Hrcđništvo in uprauništuo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ «baja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti rarfc dan od 11.—12. ure dopold. Telefon 113. Naročnina listu: Celo leto K Pol leta ..... . 6 K Četrt leta 3 K Mesečno 1 K, Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Lnserati ali oznanila se računijO s 15 vin. od 6 redne pedtvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za sloyensko ljudstvo. Št. 13 7 Maribor, dne 24. novembra 1909. Letnik I. Državni zbor. Danes popoldne se torej zopet yr£; plenarna seja državnega zbora. Na dnevnem redu je volitev 52 članov v draginjjski odsek in razne vladne predloge, med njimi na prvem mestu proračunski- provizorij. Takoj začetkom seje bo podati ministrski predsednik baron Bianerth programatjično izjavo vlade. Na,naivno je, da bi se o tej izjavi morala otvoriti debata, toda Nemci mislijo neposredno po BieneiUio-vem govorni predlagati konec seje, da bi s tem preprečili nujni predlog poslanca Kramara v varstvo narodnih manjšin. Včeraj dne 23. t. m. popoldne je sklepala Slovanska Jednota o Glabinskijevih predlogih. Izdal se je sledeči komunike1: Slovanska Jednota je danes pod predsedstvom dr. Šušteršiča sprejela naslednji predlog poslanca Kramarža: V Slovanski Jednoti vlada na podlagi pogajanj s predsedstvom in parlamentaricno komisijo Poljskega kluba, in prav tajko na podlajgj sklepov nemških strank, katere je sporočil načelnik Poljskega kluba dr. Glajbitnski, mnenje, da bi se lahko dot pustilo prvo branje proračunskega provizorija. Vsled tolmačenja sklepov nem'šikih strank!, jfeatero sta podala dr. Chiari in dr. Sylvester, pa smatra Slovanska Jednota, da se je položaj bistveno tizpremefnil. Slovanska Jednota je iz olicielno naznanjenega sklepa nemških strank, ki se glasi: „(Nemške stranke so pripravljene pinceti pogajanja o stvarnem delavnem programu in njega izvedbi, ako se zajamči, da se izvede proračunska nazprava“j, temiblolj mogla sklepati, da slo Nemci opustili svojje dosedanje sts|-lišče, da je njih pogoj za pogajanja parlamentarien-a rešitev proračunskega provizorija, ker je predsedstvo takoj izjavilo Nemcem, da bi bila taka, zahteva nevsprejemljiva za Slovan/sko Jednoto. Različne interpretacije nemškega sklepa so napravile na Slovansko (Jednoto utis nejalsnega postopanja nemških strank. Vrhntoga je bil ta vtis ojačen vsled izjave nemških strank’ da se s Slovansko Jednoto ne marajo pogajati o demisiji sedanjega kabineta, o možnosti sestave take vlade, ki bi, bila napram vsem narodom enako pravična. V teli razmerah smjajra Slovanska Jednota za nemogoče, da bi izpremeriila svo-je dosedanje staftfšče. Slovanska Jednota torej vstrpja na svojfem sta-lišjču. Prav je tako. Edino-le nemška: nadutost je kriva, da državni zbor ne bo deloval in bo najbrže zaključen ali celo razpuščen. Od svoje zahteve, da se sedanji vladni sistem izpr,emeni,, Slovanska Jednota pod nobenim pogojem ne bji mogla odstopiti, posebno po zadnjih nemških uasilstvih in uradniških »imenovanjih, ki so se izvršila pod kabinetom Bienerthovam. Seveda bodo Nemci zopet vpilji, da je slovanska „trdoglavnost“ kriva, da državni zbor ne deluje, a naj se rajše potrkajo na lastna prsa in kličejo: Mea culpa! V državi, ki je po večini slovanska, nam no bodjo vladali, nas ne bodo zatirali nemški nasilneži. Korošci proti krivicam. Libeliče, 22. nov. Zelo pomenljiv shod je priredilo zadnjo nedeljo dne 21, t, m, naše politično društvo v Libeličah, pomenljiv zlasti radi tega, ker sta na njem naša voditelja Grafenauer in dr, Brgijc brezobzirno in temeljito razpravljala o zadnjih’ dogpdjkih pa Koroškem, ki kažejo Vso strupeno strast vladnega sistema napram Slovencev. Sfhod je bil dobno obiskan, predsedoval je gospod župan >Fr. Kqgelnik), kot vladni zastopnik je bil navzoč komisar Kaki, Prvi govornik Grafenauer razpravlja najprej o koroškem deželnem zboru ter z ognjevito zgovornostjo dokazuje, koliko krivic se tam godi Slovencem tako v narodnem kakor v gospodarskem oziru. Posebpo še razpravlja o zadnjih dogotljkih' glede uei-teljlev. Dalje govori o državnem zboru ih poroča, kako je prijšlo do sedanjega položaja. ObflubPp,, da hoče »i v bodoče neustrašeno delovati za slovenskega kmeta j Gospod dr. Breje slika krivice, ki jih sedanja vlada dela nam Slovencem. Jalcfo dobro ironizira, a tudi biča celovškega župana 'dr. Metnic|a, k»i je kot „snegulčica“ le. s pomočjo ''socialnih demokratov zlej-zel v deželni zbor, kot nemškutar zastopa slovenski volilni okraj, a da zapirati Slovence, ki na celovškem kolodvoru po slovensko zahtevajo voznih listkov. Depje se peča z znanimi dogodki ha Bruci, v Grebi,nju, z niašijjn 'perečim šolskim vpraša) ijem in konča z izjavo: Ce je 'Metnie mož, mora po zadnjih dogodkih podvreči se novi volitvi. Obema govoroma je slebiijb burno pritrjevanje. Nato se je soglasno sprejela resolucija, ki govori pač vsem koroškim Slovencem iz srca in jo zato podajamo v celoti: Dne 24. novembra 1009 na političnem shodu v Libeličah zbrani slovenski volilci 1. najodločneje ugovairjajjo izjavi poslanca dr. Metnica, da bo kot celovški župan dal zapreti vsakogar, ki zahteva na celovškem kolodvoru v slovenskem jeziku voznih listkov. (Ogorčeno protestiramo, da se je po tej svoji besedi res ravnaj! in dal zapreti več uglednih slovenskih mož. S takim povsem protipostavnim, da, nečloveškim postopanjem je moral izgubiti vsako zaupanje tudi svojih lastnih tvo-lilcev, a mi mu tem bolj izrekamo n^jstrožjo nezaupnico, ‘ ter ga odločno poživljamo, da odloži svoj mandat kot deželni poslanec. 2. OfdloQno protestiramo zojjer postopanje koroškega ‘dežejnega šolskega sveta, ki dela zoper Slovence na način, kakor niti na Turškem ali v črni 'Afriki ne delajo. Kot najhujšo žalitev in kruti terorizem občutimo, da slovenske učjtelje pošiljajo na nemške kraje, ali jim sploh službe ne dajo, ker s tem kršijo pravice slovenskih davkoplačevalcev. 3. Istotafeo protestiramo zoper terorizem, ki se izvaja zlasti zadnji čas zoper Slovence na Koroškem, kakor kažejo zadnji dogodki na Brnci, kjer, so tudj p, kr. mradjniki razsajali zoper SJovejnee, za-tvoritev Narodnega doma v Grebinju itd. 4. Ker vsi navedeni slučaji kažejo najgrše sovraštvo do Slovencev, obsojamo sedanji vf-iadni sistem, nh Koroškem poosobljen in naslonjen na napačna,, kriva poročila. Z(ato poživljamo Slovansko Jednoto, da (brezobzirno, odločno in složno nadaljuje započeti boj zoper sedanji vladni sistem ter ne odneha prej, da nam izjvojuje v zakopih nam zajamčeno vsestransko ravnopravnost na rodnih tleh. 5. Svojemu gospodu . poslancu Grafenauerju izrekamo popolno zaupanje in srqno zahvalo za njegovo dosedanje izborno delovanje v prid koroškim Slovencem, ter ga prosimo, da tako požrtvovalno deluje tudi v bodoče. ; Politični pregled. Poljska Ljudska Stranka za Slovansko Jednoto. V nedeljo dne 21. t, m. je imela Poljska Ljudska Stranka v Krakovu pod vodstvom poslanca Sta-pinskejga konferenco, na kateri je sklenila pozvati Poljsko Kolo, da opusti svoje dosedanje stališče in se združi »s .Slovansko Jednoto, sicer se bo Poljaka Ljudska Stranka od Poljskega Kola popolnoma ločila i‘,n se združila s Slovansko Jednoto. Točke, lag tere je konferenca sklenila, so sledeče: PODLISTEK. Skopuhov sin. (Dalje.) Bil je krepak in cvetoč mladenič.visoke rasti, bolj bledega, 'pja idealno ustvarjenega obraza, Črnook in črnolas. Cqpraiv ni vsled napaiohe vzgpjei in žialostnfjh razmer na očetovem domu tako iskreno ljubil očeta, kakor ga ljubijo drugi, srečnejši sijhovi, Ijubji gaje (vendar kot svojega očeta, in močno ga je bila prestrašila nepričakovana vest iz domovine, d!a mu je nenadoma umrl: vse je bil popustili in se napotil domov. Tn čepra/v danes; ko stopa za črno krsto, ni Videti nobene ‘solze na gpadkem lici Čilega mladeniča, .vendar nikdo iz množice ne sluti. kako zeljo mu stiska bridka žalost čuteče srce. • • Neb roj otožnih misli Ježi ubogemu mladeniču trudno glavo. Tu v rakvi leži mrtvi oče, on, kateri se je tako malo brigal zanj v življenju, on, s katerim v zadnjih letih sploh ni vec občeval. Tn vendar je to njegov oče! Oj grdo skopuštvo, nesrečni greh očetov, ki je spravil ubogo mater v prerani grob. nesrečni greh, ki je pahnil sina s prave! poti! Oj, da bi bile druge razmere vladale na očetovem domu, pjac nikdar bi ne Nil on postal to, kar je sedaj: zapravljivec, za- kopan v neštete dolgove! Tisoče je že dolžan! Toda saj bodo očetovo premoženje, katero itak sedaj podeduje, pač zadostovalo, da vse poplača! Saj je vedno Cul,, da je imel ranjiv, oče veliko pre- moženje in ravno n|a to se je vedno zanaštel in si lahkomiselno 'nakopavaj! dolgove. Pa bodi si že kakorkoli, na vsak način mora to stvar kolikor hitro mogoče vrjavnati; takoj po pogrebu hoče k staremu znancu sodtoijfeu, kateri mu v ti zadevi gotovo zdaiino jo prijateljsko pomaga. Talce in jednake misli so polnile mlademu Lucijanu glavo ini tako globoko se je zamisel, da ni čul ne molitev duhovnikovjih, ne ropotanja prstenih gruč, ki so votlo bobnele nn očetovo rakev. Nemo,*in zamišljeno je zrl pred se in ni opazil, d’a je pogreb že pri kraju in -boj stepli in je bilo več oseb ranjenih Se-Ie došlo orožnpštvo je zopet napravilo red. Bosanska agrarna banka. .».Bfosnifcojhe- Corresponjdenz“ pfripbčuje zanimiv članek o poslovanj o agrarne banke z a Bosno In Hercegovino. Iz omenjenega poročila posnamemo: Vse velike banke, tudi bosanska deželna banka in prva hrvatska štedionica dajejo posojila pod' istimi pogoji proti 4/4% obrestovanju. Od 1000 kron posojila bi tre-balb plačevati poosodi skozi 33 let po 35 kron polletno, ali 70 kron celoletno za obresti in amortizacijo. Agrarna banka zahteva pod enakimi pogoji 73 krcu letno. To- končno ne igra posebno velike vloge. A k temu pride od vsakih 1000 kron posojila ,15 kron letno za „pisarino“. S tem pride stvar pri agrarni banki že za 18 kron dražja, nego pri drugih biankah, ki se pečajo s hipotekarnimi posojili. Pomisliti je treba, da se pri drugih bankah plaiča s 70 kronami takoj obresti in amortizacijo in da višji znesek od IS kron takoj poveča obresti agrarne banke, da znašajo te obresti že pri' prvem plačilu 6 %.: Ker se pa glavnica z amortizacijo zmanjšuje od leta do leta, dočim ostaja plačevanje onih 18 kron vedno isto, raste obrestna mera od leta do leta tako, da znaša ista zadnje polletje 64%. 64% obresti! T,o bi bila torej dobrota, ki naj bi je bili deležni bosanski kmetje zbog aneksije’- A pri tem obstoje pri tej banki še drugo posebnosti^ odkupovanje, posebnosti, kakoršnih druge banke ne poznajo. Pri izplačilu posojila si namreč banka obdrži dva pol- Zadnje besede je bral skoro brezglasno. Zdelo se mu je, da mh zastaja sapa'in krj. Bled je bil kakor s&na in za mizo se je prijel, da se ni zgrudil na tla. .Sodjnik je stal v prvem trenutku nem in tih poleg mize, kakor okamnel. Potem pa se zgane, kakor da bi ga kaj pičilo, in -vpraša s hripavim glasom:, — Za Boga svetega, Lucijan, kaj je mislil vaš oče? Toda kaj hočemo, ne žalostite se, oglejmo si druge papirje!- Lucijan nemo prikimali! razbrskala in razmetala sta ostale listine, pa našla nißta drugega, kakor oporoko, da pripada vse premoženje in sploh vse imetje rajnega Avre-lija Kor,vina mestnemu muzeju. Lucijanu je bilo kakor v hudih sanjali. Šumelo in hrumelo - mu je v glavj in tenya sp mu je delala pred očmi. Torej tajko so se spoTniJe njegove nade? Oj bridkja prevara! Zfan^n je skušal sodnik utolažiti nesrečnega mladeniča; zamdn mu je pravil, da navzlic očetovi oporoki lahko dobi sodnijpkim pptom nekako odškodnino, in ko bi je prav ne dobil, tja ljudi brez teh denarjev srečno in zadovoljno -živi — s.aj sreča ne tiči v bogastvu, — i^alademlč je le srpo žrl pred-se, včasih se je pa zasmejal kakor hjJJa'zno, Pomilovaje ga je gledal sodnik. Naposled mu pravi:,’ — Dragi pnijatelj! Vidim, da ste v hudem položaju. Zjatortijj vas pri j arijsko povabim, d;a osta nete tukaj pri (nas, dokler se vam ne zacelijo dušne rane. Storimo vse, dö, vas razvedrimo in da vam zopet pomoremo do sreče in zadovoljnosti. (Konc-c prihodnjič.) letna obroka po 37 kron, „Od teh dveh obrokov se obrestuje eden po 4%, dočim se drugi sploh ne obrestuje. Akd se vzame najnižjo stopnjo obrestovanja posojila po 6%, bi znašala za to obrestno stopnjo vložena kavcija po 30 letih 350 kron. Od tega se onemu, ki je vzel posojilo, povrne prvotni iznos, a agrarni banki ostane na koncu od vsakih 1000 kron 300 kron daljnega dobička! Ako plača gotovo število dolžnikov pri agrarni banki v,določenem času 10’,000,000 kron, bi se z istim odplačevanjem pri vseh, pa tudi .najdražjih bankah plačala 10,808,000 kron. Vzemimo, da zaslužijo druge banke pri 10,000.000 čisto 300.000 kr,on, tedaj zasluži agrarna banka 1,100.000! Torej štirikratni dobiček! A pri tem še ni vracunjen obrestni dobjiček zadržane kavcije! In to naj bi bila kulturna misija, ki jo baje izvršuje avstrijsko-madjarska uprava v Bosni in Hercegovini1. Raznoterosti. Osebne vesti. C. gospod župnik Mihael Strašek v St Janžu na Peči je stopil v pokoj• Preseli se v Slovenj gradeč. — C. gospod Anton Mojžišek, župnik pri Sv, Rupertu usad .Lašikim, je dobil župnijo St. Janž pri Spodnjem Dravogradu. V pokoj je stopil gospod nadučitelj Božidar Dedič v Bočni, Iz pošte. Absolvii/ani gimnazije0 Karl Očko v Celju je imenovan za poštnega praktikanta. Premeščena je poštna odpraiviteljica gospodična Marica Goričar iz Rečice v Rimske toplice. Zgodovinsko društvo -za Slovansko Štajersko ima v nedeljo dne 28, novembra ob 3. ur»i popoldne v mariborskem Narodnem domu (I,, nadstropje) svoj občni' zbor s sledečim v sporedom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Predavanje: Francoska gospodarska politika v Iliriji. Predava dr. jVli* VoŠnjak, 3. Poročim, o društvenem deljpvanju, 14. Volitev novega odbora, '5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor, Skandal! Prejeli smo: Zadnji čas se po nemških svobodomiselnih listih mnogo piše o občinskih volitvah na Oti^kein vrhu. Tudi vi ste o item že govorili. Treba pa zopet, in zopet opozoriti pa to, ker se v vsem kaže n em ško-slo ven ska liberalna zveza, Tudi koroški nemški listi prRtaišadj o tem djaljša poročila in poživljajo zla s V- občino Spodnji Dravograd, naj posnema svoje sosede! Pravi,tla so vkpjjub sloyenskOrkleriRafni agitjacijji bili izvoljeni „jstraanny fortšnitlich“ možje, katerim brez obotavljanja prištevajo tudi pristaše Kmečke zveze! Ali so znoreli ali se nalašč lažejo! Tudi gospod Pernat teh poročil gotovo ne bo vesel. Zlasti -jih veseli, dia je bil za župana zopet izvoljen „|der strpmm-iortŠri tkolie1 Jan. (Verdnik, po domjače Poderžan, ki j(e v občinski odbor znova .zlezel zopet v prvem raizredu, a to samo z 1, reci enjm glasom večine. To je tisti Poder-ža/n,, ki je pri zadnjih cleželnozborskih volitvah na vse pretege delaj! za Narodno stranko, kričal na vse grlo po slho'dih, pisajl mogočna pisma itd.! In temu možu kličejo zdaj v teh za Slovence tako kritičnih čfjisih zagrizeni n ejnslkioiriacijon alni tasti „cin herzliches Heil!“ Za nas je tega dosti! Besedo imata Zdaj Narodna stranka in nje ljubljenec Poderžan! Obema Heil! Pirstingerjevo imenovanje. Znana je ostudna liberalna navada, da zvraeajp lastne grehe na naišo stranko. Tako je sedaj seveda samo Slovenska kmečka zveza kriva, da je bil Pinstinjger .imenovan z.a kmetijskega potovalnega učitelja v slovenskem delu Štajerske. Mi smo svoj čas natanko pojasnili to z a-devo in tudi povedali, da je kljub izjavi stebra Narodne stranke, gospoda Murse, da je Pirstinger zmožen siočemščtue, igospod deželni odbornik Robič vstrajal na stališču, da se imenovanje Pirsthigerja ne sme »izvršiti in da je .zagovarjaj to tudi s tem, da ne zadostuje za potovalnega učitelja, če govori :e slovensko narečje, kakor Pirstinger. Gospod Robič je storil vse korake- in glasoval proti s ponovnim utemeljevanjem, Ce ga je pa preglasovala velika nemška večina deželnega odbori, jeli potem on kriv, da je bil Pirstinger imenovan ? Sicer so pa v tej zadevi zavozil»! največ gotovi liberalni gospodje, kar smo svoječasno nepobitno dokazali. Zato je največja nesramnost, da hoče celjska liberalna klika zvrniti krivdo na pristaše S. K. Z. „Narodni Dnevnik“ se zaletava v S. K. S. Z., ker gre pri snovanjfu Orla vedno rada na roko. S. K. S. Z. k temu ni samo upravičena, ampak je to celo njena,dolžnost, saj so Orli odseki posamnili društev. ki so včlanjena pri S|.- K. S. IZ. Kar se Ra. tiče denarja, naj pa „Narodni Dnevnik“ raje prime Sokole, ki že Teta in lieta dolgujejo svojim društvom denar za kroj,, in pa tiste „(napredne“ mladeniče, M dobivajo po 30 K, dja hodijo razgrajat in razbijat razne shode. Za nami. V nedeljo dne 21. t. m. so se zbrali v LjubfJjani 'liberalci i,z vseh slovenskih pokrajin na zaupno pjosfvetovanje, na katerem se sklenili, dne 16. januarja 1910 ustanoviti vseslovensko napredno stranko. Kakor povsod, so torej liberalci tudijv tein oziru srečno pricapljali za nami. Ampak vprašanje je, kje bodo dobili ljudi za svojo „vseslovensko“ organizacijo. Ker je slovensko ljudstvo po velikanski večini v taRoru Vseslovenske Ljudske Stranke. — ostane tedaj liberalcem le Še maloštevilna, mestna fnakarija in pa svobodomiselno učiteljstvo. Po prar-vici bi se tedfaj nameravana liberalna organizacija morala imenovati „vseslovenska Iraka rska stranka, ki vsebuje tudi liberalne učitelje po dežepi.“ Edinole tal^a libjeralna stralnka je danes še mogoča, za splošno, vseslovensko -stranko pa libepaloii pri nas nimajo več tak Naše ljudstvo je že do dobra spoznalo protiversko in izdajalsko poiti Rko i¥ß»sih liberalcev in zato jih je vrglo med staro, ničvredno Šaro, iz katere jih ne bodo reš»ili niti ,„,vseslovau“ Hri-bajr, kojega Ime se sveti na pogodbi z Nemci, niti dr. Dražen, ki je prodaj svojo pivovarno Nemcem, niti „ivečnemščinar“ dr. Kukovec, Uradni list c. Mr. okrajne,g!a glavarstva celjskoga. Prejeli smo: Okrajno glavarstvo celjsko razposlalo je pred kratkim vplula za narocbo uradnega iistta. Ker se je pa dozdaj, kakor slišimo,, še premalo naročnikov prijavilo, tla bi bila izdjaja tega, obče koristnega lista zasigupjena, vabijjo se vsi za to zanimajoči se faktorji, d|a vposljajne naročbeniice podpisane glavarstvu vrnejo In tako izdajo uradnega lista omogočijo. Posebno žurpnijjskj r in oLjeijnski 'uradi, krajni šolski sveti, šojpka vodstva, društva in zadrugo, katerim se bode *z upadnim listom njjjL hovo uradno poslovanje znatno zlajšalo, in od katerih .naročbe je 'pravzaprav izdaja tega listu odvisna, blagovolijo se naj kar najhitreje temu pozivu odzvati, da se čim prej število naročnikov dožepe in pripravljalna dela pričnejo. Jugoslovansko medicinsko društvo v Gradcu. Z namenom, da se čim bolje pripravijo za vzvišeni zdraviliški poklic, poklic delikaten pa tudi polln odgovornosti, ter da kot vestni in pripravljeni zdravniki služijo svojemu narodu, so si jugoslovanski, me-dicinci v Gradcu osnovali«, stvoje društvo, ki se je na prvem rednem, občnem zboru takolje konštituiralp: Predsednik med. dr. phil. Mikujičic, podpredsednik med. Todorovič, blagajnika med. Pastini in med. Volavšek, tajnika med. Sekulič in med. .Stander, knjižničarja med. Teodositjevič in jned. Heinz, gospodar med. Atanasoff, revizorji med. Vesic, med,. Borie, med. Barjbot, med. Anger, med. Zorjan in med, Primšar. Nabavljajoči obširnejšo medicinsko literaturo, strokovne čajsopf(s,e in mddicinsfka, učila, so Jugoslovanski medicine! prepričani, da se pravim potom približujejo svojemu cilju. V svesti, so si, da mora biti praktična medicipa pristopna, tudi širšvm slojem, so pripravljeni tudi na tem polju delovat;. Društveni obstanek, združen z velikimi materielniini izdatki, je odvisen mnogo tudi od jugoslovanskih ro-dolj'ubov, M morejo društvo podpirati kot izvanredni, dobrotni, pocl;'(Oirfni in ustenqvni člani.; O&tpvljajoči trajen spomin svojega rodoljublja, bi oni materjejpio pomagali izpopolnjevanje medicinske omladine na korist in blagor svojega naroda. Jujgosjovansko medicinski» društvo torej ni važen pojav samo radi solidarnosti Štirih bratskih narodov, nego je najjasnejši dokaz njihovega skupnega interesa in njihove kulturne vezi. Kajti gotovo je, da je kultjurna vzajemnost južnih Slovanov najmočnejša in najsigurnejša podlaga za boljšo bodočnost. Vsak po svojih močeh podpirajmo torej delo Jugo stanov, kar bode gotovo imelo lep uspeh! Pomagajmo medicinski omladini, ker s tem koristimo svojemu narodu! Za obmejne Slovence. Dobro rešena uganka 2 K za C. M. družbo. Raztrghn erevelj 3 K za St. Ilj, 3 K za Cj. M. družbo1. — Uganka je bijja sledeča: .Nekdo vpraša v družbi: „(Zjaklaj so ženske bolj trdosrčne kot mošiki?“ Otrojd odgovori prav resno: „Zato ker koljejo pure! “ Drugi odgofvor se pa glasi: „Zajto, ker je žjOnslR ustvarjena iz moževe kosti (rebra)!“ Reforma koledarja ha. Ruskem. Poročali smo že, da se namerava preosnovati ruski koledar. Tej preosnovj se je najbolj upirala pitaj/oseavna dhhov-ščina. .Sedaj »pa poročajo iz Petrograda, da so se pogajanja, ki jih je vodil predsednik komisije za pre-osnovo voledarja, državni tajnik Jeroiholov z duhovščino, ugodno končala. Tozadevni zakonski načrt bo sedaj predložen ministrstvu. Upa se, da se bo pr e-osnova koledarja na Ruskem uvedla 1. 1912. Štajersko. Mestni, urad v Mariboru je poslal nekemu ma* riborsk. žup. uradu samonemške tiskovine, za Četrtletne izkaze o gibanju prebivalstva s pozivom, da se naj v bodoče poslužuje župni urad le enojezičnih (nemških) tiskovin. Ta bi bila lepa, da bi mariborski nemški zagrizenol na magistratu ukazovali župnim uradom;, kaj<(ih tiskovin se naj poslužujejo, —, nemških ali slovenskih! Upamo, da. bodo župni uradi podučili magistrat, da on nima te pravice, in zahtevali od njega vsaj dvojezične tiskovine. K samoumoru učiteljice Laibacher. )Sod/n,a obdukcija trupla učiteljice Ralbpchelr je dognala), da je umrla za želodčnim vnetjem. Laibaeher so pokopali v pondeljjek zvečer na mariborskem j (okopali-šču, njen drob so ^»a poslali naj kemičen oddeljek graške klinikje, da ga natanko preiščejo. Grdo je ravnal hišni hlapec gostilne pri Jelenu na Tržaški cesti v Mariboru z delavtcem Rudolfom Lešnikom, ko je prišel ta brez njegovega dovoljenja) v hlev, da bi tam prenočil. Po krati bm besedičenju je Matjašič vdaril Lešnika., nakar je ta zbežal na cesto, Matjašič pa za njim. Dohitel ga je, vrgel na tla in ga obdelava! s pestmi in čevlji. Nia lice me- sta došli stražnik je komaj rešil Lešnika MatjaŠiče-vih nasilnosti, za katere se bo moral ta zagpvarjati pred sodiščem. • Tat v obleki pocestnega orglarja!. Pekovski pomočnik Anton Emeršič je imel spravljene svoje r,eei v neki sobi gostilne v Viktninghoiovi ulici štev. 5 v Maribora. V isto, sobo je prišel pocestni orglar Forg-natb, zamenjal Emeršičev suknjič s svojim strganim in izginil iz gostilne. Ko je prišel Emeršič domov in opazil spiemembo, je takoj vso stvar naznanil javni oblasti. Izpred, sodišča. V..nedeljo, dne 8, avgusta so se zbrali ro maši ljudje pred cerkvijo prirSv. Treli Kraljih vi Slov. goricah, ho je 221etni Avguštin Rihtar brez vzroka jel metati kamenje proti Graceju Jakobu, in ga z enim kamnom tako močno zadel v glavo, da je ta takoj padel na tla. Zadeta sta bila s kamni tudi Valentin Jančič in Marija PodvrŠnik. Rihtar je dobi) 4 tedne. — Viničar Andrej Kociper in Tomaž Štrucl sta mlatila pid posestniku Zidariča v Hardeku. Štrucl jo dražil vedno Kociperja, da si izbere lažje delo, to pa je prvega tako ujezilo, dal je mesto po snopih, jel udrihati s cepcem po Štruclu, da se je ta onesvestil in tako br,ez zavesti ležal nekaj dni. Kocipru so prisodili tri mesece težke ječe. — Vincenc Leben iz Cvetkove, daleč na okrog zinau kot divji lovec, je polagal zanjke v gozdu in si hotel privoščiti fazanov. Lovski nadzornik nemškega vitežkega reda, Blaž Petek, ga je pa pri tem zasačil im prijel. Obsodili so ga na en mesec težke ječe. Št. Janž na Dravskem polju. Pozno sicer, pa vendar je prišljo do občnega zbora našega krščanskosocialnega izobraževalnega društva. Treba je o lo premagati nekaj težav, predno se je mogel vršiti. Porodila odboro(vih činovnikov so nas prepričala, da to društvo ge životari samo, Iteirijveč se vedno lepo razvija. Iz tajnikovega poročila smo doznjali, krako veliko važnost polaga odbor na katplišlko pasopisjje. Društvo je bilo naročeno na 13 čajsgikov, ki so jih člani mogli ob nedeljah in prazjnik'jh čitati v društvenih prostprih. Po vsebijni so bili ti časniki kato-lišiko-poj'itigni, narodno-gospodjarsid in tudi strogo verskega značaja. Prejšnje leto je bilo naročenih sa-mo četvero Glasnikov, pa še teh niso mogli člani vedno dobiviati v roko-. Tudi število članov je lepo napredovalo. Koncem leta 18p7 jih jfe bilo feie 48, leta 1908 pa okoli 80, letos jih je že #tad 190. Največ je deklet, namreč 68, potem mož, katerih število znaša GO, fantojr je 55, žen 12. Dohodkov je imelo društvo, kakor nam je blagajnik poročal, v preteklem letu 360 K 40 h, torej skoraj toliko, kakor poprej v petih letih skupaj. Tuck stroškov je veliko, namreč 341 K 6 h. Zanimalo nas je tudi poročilo knjižničarjevo, z katerega smo povzeli, da si je društvo nabavilo v preteklem letu 42 novfih knjfig, tako, da obsega sedaj knjižnica nad 350 knjig same dobre vsebine. Poleg letnega dara je Slovenska Matica darovala društvu 7 knjig;. Prečkalo se je tekom leta nad 800 knjig, ki so jih dobivali društveni ki na dom. Tajna volitev (z listki) je izrazila dosedanjemu odboru popolno zaupanje, bil je namreč zopet izvoljen. Pregledovalcem računov sta blEa izvoljena gospoda Jože Snuderl in Jakob Golob. Na Martinovo nedeljo se je vršila društvena veselica, ki je gesla društveni blagajn) 44 K, Udeležba je bila maloštevilna; morda je bilo tudi n,ekaj krivo, da1 ni bil na vspo-redu pies. Vendar je bila zabaya prijetna. Mnogo smeha je povzročil gramofon, gospodi BureŠ nam ga je posodil brezplačno! Iskrenu zahvala! Živahna je bila udeležba pri Šaljivi dražbi, m katero je darovala blaga gospa M. T. dvoje jestvin. Bog bodi plačnik vsem dobrotnikom in pospeševalcem, našega pre-koristnega društva! Trbovlje. Dekliška zveza kmečkega bralnega d rust via vljudno vabi k uprizoritvi igre „Svoje glavne Minka“, veseloigra v štirih dejanjih, ki bo v nedeljo dne 28. novembra 1909 v prostorih gospoda M. Pusta (Spanca) v Trbovljah. Začetek tečno ob 3. uri popoldne. Po igri bo srečelov. Brečke po 20 vinarjev. Vstopnina: Sedeži: 1. prostor 1 K, II. prostor 70 vin.: stojišča 40 vin. Ker je čisti đolfiček namenjen za nabavo novih knjig, se preplačila hvaležno sprejemajo. Za, obilen poset vljudno vabijo prirediteljice. Koroško. Beljalr. Kuharici v kazini Frančiški 'vVolfahrl je bilo ukradenih več h run pn ih knjižic, na katerih je bilo naloženih 22.000 K. Sum je padel na kuhinjsko deklo Schaar, katero so zaprli, a v,sled pomanjkanja dokazoV zopet izpustili. Pred nekaj d(nevi pa je najšla kuharica ukradene knjižice zopet v kov-čeku na starem mestu, zato misjlijib, da je vendar-le Schaar tatica. Schaar so zqpet zaprli, ker je kes prišel par dni prepozno. St. Jurij v Liabodskif dolini. V ponedeljek na večer je pričelo goreti pri posestjtakn Fr. Kaifnba-herju, po domače Steinkellger. Pogorelo je gospodarsko poslopje fin vsa žetev. Hišo in živino so Še o pravem času rešili. Poslopje je bilo zavarovano za 4000 kron, a škode je nad 7000 kron. Sumijo, da sta zažgala hlapec in dekla iz maščevanja. Oba so zaprli. Sv. Lenart v Labodski dolini. Posestnika sin, ljetni Valentin Krajcar, po domače Suh> je pokla-dal žflvijta. Ko je: pa hoteli pobrati nekaj kl?$,e 'ga tleli, (§jai je vol z rogom tako nesrečno sunil gad levo oko, da je dobil težko poškodbo. Vendar k sreč) ni bilo okQ zadeto in si ga bo Še ohranil. Nedelja, 21.. novembra, le bila dan obsodbe in obraquna za liberalce* radi i\jlh nesgamne gonje proti dr. Jegliču. Vršilo se je nad 60 izvrstno uspelih shodov po celi deželi. Poslanci S. D, S. so hiteli na vse kraje med ljudstvo, da jih poduče o političnem. pojfpžja^u in o najnovejpi nesijamnji ijn zahrbtni klapipanji proti knezoškolu ljubljanskemu. Povsod so izražali zborovallci zaupanje poslancem S, L. S, za gjih možat nastop in neusmiljeno bičali in žigosali postopanje nenarodnih /n nemškozvez.arskih liberalcev, Največji shod se je pa vršil v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani, kjer se je zbralo nad 3000 ljudi. Na Shodu sta govorila načelnik Slovenske l.udjsake stranke dr. Šušteršič ig pa dr. Krek. Istotako sijajen shod je imel dr. Šušteršič popoldne v St. Vidu, kamor je prihitelo blizo 1000 ljudi. Jugoslovanska socialno-demokrašika konferenca se je vršila v Ljubljani minufo nedeljo in pondeljek. Na kqjnferenco so poslali socialdemokrati svoje zastopnike iz Hrvatske, Srbije, Cešjlce in tudi nekaj Nemcev. (Poslušalcev so imeli jajco malo, kar kaž dovolj jasno, da se naši slovenski delavci že zave dajo ig ne stepajo več v internacionalni tabor ra-dečkarjev. Nastopali so razni govorniki, tako Nemec dr, Adler, ki je obečal nemško pomoč, Ceh dr, Sme-ral si je privoščil dr, Šušteršiča Jn Srbskega kralja POtra, češ, 'dja oba vladata nad Jugoslovani. Zaključil je zabavo Kristan, ki je udaril po dr. Su-sferšlifču in dr. Kreku ter po shodu v Unionu. Do naj večje in najbujnejše iajniazjige s,e je pa povzpel dr. Renner, ki je pripovedoval maloštevilnim poslušalcem kakor kfak Karl May,, dfh bo soci,alga demokracija zmagata nad Jugoslovani, ter šla prekio Carigrada jvj Malo Azijo, del tam v Perzijo, na tibe tinsko planoto,, med Kitajce in na vse zadnje med Cuftukafre, Ta la,nta$$a je pa že malo preveč v fcvetju, Kaj pa Če je hotel dr, Renner svoje tovar še zvoditi za nos,? Vsi govorniki, so pa bili jedini v tem, da se Jugoslovani ne smejo združiti, ker M jim potem izpodletela sejveda vsa podlaga, kogkor jo imajo Še pri njih. Krščansko socialno delavsko zborovanje v Trstu. Krščansko socialno delavstvo v Trstu se je jelo prebujati* Spoznalo je do dobra, dai jim liberalni pri-lizovalei hočejo le škodovati, ne pa koristiti. V nedeljo, dne 21. novembra so se vi velikem številu zbrali v dvorani „Ma/rijinega doma“, da se natančneje pomenijo o svojih težnjah, Shcfl je izrekel zaupnico Ur. Kreku, ker je vedno vneto deloval in stal ob strani delavstvu v hudih borbah ko,t član socialnega državnozborskega odjseica. Shod je najstrožje obsojal nesramno gonjo liberalnih izdajalskih prvakov proti ljubljanskemu knezoškolu. Liberalci so si sami utis-nili pečat večne sramote na Čelo, ker so pošiljali iz Ljubljane ven v Primorje v laščino, hrvaščine in nemščino prevođeno zeleno brošuro. Takim izdajalskim ljudem in neznacajnez,em boj do skrajnosti. Niti poštenega pogleda niso več vredni! Pogubili so sami sebe. Lloyclov arzenal v Trstu bo najbrže prodan. Vlada se pogaja z Lloycl)om v svrho nakupa, ker bi se dotični prostor rabil za novo luko pri Sv. Andreju. Arzenal sam naj bi se pa premestil v Tržič,, ali se pa namestil tudi V Žavljah ig Miljah. 'Te vesti so vzbudile med tržaškimi delavci, katerih tisoči so zaposleni v arzenalu, veliko razburjenje. Pa tudi od strani mestnega magistrata delujejo močno proti premestitvi arzenala v Tržič, ker, bi potem mesto Trst izgubilo tisoče delavskih rodbin, ki so sedaj nastanjene v mestnem okrožju. Arzenal naj bi se namestil ali v Žavljah, ali pa vsaj onkraj miljskega zaliva, da,bi bil vsaj v bližini Trsta ini ž njim v zvezi. Redek jubilej. oOletnico samostanske obljube je te dni praznovala opatica benediktinskega samostana v Trstu m. Gertruda} Stanko. JubiHantinja 'je rodom iz Trsta in je delovala ves čas kot učiteljica na samostanski dekliški šoli ter bila že tretjokrat izvoljena za opaVco. Pozna lepa in gorka jesen na Goriškem je bi_ 1p/ v mnogo 'koristma ljudem, ker so mogli spraviti mnogo sena domov in se torej prihodnje leto ne bo treba bati takega pomanjkanja k/l/me, kakor v, zadnjem poletju. Dokler bo Še brez snega, lahko še po-kladajo razna) zelišča živini, ker so v obilni meri obrodila. Vlomilcem v koprsko stolno cerkev je nadsodišče zvišalo kazen in sicer od štirih do pet let. Razgled po svetu. Novi vulkanski izbruhi na Tienerifi. Nal otoku Tenerifa so pričeli kar hkrati štirje ognjeniki bljuvati J Silno visoko se dviga, plamen in dim iz n jih in žareča lava se vliva 'iz žrel in je dosegla že pokrajine Gfuria in Maraicihlio ter se pomika 'dfalje v smeri proti S a!; Ulagu. Nevarnosti za sedlaj Še ni. V Guriji so zelo v strahu, ker se ne morejo v slučaju nevarnosti drugam rešiti, kakor, na morjfo. Pomožni parniki so odšli na ukaz vlade tja. Nemiri med pre- bivalci Tenerife so se že pomirili. Potres je prenehal in ni čutiti ni kakega zemiqfijskega sunka več. Konec mormonske države v Arne teki. Mormonska država, ki se nahaja v Živežnih državah seve-roameriških, se bo v kratkem popolgomia razdražila. Merska, sekta Mprigonov je bil«: ustatiosjljena leta 1827 od Joe Smijtha, ohstoja te dja j kakih 82 let. Leta 1871 je predSsedjnik Z!vezto|h držav Grgnt hotel odpraviti mormonsko sekto in državo, češ, da je to Še ostanel