slovenski citrarji toliko zani-mali, da se je moral oskrbeli drugi natis, prejel setn tudi od vseh krajev obilno vpra-Sanj: haam li v zalogi se drugih slovenskih pesmi, prirejenih za citre. To me je napo-tilo, da sem se lotil izdajati „Slov. eitrarja% ki bode scasoma postal nekaka glasbena knjiznica za citrarje. V kratkem izide tudi I. zvezek obsir-nega dela: .Poduk v igranju na citrah*. na pod-lagi slovenskih in drugih slovanskih napevov, sestavil Fr. Sal. Kozeljski. Prav na to delo usojam si ze zdaj opozoriti slovenske citrarje, zaCetnike in spretne igralce, ki se bodo odslcj lahko ravnali po slovenski poduciii knjigi. V Brezicah, meseca aprila 1895. L. Schwentner, izdajatelj. Priporocamo slovenskim citrarjem, naj si oskrb6 te skladbe, kajti v neodpuslljiv naroden greh bi morali §tet!, da bi se raz-legali iz citer le glasovi nemSkih in spioh tujih pesmij, ko imamo tudi svojih na raz-polago. Ako bodo vsi nasi citrarji kupovali le skladbe, bo stevilo hitro raslo, da polagoma lahko povsem pr.zenemo tuje blago iz slovenskih his. .. . I1*™***0 nsu-odiio glcdallsde v tii-Jlnl. Kakcr poroCajo dunajskemu .Fremden-blattu" iz Zagreba, namerava intendant na-rodnega gledalisCa v Zagrebu, g. dr. Sljcpari pi. M i let i c, ki je v pravem pomenu besede reformator gledalis5a, uprizoriti veliko touniec v raznih mestih. Dajale bi se v mesecih ju-niju in juliju pod osobnim vodstvjm inten-danla hrvatske predstave na Dunaju, v Pra"i v Ptenu in v Brnu. ' ' Za h v a 1 a. Podpisani rcdbini izrekate iz dna ?.a-lostnih in potrtib src svojo najtoplejso zah-valo weni svojim ljubim sorodnikom, znancem in prijateljcm, ki so spreinili dne 23. t. m. k vecncmn poftilkn naSo srCno Ijubljorio mater FranciSko Kersevani ali ki so nam na kakorsenkoli nacin izrazili svojo prijazno sofiulje, kar nam je bilo v veliko tolazbo v trenotkih najglobokejSe zalosti. V DOIINHGRGU, 25. aprila 1S05. liodbini Kersevani in Drufovka v [Kirnlicriru v Giiriri. „Goiiska Ijmlska poscTjilnica*4 reiistnvaiw irUt»B z o^ejeni zawzo. Nnzmmilo. Pri skupni soji ravnateljslva in nadzor-slva dm- Hi. t. in. se je dolofilo v j.misln {j. III. dr. pr. tako-le: 1. iislopiiinc se bodo plafovale ludi zn-naproj po 50 kr. od prvih slirih delozev; 2, nbresli posojilom na me nice p«> <»"»'» '.), oliresli posojilom na ukiiji/.lm |>o 4. uradni stroSki so raciuiajo pri menirah tako, da znasajo '/aS. pri uknjizliali pa ti stroski ndpadejo. 5. hranilnc ulogo se obreslujejo po V GOP.ICl, Ifi. aprila 1805. Kavnnteljstvo. St. lO.iifWi Vcrfiilschte scliwarze Seide. Man verbrenne ein MDstercheii des Sloffes, von ,1cm man katifcn wtll, und Hie elwaige VerfiilschunL' iritt sofort 2u Tagc: Aechle, rein gefirbte Seide Lriluaelt sofort zusammen, verldscht baldund hinterliisst wcnL' Asche v-on ganz hfcllbr.lunlicher Farbe. - Verfitbclite Seide, (die leicht speckig wird und briclit), l»ronnt tangsam fort, (namenllich glimmen die , Schussfil-Uen« weitor wena sehr mit Farbsloff t-rsebwerrt und bmterlasHt eine dunkelbrauue Asche .desich na Oegonsatz zur achten Seide jiicUt krlusel sondern krammt. Zerdrflckt man die Asuhe der aehten Seide, so zerstfiubt sie, die der vcrtoLh'en hoflief.] Znrlch versendet gern MugteAon ibre. ScMen Seidenstoffen an Jedermann und lirfcrt cto-zclne Roben und gana! Ssflcke portound .-.ollfrvi in die Wohnung. /»i Za delavce: tefcikc, l«sarj« in zi-darje tor voznike •/, vpre^enimi vozovi je v LjuMjani obilo Irajnoga zasluzka. Zato se pozivljcjo, tla prid<>jo semkaj in so o«»Iasi' pri portpisanorn inagislralti. Magistrat de2elnega stolnep mesta LJUBLJANA, dne 22. a pri i a I8S5. Ziipan: G r a s s e 11 I. * Za vsako faro, za vsakl poStno uradni |j * okraj in za VHako okolico, kjer koli je » % Ijudska Sola, se razumnn, spoSlovana in * * krepostna oseba kot * t opravnik in posrcdnik t « proti vrednem postranskem znsluzku od » $ nckega av.strij»kej?a finanCiiega zavoda % * prve vrste nastavlja. Punudbe pod * « ,111.895" Oradec poste restant. * Vse razbite re&i, kakor n. pr.: stekleno blago, porcelan, tescne reCi itd. lepi Plflss-Staufcr-Kitt Steklenice pd cL0 in 30 nC. pri ligovcu s steklom Jos. Sturli, Goriea Za izdelek nio6nc in zdrave domafie pijade potrebne saovi posilja brez sladkorja za dva goldinarja, kar povsem zadosca za 150 litrov. lekarna Hartmann Steckborn Kostanz (Svica) (Baden.) Izre^no svarino pred ponarejemi iz- delki. Spricala gratis in franko na razpolago. Prodaja povscd dovoljena. — Velezaloga za Avstrijo: lekarnar C. Brady Kromeriz (Moravsko). f^m | ¦ 1 "D • > <0rnMW^. c 1 1 =i 3 e 1 ¦* 7 B BtETtgHIHPffl ^_ ff | 1 ® -^ tt asssssjl - i L 1 1 a§ 1 In hi 1 N s. H I OT H > 1 I * 1 E5H tz isil b L31 ™ts*l F anna i =§ 1 Hi r **Sl. 3 1 \w® & 1 „Kaiipot" za leto 1895-9B. je iiSeJ! Dobi se v liskarni za gl. 1'20, s poSto 10 kr. vec. Izvrstne c. kr. izkj. priv. ikropilnicc proti peronospori ingenipja 2iviea, kati>re!.nsrs|dnL-no avr.l!,. * Art «jik |iro|irniilO!.ti,' Irpczmirii, lalikc iiporabu za \>ako lejo Irt itd. pn>- . miio^it zlxrijaanc. lin.ijili iiizkili rt-nali. . 2ivic i inil v Trsti Conilie ii.I^oiiljajo na zahteviwije franko. Na Vhft e.. kr, pnSlnc nra-.lc |io5i-: Ijajo iiopnlne SkropIIiiIre frituko, proti povzotju 10 gld. Izilelujojn ludi slrojo za prasonje z zveplom, nepre»lann ili-IujoiV .iti-hLalnirp ilil. Yoziii listi in tovonii list! v Ameriko. Kraljevski bel^jski poslui parnbrob „Hoil Hteani Linio" m Antverpeiia direklno v New Jork 8c Philadelfijo koncesijoiiovana crla, od e. kr. avslrijske vlade Na iipra&inja odj^ovarja toenn: koncesijovaii zastop „Red Star Linie" na DUNAJU, IV Wcyringei-gassc 17 ali pri JOS1P-U STRASSERJ-U Stntburoaii & c mmercieller Correspouden] der k. k. Staatsbahnen in Innsbruck vabi S 4 w I 111 v ncdoljo 28. aprila 1895. pri „Zlali zvczdi" na korist potrebnim bratom v beli Ljubljani. Spored. 1. „Naprej", udarjajo tamburasi; priredil #% 2. „Hrvaticam", mozki zbt>r; uj{l. Iv- pt. Zajc. 3. Govor. 4. ,,SIov6 od doma"; ndar. tamburasi; iiglasbil .% 5. „Kamu; snmospev za bariton s spreintjcvanjeni $ isovirja; u*|3 F. S. Vilhar; poje g. Iv. Kragelj. (i. „Venec narodnih pesmij"; mozki zbor; priredil .tt; Kofijanric. 7. „§olaki nadzornik". Vescloigra v I. dejanju. 0 s e b e: I'ntrovM, vaSki ut'iiclj Stiinfco, u.'ilclj. pri|>ravnik. Kutrii, iije^'fiva zciia. Krasnlj, olifin. pisar. Jp|k'i»; IkM. Hol^ki nailzornik. 8. Valcek „Vida"; adar. tamburasi: uglasbil /# 9. Srw'kaiijf n;t ~> dobitkov; vsaka srecka stane 10 kr. 10. Pies. Zadetek ob 7. in pol zvedep. Qstopi\ii\a za udc 30 \r„ za ncude 40 k,r.; sedei 10 kr. X ozirom na blagi iiamen scypriporocamo radodarnosti slavucga ohcinstva, ~ K obilni udelczbi uljtidiio vabi Odbor. § Nove sisteme skropilnice za jeronosporo" $ [Q (slictio Vorinwrell-ovim) BJ Igxu Heller-a z Dioiaja K inia jedino zalogo ^ V GORICI v vrfni ulici 21 via Giardino V 60RICI H J^ Slika Skropilnice je razvidna iz Hetler-jevega oglasa v telem listu. » » s h g ''i . 3 2.S, 3 olf gj GS O S j o o U " 'g g a>% CO N S > g «, .L a Ki 1-P — v o o g c C3 M ~ * ^ I o o O Vse strojc za kinetijstvo vinske stiskalnice vssh vrst, Peronosporne Skropilnice slicne Vermorelu, distilnice za iito, trijeri„ stroji za robkanje koruze, mlatilnice, stiskalnice za seno, orodja za kletarstvo, vinske cevi, vinske sesalke, orala in vse stroje za obdelovanje zemlje, mlini za zito, prodaja pa zelo znizanih cenah pod zagotovi-lom in na poskus Ign. Heller, Dunaj II2, Praterstrasse Np. 49. | ObSii'iio kataIo«t» gratis? in franko. Razprtxlajalei se isetjo. Posebno svarimo pred ponurejalci. HHMiHMiiimimmMimnmipimtiiiniiiineitiMinmH lekarne Cristoffoletti I ^ .twJMfekw^ Kibje oljeB Bi II '^^ P^ jLJ* v Goriet. H ipa^. To pristno „|jE jj i2borno sreistvi priti prsnin hleziin in priti spliiRi Bliemiilisit *^M1 C3 Cena originalni stckleniet naravne vrste rmene 70 kr., bele 1 gld. g Rihje olje z zulezom. L* ^; Ribje clje z zeleznim okisom. tz g „CTvo„i„, in «,ir„, o,roto,„. _ c.n. ^s:,;;iir;ss:* Sri;; H steklenlci 70 kr. spto§na obncmoglost. Cena stekl. 70 kr. M Opomln. Olje, katero dobivam naravnosl z NorveSkega, predno ga nalivam v stekle- H nice, vselej kemiSki preiSeem, da morem svojim odjemnikont garantovati prislnost in H .,. zdravilnost. |i Elizir Iz kine-seleza - Cristofolettf. p| najbolje sodelujofie sredstvo z ribjim oljem, je lliijboljC proti po- II inaiijkaiiijii krvi gj Cena steklenlci 60 kr. xzxxxixixxxxxxxxxxxxxxxxxxxrxxx J Dibin se tajemj: v pidpiuii hkarii ain se ^ nnroC'l po poStb m\i pi. Trnkdczy lelar MIzo rotovZa v Ljubljani piiporoea : Za ielodee. „Marijiiifpljsko kaplj. za zelodee. Sli-klf-aira 20 kr., « stoklcnic t tfld. 3 luf. -i »ld. R) kr. .Odvajalne ali risliluc knifrtjice* ("i.stijo xclncli'ir pri ii;ilias:>nji, ska^ciicm 2(;loiii:i. Ska-tulja 'J I kr., jeileii zavnji^k s « akatuljami vi>lja I (.'1.1. r> kr. Za prea: ..('laiiiiii-ki zi'lifirni ali prsni sirup za mj-raAi'i-nu in olroke". llazlvarja sliz in laj^a lio-Iftriiic, na pr. pri kailji. Slckli'iiica .'i(i kr., -U> Ktckli-nk si k!*I. 50ur. Za trganje: „IViilin--ki rvnl" ((iichiitoini) lajia in pn--Kaiija liiili->'iiii> i- kiizu, miKiili in riikali. Sd-k-¦ ¦ - ¦ -.....,,*¦ ilii:/;i ziliavilna >'k|ciik Vsi la iia.;i.>ii '•iviNlva .si' iloltivajo IJImMji pi. Trnkoczyja i v muuguni zraven roiovza ? It te >uk tu % pm p«iti n?piWJi> { Z» trgovc* In kroin)ar)al Niijluiljfii' in imj-eeiiejSe kiipnvalUfe Zu vse vrsle: mozke in zenske no^avice, ,1 ft (? <• rj e v o perilo, rohee itd. v tnvar-ni.^ki zaloKi Jos. I , Dunaj I. Srlittcrluass,. li (|,oi Wipplimri-istiasMf 18.) NnjIutntMi rm/io- .Wjntnrpo it'll miri in /M)i/i n a v h r utruni. Gostiina Antona Vodopivcs v Trotu ulica Solitario St. 12 priporm-a ho rnjakoiti iz OoriSko in dru^'nii .Slovencoin i Trslu, kajti v islty se totijo le priStnE vtpavska 6rna In bela vlna la pryaSke obClne Jn s Krasa. I'riporoca se posebno Slovenceni, ki prideji po opravkih v Trsl. Kuhlnja prav dobra in po can). &tsyerske sla§6ice kot n,ijl).ilj;« ouieliiVvaliio M-,.l-ilv<» il.-z pidi fcailju in hrlpawotti (d.isi jo zaslarvla); >.>'¦ luilcu nii' ih> hkoilijii in ci>1«) pnspi>Suji>ji> ifk. (iospmlii Ickarju 7V«rf. Mn,:,ll,. v «ira«li-u. PoslaiieMiiaiajwMkc nl.tMre mm uporaliijal pli kiiilju, liripaviwii. kruiiii'iu-m uiu'ljii v viriu in v -apnikovili liiiltv.nih pri utrofih in mlra-lili /. tiajImljAita ii>p('li(iiii. Celi'i pri iiapivunju^i MiSii-i sem iloM'^'l olajSanji-. I'ii^im turpi, posljil.. i»i 3,. I! ilvaiiaJNl.ii ir.- AkaMjir. Tn.faiarli. ->. i'.-b. IS'.M. S •.-pnitiivaiij.'iii !>,: I'tlj. HhrCirh r<.^a!niriu. Ak.illji.-e slan.'jo HI ki lrkamaU »« »iil...Ulilivali ill tijtnv.-iU li»l.. kj» t.ikili ni. ji'.i piiAiija ziirav»lM'ni ininniilnii'. 'Ih. M,!,uith v lir.ulcu po :. skailji.' proti upo silialvi I krone. U.Vjo se z.iloimkl. (il.u.ia zalo^a z.i l.jiililjaiin v lekaini „pi orlti* J. Suoboda .ledi.-i. I'.i.-itf unlm.h, ,1.1 M„r«th-,.v podpL*. „Kypuj pri kovaci n w pri kivafieht!" pravi „i.u-i pn-ttovor. To wlja p» VNej pravui za inoj zavo.l. kajli lr t.iko u- ika knpiija, kakorsna je moja, inia ;:h..k •-..t<...o-;i plaeevaiija vclikati-kili ninnzin 1.1..-;.. in .liuirili preilnoMi, et-ne stn.Ake, kar mora l.i'.i -leUtiju' v koiist kupovaku samvinu. Krasul u/oret zasiliiilin odjenialeeiu cratN tu franlkO. Ho/ale zhlrke uxurrev. kakor Ae nikoli. za krojafe nefrankovane. Snovij za obleke. IVriuieii in iloskinif za vek*C-.'i~liti- iln-hoiM-lnu. piv.lpi-ane Miovi za uiiirorm** v. U. uradnlkov, tudi za \eteiaue, pu-tllee, telo-vadec, Ilvrcjr, >-:iktio za l»ig«n« in tei-alu* ml/o, |iro|ir? po izvornilitovainiikilioenah v tako vvliki izbeii. kakor takili ne mole imeti niti dvaj^etera ktMiknrcneija. Najveca izber le liiii-Ka trajni-pi snkna v injintidernejbili barvah za (jo»pe. Sukim, U ne iIkJo prwlt, potni o(rr-tafl od I'M. 1- do 14 itd.. potom tudi potreb-Sriiie zu krojafo vkak> dober kui> cunje. katere veljajo komaj odAkodniuo za kiojai-a, priporo.'a Iv, Stikarofsky, BRKO (aval. Mandator). N'ajveea zalofc'a tovarnUkcga sakna v vreil""*'1 ", iiiilijnita I'oldinarjev. — VoSIIJa »«' 'e P° poStnom povstetjut Svartlo: AitenUe In kmSojarji puim-jajo noitostalno svoje blajto I11"1 *nttmk,° »!jl1-karofskega blajjn*. Da zabia'i'i'1 vttr*nJ" !'¦ »• wljenialeev, naznaujain, «'a tnklm ljudeia ne priulajaia blagji pml nobcuiui pi)«ojem. (it)