Torej razredni boj! Z oljkino vejco miru in sprave so ho-' dili po deželi pa klicali naprednjake in klerikalce ter vse one, ki nočejo biti ne eno ne drugo, v nov tabor, v tabor sloge, kjer naj si podamo vsi roke ter delamo skupno v blagor našega ljudstva. Strašno lepo, samo izvedljivo ni. Poleg takih klicev je zadonel drugi klic: Kmet, vstani ter pokaži, da si \u. JProč z »liberalci«, proč s klerikalci, kmet je tu, kmet naj ukaže. Mislili so, da kar vsi kmetje poskočijo od veselja ter zapustijo napredno in klerikalno stranko pa vstopijo v tako-zvano »kmečko stranko«. Tudi to se ni hotelo zgoditi; ostali so še naprednjaki in klerikalci. Škodoval pa je ta klic napredni stranki; da.' so se oslepiti nekateri, da »Kmečka stranka« vzame klerikalcem kmeta iz rok ter ga presadi na napredno polje, kar se pa ni zgodilo. Nekateri so mislili dobro pa so se varali; drugi so klepetali sedaj to sedaj ono iz namenov, ki niso prav nič taki, da bi mogli koristiti kmetu. Bilo je polno lovcev na mandate, takih, ki bi res hoteli dobro kmetu, pa presneto malo ali pa nič. Nič jim ni šlo prav izpod rok. Če bi ne bila lani tako previdno nastopila napredna stranka ter vodila v glavnem volitev, bi bili ti ljudje likvidirali že lani. Tako pa so postali ošabni in še bolj prepirljivi kakor so bili dotle. Vejica miru in sprave je kaj zgodaj usahnila in nastal je prepir, ravs in kavs, ki se trdno drži te takozvane »Kmečke stranke«. Ošabnost pride pred padcem. Zgodilo se je tudi to. Kar razočarani so bili, kako da niso mogli z novimi zdraž-bami v deželi pritegniti nase kar vsega kmečkega ljudstva. Obupani sami niso vedeli, kaj so, kaj hočejo. Sedaj hočejo biti razredna stanovska stranka. Torej k m e č k a strank a, obstoječa iz samih k metov! Potemtakem: proč z učitelji iz stranke, proč /. vsemi drugimi, ki niso kmetje pa so se stulili v stranko! Mermolja hoče čisto kmečko stranko. Po »Kmečkem glasu« Dečko, še en vrček!... §uy de lanpassant. — Prevel Pastuškin. Jose-ju Mana de Heivdia. Zakaj sem vstopil oni večer v ono pivovarno? Jaz ne vem. Bilo je mrzlo. Broben dež je pršil kakor vodni prah, ovijal plinove svetilke s prozorno meglo in kjer je segel iznad lin nad vrati svetloben trak na cesto, se je zableščal mokri tlak, se je zasvetilo blato in umazani čevlji mimoidočih ljudij. Namenil se nisem nikamor, lzpre-liajal sem se nekoliko po kosilu. Premeril sem Credit Lyonnais, ulico Vivienne in še nekaj drugih ulic. Kar opazim veliko, napol že polno pivovarno. Vstopil sem, ne da bi ravno vedel zakaj. Žejen nisem bil. S hitrim pogledom sem -'¦ poiskal mesto, kjer bi ne bil preveč na :c-i'em, in sem sedel tik človeka, ki se rrn ,t~ videl •star in ki je kadil glinasto, kakor oglje črno pipo za dva beliča. Šest ali osem podstavkov za kozarec, naloženih na mizi pred njim, je pričalo, koliko vrčkov je že izpraznil. Nisem; st dalje zanimal za •svojega soseda. Z enim pogledom sem spoznal v njem vrčkarja, enega izmed pišejo .o stanovski stranki, razredni stranki, tako, da mora vsak urneti, da mora tvoriti to stranko le kmet — ali kako pa delajo zunaj po deželi? Iščejo ljudi za svoje »odbore« in v te vtikajo učitelje, obrtnike, kakega dohtarja, in pa par kmetov. Ha! Kaka razredna stranka je to? To so šalobarde ne pa resni ljudje, to so za-peljivci ljudstva, ki ga hočejo spraviti na neko negotovo pot, ki vodi le v pogubo. Šalobarde Mermoljevega kova napovedujejo razredni boj. Članek »Stanovska stranka« v zadnji številki »Kmečkega glasa« ni nič drugega kot nesramno hujskanje kmetskega ljudstva na druge stanove., zunaj pa lovijo v s e, naj pripada temu ali onemu stanu, samo da bi drl za »agrarnimi« sleparji! Vse stanove hočejo podvreči kmečkemu stanu pa pišejo, da so samo stanovska stranka. Sedaj pa vprašamo: a 1 i b o r e s d o-b r o z a našega k m e t a, a k o se p o-s t a v i v boj proti vse m drugi ni s taiiovo m, a k o bo gledal v v s a-k e m dr u g e m stanu svoj cga sovražnika? Mi sodimo, da je položaj kmeta tak, da bi ga tako stališče lahko spravilo v še slabše stanje, v kakoršnem se sedaj nahaja. V razrednem boju more nastati le škoda na eno in drugo stran, največ škode pa bi brez dvoma imel kmet sam. Kmet je potreben pomoči od strani mož, ki ne pripadajo kmetskemu stanu, ki pa vendar umejo težavni položaj kmeta ter mu res hočejo pomagati, ker je kmet pač glavni del našega ljudstva. Da je tu potrebna pomoč tudi kmeta samega, to se razume samo po sebi. Torej ne v hujskanju kmečkega stanu na druge stanove, ampak v pomoči pripadnikov drugih stanov in delu kmečkega stanu leži rešitev kmečkega vprašanja. Nevarni škodljivci kmečkega ljudstva so torej ljudje, ki ga zapeljujejo v razredni boj, ki vstvarjajo razdore med stanovi ter onemogočujejo vedno bolj pozitivno delo za dobrobit našega ljudstva. Taka stremljenja vedejo v nevarno čase najhujših sporov, strašanskih zdražbarij in prepirov — odmikajo pa v stran delo za naše ljudstvo. P o t a k i poti se ne pride nikdar do ob-sevnega in koristnega gospodarskega dela za naše kmečko ljudstvo! Zato pa svarimo ponovno pred nevarnim zapeljevanjem našega kmečkega ljudstva na opolzka pota razrednega boja. onih stalnih pivovarniških gostov, ki pridejo zjutraj, ko se pivnica odpre, in odi-idejo zvečer, ko se zapre. Bil je umazan, plešast na temenu, dočim so mu padali dolgi, bujni siv kasti lasje celo doli na rob suknje. Preširoka obleka, zdelo se je, da je bila narejena ob času, ko je imel še tiebuh. Uganiti je bilo, da mu Jilače niso nič držale in da ta človek ni mogel napraviti deset korakov, ne da bi si popravljal in pridržaval to obleko, ki se mu je tako slabo podajala. Ali je imel telovnik? Sama misel na njegove čevlje in na to, kar so skrivali v sebi, me je že strašila. Razcefrani manšeti so bili ob robu popoW noma črni kakor nohti. Ko sem sčdel kraj njega, me je ogovoril z mirnim glasom: »Kako se kaj imaš?« Okrenil sem se sunkoma k njemu in ga meril z očmi. »Ti me ne poznaš več?« je povzel. — Ne. , —- Des Barrets.« Bil sem presenečen. To je bil torej grof Jean des Barrets, moj stari prijatelj z gimnazije. Stisnil sem mu roko in sem bil tako začudi \ da sprva nisem našel besede. DOPISI. Iz ajdovskega okraja. Iz Lokavca. — Te dni sem se mudil po opravilu na Dolu. Tam sem slišal kar neverjetne reči, kako šikanira nune iz Ot-lice uboge ljudi, posebno še, če sluti, da bi kdo utegnil voliti napredno. Pred par dnevi je napadel neko žensko, ki menda prav rada donaša prav obilnih doneskov za cerkev in za nunčeve prigrizke; — rekel jej je, da je izgojila sina — »ki voli s hudiče m.« — Ta nune je menda istega kalibra, kakor pikasti Štrancar, sovogledi Kosec. Ljudje so mi pravili, da je naročal pred volitvami naj gredo volit »s Kristusom« in ne brez njega. ToraJ na Gori hodijo volit s Kristusom ! — To so klerikalci. — Oni pa, ki volijo napredno, hodijo na volišče s hudi-iem. — Ali ste culi? — Toraj je šel duhoven dr. Gregorčič volit s hudičem, ker ie volil laške liberalce. Kako mrcvari in terorizira ta gorski tamoŠTije Hudi, hočem v prihodnje pojas,-mti. ', „ : Iz kanalskega okraja. Iz Zapotoka. — V našem kraju, ne daleč od italijanske meje, smo si ustanovili izobraževalno društvo Citati časopise, gojite petje, to je bila že davno naša želja, ki se nam je slednjič vendar le izpolnila. Toda kakor hitro smo postali dru-štveniki, nam je nastal že nasprotnik v osebi našega dušenega pastirja. Pravi, da smo farizeji. Torej zato, da uporabimo čas ob nedeljah po maši ob 7. uri zjutraj naprej s tem, da beremo časopise, da se Nakonci sem spravil iz sebe: »In ti, kako se imaš kaj ti?« Odvrnil je mirno: »Jaz? — Tako pač.« A Obmolknil je. Hotel sem biti ljubezniv, iskal sem frazo: »In... kaj delaš sedaj?« Odgovoril je resignirano: »Saj vidiš.« Čutil sem, kako sem zardel. Silil sem vanj: »Dan za dnem tako?« r. Puhnil je v zrak gost oblak dima in jGufekel: *>Vsak dan ista komedija.« Potrkal je po mramorni mizi z beličem, ki ga je nekoliko podrsal, in za-klifcal: »Dečko, dva vrčka!« Oddaljen glas je ponovil: »Dva vrčka po štiri!«' . Drug, še bolj oddaljen, glas se je zaslišal ostro in vreščeče: »Tukaj!« Nato se je prikazal človek z belim predpasnikom in je prinesel dva vrčka, iz katerih je izlil v naglici nekaj rumenih kapljic po peščenih tleh. Des Barrets je izpraznil svoj kozarec na dušek in ga postavil na mizo, dočim je oblizoval pene, ki so mu ostale-na brkih. Nato je vprašal: »In kaj je novega?« Za resnico, nič novega mu nisem imel povedati. Brbljal sem: »Nič, tifmoj stari. Jaz trgujem.« urimo v petju, kar je pokazala že ena naša dobro uspela veselica, zato smo farizeji, ki napravijo bolje, da ne pridejo v cerkev, ampak da ostanejo zunaj cerkve. Našemu gospodu bi gotovo bilo bolj všeč, ako bi zapravljali svoj čas po gostilnah, pri kartah, samo da bi ostali neizobraženi. Toda ne, potrebo novega društva smo uvideli sami in delali bomo tudi z vsemi svojimi močmi, da bo uspevalo. Pokazati hočemo, kaj znajo »farizeji«. Toliko za danes, o priliki, g. urednik, pa Še kaj. (Prosimo!) Družba sv. Cirila in Metoda. Za družbo sv. C. In M. je nabral g. Mercina v Solkanu pri zajčji večerji K 4'50. Za družbo sv. Cirila in Metoda K 2\)4 polovico Čistega, dobička od predstave hvr. gledal, igralcev iz Zagreba, v Čr-ničah. (Po g. Fr. Basa, naduč. v Črničah). Družba sv. Cirila in Metoda ima v zalogi božične in novoletne razglednice. Rodoljubi segajte po njih! Dosedaj smo prejeli še malo naročil. Posnemajte vrle brate Čehe, ki so.pokupili že v mesecu novembru 120.000 razglednic v prid Češke obrambne šolske družbe! V korist družbi sv. Cirila in Metodi prodaja trgovec Pavel Magdič v Ljubljani umetniško izdelane fine narodne znale e z monogramom D. sv. C. i. M. Ti znaki se nosijo lahko kot igle na kravati, za-gumbnice, kot gumbi za zapestnice, priveski k verižicam, kot broške za dame. Znaki se priporočajo za božična in novoletna darila. Slavne podružnice družbe sv. Cirila in Metoda se uljudno prosijo, da blagovolijo prispevke še koncem tega meseca glavni družbi poslati, to pa radi tega, da se more pravočasno letni račun zaključiti. Prosim::)! Imouitejši Slooeiici, pristop k obrambnemu skladu družbe so. C in m. bodi Dam sveta dolžnost! Spregovoril je s svojim vedno enakim glasom: »In"... to te veseli? — Ne; a kaj hočeš? Treba se je pač pečati s čim! — Čemu? No... da imaš kako opravilo. — A čemu ti je to? Jaz vsaj se ne pečam z ničemer, kakor vidiš, nikoli z ničemer. Če človek nima beličev, ga razumem, ako se poprime dela. A če imaš toliko, da lahko živiš, je to brez koristi. Čemu bi tudi delal? Ali delaš ti zase ali za druge? Če delaš zase, te to veseli, bodi; če delaš za druge, si popoten tepec« Nato je položil pipo na mramornato ploščo in je zaklical znova: »Dečko, še en vrček!« — »Če govorim,« je povzel, »postanem žejen. Nisem vajen. Da, jaz ne delam nič, naj se suče svet, kakor hoče — jaz se samo staram. Ko bom umiral, se ne bom cmeril po ničemer. Drugih spominov razven na to-le pivnico ne bom imel. Ne žene, ne otrok, ne skrbij, ne žalosti -- nič. Bolje tako.« Izpraznil je vrček, ki se je prikazal pred njim, obliznil si je ustnice z jezikom in je vzel zopet svojo pipo. Gledal sem ga začudeno. In sem ga vprašal: »Toda vedno nisi bil tak?« Št. 143 Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek In soboto ob i. uri popoldne ter stane po poŠti preje-matis ali v Gorici na doni pošiljana: vse leto , . . . . , . •. . 15 K ¦ "/. «....., . . . 10 „ ,> .......... 5„ _ Posamične številke stanejo 10 vin. i " " ,,S0C^ta«"flMle4»i^kr^ne, pjjjSg?^f^tS^T^ Rt« „Kažipot po Goriškem in GradišCanskem" in dvakrat v letu , Vozni red železnic, parniko? in poštnih zvez.". Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici , Štev. 7 1. nadstr. v „©o-iški Tiskarni" A.' Gabršček., , Na naročila brez dojoslane naroCnine se ne oziramo. Oglasi* in poslanice se računijo po Petit-vrstah 5e ¦ fskano 14:i?.t O v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. -Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXXIX. Uredništvo 3e nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v Gotici v I. uadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8, do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in prasnikih od 9. do 12. dopoludne. TJ p r a v ji i 91 v o se izhaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in .oglase je plačati loco Gorica, Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravništvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soce" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60. „Soca" in „Primorča«' se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah:, J. Afri5,. Gledališka ul.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat. Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen, Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Hova"ski. na GorišSeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tefeza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stoli trg 2; Jos- Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagiia, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni LavrenJjfi na trgu della Caserma. Odgovorni urednik m izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — T«l«fon it. 83. ¦— „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Domače vesti. Kdo bo kandidat napredne stranke ža dopolnilno volitev, ne moremo še danes povedati. Upamo pa,.da proglasimo ime kandidata še' tekom tega tedna. Pričakujemo, da pojdejo volit našega kandidata vsi dobromisleči. volilci, kajti mi hočemo dati ljudstvu.dobrega zastopnika v deželnem zboru. Farovži imajo že dosti poslancev, zato naj dobi ljudstvo še enega! Narodno-napredna stranka na Štajerskem. — Jutri bo v Celju shod narodno-napredne stranke, na katerem bo prvič proglašen celoten program in ustanovljena napredna organizacija po uzorcu na Goriškem in Kranjskem. Na shod prideta ttidi predsednika kranjske in goriške; n.-n. stranke gospoda državni poslanec Ivan H r ib a r in deželni poslanec A. Oabršček. — Želimo štajerskim rodoljubom obilo uspeha! Dva koncerta. — V soboto in nedeljo sta se vršila v Trgovskem Domu napo-, vedana koncerta »Pevskega in glasbenega ¦društva«. Zanimiv vspored, pred vsem pa ime Ohdričkovo je privabilo občinstva oba večera toliko, kolikor ga navadno ni pri koncertih. Bilo je več odlične gospode, nekaj drugorodeev, z dežele je bila tudi lepa udeležba, nekaj častnikov, dijakov itd. Lep pogled po napolnjeni dvorani! V soboto je pelo društvo Forsterjevo »Kitico«, mešan zbor ter Michlovo novo skladbo »Sokratova smrt«, balada za moški zbor. Zbora, mešan kakor moški zbor sam, sta pokazala veliko vežbo in ^gur-nost; zato pa občinstvo tudi ni šteui;o z zasluženo pohvalo. Vsa radovednost je bila osredotočena na Michlovo skladbo »Sokratova smrt«. O. Michl je nam podal že nekaj skladeb, ki so dobile priznanje pri strokovnjakih; nova skladba je pokazala, kako napreduje. Napravila je najugodnejši utis. Vmes rned petjem sta nastopila Ondriček in Famera. Kaj naj rečemo o Ondričku? Umetnik je po božji milosti, ki zna ubrati gosli ter izvabiti iz njih glasove, ki prijajo ušesu ter segajo v dušo. Gosli navadno niso priljubljen inštrument, ali umetnik zna, svirati na nje tako, da se ti omilijo ter bi jih poslušal in poslušal. Ondričkovo igranje je pristopno tudi onim, ki sicer niso dovzetni za glasbo, kar pač kaže pravega umetnika: ne le dajati duševne hrane nekaternikom, marveč nuditi jo kolikor mogoče širšemu r občinstvu. Kako pridobivamo je donela po dvorani »Arija«. Občinstvo je z navdušenjem pozdravilo Ondrička ter mu ploskalo ob vsaki točki; kakor je tudi drugega umetnika pozdravilo z veseljem, to je Farne r o. Spremljal je mojstra Ondrička na klavirju ter igral Brahmsovo Scherzo-es-mol z njemu lastno točnostjo. V nedeljo je pelo društvo zopet dve pesmi: »Pesem"na morju«, Smetanovo, moški zlj6*vjfer .Pirnatovo »Žalost«. Ugajala je izredno-prva; O vseh teh pevskih točkah je "bilo v '»Soči« Že povedano, kar se tiče Uglasbe; torej ni treba ponavljati; Zbora sta pela lepo, precizno, všeč je bil zlasti mešan zbor. Nastopil je mojster Ondriček ter šviral čarobno, kakor prejšnji večer. Famera je žel za svoja izvajanja obilo priznanja; obema je občinstvo razgreto plo- skalo. Posebno je prijal »Raj čarovnic«. »Češka umetnika sta dobila vsak lep venec. — Oba koncerta sta pokazala, kako lepo vrši Pevsko in glasbeno društvo svojo nalogo ter kake veljave je za društvo koncertni vodja g. Michl. Vsem sodelo-valcem in - sodelovalkam gre velika zahvala za obilni trud in za lepi uspeh. Želimo pa tudi, da bi bili odslej vsi koncerti Pevskega in glasbenega društva tako dobro obiskani kakor ta dva. Nova pridobitev poslanca Štreklja za kmeta. — Gospod poslanec A. Štrekelj je prosil za Podčavenske občine pri c. kr. poljedelskem ministerstvu dobavo drvi (odpadkov) po znižani ceni v Trnovskem gozdu. Te dni je izšel odlok c. kr. gozd. os-krbništva na Dolu, vsled katerega je naznanjen sklep c. kr. poljedelskega mini-sterstva, da bodo dobivale imenovane občine par dnij v tednu, ki se v to določijo — in sicer celo leto — odpadke, drvi za l krono na leto. To je pač lepa "pridobitev irt hvaležne morajo biti občine gospodu poslancu ža njo. »Agrarni« kandidat za deželni zbor. — Z velikim bobnom je klical Mrmolja v Gorico vse, kar leze in gre; češ, ha trg sv. Andreja mora priti »agrarcev«, da bo kar mrgolelo po Gorici. Bilo pa je bore malo ljudij, še sto jih ni bilo in med temi naprednjaki menda v večini. Mrmolja je bobnal, da samo »agrarci« imajo pristop k zborovanju, pa če bi še bil držal tega, bi bila velika mizerija; zato je bil vesel, da je prišlo gledat Mrmoljevo »kome.djj^)« na Starem trgu tudi več drugih. V glavnem jim je šlo za to, da postavijo kandidata. In res so ga postavili, namreč tistega, ki je najbolj hrepenel po kandidaturi. Nekaj časa so šalobardili, da bodo kandidirali Abrama iz Tupelč, ali na trgu sv. Andreja so kupili novega kandidata. T a j e t o m a j s k i župan Vran, znan intrigant in jeden glavnih širiteljev najgrše gonje proti državnemu poslancu Al. Štreklju. Vran je tekal za »agrar-stvorn« samo radi tega, da je postal kandidat. Pri Sv. Luciji so ga vlekli, da naj kandidira on, ko ima toliko »titelnov«; mož se je držal resno pa pravil, da bi že, pa da nima časa in kandidiral bi, če bi vedel, da propade. Ta želja se mu najbrže uresniči. — Razsodni volilci brez dvoma ne bodo volili Vrana, že zategadel ne, ker j e m e d onimi h u j s k a č i; k i s o pomagali klerikalcem do zmage n a K r a s u! Takega moža naj bi volili za poslanca?! Tak naj se skrije in sram naj ga bo zbog pokazane nemožatosti, ne pa da nastopi kot kandidat! Zbirali so »agrarci« tudi predsednika in podpredsednike. Predsednik je Mrmolja, na strani pa naj mu stojijo: župan iz St. Ferjana Klanjšček, Mrevlje iz Dorn-berga, Vran s Krasa in Rutar iz Zatolmina. Shodič je bil jako klavern, kar kaže, da zgublja tla takozvana kmečka stranka ter gine gotovo kakor trg sv. Andreja. Vran je proglašen za kandidata od kakih 40 oseb. Omenjamo še, da so izvestni braki lovili ljudi na shod pa so slabo naletali, ker so se jim ljudje smejali ter jim odgo- varjali, da ne gredo, da naj le sami opravijo novo neumnost »pri Zvezdi«. Kako Mermolja slepari javnost. — Pobahal se »e, da je on ustanovil okrajni odbor »kmečke« stranke v — Kobaridu. Bil je celo tako predrzen, daje objavil imena odbornikov v svojem jetrnem lističu. — Na to nam je sporočil novoizvoljeni tajnik tega odbora, da je izvedel za maločastno izvolitev šele iz Mermolje-vega lističa, pa jo odločno odklanja. Pravi, da je bil Mermolja res v Kobaridu, ali imel je shod .....na štiri oči s »kmetom« Juretičem.% onadva sta volila v odbor ___same odločne naprednjake, ne da bi jih bila poprej le poprašala. Možje se sedaj hudujejo nad toliko predrznostjo! — Pa je vrtojbenski policaj tako predrzen in tudi domišljav, češ, vse pojde za njim, ako le hoče koga sprejeti v svojo strančico, to vemo, — ali novo nam je, da naprednjak g. Juretič se toliko ponižuje in... sprejema vrtojbensko šalobardo v svojo hišo. Upamo, da bo znal opravičiti to nerodnost/ Trg sv. Andreja včeraj je privabil mnogo ljudij z raznih stranij dežele v mesto. Po ulicah je bilo živahno vrvenje, gostilne so bile polne; posebno živo je bilo na Travniku, kjer so prodajali s krikom razno blago. Okoli »komedij« se je kar gnetlo ljudstvo z dežele pa tudi radovednega meščanstva. Vreme je bilo še precej ugodno. Dasi je bilo obilo ljudstva, vendar se vidi, da nekdanjega trga sv. Andreja ni več; to je komaj polovica nekdanjega. Čez 10 let bo morda to čisto navaden se-manji dan. Lep Miklavžev večer je bil sinoči »pri Jelenu«. Nabralo se je občinstva, da je bilo vse zasedeno. Prišel je Miklavž s hu-dički, imel lep nagovor, razdelila so se darila. Svirala je vojaška godba; ves večer je bil jako animiran. V nedeljo je delil Miklavž darila otrokom pri Jelenu. Udeležba je bila velika. Oboje je priredil »Sokol«, za kar ga zahvaljujemo. Na sinočnem Miklavževem večeru ni mogel Miklavž oddati sledečih pošiljatev in sicer radi tega, ker niso bili prisotni sledeči naslovljene!: -Padana Zadel, Rožica Fiegel, Zalka Fiegel, Adolf Schaup, l Tončka Pavlin, dr. Gregorin, Milena Fa-ganelj (2 zavoja), Olga Zajec in Leučka Hvala. Zglasiti se je osebno v »Goriški tiskarni« A. Gabršček, kjer dobi vsak njemu namenjen dar. . Zrakoplovec Rusjan se je hotel včeraj popoldne ob 3.. spustiti v zrak na Velikih Rojah. Bilo je navzočega več občinstva, tudi častnikov, ki se posebno zanimajo za zrakoplov. Ali kmalu bi se bila zgodila velika nesreča. Aerbplan je bil postavljen navpično od Štandrežke strani proti Mi-renski cesti; od goriške strani je prišel voz in v vozu so bili 4 gospodje, ki so hoteli priti k aeroplanu. Aeroplan je začel delovati, šel ter se zasuknil, ker mu je "bil prišel vojaški omnibus na pot. Rusjan je zaokrenil na levo proti vozu, dva gospoda sta skočila z voza, dva ostala notri, ker ni bilo mogoče odpreti ne enih ne drugih vrat pri vozu. Če bi bil šel 2 m naprej bi bil zrakoplov zadel v voz in gotovo bi bil kedo mrtev. Tako pa je leseni rep zrakoplova šel čez voz, zadel pa — Pardon, vedno, že izza gimnazije. — To vendar ni življenje, dragi moj. To je grozno. Saj se moraš vendar s čim pečati, kaj ljubiti, morebiti imaš prijateljev. ._',;,....•.:¦_ — Ne. Opoldne vstanem. Pridem sem, zajtrkujem, izpijem nekaj vrčkov, čakam večera, pokosim in pijem zopet vrčke; krog poldruge ure zjutraj se vrnem, kajti tedaj zapro. To mi je še najbolj sitno. Od zadnjih desetih let sem jih prebil najmanj šest v svojem kotu ob tej-le mizici; in ostalo v svoji postelji, nikjer drugje. Včasih kramljam s stalnimi gosti. — Toda ko si prišel v Pariz, kaj si počel takoj od začetka? — Študiral sem pravo.., v kavarni Medici. — In pozneje? — Pozneje... sem obesil vse skupaj na klin in sem prišel sem. — Zakaj si ukrenil tako? — Kaj se hoče! Celo življenje vendar nisem mogel ostati v Latinskem okraju. Dijaki delajo preveč hrupa. Od tu se ne ganem več. Dečko, še en vrček!« Mislil sem, da se norčuje. »Prijatelj, bodi odkrit,« sem silil vanj,-»Tebe teži velika bol? Obup ljubezni, brez dvoma? Gotovo, ti si človek, ki ga je uničila nesreča. Koliko let šteješ?« — Triintrideset. A kažem jih najmanj petinštirideset. Pogledal sem mu natanko v obraz. Njegovo nagubano, zanemarjeno obličje se je zdelo kakor obličje starca. Vrh temena mu je migotalo nad kožo, ki je bila tako dvoumno gladka, nekaj dolgih las,; Imel je goste obrvi, košate brke in goštb j brado. Mahoma se mi je zazdelo — bogve zakaj —, da vidim pred seboj kadunjo, polno črnikaste vode, vode, ki je bila umita z njo njegova koža. »Zares,« sem odvrnil, »v obrazu kažeš starejši nego si v resnici. Gotovo te muči velika bolest.« Zatrjeval je: »Če ti pravim, da ne! Star sem videti zato, ker ne grem nikoli na zrak. Nič ne uničuje ljudi tako kakor posedanje po kavarnah.« Nisem mogel verjeti: »Gotovo si tudi užival? Kdor ni mnogo ljubil, ne morebiti tako plešast kakor ti.« Stresel je nalahko glavo, tako da se mu je hrbet osul z malimi, belimi luskini-cami, ki so mu padle izmed poslednjih las: »Ne, bil sem vedno pameten.« In dvignil je oči proti lestencu, ki nama je grel glavo: Če sem plešast, je kriv plin. Ta je velik sovražnik las. — Dečko, še en vrček! — Ti nisi žejen? — Ne, hvala. Zanimaš pa me v resnici. Kako dolgo te že ima ta malodušnost? To ni normalno, to ni naravno. V tem mora tičati kaj drugega. — Da, to sega nazaj v moja otroška leta. Ko sem bil še majhen, me je zadel nekoč udarec, ki je postal usodepoln za celo moje življenje. — Kaj pač? ~ Ti bi rad vedel? Poslušaj. Gotovo .se še spominjaš gradu, kjer sem bil vzgojen, saj si bil med počitnicami pet- ali šestkrat v njem. Spominjaš se velikega sivega poslopja sredi prostranega parka in dolgih hrastovih drevoredov, odprtih na vse štiri vetrove! Spominjaš se mojega očeta in moje matere, — oba sta nastopala s ceremonijami, svečanostno in strogo. (Konec pride). je zrakoplov konja in ga poškodoval. Potrgale so se vrvi in konec je bilo poskusa. Zrakoplov, ki je iz lesa in papirju, je poškodovan. Rusjan ima v delu drug zrakoplov. Nasledki poloma pri »Banca Popola-re«. — V laškem Vidmu izhajajoči list »Pa. tria del Friuli« priobčuje tako-le -vabilo-. Z določbo 30. novembra so vabljeni od strani »Banca popolare Friulana« priti k sodniji v Videm na dan 28. dec. zastopniki zavoda »Banka popolare Goriziaruu ter gospodje Anton Orzan,,dr. Bader in Jos. Venuti, vsi iz Gorice, da se obsodijo na solidarno plačilo 50.000 lir in pripadkov. To je posledica kraha pri imenovani banki v Gorici, ki je bila v zvezi z ljudsko furlansko banko v Vidmu. »V Primorju italijanščina državni jezik«. — Dr. Rybar, tržaški državni po-slanec, se je dotaknil v svojem odgovoru poslancu Pitacco v poslanski zbornici italijanščine v Primorju, rekoč: »Gospod posl, Pitacco je tudi trdil, da se žanikuje, da ne znajo italijanski uradniki slovenščine. To je zopet trditev, ki je ne bo mogel dokazati. Priznati hočem, da se med italijanskim uradništvom nahaja uekj odstotni postavek, ki je vešč slovenščine. toda večina teh uradnikov ni vešča slo vanskemu jeziku, dočim slovenski in hrvatski uradniki sploh ne morejo avansi-rati, ako ne razumejo italijanščine; to je posebno na sodišču, na pošti in političnih oblastnijah. In zakaj? Ker na Primorskem ni državni jezik prav za prav nemški, marveč italijanski. Više deželno sodišče v Trstu še danes nima drugega napisa nego le italijanski, in to v kronovitii. katere večina je slovenska. (Posl. dr. Pitacco: Zato ima Piran dva napisa! Klic: Nobenega nima!) Nobenega nima. ker Italijani nimajo raje nobenega, nego dva napisa. Raje trpijo, kakor omenjeno, krivico, kakor da bi nam privoščali mrvi-co pravice.« »Lega Nazionale«. — Iz govora dr Rvbara v poslanski zbornici: »Italijani so z »Lega nazionale«, zdi se mi, ustanovili v Primorju 25 privatnih šol, toda v takih krajih, kjer se nahajajo slovanski otroci. ki nimajo nobene javne slovanske šole in ki se jih hoče s tem privabiti v italijansko šolo, da jih potem raznarodijo. Kajti, kjer je potreba '.ake italijanske šole, kakor n. pr. v Istri, imajo Italijani svoje šole. ker deželni šolski svet in deželni odbor, ki se nahaja v njihovih rokah, jim da vajo ta-, koj šol, dočim se moramo mi z vsemi silami boriti za najmanjo šolo, večkrat 25 . let, kakor n. pr. za šolo v Trstu. Šole »Lege nazionale« so nepotrebne, ker imajo Je namen osvojevalne politike. (Mejklici posl. dr. Pitacco.) Vi pač ne boste hotel trditi, da v Krkavcih, v pamjanski občini. obstaja italijanska šola za italijanske otroke? (Posl. dr. Pitacco: Šola v sv. Kolom-banu ima 180 učencev!) To je tudi taka šola! Kajti okolici koperska je tudi slovenska. To je ravno napačno mnenje, ki ga imajo mnogi o Primorju, da verujejo, da je vztočni del Istre slovanski, zapadni pa italijanski. To je jednostavno fikcija in — pravim odkritosrčno — neresnica. Kajti le mesta ob obali so italijanska, vsa dežela pa, izvzemši okolice visnjanske in rovinjske, je slovenska. Taka je tudi glede bujskega okraja, vkljub statistiki, ki so jo napravili gospoda v Bujah. Mi prav dobro poznamo to deželo, dovolj smo jo prepotovali peš, da si zamoremo vstvariti pravo sodbo. j Goriška Slov. Mladina bo imela svojo I plesno vajo jutri od 3.-7. ure zvečer. Obljubljen Je salonski orkester. Odbor. Hrvaški igralci priredijo jutri 8. dec. gledališko predstavo v Podgori v dvorani gos. Bregant. Pričetek ob 4. uri pop. Iz prijaznosti sodeluje pri predstavi igralec gosp. Novinskv. V nedeljo nastopijo isti igralci v Komnu z novim vsporedoin. Strop se je udri v hiši št. 6. na Počuti, in sicer v stanovanju nekega črko-stavca. Njega ni bilo doma, žena in hčerka pa sta se še srečno rešili. Samomor kavarnarja. — V soboto popoldne se je ustrelil v svojem stanovanju na Travniku knvarnar Alojzij Belloni. solastnik kavarne »Evropa«. Vstrelil se je v desno sence ter ostal mrtev. Služkinja ga je našla v postelji z revolverjem v roki. (Pomotoma smo poročali v soboto v naglici, da se piše. samomorilec Pizzi°li; piše pa se Belloni.) Zgubljeno — najdeno. — Našla se je denarnica z malim zneskom, denarja. Kdor jo je zgubil, naj se oglasi v naši tiskarni. Listnica. — Povedali smo že stokrat i < stokrat, da dopisov brez podpisov ne moremo priobčevati. Kljub temu nam prihajajo še vedno dopisi, glede katerih ne vemo, kdo jih je pisal. Na take dopise se ne. moreino ozirati; kar dajemo ponovno lfaSmžmleV*' --^.- "... /^.~:«™«;;»^r-» Edina tvrdka v Avstriji za opraoe za dojenčke *¦ in zITdga prila v\ vozičke in jiosloljiee, — IMngo najfinejše in |ni-prostejšo vrsto. — Varstvena znamko. ,,Zum Knabenhortler ", Xm- oddflfk za proifajo na drobno. — Na zahtevo |)i»>ijiMtt i'i'itik s jiodoltaini brezplačno. — VoM;rat oblikovana tvnlka. Tovarniške eeno. Moriz Guttmann, Dunaj I., Salzgries 12. Oddelek za prodajo na drobno v I. nadsir. Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici naznanja vsem gg. članom, da vspre-jemnice so narejene; dobe jih vsi g. člani in podporni udje brezplačno; naj se bla-govoie obrniti do predsednika g. F. Ba-tjela, ali pa do blagajnika g. A. Sehivitza. Politični pregled. Poslanska zbornica. — Povedali smo, da je pričela razprava o začasnem državnem proračunu. Govorili so posl. dr. Sou-kup, Kienzl in Fresl. Pričakovane velike politične debate ni bilo, ker niso govorili vodje posameznih strank; dr. ŠusteršiČa, ki je mislil govoriti, ni bilo niti v zbornico. -— Posl. Biankini in tov. so interpelirali vojnega ministra zaradi pomanjkanja častnikov v Dalmaciji, Istri in na Primorskem. — Dne 4. decembra se je v zbornici nadaljevala debata o začasnem proračunu. Posl. Laginja je izjavil, da se vrši v Avstriji državna uprava nespametno in brez vsakega načela. Namesto da bi se upoštevalo tudi v jezikovnem oziru večino prebivalstva v državi, ki je odločno slovanska, se je upeljala nemška uprava doli do najnižjih uradov, ki tudi nima prav nobene demokratične poteze, temveč se vrši vse po stari šabloni. Ako bi upeljala bolj umestno postopanje, bi se rešilo vprašanje uradnega jezika na pravičen in praktičen način brez vsakih posebnih tež-koč. Govornik se je v ostalem pritohže-val nad zanemarjanjem Istre in zahteval reciproeiteto za skušnje na zagrebškem vseučilišču za vse avstrijske dežele. Potem je polemiziral proti italj. drž. posl. Pittaccu in je prečital nekatera mesta iz uvodnega članka »Neue Freie Presne«,, pri čemur je izjavil, da je vskd nemške intransigentnosti težko premirje in sporazum ter da Avstrija ne sme priti pod nadvlado jednega naroda, bodisi tudi Nemcev in da se pri nas ne sme vladati proti nobenemu narodu. Drugi je govoril poljski socijalist Daszvnski, ki je silno napadal Bienertha in mu očital, da je on zakrivil sedanje žalostne razmere v parlamentu. Giolittijeva demisija. Italijanska vlada je vsled poraza pri volitvah v davčni odsek, ki bi imel razpravljati v novi italijanski davčni reformi, demisijonirala. Giolotti ie bil prvikrat ministerski predsednik od ,1. 1903—1905; znamenito je, da je opustil Zanardellijevo nezanesljivo zunanjo politiko in se odločno nagibal k trozvezi. L. 1905 je zaradi težav z železničarji demi-sijonirai in je došel po kratkem predsedstvu — Foftisa in Sonnina 1906 zopet na krmilo. Kot bodoči mož velja zopet Son-nino, ki je odločen sovražnik trozveze in klerikalcev. Prepoved cirilice. — Hrvatska vlada je prepovedala rabo cirilice tudi na srbskih samoupravnih in verskih šolah na Hrvatskem. Zavodom, ki se te prepovedi ne bi držali, se grozi z zaporom. Razne vesti. V trstu je imel biti v nedeljo tnanife-stačni shod za slov. šole, ali policija je Prepovedala ta shod kakor tudi italijanskega, ki bi bil naperjen proti slov. šolam. Zbrala" se'ie velika množica Slovencev v Nar. domu, odkoder je korakala po mestu, okoli 2000 ljudij. Italijani so provocirali ter celo streljali, Slovenci so hoteli na-. mcstniStvu povedati, kaj da hočejo. Policija je nastopila z vso silo ter aretirala nekaj ljudij. Manifestanti so se končno razšli. Razširjanje protestantoma — prestop slov. duhovnika k protestantizmu. Prete-čeno nedeljo se je v Sevnici vršila prote-stiTntovskT^ttržba božja in sicer v prostorih tamošnjega zdravnika-protestanta in velikega nasprotnika Slovencev Winer-reitherja. Pastor Fritz May je 50 glav bro-ječi množici navdušeno govoril. Prisosto-val je" katoliški duhovnik kaplan Ivan Trstenjak. Po zvršenih ceremonijah je prosil kaplan Trstenjak pastorja Mava naj ga sprejme v protestantovsko cerkev, kakor tudi pričujočo gdč. Viktorijo Goričaj. ter naj ju obenem takoj poroči. Posebno zanimanje med poslušalci je nastalo, ko je vprašal protestantski duhovnik katoliškega: zakaj da izstopi iz katoliške cerkve, ko je vendar še le pred kratkim prisegel* svojemu očetu v Rimu večno zvestobo. Odgovor, ki ga je vse poslušalo z napeto pozornostjo je'bil precej dolg. Vsebina njegova je bila: »Jaz ne pristopim v novo vero z izgovorom »ženitev« pač pa je glavni vzrok ta, da ne najdemo v katolicizmu resnične podlage, da bi veroval v njene nauke, Kako naj podučujem ljudstvo če nimam nikakih temeljnih dokazov. Kot katoliški duhovnik sem do sedaj spove-doval, pridigal, ter razširjal katoliške nauke; končno sem se prepričal, da katoliški nauki niso Jezusovi nauki. Dostikrat bi bil rad s prižnice govoril odkrito, resnično, a nisem smel; bilo mi je prepovedano resnico govoriti. Tako je govoril du-hovnik-kaplan Trstenjak. Slov. akad. društvo »Adrtja« v Pragi bo imelo svoj 11. redni občni zbor »u Vojvodu« danes ob l/a8 uri zveč. z običajnim dnevnim redom. Sankcioniran zakon. — Cesar je sankcioniral zakonski načrt koroškega deželnega zbora, ki bode uvedel poseben davek za pokritje troškov, ki jih pouzroča občinam gradnja vodovodov. Španska kraljica pričakuje vesel družinski dogodek, ki bo že tretji v njenem zakonskem življenju. Samomor odvetnika. V Hamburgu se je obesil v zaporu 70 letni odvetnik Belin, ki je v sorodstvu in svaštvu z naj-odličnejširni hainburškimi rodbinami. Zaprli so ga, ker je rabil zapuščinski denar in sicer zelo veliko svoto. Družinska drama. ~ V Berolinu je ustrelil brivec Poboss svojo ženo, ki je v blagoslovljenem stanu, in enega otroka, dva je težko ranil, sebe pa smrtno-nevar-no. Vzrok: beda. V Niči so ukradli neznani lopovi blagajno zavarovalnici proii vlomom in sicer ob belem dnevu. Prišli so z vozom, naložili blagajno, odprli jo in pobrali vse, kar je bilo notri. Ljudje so jih videli, toda mislili so, da so naročeni. Afera Hoirichter. — Čujejo se različna mnenja. Eni trdijo, da je Hofrichter nedolžen, drugi govore, da je morda le kriv. Preiskujejo in iščejo, da bi se končno do-gnaio, kdo je krivec. Na Dunaju so na ži-vinozdravniški veliki šoli davali Hofrich-terjevemu psu »Trollu« oblate in ta jih je res rad zavžil. Možno je torej, da je Hofrichter rabil oblate tudi zato, da prežene z v nje zavitim praškom psu gliste. Tako je pri preiskavi trdil sam. — Strojevodja onega vlaka, v katerem se je vozil Hofrichter dne 14. novembra na Dunaj, zatrjuje, da sta bila v vlaku dva oficirja jed-nakega regimenta in da je stal eden a peronu s krasnim psom, pri sebi pa je imel tudi slugo, ki je držal rumen paket. Strojevodja pravi, da ga je videl tudi na Dunaju, kako je ponosno, počasi in mirno zapustil vlak. Belgijski kralj Leopold je končal likvidacijo svojega premoženja, napravil tri akcijske družbe, katerim pripade vse njegovo posestvo in celo premoženje in sicer na Nemškem, v Belgiji in na Francoskem. To je pa napravil radi tega, ker noče da bi kaj podedovali njegovi hčeri. V nekem hotelu na Dunaju so dobili 23 letno Hollerbrand ustreljeno v postelji. Ustrelil jo je njen ljubček Franc Kflrner, ki je bil prej uradniški predstojnik, toda radi poneverjenja zaprt. K8rner je sicer hotel tudi sebe ustreliti, toda zbal se je in u tekel je. Poročnik Protivensky ie bil obsojen radi špionaže na 8 let ječe. Izdala ga je ljubica, ker je videla svojega fanta z drugimi dekleti. Laški delavci, Kalabreži, so se pri delu v Loschberg predoru združili v kom-plot ter so nameravali ubiti vse inženirje in paznike. Švicarske oblasti so temu namenu priSle jia sled. V to afero je zapletenih 40 kalabrežev. Sedem se jih je že aretiralo. Vidi se, da pred Kalabreži ni nobena država varna. V Clevelandu je bila zarota, ki je nameravala milijonarja Rockfellerja vloviti in ga izpustiti le proti zelo veliki odkupnini. Rockefellerja čuvajo močne straže. Milijonar se zelo boji za svojo svobodo. Tudi bogastvo ima svoje senčne strani. Amerikanski miliionar Pierpont Mor-gari hoče na vsak naeiii in za vsako ceno kupiti svoji neporočeni hčeri veliko, starodavno, zgodovinsko znamenito palačo Corte Reale v Mantovi v Italiji. Ta pa-lača^je bila last man.toy.skih vojvodov, sedaj je v rokah italijanske krone. Kralj se boji prodati to znamenito palačo, ki je bila sezidana I. 1302, ki ima nad 600 krasno opremljenih in naslikanih sob. V Londonu se je zgodii v kratkem času že četrti slučaj, da so dobili žensko s prerezanim vratom. Sedaj je zadela oso-da ženo Lily Templeton. O storilcih ni ne duha ne sluha. Sumi se, da je to delo po-hotneža in ne kakega roparja. Amerikanske race. — V petek se je raznesla po celi Evropi vest, da gori in da postaja žrtev ognja 5. največje mesto Sev. Amerike, 800.000 prebivalcev, med temi 9000 Avstrijcev, broječe Baltimore. Mrtvih vse polno. Zamorci ropajo, streljajo jih vojaki. Požarne hrambe se junaško vedejo. Brez vspelic. Ogenj divja dalje. V resnici pa v Baltimore niti ognja ni bilo. To so race! Radi vo*.. istva so aretirali ulanskega nadporočnika Hans R. pl. Dembowsky. Bil je baje v službi dveh tujih držav in jima izdajal vojaške tajnosti. Književnost. »Mpdri Janko«. — Pot tem naslovom je1 izšla knjiga za našo mladino, o kateri lahko trdimo, da je bila živa potreba. Slovenci imamo sicer nekaj lepih knjig za mladino, vendar pa še ne take, ki bi našim ljubljencem posredovala najvažnejše nauke o higijeni in o lepem vedenju. To pa dosega »Modri Janko« igraje s šegavi-mi kiticami, veselimi, otroškemu duhu primernimi prizori in krasnimi slikami v če-tverobarvnem tisku. Stara izkušnja je, da vcepimo mladini potrebne nauke še najlažje s kiticami, ki jim gredo takorekoč same po sebi v posluh in spomin in s podobami, ki jih tako zanimajo, da se ne morejo od njih ločiti. V tem oziru stoji 5»Modri Janko« na višku veselih podučnih knjig. Osobito lepi slovenski verzi prof. F u n t k a se bodo našim ljubljencem kaj omilili. — Knjiga je izšla po posredovanju avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih »Viribus unitis«. Nje avtor je mladi umetnik Mac John Leuthe, ki je sestavil šegave kitice in naslikal lepe slike, ki -flam z drastično komiko predočujejo zle: posledice različnih razvad. Prva nemška izdaja knjige je že razprodana in je povsodi našla prijatelje in podpornike. Tako so jo za vse svoje otroke naročili ilidvojvodinji Valerija, kneginja Hohen- Ali Vas ne zebe? Zimske čevlje dobite f tfLota»i Petra Cotič-a v Gorici, Rastelj štev. 32. Na zahtevo ie napravi Čevlje po meri. berg, princezinja Gizela. bavarska in drugi. Najbolj pa se je knjiga razširila v delavskih in .meščanskih krogih, katerim je v prvi vrsti namenjena. — S slovensko izdajo steklo si je »deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem« obilo zaslug, tembolj ker je omogočila da je cena slovenske izdaje dosti nižja kakor .nemška, akoravno je v prav enaki elegantni in trpežni opreli. »Modri.Janko« stane 2 K 40 v izvod. ' Dr. Ruggerd Kiirner, kirurgični zdraunik, biuši asistent na c. kr. kliniki geneologije in ostetrike u Gradcu. Specialist za ženske Dolezni. Ordinira od 10.- 11 predpoldne in od 3.-4. popoldne. Tekate Frana Josipa štev. 6. 3 čevljarske pomočnike bodisi m fiiicjSa, kakor tudi za na-vadim «folu sprejme takoj Peter Cotič. geuljarshl mojster Gorica, Raštelj 32. Redka priložnost Uepo posestuo u bližini postaje pri Celoucu. u slouenskem kraju, se takoj proda po nizki ceni za kron 17.500. Posestuo obstoji iz lepe hiše, hleoa in gospodarskega poslopja, lepega uria, gozda in okoli 20 oralou lepiti rodovitnih njio, ose u raonini, prfpraono za penzijoniste. Polouico je plačati takoj, ostanek po dogouoru. ^ Slovenci, ne zamudite ngodhe prilike I Pojasnila daje flflfOIl RetlkO, trgooec u Celoucu (Koroško). Restavracija, stara, dobro idoča v Ljubljani. J se odda v najem iz3ežbat)*fli)(i gostilničarju. Prijazne ponudbe se prosi na „poštni predal 3" -Ljubljana. Hiša v Grahovem na lepem prostoru, dvonadstropna, z 8 sobami, pripravna za vsako obrt se odda v najem takoj ali pa prav po ceni. j Natančen naslov pove upravnišlvo „SOČB". Sprejme se v stalno službo čevljarskega pomočnika, ki je zmožen vseh čevljarskih del in nima nad 22 let. Plača po dogovoru. Zglasiti se je pri RUDOLFU OBLEŠČAKU, čevljarskemu mojstru v Tolminu.______________ A. vi Berini Gorica, Šoslka ulica št. 2. velika zaloga == = oIjkinega olja prve vrste ajbiljSih tvrdk iz Istre, Dalmacije Milfeite, Bari in RIcb b prodajo na drobno in debolo. Prodaja na drobno: Kron --36,104, 112, l"20i 123 1-36, i'44, 1*60, 1"80, 2'- 240, za lači po 72 vin. ------- Na debelo cene ugodne. —'¦— Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; pa vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -J--------"--------mila in sveč.------------------- Cene 2merne. Najlepši in najkoristnejši dar ža božične praznike in novo leto je gotovo šivalni stroj z znamko „PFAFF". Pfaffovi Šivalni stroji so svetovnoznani kot najboljši znamka za Šivanje in umetno vezenje. Stroj toče na krogi jioah in šiva brez Šumenja. Krtina zaloga in zastopstvo Jos. Dekleva Gorica, nliea Mnnicipio št. 1. (V zalogi se nahajajo razne vrste šiv. strojev in tudi znamka „Orig. Victoria poj nizki ceni.) Prva goriška družba za čiščenje podov BMalla ulica 8 - GORICA - Malta ulica 8. Zagotavlja najdovišenejšo izvršitev čiščenja kakoršnegakoli poda. jQ/T* Cene nizke, Največji rfabiteitj Naznanilo I hi*m Mark 60Q.DDD| sreče# I jamči država Prvo žrebanje 16. decembra. Vabilo k udeležbi ===== dobitnih šans == pri denarni loteriji, za katero jamči država Hamburg in pri kateri je 9 milijonov 841.476 mark dobitkov. Glavni dobitki te denarne loterije so sledeči: Največji dobitek je v srečnem slučaju600.000 Mark oziroma: glavni dobitki po: Mark &60.000 » 550.000 » 540,000 » 530.000 » 520.000 » 515.O0G » 510.000 » 305.000 » 303.000 » 302.000 Mark 300.000 » 200.000 » 100.000 60.000 50.000 45.001) » 40.000 » 30.000 29.'100 1.-..0M)' • i.". /a'.a; . [«.000' •i-1''-; i.'t. d. V calem obsega loterija, ki je razvrstena v 7 razredov, 100.000 srečk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora z gotovostjo zadeti približno polovica vseh srečk. Dobitki se viSajo z vsakim razredom, in sicer znaša največji dobitek I. razreda 50.000 Mark ter 7. na 600.000 M. Cene srečkam I. razreda so sledeče: Cela srečka M. 6 ali K 7 | Pol srečke M 3 ali 350 K. Četrt srečke m-50 alll-35K j Vloge za ostale razrede, kakor todi natančno! določilo dobitkov je razvidno iz uradnih, z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine p. esto. Vsak vd6leženec loterije dobi takoj po dovršenem srečkanjn uradno listino, ne da bi jo moral še-le zahtevati. Dobitki se izplačajo takoj. Oglasiti se je torej v svrhn naročil predsto-ječega srečkanja takoj, ali pa vsaj do 16. decembra na naslov: Samuel Heckseher senr., Bankgeschaft v HAMBURGU 36. - .......................................... Izrežite!.. ....'.;....•;......'.;..:,........... Naročilnic* za g. Samuel Hcckscher-ja, sen, ________Bankgeschaft, Hamburg 36.______, Pošljite mi Moj naslov..... celo srečko za M 6*— (K 7'^-) pel » * » 3- - (K 3.50) četrt » » v 1-50 (K 1'75) Denar pošiljam v pismu j po nakaznici > pošljite po povzetja j kar ne velja prečrtajte! BI MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, " tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški iir -»nffnr ,*v^ri- Žage v Soteski Gorica drž. koi. — Solkan -^-JfiJL '«Wi^'l-"s" ^ast verskega zaloga). OsretojB Toflstvo: Trst, Via flel Casena it i Intararban. telet: Gorica St H, Trst Si 1631. — TeL: Zadruga, fisei"L B. C. Cofie"v. Edit ' Zaloge:. Solkan ; Trst, Via della caserma 4; Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na riovoj obali. Zastopstva: Egypt in Levanta. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotografidnl zavod v S >lkanu. 'Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih peLeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zadružne Ravnice H 00.000. - Garancijska reserva K 180,000.'— Ritem za izgube K 21.000. mgdriižiii urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. Založništvo Ig. p!. H le i n ms yr & Fed. Bamherg _____________v Ljubljani, ___ Pravkar je izšlo v najinem založništvu : Kapitan Marryai:HIor5W rflZbOJflik Iz angleščine prevei J. M. Marryat je najznamenitejši angleški opisovalci j mornarskega življenja in to prevod naiholjšega Marrya-tovega romana. , 8\ 244 strani. Broširan K 2-50, vezan K 3*70. Dobiva se v vseh boljših knjigarnah. Ilaznanilo. Slavnemu občinstvu uljtulno naznanjam, da sem prevzel od go^j)( Antona Obidiča njegovo slaroznuno čevljarsko delavnico v Semeniški ulici št. 2. Priporočam se s. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam .točno in dobro postrežbo ter zmerne cene. Josip Černovic čeuljarski mojster Gorica, Semeniška ulica SI. 2, Opoldne vidi zvezde, kdor kurje nia oko. Izogneš takim mukam ti s čevlji se SUKNA in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian JMKK V Hiimpolcu na Ceiketn. Tvorniške cene. Vzorci iranko. J. Medved Jica Tekelišče. Josi.a VerdiT32. Izšel je danes III. zvezek Kaj prani Mira n Antona Boiaieotaca? Cena 30 vin. Naroča se v tiskarni v Kranja in pri nekaterih knjigotržcih. Pozor! Slpuensko podjetje! Pozor! I Slavnemu občinstvu se priporoča dne II. febr. 1903., n novo otvorjena velita laifaHnma trgovina Franc Souvan sin. v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu štev. 22 v Ljubljani. Phanola je nek aparat, ki se ga pristavi h glasovirju, da zamore vsak — tudi oni. ki se ne razume prav nič na glasbo — igrati kakoršenkoii komad pravizvrslno. Dotični aparat je na ogled »n tamkaj daje tudi potrebna pojasnila zastopnik in zalagate Ij Rajmund Kren Gorica, 1 Teatro. 1______________gW» BREZ KONKURENCE. ,-TPOI______________|__ Naznanjam sl. občinstvu, da sem otvoril v Solkanu v lastnej hiši J veliko zalogo raznovrstnega pohištva. ° i "g* Priporočam novoporočencem kompletne spalne sobe. Cene zmerne -f " in brez konkurence. Blago trpežno in lično izdelano. Upogled zaloge Y§ •d dovoljen vsakomur, ne da bi bil primorau kaj naročiti. — Posebno i* j* se priporočam gg. rodoljubom z dežele, sl. učiteljstvu itd. g. Za obilen obisk se priporoča s j Ferdinand Belak v Solkanu št. 298. |" ~"~" ' gWT* CENE ZMERNE. -»g |~~