Hitra železnica: v Križu kritike tokrajine in Občine Trst Tržaška dijakinja Margherita Tommasini bo obiskovala Zavod združenega sveta v Mostarju /6 Ko bi se uresničile napovedi o ukinitvi goriške pokrajine TTT Pri nevarnem križišču v Rupi zahtevajo varen prehod za pešce Primorski Gospa Fornero, pri nas je že vroče SandorTence Ministrica Elsa Fornero pravi, da čaka Italijo vroča jesen, težki časi se napovedujejo tudi kulturnim ustanovam in organizacijam slovenske manjšine. Na Primorskem dnevniku je zelo »vroče« že v teh dneh in si ne morem predstavljati, da bo lahko »vročina« jeseni še hujša. Če bo tako, bo na kocki obstoj dnevnika. Slovenska kulturno-gospo-darska zveza je od nedavnih srečanj najvišjih predstavnikov Italije in Slovenije (Turk-Napolita-no in Janša-Monti) pričakovala primernejše rešitve za slovensko manjšino. Tudi mi smo pričakovali premike na finančnem področju, a smo bili očitno preveč optimistični. Predsednika držav lahko pritisneta na vladi, nimata pa nobene izvršilne pristojnosti, Monti in Janša imata itak trenutno druge skrbi. Precej zamuja tudi tolikokrat obljubljeno omizje med rimsko vlado in našo manjšino, ki ga bomo dočakali morda oktobra, če ga sploh bomo. Situacija je huda, perspektive pa črne, zato bi bili potrebni radikalni, pogumni in hitri posegi. Dežela je vključila v svoj zakon obvezo, da bo manjšini izplačala predujem treh milijonov evrov državnih prispevkov, ki ga očitno (še) ne bo. Namesto tega slišimo visokodoneče napovedi za oktobrsko deželno konferenco o slovenski narodni skupnosti. Ekstremna situacija bi zahtevala ekstremne korake. Tudi znotraj manjšine, a kaj ko se ne moremo zediniti skoraj o ničemer. Naši predstavniki so nam vsaj prihranili floskulo, da je kriza priložnost za razvoj. dnevnik ČETRTEK, 9. AVGUSTA 2012 Št. 187 (20.510) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 gorica - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 čedad - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € sirija - Ofenziva vojaških sil predsednika Asada Zaključni boji za nadzor nad uporniškim Alepom Amnesty International opozarja na bombardiranje stanovanjskih naselij urbanistika - Javna razgrnitev načrta Obrtna cona med Križem in Nabrežino ne navdušuje NABREŽINA - Po razgibanem in polemičnem srečanju v Devinu je devinsko-nabrežinski odbor včeraj v Grudnovi rojstni hiši čakala še ena zahtevna »urbanistična preizkušnja«. In sicer javna razgrnitev (foto Kro- ma) načrta za obrtno-trgovsko cono med Križem in Nabrežino, za katero se zavzema avtoprevozno podjetje Cossutta. Projekt sta predstavila odbornik Massimo Veronese in občinski svetnik Maurizio Rozza. Načrt je doživel precej kritik in pomislekov, češ da Nabrežina ne potrebuje nove obrtne cone in tudi ne trgovskega centra, čeprav v manjšem obsegu. Na 5. strani DAMASK - Vojaške sile sirskega predsednika Bašarja al Asada so okrepile ofenzivo na uporniško mesto Alep. V napadih uporabljajo letala in artilerijo, kot poročajo pa naj bi včeraj v Siriji v spopadih umrlo približno 90 ljudi, v Turčijo pa naj bi se zateklo dodatnih 2400 si-rijskih beguncev. Na nasilje nad civilnim prebivalstvom pa je včeraj opozorila humanitarna organizacija Amnesty International (AI), ki trdi, da so sirske vojaške sile bombardirale stanovanjska naselja v Alepu. AI tudi poziva obe strani, da se izogibata napadom na civilno prebivalstvo. Na 2. strani Na Koroškem še letos predčasne volitve Na 3. strani Muzeji zvečer vedrijo tržaško poletje Na 6. strani Zakaj ga je zabodel, še ni povsem jasno Na 14. strani V Doberdobu izbrali izvajalca del za garažo Na 15. strani Pogovor s pevko Tinkaro Kovač Na 18. strani kriza - Opozorilo SKGZ Manjšinskim ustanovam grozi finančni polom kakšna usoda nas čaka TRST - Slovenska kulturno-gospo-darska zveza (SKGZ) je pričakovala, da se bodo vprašanja slovenske narodne skupnosti primerneje reševala, zlasti po številnih državniških srečanjih med Italijo in Slovenijo in še posebej po uradnem obisku predsednika italijanske države Giorgia Napolitana v Sloveniji. Po mnenju manjšinske krovne organizacije obstaja namreč nevarnost, da bodo zapleti in zamude pri financiranju iz zaščitnega zakona postavile na kolena številne osrednje manjšinske ustanove in organizacije. Nekatere izmed njih imajo že resne težave pri izplačevanju mesečnih prejemkov osebju, zmanjkujejo pa tudi sredstva za izvajanje že sprejetih programskih obveznosti. V takšnih pogojih si je težko zamišljati resno in učinkovito načrtovanje nove sezone, ki se bo pričela čez dober mesec, menijo pri SKGZ. Podatki glede financiranja slovenske manjšine so jasni: organizacije, ustanove in društva slovenske narodne skupnosti za leto 2012 niso doslej dobile niti evra, možno pa je, da bo prva finančna pomoč prišla komaj ob izteku leta. Vprašljiva je tudi višina sredstev, saj na zadnji seji deželne posvetovalne komisije je bilo slišati, da bi zaradi varčevalnih ukrepov lahko vlada zmanjšala sredstva iz zaščitnega zakona za približno 1,8 milijona evrov. Na 3. strani OLIMPIJSKE IGRE V LONDONU Italijanski odbojkarji v četrtfinalu odpravili reprezentanco ZDA Italijani so na odbojkarskem turnirju v četrtfinalu s 3:0 presenetljivo premagali reprezentanco ZDA ansa 2 Četrtek, 9. avgusta 2012 ITALIJA, SVET / ITALIJA - Ministrica za delo v oddaji »Radio annch'io« Fornero: Čaka nas vroča in negotova jesen Opozorila je, da je kriza zelo globoka in da je vprašljiva celo industrijska prihodnost države RIM - Ministrica za delo Elsa Fornero je v včerajšnji oddaji »Radio anch'io« naslikala precej temno podobo italijanskega gospodarstva. »Jesen bo zelo težka. Kriza je zelo globoka oin podatki, ki jih je objavil Istat v ponedeljek postavljajo pod vprašaj celo industrijsko prihodnost države,« je nič kaj optimistično ugotavljala For-nerova. Ob tem je dala tudi jasno vedeti, da za sedanjo krizo ni kriva samo politika, temveč da imajo precejšnjo odgovornost tudi podjetniki. Po njenem mnenju je treba tudi ponovno ovrednotiti vlogo delavskega razreda v italijanski družbi. V zvezi s tem je še dejala, da bi morali banke in podjetja pokazati večjo pripravljenost na povezovanje in nove investicije. Napovedala je tudi, da naj bi se še ta mesec srečala s Sergiom Marchionne-jem, s katerim bosta govorila o prihodnosti Fiata. Prepričana sem, da je jasna razprava vedno koristna in sama se temu nisem nikoli odpovedala in večkrat sem jo tudi sama predlagala. Dejala je tudi, da obstajajo razlogi, zaradi katerih verjame, da bo Fiat izpolnil svoje obljube in obve- ze v zvezi z novimi investicijami v Italiji in na ta način prispeval, da avtomobilska industrija še naprej ostane pomemben del italijanskega gospodarstva. Glede zadeva z Ilvo pa je ministrica dejala, da se ji zdi odločitev sodišča, ki je zaplembo jeklarne povezalo s prilagoditvijo obrata okoljskim predpisom, uravnotežena. »Vsi smo poudarjali,« je dejala Fornerova v radijski mikrofon, »da zavračamo nasprotje med delom in zdravjem. Zato sem prepričana, da je mogoče delati v jeklarni, ki ne ogroža zdravja zaposlenih, in da tudi Taranto lahko ohrani tovarno, ki ne bo onesnaževala mesta.« V zvezi s tem je dejala, da je treba najti način, da se čim prej reši ta problem in s tem tudi prihodnost številnih družin, ki so neposredno odvisne od usode je-klarne Ilva. »Delavskemu razredu je treba vrniti dostojanstvo. Varnost in zdravje sta del tega dostojanstva. Brez tega so zaposleni v Ilvi delavci druge kategorije. To pa ni dopustno, saj je delo, ki ga opravljajo delavci, sestavni del prihodnosti države,« je še povedala ministrica za delo. Ministrica za delo Elsa Fornero je naslikala precej temno podobo bližajoče se gospodarske jeseni arhiv ansa SIRIJA - Sirske sile okrepile ofenzivo na Alep Začetek odločilnih bojev Mednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International izpostavlja stisko prebivalcev tega 2,7 milijonskega mesta DAMASK - Mednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International je včeraj izpostavila stisko prebivalcev na območju sirskega Ale-pa, kjer se krepi uporaba težkega orožja v bližini naselij. Obenem tako sirsko vojsko kot upornike opozarja, da napadi na civiliste ne bodo ostali nekaznovani. Sirske sile medtem izvajajo ofenzivo na Alep. "Amnesty International obema stranema v spopadih pošilja jasno sporočilo. Vsakršni napadi na civiliste bodo jasno dokumentirani. Odgovorni pa bodo morali za to odgovarjati," je poudaril predstavnik organizacije Christoph Koettl. Po navedbah AI nedavni posnetki iz Anadana, manjšega mesta v bližini Alepa, razkrivajo več kot 600 kraterjev, ki naj bi nastali ob uporabi topniškega orožja med silovitimi spopadi nedaleč od naseljenega območja. Amnesty International je ob tem izrazil zaskrbljenost, da bi lahko namestitev in uporaba težkega orožja vodila do novih zlorab človekovih pravic in resnih kršitev mednarodnega prava. Podobno je izjavil tudi vodja opazovalne misije Združenih narodov, ge-neralpolkovnik Babacar Gaye, ki ga skrbi zlasti usoda civilistov, ujetih med spopadi za to mesto s približno 2,7 milijona prebivalci. Spopadi za Alep so se začeli 20. julija, v zadnjih dneh pa se obstreljevanje mesta vse bolj stopnjuje. Sirske sile so tako pred začetkom odločilnih bojev na območju namestile okoli 20.000 svojih pripadnikov, ki z uporniki bijejo boj za nadzor nad mestom. Sirskim silam je včeraj zjutraj ob pomoči oklepnih vozil sicer uspelo prodreti v Salahedin, eno od četrti Alepa pod nadzorom upornikov, čemur so sledili siloviti spopadi med obema stranema. Kasneje je sirska vojska v Alepu začela obsežno kopensko ofenzivo. "Vojska napreduje od zahoda proti vzhodu in želi razdeliti četrt Salahedin," je povedal neimenovani predstavnik sirskih sil. Po njegovih ocenah bodo sirske sile kmalu lahko zavzele četrt, čeprav tam še obstajajo "žepi upora". Sirska vojska naj bi upornike napadala s topništvom in vojaškimi letali, obstreljevala pa naj bi jih tudi z raketami. Opozicijski Sirski observatorij za človekove pravice je po drugi strani sporočil, da so spopadi v Salahedinu in okoliških območjih najhujši v Alepu od začetka vstaje v Siriji pred 17 meseci. (STA) Sirske sile so včeraj okrepile napade na mesto Alep ansa GOSPODARSTVO - Junija padec izvoza in uvoza Fitch potrdil najvišjo bonitetno oceno Nemčije NEW YORK - Ameriška bonitetna hiša Fitch je potrdila naj -višjo bonitetno oceno Nemčije, AAA. Stabilni ostajajo tudi obeti, kar pomeni, da državi v prihodnjih mesecih zaenkrat ne grozi morebitno znižanje. Fitch je ob potrditvi bonitetne ocene izpostavil robustne gospodarske dosežke Nemčije v zadnjih dveh letih. "Kljub krhkemu globalnemu okrevanju in zaostrovanju krize v območju evra je Nemčija beležila močno rast bruto domačega proizvoda in padanje stopnje brezposelnosti, kar je rezultat predhodnih strukturnih reform," so zapisali strokovnjaki agencije. V svojem mnenju se je Fitch pridružil bonitetni hiši Standard & Poor's (S&P), drugače pa meni bonitetna agencija Moody's, ki je obete za najboljšo bonitetno oceno največjega evropskega gospodarstva spremenila v negativne. Kljub dosedanji resnično izjemni odpornosti nemškega gospodarstva na negativne vplive iz okolice se v zadnjih mesecih evropska dolžniška kriza vseeno pozna. Tako je država včeraj poročala o močnem junijskem padcu obsega izvoza, nižja je bila industrijska proizvodnja in obseg naročil v industriji. Ker pa se je uvoz zmanjšal še bolj, je največje evropsko gospodarstvo zabeležilo rast zunanjetrgovinskega presežka. Obseg nemškega izvoza se je junija glede na maj po sezonsko prilagojenih podatkih skrčil za 1,5 odstotka, tako da je znašal 92,3 milijarde evrov, je včeraj objavil nemški statistični urad. Padec nemškega uvoza je bil medtem še krepkejši. Uvoz je namreč junija na mesečni ravni nazadoval za 2,9 odstotka na 76,1 milijarde evrov. Sodba Pussy Riot bo znana 17. avgusta MOSKVA - Na moskovskem sodišču se s sklepnimi besedami končuje sojenje članicam ruske punk zasedbe Pussy Riot, ki jim sodijo zaradi protesta v moskovski cerkvi, na katerem so februarja izrazile nasprotovanje predsedniku Vladimirju Putinu in ruski pravoslavni cerkvi, ker ga podpira. Kot je sporočila sodnica Marina Sirova, jim bo sodbo izrekla 17. avgusta. Trojico - 24-letno Marijo Aljohi-no, 23-letno Nadeždo Tolokoni-kovo in 29-letno Jekaterino Sa-mučevič - so aretirali, ker so 21. februarja na glavnem oltarju v osrednji pravoslavni cerkvi v Moskvi, v katedrali Kristusa Odreše-nika, izvedle punk molitev. V njej so Devico Marijo prosile, naj Rusijo reši Putina in obsodile rusko pravoslavno cerkev "poveličevanja gnilih diktatorjev". Putin se je takrat potegoval za svoj tretji predsedniški mandat in si ga nato tudi zagotovil. Članicam skupine je sprva grozilo do sedem let zapora zaradi hu-liganstva, vzpodbujenega z verskim sovraštvom, a je tožilstvo v torek zahtevalo tri leta. Menilo je tudi, da se članice lahko spreobrnejo le, če bodo izolirane od družbe. Glasbenicam so v zadnjem času v bran stopili številni kolegi z vsega sveta, primer pa je pozornost vzbudil tudi v nemškem bunde-stagu, kjer je 121 poslancev podpisalo posebno izjavo, s katero so obsodili sojenje. Vdova Johna Len-nona, Yoko Ono, pa je Putina na Twitterju pozvala, naj članice skupine izpustijo na prostost. V Afganistanu letos manj civilnih žrtev KABUL - Število civilnih žrtev v Afganistanu se je v prvi polovici letošnjega leta prvič po petih letih zmanjšalo. V primerjavi z enakim obdobjem lani je upadlo za 15 odstotkov, izhaja iz poročila misije ZN v Afganistanu (Unama). V nasilju po državi, večinoma v napadih upornikov, je od 1. januarja do 30. junija letos življenje izgubilo 1145 civilistov, 1954 je bilo ranjenih. Lani jih je bilo v enakem obdobju ubitih 1510, ranjenih in mrtvih skupaj pa 3654. Pred tem je število civilnih žrtev pet let zaporedoma neprekinjeno naraščalo. Kot še izhaja iz poročila ZN, so za kar 80 odstotkov civilnih žrtev krivi napadi talibanov in drugih upornikov, ki se borijo proti oblastem s predsednikom Hamidom Karza-jem na čelu ter vladnim varnostnim silam in silam zveze Nato. ZLATO (999,99 %%) za kg 41.987,82 € +36,43 SOD NAFTE (159 litrov) 93,50 $ +0,16 EVRO 1,2336 $ -0,8 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 8. avgusta 2012 valute evro (povprečni tečaj) 8.8. 7.8. ameriški dolar 1,2336 1,2436 japonski jen 96,68 97,58 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,173 25,114 danska krona 7,4438 7,4437 britanski funt 0,78880 0,79340 madžarski forint 277,93 277,11 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6963 0,6962 poljski zlot 4,0905 4,0506 romunski lev 4,5499 4,5435 švedska krona 8,2770 8,3220 švicarski frank 1,2012 1,2015 norveška krona 7,3040 7,3575 hrvaška kuna 7,4970 7,5165 ruski rubel 39,2460 39,2407 turška lira 2,2094 2,2142 avstralski dolar 1,1704 1,1741 braziljski real 2,5103 2,5204 kanadski dolar 1,2309 1,2409 kitajski juan 7,8473 7,9175 indijska rupija 68,3600 68,4840 južnoafriški rand 10,1532 10,1113 / ALPE-JADRAN Četrtek, 9. avgusta 2012 3 SLOVENSKA MANJŠINA - Opozorilo Slovenske kulturno-gospodarske zveze Manjšinskim organizacijam • • • #1 V • I jeseni grozi finančni polom Neizpolnjena pričakovanja po zadnjih srečanjih predstavnikov Italije in Slovenije TRST - Slovenska kulturno-go-spodarska zveza je pričakovala, da se bodo vprašanja slovenske narodne skupnosti primerneje reševala, zlasti po številnih državniških srečanjih med Italijo in Slovenijo in še posebej po uradnem obisku predsednika italijanske države Giorgia Napolitana v Sloveniji. Po mnenju krovne organizacije obstaja namreč nevarnost, da bodo zapleti in zamude pri financiranju iz zaščitnega zakona postavile na kolena številne osrednje manjšinske ustanove in organizacije. Nekatere izmed njih imajo že resne težave pri izplačevanju mesečnih prejemkov osebju, zmanjkujejo pa tudi sredstva za izvajanje že sprejetih programskih obveznosti. V takšnih pogojih si je težko zamišljati resno in učinkovito načrtovanje nove sezone, ki se bo pričela čez dober mesec, menijo pri SKGZ. Podatki glede financiranja slovenske manjšine so jasni: organizacije, ustanove in društva slovenske narodne skupnosti za leto 2012 niso doslej dobile niti evra, možno pa je, da bo prva finančna pomoč prišla komaj ob izteku leta. Vprašljiva je tudi višina sredstev, saj na zadnji seji deželne posvetovalne komisije je bilo slišati, da bi zaradi varčevalnih ukrepov lahko vlada zmanjšala sredstva iz zaščitnega zakona za približno 1,8 milijona evrov. Ob tem se po mnenju SKGZ večkrat pozablja na nezane-marljiv podatek, da je doslej zaradi neizvajanja nekaterih členov zaščitnega zakona Italija prihranila najmanj 30 milijonov evrov, ki bi jih morali dodeliti naši narodni skupnosti, njenim organizacijam in javnim upravam za izvajanje vidne dvojezičnosti. Odprto ostaja tudi vprašanje predujma treh milijonov evrov, ki bi ga morala našim organizacijam izplačati Dežela Furlanija Julijska krajina. Kot je izvedela SKGZ, deželna vlada teh sredstev ne bo dodelila, dokler ne bo iz Rima dobila konkretnega jamstva, da bo vlada dejansko namenila denar naši narodni skupnosti. Torej tudi napovedana pomoč deželne uprave postaja vse bolj teoretična in je vezana na rimske odločitve. Deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič je imel v preteklih dneh nekaj informativnih srečanj s predstavniki slovenskih organizacij, da bi pobliže spoznal, kakšno je realno stanje. Nekatere ustanove so že danes v veliki zagati, saj so izpraznile tudi skromne rezerve. Druge so že zaprosile banke za posojila in bodo zaradi tega imele dodatne stroške za pasivne obresti, kar še v večji meri otežkoča njihov finančni položaj. V kolikor ne bo prišlo do kakšnega resnega premika v Rimu, bomo jeseni doživeli pravi finančni kolaps. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič arhiv K temu gredo dodati še velike težave Primorskega dnevnika in nekaterih drugih zamejskih tednikov zaradi zmanjšanja sredstev iz zakona za tisk. To je bil tudi glavni razlog, da je vodstvo edinega zamejskega dnevnika sprožilo krizno stanje. V resni nevarnosti - piše v stališču SKGZ - je nadaljnje redno izhajanje dnevnika ter zaposlitvena raven novinarjev in drugega osebja. Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza je mnenja, da bi bilo potrebno odločneje reagirati in stopiti v stik z odgovornimi osebami in institucijami v Rimu. Razumeti je treba, ali so tudi pri izvršnih oblasteh v Rimu v sozvočju s predsednikoma Italije in Slovenije, ki sta na nedavnem srečanju v Ljubljani izpostavila vlogo manjšin kot dodano vrednost in razlog za tesnejše sodelovanje med državama. Predsednika Danilo Türk in Giorgio Napolitano sta nakazala pot reševanja odprtih vprašanj, sedaj pa je naloga rimske vlade in deželne krajevne uprave, da uresničita obljube, ki so jih predstavniki naše narodne skupnosti slišali tudi na nedavnem srečanju v Trstu s podtajnikom na notranjem ministrstvu Saveriom Rupertom. »Če italijanska in slovenska manjšina predstavljata dodano vrednost, potem jima je potrebno omogočiti, da to vlogo opravljata polno-močno in ne ob stalni skrbi za preživetje. Finančne težave slovenske narodne skupnosti, kljub splošni gospodarski krizi, niso nepremostljiva ovira za italijansko državo. Manjšine so najobčutljivejši del vsake širše skupnosti, zato sta lahko nižanje ravni njihove zaščite in krčenje finančne pomoči usodni za njihovo življenje in razvoj,« piše na koncu v izjavi SKGZ. \ www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Menite, da bosta _ V VI • «VI tržaška in goriška pokrajina kdaj dočakali novo hitro železnico? O Da O Ne, ker je okoljsko nevzdržna O Ne, ker zanjo ni in še ne bo denarja MESNI CENTER KOPER Ulica 15. maja 19 | 6000 Koper NOVO V KOPRU: NAJBOLJŠE SLOVENSKO MESO NA ENEM MESTU V Kopru smo odprli MESNI CENTER AVE z bogato ponudbo mesa, mesnih izdelkov in izdelkov iz programa AVE GRILL. Skupina Panvita združuje 13 podjetij, ki nadzirajo celotno reprodukcijsko verigo, od pridelave žit, reje živali do končnega mesnega izdelka. 90-letna tradicija se odraža tudi v certifikatih višje kakovosti za rejo piščančjega in svinjskega mesa. Kurt Scheuch lpd KOROŠKA - Deželna politika Dogovora še ni, a volitve bodo najbrž še letos Zavlačevanje in taktiziranje svobodnjakov, ki hočejo pridobiti na času CELOVEC - Kljub vnovičnem bojkotu svobodnjakov (FPK) na torkovi seji koroškega deželnega zbora vse kaže, da bodo Korošci zaradi korupcij-skih škandalov volili še v letošnjem letu. Na pogovoru predsednikov vseh de-želnozborskih strank, na katerega je vabil deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK), v torek zvečer sicer niso dosegli dogovora o terminu, izjave udeležencev po sestanku pa dopuščajo sklep, da bodo volitve že letos pozno jeseni. Kot eden od možnih terminov so socialdemokrati (SPÖ), ki najbolj odločno zahtevajo čimprejšnje volitve, imenovali 25. november 2012. S tem se strinjata tudi ljudska stranka (ÖVP) in Zeleni. Svobodnjaki pa skušajo z zavlačevanjem in taktiziranjem doseči, da bi na Koroškem volili čim kasneje. Deželni glavar Gerhard Dörfler in njegov novi poslujoči strankarski šef in prvi namestnik v deželni vladi Kurt Scheuch se po dve uri trajajočem posvetu nista hotela izjasniti o terminu, postavljala pa sta zahteve za pristanek na volitve še jeseni letos. Tako je po mnenju FPK treba občutno omejiti stroške predvolilne kampanje, okrepiti pristojnosti deželnega računskega sodišča ter povečati »demokratičnost« koroškega deželnega zbora, da bodo dobile majhne poslanske skupine večjo vlogo. Poleg tega zahtevajo, da se ohrani možnost, da koroška deželna vlada pri ustavnem sodišču vloži tožbo proti stalnemu skladu za zaščito evra (ESM) ... Naslednji krog pogovorov o morebitnih predčasnih volitvah na Koroškem je napovedan za petek, do tedaj bodo stranke razpravljale o tem vprašanju tudi v svojih gremijih. Po poročanju avstrijskih medijev se je o predčasnih volitvah na Koroškem z vodstvom koroške FPK pogovarjal tudi šef avstrijske svobodnjaške stranke (FPÖ) Karl Heinz Strache. Ob tem je podprl stališče deželnega glavarja Dörflerja in vodje FPK Kurta Scheuc-ha, da morajo biti za razpis predčasnih volitev izpolnjeni določeni pogoji. Istočasno se je Strache zaradi korupcijskih škandalov v povezavi s prodajo deželnih deležev banke Hypo Alpe Adria prvič izrecno distanciral od nekdanjega koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja. Kot je dejal, je Haider, namesto da bi razbil uveljavljen sistem političnih zlorab, sam postal del tega sistema. Tako naj bi Stracheju ponudil mesto državnega sekretarja v takratni desničarski zvezni vladi pod kanclerjem Wolfgangom Schusslom, če utiša svojo kritiko na račun nakupa prestrezni-kov znamke Eurofighter. In še ena Haiderjeva »akcija« je v zadnjih dneh »udarila« koroške svobodnjake. Ljudsko tožilstvo na Dunaju bo vzelo v pretres povsem sporen dom za azilante na Svinški planini v okraju Velikovec, ki ga je ustanovil pokojni desničarski populist. Kot pišejo avstrijski mediji, notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner (OVP) zahteva pisno stališče od deželnega glavarja Ger-harda Dorflerja, vnetega zagovornika Haiderjeve restriktivne azilantske politike. Slednji tožilstvu še vedno ni odgovoril na zastavljena vprašanja, Mikl-Leitnerjeva pa je napovedala, da bi dom za azilante v danem primeru tudi pustila zapreti. Ivan Lukan PISCANCJA NABODALA KJE SMO? HJrm^a 3:6 AKCIJA 3.8. -18.8.2012 skupina a panvita www.panvita.si KUPON -10% pri nakupu mesa in mesnih izdelkov do 16.8.2012 MC KOPER, ^^ Ulica 15.maja 19, Koper Panvita MIR d.d., Ljutomerska cesta 28a, 9250 Gornja Radgona. Cene so z DDV. Četrtek, 9. avgusta 2012 1 3 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu KRIŽ - Pobuda Agrarne skupnosti, domačega jusa in odbora iz Cerovelj Kraševci premalo informirani o načrtu za hitro železnico Na zatožni klopi predvsem Občina Trst, pohvale devinsko-nabrežinski upravi V teh dneh se dosti piše in govori o hitri železnici, mimo novinarskih poročil pa na Krasu zelo pogrešajo strokovne informacije, ki bi jih morale prebivalcem posredovati predvsem javne uprave. Na srečanju, ki so ga v Križu priredili domači jusarji, Agrarna skupnost in odbor proti hitri železnici iz Cerovelj, so bili mnenja, da je na področju informiranja doslej povsem zatajila Občina Trst, na ozemlju katere načrtujejo devet kilometrov dolg železniški predor pod zahodnim Krasom. Nekoliko več angažiranosti so pričakovali od obeh kraških rajonskih svetov, ki jima je Občina sicer v zadnjem trenutku poslala načrte o železnici, popolnoma odsotna je Pokrajina, ki je sicer o železnici zavzela neko vmesno stališče. Od uprav si po mnenju Agrarne skupnosti zasluži priznanje le Občina Devin-Nabrežina, ki je doslej edina priredila javno skupščino o železnici. Najbrž ni naključje, da so v prvi vrsti v Sirkovem domu sedeli le upravitelji in politiki iz Na-brežine. Predsednik Agrarne skupnosti Vladimir Vremec je obžaloval pasivno zadržanje glavnine lokalnih uprav, kar odraža »stanje duha«, ki tudi na tem področju trenutno prevladuje v Italiji. Namesto, da bi se veliki javnokoristni načrti izvajali v sodelovanju z ljudmi, se vse odločitve sprejemajo na vrhu. Takšna praksa se po Vremčevem mnenju žal uveljavlja tudi v Sloveniji. Agrarna skupnost nima ne sredstev in ne strokovnega kadra za informiranje ljudi, kot se je dogajalo z daljnovodom na Krasu pa bo tudi glede železnice skušala razbiti prevladujoči molk. »Hitra železnica je klasični primer, ko pogrešamo vsemanjšinsko pravno službo SKGZ in SSO, ki bi ljudem pomagala z nasveti,« je poudaril Karlo Grgič. Vprašal se je tudi, kje so t.i. brani-telji Krasa, pri čemer je imel v mislih na-ravovarstvenike, »ki napadajo naše vinogradnike, ko gre za nekaj kubičnih metrov fliša, ko je treba, pa jih ni zraven«. Aldevis Tibaldi iz furlanskega odbora proti hitri železnici je pohvalil izrednega vladnega komisarja Bortola Mainardija, ki se zavzema za posodobitev sedanje železnice, kot največja in najbolj trmasta zagovornika nove železnice pa je označil Renza Tonda in Deboro Serracchiani. S.T. Dobro obiskanega kriškega srečanja o hitri železnici so se od upraviteljev udeležili le politiki iz Devina-Nabrežine kroma Evropski razpis za določitev podjetja za delov pristanišču Pristaniška oblast je začela postopek za določitev podjetja, ki bo pooblaščeno za nudenje občasnega dela v tržaškem pristanišču, in sicer prek evropskega razpisa. Zadevni sklep je sprejel pristaniški odbor na svoji včerajšnji seji. Odbor je določil, da bo omenjeno podjetje moralo šteti 45 delavcev. Do izteka postopka bo občasno delo nudilo podjetje Minerva Servizi. Predsednica Marina Monassi je na seji napovedala, da se bo pristaniška oblast udeležila dražbe, na kateri bodo prodali nekatera zemljišča propadlega podjetja Prioglio blizu proseške železniške postaje, češ da so strateškega pomena za pristaniške dejavnosti v zaledju. Novi predsednik družbe Adriafer prihaja iz Rima Družba Adriafer, ki skrbi za železniške prevoze v tržaškem pristanišču, ima novega predsednika. Gre za 60-letnega Vincenza Ago-stinellija iz Rima. Na čelo družbe ga je imenovala pristaniška oblast, ki je edini lastnik Adriafera. Agosti-nelli si je takoj po imenovanju ogledal železniške infrastrukture v pristanišču in se srečal z delavci družbe. Dejal je, da se namerava zavzeti za posodobitev infrastruktur in za razširitev sodelovanja. KRIŽ - Predavanje strokovnjaka Petra Suhadolca Tresljaji postanejo problem, ko hitra železnica teče blizu naselij ali pod njimi Na kriškem srečanju o hitri železnici je glavno besedo imel strokovnjak Peter Suhadolc, seizmolog, univerzitetni profesor in tajnik mednarodnega združenja seizmologov. Gost se ni opredelil za ali proti načrtovani progi (to je naloga politikov, je dejal), pač pa je predstavil svoja strokovna gledanja o posledicah vožnje hitrih vlakov v tunelu na območju Križa, Proseka in Kontovela. Tresljaji niso prvi problem hitre železnice, postanejo problem, ko železnica teče preblizu naselij ali pod njimi, kot bi se lahko dogajalo na zahodnem Krasu. Tresljaji se prenašajo skozi skalnate gmote in lahko vplivajo na hiše, kjer bodo ljudje začutili, ko vlak pelje mimo, je dejal Peter Suhadolc kroma profesor Suhadolc. Bistveno bo, kako bo zgrajena proga na površju, posebno pa v tunelu. Če je železnica na površju, se lahko omeji tresljaje z vzporednimi jarki ob trasi, v tunelih je to precej težje izvedljivo, tudi zato, ker so stroški za takšne posege ze- lo veliki. Treba bo zato zelo paziti, kako bo predor zgrajen in da ne bo imel prevelikih ovinkov, ker je na ovinkih interakcija med vlaki in tračnicami največja, kar zelo poveča tresljaje. V posebno dolgem tunelu, ki ga načrtujejo pod zahodnim Krasom, ne poznamo dobrih rešitev, je dejal Suhadolc. Če je trasa pod gorami, je to sekundarnega pomena, saj se bodo tresljaji počasi izgubili, blizu naselij pa to lahko predstavlja velik problem, posebno na Krasu, kjer imamo apnenčasta tla. Problem v problemu so vodni viri, ki niso obnovljivi in ki jih na Krasu ni ravno veliko, zato so toliko bolj dragoceni, tudi spričo dejstva, ker ne vemo, kje v resnici tečejo. Gradnja tunelov mora odgovarjati državnim in mednarodnim varnostnim in zaščitnim standardom, kar velja tudi za hrup in tresljaje, ki jih ljudem in naravi povzročajo hitri vlaki. Pristojni so se odpovedali železnici pod Glinščico, ki bi med drugim povzročala težave kati-narski bolnišnici, sedaj se govori o Krasu, ki ima svojo specifiko, je povedal še Suhadolc. Če odmislimo omenjene standarde pri gradnji železnice, imajo prebivalci ob progi ali pod njo malo možnosti za nadzor hrupa in vibracij, razen zahteve, da se v stavbah ali ob njih postavijo naprave za merjenje tresljajev. To pa je prepozno, je dejal Aldevis Tibaldi iz furlanskega odbora No Tav. HRANA - Predstavitev koristnih določil Kodeks proti potrati Predsednik Last Minute Marketa Andrea Segre si prizadeva, da ne bi zavrgli več toliko prehrambnih izdelkov Koliko hrane zavržemo letno in koliko vode prelijemo po nepotrebnem? Milijone ton, ki bi jih lahko ponudili tistim, ki si jih ne morejo privoščiti, ali pa jih vsaj prihranili. Za to si prizadeva kodeks proti potrati, ki naj bi ga v kratkem sprejele vse krajevne uprave na tem severovzhodnem koncu Italije. Dober zgled bo kot prvi dal Trst, ki bo v sklopu evropskega salona inovacije in znanstvenega raziskovanja Trieste Next 29. septembra sprejel kodeks in se obvezal, da bo spoštoval deseterico določil proti pre-hrambni potrati. Kodeks bodo sicer predstavili danes, pred tem pa nam je pobudnik, predsednik Last Minute Marketa, Andrea Se-gre povedal, za kaj sploh gre. Predstavil ga je kot »prvo laično zapoved«, se pravi ne zavrzi hrane. »Že najmanjši zavrženi izdelek predstavlja veliko izgubo, ki si je predvsem v času današnje recesije, ko nekaterim ljudem primanjkuje vseh potrebnih dobrin za življenje, ne moremo privoščiti. To je škandalozno!« Zavedati se je treba, da je za vsakim prehrambnim izdelkom strošek - od same produkcije, mimo distribucije in naposled še odvažanja na odpad, kjer onesnažuje okolje. Ljudi je treba glede tega primerno osvestiti, saj bi vsi morali biti malo bolj skrbni in pazljivi, da učinkovito uporabimo to, kar imamo, pravi Segre. Zato se je porodila zamisel o kodeksu, saj so ravno javne ustanove (predvsem občinska, pokrajinska in deželna uprava) pozitivni filter za pretakanje informacij do občanov. (sas) V Sesljanu rešili dva turista na gumijastem čolnu Burja, ki je včeraj pihala v Sesljanskem zalivu, je nekoliko skvarila počitnice dvema štiridesetletnima turistoma iz Avstrije in Nemčije, ki dopust preživljata v sesljanskem kampu. Njun gumijasti čoln se je dopoldne znašel v težavah, saj ga je veter nevarno porival pod Devinske stene. Moškemu, ki je sedel za vesli, ga ni več uspelo upravljati, ženska pa je s težavo plavala ob njem. Na pomoč so jima priskočili policijski agentje iz Devina, ki so turista in njun čoln varno privlekli do obale. Zahvalno pismo rešenca nesebičnemu agentu Dogodek se je sicer zgodil že 14. julija, tržaška policija pa je vest razširila šele včeraj, potem ko je v njene urade dospelo pismo hvaležnega državljana. Pismo je poslal 70-letni U. P., ki se je želel tako tudi javno zahvaliti agentu Micheleju Marangiju, ker ga je 14. julija potegnil iz Grljanskega zaliva in rešil pred utopitvijo. Marangi je namreč brez oklevanja skočil oblečen v vodo, ko je videl, da je U. P. med vkrcavanjem na čoln padel v vodo; upokojenec se je le s težavo obdržal na površju in tvegal potopitev. Marangi-jev poseg je preprečil najhujše, zaradi česar mu je U. P. iz srca hvaležen. Pripornika na begu aretirali na avtobusu Tržaška obmejna policija je v torek popoldne aretirala 31-letnega potnika, ki se je na mejni prehod pri Fernetičih pripeljal na turističnem avtobusu iz Španije. Preverjanje je pokazalo, da ima 31-letni romunski državljan N. C. M. odprte račune z italijansko pravico. Maja lani je namreč sodišče iz Neaplja izdalo tiralico, ker naj bi Romun kršil hišni pripor, na katerega ga je bilo sodišče obsodilo zaradi preprodaje ukradenega motornega kolesa. 31-letnika, ki je bil namenjen v domovino, so tržaški agentje odvedli v ko-ronejski zapor. / TRST Četrtek, 9. avgusta 2012 5 DEVIN-NABREŽINA - Na območju, ki ledinsko sodi pod Križ Obrtno-trgovska cona požela več pomislekov kot podpore V načrtu tudi gradnja štirih stanovanj - Ugovori do 14. avgusta Po razgibanem in polemičnem srečanju v Devinu je devinsko-nabre-žinski odbor včeraj v Grudnovi rojstni hiši v Nabrežini čakala še ena zahtevna »urbanistična preizkušnja«. In sicer javna razgrnitev načrta za obrtno-trgovsko cono med Križem in Na-brežino, za katero se zavzema avto-prevozniško podjetje Cossutta (lastnika Walter Cossutta in Sonja Pahor). Podjetje Cossutta je svojčas »prekrilo« tamkajšnji kamnolom in na območju uredilo parkirišča za tovornjake in delavnice za njihovo servisiranje. Križani in Nabrežinci poznajo to področje kot območje SMAT (Societa marmifera Aurisina Trieste) po podjetju, ki je dolgo let upravljajo in izkoriščalo tamkajšnjo »javo«. Nekdanji kamnolom sedaj prekriva trava. Nove proizvodne dejavnosti naj bi se razvile na 34 tisoč kvadratnih metrih skupne površine, od katerih 5.600 kv. metrov pod streho. Sedanjim 1.200 kv. metrov prekritih površin naj bi se pridružile nove na površini 4.400 kv. metrov, piše v podrobnost-nem načrtu, ki ga je pobudnik predložil Občini Devin-Nabrežina. Iz dokumentov kaže, da se načrtujejo obrtne, industrijske in tudi komercialne dejavnosti (manjši nakupovalni center), v načrtu pa so predvidene tudi stanovanjske gradnje, čeprav v manjšem obsegu. Gre za štiri stanovanja s površino 150 kv. metrov za vsako bivanjsko enoto. Načrt sta ob navzočnosti župana Vladimirja Kukanje in občinskih svetnikov predstavila odbornik za ur-banistiko Massimo Veronese (je tudi podžupan) in Maurizio Rozza, predsednik občinske urbanistične komisije. Podobno kot v Devinu sta se upravitelja omejila na prikaz projekta, ki je meritorno oceno doživel v razpravi. Simone Napolitano je dejal, da ima Devin-Nabrežina že eno obrtno cono in da ne potrebuje nove, bivši občinski svetnik Viktor Tanze pa se je vprašal, če obstaja tržna raziskava o donosnosti takšne investicije in hkrati takšnih storitev. Podpredsednik rajonskega sveta za zahodni Kras Jurij Žerjal se je zavzel za dogovarjanje med Občino Devin-Nabrežina in rajonskim sosvetom z namenom, da se ustvari vsaj neka urbanistična ko-hezija med Križem in Nabrežino, ki je danes ni. In to tudi zato, ker se Križ Desno vhod v nekdanji kamnolom, kjer načrtujejo obrtno-trgovsko cono, spodaj pa dvojica Massimo Veronese-Maurizio Rozza, ki ima v teh dneh veliko dela z novimi in starimi urbanističnimi načrti Devina-Nabrežine kroma nahaja v tržaški, nabrežinski in zgo-niški občini, vsaka uprava pa ima svojo urbanistično usmeritev. Slišati je bilo še druge pomisleke. Marsikomu ne gre, da bodo tam novi stanovanjski objekti, v Križu in Nabrežini pa se bojijo težav s prometom, ki bi jih povzročili tovornjaki gradbenih podjetij. Skratka pomisleki in kritike so zasenčili argumente v podporo tega načrta. Uprava župana Kukanje je tudi ta nabrežinsko-kriški načrt, podobno kot tistega v Devinu, podedovala od občinskega odbora župana Giorgia Reta. Desna sredina je oba načrta predhodno sprejela, a očitno prepozno za dokončno odobritev. Občani in t.i. zainteresirana javnost imajo do torka, 14. avgusta, možnost za pripombe in ugovore, o katerih bo jeseni ali pozimi odločal občinski svet. Veronese in Rozza se nista prenaglila o usodi načrta, kot v devinskem primeru sta dala razumeti, da se bo leva sredina odločala na podlagi ugovorov in pripomb, za katere sicer ni več dosti časa. S.T. KROŽEK MIANI - Jutri ob 18. uri v Trstu Protestni sprevod proti železarni Mera je polna. Ljudje so siti pravzaprav jezni zaradi (ne)ukrepanja krajevnih oblasti glede onesnažujoče in zdravju škodljive škedenjske železarne. Zato so se pri študijskem krožku Ercole Miani v sodelovanju z združenji Servola Respira, La tua Mug-gia ter koordinacije rajonskih odborov odločili za protestni shod oz. sprevod, ki bo jutri ob 18. uri krenil izpred županstva na Velikem trgu in se po središčnih ulicah vil do Trga Liberta. Tu pa se protest ne bo zaključil, saj bodo udeleženci še nekaj ur zatem krožili okrog trga in opozarjali na neznosno stanje Škedenjcev, pa ne samo. Kakor nam je včeraj povedal predsednik krožka Miani Maurizio Fogar, je protestni shod dokaz, da občani ne prenašajo več take situacije, ko jim enkrat obljubljajo zaprtje obrata, drugič pa zagotavljajo, da so emisije škodljivih snovi v mejah. »V teh dneh sledimo dogajanju v Ta-rantu oz. aferi ob zasegu območja železarne Ilva, kjer so sodniki odredili zaplembo obrata zaradi smrtonosnih indeksov onesnaževanja. Podobno se dogaja tudi v Trstu, z razliko, da tu pri nas sodnikom ni mar za zdravje ljudi.« Zdravstveno podjetje je v Ta-rantu po desetletjih popolnega zanemarjanja le opravilo epidemiološko raziskavo, »v Trstu pa jo še vedno čakamo, nedopustno.« Sicer so jo opravili sosedje iz Slovenije, ki so ugotovili, da na Koprskem 27 do 36% otrok med 0 in 12 leti boleha za dihalnimi težavami in dermatitisom. Od leta 2001 se je zvrstilo 28 tehničnih omizij, ki pa niso privedla do ničesar, se huduje Fo-gar. »Niti besede o prekvalifikaciji obrata... Že 14 let se politiki norčujejo iz nas in iz prihodnosti mesta Trst, ustavimo jih dokler smo še v času.« (sas) UNIVERZA Katalitično izgorevanje metana Skupina raziskovalcev tržaške univerze, ki jo vodi prof. Paolo Fornasiero, je v sodelovanju s skupinama raziskovalcev iz ZDA in Španije izdelala snovi, ki omogočajo katalitično izgorevanje metana, tako da se bistveno zmanjšajo nezaželene emisije v okolje, pa tudi da je energetski izkoristek večji. Izsledke raziskave bo objavila mednarodna znanstvena revija Science v svoji prihodnji številki z datumom 10. avgusta. Fornasierovo skupino sestavljata še Matteo Cargnello in Tiziano Montini, pri raziskavi pa sta sodelovali skupini z Univerze v Pensilvaniji v ZDA pod vodstvom prof. Raymonda J. Gorte-ja in z Univerze v Cadizu v Španiji pod vodstvom prof. Joseja Calvina. Kaže, da bo študija omogočila pomembne tehnološke aplikacije. ZNANOST - ICTP Letošnja Diracova medalja trem fizikom iz ZDA Letošnji zmagovalci Diracove medalje, ki jo vsako leto podeljuje Mednarodni center za teoretsko fiziko (ICTP) iz Miramara, so trije fiziki kondenzirane materije iz ZDA, in sicer Duncan Haldane z Univerze v Prin-cetonu, Charles Kane z Univerze v Pensilvaniji in Shoucheng Zhang z Univerze v Stanfordu. Kot piše v utemeljitvi nagrade, so si trije fiziki visoko priznanje zaslužili z raziskovanjem topoloških kondenzatorjev. Topološki izolatorji so snovi, ki imajo v notranjosti vzorca izolatorske lastnosti, na površini pa so prevodne. Imajo številne eksotične lastnosti in bi lahko v prihodnosti našli uporabo v spintroniki, saj je možno z električnim poljem vplivati na spinski tok. ICTP podeljuje Diracove medalje na čast Paula A. M. Diraca, enega največjih fizikov 20. stoletja, in sicer na njegov rojstni dan 8. avgusta. Dirac je bil velik prijatelj miramarske znanstvene ustanove. Poletni filmski in gledališki večeri V sklopu prireditev Trieste Estate, ki jih prireja tržaška občina, bo drevi ob 20.30 v avditoriju muzeja Revoltella (Ul. Diaz 27) filmski večer v sodelovanju z združenjem La Cappella Underground. Predvajali bodo film I colori della passione (The mill and the cross) Lecha Ma-jewskega. Za karto boste morali odšteti ceno vstopnine v muzej, se pravi 6 evrov. Na Verdijevem trgu ob 21. uri bo gledališka predstava v treh dejanjih Trecital z Ornello Serafini, Androm Merkujem in Flaviom Furianom, v režiji Gualtiera Giorginija. Pa še ni konec, saj bo ob 21.30 na Trgu Ve-nezia nova ponovitev predstave Suoni e luci posvečena Maksimilja-nu Habsburškemu. Vstop je prost. Ludoteka v Sesljanu Občine Okraja 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v igralnem kotičku Palček v Naselju sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 12. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti. V avgustu so predvidene ekspresivne delavnice Odkrijmo domišljijo in Barvanje s sadjem. Za informacije se lahko obrnete do igralnega kotička Palček na tel. št. 040/299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. Nocoj koncert pri Biti Nadaljuje se niz poletnih glasbenih večerov v kriškem Ljudskem domu. Upravitelji gostilne Bita bodo nocoj gostili trio The Blues Followers, ki ga sestavljajo Simone Blondeau na kitari, orglicah in vokalu, Enrico Fa-vento na bobnih ter Andrea Bosca-rol na basu. Akustični funk-blues koncert se bo pričel ob 21. uri, vstop kot običajno prost. Razstava Agua de Iguazu Galerija Conestabo obvešča, da je v razstavnih prostorih Vetrina v Ul. Udine 2/1 na ogled razstava likovnih del argentinske slikarke Miriam Sarricchio Agua de Iguazu. Lahko si jo ogledate ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 10. do 12. ure, ob petkih pa od 17. do 19. ure. Gobe na znamkah V poštenem in telegrafskem muzeju na Trgu Vittorio Veneto 1 bodo danes ob 11. uri predstavili razstavo I funghi e noi iz zbirke Ermanna Mussa. Pobudniki so družba Poste Italiane, Občina Trst in mestni muzeji zgodovine in umetnosti. Pogovor z Moudovom Združenje Trieste Contemporanea in kulturno združenje L'Officina prirejata v prostorih Studia Tom-maseo (Ul. del Monte 2/1) dva pogovora ob aperitivu. Prvo srečanje bo drevi ob 19. uri z bolgarskim umetnikom Ivanom Moudovom (srečanje bo v angleškem jeziku), drugo pa prihodnji četrtek s Clau-diom Massinijem. Beseda bo tekla o sodobni umetnosti in njunih umetnostnih projektih, hkrati pa bosta poskrbela za vodeni ogled razstave dizajna Double Track. Prometne omejitve ob miljskem karnevalu Od jutri do srede, 15. avgusta, bo v Miljah posebno živa. S poletnim Evrokarnevalom se vrača prireditev Praznik prijateljstva, ki predstavlja vrhunec miljskega poletja. Promet bo v teh dneh vsaj v miljskem strogem mestnem jedru nekoliko oviran oz. preusmerjen. Po Mandraču se bodo lahko sprehajali le pešci. Vsak večer bo od 20. do 23.30 promet prepovedan po ulicah Battisti, Manzo-ni, Nabrežju De Amicis in Trgu Na-zario Sauro, v soboto bo prepoved štartala že od 18.30. 6 Četrtek, 9. avgusta 2012 TRST / OBČINA TRST - Predstavili zmagovalko nove štipendije »Ideala bratstva in miru mi kot skavtinji nista tuja« Margherita Tommasini bo ob podpori občinske uprave obiskovala zavod združenega sveta v Mostarju »V mestu, ki je sobivalo z vojno, je poslanstvo zavodov združenega sveta še večje. Upam, da bom s svojim bivanjem v Mostarju pripomogla k širjenju tega poslanstva in idealov bratstva in miru, ki mi kot skavtinji že danes nista tuja.« Tako razmišlja sedemnajstletna Margherita Tommasini, dijakinja tržaškega jezikovnega liceja Petrarca, ki bo 22. avgusta odpotovala v Mostar. Tu bo prihodnji dve šolski leti obiskovala Zavod združenega sveta, ki je leta 2006 zrasel iz »tržaške sadike« z namenom, da bi pripomogel k soustvarjanju nove povojne družbe. Tu mladi iz nekdanjih jugoslovanskih republik študirajo z vrstniki z vsega sveta: med njimi bo, ob finančni podpori Cosolinijeve občinske uprave, tudi Tržačanka Margherita. Včeraj so v modrem salonu tržaškega županstva priredili krajšo slovesnost, na kateri so Margheriti zaželeli uspešen študij. Kot je pojasnil Pietro Craighero iz občinske službe za mednarodno kooperacijo, je zamisel o štipendiji nadgradnja dolgoletnega sodelovanja z Jadranskim zavodom združenega sveta iz Devina. Ta je neke vrste starejši brat mostarskega zavoda, ki je nastal ravno na pobudo nekdanjega devinskega rektorja Davida Sutc-liffa - od tu tudi želja po še trdnejših vezeh med obema mestoma (ki ju med drugim povezuje tudi tragična usoda tržaških novinarjev Luchette Ote in D'Angela, umorjenih v Mostarju leta 1994). Z leve Valentina Bach, Margherita Tommasini, odbornica Famulari in Pietro Craighero občina trst Občinska uprava je tako pristala na sofinanciranje štipendije, ki bi tržaškemu dijaku ali dijakinji omogočila obiskovanje mostarskega zavoda. Stroški za enoletno šolanje in bivanje v Mostarju znašajo 12.500 evrov; 60% bo krila norveška vlada, ki redno financira delovanje mostar-skega zavoda, 40% pa Občina Trst (njen dvoletni vložek znaša torej 10.000€). Predstavnica devinskega zavoda Valentina Bach je pojasnila, da se je le- tošnjih italijanskih selekcij udeležilo preko šesto mladih kandidatov: štirinajstim so se sanje uresničile in bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali zavode združenega sveta. Med njimi bo, kot omenjeno, tudi Margherita, ki bo odšla v Mo-star; tu bo vsak dan obiskovala zgodovinsko poslopje mostarske gimnazije, ki je bilo v vojni močno poškodovano, danes pa v njem študirajo tudi dijaki, ki obiskujejo hrvaški oziroma bosanski licej. Se- stavni del življenja v Zavodu združenega sveta je prostovoljno delo, ki ga bo Margherita lahko opravljala tudi v sklopu projektov tržaškega Karitasa. Odbornica Laura Famulari je »tržaški ambasadorki v mostarskem zavodu« zaželela uspešen študij v prepričanju, da jo bo izkušnja tudi človeško obogatila. In z željo, da bi ob po-vratku v Trst to izkušnjo delila tudi z mestno skupnostjo. (pd) DELAVNICE Jezik, šah, računalnik in biologija Združenje staršev državne srednje šole Sv. Cirila in Metoda (oddelek na Katinari) obvešča, da prireja od 19. do 24. avgusta tabor angleškega jezika Je-zikajte z mentorji angleškega materinega jezika. Namenjen je otrokom od 9. do 17. leta, ki bi radi osvežili in podkrepili svoje znanje angleščine. Poleg jezikovnih spretnosti bodo otroci izboljšali tudi svojo ustvarjalnost ter sposobnost za timsko delo. Potekal bo v Dijaškem domu Srednje gozdarske in lesarke šole v Postojni. Dopoldne bodo na sporedu tri jezikovne ure, popoldne pa rekreacijske in družabne aktivnosti, šport, gledališče in umetnost. Večeri pa bodo namenjeni kvizom, družabnim igram in filmom. Šahovska in računalniška delavnica Mišk@ bo na sporedu od 27. do 31.avgusta na Trgovskem zavodu Žiga Zois; namenjena je otrokom od 2. razreda osnovne do 3. razreda srednje šole, ki bodo spoznavali programe Office-a (word, excel in power point), uporabo interneta in vsega, kar jim je lahko v pomoč pri raziskovalnih nalogah, obenem pa se bodo lahko preizkušali v šahu. Od 3. do 7. septembra pa pripravljajo biološko in fotografsko delavnico Poglej ptička! Delavnica bo delno potekala na zavodu Zois in delno na Krasu. Vodila jo bo biologinja, ki bo otrokom razkrila svet plazilcev, dvoživk in kačjih pastirjev. Namenjena je otrokom od 2. razreda osnovne šole dalje. Razpoložljivih je še nekaj mest -samo še jutri lahko pokličete 3202717508 (Tanja) ali pišete zscirilme-tod@gmail.com. POLETNI VEČERI - Niz večerov do konca avgusta v palači Gopčevic in vili Sartorio Letošnja prireditev Muzeji zvečer je nekoliko okrnjena, a kljub temu nudi obiskovalcem dokaj zanimivo ponudbo Poletno dogajanje v Trstu bo za dober mesec popestrila prireditev Mu-sei di sera - Muzeji zvečer, ki bo poletne večere v palači Gopčevic in vili Sartorio krajšala do 29. avgusta, ko se bo niz kulturnih dogodkov končal z raznolikim programom. Kaj ponuja letošnja, sicer že 19. izvedba prireditve, smo preverili v torek zvečer, ko sta bila prizorišče dogajanja palača Gopčevic in njen gledališki muzej Carlo Schmidl. Prireditev je obiskalo veliko ljudi, vendar niti približno toliko kot v preteklih letih, ko je bil pred palačo Gopčevic postavljen tudi oder, na katerem so nastopili različni umetniki. Letošnja odločitev novega vodstva Mestnih muzejev za zgodovino in umetnost je pač taka, nam je zaupal direktor gledališkega muzeja Carlo Schmidl Stefano Bianchi, ki je še pristavil, da pa so kljub temu zadovoljni z obiski. Prvi letošnji večer, ki je bil na sporedu 29. julija, je obiskalo 200 obiskovalcev, približno toliko tudi tokratni torkov večer, je povedal naš sogovornik in poudaril, da si je v enem večeru mogoče ogledati tudi ponovitve vodenih ogledov, recitalov, otroških ustvarjalnih delavnic ... Prvi avgustovski torkov večer Trije utrinki iz torkovega dogajanja v palači Gopčevic kroma nam je ponudil potovanje v lirični svet oper, kot sta Aida in Turandot, njuno "tržaško" komično interpretacijo pa so podali Adriano Giraldi, Gualtiero Gior-gini in Mariella Terragni, na klavirju pa je nastopajoče spremljal Corrado Gu-lin. Približno 80 obiskovalcev se je v dvorani Bazlen kljub sopari in pomanjkanju svežega zraka zabavalo, za dobro vzdušje pa so zaslužni predvsem nastopajoči, ki so se odlično odrezali. In medtem ko se je občinstvo zabavalo v dvorani Bobi Bazlen, je bilo prijetno tudi v drugih dvoranah palače Gopčevic. V prvem nadstropju je bilo mogoče prisluhniti glasbenim minutam, ki so bile vpete v vodene oglede po muzejski zbirki. Predvčerajšnjim sta publiko zabavala Tommaso Bisiak na flavti in Aurora Sabia na klavirju. Za otroke sta skrbela Magda Martinci in Dante Gregorio, ki sta s skupinico desetih otrok izdelovala ročne lutke, ki so imele podobo ptičev. Veliko zanimanja pa je vladalo tudi za razstavo Il teatro di Dodo. Hommage Sergiu D'Osmu, ki je trenutno na ogled v pritličju palače Gopčevic. Vo-dička po razstavi je več kot 40 oseb popeljala v čaroben gledališki svet velikega scenografa, ki se je rodil v Trstu 30. januarja 1924. Vodička je prisotne navdušila z Osmovo življenjsko zgodbo in energijo, ki jo je prinašal v gledališki svet. V zadnji razstavni avli pa sta bila postavljena tudi dva odra; na prvem so trije gojenci gledališke akademije Citta di Trieste uprizorili nekaj odlomkov iz zbirke zgodb in pripovedi Mald-obrie tržaških komediografov Lina Carpinterija in Mariana Faragune. Giorgia Pavanello, Alexander Sovic in Stefano Bartoli so prisotne navdušili s svojo interpretacijo komičnih odlomkov. Na drugi strani muzejske sobe pa je bil oder, na katerem so v nadaljevanju večera zaživele Podreccove lutke, ki jih je izdelal Renzo Posseneliza za tri predstave, ki so bile Sergiu D'Osmu še kako drage. Lutkarja Silvia Della Pola in Carlo Furlan sta nas popeljal v svet predstav Il mondo della luna, LArca-dia in Brenta in L'Amore delle tre me-larance. Kljub letošnji okrnjeni obliki prireditve Muzeji zvečer je bilo dogajanje v palači Gopčevic živahno in zabavno. Bilo pa bi lahko še prijetneje, če bi upravitelji muzeja pustili vklopljene klimatske naprave tudi v večernih urah, ko je potekala prireditev Muzeji zvečer, saj bi občinstvo tako še bolj lahko uživalo ob ponujenem programu. Morda pa bo prihodnji torek bolje, ko bo na sporedu že tretji avgustovski muzejski večer, na katerem bo nastopila tudi igralka Marisandra Ca-lacione. (sč) MUZEJ REVOLTELLA - Čaše umetnosti Tudi slovenski vinarji in arhitekti Na očarljivi terasi muzeja Revoltella bo tudi letos zaživel niz Čaše umetnosti (Calici d'arte) - Pogovori in degustacije, v sklopu katerih se redno predstavljajo tudi slovenski vinarji. Tokrat so se prireditelji odločili, da v sklopu štirih petkovih večerov poglobijo vez med vinom in arhitekturo. Gosta prvega večera, ki bo na sporedu jutri ob 21. uri, bosta vinar Edi Kante in arhitekt Roberto Starec. Govor bo kajpak o vinih, ki jih proizvaja kmetija Kante iz Praprota, a tudi o kleti, ki jo je Edi dal zgraditi v globinah kraškega skalnatega podzemlja. Na večeru bosta sodelovala tudi Stefano Cosma in sommelier Claudio Donat; vstopnica stane deset evrov in daje seveda tudi možnost ogleda muzejske zbirke. Zaradi omejenega števila mest je obvezna predhodna prijava na telefonski številki 040 6754350 ali na elektronskem naslovu biglietteria@comune.trieste.it. V prihodnjih tednih bodo na terasi muzeja Revoltella gostili vinogradnike Roberta Princica z Jazbin, Venka Černica z Vrha in Benjamina Zidaricha iz Praprota ter arhitekta Roberta Raccanella in Pao-la Menga. / TRST Četrtek, 9. avgusta 2012 7 Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 9. avgusta 2012 JANEZ Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 20.22 - Dolžina dneva 14.24 - Luna vzide ob 23.35 in zatone ob 13.51 Jutri, PETEK, 10. avgusta 2012 LOVRENC VREME VČERAJ: temperatura zraka 28,1 stopinje C, zračni tlak 1020 mb raste, vlaga 37-odstotna, veter 37 km na uro severo-vzhodnik, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 26,4 stopinje C. CI3 Lekarne Od ponedeljka, 6. avgusta, do sobote, 11. avgusta 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Fellu-ga 46 - 040 390280, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine -Proseška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 - 040 309114. www.farmacistitrieste.it Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga), iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. Darujte za sklad Bubnic Magajna 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino M Izleti ti Čestitke GABRIEL je privekal na svet in osrečil mamico Sabrino in očka Danila ter nono Marijo in nonota Franca. Z vami se veselita Lija in Enio. Dobrodošel zlati angelček GABRIEL! Naj dobre zvezde bedijo nad tabo ti iz srca želita Alja in Ži- □ Obvestila AMBASCIATORI - 16.15, 20.15 »La congiura della pietra nera«; 18.00, 22.00 »The Way Back«. ARISTON - Poletna arena: 21.00 »Mol-to forte incredibilmente vicino«. CINECITY - 16.30, 20.00, 22.15 »Contraband«; 16.20, 19.05, 21.50 »The Amazing Spider-Man«; 18.25, 21.10 »The Amazing Spider-Man 3D«; 16.30 »Lorax - Il guardiano della fo-resta«; 16.30, 19.05, 21.40 »Bianca-neve e il cacciatore«; 16.40, 20.00, 22.15 »La leggenda del cacciatore di vampiri 3D«; 16.30, 20.00, 22.10 »Bed time«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Dream house«. FELLINI - 16.50 »Lorax - Il guardiano della foresta«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Contraband«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.50, 20.45 »I colori della passione«; 16.30, 19.25, 22.20 »L'estate di Giacomo«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Dream house«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.10 »Ledena doba 4 - 3D (sinhro.)«; 15.10, 17.20 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 20.30 »Neverjetni Spider Man 3D«; 20.40 »Vzpon viteza teme«; 16.00, 18.30, 20.50 »Ted«; 15.00, 17.10, 18.10, 19.20 »Madagaskar 3 - 3D (sinhro.)«; 19.30, 21.50 »Vroči Mike«; 21.30 »Neverjetni Spider Man«; 16.05, 18.15 »Madagaskar 3 (sinhro.)«; 15.55, 18.25, 21.00 »Popolni spomin«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 17.30 »Diario di una schiappa 3 - Vita da ca-ni«; 18.20, 22.15 »La leggenda del cacciatore di vampiri«; Dvorana 2: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Biancaneve e il cacciatore«; 19.00, 20.40, 22.15 »Bed Time«; Dvorana 3: 16.10, 20.25, 22.15 »La memoria del cuore«; 18.00 »Il cammino per Santiago«; Dvorana 4: 16.10, 20.00 »The Amazing Spider-Man«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana je zaprta zaradi poletnega premora. 9 Šolske vesti RAVNATELJSTVO liceja A.M. Slomška obvešča, da bo šola zaprta 13. in 14. avgusta. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IGO GRUDEN iz Nabrežine sporoča, da bo šola v mesecu avgustu zaprta ob sobotah ter v torek, 14. in petek, 17. avgusta. NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bodo avgusta uradi ob sobotah zaprti. Urnik tajništva med tednom: 8.00-12.30. ■M www.primorski.eu/bubnicmagajna/ DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na potovanje v Lourdes. Odhod 24. avgusta. Še nekaj prostih mest. Prijave na tel. št.: 00386-31372632 (Metka). ZSKD - odhod na poletne ustvarjalne delavnice na Livku: udeleženci bodo z avtobusom odpotovali z železniške postaje v Sežani v ponedeljek, 27. avgusta, ob 8. uri s postankom na parkirišču pri krožišču v Rožni dolini ob 8.40 za vstop otrok z Goriškega. Udeleženci iz videmske pokrajine se jim bodo pridružili neposredno na Livku ob 11. uri. Info: www.zskd.eu. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA prireja od 27. septembra do 4. oktobra izlet »Balkanski krog«: Sežana, Ljubljana, Zagreb, Beograd, Niš, Skopje, Ohrid, Tirana, Drač, Budva in Sarajevo ter povratek. Tel. št.: 00386-31372632 (Metka). ANED Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi št. 3 bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in faks bosta redno delovala na št. 040-661088. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški sedež odprt od 9. do 14. ure. KMEČKA ZVEZA zbira podpise proti uresničitvi načrta hitre železnice Ron-ke-Trst na sedežu v Trstu do 10. avgusta. TPK SIRENA prireja tradicionalno »Karamalado« od 10. do 12. avgusta. Odprtje kioskov ob 19. uri, ples začne ob 20.30. Toplo vabljeni. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja vaško šagro na B'lancu od sobote, 11. do srede, 15. avgusta. Poskrbljeno bo s specialitetami na žaru, zabavali vas bodo ansambli Souvenir, Le mitiche pirie in Trio Turn. V nedeljo, 12. avgusta, bo nastopala godba Salež. Poskrbljeno bo tudi za godbeno presenečenje. MLADI, POZOR!!! Na šagri v Bazovici, v exotičnem kiosku, bo konec tedna in za Veliki Šmaren kar pestro dogajanje: sobota 11. avgusta, »Back To 90« (najboljši hiti iz devetdesetih let), nedelja 12. avgusta, »Fiesta Lati-na«, 14. in 15. avgusta, »Ferragosto party!«. Začenjamo že ob 18. uri. Pričakujemo vas polnoštevilne, pridite ne bo vam žal! OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE -Gente Adriatica FVG z umetnikom Leonardom Calvo prireja za otroke »Trenutke razvedrila z umetnostjo« 11. in 18. avgusta, na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b (Devin-Na-brežina). Info: 333-4784293 ali 040774586. TOPLO VABLJENI na praznovanje sv. Lovrenca na Jezeru, v nedeljo, 12. avgusta, ob 18.30. Po sv. maši, ki jo bo vodil msgr. Franc Vončina, bo srečo-lov in zakuska. Vabi župnija Boršt in vaščani na Jezeru! VELIKI ŠMAREN na Repentabru in 500. obletnica cerkve: v nedeljo, 12. avgusta, ob 20. uri v cerkvi na Tabru koncert Vokalne Akademije Ljubljana; v ponedeljek, 13. avgusta, ob 20. uri otvoritev razstave Branke Sulčič »Picolomini v naših krajih« in predstavitev knjige Majde Artač »Mozaik v kovčku«; v torek, 14. avgusta, ob 18. uri na Poti pesnikov na Krasu recitacije poezij v sodelovanju s Skupino 85, ob 21. uri koncert iz niza Med zvoki krajev; v sredo, 15. avgusta, ob 17. uri bo g. nadškof G. Crepaldi ob 500-letnici cerkve razglasil repenta-brsko Marijino cerkev za svetišče; romarski shod ob 10. uri; v četrtek, 16. avgusta, sv. Rok - ob 18.30 otvoritev romarske poti, ob 19.00 večerno bogoslužje, ob 20.30 na Tabru koncert godbenega društva Nabrežina. Sodelujeta občina Repentabor in Tržaška pokrajina. KRU.T obvešča, da bo pisarna društva zaprta od 13. do 17. avgusta. Po 18. avgustu pa bo delovala s poletnim urnikom, in sicer: od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00. Vsem lepe počitnice! OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo zaprta zaradi dopusta od 13. do 24. avgusta. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT - SLORI obvešča, da bo od 13. do 20. avgusta zaprt zaradi poletnega premora. SV. MARIJA NA PEČAH vabi na praznik Vnebovzetja v sredo, 15. avgusta, ob 17. uri k sv. maši. Odhod iz trga v www.primorski.eu1 Boljuncu (Gorica) ob 15.45. Zdrav duh, v zdravem telesu! KRIŽ župnijska skupnost vabi na praznovanje drugega zavetnika kriške fare sv. Roka. Slovesna maša bo v četrtek, 16. avgusta, ob 19. uri, ob cerkvici sv. Roka v Križu (saj je cerkvica še nedostopna). Slovesno somaševanje bo vodil upokojeni tržaški škof msgr. Ev-gen Ravignani. V slučaju neprimernega vremena bo obred v župnijski cerkvi. KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA, Do- nizettijeva 3 v Trstu, obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta do 17. avgusta. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo do 17. avgusta zaprto zaradi dopusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Tržaški urad bo zaprt do petka, 17. avgusta. ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM »Srečko Kosovel« sporoča, da je še nekaj prostih mest za vpis v projekt »Šolski zvonec že zvoni«, ki je namenjen otrokom osnovnih šol. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo deželni urad na Ul. Donizetti 3 v Trstu zaprt zaradi dopusta do 24. avgusta. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI SKD TABOR bo avgusta zaprta za dopust. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Ekspresivne delavnice v avgustu: »Odkrijmo domišljijo« in »Barvanje s sadjem«. Informacije na tel. št. 040299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SKD IGO GRUDEN prireja »Otroške in mladinske baletno-plesne delavnice v Kulturnem domu Igo Gruden v Na-brežini, od 3. do 8. septembra. Namenjene so otrokom letnikov 2001-07 in jih bodo vodile Živa Cvar - klasični balet in baletna gimnastika, Maša Robič - plesna improvizacija in modern jazz, Marjetka Kosovac - karak-terni plesi, baletni stretching. Urnik: od 8. do 14. ure. Prijave in informacije na tel. 329-4615361, baletna.igo-gruden@yahoo.it. Prireditve ZADRUGA NAŠ KRAS, Odsek za zgodovino pri NŠK in Inštitut za etnologijo vabijo v petek, 10. avgusta, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave Maria Magajne »Portfolio«. O izboru in delih bo spregovoril umetnostni zgodovinar Andrej Furlan. Glasbeno kuliso večera bosta ustvarila saksofonist Tomaž Nedoh in harmonikar Stefano Bembi. Prisrčno vabljeni! Postavitev bo na ogled do 16. septembra ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki, 11.0012.30/15.00-17.00). OBČINA REPENTABOR v sodelovanju z Župnijsko skupnostjo Repentabor in ob podpori Pokrajine Trst, v počastitev 500 letnice cerkve na Tabru, in ob praznovanju Velikega šmarna, prireja: v nedeljo, 12. avgusta, ob 20.00 v cerkvi na Tabru koncert Vokalne Akademije Ljubljana; v torek, 14. avgusta, ob 18.00 na Poti pesnikov na Krasu - Col recitacije poezij v sodelovanju s K D Kraški dom in Skupino 85; ob 21.00 v cerkvi na Tabru koncert iz niza »Med zvoki krajev«; v četrtek, 16. avgusta, ob 20.30 na Tabru koncert godbenega društva Nabreži-na. Vabljeni! ZAME FEST - Mladinski festival Slovencev s Tržaškega: v soboto, 25. avgusta, mladi iz raznih slovenskih kulturnih društev s Tržaškega organizirajo festival mladih na Proseku na B'lancu pod pokroviteljstvom ZSKD. Odprtje festivala ob 14.00: odbojkarski turnir, razstava petih mladih umetnikov, projekcija filmov z Martinom Turkom, delavnica z eko materialom in odprtje kioskov s pijačo in jedačo. Ob 17.00 se začne živahni del festivala z nastopom skupin Coloured Sweat, 9 10 11, Alter Ego, Wonder Noise in Domači zvoki. Proti koncu večera pa bo nastopila vzhajajoča zvezda in zmagovalka X-faktorja v Sloveniji Demetra Malalan. Vstop je prost!Vljud-no vabljeni! DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI prireja do 16. septembra, v treh velikih sobanah centra Škerk (Trnovca št. 15) razstavo »Prva svetovna vojna pri nas«. Na ogled bodo uniforme, vojaški materiali, granate ter preko 300 povečanih reprodukcij fotografij iz vojnega obdobja na območju današnje devinsko-nabrežinske občine. Urnik: ob petkih, sobotah in nedeljah 10.00-12.30 in 18.30-21.30; od 31. avgusta, do 16. septembra: 10.30-13.00 in 17.00-20.00. 0 Mali oglasi MLADI FANT išče delo kot vrtnar v avgustu in septembru. Tel. 3498406057. MOTOR APRILIA RS 125, letnik 2009, 10.000 prevoženih km, prodam po ugodni ceni. Pokličite ob večernih urah na tel. št. 334-3174852. PODARJAMO male mucke. Prosim kličite v popoldanskih urah na tel. št. 040-229191. POMAGAM pri učenju angleščine, slovenščine, italijanščine ter višješol-cem pri učenju za izpite. Tel. št.: 3403753876 (od 11. do 18. ure). PRODAM zazidljivo zemljišče v Doberdobu, 1.156 kv. m. Tel. št.: 3463019102. Turistične kmetije [d Osmice DEAN ima odprto osmico na Konto-velu. DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. št.: 040231975. Toplo vabljeni! DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Tel. št.: 040-299450. Vabljeni! LISJAK ima odprto osmico na Konto-velu. Tel. št.: 040-225305. MITJA ZOBEC je v Zabrežcu št. 10 odprl osmico. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICO sta v Samatorci odprla Ervin in Marčelo Doljak. Tel. št.: 040229180. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprla družina Terčon v Cerovljah 30. PRI MARKOTU REBULI, v Slivnem 6, je na prijetni domačiji odprta osmi-ca. Vabljeni vsi! Tel. št.: 347-5686191. V KRIŽU, pri Beljanovih, je Silvano odprl osmico. Tel. št.: 040-220708. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št.: 349-3857943. Toplo vabljeni. Prispevki V spomin na drago teto Carmen darujeta Lidija in Zdenka z družinama 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. ^ Zapustila nas je naša draga Jolanda Dobrinja vd. Glavina (Balgava) Žalostno vest sporočata vnukinja Lara in hčerka Majda Za zadnji pozdrav bo pokojnica ležala v soboto, 11. avgusta, od 11.00 do 13.00 v ulici Costalunga. Pogreb z žaro bo v petek, 24. avgusta, ob 15.30 na katinarskem pokopališču. Namesto cvetja darujte za vzdrževanje spomenika NOB v Lonjerju. Lonjer, 9. avgusta 2012 va. i i Četrtek, 9. avgusta 8 1 3 /¿Primorski r dnevnik MOŠKA ODBOJKA - Presenetljiva četrtfinalna zmaga proti ZDA Italija za kolajne Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu LONDON - Sicer zelo šibko italijansko ekipno odpravo v Londonu so včeraj osrečili odbojkarji. V četrtfinalu so nepričakovano gladko - s 3:0 (28:26, 25:20, 25:20) - odpravili reprezentanco ZDA. Za Američane, aktualne olimpijske prvake, je pomenil poraz pravi šok. V skupini B so s prepričljivimi nastopi osvojili prvo mesto, Italijani pa so se v skupini A uvrstili šele na 4. mestu. Glavnina strokovnjakov je napovedovala gladko zmago ZDA, saj je Italija doslej pokazala bore malo, z olimpijskimi nastopi pa ima slabe izkušnje, če vemo, da niti legendarnim »azzurrom« s konca prejšnjega stoletja nikoli ni uspelo priti do najžlahtnejšega odličja. Nazadnje je Italija srebrno kolajno osvojila pred osmimi leti v Atenah. V Gabrjah jo kot član takratne odprave hrani tudi naš Matej Černic. Toda odslej, posebno pa še v zadnjih letih, je ugled Italijanov (ne glede na to, da so se na domačem SP pred dvema letoma uvrstili v polfinale) močno padel in malokdo je pred nastopom v Londonu verjel, da bi se lahko borili za kolajne. Zdaj so sanje postale realnost. Jutrišnja polfinalna tekma proti Braziliji, ki je s 3:0 izločila Argentino, bo pokazala, ali je šlo včeraj le za muho enodnevnico, je pa res, da so igrali »azzurri« včeraj kot v dobrih starih časih in popolnoma nadigrali favorizirane nasprotnike. »To je ekipa, kakršno sem si zamislil pred pričetkom iger, a je do tega nastopa nisem videl,. Zdaj sem vanjo zaljubljen,« je bil vzhi-čen trener Mauro Berruto, ki je v domovini že moral poslušati kritike. Tradicija je na strani Brazilcev, ki pa so jih Italijani na svetovnem pokalu decembra lani premagali prvič po osmih letih. Z zmago so odbojkarji »popravili vtis« svojih kolegic, ki so dan prej s sklonjenimi glavami zapustile prizorišče iger po četrtfinalnem porazu proti Južni Koreji, Če kdo, potem so bile v Londonu favoritinje za kolajno dekleta, zagotovo ne fantje. Uspeh moške odbojkarske reprezentance ki pa ga bodo morali do konca iger pravzaprav šele potrditi, ker jim 4. mesto ne bi veliko pomenilo, bo morda pomenil uteho za ugotovitev, da je Italija v klasičnh ekipnih športih na igrah sicer na psu. Če ne upoštevamo vaterpola, ki je vodni šport za redke izbrance, na igrah Italija že dolgo pogreša košarkarje, košarkarice in nogome-tašice svetovnim velikanom ne segajo niti do pet, da o rokometaših in roko-metašic niti ne govorimo. Celo nogometašev ni. Tako velika država kot je Italija, ki je kljub vsemu tudi na športnem področju velesila, bi se morala nad tem zamisliti. Če namreč k temu dodamo še mrk plavalcev in atletov, rešujejo čast CONI-ja le predstavniki športov, ki jim - razen v času olimpijskih iger - nihče ne namenja nobene prave pozornosti. Država KOLAJNE Z S B Skupno 1. Kitajska 2. ZDA 3. Vel. Britanija 4. J.Koreja 5. Rusija 6. Francija 7. Italija 8. Nemčija 9. Madžarska 10. Kazahstan 11. Avstralija 1 2. Nizozemska 34. Slovenija 35 33 22 12 11 8 7 7 6 6 5 5 1 22 21 13 6 19 9 6 15 2 0 12 4 1 19 76 25 79 13 48 6 24 22 52 11 28 4 17 10 3 2 32 11 8 9 26 6 15 2 4 VI Pridruži se nam /t nafacebooku Ivan Zajčev med napadom proti ZDA. Italijanski reprezentant je dosegel 16 točk ansa Čeprav (zaenkrat) samo v času olimpijskih iger, se je Primorski dnevnik končno pojavil tudi na socialnem omrežju facebook. Vabimo vas, da si ogledate našo stran in se vanjo tudi aktivno vključite! www.facebook.com/OlimpijskiPrimorskiDnevnik MOŠKA ODBOJKA - Zoran Jerončič »Taka zmaga jim lahko da krila« »Glede na to, kaj so doslej pokazali, je zmaga Italije proti ZDA pravo presenečenje. Igrali so fenomenalno. Zmaga pa ima še dodatno vredno, če upoštevamo, da so premagali olimpijske prvake - in to gladko s 3:0, ampak so zadali poraz Američanom, za katere so olimpijske igre najpomembnejši športni dogodek, pomembnejši od katerega koli drugega prvenstva, kar kaže tudi podatek, da na olimpijskih igrah nastopajo vedno tudi najboljši košarkarji.« Zmaga Italijanov je Zorana Je-rončiča, ki bo tudi naslednje leto treniral v Cosenzi - letos sicer v B1-ligi, saj je klub sprejel povabilo v višjo ligo -, razveselila. »Pred tekmo sem bil prepričan, da bosta v finalu igrali Rusija in ZDA. Mislim, da je na »azzurre« vplivala izjava selektorja Berruta, ki je po zadnji tekmi predtekmovanja najavil, da imajo natanko 48 ur, da se v slačilnici pogledajo iz oči v oči in ugotovijo, iz katerega testa so.« Jerončič meni, da lahko taka zmaga da krila. Osvojitev kolajne - bila bi prva po olimpijskih igrah v Atenah 2004 - je torej mogoča: zdaj se bodo Italijani pomerili z Brazilci, ki so po Jerončičevem mnenju ranljivi, kar so že pokazali v predtekmovanju. »Proti olimpijskim prvakom so igrali perfektno. Izjema je Lasko, ki je bil danes (včeraj op.a.) v napadu le 30-odstoten. Kot v prvenstvu igra zelo nihajoče. Tokrat so Italijani bili zelo agresivni na servisu (dosegli so 9 asov), pri Američanih pa je prva dva niza dobro deloval samo blok, nato pa so povsem popustili.« Pozna se, pravi odbojkarski trener iz Kanala, da ni več podajalca Bolla. Zato sta tudi vedno zanesljivi korektor Stanley in napadalec Anderson (soigralec Maniaja pri Modeni) šibkejša v napadu. Jerončič, ki prvič v življenju zelo intenzivno spremlja olimpijske igre -prvič letos ob odbojki spremlja tudi individualne športe s konjeništvom vred -, se sicer z izbirami selektorja Berruta ne strinja. Feia je selektor po desetih letih postavil na centra, zamenjave za korektorja Laska pa nima. Prav tako se ne strinja z izbiro liberov: »Na podlagi sta-tiskik sta na OI po učinkovitosti italijanska obrambna igralca zadnja, naš Miania bi bil veliko boljši. Isto velja za Černica, ki bi v nasprotju s Papijem lahko igral tudi v prvi liniji.« (V.S.) ŽENSKA ODBOJKA - Marko Kalc »Azijska šola doživlja preporod« Marko Kalc ve o odbojki, kot le malokdo pri nas. Tržaški trener in profesor telesne vzgoje, ki bo v prihodnji sezoni vodil žensko ekipo slovenskega prvoligaša iz Kopra (do lani je treniral Novogoričanke, bil pa je tudi že trener reprezentance Slovenije), je v preteklih dneh preboleval prehlad, zato - je povedal, preko Tv zaslona spremlja olimpijske nastope od jutra do poznega večera. Kar zadeva ženski odbojkarski turnir, ni zamudil nobene tekme. Italija ga je v četrtfinalu proti Južni Koreji razočarala. V njeni igri ni videl napredka. »Slab sprejem, premalo napadalen servis, taktično slab blok, poleg tega zdaj vse reprezentance zelo dobro napadajo tudi iz druge linije preko cone šest, Italijanke pa v tem napadu zaostajajo,« je ocenil nastop Italije. Vendar za neuspeh ne krivi trenerja Barbolinija. Pravi, da je to, kar so pokazale v Londonu, odraz stanja. »Gibanje je v Italiji v krizi, za temi igralkami ni boljših,« meni. Po drugi strani pa je Kalca presenetila Južna Koreja. »Azijska šola doživlja preporod. Od Seula 1988 niso bile v polfinalu tri azijske ekipe. V zadnjih desetletjih niso ekipe iz Azije, razen Kitajk, imele nobene teže. Igralke iz teh držav v procesu dozorevanja od vedno imajo za sabo pet do šest tisoč ur vadbe več od enako starih odbojkaric z Zahoda, vendar so v vseh teh letih, kljub izjemno velikem izboru igralk, zaostajale po telesni višini in taktiki. Ja-ponke so sicer še vedno nižje rasti, Južna Koreja pa ima zdaj več visokih igralk, visoka je tudi napadalka Kim, ki je bila proti Italiji najboljša igralka tekme. Kljub višini so Korejke še vedno zelo gibčne tudi v polju in še vedno napadajo hitro. Največji napredek pa so pokazale v bloku,« je še povedal Kalc. Kljub povedanemu pa Kalc meni, da bosta finalistki turnirja reprezentanci Brazilije in ZDA. »Če bo podajalka Berg igrala kot zna, bodo zmagale Američanke,« je še dodal. Kalc, ki je treniral tudi v ZDA, pravi, da so vse ameriške reprezentance povsem usmerjene v olimpijske igre in imajo v ZDA pravi pristop do športa. »Rusi pa so po mentaliteti negativ-ci, kar je na ženskem turnirju v Londonu potrdila tudi ženska reprezentanca s porazom proti Brazilkam.« (ak) V polfinale olimpijskega turnirja so se sinoči uvrstili tudi italijanski vaterpolisti. V četrtfinalu so z 11:9 izločili tradicionalno močne Madžare. V polfinalu se bodo aktualni svetovni prvaki pomerili s Srbijo. Druga polfinalista sta Hrvaška in Črna gora ansa KOŠARKA Naprej Rusi, Španci in Argentinci S polfinalisti je postregel tudi moški košarkarski turnir. Do zaključka redakcije izida s tekme med ZDA in Avstralijo sicer še nismo prejeli, toda zmagovalec je bil najbrž samoumeven. V polfinalu se bo pomeril z Argentino, ki je z 82:77 premagala Brazilijo. Druga polfinalista sta Španija in Rusija. Španci so s 66:55 odpravili Francijo (zmago so v pretepaškem zaključku na varno spravili 91 sekund pred koncem), Rusija pa je s 83:74 ugnala Litvo (Kirilenko 19 točk). OLIMPIJSKI MONITOR Skeleti v garderobi Ko bi Ivan Uhov lahko izbiral med zlato kolajno v skoku v višino in viralni širitvi posnetka, ki ga prikazuje v vinjenem stanju sredi atletskega mitinga, bi verjetno 26-letni Rus izbral odličje. Ostaja pa črna pika, ki so jo, kot se pri-tiče takemu neprijetnemu dogodku, objavili vsi večji spletni medijski portali. Zgodba seže v leto 2008, ko je takrat še 22-letni Uhov, doživel ločitev od dekleta. Trenutek je bil tako negativen, da se je pred tekmo v švicarski Lausan-ni žalostno utapljal v alkoholu. Sledil je pravi polom na atletski stezi, kjerje kljub očitnemu vinjenemu stanju poskušal preskočiti letvico. Tragikomični let na blazino in smeh celotne tribune sta bila neizogibna. Predstavniki ruske altetske zveze so Uhova seveda prisilili, da se je javno opravičil. »Mea culpi« je nato sledila popolna streznitev in štiriletje uspehov, predvsem na dvoranskih prvenstvih ki so Rusa popeljale do zlate kolajne v Londonu. Nedvomno je kolajna čudovit dosežek, mogoče pa bo Uhovu v luči ma-jajočega nastopa iz Lausanne kapnilo tudi kaj v žep, saj se mu odpirajo možnosti novih pokroviteljev, takih, katere znamke največkrat srečamo za točilnimi pulti v pubih. (mar) Primorski LONDON 2012 Četrtek, 9. avgusta 2012 9 ATLETIKA - 6. dan Bolt tudi danes nesporen favorit Isinbajeva do Ria! LONDON - Ruska atletinja v skoku s palico, Jelena Isinbajeva, je napovedala, da je njen naslednji olimpijski cilj zlata medalja v Rio de Ja-neiru. «Odločila sem se, da grem tudi v Rio,» je najavila svetovna rekorderka, ki je v Londonu osvojila «le» bron. «Prihodnje leto bom nastopila na svetovnem prvenstvu v Moskvi. Potem si bom vzela premor, ne vem še, kako dolg, a vrnila sem bom do Ria, kjer nameravam osvojiti novo zlato medaljo,» je še dejala športnica. LONDON - Današnji moški finale v teku na 200 m (ob 21.50) bo spet eden od vrhuncev atletskega sporeda iger. Po včerajšnjem polfinalu so se vanj uvrstili Jamajčani Yoah Blake (z najboljšim časom 20,01), Usain Bolt in Warren Weir, Američan Wallace Spearmon, Juž-noafričan Anaso Jobodwana, Nizozemec Churandy Martina kot najboljši iz treh kvalifikacijskih skupin ter Francoz Christophe Lemaitre in Ekvadorec Alex Qui-nonez kot najboljša tretjeuvrščena. Za nespornega favorita velja Bolt, čigar zmago na stavnicah nit ne kotirajo, ker naj bi bila nesporna. Na isti razdalji so se dekleta sinoči že pomerila v finalu. Zmagal je Ameri- Usain Bolt (desno) z edinim belopoltim finalistom v teku na 200 metrov Francozom Lemaitrejem ansa čanka Allyson Felix s časom 21,88. Ja-majčanki Veronici Campbell, ki je osvojila zlato v Pekingu in Atenah, je tokrat pritekla na četrto mesto (22,38). Tekmovanje v daljini je osvojila Američanka Brittney Reese, dvakratna svetovna prvakinja, ki je skočila 7,12 m. Druga je bila Rusinja Jelena Sokolova z osebnim rekordom (7,07 m), tretja pa druga Američanka Janay De-loach (6,89 m). V teku na 400 metrov z ovirami si je zlato kolajno priborila Rusinja Natalija Antjuk, večkratna svetovna in evropska prvakinja, s časom 52,70 sekunde. Druga je bila z zaostankom sedmih stotink Američanka Lashinda Demus, DOPINŠKA AFERA - Hitrohodec Alex Schwazer pred mikrofoni V hladilniku vitamin Epo je kupil v Turčiji septembra, prvič pa si ga je vbrizgnil po dopinškem pregledu 13. julija. » Vse sem naredil čisto sam. Zaradi prisluškovanj in ostalih tehnik, ki jih tačas uporabljajo, sem vedel, da je kaj takega v Italiji nemogoče storiti. Zato sem informacije pobrskal po internetu in sem nato odpotoval v Turčijo, v Antalijo, kjer lahko Epo kupiš brez napotnice kar v lekarni. 1500 evrov sem zamenjal v turške lire, položil vsoto pred lekarnarja in dobil to, kar sem si želel. Po nakupu pa sem se vrnil v Italijo. Minili so trije dnevi,« je pred množico novinarjev, fotografov in kamer na včerajšnji tiskovni konferenci razkril Alex Schwazer, ki ga je olimpijski komite v ponedeljek izključil zaradi uporabe dopinga. Južnotirolski hitrohodec je po letošnjem evropskem prvenstvu že razmišljal o koncu kariere. Na treningih ni več užival, že samo misel na znojenje ga je spravljala ob živce. Povrh vsega se je še odločil, da želi nastopiti na olimpijskih igrah v obeh preizkušnjah - 20- in 50 kilometrski: »Zgrešil sem, ker sem si želel vse. Na najdaljši preizkušnji bi lahko zmagal tudi brez dopinga. Vendar strah me je bilo, da bom razočaral: želel sem vse, zdaj pa nimam več nič.« Schwazer je 30. julija sumil, kdo je pozvonil na domače duri. Bil je doma (ne pa v Obersdorfu, kot so sprva povedali) in do-pinški kontroli bi se lahko tudi izognil: »Mami bi lahko rekel, naj se zlaže, da me ni doma. Protidopinška agencija dovoljuje, da lahko izpustiš letno dve kontroli, vendar nisem imel več moči, da bi se še naprej lagal. Želel sem samo, da bi bilo vsega čim prej konec. Sram me je, vendar sem zdaj vesel, da lahko ponovno zaživim. Želim se zaposliti, ve-čerepreživljati sparnterko in tudi s starši.« Partnerka, drsalka Carolina Kostner o Schwazerjevem jemanju nedovoljenih sredstev ni bila seznanjena. »Lagal sem ji. Čakal sem, da odide na trening, nato pa si vbri- Alex Schwazer je včeraj razkril, da je Epo kupil v Turčiji in jo označil med drugim za revno državo. Izjava je seveda odmevala tudi v Turčiji, kjer je niso navdušeno sprejeli. Nekateri so jo označili za obrekovalno, drugi pa za neokusno ... ansa zgal odmerjeno količino Epoja. Ponavljal sem ji, da hranim v hladilniku vitamine... Lagal sem tudi svojim najbljižjim, trenerju.« Carolina je naposled prva izvedela, da je padel na testu: »Ko sem ji povedal, je odvrnila, da vsega tega si ne zaslužim. Razlika med nama je v tem, da ona drsa, ker v tem uživa, jaz pa tekmujem, ker sem dober, na treningih pa sploh ne uživam. Težko je trenirati 35 ur na dan, ob vsakem pivu s prijateljem pa se čutiš krivega, saj tekmovalnost tega ne dovoli.« Sum, da je Schwazer sodeloval z Michelejem Ferrarijem, ni bil iz trte izvit. Južnotirolski atlet - dejanje bodo preiskovali tudi na bocenskem sodišču - je včeraj priznal, da pozna zdravnika Ferrarija, ki je sodeloval tudi s kolesarjem Amstrongom. Prvič ga je srečal, pravi Južnotirolec, leta 2009, da bi dobil kvalitetne nasvete za tre- ninge. Ko pa je izvedel, da je vpleten v kolesarske dopinške afere, je z njim pretrgal vsak stik. »Od njega nisem dobil nič. Želel sem samo napotke za kvalitetnejši trening, da bi vloženi trud na treningih imel smisel in da bi bil res optimalno pripravljen na tekmah. On je odličen, zato je z njim sodelovalo toliko kolesarjev,« je povedal včeraj že bivši atlet, zdravnik Ferrari pa je za La Stampo prav tako pojasnil, da sta se s Schwazerjem dogovarjala samo o treningih. Protidopinška agencija je napovedala, da bo pregledala teste iz Pekinga. Tega si želi tudi olimpijski prvak v Pekingu, kjer -kot zatrjuje - je bil čist. »Zgled mladim sem zdaj lahko samo v tem, da nikakor ne smejo po moji poti. Doma imam štiri kolajne, vendar v življenju so pomembnejši domači in prijatelji. Nima smisla kršiti pravil samo za zmago.« bronasta pa Čehinja Zuzana Hejnova (53,38 sekunde). Edini moški finale je pripadel Amrilanu Ariesu Merittu, ki je zmagal v teku na 110 m ovire v času 12,92 sekunde, kar je najboljši letošnji izid sezone na svetu. Drugi je bil njegov rojak in svetovni prvak Jason Richardson (13,04), tretji pa je bil Jamajčan Hansle Parchment (13,12).Branilec naslova Dayron Robles iz Kube je zaradi poškodbe predčasno končal nastop na polovici proge. Prvi dan tekmovanja deseteroboj-cev je odnesel 37-letnega češkega atleta Romana Šeberleja, ki se je poškodoval že v uvodnem teku na 100 metrov. Šebrle je sicer kar 11 let držal svetovni rekord v deseteroboju. Konec junija letos je nov svetovni rekord postavil 24-letni Američan Ashton Eaton, ki tudi na londonskih igrah velja za favorita. Šebrle je bil sicer večkratni svetovni in evropski prvak. Nazadnje je bil prvi na svetu v svoji disciplini leta 2007 v Osa-ki, na olimpijskih igrah v Pekingu pa je zasedel šesto mesto. Slovenska atletinja Barbara Špiler je v metu kladiva tekmovanje končala v kvalifikacijah. Dvajsetletnica, ki je na največjih športnih igrah nastopila prvič, je najdlje kladivo vrgla v tretjem poskusu, ko je orodje vrgla 67,21 m. Kvalifikacijska norma je sicer znašala 73 m. S svojim rezultatom ni bila zadovoljna. Kot je dejala, ve, da je sposobna kladivo vreči precej dlje. V večernem atletskem sporedu je nastopil še Matija Kranjc. V kvalifikacijah meta kopja je končal na 40. mestu s 72,63 m. Razočaran je bil tudi Italijan Ema-nuela Abate. V polfinalu teka na 110 m z ovirami je dosegel čas 13,35, kar za dve mesti ni bilo dovolj za nastop v finalu. ATLETIKA Ženski liki, tudi ganljivi LONDON - Tek na 800 metrov je eden najbolj utrudljivih. Ženske kvalifikacije na tej razdalji so postregle z ganljivimi prizori. Ogromno aplavzov si je prislužila turška atletinja Merve Aydin, ki se je med tekmo poškodovala, vendar je na vsak način hotela priti do cilja. Do njega se je priplazila po vseh štirih in objokana ter po 3 minutah 24 sekundah (Rusinja Savinova je v njeni skupini zmagala s časom 2 minuti 1 sekunda), vendar je ves stadion dihal z njo. Solidarnost gledalcev sta okusili tudi Palestinka Woroud Sawal-ha in Savdska Arabka Sarah Attar, ki sta na igrah prvič zastopali svojo državo. Obe sta tekmovali z naglavno ruto in majico z dolgimi rokavi. Sawalha, ki je imela nohte pobarvane v nacionalne barve, je dosegla osebni rekord 2:29,16, vendar je bila v svoji skupini zadnja. Sarah Attar, z judoistko Shaherkanijevo prva ženska iz svoje države z nastopom na OI, je bila še počasnejša (in seveda tudi ona zadnja), vendar je bila po tekmi živa podoba sreče. »Bila sem protagonistka zgodovinskega dogodka. Zame je velika čast, da lahko predstavljam svojo državo na igrah. Vsi so mi ploskali, to je krasno. Upam, da bo to za Savdsko Arabijo začetek novepo-ti,« je povedala Attarjeva, ki sicer študira v ZDA. Med ženske like dneva spada tudi 21-letna Južnoafričanka Caster Semenya, ki so jo po osvojenem naslovu svetovne prvakinje leta 2009 v Berlinu obtožili, da je moški, vendar je mednarodna atletska zveza dvome naposled razblinila. Zdaj meri na zmagovalni oder. »To sem obljubila svojemu mitu Nelso-nu Mandeli,« je povedala po kvalifikacijah, ki jih je zaključila v času 2,:00,71. LONDONSKI DNEVNIK Slovenski pub, drugič Mario Gerjevič Spet pišem dnevnik v zadnjem trenutku. Mislil sem, da potovanje z podzemno železnico že obvladam, ampak sem že spet zgrešil platformo za mojo stran mesta. Ni da, bi zgrešil vlak ali postajo, ampak večkrat zgrešim smer. Mislim, da je to zaradi obrnjene smeri vožnje v Angliji ali obrnjene smeri vožnje v ostali Evropi, odvisno, s katerega kota na stvar gledate. Dejstvo je, da sem pozno prišel domov in zdaj sem v časovni stiski. Včeraj sem spet dobil vabilo s slovenskega ministrstva za srečanje v Slovenskem pubu. Ob osvojitvi novih medalj vabijo na pijačo in pojedino ter prijetno druženje s slovenskimi športniki. Priložnosti za dobro zabavo ne smem zamuditi, predvsem zaradi dejstva, da danes nisem bil na nobenem športnem dogodku. Ponovno si ogledam pot, po kateri pridem do cilja, kljub temu, da sem že enkrat bil tam. Odpravim se od doma približno ob 19.00 in pred Slovenski pub pridem ob 20.05. Točno ob uri, navedeni v vabilu. Za razliko od prejšnje sobote je danes veliko več ljudi. In tudi bistveno več oseb v uradnih slovenskih »uniformah«. Stopim takoj v večji prostor, v katerem je na moji levi strani pult, malo naprej pa točilnica piva. Na moji desni so stoli in mize, za katerimi je že veliko ljudi, ki pijejo originalno slovensko pivo. Spet je dosti znanih, tistih, ki sem jih spoznal zadnjič. Pozdravim skupino z Ljubljane, predstavnika slovenskega olimpijskega komiteja, ki mi že en teden obljublja karte za košarko, Štajerca, ki sta po študiju ostala tukaj delat, in še nekaj znanih, s katerimi se zapletem v pogovor. Ob devetih približno, slišim pri vhodu ploskanje, ki se razleze po celi notranjosti Slovenskega puba. Prišla sta nova osvajalca olimpijskih medalj. Najprej se je na vratih pojavil Debevec z bronasto medaljo okoli vratu in takoj za njim Kozmus z srebrnim odličjem. Glasno navijanje, objemi, lepe besede, stiski rok, kar nekaj časa sta porabila, da se prebijeta do odra, na katerem so že stali predstavniki Olimpijskega komiteja Slovenije in slovenski ambasador v Veliki Britaniji. Nekaj vljudnih besed z vseh strani različnih govorcev. Zaključil je Kozmus z besedami, da je tukaj noter precej vroče in da si zdaj želi spiti pivo. Nisem prizanesljiv do športnikov, ki pijejo alkohol. Toda, če osvojijo medaljo na Olimpijskih igrah, naj jim bo. Večer je postajal vedno bolj živ. Glasna glasba, veseli pogovori, slovenska pesem, ki je nisem najboljše poznal. Prijetno vzdušje in seveda priložnost za slikanje. Ker sem spoznal Ano s Kopra, ki je pri meni slišala »domač naglas«, sem jo prosil, da me slika z našimi tekmovalci. Z veseljem je pristala. Tako, da se zdaj lahko pohvalim s slikami, na katerih sem v družbi osvajalcev olimpijskih medalj. Tudi Ana je prosila, da vrnem uslugo. Noč bo dolga, samo, da ne zamudim s predajo članka jutri. Lep dan vam želim iz Londona. 1 G Četrtek, 9. avgusta 2012 LONDON 2012 ZA KOLAJNO OB 11.08 LONDON - To je urnik starta finalne preizkušnje kajakašic na 500 m. Za 48-letno Josefo Idem, olimpijsko prvakinjo v Sydneyju leta 2000, bo to deseti olimpijski finale. Napoveduje boj za zmago. »Počutim se močno,« je povedala. Ne živi v olimpijskem naselju, ampak z družino. »Šport je lep, življenje je nekaj drugega,» pravi Nemka, ki tekmuje za Italijo. V finalu naj bi bila njena najnevarnejša nasprotnica Madžarka Kozak. Stara je 25 let. Lahko bi bila Josefina hčerka. BATKIJEVA V FINALU LONDON - Italijanska reprezen-tantka v skokih v vodo madžarskega porekla Noemi Batki, ki tekmuje za tržaški klub Triestina, se je uvrstila v današnji finale ženskega stolpa. V kvalifikacijah je dosegla 12. izid. Zbrala je 324,20 točke. Najboljša je bila Kitajka Ruolin Chen (392,35). Druga »azzurra« Brenda Spaziani je bila 23. (268,00). Današnji finale se bo začel ob 20. »NAJVEČJE ŠPORTNO RAZOČARANJE« LONDON - Rokometni navdušenci v Islandiji so povsem potrdi, potem ko so včeraj rokometaši klonili v četrtfinalu. Potem ko je izbrana vrsta, srebrna na prejšnjih olimpijskih igrah, v predtekmovanju premagala vse nasprotnike, vključno s Francozi, olimpijskimi prvaki iz Pekinga, so Islandci včeraj klonili proti Madžarom, ki so se v finalne boje uvrstili skozi šivan-kino uho. Kapetan islandske reprezentance Olafur Stefans-son rokometni Messi, je po porazu izjavil, da je ta poraz največje razočaranje v njegovi športni karieri. NAŠ POGOVOR - Miloš Kalc, kondicijski trener olimpijk Teje Černe in Tine Mrak Nekateri so trebušasti Vsaj nekaj olimpijskega vzdušja se je v predolimpijskem obdobju naužil tudi Miloš Kalc s Katinare. Tridesetletnik, profesor športne vzgoje, ki piše tačas doktorat, je vodil kondicijsko pripravo slovenskih jadralcev Gašperja Vinčeca in jadralk Teje Černe in Tine Mrak. Naposled je Vinčec, jadralec v razredu finn, ostal brez olimpijskega nastopa, saj je v slovenskem dvoboju vozovnico za London osvojil Vasilij Žbogar, dekleti pa sta si nastop v najelitnejšem športnem tekmovanju priborili in včeraj zaključili nastope na končnem 18. mestu. Vse do decembra je intenzivno sodeloval predvsem z Vinčecem, s katerim je obiskal tudi olimpijsko prizorišče Wey-mouth. Jadralnih bojev v Weymouthu najbrž letos prav zaradi sodelovanja s slovenskimi jadralci nisi zamudil, kajne? Tako je. Spremljal sem predvsem razred finn in 470. Zmagal sem tudi večerjo, saj sem stavil, da bo v finnu olimpijski prvak domačin Ainslie. V zaključni regati za kolajne sem se sicer kar tresel ... (šele zadnja regata je odločila o končnem zmagovalcu op.a.). Glede na to, da si Vinčeca spremljal tudi tudi na regatah, si morda spoznal novopečenega olimpijskega prvaka? Srečal sem ga, še vedno je razred zase. Presenetil pa me je predvsem Danec Hogh-Christensen (osvojil je srebrno kolajno, op.a.). Z njim sem tudi dva dni delil stanovanje v Weymouthu. Če ga srečaš, sploh ne pomisliš, da bi bil lahko športnik, saj je nekoliko trebušast. Očitno pa je zelo dober jadralec. Žbogar se je moral ob prestopu v finn zrediti 20 kilogramov. Kakšne so torej idealne fizične značilnosti jadralcev v tem razredu? Večinoma imajo vsi 100 kilogramov, to pa niso vedno same mišice. Da obdržijo težo, si pomagajo tudi tako, da pojejo nekaj več. Še posebej oni med sezono zelo nihajo v teži, saj morajo na podlagi vetrovnih razmer na regatnih poljih prilagajati tudi svojo težo. Najlažje je torej, da jedo več ali manj. V drugih klasah pa takih sprememb pri teži ni, saj je praviloma bolje, da so vsi lažji. Tekmec »tvojega« varovanca Vinčeca je bil naposled šesti. Te je uvrstitev presenetila? Uvrstitev je odlična. Vasko (Vasilij Žbogar, op.a.) je prestopil v finn šele pred dvema sezonama, tako da je to odličen rezultat. Čestitam mu. Si mogoče rezultate pokomen-tiral tudi z Vinčecem? Ne, nisem ga slišal. Kako pa spremljaš olimpijske igre glede na tvojo poklicno usmeritev? Opazujem predvsem gibe športnikov, čeprav televizijski posnetki ne omogočajo vedno najboljše analize. Kako spremljaš Bolta, na primer? Bolt je na področju teka pravi šolski primer. Približno 95 % šprinterjev ima zelo podobno tehniko, pri njemu pa je to izrazito, ker je visok, ima dolge okončine in visoko frekvenco koraka. Med športniki je v prvem delu OI prednjačil plavalec Phelps, tačas pa je v ospedju Bolt. Oba sta najbrž talenta, imata pa še odlične fizične sposobnosti. Bi dodal še kaj? Tudi genetika vpliva. Oba najbrž imata tudi motivacijo in železno voljo do dela. Predvsem rezultati Phelpsa pa se mi zdijo čudežni. Misliš na to, da bi si pomagal z dopingom? Miloš Kalc (zgoraj) je s »srebrnim« v razredu finn, Dancem Hogh-Christensenom (desno), dva dni delil stanovanje na prizorišču olimpijskih regat v Weymouthu ansa, kroma Dokler mu tega ne dokažejo, je »čist«. Vsekakor se mi zdi čudežno. Menim, da je on pravi fenomen. Kaj pa meniš o kitajski plavalki Ye, ki je plavala celo hitreje od Loch-tja in Phelpsa? Mislim, da so Američani zelo nesramni in da nimajo pravice, da bi to komentirali. Pravila so za vse enaka. Če je mlada kitajska plavalka sumljiva, zakaj ne bi bil sumljiv tudi Phelps? Ali je kondicijski trener pozoren tudi na prehrano? O tem na žalost poznam le nekaj osnov ... Prav na tem področju smo imeli z jadralci največ težav. V Sloveniji je malo strokovnjakov, večina od teh pa je težko dosegljiva. Resno svetovanje za jadralki Černetovo in Mra-kovo smo uspeli vzpostaviti šele mesec dni pred olimpijskimi igrami, kar je bilo seveda prepozno. Od šest mesecev do dveh let je potrebno, da se športnik in tudi tisti, ki jih spremljajo, naučijo tega, da ta pravila pono-tranjijo. (V.S.) ŠPORT IN EKONOMIJA JADRANJE - Finale 470 moški Zandona in Zucchetti danes v boju za kolajno WEYMOUTH - Danes, približno ob 14.00, bo jasno, kdo sta letošnja olimpijska prvaka v dvosedu 470. V regati za kolajne, kjer bo nastopalo deset najboljših posadk, bosta nastopila tudi Italijana Gabrio Zandona in Pietro Zucchetti, ki bosta bronasto kolajno napadala s 4. mesta, dvoboj za zlato pa bosta vodila Avstralca, prvaka v Pekingu Belcher in Page ter domačina Bithell in Patience. Italijanska moška posadka je realno edina od »azzurrov« v boju za kolajno. Ne glede na razplet pa je vsekakor že dosegla prestižno lovoriko, saj sta Zandona in Zucchetti zmago v eni od kvalifikacijskih regat osvojila po daljnem letu 1976, ko sta v Montrealu nastopila Vencato in Sponza. Med ženskimi dvosedi bo Italija prav tako imela svoji predstavnici (v soboto ob 14.00) - Giulio Conti in Tržačanko Giovanno Micol, ki pa imata le teoretične možnosti za kolajno. Na včerajšnjih zadnjih kvalifikacijskih regatah sta osvojili 6. in 7. mesto, skupno pa sta sedmi. Svoje nastope pa sta včeraj že zaključili Slovenki Teja Černe in Tina Mrak. V razredu 470 sta Primorki osvojili končno 18. mesto. Italijanska jadralca v razredu 49er Giuseppe Angilella in Gianfranco Sibello pa sta včeraj v regati za kolajne osvojila 8. mesto in nastope zaključila na 9. mestu. Naslov olimpijskih prvakov sta osvojila Avstralca Jensen in Outteridge. Evropska športna borza pade, rase pa azijska LONDON - Po dveh tretjinah iger je slika velikih regij že dokaj izrisana. Kitajska je prva velesila, ZDA ji mukoma sledijo, Evropa, razen Velike Britanije, nazaduje, rase pa Južna Azija. Ne gre za borzni indeks, temveč za (novo) statistiko po osvojenih kolajnah. Evropa je sicer osvojila 40€ do zdaj podeljenih zlatih kolajn, vendar je v primerjavi s Pekingom 2008 nazadovala za šest odstotkov. Padec stare celine je še toliko bolj zaskrbljujoč, če vemo, da v njeno statistiko vključujemo tudi Britance, ki pa so v Londonu že osvojili tri kolajne več (22) kot pred štirimi leti na Kitajskem. Za slabšo bero so krivi predvsem Nemci. Njihov cilj je bila osvojitev 19 prvih mest, do zdaj so njeni športniki stali na najvišji stopnički zmagovalnega odra le devetkrat. Italija ima štiri dni pred koncem iger zlato kolajno manj kot v Pekingu, Francija ohranja svojo težo, predvsem po zaslugi plavanja, Španija pa je kot športna velesila skoraj izginila. Med »azijskimi tigri« izstopa Južna Koreja, ki je zdaj že čvrsta svetovna športna velesila, toda slabi niso niti korejski severni brati. Oboji so z azijskega prestola spodne- Evropo rešujejo Britanci sli Japonsko. Ta je že osvojila več kolajn kot v Pekingu, a ima le dve zlati. Rusija že zdavnaj ne more več tekmovati z ZDA, preseneča pa Kazahstan, ki je obogatel s plinom in nafto, zdaj pa se spogleduje tudi z zlatom. Skratka, šport je tesno povezan z eko- ansa nomskim zdravstvenim stanjem regij. Izjemo predstavljata le rastoči ekonomiji Brazilije in Indije, ki jima gre v Londonu slabo. Za Indijo v športu to ni novost, Brazilci pa krepko nazadujejo. Je pa do konca iger na razpolago še dosti kolajn... Jadralec mnogih talentov Slovenski jadralec h Karlo Hmeljak, ki je v Londonu osvojil 31. mesto I v razredu laser, je marljiv I študent koprske fakultete za humanistične študije. Že leta 2008 je Slovenijo zastopal na olimpijskih igrah v Pekingu v razredu 470, leta 2007 pa je izdal tudi svojo prvo pesniško zbirko Dve leti pod ničlo. Romanova izpopolnila borilne veščine Ko je slovenska atletinja Sonja Roman po kvalifikacijah teka na 1500 metrov prišla v cilj, sicer ni dosegla osebnega rekorda ali se prebila v polfinale. Zato pa je v teku izpopolnila druge veščine. Čeprav je v cilj prišla rahlo krvava in z manjšo odrgnino na nogi, je pogumno dejala, da to ni nič. Za razliko od nastopa na junijskem evropskem prvenstvu v Helsinkih, kjer so jo tekmice med prerivanjem pošteno «preteple», je tokrat poudarila, da je v Londonu kakšen dobro odmerjeni udarec podelila tudi sama. Po zmagi čas za počitek in vožnjo z vlakom Ameriški košarkarji po prepričljivi zmagi nad Argentino, ki je veljala za težkega nasprotnika, niso imeli veliko časa za proslavljanje. Hitro so se morali vrniti v hotel, saj jih je selektor Mike Krzy-zewski že zgodaj zjutraj pričakoval na treningu. Da bi bili čim prej v postelji, so se odločili za prevoz s hitrim vlakom, pri čemer so jim družbo delali tudi povsem «na-vadni smrtniki». LeBron James in druščina so se pri tem fotografirali, posnetek pa objavili na spletu. Govori se celo, da so potnikom delili znane ameriške sladkarije. Ni vstopa brez akreditacije Vsi, ki želijo vstopiti na katero od prizorišč tekmovanj na olimpijskih igrah v Londonu, morajo imeti posebno akreditacijo. Brez nje vstop ni mogoč - niti s padalom. Imena na akreditacijah so včasih precej formalna. Nikjer ne boste zasledili imen William in Kate, ampak «Njegova kraljeva visokost vojvoda Cam-briški» in «Njena kraljeva visokost vojvodinja Cambriška». Kraljice Elizabete II. ni treba posebej predstaviti - ona je pač vodja države. Nenavadno veliko zanimanja Preizkušnja v ekipni dresuri konjev je privabila nenavadno veliko obiskovalcev. A za to niso krivi samo konji, ampak tudi politika. Solastnica enega od ameriških konjev, ki sliši na ime Rafalca, je namreč žena republikanskega predsedniškega kandidata Mitta Romneyja. Ann Romney si je tekmo ogledala v VIP loži, kjer ji je družbo delala tudi princesa Ana. Želijo si več pozornosti Michael Phelps, kije z 22 olimpijskimi medaljami postal absolutni rekorder, je vedno govoril, da bi rad spremenil svet plavanja. Zaradi njegovega uspeha je (bilo) plavanje zagotovo deležno več pozornosti, vprašanje pa je, kako bo po njegovem odhodu. Plavalci namreč radi po-tarnajo, da si več pozornosti želijo tudi med olimpijskimi igrami. «Za plavalce je težko, ker potekajo olimpijske igre na štiri leta. Pravi čas moramo ujeti pravo formo, da zasije-mo,» je dejalPhelpsov rojak in velik tekmec Ryan Lochte. Primorski SLOVENCI PO SVETU LONDON - Slovenska olimpijska odprava šteje 65 športnikov in športnic, niso pa bili to edini Slovenci, ki tekmujejo v Londonu. Na olimpijskem prizorišču so še trije Argentinci, Kanadčanka in Juž-noafričan slovenskih korenin. Argentinske barve branijo kapetan argentinske rokometne reprezentance Andres Kogovsek (na fotografiji ANSA), odbojkar Cristian Poglajen - oba tudi s slovenskim potnim listom -, in strelec Alex Mi-sael Suligoy. Kanado je v judu predstavljala Kelita Zupancic, v ko-njeništvu pa je Južno Afriko zastopal Alexander Peternell. LONDON 2012 ROGGE HVALI ORGANIZATORJE LONDON - Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Jacques Rogge je nekaj dni pred koncem iger v Londonu pohvalil prireditelje. Poudaril je, da so olimpijske igre v Londonu «zelo dobre». Rogge je v pogovoru za britanske medije nekoliko popihal tudi na športno dušo države prirediteljice in izpostavil, da je za uspeh tekmovanja pomemben tudi uspešen nastop domače države. Britanci so do torka že zbrali 22 zlatih medalj, kar je najboljša bera po letu 1908, ko je bilo največje športno tekmovanje na svetu prav tako v Londonu. Četrtek, 9. avgusta 2012 11 MONOPOL LONDON - Tako kot v badmintonu so Kitajci tudi v namiznem tenisu osvojili vse olimpijske zlate kolajne. Zadnji zlato so osvojili v ekipni konkurenci moških, v kateri so v finalu s 3:0 premagali Južno Korejo. Zhang Jike, Wang Hao in Ma Long so v ekipni konkurenci izgubili le en posamičen dvoboj, od Zhanga je bil boljši Nemec Timo Boll. Evropsko čast je z bronasto kolajno rešila Nemčija, ki je v malem finalu s 3:1 premagala Hongkong. Boll je prispeval dve točki, Dimitrij Ovčarov pa eno. OLIMPIJSKI DUH - Igor Tuta »Hit« so tekme v bazenu Tokratni gost rubrike je predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Igor Tuta. Kulturni delavec iz Nabrežine goji tudi posebno zbirateljsko strast, ki se je v času elektronske pošte in hitrih dopisovanj nekoliko odmaknila iz kolektivnega spomina. To je filatelija oz. zbiranje poštnih znamk, ki kljub tehnološkim spremembam za marsikoga ohranjajo še vedno svoj poseben čar. Takoj se bomo posvetili vaši filateli-stični žilici. Morda hranite kako posebno zbirko olimpijskih znamk ali poznate nekoga, ki je temu sklopu posvetil večjo pozornost? Sam nimam veliko olimpijskih znamk. V filatelističnem klubu pa poznam člana, ki hrani kar obširno zbirko na temo olimpijskih iger. Priznati pa moram, da je čas olimpijade izjemen za nas filateliste. Kar veliko držav izda priložnostno serijo znamk, teh serij bo letos približno 40. Ob rednih izdajah se različni državni poštni uradi odločijo še za oblikovanje posebnih znamk v čast večjih športnih podvigov ali zmagovalcev odličij. Sta slovenski in italijanski pošti namenili igram v Londonu kako posebno zbi-rateljsko serijo? Med vsemi državami Italija za igre v Londonu ni še napovedala nič, pravzaprav niti za Slovenijo ne bi vedel, poznam pa serijo iz prejšnjih zimskih olimpijskih iger iz Vancouvra, ko je Pošta Slovenije izdala popoln komplet znamk. Od kod taka ljubezen do poštnih znamk? Gotovo je name od rane mladosti vplivalo članstvo v Slovenskem filatelističnem klubu Lovrenca Koširja. Za filatelijo me je navdušil še oče in to v času, ko smo na dom dobivali veliko več pošte, tako da je bil dostop do znamk veliko lažji, sama ponudba pa je bila zelo pestra. Spominjam se še, kako smo močili ovojnice, odlepljali in nato še sušili znamke. Filatelija je bila in je za vas velika strast, kaj pa ostale dejavnosti? Je bilo mogoče kaj prostora za šport? Aktiven sem bil pri nabrežinskem Sokolu, to še za čas, ko je prišlo do ločitve od kulturnega društva Igo Gruden. Ukvarjal sem z odbojko in hitro hojo. Pri vsem tem športnem vrvežu so veliko vlogo imele Športne igre, ki so bistveno pomagale k širši športni ponudbi številnih zamejskih društev. Spominjam se, da je takrat v dresu Sokola nastopala zelo konkurenčna ženska odbojkarska ekipa, za katero smo bili pri društvu precej angažirani. Se trenutno posvečate tudi kaki rekreacijski dejavnosti? Pozimi še vedno smučam, poleti pa se zelo rad posvečam gorništvu. Ste pozorni na trenutno dogajanje v Londonu? Seveda. Še vedno imam vtisnjeno v spomin otvoritveno slovesnost, saj je bila ta, kljub poznemu zaključku, vrhunska. Manjšo kritiko moram pa oddati na račun Rai-evih predvajanj, saj nisem zaznal posebno ustaljenega urnika prenosov, predvsem takih bolj gledanih panog. Vsekakor spremljam igre približno uro na dan. Ste med temi urami ujeli tudi kak poseben prizor ali pomenljivejši nastop? Slučajno sem spremljal nastop Urške Zolnir, ki sem ga doživljal z velikim občutkom. Zelo rad pa sem sledil dogajanju v bazenu, tako plavalcem kot skakalcem ... Omenili ste skoke. Poznate morda ime rekorderke v skoku s palico? Zal ne. Všeč mi je spremljati nastope raznih atletov, ne da bi se veliko posvetil imenom. Med redkimi res nepozabnimi imeni bi lahko omenil Marka Spitza, o njem je bilo vedno veliko govora, kdaj in kako bo osvojil novo zlato kolajno. Bil je prava legenda. Ob zahvali za pogovor naj tokratnemu sogovorniku in vsem bralcem podamo še fi-latelistično zanimivost: čeprav je Phelps osvojil 18 zlatih kolajn, še zdaleč ni dosegel še vedno priljubljenega Marka Spitza. Ta še vedno vodi v razmerju posvečenih znamk najmanj z 2:0. (mar) Predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Igor Tuta je tudi filatelist. Marsikaj ve povedati tudi o zbirkah na temo olimpijskih iger kroma NAKLJUČNI TURISTI - Senegalec Siddi sicer živi v Trstu ... Senegalcem, vse Afričane Če ne gre navija za Ulični prodajalec Siddi zdaj živi v Trstu, a ko le more se vrne v domačo vas Beud Dieng, ki je od sene-galske prestolnice Dakar oddaljeno 125 kilometrov. Spremljate nastope svojih rojakov na olimpijskih igrah? Zdaj manj kot prej. Dokler smo imeli nogometaše v igri, sem gledal. Senegal je prišel v četrfinale. Potem pa ... Ni šlo. Premagala nas je Mehika. Vendar Senegal v London ni poslal le nogometašev ... Seveda ne. Imeli smo na primer tudi dobrega rokoborca. Afriška celina ima polno dobrih tekačev. Jih v Senegalu ni? Imamo dobro tekačico na 400 metrov, ki je bila pred leti tudi svetovna prvakinja, a letos ji žal ni šlo. Mislite, da boste ostali brez medalje? • •• Žal mislim, da nimamo možno- sti. Med nekaterimi evropskimi državami, zlasti med sosedami, obstaja večno rivalstvo. Ste tudi Se-negalci ljubosumni na uspehe kake druge države? Države, ki mejijo s Senegalom, v bistvu nimajo tekmovalcev na olimpijskih igrah. Zato tega ni. Velja morda obratno, da Afričani navijate za Afričane ne glede na državno pripadnost? Gotovo. Ravno včeraj (v torek, op. ur.) sem gledal tek na 1.500 metrov. Zmagal je Alžirec in sem bil zelo zadovoljen. Bom zadovoljen tudi če mi prinesete časopis. Seveda. A intervju bo zapisan v slovenščini ... Aha, slovenščina. Saj ni važno. Rad bi poslal časopis otrokoma, da vidijo mojo fotografijo. (p. v.) MOJA OLIMPIJADA 21-letna Tjaša Kralj se je lansko šolsko leto odločila, da bo v Ljubljani študirala zdravstveno nego. Zaradi tega je opustila igranje namiznega tenisa pri zgoni-škem ŠK Kras. »Na univerzi sem zasedena od jutra do večera, nimam časa za igranje. Upam, da bom spet začela igrati, ko bom s študijem dokončala« Kje si v času olimpijskih iger? Doma. Koliko ur dnevno spremljaš olimpijske igre? Približno 2 uri dnevno, večinoma popoldan. Preko katerih medijev? Gledam preko televizijskega omrežja rai in včasih po slovenskih omrežjih. Po spletu preberem nekatere novice, ki se mi avtomatično prikažejo, drugače preberem Primorski dnevnik. Katere panoge te najbolj zanimajo? Gledam malo vsega, kar predvajajo po televiziji. Najbolj me zanimata gimnastika in atletika. Gledala sem še plavanje, tenis in nekaj namiznega tenisa. Katere pa najmanj? Jahanje, ker nimam pojma o tem športu, boks in kolesarstvo. Za koga si ali boš najbolj navijal med športniki? Najprej za vse slovenske in italijanske športnike in športnice. Največ pa sem za Rogerja Fede-rerja, ker je moj idol, čeprav se ne ukvarja z mojim športom. In športnicami? Za italijanski gimnastičarki Vanesso Ferrari in Carlotto Fer-litto. In ekipami? Za italijansko žensko ekipo v sabljanju, ki je zmagala v floretu. Preverjanje znanja: je taek-wondo olimpijska disciplina? Ne bi vedela, ne? Žal, odgovor je zgrešen. Taekwondo je olimpijska disciplina za ženske in za moške. Andreja Farneti 12 Četrtek, 9. avgusta 2012 LONDON 2012 EtlllM BW ODLIČNA GLEDANOST Nekateri športi so v ZDA še posebej priljubljeni. Televizija NBC Sports je na krilih košarke in nogometa v ponedeljek zabeležila najboljšo gledanost v času olimpijskih iger. Moško košarkarsko poslastico med Argentino in ZDA si je čez dan ogledalo 3,3 milijona ljudi, ženska nogometna tekma med ZDA in Kanado pa je privabila skoraj tri milijone ljudi. ČAS JE ZA ZABAVO Veliko športnikov je s tekmovanji v Londonu že končalo, zato je prišel čas za zabavo. «Čas je za zabavo in druženje,» je denimo dejal britanski veslač Mark Hunter, o ameriškemu plavalcu Rya-nu Lochteju, ki je med ljubiteljicami športa in novinarkami zelo priljubljen, pa je zaokrožila prav posebna šala. Londonski časnik Metro je zapisal: «Loch-tejeva zbirka: Zlato, srebro ... in blondinka.» SODNIKA NE SMETE ŽALITI Mednarodna nogometna zveza (Fifa) preiskuje dogodke po tekmi ženskega olimpijskega turnirja med Kanado in ZDA: po polfinalu in porazu Kanade po podaljšku so trenerji in igralke slednje domnevno verbalno napadli sodnika. Christine Sinclair, strelka vseh treh golov za Kanado, je celo pripomnila, da je sodnik «vedel za izid tekme že pred začetkom». Fifa resno razmišlja o uvedbi sankcij zoper Kanado. 1iv «v •• • • g • Včerajšnji izidi Končni izidi ATLETIKA 400 M OVIRE, ŽENSKE Izidi: 1. N. Antyukh (Rus) 52.70, 2. L. L. Demus (ZDA) 52.77, 3. Z. Hejnova (Svk) 53.38, 4. K. Spencer (Jam) 53.66, 5. G. Moline (ZDA) 53.92, 6. T. Brown (ZDA), 7. D. Rosolova (Svk) 55.27, 8. M. A. Odumosu (Nig) 55.31 200 M ŽENSKE Izidi: 1. A. Felix (ZDA) 21.88, 2. S. A. Fraser-Pryce (Jam) 22.09, 3. C. Jeter (ZDA) 22.14, 4. V. Campbell-Brown (Jam) 22.38, 5. S. Richards-Ross (ZDA) 22.39, 6. M. Ahoure (Civ) 22.57, 7. M. Soumare (Fra) 22.63, 8. S. Hackett (Tri) 22.87 110 M OVIRE, MOŠKI Izidi: 1. A. Merritt 'ZDA) 12.92, 2. J. Richardson (ZDA) 13.04, 3. H. Parchment (Jam) 13.12, 4. L. Clarke (VBr) 13.39, 5. R. Brathwaite (Kub) 13.40, 6. O. Ortega (Kub) 13.43, 7. L. Fourie (RSA) 13.53, D. Robles (Kub, diskvalificiran) SKOK V DALJINO, ŽENSKE Izidi: 1. B. Reese (ZDA) 7.12, 2. E. Sokolova (Rus) 7.07, 3. J. Deloach (ZDA) 6.89, 4. I. Radevica (Lat) 6.88, 5. A. Nazarova (Rus) 6.77, 6. L. Kolchanova (Rus) 6.76, 7. N. Mironchyk - Ivanova (Blr) 6.72, 8. E. Lesueur (Fra) 6.67, 9. S. Proctor (VBr) 6.55, 10. V. Shutkova (Blr) 6.54, 1. I. Spanovic (Srb) 6.35 KAJAK K1, 1000 M, MOŠKI Izidi: 1. E. V. Larsen (Nor) 3:26.462, 2. A. Van Koeverden (Kan) 3:27.170, 3. M. Hoff (Nem) 3:27.759, 4. R. Poulsen (Dan) 3:29.483, 5. A. Gustafsson (Sve) 3:29.919, 6. A. Yurenia (Blr) 3:32.396, 7. F. Cubelos Sanchez (Spa) 3:32.521, 8. T. Brabants (VBr) 3:34.833 Allyson Felix (ZDA) ansa C1, 1000 M, MOŠKI Izidi: 1. S. Brendel (Nem) 3:47.176, 2. D. Cal Figueroa (Spa) 3:48.053, 3. M. Oldershaw (Kan) 3:48.502, 4. V. Menkov (Uzb) 3:49.255, 5. M. Goubel (Fra) 3:50.758, 6. A. Vajda (Hun) 3:50.926, 7. A. Zhukouski (Blr) 3:51.166, 8. I. Shtokalov (Rus) 3:51.535 K2, 1000 M, MOŠKI Izidi: 1. R. Dombi / R. Kokeny (Hun) 3:09.646, 2. F. Pimenta / E. Silva (Por) 3:09.699, 3. M. Hollstein / A. Ihle (Nem) 3:10.117, 4. D. Smith / K. Wallace (Avs) 3:11.456, 5. M. Oscarsson / H. Nilsson (Sve) 3:11.803, 6. I. Medvedev / A. Ryakhov (Rus) RIS Kajak kanu K1, 500 m ženske: na katero mesto se bo uvrstila Josefa Idem? Ženski nogomet: kateri bo izid tekme Kanada - Francija? Ženska odbojka: kateri bo izid tekme J. Koreja - ZDA? Pravilnik: pravilna napoved izida oz. uvrstitve velja 3 točke; pri ekipnih športih velja pravilna napoved zmagovalca 1 točka, pri individualnih športih prejme točko, kdor pravilno napove interval uvrstitev (možni intervali: od 1. do 3. mesta, od 4. do 7. mesta, 8. mesto ali slabše). IFVir.AR.li KRISTJAN STOPAR Najraje bi se vrnil k Slogi 26-letni Kristjan Stopar se je odločil, da bo v letošnji sezoni igral bližje domu. »Najraje bi se vrnil k Slogi, ker poznam igralce. Odločitev pa bo padla v naslednjih dneh,« je povedal odbojkar, ki je do lani igral v Trevisu pri Motti v B1-ligi. Z desno roko lahko menjuje prestave v avtomobilu. Politično pa se najraje ne opredeljujem, saj je v tem obdobju vseeno, meni Openc. Na odbojkarskem turnirju ga je negativno presenetila Brazilija v kvalifikacijah. »V če-trtfinalu so se izboljšale in dokazale, da lahko dosežejo kolajno. Pri moških sta me presenetili ZDA in Poljska, ki lahko cilja na zlato, če bo še naprej tako dobro igrala. Kar se tiče Italijanov, se strinjam z novinarjem Gazzette dello sport, ki je napisal da igrajo vsak zase in ne kot ekipa,« je povedal, a predem so Italijani včeraj premagali ZDA! Napoved Kristjana Stoparja Kajak kanu: Idem 1. Nogomet: Kanada - Francija 1:2 Odbojka: Koreja - ZDA 1:3 SKUPNO 31 Včeraj (Sara Cernich): Košarka: Spanija za 10 Odbojka: ZDA - Italija 3:1 Vaterpolo: Italija - Madžarska 7:5 4 TOČKE nF.SNir.ARji JAGODA CASTELLANI Všeč jije bil James »Z levo roko lahko delam...skoraj nič. Pomivam posodo, vozim avtomobil, pijem, odpiram okno,« pravi 21-letna Jagoda Castellani iz Gabrov-ca, ki pa živi in dela v francoskem mestu Lyon. Ob tem pa pripravlja vstopni izpit za univerzo. »Rada bi študirala slovanske jezike v Parizu. Če me tam ne bodo sprejeli, bom poskusila kje drugje v Franciji.« Jagoda je včasih smučala, kolesarila in igrala rokomet, sedaj pa se ukvarja le s tekom. Na olimpijskih igrah najbolj spremlja atletiko. »Všeč mi je bil Kirani James iz Granade, ki je zmagal v teku na 400 m.« Politično je usmerjena na levo stran, čeprav se ne prepoznava v nobeni stranki. »Današnja levica je popolnoma enaka desnici.« Napoved Jagode Castellani Kajak kanu: Idem 6. Nogomet: Kanada - Francija 1:2 Odbojka: Koreja - ZDA 3:1 SKUPNO 30 Včeraj (Kevin Segulin): Košarka: Spanija za 9 Odbojka: ZDA - Italija 3:0 Vaterpolo: Italija - Madžarska 9:7 4 TOČKE 3:12.047, 7. D. Fitzgerald / S. Ferguson (NZL) 3:12.117, 8. P. Gelle / E. Vlcek (Svk) 3:12.519 K4, 500 M, ŽENSKE Izidi: 1. Madžarska 1:30.827, 2. Nemčija 1:31.298, 3. Belorusija 1:31.400, 4. Poljska 1:31.607, 5. Velika Britanija 1:33.055, 6. Portugalska 1:33.453, 7. Rusija 1:33.459, 8. Francija 1:35.299 JADRANJE, 49er Izidi: 1. Jensen/Outteridge (Avs), 2. Burling/Tuke (NZL), 3. Lang/Norregaard (Dan), 4. Delle Karth/Resch (Avt), 5. Morrison/Rhodes (VBr), 6. Dyen/Christidis (Fra), 7. Bask 0 Lehtinen (Fin), 8. Andrade/Freitas (Por), 9. Sibello/Angilella (Ita), 10. During/Von Geijer (Sve) HOKEJ NA TRAVI, ŽENSKE Tekma za 9. mesto: Japonska - Južnoafriška republika 2:1, tekam za 7. mesto: J. Koreja -Nemčija KONJENIŠTVO, PRESKAKOVANJE OVIR, POSAMIČNO Izidi: 1. S. Guerdat (Svi), 2. G. Schroder (Niz), 3. C. O'Connor (Irs), 4. K. Bahamdan (KSA), 5. A. Michan (Meh), S. Brash (VBr) in N. Skelton (VBr), 8. R. Fellers (ZDA) NAMIZNI TENIS, EKIPNO MOŠKI Za 3. mesto: Nemčija - Hong Kong, 3:0 finale: Kitajska - J. Koreja 3:0 ROKOBORBA, PROSTI SLOG 48 kg: 1. Hitomi Obara (Jap), 2. Mariya Stadnyk (Aze), 3. Clarissa Kyoko Mei Ling Chun (ZDA) in Carol Huynh (Kan) 63 kg: 1. Kaori Icho (Japo), 2. Ruixue Jing (Kit), 3. Lubov Volosova (Rus) in Battsetseg Soronzonbold (Mon) ODBOJKA NA MIVKI, ŽENSKE Tekma za 3. mesto: Franca / Silva (Bra) - Wue / Zhang (Kit) 2:1, finale: Ross / Kessy (ZDA) - May-Treanor / Walsh Jennings (ZDA) 2:0 (21:16, 21:16) Ostali Izidi KOŠARKA, MOŠKI Četrtfinale: Rusija - Litva 83:74, Francija - Španija 59:66, Brazilija - Argentina 77;82, ZDA - Avstralija nočna tekma. Polfinalna para: Španija - Rusija, Argentina - ZDA/Avstralija BOKS Moški: lahka (64 kg), četrtfinale: D. Yeleussinov -V. Mangiacapre (Ita) nočni dvoboj ROKOMET, MOŠKI Četrtfinale: Islandija - Madžarska 33:34, Španija - Francija 22:23, Švedska - Danska 24:22, Hrvaška - Tunizija nočna tekma. Polfinalna para: Madžarska - Švedska, Francija - Hrvaška/Tunizija HOKEJ NA TRAVI, ŽENSKE Polfinale: Nizozemska - Nova Zelandija 3:1, Argentina - Velika Britanija 2:1. Finale: Nizozemska - Argentina; za 3. mesto: Nova Zelandija - Velika Britanija ODBOJKA, MOŠKI Četrtfinale: Argentina - Brazilija 0:3, ZDA - Italija 0:3, Poljska - Rusija 0:3, Bolgarija - Nemčija nočna tekma. Polfinalna para Brazilija - Italija, Rusija -Bolgarija/Nemčija JADRANJE, 470 ŽENSKE Izidi: 1. J. Aleh / O. Powrie (NZL) 33 točk (2, 6, 2, 5, 10, 4, 1, 1, 2, 18), 7. G. Conti / g. Micol (Ita) 69 točk (8, 10, 18, 2, 3, 1, 16, 16, 6, 7), 18. T. Černe / T. Mrak (Slo) 127 točk (12, 9, 12, 14, 17, 17, 17, 14, 16, 16) VATERPOLO, MOŠKI Četrtfinale: Spanija - Črna gora 9:11, Avstralija -Srbija 8:11, Italija - Madžarska 11:9, Hrvaška - ZDA 8:2. Polfinalna para: Italija - Srbija, Črna gora -Hrvaška Pridruži se nam /l nafacebooku Čeprav (zaenkrat) samo v času olimpijskih iger, se je Primorski dnevnik končno pojavil tudi na socialnem omrežju facebook. Vabimo vas, da si ogledate našo stran in se vanjo tudi aktivno vključite! www.facebook.com/OlimpijskiPrimorskiDnevnik DALJINSKO PLAVANJE - Danes Italijanka Grimaldi računa, da bo v Hyde Parku presenetila svoje tekmice LONDON - Bo izgubljeno čast italijanskega plavanja rešila Martina Grimaldi? Kdo je to, se boste vprašali. Tekmovanja v bazenu so se končala preteklo soboto, vendar bo danes na vrsti tekmovanje v daljinskem plavanju in Grimaldijeva je menda ena od favoritinj. Prizorišče današnje preizkušnje na 10 km je lepše kot Acqua-tic Center, saj bodo tekmovali v znamenitem kraljevskem parku Hyde Parku, zelenem centru sredi Londona, ki ga prebivalci angleške prestolnice lahko obiskujejo že od leta 1637, sama proga v umetnem jezeru Serpentine Lake pa je vse prej kot ugledna, saj je polna alg, voda je največ tri metre globoka, temperatura je okoli 20 stopinj. Grimladijeva je že tekmovala v Pekingu in ima veliko drugih izkušenj. V času afere Schwazer rada poudarja, da pred olimpijskim nastopom poje dvojno porcijo pašte in veliko zelenjave. »Je tudi izjemno zbrana,« je optimističen trener reprezentance Massimo Giuliani. V zadnjih dneh je Grimaldijeva opustila dnevno razdaljo 20 kilometrov vadbe in trenira zdaj dvakrat po pet kilometrov na dan. »To je zanjo navaden sprehod,» se je pošalil selektor. Kljub temu, da se je odlična Kitajka Yanqiao Fang odpovedala tekmi, je krog favoritinj širok. Mednje sodita predvsem Nemka Angela Maurer in Britanka Keri Anne Payne. Jutri bodo tekmovali moški. Italijanski adut je Valerio Cleri. Današnji spored Končne odločitve (23) Ostala tekmovanja r Odbojka na mivki - 20.00 moški -tekma za 3. mesto Plavins/Smedins (Lat) - Nummerdor/Schuil (Niz), 22.00 finale Cerutti/Rego (Bra) - Brink/Reckermann (Nem) Boks - 14.30 ženske: mušja (-51), lahka (-60), srednja (-75 kg) Nogomet - ženske: 14.00 tekma za 3. mesto Kanada - Francija, 20.45 finale ZDA - Japonska Kajak kanu - 10.30 1000 m, moški: K4, C2; 11.00 500 m, ženske: K1 (ITA: Josefa Idem, SLO: Spela Ponomareno Janič), K2 Atletika - 20.20 troskok, moški (ITA: Daniele Greco, Fabrizio Donato); 21.00 800 m, moški; 21.55 200 m, moški; 22.00 kopje, ženske (SLO: Martina Ratej), 22.20 deseteroboj, moški - 1500 m Konjeništvo - 13.30 dresura - posamično - velika nagrada (ITA: Valentina Truppa) Rokoborba - prosti slog, ženske; 18.45 - 55 kg, ženske - repasaži, tekma za 3. mesto, 20.03 finale; - 72 kg - repasaži, tekma za 3. mesto, 20.48 finale Plavanje - daljinsko plavanje, 13.00 maraton 10 km, ženske (ITA: Martina Grimaldi) Skoki v vodo - 20.00 stolp 10 m, ženske Jadranje - 13.00 medal race 470, moški (ITA: Zandona' in Zucchetti) Taekwondo - 21.00 - 57 kg, ženske -repasaži, tekma za 3. mesto, 23.15 finale, -68 kg, moški - repasaži, tekma za 3. mesto, 23.30 finale Vaterpolo - ženske: 15.30 tekma za 7. mesto Italija - Velika Britanija, 16.50 tekma za 5. mesto Kitajska - Rusija, 19.40 tekma za 3. mesto Avstralija - Madžarska, 21.00 finale ZDA - Španijna y T A Košarka - Avstralija cija ženske - polfinale: 17.00 ZDA, 22.00 Rusija - Fran- 3 Rokomet - ženske, polfinale: 18.00 Norveška - J. Koreja, 21.30 Spanija -Črna gora Hokej na travi - moški: 9.30 tekma za 9. mesto Argentina - Nova Zelandija, 12.30 tekma za 7. mesto Pakistan - J. Koreja; polfinale 16.30 Avstralija -Nemčija, 21.00 Nizozemska - Velika Britanija Atletika - deseteroboj, moški - 10.00 110 m ovire, 10.55 disk, 13.55 palica, 19.30 kopje, 10.45 višina, ženske -kvalifikacije, 12.45 4 x 400 m, moški - predtekmovanje; 20.30 800 m, ženske - polfinale; 21.20 4 x 100 m, ženske - predtekmovanje BMX - 16.00 moški - četrtfinale Rokoborba - prosti slog, ženske: 14.00 - 55 kg in -72 kg - kvalifikacije, osmina finala, četrt-, polfinale Plavanje - sinhrono plavanje: 16.00 ekipno - predtekmovanje, tehnični program Skoki v vodo - 11.00 stolp 10 m, ženske - polfinale Jadranje - 13.00 dvobojevanje, ženske Taekwondo - -57 kg, ženske; -68 kg, moški: 10.00 predtekmovanje; 16.00 četrt-, polfinale Ritmična gimnastika - 13.00 posamično - kvalifikacije (ITA: Julieta Can-taluppi); 15.50 ekipno - kvalifikacije (Italija) Odbojka - ženske - polfinale: 16.00 J. Koreja - ZDA; 20.30 Japonska - Brazilija w Četrtek, 9. avgusta 2012 1 3 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu NOGOMET - Po zmagi v 3. predkrogu lige prvakov Mariborčani sanjajo Dudelange - Maribor 0:1 (0:0) Strelec: Mertelj v 79. min. Dudelange: Joubert, Zeghdane (od 75. Beltorangal), Tournut, Caillet, Hug (od 67. J. Kitegne), Da Mota, Legros, Melisse, Benzouien (od 33. Idazza), Joachim, Steinmetz. Maribor: Handanovic, Potokar, Rajčevic, Arghus, Mejač, Mezga, Mertelj (od 89. Dodlek), Filipovic, Cvijanovic (od 66. Ibraimi), Tavares, Beric (od 78. Komazec). LUXEMBOURG - Nogometaši Maribora so imeli pred včerajšnjo povratno tekmo tretjega predkroga zelo lepo priložnost za nadaljevanje tekmovanja. Pred tednom dni so si namreč na domači tekmi priigrali naskok treh golov, izid je bil 4:1. A v taboru državnih prvakov so opozarjali, da bodo slavili šele po koncu druge tekme; nenazadnje je bilo dovolj veliko opozorilo Luk-semburžanov njihova zmaga v prejšnjem krogu proti precej bolj uveljavljenemu Salzburgu. Na koncu so slovenski prvaki po boljši igri zmagali še enkrat in se s skupnim izidom 5:1 veselili napredovanja do zadnje stopničke pred ligo prvakov. S to zmago so se Mariborčani že uvrstili najmanj v fazo skupin evropske lige. Začetek sicer ni bil mariborski, saj so domači, v želji po znižanju zaostanka s prve tekme, začeli bolj ofenzivno. Toda ne tudi učinkovito, vratar Jasmin Handanovič je najprej ustavil poskus Soflana Benzouinea, v 16. minuti pa mu je po prostem strelu Bryna Melissa pomagala vra-tnica. Po uvodnih 20 minutah so se domači umirili, Mariborčani pa prevzeli vajeti igre v svoje roke. Prvo večjo priložnost je v 32. minuti zapravil Dejan Mezga s strelom mimo vrat, isti igralec je nekaj minut pozneje padel v kazenskem prostoru po akciji, ki jo je začel Tavares, sodnik pa je ocenil, da je skušal Mariborčan zaigrati prekršek za enajst- metrovko in mu je pokazal rumeni karton. Tudi nadaljevanje je bilo podobno. V 53. minuti je bil po natančni podaji Gorana Cvijanoviča sam pred vratarjem Robert Be-rič, vratar domačih pa je njegov strel ubranil. Mariborčani so zlahka nadzorovali tekmo, domači pa so le še redko prihajali do polpriložnosti. Gol je padel v zadnjem delu tekme, ko je po akciji Tavaresa in lepi podaji Mezge na rob kazenskega prostora z leve strani natančno ustrelil Aleš Mertelj ter razblinil še zadnje teoretične upe domačih. Žreb parov zadnjega kroga kvalifikacij za ligo prvakov bo jutri na sedežu Uefe v Nyonu. DANES - Evropska liga, kvalifikacije, 3. krog: 20.45 Inter - Hajduk Split (3:0 na prvi tekmi), 20.00 Mura - Arsenal Kijev (3:0 brez boja) PRIJATELJSKA TEKMA - V Novigradu: Istra Pulj - Bologna 3:1. APrimorski ~ dnevnik Turčija boljša od Slovenije BEOGRAD - Košarkarji Slovenije so na prvi tekmi pripravljalnega turnirja v Beogradu izgubili s Turčijo s 77:80 (17:23, 35:40, 54:59). Najboljša posameznika pri Sloveniji sta bila Gašper Vidmar s 16 točkami in Jure Ba-lažič, ki jih je dosegel štirinajst. Slovenija bo danes v dvorani Pionir igrala še eno tekmo, in sicer proti poražencu dvoboja med Srbijo in Madžarsko. Etapa Nizozemcu GENK - Tretja etapa kolesarske dirke Eneco Tour se je končala s skupinskim sprintom. Dobil ga je kolesar Rabobanka Theo Bos, ki je za nekaj centimetrov ugnal Nemca Johna Degenkolba, tretje mesto pa je zasedel še en Nemec, a z avstralskim potnim listom, Heinrich Hauusler. V skupnem seštevku je vodstvo obdržal Belgijec Jens Keukeleire (GreenEdge). NOGOMET - Na Občini predstavili novi klub Unione Triestina 2012 »Lahko bi bili izginili« Andrea Puglia: »Sestaviti je treba društveno strukturo in ekipo« - Neuradni razgovor z igralci Bistvenih novosti na včerajšnji zelo dobro obiskani novinarski konferenci tržaškega župana Roberta Cosolinija, ki je predstavil novi klub Unione Triestina 2012, ni bilo. Izpostavili bi le dve stvari. Zanimivi so bili novi obrazi podjetnikov oziroma novih klubskih odbornikov, ki so se prvič predstavili medijem, ter dejstvo, da je Triestina celo tvegala izginotje. Tržaški župan je v svojem dolgem uvodu poudaril, da so pri iskanju partnerjev in kupcev naleteli na številne prodajalce dima. »Take, ki so že imeli težave s sodstvom in ki so želeli iz tega le nekaj iztrgati, smo se močno otepali. Iskali smo samo resne osebe, ki nam bi zagotovile določena jamstva za prihodnost kluba. Našli smo jih tu v Trstu. To je skupina malih podjetnikov, povrh tega so tudi vsi Tržačani,« je povedal Cosolini, ki se je za trud zahvalil tudi skupini Pietra Irnerija (Unione per sem-pre). Slednja, ki je želela igrati v D-ligi, pri nogometni državni zvezi v Rimu ni naletela na posebno zaupanje, saj ni jamčila niti predhodne vpisnine (300 tisoč evrov). »Lepše bi bilo, ko bi igrali v D-ligi, ampak občinska uprava si je 'in primis' želela čiste račune. D-ligo si bomo skušali izboriti na igrišču. Povedal vam bo še, kar mi je zaupal predsednik zveznega sveta državne nogometne zveze: »Če bi predstavili zgolj prošnjo za vpis v D-ligo, bi Triestina bržkone izginila z nogometnega zemljevida. Podobno kot Siracusa',« so bile županove besede. Ob županu sta sedela pooblaščeni upravitelj kluba Unione Triestina 2012, podjetnik Andrea Puglia ter bodoči predsednik, nepremičninski agent Davide Zotti. Pri novoustanovljenem klubu morajo namreč še določiti vse funkcije. Puglia, ki je priznal, da o nogometu ne razume veliko (»Za športni del bodo skrbeli kolegi, medtem ko bom jaz odgovoren za račune«), je dejal, da jih v prihodnjih dneh čaka še veliko dela: »V celoti moramo postaviti na noge društveno strukturo in sestaviti ekipo. Kar se tiče igralskega in trenerskega kadra bo vse znano v prihodnjih dneh,« je bil redkobeseden novi pooblaščeni upravitelj. Poleg Puglie in Zot-tija so med ustanovitelji novega kluba še Angelo Curreli, Michele Labbate in Mattia Cergol. KJE BO IGRALA TRIESTINA? Kot smo že poročali v sredini številki našega dnevnika, naj bi Triestina trenirala na igrišču na Opčinah (ob cesti 202). Domače tekme, kot je včeraj potrdil župan Cosolini, bo Triestina igrala na občinskem stadionu Nereo Rocco. In to brezplačno. Kaj pa drugi stroški? Tudi Kras je pred dvema sezonama v D-ligi brezplačno uporabil stadion Rocco za tekmo proti Venezii. Repensko društvo pa je moralo samo poravnati stroške za čiščenje stadiona in slačilnic. Skupna vsota je znašala 9 tisoč evrov. KDO BO IGRAL? - Trener Fabio Sambaldi je že zbral svoje pomočnike. Pomožni trener bo Matteo Pribaz, medtem ko bo vratarje vodil Massimo Leo. Kdo pa bo igral pri Triestini? Včeraj se je šušljalo, da so na razgovor z novim vodstvom šli naslednji igralci: vratarja Premate in Del Mestre (slednji igra tudi z Leghis-so nogomet na mivki), Muiesan (Primorje), Steiner, Cannone, Ven-turini, Cipracca, Sessi, Merzek, Degrassi (Vesna), Benvenuto, Fantina, Velner ter slovenski nogometaš Kalin, ki je v zadnjih sezonah igral v Furlaniji. Mlade igralce naj bi črpali pri mladincih Udi-neseja, od koder naj bi najeli pet igralcev letnika 1995. (jng) KOLEDARJI Jadran in Sloga Tabor od 13. oktobra V državnih odbojkarskih in košarkarskih ligah so objavili koledarje za sezono 2012/13. V košarkarski državni diviziji C bo Jadran v 1. krogu (13. oktobra) igral v gosteh v Monte-belluni. Prvi del sezone se bo končal 13. januarja, redni del prvenstva pa 28. aprila. Tržaški derbi s Servolano bo v 4. krogu (3. 11.). 1. krog: Caorle - Oderzo, Montebellu-na - Jadran, Pordenone - Marghera, Crm Pa-dova - Broetto Padova, San Vendemiano - Pll. Udinese, Cormons - Conegliano, Servolana -Ardita. V moški odbojkarski državni B2-ligi bo Sloga Tabor Televita v 1. krogu (13. oktobra) igrala v gosteh v Trevisu. Prvega dela prvenstva bo konec 20. januarja, redni del pa se bo končal 4. maja. Tržaški derbi s FerroAllumi-niom bo 3. krogu (27. 10.). 1. krog: Valsugana - Gemona, Trentino Volley - Casalserugo, Pordenone - Metallsider, Montebelluna - Prata, Itas Italproject Trevi-so - Sloga Tabor, Loregg. Pd - Volley Treviso, FerroAlluminio - Silvolley. Kras od danes na Rogli Nogometaši Krasa so danes zjutraj odpotovali na petdnevne priprave, ki so jih organizirali v sodelovanju z ZSŠDI, na Roglo v Slovenijo. Alejnikovi varovanci bodo v soboto igrali prvo prijateljsko tekmo (ob 17.00) proti domači Oplotnici. Danes pa bo državna zveza objavila skupine D-lige in koledar državnega pokala. Od leve: A. Puglia, župan Cosolini, D. Zotti, M. Cergol, M. Labbate in A. Curreli kroma KOŠARKA - Prijateljska tekma Italija v Trstu boljša od Hrvaške K S tekme v Trstu kroma Italija - Hrvaška 78:70 (22:14, 42:37, 58:54) ITALIJA: Cavaliero 8, Mancinelli 8, Poeta 4, Vitali, Cusin 8, Datome 5, Magro n.v., Gigli 8, Chessa 3, Cinciarini 8, Viggiano 12, Hackett 6, Polonara n.v., Chiotti 4, Aradori 4, trener: Pianigiani. HRVAŠKA: Andrič 5, Vrbanc, Bog-danovič 31, Stipčevič 2, Rudež, Babič 2, Simo 6, Markota 8, Pilepič 4, Zorič 8, Plančič n.v., Ramljak 4, Marcinovič n.v., trener: Repeša. Tržaški košarkarski ljubitelji niso zamudili prvega nastopa Pianigianijeve izbrane vrste v športni palači. Kljub avgustovski vročini so gledalci napolnili kar lepo število sedežev in si tako privoščili dopadljivo prijateljsko srečanje, Hrvati pa bodo lahko izkoristili možnost revanše že danes v povratnem srečanju v Poreču. Italijani so si z učinkovito obrambo in sunkovitimi protinapadi takoj zagotovili manjšo prednost. Hrvati so bili sprva netočni iz srednje razdalje, le Bogdanovič je po- kazal večjo prisebnost v metu, kar pa še ni bilo dovolj za izenačitev, prej nasprotno. Proti koncu prve četrtine je Italija spet povišala prednost, to predvsem po zaslugi Viggiana, ki je zapečatil prvih deset minut z lepo trojko iz kota. Iz prvega dela srečanja gre beležiti še izključitev hrvaškega Trenerja Repe-še zaradi ogorčenih protestov do prvega sodnika. Hrvatje so se v tretji četrtini le prebudili in se približali Italiji, pri kateri so blesteli predvsem Tržačan Cavaliero, Mancinelli in Gigli. Poglavitna je bila končnica tretje četrtine, ko so gostje uravnovesili srečanje, zvezdnik turškega Fenerbahceja Bojan Bog-danovič pa je dosegel 31 točk. Toda Datome je z zabijanjem nekaj sekund pred zaključkom četrtine vlil dodatnega kisika italijanski reprezentanci. Na koncu tekme sta bila odločilna Cusin izpod koša in Cavalie-ro izza črte treh točk. razigrala pa sta se tudi Gigli in Viggiano iz razdalje. (mar) PLANINSKI SVET Pohod na Triglav Tudi letos se .Slovenskoplaninsko društvo Trst pridružuje pobudi 36. Pohod na Triglav v organizaciji pobratenega društva PD Integral iz Ljubljane. Letošnja izvedba tradicionalnalnega trodnevnega izleta bo potekala od 24. do 26. avgusta 2012. Za osvajanje Očaka je predvidenih več variant: - iz Vrat po Tominškovi poti mimo Kredarice na vrh Triglava, ter nazaj na Dolič, preko Hribaric in Sedmerih jezer; - iz Vrat čez Prag na Tominško-vo pot, mimo Kredarice do Planike in okoli Šmarjetne glave do koče na Do-liču ter po Kanjavčevih policah na Pre-hodavce; pot je zahtevna, mestoma iz- postavljena, za udeležence je obvezna čelada in varovalni komplet; - iz Bohinja preko Komarče do Črnega jezera, na Sedmera jezera, čez Štapce na planino Ovčarja in planino Viševnik..; Vsi pohodi se zaključijo v nedeljo, 26. avgusta na Planini pri Jezeru. Mesta za posamezne izlete so omejena, pohitite z vpisom. Pokličite na tel. št. 040-413025 (Marinka). Izlet v sotesko Krnice na Koroškem (Gartnitzenklamm) SPDG prireja v nedeljo, 2. septembra izlet na Koroško z ogledom soteske Krnice (Garnitzenklamm) pri Modrinji vasi (Moederndorf). Ob potoku je urejena zavarovana pot, dolga približno šest kilometrov, višinske razlike pa je približno 500 metrov. Pot je mogoče prehoditi v eni smeri približno v dveh in pol urah. V obeh smereh v štirih do petih urah. Iz soteske vodijo trije izstopi: po približno poldrugi uri od vstopa v sotesko je izhod v desno, na stezo št. 116, mimo cerkvice sv. Urbana in dalje na gozdno cesto do izhodišča. Drugi in tretji izhod sta po približno dveh urah. V desno spet na že omenjeno gozdno cesto, v levo pa na planino, kjer pasejo prebivalci Modrinje vasi (Moesdern-dorferalm). Pot skozi sotesko je urejena in na izpostavljenih mestih zavarovana ter opremljena pot. Za obisk se priporoča primerna obutev in planinska oprema, obisk pa le ob lepem vremenu. Ob vhodu je treba plačati vstopnino - prispevek za vzdrževanje. Ob zadostnem odzivu bo društvo poskrbelo avtobusni prevoz, drugače bo prevoz z osebnimi vozili. Prijave : Vlado, najkasneje do 20. avgusta. 1 4 Četrtek, 9. avgusta 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu goriška - Ko bi se uresničile napovedi o ukinitvi pokrajine Zaradi Slovencev pod Trst, po delavnosti bližji Vidmu Referendum bi pokrajino razklal na dva dela - Benečijo čutijo kot oddaljeno V primeru ukinitve goriške pokrajine komu bi priključili njeno ozemlje? Trstu ali Vidmu? Slovenski politični in družbeni delavci iz Goriške so prepričani, da bi bilo treba zaradi prisotnosti Slovencev goriško pokrajino združiti s tržaško, po drugi strani pa nekateri med njimi ugotavljajo, da je Goriška po mentaliteti in delavnosti bližja Vidmu in Furlaniji. Razprava o ukinjanju pokrajin je ponovno v ospredju medijske pozornosti, potem ko je sredi julija državna vlada Maria Montija odobrila sklep, ki predvideva preživetje le za pokrajine z več kot 350.000 prebivalci in več kot 2500 kvadratnimi metri površine. O usodi pokrajin so spregovorili tudi med nedeljskim shodom furlanskih izseljencev, ki je potekal v Gorici in na katerem se je slišal marsikateri glas v podporo priključitve goriške pokrajine videmski. Celo goriški župan Ettore Romoli je pred Furlani izjavil, da združitev pokrajine s tržaško ni tako samoumevna, kot nekateri - predvsem na Tržaškem - trdijo. Opozoril je, da je Gorica zelo navezana na svojo furlansko dušo, zato bi bil po njegovem mnenju potreben referendum za odločanje o morebitni priključitvi tržaški oz. videmski pokrajini. »V primeru ukinitve goriške pokrajine bi bila boljša opcija priključitev tržaški. Tako bi dobili pokrajino, ki bi imela skoraj 400.000 prebivalcev,« trdi goriški občinski svetnik David Peterin in k temu dodaja, da bi združitev s Trstom predstavljala boljšo rešitev tudi za goriške Slovence. »Že res, da imamo Slovence tudi na Videmskem, vendar glavnina slovenske narodne skupnosti živi v Trstu in Gorici,« ugotavlja Peterin, ki pa odločno nasprotuje predlogu o delitvi goriške pokrajine na dva dela, tako da bi njen severni del šel pod Videm, južni pa pod Trst. »Z delitvami tvegamo, da ne bomo rešili glavnega problema. Na državni ravni bi se zato morali odločiti, ali pokrajine ohraniti ali pa jih vse po vrsti ukiniti. Vmesne rešitve ne bi nikamor pripeljale,« meni David Peterin. Da je goriška pokrajina že zgodovinsko razdeljena na dva dela, pa ugotavlja doberdobski župan Paolo Vizin-tin. »Južno od Foljana je močnejša vez s Trstom, v severnem delu pokrajine je pogovorni jezik furlanščina. Pri odločanju o združevanju bi morali upoštevati mnenja občin, vendar bi na ta način tvegali, da bi se pokrajina razklala na dva dela,« pravi Vizintin in poudarja, da bi bilo treba iz vidika slovenske narodne skupnosti Gorico priključiti Trstu, saj bi tako pod isto pokrajino imeli močno manjšinsko skupnost. tržič - Tatvine Vlamljajo in plenijo Iščejo denar in zlatnino V Tržiču so bili tatovi ponovno na delu. Pod krinko noči so neznanci vlomili v stanovanje v Ulici Gram-sci; prostore so pošteno premetali in nazadnje odšli s 1.500 evri, z nekaj predmeti iz zlata in bankomat kartico. Kraj tatvine so preiskale varnostne sile, ki pa niso pojasnile, če so bili stanovalci med tatvino doma. Kakor že med drugimi tatinskimi pohodi na tržiškem območju so neznanci odnesli le denar in zlato ter tokrat tudi bankomat kartico, drugega se niso dotaknili. O tatovih zaenkrat še ni sledu, molk varnostnih sil pa daje slutiti, da so jim za petami. * * * * * GUftlZA * ■k GQR J CA -k CORZ * * * * CITTA* D" EUROPA ....... i '.SV K'Sjí] Štirijezična Gorica bumbaca Da ima Gorice več skupnega s Trstom kot z Vidmom, je prepričan tudi goriški občinski svetnik Walter Ban-delj. »Čeprav bi morali pomagati Benečiji, se mi zdi, da smo goriški Slovenci bolj vezani na Trst,« pravi Bandelj, ki meni, da bi v veliki furlanski pokrajini Slovenci težje prišli do besede. Podobnega mnenja je tudi občinska svetnica Marilka Koršič, ki opaža, da se je furlanski značaj Gorice z leti izgubil. »Mesto ima malo stikov s Furlanijo,« pravi Koršičeva in poudarja, da so tudi goriški Slovenci bolj vezani na svoje rojake na Tržaškem. »Vezi z Benečijo so precej ohlapne, opažam, da so beneški Slovenci skoraj bolj navezani na bovško in tolminsko stran kot na Gorico in Trst,« pravi Koršičeva, po mnenju katere Ro-molijev predlog o izvedbi referenduma za določitev pokrajine, kateri pripadati, ni ravno dober. »Ljudje se kaj dosti ne zanimajo za referendume. Da so uspešni, je potrebnih več mesecev ozavešča-nja. Sploh bi bil izid referenduma zelo različen na severu in jugu pokrajine, ki tržič - Aretacija Pretepal mater Zaradi agresije in povzročenih poškodb na materi so karabinjerji iz Tržiča včeraj aretirali 40-letnega domačina Giorgia Gonana, ki je bil v preteklosti že obsojen zaradi kraje in goljufije. Potem ko je včeraj utrpela še poškodbo vratne hrbtenice, je 72-letna Annamaria Agnesin sklenila, da ne bo več prenašala neprestanega sinovega trpinčenja. Prijavila ga je karabinjerjem. Vzroka zadnjega nasilnega izbruha na domu v Ulici Romana karabinjerji niso hoteli razkriti; morebiti je Gonano zahteval od matere denar, ki ga ni dobil, zato pa naj bi jo pretepel. bi se verjetno ločila na dva dela,« pravi Marilka Koršič. Priključitev Trstu bi bila boljša rešitev tudi za števerjansko županjo Franko Padovan, ki pa je med našimi sogovorniki največja zagovornica ohranitve pokrajin. »Ukinitvi pokrajin bi lahko sledila ukinitev malih občin, kakršna je tudi naša,« svoje nasprotovanje ukinjanju pokrajin utemeljuje Padovanova, ki priznava, da je števerjanska občina kulturno in družbeno navezana tudi na furlanski svet, vendar pa bi bila za njene slovenske prebivalce priključitev Trstu boljša izbira. Da ni povsem iz trte izvit niti predlog o priključitvi Gorice Vidmu, ugotavlja sovodenjska županja Alenka Florenin. Po miselnosti so po njenem mnenju Goričani bližji Furlanom, saj imajo obmorska mesta, kakršno je Trst, povsem drugačne družbene dinamike od krajev, ki so od morja oddaljeni. »Res pa je tudi, da bi s priključitvijo Gorice Vidmu dobili izredno veliko pokrajino, ki bi s težavo odgovarjala na potrebe občin na teritoriju,« pravi Floreninova, ki vsekakor priznava, da bi bila za slovensko narodno skupnost in tudi za enovitost kraškega sveta boljša rešitev priključitev Trstu. Mimo omenjenih hipotez pa je sovodenjska županja prepričana, da bi morali v Fur-laniji-Julijski krajini ohraniti vse štiri pokrajine, tudi goriško zaradi specifičnosti, ki so vezane na njeno obmejno lego in prisotnost različnih jezikovnih skupnosti. »Če bi se res odločili za ukinitev pokrajin, potem bi morali ukiniti vse pokrajine, ne pa samo nekaterih,« zaključuje Alenka Florenin. Zagovornik priključitve Vidmu pa je družbeni delavec Igor Komel, ki v goriškem Kulturnem domu že leta sodeluje s furlanskimi kulturnimi krogi. »Slovenci so po delavnosti zelo blizu Furlanom, sploh pa se Gorica zelo razlikuje od Trsta, ki je od vedno velemesto. Na kulturnem področju opažam, da je veliko lažje sodelovati z videmskimi organizacijami, v Trstu pa so včasih prepričani, da njihovo mesto predstavlja središče sveta. Zato te v Trstu marsikdo gleda nekoliko z viška, kar se na Videmskem ne dogaja,« pravi Komel in ugotavlja, da bodo število krajevnih uprav krčili tudi v drugih državah. »V Nemčiji bodo ukinili dva tisoč občin, v Belgiji šesto. Tudi v Italiji bodo seveda potrebni rezi, čeprav ne bi smeli ukiniti vseh pokrajin na en mah. Ohraniti bi bilo treba tiste, ki so učinkovite, ukinitev pa bi si zaslužile tiste, ki so jih umetno ustvarili v zadnjih letih. Predvsem na italijanskem jugu je takih veliko,« zaključuje Igor Komel. (dr) Avstrijsko Primorje POKRAJINE Če so štiri preveč, bosta dovolj dve Predsednik videmske pokrajine Pietro Fontanini razlaga, da so »za našo deželo štiri pokrajine odločno preveč« in da »bi Trst moral postati metropolitanska občina, medtem ko bi videmski pokrajini priključili goriško« in morda še pordenonsko, ki pa se je z Vidmom razšla leta 1968. In prebivalci Gorice in Laškega, ki nimajo nič skupnega s furlanskim svetom, kako naj sprejmejo željo po širitvi svojih posestev »carja« Fontaninija? Kultura, zgodovina in običaji so preveč različni, skoraj bi rekel popolnoma navzkriž s Furlanijo, ki je od vedno satelit Beneške republike, medtem ko je Avstrijsko Primorje, Österreichisches Küstenland, prešlo pod Italijo komaj leta 1920, ko so mu spremenili zgodovinsko ime v Julijsko krajino. Če že želimo spremeniti sedanjo upravno ureditev, zgledujmo se po avtonomnih pokrajinah Trento in Bocen, pri čemer bi lahko pomislili na obnovitev nekdanjega Avstrijskega Primorja z glavnim mestom v Trstu. Pri tem pa bo seveda potrebno goriškemu prostoru ponovno priključiti območja, ki so zgodovinsko njegov sestavni del in ki si jih je Videm prilastil leta 1923. Gre za Trbiž in Červinjan, ki skupaj z Oglejem od leta 1751 do današnjih dni sodi pod okrilje goriške nadškofije. Diego Kuzmin gorica EZTS čaka na delovne komisije in na tajništvo Potem ko je Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) pred natanko enim mesecem dobilo začasnega direktorja, bo z jesenjo dobilo še komisije in tajništvo, zato da bo njegovo delovanje lahko prešlo v operativno fazo. O tem je včeraj tekla beseda na županstvu v Gorici, kjer se je vršilec dolžnosti direktorja Marjan Pintar srečal s podžupanom in odbornikom za evropsko programiranje Robertom Sartorijem; Pintar se je pred tem že sestal tudi na novogoriški mestni občini. »Direktorja sem hotel spoznati in se z njim pomeniti o potezah, ki jih mora EZTS potegniti v kratkem roku,« je povedal Sartori in pojasnil: »Z vsem sva soglašala, še zlasti s tem, da moramo ciljati na novo programsko obdobje 2014-2020 in da moramo do konca avgusta določiti člane štirih delovnih komisij. Te bodo skrbele za pripravo projektov na področjih energetike, okolja, infrastruktur in prometa, zdravstva ter kulture, informacije in izobraževanja. Vsaka bo imela po šest članov - trije bodo iz Gorice, dva iz Nove Gorice in eden iz Šempetra-Vrtojbe -, predsedniki posameznih komisij pa bodo obenem člani skupščine kot najvišjega telesa odločanja. O sestavi komisij bo odločal direktor, imenoval pa jih bo predsednik Franco Frattini oziroma skupščina EZTS. Poskrbeli bomo, da bodo v njih zastopane ustanove, ki obvladajo posamezna področja in bodo partnerji pri projektih. Predstavnik družbe SDAG bo moral na primer sedeti v komisiji za infrastrukture in promet.« Hkrati bodo oblikovali strukturo EZTS. »Morala bo biti vitka in dinamična. Direktor se bo za projekte naslanjal tudi na Informest in Razvojno regijsko agencijo, za operativno in upravno plat pa bo skrbelo tajništvo z dvema ali tremi osebami. Naš predlog je, da bi vsaka občina dala na razpolago po enega svojega uslužbenca, tistega, ki se že danes ukvarja z EZTS. Nekaj dni na teden se bodo posvetili izključno temu, zanje pa bomo uredili v Gorici pisarno, kjer bodo delali bok ob boku. Strukturo potrebujemo čim prej, zato da stečejo priprave projektov za novo programsko obdobje,« je poudaril Sartori in napovedal, da bo zasedanje skupščine EZTS v prvi polovici septembra. (ide) Marjan Pintar k.m. Roberto Sartori ronke - Po agresiji z nožem v Ulici Cotonificio Bil je poskus umora Vzrok prepira še ni pojasnjen - Ranjeni Andrea Giacinto ni v življenjski nevarnosti, njegovo stanje kljub temu ostaja resno ¡DED i ITh mM Pred hišo odstranjujejo sledove krvi k.b. Francesca Tomadinija, ki je v torek na svojem domu v Ulici Cotonificio v Ron-kah z žepnim nožem sunil v 39-letnega An-dreo Giacinta, so aretirali zaradi poskusa umora. 37-letni Tomadini je sedaj na razpolago sodniku, ki bo moral ugotoviti okoliščine in dinamiko agresije; v ta namen bo osumljenec zaslišan. Po dosedanjih informacijah je prepir izbruhnil zaradi napetosti med moškima. Vlogo je morda odigralo tudi ljubosumje. Ni izključeno, da se je Tomadini, ki se je pred enim letom ločil od žene, znesel nad 39-letnikom, ker mu pripisuje krivdo za svojo ločitev. Andrea Giacinto je ravno tako kot napadalec iz Ronk; zaradi ran v spodnjem delu trebuha in na hrbtu je na zdravljenju v trži- ški bolnišnici, sicer ni v življenjski nevarnosti, njegovo stanje pa kljub temu ostaja resno. Karabinjerji, ki so jih na kraj agresije priklicali nekateri stanovalci iz Ulice Cotonificio, potem ko se je nanje, okrvavljen, za pomoč obrnil Giacinto sam, preverjajo tudi morebitno ranjenčevo odgovornost za izbruh tako divjega prepira. Do krvavega dogodka je prišlo okrog 17.30 v stanovanju v enem izmed novih blokov v Ulici Cotonificio, kjer je Giacinto obiskal Tomadinija. Ko je zaradi prepira hotel oditi iz stanovanja, naj bi ga 37-letnik naenkrat napadel z nožem. Kljub globokim ranam in krvavitvi je pobegnil po stopnicah in kričal na pomoč. Reševalce in karabinjerje so poklicali ravno stanovalci, ki so bili priče njegovemu obupanemu begu. / GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 9. avgusta 2012 1 5 Včerajšnje gašenje bumbaca NOVA GORICA - Zagorelo na treh lokacijah Sv. Gora spet v ognju Že šesti požar na tistem območju v zadnjem mesecu in pol - Požarno stražo bodo izvajali vsaj še do prvega obilnega dežja Pobočje Svete Gore je bilo včeraj znova v plamenih. Na treh lokacijah je ogenj, ki so ga v petek po dveh dnevih gašenja že ukrotili, znova izbruhnil, in sicer nekaj minut po 11. uri. Na prizorišče so odhiteli novogoriški poklicni in prostovoljni gasilci ter gasilci iz prostovoljnih gasilskih društev Čepovan, Šempeter, Dobrovo, Dornberk, Kostanjevica, poleg njih pa še predstavniki Civilne zaščite in strokovnjaki za neeksplodirana ubojna sredstva, skupaj 60 mož. Na požarišču, ki je posejano z neeksplodiranimi bombami iz prve svetovne vojne, je včeraj odjeknila še ena sicer manjša eksplozija. »Požar je sedaj lokaliziran, pravkar poteka grobo čiščenje požarišča,« je včeraj ob 15. uri povedal Simon Vendramin, poveljnik novogoriških poklicnih gasilcev, ki na vprašanje, ali je glede na to, da je sočasno zagorelo na treh koncih, možen vzrok naklepen požig, odgovarja, da je bolj verjetno to, da je burja razpihala ponekod še tleča skrita žarišča. »Je pa to že šesti požar na tistem območju v zadnjem mesecu in pol,« je dodal. Dobre tri ure kasneje je bil požar pogašen. Na teren je popoldan prispelo še osem gasilcev. »Požarno stražo bomo morali izvajati vsaj še do prvega obilnega dežja. Kot kaže, je na požarišču še toliko žarišč, da se le-ta ob močnejšem vetru znova vnamejo,« je pojasnil poveljnik. Požar na Sveti Gori se je vnel minuli četrtek. Najprej je zagorelo nad cesto iz Prevala v smeri proti Grgarju. Ogenj se je s pomočjo vetra hitro razširil najprej na južno, potem še na severno stran pobočja. Pogasili so ga v petek in nato še nekaj dni nadaljevali s požarno stražo. (km) RUPA - Varnost na križišču na državni cesti št. 55 Cestni znaki še niso dovolj, zahtevajo prehod za pešce Sovodenjska občina bo do septembra pripravila spisek prioritet - Med predlogi ureditev podhoda Cestno podjetje ANAS bo opremilo nevarno križišče med Rupo in Pečjo s talno signalizacijo in cestnimi znaki, ki bodo voznike spodbujali k znižanju hitrosti. »Ker pa bo podjetje ANAS v kratkem dobilo dodatna sredstva za ureditev državne ceste št. 55, bomo zahtevali tudi, naj enkrat za vselej pri Rupi uredijo še varen prehod za pešce,« poudarja sovodenjska županja Alenka Florenin in pojasnjuje, da bodo seznam svojih prioritet poslali podjetju ANAS do septembra, saj križišče pri Rupi ni edini vozel na državni cesti št. 55. Težave omenjene prometnice so bile v ospredju pozornosti zasedanja tehničnega omizja, ki je pred dnevi potekalo na sovo-denjskem županstvu. Srečanje je uvedla so-vodenjska županja Alenka Florenin, poleg predstavnikov občinskih tehničnih služb pa so se ga udeležili polkovnik goriške finance Dario Tocco, Manuel Rosso iz agencije za državno lastnino iz Vidma in inženir podjetja ANAS Donato Stinat. Županja je sogovornikom pojasnila, da je križišče med Ru-po in Pečjo izredno nevarno. Ob njem so se zgodile že številne prometne nesreče, podjetje ANAS pa ni še poskrbelo za ureditev prehoda za pešce, čeprav je občina v ta namen pripravila že kar nekaj prošenj. Sovodenjska občinska uprava je v svoj zadnji regulacijski načrt celo vključila možnost ureditve podvoza za pešce in kolesarje, ki bi ga zgradili med tovarno Kemica in Vipavo. Podhod pod državno cesto sicer že obstaja, tako da bi ga treba edino malce urediti in povezati z že obstoječimi kmečkimi potmi. Stinat je v imenu podjetja ANAS izrazil pripravljenost na nadaljnje dogovarjanje o gradnji podvoza, pri čemer je županja opozorila, da so prebivalci Rupe sprožili akcijo zbiranja podpisov, s katerimi bodo pospremili peticijo z zahtevo po čim prejšnji ureditvi prehoda za pešce. Med srečanjem so spregovorili tudi o križišču ob nekdanjem mirenskem bloku; so-vodenjska občina je že lani pripravila študijo, s katero je preverila izvedljivost gradnje krožišča in porušenja neuporabljenega mejnega objekta. Študijo so novembra lanskega leta že poslali tudi podjetju ANAS, v imenu katerega pa je inženir Stinat opozoril, da nimajo dovolj denarja za kritje celotnega stroška. Zaradi tega je predlagal predstavnikom sovodenjske občine podpis konvencije, na podlagi katere bi krožišče zgradili skupaj. Na državni cesti št. 55 je zelo nevarno tudi križišče na Čukišču, od koder se odcepi cesta za Lokvico in Opatje selo. Tudi tu je že prišlo do številnih nesreč, ker se križišče nahaja na meji med sovodenjsko in do-berdobsko občini, pa so upravitelji obeh občin že večkrat skupaj zahtevali njegovo preureditev. Glede tega križišča na zasedanju tehničnega omizja ni prišlo do pozitivnih premikov, zato bo treba tudi na njegovo preureditev še čakati. Inženir Stinat se je tako na srečanju v imenu podjetja ANAS obvezal le za postavitev cestnih znakov ob nevarnem križišču med Rupo in Pečjo, za ureditev prehoda za pešce pa bo torej sovo-denjska občinska uprava morala do septembra pripraviti novo prošnjo in ji priložiti seznam najbolj potrebnih posegov. Seveda bo podjetje ANAS v okviru posegov na državni cesti moralo spoštovati tudi določila o vidni dvojezičnosti in svoje enojezične cestne table zamenjati z dvojezičnimi. (dr) Nevarnost križišča med Rupo in Pečjo potrjujejo prometne nesreče bumbaca DOBERDOB - Gradnja garaže civilne zaščite Izbrali izvajalca Zgradilo jo bo podjetje Egidio Braidot - Projekt je vreden 71.548 evrov Na doberdobski občini so določili podjetje, ki bo zgradilo garažo ob sedežu občinske ekipe civilne zaščite. To bo podjetje Egidio Braidot iz Gorice, ki je ponudilo 9,379-odstotni popust na izklicni ceni 71.548 evrov. Sklep za določitev izvajalca je bil sprejet 30. julija in bo trideset dni razobešen na doberdobskem župan- Sedež civilne zaščite v Doberdobu bumbaca stvu. Pri dražbi sta s svojo ponudbo sodelovali še dve podjetji, dve se pa nista odzvali vabilu k sodelovanju. Doberdobski prostovoljci zaključujejo tudi z urejanjem notranjih prostorov svojega sedeža, v katerih se pa že sestajajo. Garažo bodo uporabili za svoja vozila in opremo. RONKE - V soboto na občini Na javnem srečanju navodila za ugovore SKP opozarja na urbanistične omejitve Ker bo 19. avgusta za združenja in posameznike zapadel zadnji rok za vložitev pripomb k načrtu za hitro železnico med Benetkami in Trstom, stranka Komunistične prenove-Federacija levice prireja v soboto, 11. avgusta, ob 11. uri v občinski sejni dvorani v Ron-kah javno srečanje, med katerim bodo pojasnili, kako je treba ugovore sestaviti in komu jih je treba odposlati. »Konec junija je podjetje Italferr sporočilo, da je bil izdelan nov načrt za hitro železnico, ki naj bi jo na Goriškem gradili ob ronški mestni četrti San Vito, ob tržiškem rajonu San Polo, ob Beglianu, Pierisu in na območju doberdobske občine v bližini Sabličev. Če bo načrt sprejet, ga bodo morale občinske uprave upoštevati, pri čemer bo stopila v veljavo cela vrsta urbanističnih omejitev na območjih ob trasi hitre železnice,« poudarjajo iz Komunistične prenove-Federacije levice in pojasnjujejo, da je bil načrt hitre železnice od leta 2003 naprej že trikrat spremenjen, pri vseh spremembah pa niso niti enkrat upoštevali mnenja krajevnih upraviteljev. »Tudi nazadnje niso vzeli v poštev sprememb, o katerih se izredni komisar za hitro železnico iz dežele Veneto in iz južnega dela Furlanije dogovarja s prizadetimi občinami, ki vse glasneje zahtevajo okrepitev sedanje železniške proge,« pojasnjujejo iz Komunistične prenove-Federacije levice. G. Cingolani GORICA - Cingolani »Ne pozabite, kdo koplje jamo samostojnosti« »Konferenca županov občin iz goriške pokrajine, ki se je pred nedavnim sestala, je soglasno zavrnila osnutek zdravstvene reforme predsednika deželne vlade Renza Tonda, ki predvideva ukinitev goriškega zdravstvenega podjetja in njegovo spojitev s tržaškim podjetjem. V Tondovem osnutku reforme so predvidena samo tri zdravstvena podjetja, poleg njih pa še dve bolnišnično-univerzi-tetni podjetji v Vidmu in Trstu ter bolnišnično podjetje v Pordenonu: goriška pokrajina bi tako bila edina v deželi FJK brez svojega zdravstvenega podjetja.« Na to opozarja načelnik svetniške skupine Demokratske stranke v goriškem občinskem svetu Giuseppe Cingo-lani in poudarja, da je dokument, izglasovan na zasedanju konference županov, popolnoma enak besedilu, ki ga je za obravnavo v občinskem svetu pripravila goriška leva sredina, vendar je bil zavrnjen zaradi nasprotovanja desne sredine. Cingolani zato trdi, da morajo prebivalci goriške občine in pokrajine na deželnih volitvah prihodnjega leta dobro premisliti, preden oddajo svoj glas političnim strankam, ki ne zagotavljajo nadaljnje samostojnosti goriškega zdravstvenega podjetja. Predstavnik Demokratske stranke je tudi prepričan, da je ohranitev samostojnosti goriškega zdravstvenega podjetja predpogoj za zagotavljanje kakovostnih zdravstvenih storitev na ozemlju goriške pokrajine in za vzpostavljanje sodelovanja med občinami in zdravstvenimi ustanovami. Dohodki na prefekturi Predsedstvo državne vlade je odposlalo goriški prefekturi dokumentacijo s prijavami dohodkov za leto 2010, ki so jih vložili predstavniki v izvoljenih telesih. Prijave si lahko vsakdo ogleda med urnikom odprtja uradov. Dve nagradi za letališče Ronško letališče je prejelo dve nagradi za varnost, ki ju podeljuje zavod za javno letalstvo ENAC. Letališče izstopa zaradi sistema SMS, ki nadzira vse letalske operacije, in zaradi certifikata Ohsas 18001, ki preverja spoštovanje varnostnih predpisov, kar se tiče zdravja letaliških uslužbencev. Izgubljeni predmeti Na poveljstvu mestnih redarjev v Gorici čaka na svoje lastnike več predmetov, ki so bili izgubljeni julija. Med njimi so zdravstvena izkaznica, dve osebni izkaznici, ključi, dve kolesi, mobilni telefon in zapestnica. Američanka v parku Coronini V parku dvorca Coronini v Gorici bo jutri nastopila ameriška pevka Suzahn Fie-ring. Od 19.30 bodo na voljo aperitivi in vrhunska vina, ob 20. uri bo sledil koncert. 1 6 Četrtek, 9. avgusta 2012_GORIŠKI PROSTOR / Cvetje na pevmskem vrtu PEVMA Vrtovi zgledno cvetijo V okviru pevmskega praznovanja za-vetnice sv. Ane so tudi letos priredili natečaj »V domačem vrtu cvetijo ...«. Namen pobude je izreči priznanje krajanom, ki potrpežljivo in ljubeznijo skrbijo za vrtove, balkone in urejeno okolje. Natečaj je bil letos že osmi po vrsti, iz Pevme, z Oslav-ja in iz Štmavra pa so našteli 46 udeležencev. Vsi so se izkazali, posebnih pohval pa so bili deležni Aleš in Pa-trizia Markovič za balkon, Aleš Figelj za kompozicijo, Tonica Persolja in Lidja Sosol za žametni cvet, Liljana in Silvan Primosig za cvetni kotiček, Nadja Kovic pa za izvirnost. (rm) GORICA V Celovcu tudi goriška stojnica Na prazniku koroških dolin, ki bo potekal v Celovcu jutri in v soboto, 11. avgusta, bo prisotna tudi delegacija iz Gorice, ki bo goriške enogastronomske dobrote ponujala na svoji stojnici. Goriško »ekspedicijo« v Celovcu bo vodil občinski svetnik Franco Hassek, ki ima pooblastilo za tkanje mednarodnih stikov, na Koroško bodo odpotovali tudi plesalci in plesalke iz folklorne skupine Santa Gorizia. Jutrišnjega uradnega začetka praznika ob 10. uri se bo udeležil tudi goriški župan Etto-re Romoli, ki vidi v sodelovanju s pobratenim Celovcem veliko razvojno priložnost na področju turizma in enogastronomije. Na celovškem prazniku ne bo manjkalo stojnic z avstrijsko hrano in pijačo, vrtiljakov in glasbenih nastopov. Letošnjega praznika se bo udeležila tudi delegacija iz Nove Gorice. GORICA - V poletnem središču združenja Olympia Otroška olimpijada V Zavodu sv. Družine je bilo za kratkočasje malih udeležencev poskrbljeno kar osem tednov Konec prejšnjega tedna se je v Zavodu sv. Družine v Gorici zaključilo poletno središče Srečanja, ki ga je priredilo športno združenje Olympia v sodelovanju s skupnostjo družin Sončnica ter pod pokroviteljstvom ZSŠDI in SSO. Poletno središče se je začelo takoj po koncu šolskega leta in skupno trajalo osem tednov, ki so bili skoraj v celoti namenjenih športnim dejavnostim. Poleg likovne, ustvarjalne in novinarske je v središču delovala pestra športna delavnica, med katero so se zabavali z odbojko, nogometom, poligonom, ritmiko, skateboardom, telovadbo v vodi in vodnimi štafetami. Za poletno središče so skrbeli animatorji in trenerji Olym-pie Miha Vogrinčič, Maja Devetak, Marija Jussa in Damijana Cescutti. V petek, 27. julija, pa se Olimpijske igre niso začele le v Londonu. Tudi udeleženci poletnega središča so izpeljali svojo olimpijado z olimpijskim ognjem, olimpijsko obljubo, »maratonskim« tekom in poligonom v telovadnici. Olimpijada se je zaključila s kolajnami za vse starostne skupine. Ponosni prejemniki kolajn [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. U Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 16. avgusta. TRŽIČ KINEMAX: zaprt do 16. avgusta. fl Razstave STAMPANTICA 2012 V GRADEŽU: prodajna razstava tiskanega antikvariata v organizaciji knjigarne LEG iz Gorice je na ogled v kinu Cristallo na Drevoredu Dante Alighieri 29 v Gra-dežu; do 15. avgusta 10.00-13.00, 17.00-22.00 s prostim vstopom. GINO DE FINETTI - IZ ZASEBNIH ZBIRK: dela bodo razstavljena na različnih prizoriščih Goriške. V galeriji ustanove GIT v Gradežu bo v petek, 10. avgusta, ob 19. uri odprtje prve razstave »Cavalli, moda e pubblicita«; vstop prost. V TRGOVSKEM DOMU v Gorici je na ogled razstava sedmih načrtov za obnovo dvorane Trgovskega doma v Ul. Petrarca v Gorici; do 27. avgusta od ponedeljka do sobote 10.00-13.00, vstop prost. V GALERIJI ATELIER v novogoriškem Eda centru je na ogled razstava Metke Erzar, Ivana Skubina in Damjana Komela; do 6. septembra. J Koncerti ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK v sodelovanju z župnijo sv. Lovrenca vabi ob praznovanju župnijskega zavetnika na orgelski koncert Mirka Bu-tkoviča (Števerjan) in Mateja Lazarja (Koper); v cerkvi sv. Lovrenca v Ron-kah danes, 9. avgusta, ob 20.30. NOTE V MESTU 2012: v parku palače De Grazia v Ul. Oberdan 15 v Gorici bo v sredo, 22. avgusta, ob 20.30 koncert dua s trobento in harfo; vstop prost. Ob slabem vremenu bo koncert v palači De Grazia. FESTIVAL GLASBE SVETA 2012: na odru pred gradom Kromberk bo v torek, 14. avgusta, istrsko ljudska glasba skupine Vruja in Tminski madri-galisti; v torek, 21. avgusta, nastop hrvaške glasbene velemojstrice Ta- mare Obrovac; v torek, 28. avgusta, zaključni večer s triom Dovč&Gom-bač&Krmac. V okviru festivala bo od 19. ure tudi Tržnica goriških dobrot, kjer bodo lokalni vinarji, sirarji, čebelarji, zeliščarji, oljarji in drugi predstavljali svoje pridelke in izdelke. H Šolske vesti AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 12. leta starosti od ponedeljka 20. do vključno sobote 25. avgusta na nogometnem igrišču v Doberdobu. Med tednom bo izlet v ža-baviščni vodni park Aquasplash v Li-gnanu; vpisovanje in informacije po tel. 339-3853924 ali erimic65@tisca-li.it (Emanuela). S LOV IK - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-2013 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na spletni strani www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. septembra 2012. SCGV EMIL KOMEL organizira dva poletna glasbena kampusa za gojence in novovpisane otroke od 6. do 12. leta starosti: od 27. do 31. avgusta bo med 9. in 13. uro na sedežu šole v Gorici pihalni in trobilni kampus (informacije pri prof. Fabiu Devetaku, fa-bio2410gm@gmail.com), od 3. do 7. septembra pa še kampus vseh inštrumentov na podružnici na Plešivem (vpisovanje do 20. avgusta); informacije na info@emilkomel.eu. GLASBENA MATICA IN KD SOVOD-NJE prirejata glasbeno ustvarjalno delavnico za otroke od 4. do 11. leta starosti pod vodstvom Jane Drassich in Martine Šolc. Delavnica bo potekala v jutranjih urah v Kulturnem domu v Sovodnjah od 20. do 24. avgusta; informacije in vpisovanje po tel. 3337044780 (Jana). MLADINSKI DOM prireja pripravo na vstop v srednjo šolo od 3. do 7. septembra (za peto-prvošolce) in tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ponavljanje matematike in glavnih učnih snovi v okviru nove ponudbe »Srednja na štartu« od 27. avgusta do 7. septembra (za srednješolce); informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. & Izleti KROŽEK USLUŽBENCEV ZDRAVSTVENEGA PODJETJA 2 »ISONTI- NA« s sedežem v Ul. V. Veneto 173 v Gorici - poslopje B - prireja med 22. in 29. septembrom potovanje v Armenijo; informacije in vpisovanje po tel. 0481-592883 ob ponedeljkih 13.00-14.00 ter ob torkih in četrtkih 13.30-15.00 ali po tel. 340-2496142. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da se vpisovanje za 8-dnevni izlet na Sardinijo od 25. septembra do 2. oktobra nadaljuje nepreklicno do 15. avgusta. Zato vabi društvo člane in prijatelje, naj se čim prej prijavijo po tel. 3494042060 (Eda L.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 884156 (Andrej F.), 0481 532092 (Emil D.). Na račun 300 evrov. Pohitite. V primeru nezadostnega števila udeležencev bo izlet odpadel. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja dvodnevni izlet z avtobusom 8. in 9. septembra do biserov Toska-ne; 1. dan: Siena, Montepulciano, Chianciano Terme; 2. dan: San Gi-mignano in Firence. Vpisovanja do 26. avgusta; informacije po tel. 048120678 (Božo) ali 347-9748704 (Vanja). 23 Obvestila DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ulici Mame-li 12 v Gorici bo od 13. do 25. avgusta odprta s skrajšanim urnikom med 10.30 in 12.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež v Gorici na Korzu Verdi 51/int. zaprt do 31. avgusta. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE sporoča, da bodo pisarne na njenem sedežu v Ulici Carducci v Gorici zaprte za javnost med 10. in 19. avgustom; spet bodo redno odprte od ponedeljka, 20. avgusta. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE obvešča, da bodo med 13. in 17. avgustom predhodno zapirali blagajne CUP v bolnišnicah v Gorici in Tržiču ob 15. uri. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici sporoča, da bo zaprta zaradi dopusta do 17. avgusta. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo avgusta zaprti. OBČINA SOVODNJE obvešča prebivalce, da bodo predvidoma od torka, 21. avgusta, za približno mesec dni, potekala popravila podpornega zidu na Bazoviški ulici v Rupi pri hišnih številkah 13. in 15. Za dela je dodeljeno podjetje s strani deželne civilne zaščite. Bazoviška ulica bo v tem obdobju zaprta za promet v višini hišnih številk 13. in 15. Za katerekoli informacijo se lahko obrnete na občinski tehnični urad ali pa direktno na podjetje, ki opravlja dela. OBČINA SOVODNJE sporoča, da je nova uradna spletna stran na naslovu http://www.comune.savogna.go.it/. Naslovi elektronske pošte ostajajo nespremenjeni. OVERNIGHT - NOČNI AVTOBUS za varno zabavo: vsako soboto do 1. septembra bo povezoval Gorico in Tržič s Sesljanom. Urniki: v Gorici s ploščadi pri Rdeči hiši ob 21.30, ustavil bo v Gradišču, Foljanu, Tržiču in Seslja-nu; v Tržiču iz Ul. Pocar ob 22.05 in 23.25; iz Sesljana ob 2.10 (proti Tržiču), ob 4.10 (preko Tržiča v Gorico) in ob 4.10 (proti Tržiču). PROŠNJE ZA UPORABO ŠPORTNE PALAČE PALABRUMATTI na Roj-cah: rok za vložitev prošenj zapade 16. avgusta; obrazci so na razpolago na spletni strani www3.comune.gori-zia.it/palabrumatti in v uradu za upravljanje športnih objektov goriške občine, kjer nudijo tudi vse potrebne informacije. SKGZ obvešča, da bo goriška pisarna zaprta zaradi dopusta do 18. avgusta. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo urad v Gorici zaprt zaradi poletnega dopusta do 24. avgusta. USTANOVITEV MAŽORETSKE SKUPINE V DOBERDOBU: godba na pihala Kras v Doberdobu organizira za dekleta od 8. do 18. leta starosti ma-žoretsko skupino, ki bo s svojimi koreografijami popestrila nastope godbe same in tudi drugih prireditev; informacije in prijave po tel. 3471243400 (Magda Prinčič). KRUT obvešča, da bo goriška pisarna zaprta do 20. avgusta. ODHOD NA POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE NA LIVKU: udeleženci bodo z avtobusom odpotovali z železniške postaje v Sežani v ponedeljek, 27. avgusta, ob 8. uri, s postankom na parkirišču pri krožišču v Rožni dolini ob 8.40 za vstop otrok z Goriškega. Udeleženci iz videmske pokrajine se jim bodo pridružili neposredno na Livku ob 11. uri; več na www.zskd.eu. ZSKD obvešča, da bo goriški urad do 14. septembra odprt po poletnem urniku in sicer od 9. do 13. ure. 0 Prireditve OBČINA TRŽIČ IN ONDE MEDITERRANEE prirejata plesne večere z glasbo v živo z naslovom »Balla la vita!« v Ul. Valentinis v Tržiču (Area Verde) ob sobotah ob 21. uri: 11. avgusta DJRemy & latin live percussions; 18. avgusta Western Airlines Country Band; 25. avgusta Fantasy Orchestra; vstop prost. POLETJE V TRŽIČU: kino na Trgu Falcone e Borsellino: danes, 9. avgusta, ob 21.30 »Johnny English - La rina-scita«; vstop prost. Ob slabem vremenu bodo film predvajali en dan kasneje. LAGUNAMOVIES 2012: danes, 9. avgusta, zaključek festivala s srečanjem med ekonomistom Andrea Segre, novinarko Marinello Chirico in igralcem Gualtierom Giorginijem. Motorni čoln Nuova Cristina bo proti prireditvenemu prostoru odplul ob 17. uri iz starega gradeškega portiča; več na www.lagunamovies.com. FILMSKI VEČERI KULTURNEGA ZDRUŽENJA PAR MORAR na turistični kmetiji Al Diaul v Moraru: v petek, 10. avgusta, ob 21. uri »Indagine su un cittadino al di sopra di ogni so-spetto« (Elio Petri); v soboto, 11. avgusta, ob 21. uri »J. Edgar« (Clint Eastwood); v ponedeljek, 13. avgusta, ob 21. uri »La grande illusione« (Jean Renoir); v torek, 14. avgusta, ob 21. uri »L'ultima risata« (Friedrich Wilhelm Murnau) in »Il Codardo« (Reginald Barker in Thomas H. Ince); vstop prost. z župnijo sv. Lovrenca ob priliki slovesnosti za farnega zavetnika vabi na ORGELSKI KONCERT Mirko Butkovič [Števerjan] in Matej Lazar [Koper] Danes ■ četrtek, 9. avgusta 2012, ob 20.30 uri v cerkvi sv. Lovrenca POLETNA VINSKA RAZVAJANJA v kavarni in vinoteki Rusjan v Eda centru v Novi Gorici: v petek, 10. avgusta, ob 21. uri srečanje z Miho Cigo-jem in brezplačna degustacija vrhunskih vin iz kleti Cigoj; vstop prost. ZVEZDNATE ČAŠE V ŠTEVERJANU: degustacijski večer bo potekal v petek, 10. avgusta, na posestvu grofice Tac-co na Dvoru v Števerjanu. TURISTIČNO DRUŠTVO KANAL OB SOČI prireja »Skoke z mosta - Kanal 2012«: v soboto, 11. avgusta, ob 20.30 koncert dalmatinske klape Kumpanji, vstopnina znaša 10 evrov, informacije po tel. 003865-3981213 (TIC Kanal); v nedeljo, 12. avgusta, ob 8.00 »Boljši sejem«, prodaja domačih izdelkov in pridelkov na tržnici, ob 9.00 prihod starodobnih vozil in delavnice za mladino: priprava mladih skakalcev za skoke s skal, ob 11.00 predstavitev starodobnih vozil pred občino, ob 15.30 revija mladih skakalcev s skakalnice, ob 16. uri skoki s 17-me-terskega mostu, ob 18.30 dalje na igrišču pred OŠ Kanal nastop folklorne skupine Kal nad Kanalom in ples z ansamblom Malibu, ob 19.00 podelitev priznanj in razglasitev rezultatov skokov v vodo ter skokov mladincev s skakalnice, ob 21.00 izbira Miss Soče; vstop prost. POLETJE V BUKOWCI - festival bo potekal v Bukovici do 31. avgusta; danes, 9. avgusta, ob 19.30 vaje za hrbet Pilates, ob 20.30 plesna vadba »Zumba«, ob 21.30 kolesarjenje na statičnih kolesih »Biking«; vstop prost; v soboto, 11. avgusta, ob 21. uri »Stand up«, nastopajo Jonas Znidaršič, Tin Vodopi-vec in Dušan Tomič, vstopnina znaša 5 evrov, za študente 3 evre, ob 23. uri Dj Nikki; več na www.poletje.net. 0 Mali oglasi PRODAM KTM 125, opravljen tehnični pregled veljaven do julija 2014; tel. 348-5856977 (Marko). Pogrebi DANES V GRADIŠČU: 10.00, Francesco Dal Bo (iz splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. / ALPE-JADRAN Četrtek, 9. avgusta 2012 17 GLOSA Po sledeh Edvarda Kardelja Jo2e Pirjevec Po sledeh Edvarda Kardelja sem prišel v Skandinavijo. Naš ideolog je gojil namreč po razkolu s Stalinom pogoste stike z danskimi, švedskimi in norveškimi socialdemokrati, o katerih malo vemo. V okviru projekta o Slovencih v diplomaciji Titove Jugoslavije nameravam to problematiko poglobiti, ker sem prepričan, da je bilo sodelovanje na najvišji ravni dokaj intenzivno, in ne samo kar zadeva izmenjavo mnenj o demokratični poti v socializem, drugačni od sovjetske, temveč tudi kar zadeva zunanjo politiko. To velja predvsem za nevtralno Švedsko, ki se je pogosto ozirala na jugoslovansko izkušnjo. Kakšen ugled je užival Kardelj na Švedskem v času Tageja Erlanderja, Gunnarja Myrdala in Olofa Palmeja, potrjuje dokument, ki sem ga odkril pred kratkim v njegovem arhivu.V njem je govor o obisku švedske parlamentarne delegacije v Jugoslaviji, ki je med drugim hotela slišati mnenje slovenskega politika, ali naj Švedska razvije atomsko bombo ali ne. Kardeljev odgovor je bil previden. Menil je, da bilo slabo, če bi dobila potrebne informacije za ta podvig od neke tuje velesile, da pa ne bi bilo nič narobe, če bi prišla do atomskega orožja na podlagi lastnih raziskovalnih naporov. Toda pustimo ob strani zgodovino in se dotaknimo bolj aktualnih problemov. Ko smo se osvobajali in začeli graditi svojo državo, sem bil prepričan, da imamo Slovenci vse pogoje za oblikovanje družbe podobne danski. Res je sicer, da imajo Danci stoletno državno tradicijo, eno najstarejših v Evropi, ki je mi nimamo, res pa je tudi, da je razvitost naše družbe in njena egalitarnost podobna njihovi. Tako sem si pravil in že videl, kako bomo postali majhna Danska na Jadranu. Zgodilo se je drugače: zaradi nezmožnosti in nedoraslosti naših političnih elit smo v zadnjih letih izgubili status najbolj uspešne države v tranziciji in postali problem, s katerim se bo morala verjetno Evropska unija kmalu ubadati, kot se z grškim, portugalskim ali španskim. »Žalostna Ljubljana« je zvenel komentar k fotografiji našega glavnega mesta, s katero je Frankfurter Allgemeine Zeitung v ponedeljek opremil članek o porazni ekonomski situaciji v Sloveniji. Seveda pa ne gre samo za ekonomijo, temveč še bolj za moralno stanje družbe, ki se pogreza v močvaro korupcije in laži. Ko sem govoril s prijatelji v Ko-penhagnu o teh vprašanjih, so me tolažili s trditvijo, da tudi pri njih ni vse v redu. Ugotavljali so, da je prišlo pri njih v zadnjih letih do preloma, kakršnega niso pričakovali. V preteklosti so bili Skandinavci tako prepričani v trdnost svojih vrednot, da so brez pomisleka sprejemali medse migrante iz tretjega sveta ali Balkana, ki so iskali zatočišče v njihovih deželah. Nato pa se je izkazalo, da integracija teh ljudi ni tako enostavna, kot je bilo pričakovati, kar je sprožilo med domačini krizo identitete in strahu. Zaradi takšnega občutka ogroženosti, ki tli v podzavesti mnogih - tako mi pravijo prijatelji - se je lani na Norveškem lahko zgodil dogodek, ki je vse prestrašil in presenetil. Namreč množični pokol, ki ga je uprizoril neuravnovešeni Anders Breivik v obrambo »krščanske« Evrope. Poleg teh globinskih premikov je tudi Dansko oplazila evropska gospodarska kriza in razgalila neučinkovitost ljudi na oblasti. V torkovi izdaji ekonomskega časopisa Bor-sen je najti članek, v katerem je znan komentator danske politične scene ožigosal pasivnost in kompromisar-sko držo sedanje levičarske koalicije na vladi češ, »problem premierke Thorningove je v tem, da se volivci sprašujejo, ali se omenjena gospa sploh za kaj zanima«. Kar je seveda porazna ugotovitev. PLISKOVICA - Uvod v praznik terana in pršuta Katrin Štoka okronali za novo kraljico terana Prvi uradni nastop na nedeljskem prazniku v Dutovljah Katrin Štoka s komisijo, ki jo je potrdila za kraljico terana o. knez PLISKOVICA - Uvod v letošnji Festivala Kras, ki zaobjema številne prireditve ob 42. Prazniku terana in pršuta v Dutovljah (konec tega tedna) in prazniku Občine Sežana »28. avgustu« in se bodo zvrstile vse do 2. septembra, je bil izbor kraljice terana pod latnikom evropskega prijateljstva v Pliskovici, kjer je strokovna komisija in številno občinstvo soglasno potrdilo edino kandidatko 27-let-no Katrin Štoka iz Briščkov, ki bo kraške vinogradnike in vinarje zastopala eno leto. 23. avgust evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov LJUBLJANA - Slovenska vlada je na včerajšnji dopisni seji sklenila, da se 23. avgust v Sloveniji obeležuje kot evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Z omenjeno odločitvijo je vlada sledila resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je Evropski parlament sprejel aprila 2009, v njej pa pozval k razglasitvi 23. avgusta za dan spomina na žrtve vseh totalitarizmov. V resoluciji je Evropski parlament med drugim poudaril tudi potrebo po ohranjanju spomina na preteklost, ker brez resnice in spomina ne more biti sprave. Evropski poslanci so v njej tudi ostro obsodili vse zločine proti človečnosti, ki so jih zagrešili totalitarni in avtoritarni režimi, je zapisano v sporočilu po seji vlade. V njem vlada navaja še, da je 12. februarja 2008 na enak način razglasila tudi dan spomina na žrtve holokavsta. V Kopru vesel konectedna KOPER - Ta konec tedna bo Uk-marjev trg že četrto leto zapored gostil prireditvi Na pomolu je fešta in Ribiška nedelja, ki bosta tudi letos postregli z obilico dobre glasbe, prijetnim druženjem in zabavo, v znamenju ribištva, morja in poletja. Veselje na koprskem pomolu se bo pričelo že jutri s koncertom Platane in Big banda Roberta Vatovca, ki bodo ob spremstvu številnih glasbenih gostov obeležili tudi 40. rojstni dan skupine Platana, rajanje pa se bo nadaljevalo tudi dan kasneje, ko bodo na odru nastopili Rudi Bučar, Ne me ju-gat, Oktet Aljaž in Klapa Opatija. Nedelja bo minila v znamenju ribištva, ki ga bodo skušali obuditi s tradicionalno vleko vrvi, šivanjem mrež in tekmovanjem v trnkarjenju ter vožnjo z veliko batano. Za zabavo bodo tokrat poskrbeli Primorski fantje in klapa Cinquina ter domača zasedba Calegaria. Zaradi obeh prireditev bo danes od 6. ure zjutraj pa vse do ponedeljka, 13. avgusta, do 6. ure zjutraj za promet povsem zaprt Ukmarjev trg. Na njem parkiranje ne bo mogoče. ZDRAVJE - Pred viškom gobarske sezone Zdravniki opozarjajo na previdnost • ■• •• v* • ■ pri nabiranju in uživanju gob LJUBLJANA - Zdravniki v času, ko je na višku sezona nabiranja in uživanja gob, opozarjajo na posebno previdnost pri nabiranju. "Kaj hitro se namreč zgodi, da spregledajo strupeno gobo, čeprav so poznavalci gob," so zapisali v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. V UKC Ljubljana so letos zaradi zastrupitve z gobami zdravili že sedem bolnikov, od tega dva zaradi zastrupitve z vražjim gobanom, pet pa zaradi zastrupitev z drugimi gobami. Vsi so ozdraveli, so zapisali v UKC Ljubljana. Simptomi zastrupitve z gobami so odvisni od vrste zaužite gobe in se posledično med seboj razlikujejo. Primarni simptomi zastrupitve z gobami so bolečine in krči v trebuhu, slabost z bruhanjem, driska in huda žeja.Sekundarni simptomi so močno znojenje, huda žeja, zlatenica, motnje zavesti in dihanja, halucinacije, upočasnjen ali pospešen srčni utrip, vročina, glavobol, bolečine v mišicah in udih ter zmedenost. V Centru za zastrupitve Interne klinike UKC Ljubljana opozarjajo, da se moramo v primeru kakršnih koli težav po zau-žitju gob takoj posvetovati z osebnim ali dežurnim zdravnikom. Ta bo ocenil, ali je potrebna ambulantna ali hospitalna obravnava. Po njihovih besedah se ne smemo zanašati, da bo driska v enem ali dveh dneh minila, kajti če se zastrupimo z zeleno mušnico ali njej sorodnimi gobami, lahko pride po prehodnem izboljšanju prebavnih težav do hude okvare organov, predvsem jeter in ledvic, ali celo smrti. Svetujejo, da se pri nabiranju in uživanju gob držimo "zlatih pravil". Nabiraj-mo in jejmo le gobe, ki jih dobro poznamo. Gob naj ne uživajo majhni otroci, starejši in bolniki z dietami zaradi bolezni, kot so žolčni kamni, vnetje trebušne slinavke, rana na želodcu in dvanajstniku. Gobe uživajmo kot začimbo oziroma prilogo h glavni jedi, saj so težko prebavljiva hrana, zato jih tudi ne jejmo kot glavni obrok oziroma zvečer pred spanjem. Gobe morajo biti zdrave in ne razpadle ali črvive. Nabrane gobe ustrezno pripravimo čim prej oz. v prvih 24 urah bodisi kot svež obrok hrane ali pa jih ustrezno konzerviramo, npr. blanširamo in zmrznemo ali sušimo. Ker so dobro gojišče za bakterije, jih ne shranjujmo v "hladnih shrambah" ali hladilniku. Pri gobah moramo biti izredno pazljivi, saj lahko v krožnik zaide tudi kaka strupena SLOVENIJA - Tudi Fitch znižal oceno Spet »krive« razmere v bančnem sistemu LONDON - Bonitetna agencija Fitch je sledila bonitetnima hišama Moody's in Standard & Poor's (S&P) in včeraj znižala bonitetno oceno Slovenije. Tako kot S&P je tudi Fitch oceno za dolgoročni dolg v domači in tuji valuti znižal za eno stopnjo, z A na A-. Kot razlog za znižanje je Fitch navedel nadaljnje poslabšanje razmer v bančnem sistemu. Tudi kreditno oceno kratkoročnih poslov v tuji valuti je Fitch znižal za eno stopnjo, in sicer z F1 na F2, je zapisano na spletni strani agencije. Tako kot Moo-dy's in S&P je tudi Fitch, ki je državi nazadnje oceno znižal januarja, obete za naprej ohranil negativne. Slovenske banke po mnenju Fitcha bremenijo slaba posojila, zaradi česar bodo potrebne dodatne dokapitalizacije. Ker v trenutnih razmer ni zanimanja zasebnega kapitala za vlaganja v banke, bo največje breme pri tem nosila država, ki ima lastniški delež v dveh največjih bankah, Novi Ljubljanski banki (NLB) in Novi Kreditni banki Maribor (NKBM), ocenjujejo v Fitchu.Država bo morala tako po oceni Fitcha v bančni sistem letos in v prihodnjem letu vložiti dodatnih 2,8 milijarde evrov. Slovensko gospodarstvo se bo po pričakovanjih letos skrčilo za 1,1 odstotka, navaja Fitch in dodaja, da obstaja tveganje za še večji padec, predvsem zaradi poglabljanja evropske dolžniške krize. Fitch ocenjuje, da bo okrevanje slovenskega gospodarstva v letih 2013 in 2014 počasno. Bonitetno oceno državi je najprej minuli četrtek znižal Moody's, in sicer za tri stopnje, z A2 na Baa2. Kot glavni razlog za znižanje je agencija navedla težave slovenskih bank, ki potrebujejo dodaten kapital, s čimer se povečujejo tveganja za državni dolg. S&P je boniteto državi znižal le dan kasneje. Oceno je znižal za eno stopnjo, z A+ na A, med razlogi za znižanje pa je navedel naraščajočo politično polarizacijo in pomanjkanje konsenza med koalicijskimi političnimi strankami, kar da predstavlja tveganje za načrtovane strukturne reforme v državi. (STA) »Za kandidaturo za kraljico terana sem se prijavila, ker bi rada pro-movirala Kras, kraški teran in lepote Krasa,« je poudarila samozavestna Katrin, ki je zaključila študij arhitekture, in je pred številnim občinstvom, med katerim so bili tudi predstavniki Občine Zgonik z županom Mirkom Sardočem na čelu, predsednik in tajnik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec in Edi Bukavec ter podžupan sežanske občine David Škabar, ki je številne zbrane tudi nagovoril, odlično odgovarjala na dva sklopa vprašanj s področja vinogradništva in vinarstva ter turizma na Krasu (na vprašanja o kulturni dediščini Krasa) ter v praktičnem delu pravilno izmed treh vin izbrala kraški teran. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali svetovalka za vinogradništvo na sežanski Kmetijsko svetovalni službi Majda Brdnik, podžupan Občine Zgonik, odgovoren za področje kmetijstva in aktiven član v številnih slovenskih društvih na tržaškem Krasu Rado Milič, poznavalec kraške kulinarike in dediščine ter avtor številnih knjig dr. Stanislav Ren-čelj, prvi predsednik Konzorcija kraških pridelovalcev terana dr. Miran Vodopivec in upokojeni direktor Parka Škocjanske jame Albin Debe-vec, je ocenila, da je kandidatka opravila preizkus 99-odstotno. Predsednik Društva vinogradnikov in vinarjev Krasa David Mah-nič je novi kraljici čestital in podelil lento, medtem ko ji je dosedanja kraljica terana Maruša Rogelja predala kraljevsko krono. V imenu organizatorja dutovskega praznika sta Peter Gec in predsednica Razvojnega društva Pliska Ivica Žerjal izročila darila sponzorjev že sedmi novodobni kraljici terana, ki je prebrala slavnostno zaobljubo, da bo širila sloves o kraškem teranu in vseh drugih kraških vinih ter njihovemu zvestemu spremljevalcu kraškem pršutu, lepotah kraške arhitekture in pokrajine, »najlepše dežele na svetu«. Posebno darilo sta prejela tudi oskrbnik evropskega latnika Danilo Bandel in dosedanja kraljica terana Maruša Rogelja. Slovesnost, ki jo je povezovala Meta Erzeničnik, v kulturnem programu pa so nastopili glasbenica Martina Feri, klaviaturist Aljoša Starc ter Dejan Štemberger na švicarsko glasbilo hang druma, se je nadaljevala ob pokušanju najboljših desetih teranov, ocenjenih za dutov-ski praznik, in kraškem pršutu. Katrin se bo to nedeljo, 12. avgusta, v lipiški kočiji vozila v spremstvu preostalih slovenskih vinskih kraljic v povorki na dutovskemu prazniku, ki se bo pričel ob 16.uri, na njem pa bo tudi podelila tudi priznanja najboljšim vinarjem (ob 17.uri). Kraške vinarje bo zastopala tudi na bližnjem 50. mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni (od 25. do 30. avgusta), rada pa bi popeljala kraške vinarje, ki so letos pridelali zares vrhunska vina, tudi na letošnjo Bar-colano v Trst. Olga Knez 18 Četrtek, 9. avgusta 2012 KULTURA / INTERVJU - Tinkara Kovač pred novim glasbenim poglavjem Ko glasbe in umetnosti ni vec, ni vec ničesar • •• LJUBLJANA - Tinkara Kovač je pred novim glasbenim poglavjem. Zaznamovala ga bo z lastnim studiem, lastno založbo in novo ploščo. Medtem pa čaka na album priredb, s katerim bo pokazala še drugo plat svoje glasbene identitete, in ostaja kritična do tistih, ki glasbe ne obravnavajo kot poklica. "Ko glasbe in umetnosti ni več, ni več ničesar," je poudarila za STA. Za junij ste napovedovali novo zgoščenko s priredbami slovenskih in jugoslovanskih skladb iz 70. in 80. let. Alenka Godec se je že pred nekaj leti spraševala, ali so najlepše pesmi že napisane, mislim na njen album uspešnic iz zadnjih desetletij. Zakaj priredbe? Z Alenko Godec imava istega di-skografa, to je Goran Lisica - Fox iz založbe Dallas. Album priredb je predlagal najprej njej, kasneje še meni in obe sva očitno rekli, da se bova malo pozabavali. Izziv sem sprejela, ker se sama za to najbrž ne bi odločila, še en razlog pa je bil producent Iztok Turk, ki ga izredno cenim. Ugotovila sem tudi, da mogoče premalo poznam bivšo jugoslovansko rockovsko zgodovino, zato sem vse skupaj vzela za nek dodaten študijski moment z dvema učiteljema, Fo-xom in Turkom. Potem smo vsak pri sebi izbirali skladbe, nato je bilo treba dobiti dovoljenja. Za vse jih nismo, a vseeno jih je bilo dovolj, da je nastal niz 11 skladb. To so skladbe tehtnih izvajalcev z vsebino, močnimi zgodbami in tematikami, ki se dotikajo vojne, upora proti sistemu. Taka je gotovo skladba Marka Breclja Rastemo, ki je tudi dala naslov albumu. Konec avgusta bo izšel tretji singl, skladba skupine Ba-jaga Ti se ljubiš, ki sem jo prepesnila v slovenščino. Album bo namreč za Slovenijo v slovenščini, čeprav vsebuje pesmi bivših jugoslovanskih republik. Torej še ni izšel? Na žalost ne. Napovedovali smo ga, a se potem ni izšlo. Založnik je presodil, da poletje ni čas za izdajanje albumov. Ploščo je napovedal singl Senca, pri katerem ste se spet povezali z uveljavljenim tandemom Danilo Kocijančič -Drago Mislej - Mef, ki vam je s prvencem Ne odhaja poletje leta 1997 tlakoval pot do uspešne kariere. Kasneje ste sodelovali pri skladbi Ljubezen je padla z neba. Kaj je tisto, kar vas vedno znova vrača k njuni poetiki? Že na začetku sta začutila moj vokal, mojo osebnost. To sta v celoti prenesla v prvi album in bili smo uspešni. Z eno njunih pesmi sem zmagala na festivalu Melodije morja in sonca, Veter z juga je bil velik hit, kar je še danes. Če je nekaj dobro, če je všeč meni, mojim sodelavcem in ljudem, je več kot dovolj razlogov, da to ohraniš in neguješ. Dodatna vrednost pa se mi zdi v tem, da smo po tolikšnem času še vedno v dobrih odnosih. Na slovenski sceni se prevečkrat radi kregamo. Je pa res, da smo vsi Primorci, da imamo neko posebno obmorsko dušo, kar se verjetno začuti. Njune pesmi so, kot da bi jih napisala sama, zato sem prepričana, da bomo še sodelovali. Rekli ste, da vas je v album prepričal direktor založbe. Kaj je pravzaprav namen tega? Si založba obeta večji prodajni uspeh, kljub temu, da mora pridobiti avtorske pravice? Fox verjame, da glasbeniki lahko pokažejo, kdo so - tudi s priredbami. Po svoje to drži. Če daš neko skladbo več različnim glasbenikom, boš videl njihovo dušo, njihov način dojemanja glasbe. S tega vidika se mi zdi ta predlog popolnoma legitimen. Kar pa se same prodaje tiče, bolj verjamem v to, da se vsak pameten diskograf, med katere uvrščam tudi Foxa, zaveda, da velike prodaje ne bo. Mislim, da je Fox hotel zgolj kakovosten glasbeni izdelek. To kost mi je že večkrat vrgel, zdaj pa sem končno poprijela. Imate kdaj občutek, da glasbene mašinerije s takšnimi potezami ne krojijo avtorji sami, ampak vsi drugi - založniki, tudi producenti ter nenazadnje mediji in glasbeni uredniki? Da, pravzaprav vsi skupaj. Vendar je treba gledati vsakega posameznika, celoten njegov ustvarjalni lok. Če gledaš le en album, lahko najdeš tisoč in eno na- Tinkara Kovač delo pako ali karkoli, kar ti je všeč ali ne. Šele skozi čas se pokaže, kdo je res pravi glasbenik in ali je to res njegovo poslanstvo. Kdo je tisti, ki bo povedal, kateri izdelek je dober, ni lahko reči. V Sloveniji, ker nas je tako malo, je težko dobiti nekaj dobrih glasbenih urednikov in di-skografov. Tako se zgodi, da je veliko balasta. Kajti da zapolniš eter od jutra do večera, moraš nabrati veliko glasbe, po možnosti dobre. A žal tako majhen narod le ni zmožen ustvariti toliko. Album priredb je vaš zadnji projekt za založbo Dallas. Zdaj odhajate na svoje, z lastno založbo, pripravljate tudi že novo ploščo, ki bo nastala v posebnem resničnostnem šovu. Kako ste si to zamislili? Ali bodo poslušalci zgolj spremljali snemanje ali bo to neke vrste album novih pesmi, posnetih v živo? Razgalila bom moment snemanja, seveda z absolutnim poudarkom na glasbi in mogoče tudi kakšnih snemalnih tehnikah, ki bodo komu kdaj prišle prav. Načrtujem celo sodelovanje z določenimi glasbeniki, tudi mladimi, nadarjenimi glasbeniki, ki bodo mogoče odigrali kakšen solo in prispevali kakšno besedo v kakšnem verzu. Postavili ste si tudi hišni studio, vaje, kot sem videla na Facebooku, imate kar doma. Je odločitvi za takšno samostojnost botrovalo starševstvo? Ne vem, verjetno vse skupaj, predvsem pa današnja dostopnost tehnologije. In dejstvo, da smo se preselili na svoje, v hišo na rob vasi, kjer je mir, kjer se lahko igra. Vse to je vstopnica za dodatno glasbeno samostojnost, ki mi bo omogočila to, kar si verjetno želi vsak glasbenik: da vsako zamisel takoj posnameš, da ne pade v pozabo. Če na ta način svoje ideje prikažeš glasbenim sodelavcem, potem res lahko nastane izdelek, kakršnega si si zamislil. Kako danes gledate na obdobje, ko ste imeli tudi do 50 koncertov letno? Si ga želite ponoviti? Ne, to obdobje je mimo. Takrat sem imela 20 let in ogromno energije, zdaj pa stremim k manj koncertom v bolj izbranih prostorih in se ukvarjam še z drugimi stvarmi, ki me prav tako osrečujejo. Nenazadnje, ponavljanje enih in istih skladb vsak dan na odru ni vedno tako fascinantno, kot se sliši. Ko sem se srečala z Robertom Plantom, mi je rekel, da "Stairway to Heaven" sploh ne igra in niti ne misli igrati, kajti ko bi moral peti refren, bi mu postalo slabo. Odgovorila sem, da se tudi sama včasih tako počutim. Vendar, kot mi je odvrnil, bom morala še kakšnih 20 let peti te skladbe, da bom lahko bolj svobodna, saj publika, ki pride na koncerte, čaka nanje. Od vseh domačih in tujih glasbenikov, s katerimi ste sodelovali, je verjetno najbolj odmevalo ime Ian Anderson. Menda se spet nekaj dogovarjata ... Sva se že dogovorila in posnela skladbo "Mal d'amore". Izšla je na kompilaciji v italijanščini "Capo Verde 3", katere sredstva bodo namenili otrokom sklada Luz Africa. Na njej so skladbe različnih izvajalcev z Ze-lenortskih otokov, predvsem Cesarie Evo-re. Tudi "Mal d'amore" je njena. S svojo ekipo sem jo prearanžirala in povabila Iana, da odigra flavto. Sodelovanje mi je potrdil ravno tisti dan, ko nas je Evora zapustila. Kaj pa skupni nastopi? To je nekakšno neskončno povabilo. Prvega decembra bo v Trstu in jaz bom zagotovo tam. Če bom imela s sabo flavto in če bom v formi, bova mogoče kaj zaigrala. Z zadnjim projektom "Thick as a Brick 2" smo ga nameravali povabiti tudi v Slovenijo, a so postali izbirčni glede lokacij. Zanimajo jih intimni prostori, ki pa jih je v Sloveniji premalo oziroma premalo je sredstev. Če se vrneva na izhodišče in k najlepšim pesmim, ki naj bi bile že napisa- ne: španski raziskovalci so s pomočjo matematičnih algoritmov nedavno ugotovili, da si je popularna glasba vse bolj podobna. Kaj menite o tej tezi? Mislim, da jih je mogoče napisati še veliko. Res pa je, da ljudje radi poslušamo podobne stvari. Imamo nek bend ali CD, ki si ga vrtimo vse življenje. Najbolj pomembna je iskrenost izvajalca, ki naj pove zgodbo, s katero se lahko še kdo poistoveti. Če je pristna, zadane, ne glede na to, ali spominja na melodijo, ki je že bila napisana. Tudi določeni kitarski rifi in prijemi bodo večni. Sama najbolj podpiram glasbenike, ki gredo naprej. Po moji presoji so Mozarti današnjega sveta tisti, ki ustvarjajo elektronsko glasbo in prirejajo evente, na katere prihajajo mladi in plešejo. Nas je pa še veliko takih, ki imamo radi korenine, klasiko. A če ni še vse povedano, kot pravite, kje je prihodnost glasbe v časih, ko je zunanjost pomembnejša od vsebine, prodaja albumov upada, veliko je piratstva? S tem se je treba sprijazniti in mogoče spremeniti izraz albuma. Jaz sem že sprijaznila s tem, da album ni več album, ampak vizitka ali osebna izkaznica. Natisnem ga, da je to moja identiteta v določenem obdobju. Od česa pa bi glasbeniki lahko živeli? Če predpostavljamo, da ne živimo od prodaje albumov, ampak od nastopov, tudi v Sloveniji slabo kaže, čeprav smo z znižanjem davkov na določene nastope naredili korak naprej. Je pa kar nekaj korakov nazaj, na primer, da na državni ravni, o čemer se je veliko govorilo, pričakujejo, da bomo nastopali brezplačno, vsi ostali, od čistilke do voditeljev, pa bodo plačani. Treba bo prepoznati, da je tudi glasba poklic. Kajti ko glasbe in umetnosti ni več, ni več ničesar, izpraznili smo duše. Vam je kdaj žal, da ste kot akademsko izobražena glasbenica izbrali drugačno pot? Ne. Večkrat, ko sem želela izpeljati neko klasično stvar, se mi je nekaj zgodilo. Kot neko znamenje. Klasična glasba mi ni pomenila dovolj, zgolj izobrazbo. Čutila sem, da je moja pot drugje, ker me ni izpopolnjevala v smislu ustvarjanja, saj gre za poustvarjanje z določenimi pravili. Ko se je James Galway odločil, da bo Mozarta igral drugače, so njegov album tako sesuli, da še danes igra tako, kot so rekli pred davnimi leti: da je treba vdihniti točno tam. Glasba, ki jo ustvarjam, pa je dovolj široka, da lahko vanjo vnašam elemente katerekoli zvrsti in se ne počutim omejene. Lahko pojem iz sebe, sama pišem besedila, sem produ-centka itd. Skratka, merilo si samemu sebi. Ksenija Brišar (STA) OBLETNICA - Priprave v gledališču Miela Tržaški spev za sarajevsko vijecnico 25. avgusta bo minilo dvajset let od požiga sarajevske knjižnice. Ognjeni zublji so leta 1992 uničili velik del njenega knjižnega fonda in »vijecnico« spremenili v enega od tragičnih simbolov oblegane bosanske prestolnice. Obletnice se bodo 25. avgusta spomnili tudi v Trstu; v gledališču Miela pripravljajo namreč večer Nel cielo di Sarajevo - canto per vijecnica (Na sarajevskem nebu - spev za vijecnico), na katerem bodo z besedo in glasbo spregovorili o nekdanji in sedanji podobi Sarajeva. Režijo podpisuje Franco Pero, sodelujejo pa Adriano Brai-dotti, Laura Bussani, Paolo Fagiolo, Ester Galazzi, Andrea Germani, Lara Komar, Riccardo Maranzana, Maria Grazia Plos in violončelistka Cecilia Barucca Sebastiani. REVIJA KRAS Zgodovina, tipični proizvodi • ■• • • in lipicanci Kras kot ga ne poznate. Območje Krasa je vse bolj priljubljeno. O tem pričajo številni redni ali občasni obiskovalci, pa tudi nakupi starih hiš, ki so samevale v večjih ali manjših kraških vaseh. Mnenja o takšni priljubljenosti Krasa so deljena, predvsem glede novega naseljevanja, ker ne vodi nujno k oživitvi in razvoju področja. Vsekakor se je povečalo zanimanje za očitne in skrite značilnosti tega svojstvenega teritorija. Glede tega že desetletja opravlja pomembno vlogo revija Kras, ki izhaja v Komnu, s svojimi prispevki pa »pokriva« celotno kraško območje, ne glede na državno in administrativno pripadnost. In tako se Kras redno prikazuje v neslutenih obrisih. Takšna je dvojna, 118119, julijska številka revije, ki je posvečena bolj geografsko-zgodovinsko značilnostim kot pa aktualnim temam. V daljno preteklost posega prvi, obsežen članek profesorja Mitje Guština, predstojnika Inštituta za dediščino Sredozemlja Znan-stveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem v Kopru. Za mednarodno konferenco Kras 2011 je pripravil prispevek Gradišča - odsevi prazgodovinske poselitve, ki ga je priredil za objavo v reviji (pravzaprav je priredil pogled na gradišča na Slovenskem, objavljen v reviji Arhitektura, raziskave). Gre za zelo zanimiv prikaz nastanka in odkrivanja »vzpetin z očitnimi sledovi poselitve z obrambnimi strukturami«, na Slovenskem pa je gradišče »hkrati terminus technicus, s katerim se v arheološki stroki označuje utrjene prazgodovinske naselbine«. Kras je tudi teran. Pred izidom nove izdaje Velikega atlasa Slovenije (Mladinska knjiga) je Janez Bogataj, doktor enoloških znanosti, v članku Kjer je konec Krasa, je tudi konec terana!, predstavil to »kultno« posebnost Krasa in druge tipične proizvode. Že avtor sam nekoliko »popravlja« naslovno misel, češ da ni prav točna, res pa je, da istovetimo teran s Krasom, kajti, kot je zapisal Bogataj: »Nadvse razveseljivo je, da ena izmed slovenskih pokrajin sooblikuje svojo istovetnost z živilom, ki ga predstavlja vino teran«. In potem je tu Lipica s slovito jahalno šolo in čudovitimi lipicanci. Začetku letošnje sezone in plesu mladih žrebcev revija v tokratni številki posveča posebno pozornost, lipicancem pa dodaja drobec iz projekta Kras 2011. V ta okvir sodi tudi pastirska hiška v Lipici, o kateri piše Domen Zupančič, ki hišico obravnava kot »eksperimentalni verna-kularni objekt« in jo osvetljuje s kulturnega in drugih vidikov. »Prava oseba viteza Erazma Lue-gerja s postojnskega gradu Jama bo torej še naprej skrita v somraku zgodovine. Toda bil je resničen in danes vemo tudi, kakšen je bil. To pa tudi ni malo.« S tem sklepom zaključuje svoj članek o Erazmu Jamskem Drago Kolenc, ki ga umešča med zgodovino in legendo. V tej številki Mira Cencič predstavlja tri vasi »iz osrčja sežanskega Krasa«: Dutovlje, Kre-plje in Godnje. Med aktualnimi temami izstopa pojav pomora čebel in čebelarstva na Krasu (Ivan Atelšek). Članek o krizi evra so si izposodili iz glasila ZKB (Primož Sturman), v številki je še vrsta zanimivih zapisov na različne teme. Na naslovnico pa je tokrat prišla dišeča sivka, ki - kot potrjuje revija - domuje tudi na Krasu. (bip) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 9. avgusta 2012 19 ^ Rai Tre bis ^ Rai Uno ^ Rai Due Rai Tre 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 8.00 Mini ritratti 8.40 Film: Vivere in pace (dram., It., '46, r. L. Zampa) 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Villaggio) 23.40 Film: Roba da ricchi (kom., It., 'Sl, r. S. Corbucci, i. L. Antonelli) SLOVENSKI PROGRAM o-^ Na kanalu 103 ^ Canale S 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Enciklopedija živali - Divja svinja 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Koncert: Ladi in prijatelji, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.05 Nan.: Un ciclone in convento 12.00 Variete: E state con noi in tv (v. P. Limiti) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 7 (pon.) 15.10 Nan.: Capri 16.50 Rai Parlamento Telegiornale 17.00 Dnevnik 17.15 Nan.: Heartland 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena (v. P. Insegno) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Techetechete 21.20 Dok.: Superquark (v. P. Angela) 23.30 Dnevnik - kratke vesti 23.35 Ma-gnagraecia filmfestival 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.35 Film: La banda Olsen e il mistero della miniera d'argento (pust., Norveška, '07, r. A. L. Naess) 10.20 Nan.: I Cesaroni 3 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Film: Rosamunde Pilcher - Decisio-ne del cuore (dram., Nem., '09) 16.15 Film: Love song - Una canzone per te (rom., Nem., '09) 18.15 Igra: La ruota della fortuna (v. E. Papi) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Veline 7.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 10.00 XXX. Olimpijske igre London 2012: atletika; kanu - finale K1 500 (ž); skoki v vodo s ploščadi - polfinale (ž) 10.45 13.00 Dnevnik 10.50 14.40, 18.05, 19.00 Dnevnik -Olimpijade 13.30 XXX. Olimpijske igre London 2012: daljinsko plavanje 10km (ž); konjeništvo - dressage; ritmična gimnastika; ženska odbojka - polfinale; ekipno sin-hronizirano plavanje; boks - finale 51, 60, 75 kg (ž); atletika; skoki v vodo s ploščadi - finale (ž); ženski vaterpolo - finale 3. mesto 16.00 20.30 Dnevnik 21.05 XXX. Olimpijske igre London 2012: ženska odbojka -polfinale; atletika; skoki v vodo s ploščadi (ž); ženski vaterpolo - finale 1. mesto; odbojka na mivki - finale 1. mesto 23.30 Dnevnik 23.40 Žrebanje lota 23.45 Rubrika: Buonanotte Londra (v. J. Volpi) 21.20 Film: 5 appuntamenti per farla innamorare (kom., ZDA, '09, r. in i. Nia Vardalos, i. J. Corbett) 23.20 Film: Perduti in Africa (kom., Nem., '10) C/ Italia 1 6.30 Nan.: Il mondo di Patty 7.20 Nan.: Hannah Montana 8.10 Risanke 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Gossip Girl 15.55 Nan.: Glee 16.45 Nan.: Giovani campionesse 17.40 Nan.: Love Bugs 3 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - New York 21.10 Nan.: Human Target 23.50 Film: San Valentino di sangue (horor, ZDA, '09) 12.15 Igra: Per un pugno di libri 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Tgr Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 14.55 Nan.: La casa nella prateria 15.45 Film: Vai avanti tu che mi vien da ri-dere (kom., It., '82) 17.15 Rubrika: Geo-Magazine 2012 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Nan.: Law & Order 23.25 Nočni in deželni dnevnik 0.05 Film: La piscina (dram., Fr., '68, r. J. Deray) u Rete 4 6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Piu forte ragazzi 8.40 Nan.: The Sentinel 9.50 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Pacific Blue 12.55 Nan.: Di-stretto di polizia 4 13.50 Film: Poirot - Fi-lastrocca per un omicidio (krim., VB, '95, r. A. Grieve) 16.05 Nad.: My Life 16.40 Film: Il ritorno di Ringo (vestern, It./Šp., '65, r. D. Tessari) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: Siska 21.10 Film: Fantozzi (kom., It., '75, r. L. Salce, i. P. La 7 7.00 Aktualno: Omnibus Estate 2012 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: In Onda (pon.) 10.35 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 11.30 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 12.30 18.00 Variete: I menù di Benedetta (pon.) 13.30 Dnevnik 14.10 Film: Milady - I quattro moschettieri (pust., Šp., '74, r. R. Lester) 16.10 Nan.: Il commissario Cordier 18.55 Igra: Cuochi e fiamme 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.10 Film: In-dagine su un cittadino al di sopra di ogni so-spetto (dram., It., '70, r. E. Petri, i. G. M. Volonté, F. Bolkan) 23.25 Aktualno: La valigia dei sogni 0.05 Nan.: N.Y.P.D. - New York Police Department ^ Tele 4 vi - 2012 19.30 Dnevnik 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.55 Film: Cowboy (vestern, ZDA, '58, r. D. Daves, i. G. Ford, J. Lemmon) 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: La ragazza di campagna (dram., ZDA, '54, r. G. Seaton, i. G. Kelly, B. Crosby) (t Slovenija 1 6.45 22.50 Poletna scena 7.20 Odmevi (pon.) 8.0015.40, 18.30 Risanke 9.15 Nan.: Ribič Pepe 9.35 Pravljice iz lutkarjevega vozička: O čevljarskem zdravniku 10.00 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.45 Dok. film: Vodja (pon.) 11.00 Nan.: Potplatopis 11.20 Poučno-razv. nan.: Taborniki in skavti 11.35 Nan.: Nenavadne in prismuknjene živali 11.40 Nan.: Pustolovščine (pon.) 12.10 Prava ideja! (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.35 Dok. serija: Zahodna civilizacija - se ji bliža konec? (pon.) 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 16.05 Lutk. odd.: Studio Kriškraš - Vse je enkrat prvič (pon.) 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 17.45 Eko utrinki 17.55 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Švedski film: Princeska 21.30 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.25 Panoptikum: Vsi govorijo o nogometu (pon.) (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 8.55 Igralci brez maske -Ljerka Belak (pon.) 9.55 Igralci tudi pojejo (pon.) 10.15 Olimpijske igre (T Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik 6.35 Primorska kronika 7.35 11.45, 20.00, 22.30 Aktualno 8.2019.25, 21.30 Beseda volivcev 9.20 Žarišče 10.35 17.50, 19.30, 21.45, 23.10 Kronika 12.10 Slovenija in Evropa 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 15.30 Poročila Tvs117.25 Poročila ob Petih 19.00 Tv Dnevnik - z znakovnim jezikom 19.40 Slovenska kronika 20.40 Na tretjem... 23.20 Odmevi (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 SMS - glasbena oddaja 15.2018.00 Dok. odd.: City Folk 15.50 Avtomobilizem 16.00 Olimpijske igre London 2012 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Olimpijske igre London 2012: atletika, neposredni prenos 22.30 Fens 23.00 Primorska kronika 23.20 Na obisku 23.50 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 8.35 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 Naš čas 10.00-16.00 Novice in Videostrani 10.05 Odbojka - Salonit Anhovo sezona 2011/12 - 5 17.30 Vaš krog 18.00 Žogarija v Celovcu 18.30 Naš čas 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, Kultura in napovedujemo 20.00 Svet, ujet v digitalno 20.45 Praznik občine Vipava 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Odbojka - Salonit Anhovo sezona 2011/12 - 6, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.3512.45 Dok.: Borgo Italia 8.0014.05 Dok.: Piccola grande Italia 11.30 Dok.: Il delta del Po 12.00 20.10 Aktualno: Salus Tv 12.15 19.55 Aktualno: Musa Tv 12.20 20.25 Tg Agenparl 12.30 16.00, 22.40 Rotocalco Adnkronos 13.10 Aktualno: 20 minuti... 13.30 16.30 Dnevnik 14.00 Today we eat Sicilian 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Dai nostri archi- 6.25 8.40, 10.10, 11.35 Tv prodaja 6.5517.45 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.45 15.40 Nad.: Zakon brez ljubezni 8.55 Sinhronizi-rane ris. serije 10.4014.45 Nad.: Brezno ljubezni 12.05 16.40, 17.10 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 13.30 Nan.: Zvezda na sodišču 14.20 Nan.: Dobra mačka 17.00 24UR popoldne 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.50 23.25 Misli zdravo 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR 20.00 Film: Čaka te pošta (rom., ZDA, '98 r. N. Ephron, i. T. Hanks, M. Ryan) 22.10 24UR zvečer 22.30 Nan.: Kralji bega 23.30 Nan.: Monk 0.20 Nan.: Enajsta ura Kanal A posnetki z interneta (zab. serija) 12.35 Tv prodaja 13.05 Nan.: Will in Grace 13.35 17.10 Na kraju zločina - Miami (nan.) 14.30 Film: Gangster na Aljaski (dram., ZDA, '95) 18.00 Svet 18.45 Volan 19.10 Nan.: Šerifova pravica 20.00 Film: V peklu Los Angelesa (akc., ZDA, '02, r. J. Seale, i. M. Dacascos, M. Rolston) 21.40 Film: Midnight in the garden of good and evil (krim., ZDA, '97) 0.25 Film: Pustolovščine super vohuna (akc., ZDA, '05) 7.00 Svet (pon.) 7.45 Risane serije 9.55 16.10 Top Gear 10.55 Astro Tv 12.15 Naj RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Alenka Flo-renin in Marko Sancin; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Posameznik in družba - Pogovori z dr. Martino Flego; 12.15 Glasbeni gost - Dare Kaurič; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val - V studiu Tjaša Dornik in Danijel Malalan; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Ivo Andric: Most na Drini - 41. nad.; 18.00 Portret Bojana Adamiča; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.30 Poročila; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska: Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Poletne Olim-pijade v Londonu; 11.00 Poletna pesem in pol; 11.30 Pastirske igre v Senožečah; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.15 Poletne Olimpijade v Londonu; 19.00 Večerni dnevnik in kronika; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Od glave do rapa; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.15 Jutranji dnevnik - Olimpijade; 8.00 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Včeraj in danes; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33 Anteprima classifica; 11.00-12.00 Olimpijade; 12.30 Dogodki dneva - Olimpijade; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35, 18.00-19.00 Glasbena lestvica; 14.00, 21.00 Pillole esti-ve di cultura; 14.35, 22.00 My radio; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 E ...state freschi; 19.00 La Via Franci-gena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 21.30 Proza; 23.00 In orbita summer edition; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Spored; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00-0.00 Olimpijski val, studio Ljubljana - London, 13.dan; 10.05, 17.45 Olimpijski naval, pregled; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 To so moje igre; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Hyde Park; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Čaj za dva; 18.50 Spored; 19.00 Dnevnik; 22.00 Novice; 22.30 Olimpijski naval, pregled; 23.00 Mnogo hrupa za nič, impresija. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip (pon.); 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banc-hetto musicale; 19.00 Allegro ma non trop-po; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 9. avgusta 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla vremenska slika DUBLIN o' 8/18 A AMSTERDAM LONDON O O la/lo 15/20 ' " 14/19 JN O ^ K0BENHAVN 14/21 O _ MOSKVA O KIJEV 19/38 O PARIZ 11/23 OBRUSELJ 11/20 MILAN O 18/30 DUNAJ 18/25 O LJUBLJANA 0 15/28 LIZBONA O 18/33 ^ioSOV MADRID O 19/33 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. r V deželo pritekajo v visokih legah severozahodni tokovi, ki bodo v sredo nekoliko bolj nestanovitni, medtem ko nas bodo v spodnjih plasteh še vedno dosegali precej suhi severovzhodni tokovi. BEOGRAD o 21/33 SKOPJE O 21/41 v • V Nad zahodno Evropo in Alpami je območje visokega zračnega tlaka. Nad naše kraje bo v višinah pritekal prehodno nekoliko bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 20.22 Dolžina dneva 14.24 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 23.35 in zatone ob 13.51 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo sprva ugoden. V severni polovici države bodo občutljivi ljudje popoldne imeli manjše vremensko pogojene težave. Moteno bo spanje v noči. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 26,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 16.55 najvišje 22 cm. Jutri: ob 1.39 najnižje -31 cm, ob 9.21 najvišje 11 cm, ob 13.05 najnižje 8 cm, ob 18.37 najvišje 22 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........24 2000 m ..........10 1000 m ..........18 2500 m............7 1500 m ..........13 2864 m............5 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v visokogorju 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona a a éi o GRADEC 16/24 CELOVEC O 11/18 TOLMEČ O 11/22 TRBIŽ O 10/21 o 12/19 KRANJSKA G. ¿J O TRŽIČ 15/23 O KRANJ O 14/21 S. GRADEC CELJE 16/25 O MARIBOR 016/24 PTUJ O M. SOBOTA O 17/27 X¡,/V VIDEM O i^s 18/31 O PORDENON 19/30 ,¿5 21/31 ČEDAD O 19/30^^ 0 ( LJUBLJANA r,ORirA rt O N. GORICA 16/25 N. MESTO 16/27 GORICA O 20/28 POSTOJNA O 20/28 O 16/24 Č ---- ¿5" -V5™ o ^ PORTOROŽ O -------^ CRNOMELJ 22/32 UMAr REKA 20/30 UMAG OPATIJA , ZAGREB 19/29 O , PAZIN O É NAPOVED ZA DANES V gorskem svetu bo spremenljivo oblačno z možnostjo neviht zlasti v popoldanskih urah, po nižinah in ob obali pa bo povečini pretežno jasno, proti večeru bo možna kakšna krajevna nevihta. Zjutraj bo ob obali in po vzhodnih predelih pihala močna burja, ki pa bo čez dan oslabela. Pretežno jasno bo, predvsem v severni in severovzhodni Sloveniji pa bo občasno več oblačnosti. Tam bodo nastale tudi posamezne plohe ali nevihte. Pihal bo vzhodni do severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, v krajih z burjo okoli 20, najvišje dnevne od 23 do 28, na Primorskem do 31 stopinj C. TOLMEČ O 9/20 V—M, VIDEM O i^f 17/30 O PORDENON 18/29 TRBIŽ O 8/19 o 10/20 KRANJSKA G. CELOVEC O 12/21 O TRŽIČ 14/22 O GRADEC 13/22 o 13/19 S. GRADEC CELJE 14/23 O/An MARIBOR 014/22 PTUJ O M. SOBOTA O 16/23 ČEDAD O 18/29 O LJUBLJANA 15/24 POSTOJNA O 15/23 KOČEVJE REKA 20/28 N. MESTO 15/23 O ZAGREB 18/26 O Zjutraj bo po vseh območjih povečini jasno, ob obali in po vzhodnih predelih bo pihala zmerna burja; čez dan bo v gorah pretežno jasno do spremenljivo z možnostjo kakšne krajevne nevihte na severu Karnije, proti večeru pa spremenljivo tudi po nižinah, medtem ko bo ob obali še vedno ^jasno ali pretežno jasno, pihal bo burin. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo na Primorskem pretežno jasno s šibko burjo. Drugod bo dopoldne sončno, popoldne pa bo nastajala kopa-sta oblačnost in tu in tam ni izključena kakšna kratkotrajna ploha. Še nekoliko hladneje bo. ^ Terme Zreče | Rogla Cena (na osebo na dan v dvoposteljni sobi): VILE TERME ZREČE**** 46,00 € HOTEL VITAL**** 57,00 € Minimalna doba bivanja 3 dni/ 2 noči. 39,00 € 47,00 € Program vključuje: polpenzion, kopanje v termalnih bazenih, lx obisk Savna vasi, pohod na Lovrenška jezera (julij, avgust), spust po Zlodejevem (lx v času bivanja za otroke), animacijo štirih letnih časov, večerne urice ob zvokih glasbe (četrtek, petek, sobota) DOBRODOŠLI OTROCI: en otrok do 12. let, v sobi z dvema odraslima osebama, biva gratis, otroški pavšal za drugega otroka (do 12 leta): 15,00 €/ dan GORSKI ODDIH na Rogli Cena (za 3 dni v dvoposteljni sobi): HOTEL BRINJE, BGW ROGLA*** HOTEL ROGLA*** HOTEL PLANJA**** do 25.11. 2012 1. oseba 148,00 € 180,00 € 210,00 € 2. oseba 74,00 € 90,00 € 105,00 € Program vključuje: 3x polpenzion, lahko kosilo, neomejeno kopanje na Rogli, lx kopanje v Termah Zreče, lx obisk savne na Rogli, otroške igrarije z Zlodejem (po programu), lx pohod do Lovrenških jezer s pohorsko malico iz nahrbtnika (po programu) DARILO: WELLNESS VOUCHER v vrednosti 20,00 € programe Sprostitev & Relax, Ostanimo fit ali Rogla je cool Ostali pogoji na www.terme-zrece.eu in www.rogla.eu. Info: +386 3 75 76 149, www.terme-zrece.eu NEURJA - Evakuirali 1,8 milijona ljudi Tajfun Haikui dosegel vzhodno obalo Kitajske ŠANGHAI - Tajfun Haikui je včeraj zjutraj dosegel vzhodno kitajsko obalo, zaradi česar so oblasti evakuirale okoli 1,8 milijona prebivalcev. V provinci Zhejiang je okoli 400.000 gospodinjstev ostalo brez elektrike, medtem ko iz Šanghaja poročajo o prvih smrtnih žrtvah. Tajfun Haikui je ob prihodu na vzhodno Kitajsko obalo prinesel s seboj močan veter, ki je pihal s hitrostjo do 150 kilometrov na uro, in do pet metrov visoke valove. Na območju južno od mesta Ningbo je že nekoliko oslabel, še vedno pa veter piha do 137 kilometrov na uro. Smrtnih žrtev v provinci Zhejiang tajfun za zdaj ni zahteval, poročajo pa o prvih ocenah gospodarske škode, ki naj bi znašala okoli 800 milijonov dolarjev, vključno s škodo v kmetijstvu (na posnetku Ansa). Na območju Šanghaja pa sta umrli dve osebi, ko so ju zadele padajoče ruševine. Oblasti v Šanghaju so sicer zaradi prihoda tajfuna izdale opozorilo in prebivalcem svetovale, naj raje ostanejo doma. Zaradi nevarnosti tajfuna so evakuirali okoli 374.000 ljudi. Prav tako so zaprli posamezna gradbišča in parke, začasno so ustavili letalski in železniški promet. Haikui je po Saoli in Damreyu tretji tajfun, ki je v zadnjem tednu prizadel Kitajsko, pri čemer je umrlo skupno najmanj 25 ljudi. Na Filipinih pa se po močnem deževju v minulih dneh še vedno borijo z uničujočimi poplavami, ki so na območju Manile in v okoliških provincah po zadnjih podatkih zahtevale 21 življenj, okoli 800.000 ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove. ZDA - Svet filma Jennifer Lopez toži svojega bivšega voznika LOS ANGELES - Ameriška pevka in igralka Jennifer Lopez je v torek zaradi izsiljevanja vložila tožbo proti nekdanjemu vozniku Ha-kobu Manoukianu. Zvezdnica zahteva 20 milijonov dolarjev odškodnine, ker ji je voznik grozil z razkritjem osebnih skrivnosti, če mu ne bo plačala 2,8 milijona dolarjev. Lopezova je tako odgovorila na tožbo, ki jo je vložil Hakob Ma-noukian, ker naj bi bil prisiljen v odpoved službe, potem ko se je javno sporekel z njenim managerjem Bennyjem Medino, navaja spletni portal TMZ.