Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 213 (9215) TRST, nedelja, 14. septembra 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» vGovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Krvavi obraz Francove Španije Z obsodbo na smrt treh mladih aktivistov ljudske revolucionarne in protifašistične fronte FRAP je mrki frankistični režim v Španiji znova izzval vse demokratične sile v državi, v Evropi in v svetu. V dramatičnih trenutkih, ko so demokrati napenjali vse sile, da rešijo življenje baskovskima rodoljuboma Garmendii in Otaeguiju, ko je Protifašistično gibanje v špa-niJi pokazalo svojo moč s splošno stavko v baskovskih pokrajinah in z množičnimi demonstracijami dru-god v državi ter prisililo vrhovno vojaško sodišče, da upošteva možnost revizije procesa proti obsojenima Baskoma, je vojaško sodišče v Madridu obsodilo na smrt tri druge rodoljube, katerih edina krivda je, da ljubijo svoj narod in svobodo. V desetih dneh so španska vojaška sodišča izrekla pet smrtnih obsodb, nad drugimi petimi rodoljubi, k' so prav tako obtoženi umora Policijskega agenta, pa kot Damoklejev meč visi mrtvaški obroč *garrote». Te smrtne obsodbe so hkrati z represijo po vsej državi sad pred nedavnim odobrenega protiterorističnega zakona, ki je dal Policij: posebno oblast, Francovi krvnik: vlamljajo v domove rodoljubov, aretirajo, mučijo in mori-j°' ne da bi morali komur koli odgovarjati za svoje zločine. Sodišča pa uprizarjajo procese, tragične farse, ki so žalitev za demokratično Evropo in krinka za dste, ki nočejo videti tega, kar 86 dogaja v Španiji. , kratkotrajnem premirju, med ^rim je fašistični režim poka-2al liberalnejši obraz in nekoliko omilil cenzuro nad tiskom, se Španija, z uvedbo protiterorističnega zakona in s proglasitvijo obsednega stanja v baskovskih pokrajinah, vrača v dobo mračnjaštva, Podobno tisti, ki je sledila državljanski vojni. To je dokaz, da fašistični režim čuti, kako se mu izteka življenje in si s slepo, zve-tinsko represijo skuša podaljšati obstoj. Krokodilovi udarci z repom So najbolj nevarni, ko se pošast zyija v smrtnih krčih in plaz smrtnih kazni v Španiji kaže, da tudi ta pošast — zadnji fašistični režim v Evropi — čuti, kako ji ledena r°ka smrti že zvija drobovje. Ob-fuoin pa so prav te smrtne obsod-oe tudi dokaz, kako ima Francov režim kljub dolgi agoniji še dovolj moči, da trdo udari po demo-natičnih silah, ki si prizadevajo, a bi naredile konec srednjemu Veku in da bi Španija končno sto-Pi|a v novi vek. Mračnjaški režim, ki je prišel Pa oblast s pomočjo Hitlerja in „ Ussolipjja, se je obdržal 40 let zaradi zunanje podpore, atlantske- pakta NATO in njegovega 1 ega pokrovitelja onkraj Atlanti-a. Ves zahodni svet z ZDA na e u je imej veliko moralno odgo-in'™0^ za zločine Salazarjevega Gaetanovega režma na Portu-a skem in v afriških kolonijah, Jor je domoljube kosilo orožje antskega zavezništva: nemške Puške in brzostrelke, ameriški he-mopterji. italijanska protigverilska u a. In vse to le v imenu za- 0 nega zavezništva, jezu pred Komunistično nevarnostjo». Prav ° ima Zahod veliko moralno odgovornost za krvoločno divjanje mn u*?^°V v ®Pan’jb saj je oborožil voM, ° roko’ naložbe zahodnega lekapitala pa omogočajo špan- kat-1110j®?S*JOC'ars*'vu’ da se še ne-0 drži na sicer trhlih nogah. kB«U^0 .se bogato obrestovala, so je fašistični režim oddolžil Prepovedjo stavk in z vsiljeva-. ern..smešno nizkih plač. Recept f . Posrečen, če ga je po letih osvojila tudi Pinoche-Jeva hunta v Čilu. Y, tern Pogledu so smrtne ob-ki sta jih izrekli vojaški odisci v Burgosu in v Madridu, emblematične za sedanji politični ozaj v Španiji, za režim pa so es » o veljavnosti novega protite-nsticnega zakona. Z uvedbo stro-ge represije se je sesula v prah Utopična vizija tistih, ki so napovedovali postopno evolucijo Francovega režima v demokratičnem :5u®lu in ki so v kratki dobi. ko J® bolnega Franca nadomestil re-®nt Juan Carlos Borbonski, videli Prvi korak na tej poti. Hkrati pa e tudi dramatično postavlja vpra anje, kaj sedaj, vprašanje do-oticnega demokratičnega preloma. 1 naj Španiji pokaže pot iz mrač-ega predora, kamor ne prodre luč Pravice. V tem okviru je velikega pomena enotni nastop vseh protifašističnih sil, prav sedaj, ko je spopad z režimom najostrejši. To vprašanje — kaj sedaj — pa se postavlja tudi vsem evropskim demokratičnim silam, če je današnja za Španijo tragična ura, jè za vse evropske demokrate to čas odločnejšega nastopa in stvarnega angažiranja. Prvenstvena naloga je rešiti življenje petih mladih domoljubov, a nele to: z vsemi močmi je treba podpreti boj španskih rodoljubov in demokratov in hkrat-' postaviti pred njihove odgovornosti države, ki v imenu zahodnega zavezništva in lažnih i-dealov podpirajo Franca že 40 let. Spopad bo vse ostrejši in Francov režim bo vse bolj vihtel «garro-to» ko bo čutil, da ga življenjske sile zapuščajo. Vendar pa ta mrki obroč smrti, s katerim rabelj počasi davi svojo žrtev, ni nikoli reši življenja diktaturi in ga tudi ne bo, ker je «garrota» simbol srednjeveškega mračnjaštva, iz katerega je izšel tudi španski fašistični režim, boj španskih demokratov pa simbol zanesljive zmage. VOJMIR TAVČAR ODMEVI NA GOVOR PREDSEDNIKA VLADE ALDA MORA F BARIJU SINDIKALNA FEDERACIJA ZAHTEVA STVARNO POLITIKO VLADE ZA ZAGOTOVITEV ZAPOSLITVE Previdni komentarji predstavnikov političnih strank - Agnelli poudarja, da povišanje plač ne ho smelo predeči 10 odstotkov RIM, 13. — Predsednik vlade (e z govorom, ki ga je imel ob odprtju mednarodnega velesejma v Bariju, dosegel cilj, ki si ga je zastavil. Opozoril je na resen politični in gospodarski položaj v državi in poudaril nujnost, da je v sedanjem trenutku njegova vlada edina, ki lahko vodi državno barko. Ob tej priložnosti je opozoril tudi na nevarnost zaostritve politične krize, ki bi lahko pripeljala do razpustitve parlamenta in predčasnih volitev. Zato so bili tudi odmevi na govor sorazmerno umirjeni in zelo previdni. «Avanti», glasilo socialistične stranke, je ugodno o-cenil Morove izjave. «Unità», glasilo KPI, pa ga je označilo za protislovnega tam, kjer obravnava odnose s sindikati in sindikalno politiko. Zato je bila sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL edina, ki je danes objavila uradno sporočilo. V njem priznava, da je imel Moro v Bariju važen govor, ki je zajel socialna in gospodarska vprašanja v državi in ki ga bodo tri sindikalne organizacije podrobno proučile na skorajšnji seji izvršnega odbora federacije. Za sedaj pa sindikalna federacija meni, da ima dolžnost po- imiimMiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiminHiiiiimiimmuiiiiinmiiinminiiiimiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiM FRANKISTIČNI REŽIM NA ZATOŽNI KLOPI Protesti zaradi smrtnih obsodb RIM, 13. — V Italiji in po vsem svetu se množijo protesti proti smrtnim obsodbam, ki so jih španske vojaške oblasti izrekle proti dvema baskovskima rodoljuboma in trem pripadnikom antifašistične organizacije FRAP. Načelnik poslanske skupine KPI Natta je skupaj z drugimi komunističnimi poslanci naslovil na predsednika vlade in zunanjega ministra interpelacijo, v kateri sprašuje, ali je italijanska vlada že seznanila španske oblasti z valom groze in gneva, s katerim je italijansko javno mnenje sprejelo vesti o smrtnih obsodbah. Poslanci KPI pozivajo vlado, naj stori vse, kar je v njeni moči, da prepreči izvršitev smrtnih obsodb. Predsednik PSI Nenni pa je u-gotovil, da je do treh novih smrtnih obsodb prišlo v trenutku, ko je demokratično javno mnenje zahtevalo preklic smrtnih obsodb proti baskovskima rodoljuboma in da zato pomenijo pravo provokacijo. Mednarodno gibanje mora ustaviti roko španskega diktatorja — je nadaljeval Nenni — bodisi s krepitvijo svoje akcije, kot tudi s pomočjo španskemu gibanju za osvoboditev. Vsedržavno časnikarsko združenje se je pridružilo gnevu in protestu vseh demokratov ter med drugim ugotovilo, da pomeni obsodba časnikarja Chiviteja poskus, da bi v krvi zadušili pogumno odločnost španskih demokratičnih časnikarjev, da se uprejo nasilju režima in da prispevajo k ljudskemu boju za svobodo. Tudi antifašistični koordinacijski odbor med časnikarji in tiskarji je objavi! protestno izjavo. Odkrita tolpa fašističnih goljufov RIM, 13. — Po več kot enoletni preiskavi so rimske sodne oblasti izdale deset zapornih nalogov za tolpo goljufov, ki je o-goljufala različne rimske banke za ogromno vsoto približno treh milijard lir. Sedem članov tolpe so že aretirali, tri pa še iščejo. Poleg nekaterih starih znancev policije so v tolpi številni znam desničarski ekstremisti, zaradi česar preiskovalci domnevajo, da je izkupiček goljufij služil za financiranje fašističnih izveh-parlamentarnih organizacij. Med aretiranci je tudi bivši funkcionar CISNAL in predstavnik desničarske organizacije «evropsko integ-ralistično gibanje», 33-letni Emanuele Triggiani iz Tridenta. Med tistimi, ki jim je uspelo zbežati, pa sta 30-letni Sergio Stefano, bral Bruna Stefana, ki je bil skupaj z Giannijem Nardijem vpleten v preiskavo o umoru komisarja Ca!abi"esija. in Mario Capucci-ni. ki ga je policija poznala po tem da je pripravljal ponarejene potne liste za fašiste, ki so hoteli zbežati v tujino. Član tolpe goljufov pa je bil tudj znani fašistični bombaš Giancarlo Esposti, ki je, umrl v spopadu s policiio na Pian del Rascino 30. maja 1974. Sistem za goljufanje bank je bil dokaj enostaven ter je slone! na dejstvu, -da so bili nekateri člani tolpe bančni uradniki. Ti so preskrbovali imena in številke tekočih računov najbolj premožnih klientov bank ter izmikali tudi formularje za pooblastila za dvig čekovnih knjižic. S ponarejanjem podpisov so nato zlikovci izdajali čeke in jih nato vlagali na tekoče račune pri drugih bankah, seveda pod izmišljenimi imeni, nato pa dvignili tekoč denar. Med okradenci je tudi igralka Monica Vitti, kateri so izmaknili okrog 100 milijonov. Sistem se je zatakni! še pred enim letom, ko je neki bančni funkcionar hotel kontrolirati ček, ki mu ga je predložil neki član tolpe. Ta se je prestrašil in zbežal jasniti, da je povezanost politike za zaposlitev z obnovitvijo delovnih pogodb osnovni smoter strategije sindikalne federacije za prihodnje mesece. Sindikati pravijo, da to dokazuje veliko odgovornost sindikalnega gibanja in prizadevanje za vsa vprašanja v državi. Zaradi tega, poudarjajo sindikalne organizacije, bi morala sedanja sindikalna politika u-živati vso podporo in je dolžnost vlade, da jasno pove, kako namerava rešiti vprašanje zaposlitve Sindikalna federacija v tej zvezi pravi, da se prihodnja pogajanja za nove delovne pogodbe tičejo sindikalnega gibanja in da je treba delavske zahteve obravnavati med neposredno prizadetimi strankami. Predsednik Confindustrie Agnelli danes posredno odgovarja na Morova stališča glede prihodnjih delovnih pogodb in povišanja plač. V intervjuju, ki ga je dal torinskemu dnevniku «Gazzetta del popolo» poudarja, da predstavlja 10-odstotno povišanje plač nepremostljivo mejo. To je dejal tudi Moro v svojem govoru v Bariju. Agnelli dalje pravi, da bi vsako večje povišanje pomenilo samo-mo\ Pri tem se sklicuje na sindikate v Veliki Britaniji (enako kot predsednik vlade), češ da se zavedajo, da je inflacija največji sovražnik, ki ga je treba premagati. Član osrednjega vodstva socialistične stranke Labriola pa je napisal za jutrišnji «Avanti» članek o Morovem govoru. Labriola pravi, da se danes lahko odobrava ali zavrača Morova stališča, ki pa bodo zadobila politično vrednost samo tedaj,' ko bo tudi krščanska demokracija kot stranka ta stališča osvojila. Po njegovem mnenju predstavlja Morov govor prvi resen odgovor na krizo, ki je zajela krščansko demokracijo po 15. juniju. Govor predstavlja tudi poskus premostitve politične o-samljenosti demokrščanske stranke in je v tem smislu dejansko izzivanje nekaterih notranjih strankinih sil. Tudi član vodstva PSI Vittorelli piše v dnevniku «Il Lavoro» zelo pozitivno o Morovem stališču predvsem do komunistične partije. Značilno je, da tako Vittorelli, kot Labriola, se ne spuščata v gospodarska in sindikalna vprašanja, ki jih je obravnaval predsednik vlade, o čemer se pričakuje, da bodo socialisti razpravljali na prihodnji seji osrednjega vodstva in centralnega komiteja. Popolnoma zadovoljni z Morovim govorom so republikanci, katerih tajnik je izjavil, da se ujemajo s stališči podpredsednika vlade - La Malfe, Za bivšega predsednika republike Saragata, ki je sedaj predsednik socialdemokratske stranke, so Morova razmišljanja o gospodarskih in socialnih vprašanjih, zlasti pa še njegov poziv sindikatom na sodelovanje, jasni in odkriti. Obenem pa se Saragat popolnoma strinja z Morovim stališčem do komunistične partije. Samo liberalci so skoraj v celoti negativno ocenili govor predsednika vlade. Tajnik PLI Bignardi odgovarja predvsem na vprašanje odnosov s komunisti, in pravi, da je Morovo stabšče nesprejemljivo. Misovska interpelacija o bivši coni B RIM, 13. — Kot poroča tiskovna agencija ANSA je podpredsednik misovske skupine v poslanski zbornici Pazzaglia naslovil na predsednika vlade vprašanje, «da bi zvedel, če lahko ministrski predsednik zanika ali pa je resnična in potrjena vest, ki že nekaj časa vztrajno kroži v političnih in vojaških krogih, po kateri naj bi italijanska vlada v letošnjem avgustu podpisala z jugoslovansko vlado sporazum, ki naj bi cono B dokončno prepustil Jugoslaviji. Predstavnik fašistične MSI še vprašuje ministrskega predsednika, če namerava o tem obvestiti parlament H l m ' Zdravnika v neapeljski bolnišnici «Cofugno» z novorojenčkom, ki so ga zaradi epidemije tifusa premestili iz zasebne klinike v Avellinu iiiiMiiiiiuiiMiiiitiniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiillliitiilliliiiifiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuimiiiiiiiiiifiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimitiniil IZBRUH EPIDEMIJE SALMONELE V PORODNIŠNICI ZASEBNE KLINIKE V AVELLINU Deset novorojenčkov v Avellinu in Neaplju podleglo patogenim črevesnim bakterijam tif usnega značaja Se bo število žrtev okužbe še povečalo? - Porodnišnico so zaprli, kliniko pa izolirali - Salmoneloza je vrste «wien ki se je po 15. juniju razpasla po Evropi AVELLINO, 13. — Nalezljive bolezni terjajo v Kampaniji stalne žrtve: pred dvema letoma je kolera pestila Neapelj, tokrat pa se je v Avellinu, mestu s 70.000 prebivalci, od katerih je 15 odstotkov brez dela, pojavila huda nalezljiva bolezen — salmonele, kateri je podleglo kar 10 novorojenčkov. Gre za patogene črevesne bakterije, ki povzročajo salmonelozo, to je v pre-postih besedah, tifus. Prvi primeri okužbe so se pojavili v porodnišnici zasebne klinike dr. Carmina Malzonija, primarija ustanove in ob- ................... Iz Trsta v novarske zapore činskega svetovalca KD. Že 2. septembra so ugotovili pri 3 od 50 novorojenčkih v otroških jaslih klinike hude črevesne motnje z visoko vročino. Zdravniki so se lotili raziskave odpadkov in končno ugotovib za kaj gre. Nemudoma so se, po izjavah primarija Malzonija, kateremu so novinarji očitali prepočas-nost izvedbe laboratorijskih analiz, zdravniki lotili terapije, toda že v torek sta dva novorojenčka podlegla bolezni. Vodstvo je takoj razkužilo vse lokale in analiziralo vodo, odpadke in hrano ter izoliralo jasli. Kljub temu so morali zabeležiti smrt drugih treh otrok. Drugega jim ni preostalo kot zapreti porodniški oddelek, večje število novorojenčkov pa, ker so ugotovili, da je bolezen epidemične narave, premestiti v neapeljsko bolnišnico «Cotogno». žal, je ponoči, kljub takojšnji negi, umrlo šest otrok: pet punčk, od katerih sta se dve rodili 8. septembra, in 1 fantek. Trenutno je v strogo izolirani kliniki v Avellinu še 25 novorojenčkov: devet nedonošenčkov je v inkubacijskih napravah stanje štirih okuženih ni resno, dva sta «zdrava nosilca bakterije», za druge pa so v teku analize. V Neaplju je pod zdravniškim nadzorstvom pet novorojenčkov, enega, katerega zdravstveno stanje se je močno poslabšalo, pa so takoj premestili v bolnišnico «Santobono». Zdravstvene in tudi krajevne u-pravne oblasti so že najavile preiskave, s katerimi bodo skušali u-gotoviti vzroke nenadne epidemije in predvsem, če je bilo storjeno vse za rešitev malčkov. Pokrajinski zdravnik dr. Carpinella, ki je po- trdil. da so infekcijska žarišča v celoti omejili m zato ni nobene nevarnosti več, je omenil, da je sai-moneloze kar 1200 različnih vrst in da pripada okužba, ki je do sedaj spravila v prerani grob kar 10 novorojenčkov, vrste «wien», ki se je po 15. juniju razpasla po Evropi. Ta vrsta je smrtno nevarna za novorojenčke za otroke je lahko zaskrbljujoča, starejšim, čeprav ni ravno prijetna, pa ni nevarna. Odstavljen na Portugalskem poveljnik severne regije LIZBONA, 13. — General Cor-vacho je bil danes prisiljen zapustiti funkcijo poveljnika severne vojaške regije, nadomestil pa ga je gen Veloso. Medtem ko velja Corvacbo za filokomunista, pripada njegov naslednik «zmerni» struji portugalskih oboroženih sil. Corvacbo je bil edini visoki častnik severne legije, ki ni podpisal «dokumenta Antunes», pred kratkim pa je bil tudi izključen iz sveta revolucije. V Lizboni se medtem še vedno nadaljujejo pogajanja za sestavo nove vlade. Pričakujejo, da bo mandatar za sestavo vlade Admiral de Azevedo v prihodnjih urah dal uradno sporočilo o sestavi nove vlade, v katero po vsej verjetnosti ne bodo vstopili pred-stavniki političnih strank. WASHINGTON, 13. - Iz Pentagona poročajo, da bo ameriški obrambni minister Schlesinger v kratkem obiskal Francijo, Veliko Britanijo in Zahodno Nemčijo. Politične stranke in sindikalne organizacije so včeraj zelo umirjeno odgovorile na govor, ki ga je imel v Bariju predsednik vlade Moro. V bistvu se nihče ni spustil v njegova razmišljanja o resnosti gospodarskega položaja, kakor tudi ne o ugotovitvi, da je sedanja vlada edina, ki lahko v tem trenutku zagotovi državi redno upravo. Samo sindikalna federacija odgovarja predsedniku vlade glede sindikalne polit.ke in poudarja, da se sindikalno gibanje zaveda resnega položaja, hkrati pa zahteva, da vlada jasno pove, kaj namerava stvarnega narediti na področju zaposlitve. Sindikati zagotavljajo, da njihova sindikalna strategija v prihodnjih mesecih sloni predvsem na povečanju zaposlitve skupno z o-brambo kupne moči delavskih plač. V Gradežu so včeraj svečano otvorili dvodnevne kulturne prireditve Italijanov iz Istre in z Reke, ki jih prireja Unija in deželna u-prava. Prisotni so bili predstavniki SZDL Slovenije in Hrvaške, goste pa sta pozdravila predsednik Unije Ferri in odbornik Coloni. Na prireditvi sodeluje 250 pevcev in članov folklornih skupin. NOVARA, 13. — Alberto Rosea (na sliki no odhodu v Novaro izpred tržaške kvesture, o čemer pišemo na 2. strani) je danes ob 19.50 stopil iz policijskega avta in se, prav nič zaskrbljen, podal v notranjost novarske kvesture. Še prej je izmenjal nekaj besed s prisotnimi kronisti. Povedal je, da je komercialni direktor švicarske finančne družbe in poudaril, da je nedolžen. «Ne potrebujem niti odvetnika» je pripomnil in priznal, da pozna Ballinarija, ugrabitelja NAROČNIKOM IN ČITATELJEM Zaradi nepredvidenih trenutnih težav v tiskarni Založništva tržaškega t:ska (bolezni, dopusti itd.) današnja številka Primorskega dnevnika ni mogla iziti na običajnih osmih straneh. Naročnikom in čitateljem se zato opravičujemo za morebitne pomaniklj:ve informacije o dogodkih doma in po svetu. Uredništvo Mazzottijeve («Strašna stvar», je pripomnil), ki je bil celo njegov uslužbenec v trgovini ob meji, kjer prodajajo vsega. Ob vstopu v pisarno načelnika letečega oddelka dr. Madie, je Rosea njemu in načelniku kriminalpola dr. Montesa-nu, rekel, da jima bo, za vsa pojasnila na razpolago le nekaj ur. Najvažnejša vest v zvezi s preiskavo o tragični smrti dijakinje pa je predaja Achilia Gaetana, ki je med srečanjem z novinarjem priznal, da je bil med ugrabitelji Mazzottijeve, a ni bil prisoten, niti ni sodeloval, pri umoru dekleta. «To je priznanje in ne intervju» je izjavil novinarjem sredi gozdiča, ničtem ko ga je v okolici na s' ' ne karabinjerjev in policajev z onan iskalo. Gaetano ni niti obrobno omenil bossa Giacobbeja, za katerega preiskovalni organi menijo, da je «glava» ugrabiteljev. Zaradi tega menijo, da je kalabrijski mafijski «elan» prisilil Gaetana k predaji, ker lahko šara.> on. s svojo «resnico» o ugrabitvi, reši mafijskega mogotca iz zapora. Gaetano se je predal sinod podkvestorju poTcijskega o-krožja v Lamezii Terme, Antoni-nu Suraciju. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIlllllllllllllllI*T*ITIIII®*IIIIIIIIIIIIIITIIlll!IIIIIlIII*HIIIIIIIIIIIIIII!IllllllllllllIllllllllllllllll||||||||||||||||||||i||||||u|||||||nilllllllllll|lllH||||lilH||||||||||||||l||li|||iii||||||||||||mn||||||||||||j ZAKLJUČEK ZAGREBŠKE KONFERENCE «SILE IN POTI VOJNE IN MIRU» Kako preprečiti novo svetovno vojno (Od našega dopisnika) ZAGREB, 13. — Mednarodna znanstvena konferenca «Sile in poti vojne in miru» je danes v Zagrebu zaključila uspešno delo. O tem srečanju, na katerem je sodelovalo 109 zgodovinarjev, ekonomistov, tehnologov, pravnikov, politikov in drugih javnih delavcev iz 27 držav, so objavili tudi uradno sporočilo. V njem je med drugim rečeno, da so vsi udeleženci pokazali istovetno usmeritev, ne glede na razlike v mišljenjih in njihovih motivih, da namreč danes v svetu ni nič pomembnejšega in bolj prioritetnega kot ohranitev miru in preprečevanje nove svetovne vojne. Temu je treba podrediti vse druge cilje in to danes v večji meri kot kdajkoli v preteklosti zaradi stopnje med-odvisnosti narodov in držav v vseh vidikih njihovega življenja in tudi zaradi uničevalnih sredstev, ki danes obstajajo. Sporočilo navaja tildi vrsto aktualnih tem, o katerih so razpravljali udeleženci, med drugim vprašanja in probleme, s katerimi se je soočal svet v svoji nedavni zgodovini. Zagrebška konferenca «Sile in poti vojne in miru» je med drugim tudi poudarila potrebo po globlji znanstveni analizi sodobnih problemov človeštva, zlasti tistih, ki so povezani z o-hranitvijo miru v sodobnih razmerah in z zagotavljanjem družbenega napredka. To je nujno, da bi se izključil in onemogočil začetek tretje svetovne vojne. Ugotoviti je tudi treba, kateri so tisti konkretni družbeni in politični odnosi in na njih zasnovane ideologije, ki so pripeljali do minule svetovne vojne, nato pa raziskati, ali tudi danes ob- stajajo takšni ali podobni odnosi ali pa kateri drugi, ki vodijo k novi svetovni vojni ali vojskovanju v drugih oblikah. Ugotovili so namreč, da tudi danes obstajajo družbeni mednarodni odnosi, ki bi lahko povzročili svetovno vojno ali pa že povzročajo vojne spopade v različnih oblikah in obsegu. Zato je izrednega pomena u-gotoviti, kako je mogoče preprečevati možnosti izbruha novih vojn in njihovega širjenja in kako se je mogoče boriti za spreminjanje tistih družbenih odnosov, ki so o-bremenjeni s takšnimi možnostmi. Na konferenci v Zagrebu je prišlo do izraza tudi mnenje, da je vloga znanstvenih krogov v raziskovanju in živem spremljanju vseh navedenih problemov izredno pomembna in da je temu resnično znanstvenemu raziskovanju treba dati mednarodni značaj. S tem namenom so udeleženci zagrebške konference pozvali najširše kroge znanstvenih delavcev, vse akademije, univerze, inštitute in druge ustanove ter posamezne znanstvene delavce, da v medsebojnih stikih in sodelovanju ter v konstruktivnem dialogu iščejo znanstveno resnico o vseh tistih aktualnih problemih, katerih reševanje stoji danes pred človeštvom. Sporočilo s konference ob koncu poudarja, da stalen in nepretrgan raziskovalni program takšnega znanstvenega sodelovanja v najrazličnejših oblikah organiziranja znanstvenih krogov in ustanov vsega sveta lahko postane pomemben dejavnik v prebujanju občutljivosti in zavesti milijonov ljudi proti ponavljanju strahot in kataklizem, skozi katere je šlo človeštvo v dvajsetem stoletju. VLÀDO BARABAŠ TRŽAŠKI DNEVNIK ^ | SKLEP KONZULTE ZA VZHODNI KRAS NA OPČINAH Vrsta zborovanj po kraških vaseh glede vprašanja podrobnih načrtov Krajevne organizacije in posamezniki si medtem lahko ogledajo objavljeno študijo o Krasu ■ Razprava o openskem pokopališču in gradbenih dovoljenjih Varianta k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu ter podrobni načrti za Kras, vprašanje openskega pokopališča ter prošnja za gradbena dovoljenja, so bile tri glavne točke predsinočnje razprave rajonske konzulte za vzhodni Kras na Opčinah. To so tri vprašanja, ki imajo svoje specifične odtenke, a so si v bistvu zelo sorodna — v vseh treh primerih gre za urbanistično reševanje zapletenega kraške-gg vprašanja. Glavna teža razprave je bila sicer posvečena varianti in podrobnim načrtom za Kras, na katere kraško prebivalstvo čaka že dolgih šest let in od katerih je odvisen bodoči družbeni, gospodarski ir. kulturni razvoj kraških vasi v tržaški občini. Velikega pomena pa sta specifično za Opčine tudi vprašanje pokopališča in vprašanje izdajanja novih gradbenih do-vol.ienj. Osnovna ugotovitev, ki je izšla iz razprave o slednjih dveh problemih, je v tem, da občinski upravitelji niso poskrbeli za njihovo učinkovito, organsko in načrtno reševanje ter predvsem, da niso upoštevali mnenj in predlogov pre-b valstva, ki v teh krajih živi. Glede prošnje nekega zasebnega podjetja, da bi na Opčinah zgradilo večji stanovanjski kompleks, je konzulta še enkrat ponovila staro zahteve da morajo občinske oblasti izdelati za gradbena področja na Opčinah posebne načrte za vse potrebne infrastrukture, kot so kanalizacija, ceste, parkirišča, parki, vodovodne napeljave in drugo, prečen izda za tista področja gradbena dovoljenja. Kar zadeva opensko pokopališče pa je zadeva bolj zapletena. Opensko prebivalstvo že nekaj let zahteva razširitev starega ali gradnjo novega pokopališča, ker postaja staro iz dneva v dan bolj tesno. Končno se je občina odločila in pripravila ter posredovala konzulti v proučitev načrt za gradnjo pokopališča na področju med pokrajinsko cesto Opčine—Bani in državon cesto, ki vodi k mejnemu prehodu pri Fernetičih. To področje (skupno 104 tisoč kv. metrov) je občina že z regulacijskim načrtom namenilo za gradnjo mestnega pokopališča. Ta namen je kasneje odpadel, zemljišča pa so ostala vinkulirana v ta namen, zato se je občina odločila, da bo tu (zaenkrat na 8 tisoč kv. metrih) zgradila novo pokopališče za openske potrebe. Konzulta pa se o tem načrtu za enkrat še ni izrek- poglobiti na prihodnji seji ob pri- tektov Kokoravca in Ruggierija, so sotnosti pristojnega odbornika. Pomisleki nad načrtom so po mnenju Wilhelma predvsem ob dejstvu, da občinska uprava sploh ni vzela v pretres predloga openskega odbora upravičenih posestnikov. Le-ti so predlagali jusarsko zemljišče pri o-penskem strelišču, ker je bliže vasi i ker bi na ta način ne bilo treba razlaščevati zasebnih slovenskih zemljišč. Dobršen del razprave je bil, kot rečeno, posvečen varianti k splošnemu regulacijskemu načrtu in podrobnim načrtom za Kras. Potem ko je načelnik urbanistične komisije Cordioli (KD) poročal o nedavnem skupnem sestanku svetovalcev obeh kraških konzult, na katerem je odbornik De Luca orisal študijo arhi- povzeli besedo nekateri svetovalci opozicije, ki so obsodili dosedanje ravnanje občinskih oblasti glede tega tako pomembnega problema, poudarili, da bi bila morala uprava poveriti arhitektoma poleg študije tudi konkretno izdelavo osnutka variante in podrobnih načrtov ter predlagali, da bi konzulta sklicala javno zborovanje po vseh vaseh ter na podlagi mnenj in predlogov prizadetega prebivalstva izdelala dokument za občinske oblasti. Konzulta se je tako soglasno obvezala za sklicanje zborovanj, ki bodo v prvih dneh oktobra ter obenem pozvala vse prebivalstvo naj si medtem ogleda in prouči razstavljeno dokumentacijo, ki sta jo izdelala o-menjena arhitekta. Manifestacije solidarnosti s čilskim ljudstvom V prihodnjih dneh bo obiskal naše mesto tajnik čilske stranke «Izqui-erda Cristiana:-’ Luis Badilla, ki se bo udeležil manifestacij v okviru druge obletnice umora čilskega predsednika Salvadoria Allendeja. Osrednja manifestacija v podporo čilskemu ljudstvu bo v torek, 16. t.m. v mali dvorani gledališča Verdi (Krožek za kulturo in umetnost). O boju čilskega ljudstva proti Pi-nochejevemu režimu bo govoril Badilla, sledil pa bo nastop čilskega ansambla, ki ga vodi pevka Charo Cofrè. Badilla bo v tore): zjutraj govoril tudi na skupščini delavcev tržaškega arzenala Sv. Marka, v sredo pa na skupščini uslužbencev državnih železnic. Da bi bolje seznanili upravitelje z bojem čilskega ljudstva, so predstavniki tržaške sekcije vsedržavnega združenja Italija - Čile včeraj obiskali tržaškega župana Spaccini-ja in mu orisali vrsto pobud v podporo čilskemu ljudstvu. Jutri se bo ista delegacija sestala s predsednikom tržaške pokrajine Zanettijem in rektorjem tržaške univerze De I Ferro. TUDI V NAŠEM MESTU ODMEV UGRABITVE IN UMORA CRISTINE MAZZOTT! Po nalogu državnega pravdnika iz Novare v Trstu aretiran komercialist Alberto Rosea Baje je bil v prijateljskih stikih s švicarskim državljanom, kije bil zapleten v umor dijakinje Je 45-letni Alberto Rosea, ki so ga prejšnjo noč aretirali pri Mošče-nici, res «izredno važna osebnost», ki naj bi bila zapletena v ugrabitev in umor dijakinje Cristine Mazzetti? To bodo morali ugotoviti sodni preiskovalni organi v Novari, kamor so Roseo včeraj popoldne vklenjenega odpeljali s policijskim avtom. Nekaj dokazov morajo že imeti v rokah, ker bi drugače državno pravd-ništvo iz Novare ne izdalo zapornega naloga s pripombo, da je Rosea zapleten v umor Cristine Mazzotti. Ime Rosee je verjetno novarskim preiskovalcem posredoval švicarski policijski delegat dr. Giudice, ki je ko. priča navedel italijanskim kolegom, kaj je zvedel od priprtega švicarskega državljana Libera Bal-linarija, ki je prav tako zapleten, kot je tudi priznal, v ugrabitev mlade dijakinje. Ballinari, tako je izpovedal švicarskim policijskim organom, naj bi se podal k tržaškemu Albertu Rosei, da „ „„ ______ ______ prijatelju, to je . la ter na predlog svetovalca Wil-1 bi mu pomagal zàméhjati «umazani» helma (KPI) sklenila vso zadevo'denar (87 milijonov), kot imenujejo v OKVIRU PROSLAVE 30. OBLETNICE OSVOBODITVE V Gropadi včeraj izročeni svojemu namenu dve igrišči Igrišči je slovesno odprl tržaški župan Spaccini ■ Govora predsednika ŠZ «Gaja» Karla Grgiča in tajnika Aleksandra Mužine Z globoko družbeno in narodnostno zavestjo, z enotnostjo in z nesebičnim, večkrat trdim prostovoljnim delom se masikaj dbseže. To je včeraj zgovorno dokazala tudi gropaj-ska vaška skupnost, ki bo odslej razpolagala s sicer skromnima a pomembnima športnima in rekreacijskima objektoma. V zgornjem delu vasi, kjer je še do nedavnega stal kraški kal, je sedaj prijetno urejen prostor z odbojkarskim igriščem, stezo za balinanje in večjo lopo, ki bo lahko služila za slačilnico, kiosk ali v druge pomembne namene. Vse to je zrastlo z veliko požrtvovalnostjo, prostovoljnim delom vaščanov ,n delnim prispevkom občine. Včeraj so nove objekte slovesno predali svojemu namenu ter s tem odprli tudi tradicionalni teden ŠZ «Gaje», ki je letos posvečen 30. obletnici osvoboditve in se bo v nedeljo zaključil z osrednjo proslavo tega jubileja v Padričah. Pred nekdanjim kalom se je v popoldanskih urah zbrala množica vaščanov, gro-pajsko-padriških športnikov «Gaje» ter raznih gostov, med katerimi so bili tudi tržaški župan Spaccini, konzul SFRJ Tepavec, odbornik Hreščak, svetovalec Wilhelm, predstavniki raznih športnih, kulturnih m drugih organizacij in drugi. Slovesnost je s pozdravom in zahvalo vsem prisotnim odprl tajnik ŠZ «Gaja» Aleksander Mužina, ki je obenem orisal potek del za izgradnjo športnih objektov, sadu požrtvovalnosti, iznajdljivosti in truda mnogih domačinov, Katerim oblasti niso naklonile veliko pomoči. Ko je nato spregovoril o pomenu te pobude za vas ter predvsem za mlajše rodove, je med drugim posebej poudaril željo, da bi praznovanje 30. obletnice osvoboditve dalo novega zagona ljudem v boju za uveljavljanje naših pravic in da bi znali ceniti žrtev padlih v NOB in vseh, ki so se ob njih borili. Za njim je spregovoril tudi predsednik ŠD «Gaja» Karel Grgič, ki je na kratko povedal, kaj je društvo v devetih letih svojega obstoja ustvarjalo ter se zahvalil vsem za pomoč. Besedo je nato povzel tržaški župan Spaccini, ki je pouda ril, da je kraški človek še enkrat izpričal svojo tradicionalno delavnost, čut skupnosti in dejstvo, da z majhnimi sredstvi ustvari veliko in da je primer Gropade lahko zgled in vzpodbuda za vse. Vaški skupnosti in mlajšim rodovom je zaželel, da bi bili novi objekti v bodoče sredstvo nadaljnjega združevanja in razvijanja najplemenitejših vrednot. Zatem je župan prestrigel trak ter s tem slovesno predal igrišča svojemu namenu. Po verskem blagoslovu igrišč je zaigrala godba na pihala iz Brega, nakar se je slovesnost nadaljevala s športnimi tekmovanji in zvečer s plesom. Danes v krožku za kulturo in umetnost Začetek vsedržavnega kongresa esperantistov Danes se v dvorani krožka za kulturo in umetnost prične 46. vsedržavni kongres esperantistov, ki se bo zaključil v petek, 19. t.m. Po otvoritveni slovesnosti, ki se je bo med drugimi udeležil tudi predsednik deželnega sveta Pittoni, bo podelitev nagrad zmagovalcem literarnega natečaja v esperantu, zvečer pa bo Avtonomna turistična in letoviščarska ustanova priredila sprejem udeležencem kongresa, ki jih je nad 300. Zasedanja v treh komisijah se bodo začela jutri dopoldne. kriminalistični organi odkupnine, v «čistega». Prijatelj naj bi mu nasvetoval, da denar zamenja v Švici in ga v ta namen napotil k bančniku Faustu Andini, ki je prav tako priprt onkraj meje, ker so pri njem našli del odkupnine. Ko je imelo vodstvo letečega oddelka tržaške kvesture v rokah zaporni nalog, je brez oklevanja prešlo v akcijo za aretacijo Rosee. Komisar dr. Petrosino je poslal k vhodu na avtocesto Trst—Videm izvidnico s podčastnikom Dellio, druge izvidnice pa na obalno cesto. Na avtocesti se je avtu kvesture pridružila tudi izvidnica cestne policije, ki jo je osebno vodil poveljnik polk. Borsetta. Čakanje se je zavleklo do L ure, ko so agenti opazili najprej poltovornjak z registrsko tablico CO 75693, in nato plavi bmw 2500 švicarske registracije TI 111724, katerega so takoj ustavili. Toda za volanom ni bilo Alberta, pač pa je bil njegov sin Sergio, ki je, ker pač ni vedel,nkaj. se dogaja, pojasnil, da je oče za volanom poltovornjaka. Polk. Borsetta se je takoj pognal v zasledovanje in končno u-stavil poltovornjak ter spremil Alberta Roseo na kvesturo, kamor je policijski izvidnici moral slediti tudi njegov sin Sergio. V uradih letečega oddelka je dr. Petrosino predložil Albertu Rosei zaporni nalog in ga začel zasliševati. Kaj je Rosea točneje povedal ni znano: ve se samo, da je zavrnil, mirno in brez vsakega izpada, vsakršno obtožbo. Pomagalo pa mu ni nič, ker je moral ostati v samici kvesture vse do včeraj popoldne, ko so ga s policijskim avtom novarske kvesture, katerega je nekaj časa spremljala tudi izvidnica tukajšnjega oddelka za hitre posege, odpeljali v zapor v Novaro ,kjer bo ostal na razpolago sodnim preiskovalnim organom. Kdo je Alberto Rosea? Rodil se je 19.7.1930. leta v Novafeltrii (Pesaro). Po poklicu je komercialist in je 12 let živel v Švici, kjer ima še stalno bivališče v Luganu. Trenutno je stanoval pri svojih starših v Ul. Bonomea 119 v Trstu, medtem ko je imel svoje urade v Comu, od koder je včeraj s komaj kupljenim, sicer rabljenim, poltovornjakom, prišel v Trst. Med osebnim pregledom so mu našli 300.000 lir, vendar kaže, da niso iz «paketa» odkupnine, ki so jo Mazzottijevi plačali za izpustitev mlade Cristine, katero pa so zve- strupili), njeno truplo pa zakopali pod kupom smeti pri Galliatu. Ing. Spaccini začasni predsednik Združenja jadranskih pristanišč Tržaški župan ing. Spaccini je te dni prevzel posle začasnega predsednika Združenja jadranskih pristanišč. Po statutu se namreč na tem mestu vrstijo župani zainteresiranih mest; dosedanji predsednik Longo je moral odstopiti, ker ni bil na zadnjih upravnih volitvah potrjen za beneškega župana. Efektivnega predsednika združenja bodo izvolili na občnem zboru, ki bo februarja prihodnjega leta. Opazovalci ne izključujejo možnosti, da bi vodstvo združenja za novo mandatno dobo ne mogel ohraniti kar ing. Spaccini. Prva naloga, ki čaka tržaškega župana na tem mestu, je sodelovanje na posvetu o italijanskem ladjedelstvu, ki bo na pobudo dežele Marche 20. septembra v Anconi. Pogrešajo jo V TREBČAH PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA Danes bo na vrtu Ljudskega doma v Trebčah praznik komunističnega tiska. Dopoldne bodo finalne tekme v ženski odbojki, popoldne pa se bosta pomerili moški reprezentanci Združenja slovenskih šport-rih društev v Italiji in Reke. Sledil bo kulturni spored. Govorila bosta prof. Roberto Costa in Stojan Spetič. Cez 14 dni ponovno sončna ura čez 14 dni, v noči med soboto, 27.. in nedeljo, 28. septembra, bomo morali pomakniti kazalce na naših urah za uro nazaj. Opolnoči 27. septembra bo namreč prenehalo obdobje, v katerem je bila v Italiji v veljavi legalna ura. Letos je legalna ura trajala 119 dni, 7 dni manj kot lansko leto. V tem času smo zabeležili zmanjšanje porabe električne energije, ki, pa čeprav je bilo letos precej nizko (za deset milijard lir v vsej državi), opravičuje ta poletni ukrep. Prav pri hranek porabe električnega toka je, seveda poleg prednosti, ki jih ima za to turizem, glavni vzrok za uvedbo legalne, ure. Od petka opoldne pogrešajo Ano Maganja, vd. Tence iz Križa št. 94. Pogrešana je stara 80 let, je visoke in suhljate postave in sivih las. Ko je odšla od doma je bila oblečena v temno obleko. Kdor jo je videl ali ve kaj o njej, je naprošen, da telefonira na št. Danes, 14. septembra, ob 10. uri bo na PRELOŽAH V BRKINIH ljudsko zborovanje. Spored: L Govor tov. Franca Perovska. 2. Kulturni program: nastop pevskega zbora, recitatorjev in kulturne skupine Istrskega odreda PARTIZANSKI MITING 3. Srečanje borcev Istrskega odreda in aktivistov južnoprimor-skega okrožja. Koordinacijski odbor SV. MAŠA NA KATINARI Danes, 14. septembra, ob 10. uri bo sv. maša pri kapelici Kraljice Miru v počastitev 36. obletnice njene zgraditve. KOMORNI ZBOR pod vodstvom Janka Bana bo imel prvo vajo v ponedeljek, 22. septembra, ob 20.30 v mali dvorani Glasbene matice. Ul. R. Manna 29. Vabljeni dosedanji in novi pevci. V novoustanovljeni PODRUŽNICI ŠOLE GLASBENE MATICE V BAZOVICI je na razpolago še nekaj mest. Sprejmemo tudi gojence za trobila in pihala. PD Valentin Vodnik organizira v nedeljo, 19. oktobra t.l. izlet na Koroško z obiskom Klopinskih jezer, Gosposvetskega polja in Celovca. Vpisovanje v društvenih prostorih danes, 14. septembra, od 10. do 12. ure in jutri, 15. t.m., od 20. do 21. ure. m V nedeljo, 21. septembra EX TEMPORE V GROPADI Žigosanje platen od 7.30 do 13.30 v osnovni šoli K. D. Kajuh. Vse dni 24.00. Gledališča SSG v Trstu gostuje s predstavo Ivana Cankarja «Za narodov blagor» jutri, 15. septembra, ob 20. uri (po jug. času) v Sežani. TEATRO STABILE Deželno italijansko gledališče Teatro Stabile bo sporočilo svoj repertoar za sezono 1975-76 v soboto, 20. septembra, ob 12. uri v mali dvorani «Pohteama Rossetti» med tradicionalno tiskovno konferenco. Predstavniki gledališča bodo časnikarje seznanili razen z repertoarjem tudi z drugimi pobudami, ki jih namerava gledališče izpeljati v novi sezoni. SMUČARSKI KLUB DEVIN priredi na igrišču Sokol v NABREŽINI VRTNO VESELICO DANES, 14. septembra Ob 15. uri tekmovanje na ski rolkah za člane SK Devin. Ob 17.30 koncert in nato ples z narodno - zabavnim ansamblom MIHE DOLŽANA, s pevko Ivanko Kraševec in z Alpskim kvintetom. Za humor bo poskrbel RADO iz škofje Loke. Šolske vesti PD «F. PREŠEREN» iz Boljunca priredi DANES, 14. in v SREDO, 17. septembra šagro «na Jami» V kulturnem programu nastopajo mešani pevski zbor «France Prešeren», tamburaški ansambel in vaška godba na pihala. V sredo, 17. septembra, ob 19.30 prijateljsko srečanje z udeleženci vsedržavnega kongresa esperantistov. PLES od 20.30 do Danes, 14. t.m., igra ansambel «SUPERGROUP», v sredo pa bo za veselje in razvedrilo poskrbela vaška godba na pihala. Kioski bodo dobro založeni z jedačo in pristno domačo vinsko kapljico. Izkupiček Sagre je v celoti namenjen nakupu oblek vaškemu pevskemu zboru. MIRAMARSKI PARK • LUČI in ZVOKI - Predstavi: ob 20.30 «Der Kai-sertraum von Miramare» (v nemščini); ob 21.45 «Il sogno imperiale di Miramare» (v italijanščini). Ponedeljek: ob 20.30 «Maximilian of Mexico an emperor’s tragedy» (v angleščini); ob 21.45 «Cesarski sen v Miramaru» (v italijanščini). Ariston 15.30 «Frankenstein junior». Črno-beli film. Zadnji dan. Od ponedeljka 15. do vključno 29. septembra zaprto zaradi počitnic. Grattacielo 15.00 «Ultime grida dalla savana». Barvni dokumentarni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice matineja 10.00—11.30 «La collina degli stivali». Barvni film. Te-rence Hill in Bud Spencer. Fenice 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 «Terremoto». Barvni film. Igrata: Ava Gardner 'n Charles Heston. Excelsior matineja 10.00—11.30 «Yogi, Cindi e Bubu». Barvna risanka. Excelsior 15.30 «Profezia di im delitto». Barvni film. Igrata Franco Nero in Stefania Sandrelli. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 15.30 «Pluto, Pippo e Paperino alla riscossa». Barvni film, risanke, Walt Disney. Eden 15.00 «L’eroe della strada». Barvni film, v katerem igrata Charles Bronson in James Coburn. Ritz 15.00 «Mandingo». Barvni film. Igrajo James Mason, Susan George, Perry King. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 15.45 «Storie di vita e malavita». Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 15.00 «Grazie nonna». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 16.00 «Continuavano a chiamarlo Trinità». Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film. Moderno 16.00 «L’ uomo della strada fa giustizia». Barvni film. Igrata Henry Silva, Luciana Paluzzi. Prepovedan mladini pod 18. letom. Impero 15.00 «Il sergente Rompiglioni diventa caporale». Barvni zabavni film. Igra Franco Franchi. Filodrammatico 15.00 «Sesso selvaggio». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 15.00 «Ispettore Karaté contro Anonima sequestri». Barvni film, v katerem igra Shum Hsiung. Vittorio Veneto 15.00 «L’arrivista». Barvni film, v katerem igrata A-lain Delon in Jeanne Morreau. Astra 16.00—21.45 «Mayerling». Barvni film za vse. Igrata O. Sharif in Catherine Denevue. Abbazia 15.00 «Il bestione». Barvni film, v katerem igra Giancarlo Giannini. Radio 15.00 «Cera una volta Hollywood». Barvni film, v katerem igrajo vsi največji ameriški umetniki. Volta - Milje 15.00 «Esecutore oltre la legge». Barvni film. Igrata Alain Delon in Mireille Dare. Občinska uprava Devina - Nabrežine sporoča, da se bo šolsko leto 1975-76 v občinskih vrtcih začelo dne 1. oktobra. 22., 23.. 24. in 25. septembra bodo dopolnilna vpisovanja otrok v posameznih občinskih vrtcih od 9. do 12. ure. Vpisovanja veljajo za tiste otroke, ki niso bili vpisani že v prejšnjem poletnem roku. ŠZ Gaja prireja ob priliki športnega tedna in ob 30. obletnici osvoboditve danes v Gropadi ples z ansamblom «KRAS». ’ . ■ ''-.jALf-:-A :'G Razstave V umetnostni galeriji «Forum» v Ulica Coroneo št. 1 bo jutri, 15. septembra, ob 18.30 otvoritev razstave kiparja Iginija Balderija. Del raz. stave bo tudi na prostoru nasproti Trga Tor Cucherna. Umetnik je doslej razstavljal že v mnogih italijanskih in tujih mestih, sodeloval pa je tudi na simpoziju v Arandjelovcu (SR Srbija). V galeriji Cartesius bo od 18. septembra do 1. oktobra razstavljala tržaška slikarka Nelda Stravisi. Otvoritev razstave bo v četrtek, 18. t.m., ob 18.30. V galeriji Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove v Sesljanu razstavlja svoje umetniške dekoracije na platnu Enrica Franzil. V galeriji Tommaseo je od včeraj odprta razstava del Benna Pelliciarija na temo «Kromatizem na fotografsko občutljivem materialu — Poskusi in predlogi». V galeriji v Ul. Vasari 12 razstavlja svoja dela slikar Claudio Picema. V galeriji Sant’Elena v Ul. degli Artisti 2 bo od 15. do 25. septembra osebna razstava sardinskega v Trstu živečega slikarja Mancusa. Otvoritev razstave bo jutri ob 18. uri. Prosveta PD Fran Venturini obvešča člane zbora, da se vaje pričnejo 15. septembra ob 20.30 v društvenih prostorih. BAN.CA.m CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. ' TRST - ULICA F. FILZMG -, C® 61-AA6 URADNI TEČAJ BANKOVCEV 12. septembra 1975 Ameriški dolar 674,— Funt šterling 1416,— Švicarski frank 250,25 Francoski frank 151,50 Nemška marka 258,90 Avstrijski šiling 36,63 Dinar: debeli 33,50 drobni 33,50 MENJALNICA vseh tujih valut SPDT priredi svoj 5. dan tržaških planincev 21. septembra na Nanosu. Zbirališče ob 9.30 v Razdrtem pred gostilno. Ob 10. uri start tekmovalnega pohoda na vrh Nanosa. SPDT priredi 5. oktobra, ob otvoritvi «Vertikale SPDT» na vrhu Peči (Monte Forno), avtobusni izlet v Belo Peč. Vpisovanje na ZSŠDI, Ulica Ceppa 9, tel. 31-119, do 30. septembra. PD France Prešeren ■ Boljunec priredi v nedeljo, 21. septembra, avtobusni izlet na otok Krk. Odhod ob 6. uri z «Gorice». Vpisovanje pri La-I vri v mlekarni. Mali oglasi ŠD Primorec izraža globoko sožalje družini Kralj ob izgubi dragega Gabrijela, podpornika in simpatizerja. V četrtek, 11. septembra, je umrl naš oče in brat Miroslav Pirjevec Marija, Jože in Olga Pirjevec Trst, 14. septembra 1975 SOCIALNA delavka išče družino, pripravljeno sprejet; v družinski krog starejšo osebo, zdravo in z dobro pokojnino. Ponudbe sprejema Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. IŠČEM zemljišče v okolici Bazovice od 1.500 do 3.000 m2. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. OBRABLJENE zlate predmete vseh vrst odkupujemo po najugodnejši kotaciji. Za gram računamo do 3 tisoč lir, v odvisnosti od vrste. DARWIL Trst, Trg sv. Antona 4, prvo nadstropje. AUTOSALONE TRIESTE - ČARU VIRGILIO - 126 73. 127 74. 128 70- 74. 1500 C 66. 124 coupé 5 m 68. 850 coupé 70. A 112 74. Citroen 1000 75. Fulvia coupé 67. 125 68, Opel 1000 tam. 70 m drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v UL Giu ba 10 in UL Cotogna 7. «CITROEN» — mehamčna delavnica CavaDi, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. VSA ZAVAROVANJA — nezgodno -življenjsko — požar — avto in osta la vam nudi ŠVAB C. - AGENCIJA GENERAU Opčine. UL Salici 1. tek 211-489. ČISTOKRVNE ruske hrte, dvomesečne potomce iz Moskve uvožene psice, prodam. Majdič, Ljubljana, Cesta v mestni log 5. Dne 12. septembra je nenadoma preminil naš dragi Josip Sancin Pogreb bo jutri. 15. t.m., ob 12.30 iž‘ mrtvašiiice glavne bolnišnice naravnost v škedenjsko cerkev. žalostno vest sporočajo sinovi Benjamin, Napoleon in Guerrino, snaha, vnuki ter drugi sorodniki. Trst, 14. septembra 1975 (Obč. pogrebne podjetje, Ul. Zonta 7-c) rinski zločinci umorili (verjetno za-1 200370. .....................................n........................................................i................ Danes, NEDELJA, 14. septembra tel. 226-165: Opčine: tek 211-001 JELENKO Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 19.20. — Dolžina dneva 12.39. — Luna vzide ob 16.00 in zatone ob 1.00. Jutri, PONEDELJEK, J5. septembra j mar in frizerka Jadranka Gojtes, Včeraj - danes Prosek: tel. 225-141; Božje polje -Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan; tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137; Milje: tek 271-124. NIKODEM komercialist Giuseppe Montesano in VREME včeraj: Naj višja tempera- komercialistka Renata Corpino, u- tura 19,4 stopinje, najnižja 16,3, ob 19. uri 18 stopinj, zračni pritisk 1014,3 narašča, veter 20 km severovzhodnik, vlaga 52-odst„ nebo 4 desetinke po-oblačeno, morje razgibano, temperatura morja 19,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. septembra 1975 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa 5 oseb. ^MRLI SO: 85-letna Giuseppa Sabatu vd. Piscopello, 46-letna Clorinda Pattei, 84-letni Giuseppe Sancin, 46-letni Cesare Srebout, 73-letni Gastone Oblati. OKLICI: delavec Luciano Stru- kino-foto w ■O/h uatZ/H/-5J-TS hz radnik Dario Collarich in prodajalka Annamaria Brovedani, uradnik Antonio Buccheri in uradnica Ljudmila Bizjak, uradnik Rivo Cavallaro in nameščenka Dorotea Bottino Formica, pleskar Romano Uva in gospodinja Edda D’Aronco, delavec Cesare Milinco ir prodajalka Vivia-ra Novacco, finančni stražnik Giuseppe Zingaro in gospodinja Angela Tursi, uradnik Aldo Rovtar in bolničarka Aria Ausilia Baratto, upokojenec Santo Lavagnolo in gospodinja Aurelia Skarabot, uradnik Cosimo Capristo in asistentka Elisa-betta Zarlengo, tehnik radiologije Antonio Mancini in letalska asistentka Patrizia Florean, uradnik Rocco Sciannamblo in univerzitetna študentka Barbara Serdi, delavec Lorenzo Colella in uradnica Donatella Ispiro, študent Karel Mikes in estetistka Olga Ducalova, trgovec Sarpi Dalla Pozza in upokojenka Marijanica Habjan, godbenik Bruno Poli in stenografka Michele Malerme, delavec Riccardo Vescovo in prodajalka Renata Macor, carinik Vito Vavalo in šivilja Raffaella Cal-darullo, pristaniscn'k Sergio Battista in delavka Nadia Nanut, uradnik Paolo Sicignano in prodajalka Barbara Cantatore, delavec Giuseppe Fonte in frizerka Manuela For-nara, uradnik Gianfranco Scrigner in delavka Lauretta Corsi, inženir Luciano Fomasier m uradnica manuela Guglielmino. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Alabarda, Ul. dellTstria 7; Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; S. Andrea, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) A. Barbo, Trg Garibaldi 5; Godina, AllTgea, Ul. Ginnastica 6; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: LOTERIJA BARI 49 34 47 5 71 CAGLIARI 34 88 58 56 75 FIRENCE 60 6 68 8 39 GENOVA 82 27 4 85 16 MILAN 68 25 89 70 29 NEAPELJ 11 12 43 65 2 PALERMO 40 18 58 23 44 RIM 65 8 21 2 45 TURIN 8 26 87 46 51 BENETKE 56 30 31 ENALOTTO 86 66 XXX 2 2 1 X : 2 1 X 1 1 ZAHVALA Svojci Marije Prašelj (Rike) se zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli sočustvovali z njimi. Trst, 14. septembra 1975 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) Po kratki bolezni je v Mariboru preminila naša draga svakinja in teta TONČKA ČAČ Žalostno vest naznanjajo družine Čač, Filippi, Gerdol in Vecchiet. Maribor, Trst, Lonjer, 14. septembra 1975 KVOTE: 12 točk - 9.991.000; 11 točk - 411.700; 10 točk - 31.800 lir Važna mednarodna kemična industrija za okrepitev tehnično -komercialnega kadra IŠČE KEMIJSKEGA STROKOVNJAKA (perito chimico) tudi za prvo službo, če izpolnjuje sledeče pogoje: • dobro znanje srbohrvaškega in/ali slovenskega jezika 0 opravljeno vojaško službo ali oproščen vojaške službe • starost največ 30 let Sedež delovnega mesta je v pokrajini Varese. Pisati na Pubbliman 149 — 21100 Varese ZAHVALA Vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin GABRIJELA KRALJA se njegova družina iskreno zahvaljuje. Trebče, 14. septembra 1975 ZAHVALA nami sočustvovali ob Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z izgubi naše drage TATJANE FURLANI roj. IPAVEC Posebno se zahvaljujemo č.g. Šibeniku, cerkvenemu Pe^e^ zboru, darovalcem cvetja in. vsem, ki so jo spremili k večne počitku. ,, Družini Furlani in Metelko Trst, Prosek, 14. septembra 1975 GORIŠKI DNEVNIK DELOVANJE DOLINSKE OBČINSKE UPRAVE PO SESTAVI OBČINSKIH ODBOROV Sestanki in razgovori z oMani Pokrajinsko vodstvo PSI je odobrilo m predstavniki delavskih strok V četrtek seja občinskega sveta z. bogatim dnevnim redom • Jutri seja občinskega protifašističnega odbora Dolinska občinska uprava je v teh dneh zelo aktivna. Glavna želja odbornikov namreč je, da bi občan' bili aktivno udeleženi pri vodenju občine, saj je župan Švab ob izvolitvi poudaril, da je Občina kot steklena hiša, v katero ima vsak pogled. V ta namen je prebivaistvo vabljeno na seje občinskega sveta; v kratkem bodo namestili po vaseh stenčase, na katerih bodo obveščali občane o delovanju uprave. Vsak za delavca pri smetarski službi, imenovanje računskih revizorjev, povečanje dopolnilne in družinske doklade občinskemu osebju, imenovanje članov gradbene komisije, izvolitev treh svetovalcev v glavno skupščino gorske skupnosti desetega kraškega področja, izvolitev treh svetovalcev v glavno skupščino kon-zorcijskega podjetja za prevoze v tržaški pokrajini, imenovanje občinskega predstavnika v upravni svet petek ob 18.30 pa bo na županstvu Ustanove za tržaško industrijsko co- na razpolago odbornik za razna pojasnila. Odbor nadaljuje z javnimi sestan ki po vaseh. V ponedeljek so se predstavniki občinske uprave sestali v Mačkovljah s starši učencev v zvezi z vprašanjem preureditve šolskega poslopja. V četrtek so na županstvu sprejeli delegacijo delavcev tovarne Velikih motorjev, Italcan-tieri in Arzenala - Sv. Marka. Predstavniki delavcev so seznanili odbor z bojem, ki ga vodijo za rekonstrukcijo državnih ladjedelnic in o vprašanju pomorskih prog. Občinska uprava jim je zagotovila popolno solidarnost ter pripravljenost za skupno akcijo z vsemi krajevnimi ustanovami. Nato je stekel pogovor še o perečih problemih občine, o konzorciju za prevoze, za zdravstvo, o problemih šolstva ter o hudih problemih, ki jih industrializacija povzroča dolinski občim in predvsem avtohtonemu slovenskemu Prebivalstvu. Omenjene pa so bile tudi pozitivne stvari, saj na primer dela v tovarni GMT nad 250 domačinov, ki imajo tako 'zagotovljen kruh doma, poleg tega pa povzroča to tudi rast terciarne dejavnosti v občini. Še istega dne je bil tudi javni Sestanek v Prebenegu . o razširitvi smetarske službe. Podoben sestanek je bil nato naslednji dan v Mačko-Ijah. V petek dopoldne so se odborniki sestali na županstvu s predstavniki gradbenikov. Sindikalisti so spregovorili o hudih problemih, ki tarejo ta sektor. Odbor je predstavnikom izrekel svojo solidarnost in zagotovil, da bo sprejel vse možne ukrepe. Dogovorili so se še, da se bodo sestanki med občino in sindikati nadaljevali. Pripravlja se še sestanek pri j Dotnju za določitev zemljišča za °bčinsko hišo; ta vas namreč še nima primernega prostora za prireditve, sestanke in socialne usluge. Tudi stiki s pobrateno občino Kočevje se nadaljujejo. Danes gredo bivši partizani dolinske občine v Kočevju na proslavo 30. obletnice no, odprtje začasnega kamnoloma na hribu Sv. Roka (Krmačniku) in za zaključek še točka o šob s celodnevno zaposlitvijo. Jutri zvečer bo na županstvu seja občinskega protifašističnega odbora, kjer bodo pregledali opravljeno delo ter pripravili načrte za v bodoče. V. L. Nalezljive bolezni v tržaški občini Zdravstveni referent tržaške občine sporoča, da so v tednu od 1. do 7. septembra ugotovili naslednje nalezljivo bolezni: 4 primere vnetja priu-šesne slinavke, 3 primere škrlatin-ke, 2 primera ošpic in po en primer paratifusa, noric, oslovskega kašlja, tifusne mrzlice in srbečice. izbiro alternative v krajevnih upravah PSI je odobril sporazum v Cradežu, KB in PRI pa ga obsojata - Med socialdemokrati težnje o prehodu v opozicijo Izvolitev dvobarvnega odbora med socialisti in demokristjani v Grade-žu utegne spremeniti marsikaj v go-riški politični pozornici. Možne so vse variante. Lahko pride do lažjega dialoga med demokristjani in levičarji (socialisti in komunisti), morda pa se bo položaj zaostril. Socialisti so prvi zavzeli stališče. V petek zvečer se je v Gorici sestal pokrajinski odbor PSI. Vodil ga je tajnik Del Ben, prisoten je bil tudi poslanec Loris Fortuna. Po preučitvi položaja v pokrajinski u-pravi in na Goriškem na splošno so sprejeli resolucijo, v kateri poudarjajo pozitivno vlogo, ki jo imajo socialisti na Goriškem po zadnjih u- iiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiui SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE Občinski praznik v Uovi Gorki v znamenju velikih delovnih zmag v ^ Slavnostni govornik predsednik skupščine Jože Sušmelj - Delegaciji Stan-dreza podeljen prispevek za dograditev kulturnega doma - Zbor na Lokvah ... . ;.... Delegacija občine Nova Gorica med nedavnim ogledom kulturnega doma Andrej Budal v štandrežu. S svečano sejo Skupščine občine Nova Gorica ter podelitvijo bojne zastave in poimenovanjem parti- osvoboditve. V torek bo sestanek z zans]4e brjgacie teritorialne obrambe vsemi brežanskimi društvi, da bi razpravljali o nadaljnjih stikih s **> občino. Poleg tega seveda ne izostaja redno delo. Vsak teden je seja občinskega odbora. Gradbena komisija se je v 20 dneh sestala že dvakrat. Jutri bo na županstvu seja načelnikov skupin za pripravo občinskega sveta, ki bo v četrtek ob 18.30. Dnevni red obsega 17 točk, katerimi izvolitev volilne komi-Slie. ustanovitev dveh mest za po-htcžnega uradnika in dveh mest na Lokvah so včeraj počastili občinski praznik ter proslavili 30-let-nico osvoboditve. Svečane seje Skupščine so se udeležili ugledni predstavniki slovenskega družbeno - političnega življenja, in sicer predsednik predsedstva SRS Sergej Krai-ger, predsednik ZKS Franc Popit, častna občana Miha Marinko in Lidija Šentjurc, predstavniki primorskih občin, nadalje predstavniki pobratenih občin Aleksandrovca, Otočca in San Vendemiana, predstavniki slovenske narodnostne skup- nosti v Italiji, med katerimi sta bila župana občin Doberdob in Sovod-nje Andrej Jarc in Jože češčut ter delegacija odbora za gradnjo Kulturnega doma v Štandrežu. Najprej so se spomnili vseh padlih borcev za svobodo ter izbrali delegacijo, ki je položila venec k partizanskemu spomeniku v Solkanu. potem pa je predsednik Skupščine Joše šušmelj opisal boj primorskega ljudstva za svojo narodno in družbeno osvoboditev ter sedanja prizadevanja občanov Nove Gorice in vsega jugoslovanskega ljudstva za nadaljnje razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov. šušmelj je dejal, da sta komu- Kvaliteta in prihranek v supermarketu PAM Teina restavracija: novost za Trst reri 'iar 80 na vogalu med Drevo-odn?,? CamPi Elisi in Ul. D’Alviano Ufi 11 ,suPsrrriarket in samopostrež-obi restavracij0 PAM, stavbo stalno kar Sa-Ji- mn.ožice nakupovalcev, ki da jih kar , . ulnozice naKupovaicev, ki da 4-u ijo skozi glavni vhod, tako Jin morajo zadrževati stražniki, s opnicah pa prav tako številni stbroni>iVaui <iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii FRANCE BEVK TIN IN CENE STA POBEGNILA Ko sta obšla grič, ki je bil porasel s temnimi smrekami, jima je bilo lažje. Pred njima se je odprla peščena cesta, ki je kot siv trak šla naravnost v dolino. S Prevala, kjer sta naša junaka doma, je lep razgled na sosedne vrhove in na ozko dolino. V Prilesje, kjer je bila železniška postaja, je bilo skozi bukov gozd in skozi senožeti pičlo uro hoda. Prvi vlak v mesto je odhajal okoli petih, kdaj, nista vedela natančno. Vso pot skozi mračen gozd nista govorila. Zdelo se jima je vse nekam grozljivo in svečano. Ko sta šla mimo okleščenega trša, jima je za hip zastalo srce. Tin je zopet zažvižgal, kakor da bi s tem hotel poudariti, da se ničesar ne boji. Oddahnilo se jima je šele, ko sta bila mimo. Tin se je zasmejal. Cene ga je svareče pogledal. Kakor da s smehom izziva strahove. Nenadoma sta zaslišala pod seboj sopihanje lokomotive. Ali sta že tako pozna? Ne, bil je tovorni vlak. Kljub temu sta zadnji kos poti tekla na postajo. Na postaji ni bilo nikogar. Ob tisti uri s Prevala in iz Prilesja ljudje razen redkih primerov še niso odhajali v svet. Sedla sta na klop in si oddihovala. Mimo je prišel železničar s svetilko, ki ju je radovedno pogledal. Bala sta se, da srečata kakega znanca, ki ju bo izdal. «Koliko denarja imaš?» je vprašal Tin. «Ne vem. Nisem ga preštel.» Tin je bil Cenetu zabičal, da mora prinesti s seboj svoj hranilček. Tin ni ime! prihrankov, ker je vse sproti zapravil. «Pokaži,» je rekel. Cene mu je dal hranilček. Tin ga je obračal v rokah, da je v njem ropotal drobiž in šumel papir. Skušal ga je odpreti, a se ni dalo. Poiskal je kamen in razbil pokrov, kar je Cene opazoval s solzami v očeh. Preštela sta denar. Po Tinovem mnenju ga ni bilo veliko, a se je tolažil z nekaterimi zmečkanimi bankovci, ki mu jih je dala mati, da si ostriže lase. Razbiti hranilček je šel nazaj v Cenetovo torbo, denar pa je hranil Tin. Kupil je vozne listke. Dospel je vlak, dečka sta slonela na oknu, ko sta pritekla na postajo še dva potnika. Bili sta učiteljica Dora in šolska snažilka, ki je nosila kovček. Učiteljica ni imela več časa, da bi kupila listek. Vstopila je, snažilka je odložila kovček, se na glas začudila Cenetu in Tinu in odšla. Dečka sta bila prepadena. «Tudi vidva se peljeta?» se je začudila učiteljica. «Da,» se je Tin takoj znašel. «Jaz grem k očetu, a Cene me spremlja.» «A jaz se peljem domov; na počitnice,» si je učiteljica Dora brisala čelo. «Toliko, da nisem zamudila vlaka.» KONEC NEDELJA, 14. SEPTEMBRA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 9.30 12.15 16.00 18.15 Maša Kmetijska oddaja Viareggio: Evropsko prvenstvo hokeja na kotalkah Program za mladino: «CIGAN MIRKO» 19.35 Športni dnevnik in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK «Braccio di Ferro, risanka «RITRATTO DI DONNA VELATA» peto in zadnje nadaljevanje Športna nedelja DNEVNIK in Vremenska slika 20.30 20.50 22.00 22.45 DRUGI KANAL 20.30 DNEVNIK 21.00 Včerajšnji in današnji protagonisti 22.00 Kulturne aktualnosti 22.45 Program za ves teden JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 10.05 DNEVNIK 10.10 R. M. du Gard: THIBAULTOVI, barvna nadaljevanka 11.00 Proslava ob osvoboditvi Vojvodine 12.00 Otroška matineja 13.25 DNEVNIK 13.30 Mozaik 13.35 Kmetijska oddaja 15.00 Speedway na peščeni stezi 17.55 Moda za vas 19.05 DNEVNIK 19.10 III. SVETOVNI MIR, 5 del 20.10 Barvna risanka 20.30 DNEVNIK 20.50 Tedenski gospodarski komentar 21.05 G. Mihič: Ženske iz Djavoljih Merdevin 21.45 «9 let skomin», 1. del barvne oddaje 22.15 Jazz 22.45 DNEVNIK 23.00 Športni pregled KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.30 Otroški kotiček: Risanke 21.00 Program za sedem dni 21.15 IZPRIJENO MESTO, celovečerni film 22.45 Speedway: Gornja Radgona, svetovno prvenstvo TRST A 8.15, 13.15 20.15 Poročila; 8.05; Slovenski motivi: 8.30 Kmetijska oddaja, 9.00 Maša, 9.45 Komorna glasba; 10.15 Poslušali boste; 11.15 Mladinski oder «Modra čepica», IV. del; 12.00 Nabožna glasba: 12.30 Glasbena skrinja; 13,30 Gla sba po željah: 15 45 «Vdova», igra v treh dejanjih; 17.05 Operetna fantazija; 19.00 Folk iz vseh dežel, 19.30 Zvoki in ritmi; 20.00 Šport; 20.30 Sedem dni v svetu' 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu: 22.10 Sodobna glasba; 22.30 Ritmične figure. KOPER 7.30, 8.30. 12.30, 14.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 9.30 Prisluhnimo jim; 9.50 Glasba iz Romagne: 11.35 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Dogodki in odmevi; 16.00 Ansambel La vera Romagna; 17.30 Sosednji kraji in ljudje: 17.45 in 18.45 Glasba po željah: 19.15 Glasbeni kariion; 20.00 Prenos RL; 20.30 glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 19.00 Poročila: 6.30 Jutranja glasba; 9.00 Godala 1015 Življenje za glasbo, Renata Tebaldi; -12.00 Plošče; 13.20 Kič. 15.00 Hit Parade. 15.35 Glasba in pesmi z Ivo Zanicchi, 16 30- Nove ital. popevke; 17.10 Glasbeni va rieté; 18.00 Nedeljski koncert 19.20 Poseben program z Vittoriorr Gassmanom, 20.45 Koncert sopra nistke Evelyn Lear in pianista Erika Werba: 22.20 Ponovno na sporedu z Massimom Ranieri jem SLOVENIJA 7.00. 8.00, 10.00, 14.00, 20.00 Po ročila: 8.30 Za kmetijske proizva jalce; 9,07 Radijska igra za otroke Marjan Marinc: «Pika», 9.50 Skladbe za mladino: 10.05 še pom nite, tovariši. . . 11.05 Iščemo oo-pevko poletja; 12.20-15.00 Naši po slušalci čestitajo in pozdravljajo: 14.15 Obvestila m zabavna glas ha; Ì5.05 Nedeljska reportaža 15.25 Nedeljsko popoldne; 17.00 Za bavna radijska igra; 20.30 Obve stila in zabavna glasba: 20.40 Glasbene razglednice; 20.50 Lahko noč otroci!; 21.00 V nedelio zve cer; 23.20 Skupni program JRT — Studio Priština; 00.05 Literarni nokturno. PONEDELJEK, 15. SEPTEMBRA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 Program za najmlajše 18.45 Program za mladino 19.15 Športni dnevnik 20.00 DNEVNIK 20.40 «IL MAGO HOUDINI», film 22.30 Filmske premiere 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUG' KANAL 20.30 DNEVNIK 21.00 Sikstant — Sahara 21.55 Vokalno instrumentalni koncert JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.10 — 11.00 TV šola 18.35 V. Pečjak: SPET DOMA, serija Drejček in trije Marsovčki 18.50 Obzornik 19.05 Na 7. stezi — športna oddaja 19.35 Mozaik 19.40 Pred izbiro poklica 20.00 ODLOČAMO 20.10 Barvna risanka 20.30 TV dnevnik 20.55 Propagandna oddaja 21.05 A. Mercero: PTICE B. Sass: ZADNJI LIST — barvni TV drami 22.10 Kulturne diagonale 22.40 Mozaik kratkega filma: PLANINA RENEROSO 23.05 TV dnevnik KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.55 Otroški kotiček: Risanke 21.15 DNEVNIK 21.30 Egipt za časa Tutankamona, 13. del dokumentarne oddaje 21.50 Po sledeh napredka 22.20 JULIE ANDREWS SHOW zabavno - glasbena oddaja TRST A 7.15, 8,15, 13.15, 14.15, 2015 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami, 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Baletna glasba; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Jazzovska glasba: 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi; 2215 Klasiki a meriške lahke glasbe. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 9.00 Folklorna glasba; 9 15 Od popevke do popevke; 10.00 Z nami je. . ; 11.00 Glasba in nasveti; 11.30 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Ansambel La vera Romagna; 16.15 Orkester; 17.45 Mozaik ritmov in melodij, 18.15 športni pregled; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Glasbeni cocktail; 19.30 Pojeta moški zbor iz Kobarida in mešani zbor iz Brij; 20.00 Prenos RL; 20.30 Pisan glasbeni spored; 21.00 Nesmrtne melodije; 22.15 Operna glasba. SLOVENIJA 7.00. 8.00, 10.00, 14.00, 20.00 Po ročila; 9.10 Glasbena matineja! 10.05 Pisan svet pravljic in zgodb: 10.20 Izberite pesmico; 10.40 Orkestri in zabavni ioori; 11.15 Nekaj za ljubitelje ansambelske in solistične glasbe; 12 20 Z nami do ma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 1.4.15 Obvestila 10 zabavna glasba; 14.30 Priporoča mo vam. . . , 15.10 Pojo amaterski zbori 15.30 Naši poslušalci česti tajo in pozdravljajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.45 «Vrtiljak»; U Kulturni globus; 18.20 Koncert P° željah poslušalcev; 19 05 Ob lahki glasbi; 20.30 Obvestila in zabav na glasba 20.40 Minute z ansam blom Maksa Kumra; 20.50 Lah r noč, otroci!: 21.00 Operni koncer- 23.20 Popevke iz jugoslovanskih studiov; 00.05 Literarni nokturno 00.15 Za ljubitelje jazza. SPORT SPORT SPORT KOŠARKA SINOČI V DOLINI Ekshibicija goriške Patriarce v srečanju s tržaškim Borom Občinstvo je v prvem dnevu turnirja napolnilo tribune Patriarca — Bor 130:41 (72:18) BOR: Sosič 4, Kralj, Fabjan 4, Ražem 3, Starc 9, Klobas 3, Francia 2, Lisjak, Guštin 5, Barazzutti 4, Ambrožič 5, Kraus 2. PATRIARCA: Savio 14, Marušič 8, Garett 28, Soro 8, Gregoret 17, Ar-desi. Fortunato 18, Flebus 24, Coti-novis 5, Bruni 8. PROSTI METI: Bor 11:24, Patriarca 14:22. Sinoči se je začel turnir v okviru 10. obletnice ustanovitve košarkarske sekcije pri Boru. Prisotno je bilo številno občinstvo. V prvi tekmi je Patriarca po predvidevanju visoko premagala Bor, saj nastopa v A drugi ligi. Košarkarji iz Gorice so predvajali hitro in spektakularno igro, saj merijo na osvojitev prvega mesta na tem turnirju. Pri Patriarci se je zlasti izkazal Amerikanec Garett in mladi Grego-rat, pri Boru pa Peter Starc in Adri-jan Sosič. * * * * V drugem srečanju večera je prišlo do presenečenja: tržaška peterka Pallacanestro Trieste je namreč nepričakovano premagala ljubljansko Olimpijo z izidom 106:101. Prvenstvene tekme Patriarce in Pali. Trst Italijanska košarkarska federacija je te dni objavila koledar vseh večjih prvenstev. V prvenstvu A 2 lige, kot je znano, bosta letos nastopila tudi goriška Patriarca in Pallacanestro Trst. V tej skupini bo i-gralo 12 ekip, in sicer Pinti Brescia, Pag Napoli, Canon, Libertas Bene-vento, Juve Caserta, Alco Bologna, Patriarca, Scavolini Pesaro, Lazio, Duco, Ausonia Genova in Pallacanestro Trst. Kar se tiče dveh deželnih ekip, objavljamo koledar prvih 11 tekem: nedelja, 5. oktobra, ob 17.30: Patriarca - Scavolini, Ausonia - Pal-lacenstro Trst; sreda, 8. oktobra, ob 20. uri: Alco - Patriarca, Pallacanestro Trst-Juve Caserta; nedelja, 12. oktobra, ob 17.30: Pallacanestro Trst - Scavolini, Juve Caserta - Patriarca; sreda, 15. oktobra, ob 20. uri: Canon - Pallacanestro Trst, Patriar-ca - Duco; nedelja, 19. oktobra, ob 17,30: Pallacanestro Trst - Pinti, Brindisi - Patriarci!; sreda, 22. oktobra, pb 207 ifrt':' Duco - Pallacanestro Trst, Patriarca - Fag; nedelja, 26. oktobra, ob 17.30: Patriarca - Lazio, Pallacanestro Trst-Fag; sreda, 29. oktobra, ob 20. uri: Pallacanestro Trst - Lazio, Ausonia-Patriarca; sobota, 1. novembra, ob 20. uri: Alco - Pallacanestro Trst, Patriarca - Pinti; torek, 4. novembra, ob 20. uri: Pallacanestro Trst - Brindisi, Canon-Patriarca; nedelja, 9. novembra, ob 17.30: Patriarca - Pallacanestro Trst. Milan, IS. — Madžar Balazs Ta-roezy je zmagal med moškimi posamezniki na mednarodnem teniškem turnirju «Bonfiglio» v Milahu. V fi-nalu je prernagai spanca Gimeneza s 6:2, 6:7 in 6:0. kolesarstvo 28. SEPTEMBRA V PODGORI Tekmovanje za 14. SŠI «b otvoritvi spomenika ^ nedeljo, 28. septembra t.l. bo v Podgori pri Gorici otvoritev spomenika padlim domačinom v NOB, talcem in umrlim v taboriščih v drugi svetovni vojni. V okviru tesa praznika in v sklopu 14. SŠI 0 dan prej, v soboto, 27. t.m. ko-esarsko tekmovanje. v duhu letošnjih SŠI ne bo ko- lesarsko tekmovanje hitrosilnega značaja temveč bo vsebovalo elemente znanih orientacijskih pohodov, nekatere naloge pa bodo seveda specifične za kolesarstvo. Organizator PD Paglavec ima s tem tekmovanjem namen proslaviti svoj praznik ob otvoritvi spomenika, vzbuditi v sodelujočih zanimanje za tako obliko športne rekreacije in s primernimi vprašanji spodbuditi tekmovalce k spoznanju tistih naših krajev, koder bo proga potekala. Ne bodo izostala niti vprašanja iz zgodovine kolesarskega športa na Goriškem, ki je bil nekoč zelo razširjen. Priporočljivo je, da se tekmovalci že prej pripravijo na vprašanja s tega področja. Oprema, potrebna za tekmovanje, ne predstavlja posebnih težav: izletniška obleka in obutev (tudi nekaj za dež), kolo in svinčnik. VARESE, 13. — V okviru tekmovanja za medcelinski pokal je Pennsylvania premagala Tresor Sangui s 106:74. CINISELLO BALSAMO, 13. — V prijateljski košarkarski tekmi je Mo-bilquattro iz Milana povsem nepričakovano premagal državnega prvaka Forsta iz Cantuja s 135:110 (5,8:50). V vrstah Mobilquattra je Američan Jura dal kar 45 točk, pri Forstu pa je bil spet najboljši Marzorati, ki je zbral 40 pik. HOKEJ NA KOTALKAH VIAREGGIO, 13. -r- V predzadnjem dnevu evropskega prvenstva v hokeju na'kotalkah so igrali takole: Švica - Nizozemska 5:3 Francija - Anglija 4:1 Danes se na Proseku poročita VOJKA KOCMAN in BRUNO MILIČ Svojemu dolgoletnemu odbojkarju in njegovi izvoljenki iskreno čestitajo člani in odbojkarji ŠK Kras. NOGOMET _ , PUNTARJEV MEMORIAL NA PROSENU ENAJSTERICA BREŽANOV ZASLUŽENO V POLFINALU Za Domio je bil usoden začetek drugega polčasa Na sinočnji otvoritveni tekmi Borovega turnirja v Dolini sta se pomerila Bor in Patriarca. Na sliki : Ambrožič meče na koš, Kraus pa se pripravlja sredi treh goriških igralcev za skok na odbito žogo Breg — Domio 2:0 (0:0) BREG: Taurian, Rodella, Crevatin, Klun, Sovič, Kavzki, Beržah, Čuk, Lovriha (Kraljič), Mikuš, Strnad (Va-glieri). DOMIO: Furlani (Delič), Giugovaz, Faganel (Braico), Grimalda, Buzze-rio, Marchesich, Bertok, Ferrini, Co-dagnone, Gherghetta, Vaglieli. STRELCI: v 56. min. Beržan, v 59. min. Klun. SODNIK: Rizzotti (TS). GLEDALCEV: 100. Z zmago nad Domiom se je Breg zasluženo uvrstil v polfinale tega turnirja. Igra se je pretežno odvijala na sredini igrišča. Obe ekipi sta zaigrali pod svojimi sposobnostmi in na nizki tehnični ravni, čeprav bi Bregu zadostoval že remi za napredovanje, ni ubral obrambne taktike, temveč je igral precej odprto. V prvem polčasu je bila igra precej nezanimiva in celo dolgočasna. Na nobeni strani ni bilo videti prodornih akcij, niti nevarnih strelov proti vratom. Tako se je prvi polčas zaključil brez zadetka in vratarja sta bila le malo zaposlena. SPORED 4. TEDNA GAJE «30-letnica osvoboditve» DANES, nedelja, 14. 9. 16.00 na Padričah — nogomet: «Stari - Mladi» 18.00 v Gropadi: «Med dvema ognjema» (dečki do 14. leta) 20.00 ples — igra ansambel «KRAS» JUTRI, 15. 9. 20.30 v Gropadi: «rusko kegljanje» Ženska odbojka V torek, na Padričah 19.30 Breg - Koper 21.00 Koper - Sloga Ženska odbojka V sredo, v Gropadi 20.30 bližanje V četrtek, na Padričah 19.00 Bor - Sokol 20.00 Sloga - Breg Ženska odbojka V petek, v Gropadi 19.00 finale za 3. mesto 21.00 finale za 1. mesto NAMIZNI TENIS NA DRŽAVNIH LESTVICAH ■ Pokal veteranov. «Mi/ iPertot» V finalu Ponziana ■ ijjttil o ' .jBngjir; m S. (iiovanm S. Giovanni — Tabor 3:0 (2:0) S. GIOVANNI: Vagala, Russo, Fonda, Sadar, Grimaldi, Vignali, Pit-tioni, Lucchesi, Pelin (Marcioni), Dova, F. Fonda (Helmersen). TABOR: Planinšček, Krt, Kontelj, Paradiso, Rešeta, Štoka, Pirjavec, Kocjan (Rijavec), Fajt (Kovačič), Uršič, Delizajmovič. STRELCI: v 5. min. .Fonda, v 16. min. Pelin, v 57. min. Russo. SODNIK: Capellina; stranska: Soli in Antonelli. V prvem polfinalnem srečanju tekmovanja za pokal veteranov so Tržačani gladko odpravili Sežance in se uvrstili v finale. Končni izid jasno kaže, da gostje iz Slovenije niso bili kos Tržačanom, ki so igrali boljši nogomet in so gotovo zaslužili zmago. Lahko pa rečemo, da Sežanci tako visokega poraza le niso zaslužili, saj so igrali zelo požrtvovalno in borbeno. Bili so celo večji del tekme v napadu, toda prva vrsta je bila zelo neučinkovita in spretni branilci S. Giovannija so vse nevarne akcije z lahkoto ustavljali. Tržačani so igrali povsem obrambno in pretežno na sredini igrišča. Ko pa so se občasno spuščali v napad so bili zelo nevarni. Taktično so povsem nadigrali Sežance, ki so preveč zadrževali žogo. Z nekaj več športne sreče bi lahko Tabor dosegel vsaj častni gol. S. Giovanni se bo v finalu srečal s Ponziano, ki je sinoči premagala Portuale s 5:0 H. V. S. Miličeva letos na tretjem mestu Njena letošnja uvrstitev je za mesto slabša od lanske KOTALKANJE V PRIHODNJIH DNEH Italijanska namiznoteniška zveza je objavila jakostne lestvice vseh kategorij igralcev in igralk, ki jih sestavlja na podlagi rezultatov v tekmovalni sezoni 1974/75. Od Krasovih igralk, ki so v prvoligaškem prvenstvu osvojile naslov državnih prvakinj, je tudi letos najvišje uvrščena Sonja Miličeva, ki zaseda med prvokategornicami tretje mesto, vendar je v primerjavi z lanskoletno uvrstitvijo poslabšala svoj plasma za eno mesto. To delno nazadovanje je bilo tudi pričakovati, ker jo je na državnem prvenstvu premagala Pa-scalejeva, ki jo je tako prekosila na rang - letvici. Simbolični naslov prve dame italijanskega namiznega tenisa je obtìféhla La Gioia, ki je bolj malo nastopala, vendar je prav na državneto prvenstvu zablestela in tako ubranila naslov. Druga najboljša krasovka Vesnaverjeva zaseda med drugokategornicami v grupi O deveto mesto in je tako nazadovala za eno mesto. Izrinila jo je igralka Corsini iz Cagliarija, ki je v teku ene same sezone tako vidno napredovala, da je iz 3. kategorije «preskočila» kar štiri jakostne skupine. V Krasovem taboru je zabeležila največji napredek Anica Žigonova, ki se je iz 3. kategorije prebila kar v drugo skupino drugokategomic. Vse ostale krasovke so tretjekategornice: Blažinova in Rebulova v prvi skupini, Puričeva, A. Rebulova, Škerlje-va in Stubljeva pa v peti skupini. Kar se tiče jakostne razporeditve bi lahko v zvezi z določenimi uvrstitvami izrazili določene pomisleke, vendar pa uvrstitev Krasovih predstavnic v glavnem odgovarja realnemu stanju. V moški konkurenci zaseda med prvokategorniki prvo mesto Bosi, kateremu sledita na jakostni lestvici Giontella in Costantini. Od slovenskih igralcev so Borisa Košuto uvrstili v skupino 1 drugokategornikov, medtem ko zasledimo ostale v 3. kategoriji. Dve članici Krasa na državnem kriteriju Državna tehnična komisija italijanske namiznoteniške zveze, kateri predseduje Magni, je v teh dneh sklicala 12 najboljših igralk, da se dne. 11. oktobra letos udeležijo absolutnega državnega kriterija v Vareseju. Ta preizkušnja bo služila selektorjem državne reprezentance, da preverijo trenutno formo posameznih i- gralk pred bližnjimi mednarodnimi nastopi. V spisku sklicanih igralk zasledimo tudi Krasovi predstavnici Sonjo Miličevo in Silvano Vesnaver-jevo, kar še enkrat dokazuje in potrjuje vso tehnično vrednost Kraševe namiznoteniške šole. Ostale udeleženke kriterija pa so: La Gioia, Pascale, Cardinali, De Fazio, Greci, Girardi, Corsini, Saporetti, Santifal-ler in Fiìippetti. Priprave namiznoteniških igralk Krasovi namiznoteniški odsek, ki je razširil svoje aktivno delovanje iz zgoniške na repentabrsko občino, je začel že polno delovati. Po kratkih poletnih tečajih (prva ekipa v Mozirju, ostale igralke pa v Zgoniku in v Repnu) Kras prireja prav v teh dneh za vse svoje igralke oziroma igralce, ki se ukvarjajo z namiznim tenisem, desetdnevni izpopolnjevalni tečaj, ki bo obenem služil kot priprava na bližnje obveznosti. Po enotedenski telesni pripravi (tudi za to igro je predpogoj za uspešno tekmovanje odlična telesna kondicija) vodita tečaj (od 13. do 23. t.m.) priznana trenerja Miha Derganc iz Ljubljane in stari znanec Edi Bole, ki bo spet posredoval svoje znanje Krasovi najmlajši generaciji. Razveseljivo je, da se je na tečaj prijavilo in se ga redno udeležuje kar 38 igralk in igralcev, kar pomeni, da ima namiznoteniški odsek obilen naraščaj, iz vrst katerega bosta trenerja lahko črpala sveže sile, ki bodo čez nekaj let prevzele dediščino sedanjih najboljših igralk. Zanimivo je, da kar 18 udeležencev tečaja prihaja iz repentabrske občine, kjer je namizni tenis dobro «vžgal». - bs - PARIZ, 13. — Jutri bo na sporedu tradicionalna mednarodna kolesarska dirka Pariz - Bruselj. Proga bo merila 291 km. * * * MONTEGROTTO, 13. — Švicar Roland Salm je zmagal na mednarodni kolesarski dirki po Venetu. 245 km dolgo progo je prevozil v 6.27’ s p.h. 37,985 km na uro. Drugi je bil Poli-dori po 2”, tretji Panizza po 8” itd. Po tej dirki je osvojila naslov italijanskega klubskega prvenstva ekipa Jolliceramica. Kar štirje poletovci na državnem prvenstvu To so Sedmak, Škrk, Hrovatinova in Košutova Letošnjega italijanskega državnega prvenstva v umetnostnem kotalkanju se bo med drugimi udeležilo tudi nekaj openskih kotalkarjev športnega društva Polet. Pravico do tega nastopa so si med poletovci priborili: Pavel Sedmak v kategoriji mladincev, Jadranka Košuta in Boris Škrk v kategoriji naraščajnic, oziroma naraščajnikov ter par Zdenka Hrovatin — Pavel Sedmak v članski kategoriji. Tako zastopstvo na državnem prvenstvu uvršča opensko društvo na prvo mesto v deželi) in v sam vrh italijanske društvene lestvice. V tem tednu bo v dneh od 16. do 21. v Viareggiu prvi del tega tek-niovanja) kjer bodo med drugimi nastopili vsi trije naši posamezniki, medtem ko bo par Zdenka Hrovatin in Pavel Sedmak nastopil šele meseca oktobra v Pordenonu. Našim mladim športnikom želimo pred odhodom na tako zahtevno tekmovanje lep uspeh. avtomobilizem NA ČASNIKARSKEM RALLY JU Zmaga Stabileja TRENTO, 13. - Tullio Stabile, časnikar tržaškega «Piccola» je v Leviču Terme zasedel 1. mesto na mednarodnem časnikarskem rallyju. Drugi je bil Tino Guerra od «Adige». RUGBY GOSFORTH, 13. - V srečanju reprezentanc «under 23» je Anglija odpravila Italijo z 29:13 (16:3). OBVESTILA ŠZ Gaje obvešča, da je vpisovanje za rusko kegljanje, bližanje, med dvema ognjema, nočni tek Gaje in «ex tempore» na sedežu društva, tel. 226-161 ali 226-136 in eno uro pred začetkom vsake panoge. • * • Kolesarski klub Adria obvešča, da bo jutri, 15. septembra, ob 20.30 na sedežu PD Lonjer - Katinara seja odbora kluba. * # * Športno društvo Polet prireja prvenstveni turnir v šahu, v društvenih prostorih v Konkonelski ul. 1. Vpisovanje in začetek turnirja v torek, 16. septembra, ob 20. uri. 14. SŠI — kolesarstvo Ekipe sestavljata po dva kolesarja ali kolesarki ali mešano. • Ekipe bodo za končno lestvico razdeljene v dve kategoriji in sicer do 14. leta starosti in nad 14. letom starosti. Dovolj je, da ima en sam tekmovalec nad 14. let za to, da ekipa tekmuje v višji kategoriji. Tekmovanje ni hitrostno, vendar bo določen maksimalni čas povratka. Dolžina proge ne bo presegala 15 km. Čeprav bo organizator poskrbel za čiin boljšo tehnično organizacijo in pomoč? odkla-r nja vsako odgovornost v primeru poškodbe, ki bi se pri-pztila med tekmovanjem. Podrobnejša določila in navodila bodo tekmovalci dobiU ob startu. Naj omenimo še, da bodo pckali za prvi dve ekipi v vsaki kategoriji in kolajne za prvih pet ekip v vsaki kategoriji. Vpisovanje bo uro pred startom ob 16.00, vendar naj društva prijavilo na sedežu ZSŠDI v Gorici (Ul. Malta 2, tel. 2495) število ekip do 20. t.m. 14. SŠI — kajakaštvo Tekmovanje s kajaki priredi taborniška organizacija Rodu modrega vala in se bo odvijalo v Sesljanu, dne 17. septembra. Zbirališče za tekmovalce bo ob 16. uri pred sedežem jadralnega društva Čupa. Tekmovalci bodo razdeljeni v dve kategoriji, in sicer do 14. leta in nad 14. letom starosti. Tekmovanje bo na kronometer; razdalja pa bo približno 100 m. Kajake da, seveda, v uporabo organizator. Organizator odklanja vsako odgovornost za poškodbe med tekmovanjem. Za prve tri v vsaki kategoriji so predvidene kolajne. V nadaljevanju se je srečanje nekoliko razgibalo in ekipi sta poslali proti nasprotnim vratom več nevarnih strelov, predvsem Breg. Prvih petnajst minut je bilo usodnih za Domio. Zaradi negotovosti njegove o-brambe je padel prvi gol. Ko je tri minute kasneje Klun podvojil je bi-dejansko tekme konec. Domio je povsem odpovedal in rezultat se do konca tekme ni več spremenil. Najboljši pri Bregu je bil Strnad, pri Domiu pa Bertok. V nadaljevanju tekmovanja za Puntarjev memorial je sinoči na Proseku Kras premagal Duino z 2:0 (1:0). H. V. lo Pravilnik slovenskih 14. športnih iger 1. Organizator, namen, sodelovanje SŠI so manijestacija pripadnikov zamejskih Slovencev. Igre okvirno organizira Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, s sodelovanjem društev pri organizaciji tekmovanj v posameznih panogah. Igre težijo predvsem za množičnim delovanjem vseh ^zamejskih ■ Slovencev v športu ter v • rekreacijskih dejavnostih in to v čim večjem številu panog. Na igrah lahko sodelujejo tudi pripadniki drugih narodnostnih skupnosti, če primerno obvladajo slovenski jezik. Občevalni jezik na igrah je slovenščina. Prireditelj si pridržuje pravico, da iz organizacijskih ali drugih vzrokov prijavo zavrne. V tem primeru vrne prijavnino. 2. Razsodišče Razsodišče 'imenuje ZSŠDI. Razsodišče ima pet članov, eden od teh mora biti član ZSŠDI. 3. Prijave posameznikov Na SŠI lahko sodeluje vsakdo, ki izpolnjuje določila čl. 1 in je poravnal .tekmóvalnino. Ta je določena na 200 lir na osebo in jo je treba poravnati ob vpisu. Akt prijave je vpis v prijavno polo in poravnava tekmovalnine. V primeru odsotnosti tekmovalca ali odstopa se tekmovalnina ne vrne. 4. Prijave ekip V ekipnih športih prijavijo društva le število sodelujočih ekip, postave ekip pa prijavijo tik. pred nastopom. Isti tekmovalec pa ne more nastopiti v isti disciplini ali panogi za več kot eno ekipo. Rok za prijave odloči društvo, ki organizira posamezno tekmovanje. 5. Vsak le za eno društvo Vsak posameznik lahko nastopa na igrah le za eno samo društvo. Če dve društvi prijavita istega tekmovalca, potem mora prizadeti tekmovalec pismeno izjaviti, za koga tekmuje. V nasprotnem primeru odloča prvi nastop. 6. Starostne kategorije Starostne kategorije določajo pravilniki posameznih športnik panog. Pripadniki starejše starostne kategorije ne morejo nastopati v mlajši starostni kategoriji, mlajši pa obratno lahko v starejši, vendar le v sosednji. Tako npr. c) lahko nastopa tudi v kategoriji a), ne more pa v d). Toda d) lahko nastopa v kategoriji c), ne pa v a). Tekmovalci morajo ob prijavi napisati tudi letnico rojstva. 7. Sistem tekmovanja Organizacija tekmovanj je poverjena posameznim društvom. Tekmovalna področja za posamezne panoge niso vnaprej strogo določena. Za nogomet, odbojko, košarko, kajakaštvo, orientacijski pohod in kotalkanje je predvideno le enkratno tekmovanje za vsa področja. V ostalih panogah bo najprej na vrsti kvalifikacijski del v okviru posameznih področij, nato še finalni del med zmagovitimi ekipami. 8. Nosilci skupin Prireditelji si pridržujejo pravico, da za posamezne panoge in discipline določijo nosilce skupin po lastni presoji. 9. Urniki in panoge Tekmovalne panoge in časovni termini (kvalifikacijskih in finalnih tekmovanj, nagrajevanja itd.) bodo pravočasno javljeni v dnevnem tisku. 10. Tekmovalna pravila V mejah možnosti se bodo vsa tekmovanja odvijala po določilih mednarodnih športnih pravilnikov, ki so veljavni pri italijanskih športnih zvezah, včlanjenih v CONI. 11. Nagrajevanje Prireditelji bodo po zaključku tekmovanj nagradili najboljše s primernimi nagradami. 12. Zamuda tekmovalcev Tekmovalec ali moštvo, ki se ob razpisani uri ne bo javilo na kraju tekmovanja sodnikovemu pozivu za nastop, izgubi pravico do nadaljnjega nastopanja v isti disciplini ali panogi. 13. Kazni Vsak tekmovalec se mora podrediti določilom organizacijskega odbora ter je dolžan vesti se športno in vljudno do soigralcev, nasprotnikov, sodnikov, organizatorjev in občinstva. V primeru nešportnega obnašanja ali drugih prekrškov, bo dobil prizadeti v prvi stopnji opomin, v drugi pa bo izključen iz vseh tekmovanj SŠI in bo črtan iz seznama udeležencev z vsemi posledicami. V hujših primerih bo takoj izrečena kazen druge stopnje. Kazen izreče ZSŠDI na predlog sodnikov ali po lastnem preudarku. V ekipnih športih lahko komisije uvedejo po lastnem preudarku in po odobritvi ZSŠDI tudi sistem denarnih kazni, za katere pa mora biti sestavljen in objavljen poseben pravilnik. 14. Pritožbe V primeru tehničnih, organizacijskih ali sodniških nepravilnosti in drugih spornih vprašanj, sprejema zastopnik ZSŠDI pritožbe v prvi stopnji le 30 minut po koncu tekme, na katero se nanaša pritožba, v drugi stopnji pa razsodišče le 30 minut po odločitvi zveze o prizivu. Vsaka pritožba mora biti pismeno obrazložena s priloženo kavcijo 5 tisoč lir, ki se v primeru zavrnitve pritožbe ne vrne. Organizator in razsodišče odgovorita na pritožbo pismeno. Odločitev razsodišča je do- lenvrnn 15. Poškodbe in škoda Organizacijski odbor ne odgovarja za nobeno morebitno poškodbo ali materialno škodo, ki bi jo utrpeli nastopajoči pred, med tekmovanjem in po njem. Vsakdo nastopa na lastno odgovornost. 16. Spremembe pravilnika Organizator si pridržuje pravico, da določila zgornjega pravilnika po svoji uvidevnosti spremeni. : ili':::::;::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: 1 Lt . I ii! <§ S Maj v deželi Sovjetov ODKRITJE SREDNJE AZIJE •■■j"’-'*-:::!;::;:::::::::!::!;;;:;:;::::::::;::;::::::::;;::::;::::;-!;.;: .. V devetem stoletju je krajevna buharska aristokra-na čelu z Ismailom Samanijem vzela pobudo v roke in spretno izkoristila bojljud skih množic za neodvisnost ako, da je ustvarila centralizirano fevdalno državo, ki je oila dejansko neodvisna od kalifov. Mesto je kot poprej ostalo veliko središče trgovine in obrti. In tako je Buhara v devetem in desetem stoletju postala eno izmed najnaprednejših mest Srednjega in Bližnjega vzhoda glede na konomske in kulturne odnose. Toda Buhara ni bila samo mesto blestečih dvorcev in Parkov, temveč tudi pribežališče velikega števila ljudi, ki 0 bili bedni in brezpravni. Koristi revnih ljudi so ostale rez odziva. Sodobniki so pravili Buhari Samanidov «stra- vzLi^ dežele». Eden izmed pesnikov desetega stoletja, je kliknil, ko je govoril o Buhari: «To je umazana jama pomije, kjer se mora najboljši konj spremeniti v osla!» jneile^no Je prihajalo do ljudskih uporov, vstaj obrtnikov 1 onesrečenih ljudi. ziia \ Samanidov je izreden razcvet dosegla poe- N» ”• kila. zrastla na plodnih tleh ljudske folklore, široko se je razvila takšna oblika pesništva kot ka- sida — hvalnica v čast pokrovitelju. Zgodovina je ohranila imena kakih tridesetih pesnikov samanidskega obdobja. Največji pesnik tega obdobja je bil Abdula Džafar Ru- B uh ar a: stara mestna vrata daki. Med njegovimi znamenitimi ohranjenimi deli omenimo tu njegove kaside-hvalnice «Mati vina», «Oda starosti». Pesnik - mislec opeva v svojih verzih razum in znanje. Drugi genialni pesnik je bil Dakiki, začel je bil novo pesniško smer, ki se je opirala na ljudsko izročilo, na folkloro. 1008 dvostišij, ki jih je bil napisal Dakiki, je bilo vključenih v njegovo poemo «šuhname». Veliki učenj ak-enciklopedist srednjeveške epohe, je domačin iz Buhare Abu Ali Ibn Sina (980-1037). Ko je bil star sedemnajst let, je postal že znamenit zdravnik in učenjak. V temeljnih delih Ibn Sine, ali, kot ga v Evropi bolje poznamo pod imenom Avi cena, v «Kanonu zdravniške znanosti», «Knjigi zdravljenja», «Knjigi znanja» so razloženi njegovi naravoslovni in filozofski pogledi. Buharčan Abu Ali Ibn Sina alias Avicena je prav v Buhari storil svoje prve korake v večnost. Tu je začel preučevati znanosti. Tu je bil prebral v temačni kamri najdeno knjigo filozofa-materialista Al-Farabija, iz katere je za tiste čase žarela nepojmljiva ugotovitev, da je rajska sreča možna samo na zemlji, «vse ostalo, kar govore o tem, pa so pravljica in prividi stark». Ibn Sina je bil pretresen nad odkrito resnico. Pripovedujejo, da je potem odhitel na ulico in tam začel deliti denar. Ko je opazil začudene poglede, je Avicena dejal: «Danes sem prejel odgovore na svoja vprašanja.» In tako je Buharec Ibn Sina podaril človeštvu prvo znanstveno enciklopedijo na svetu. Bil je velik učenjak srednjega veka, filozof in naravoslovec. Nekaj stoletij so se evropski zdravniki ravnali po njegovih knjigah. Takšen človek bi zagotovo lahko iz Buhare naredil svetilnik znanosti, intelektualno prestolnico in ponesel njeno slavo po svetu. Namesto tega pa je bil prisiljen bežati iz Buhare, kjer so se temne in nazadnjaške sile pripravljale, da bi ga uničile. Zares se je tudi tu izkazal za pravilnega stari latinski rek, «nemo propheta in patria», nihče ni prerok v lastni domovini. Veliko popularnost so uživali v Buhari tudi zgodovinarji kot že citirani Naršahi, Belazuri, Tabari, Ibn Miska-vejh in drugi, ki so prispevali pomemben delež k razvoju zgodovinske vede. Samanidska Buhara pa je bila slavna tudi po svoji knjižnici, ki je bila v emirovem dvorcu. V njej je delal tudi Ibn Sina, ki je za to dobil dovoljenje od emira. V svoji avtobiografiji tudi na kratko opisuje knjižnico. Zavzemala je vrsto sob, sleherna izmed njih pa je hranila rokopisne knjige najrazličnejših panog: v prvi sobi so bile knjige o muslimanskem pravu, v drugi dela pesnikov itd. Ta hram knjig je imel v tistem času v Srednji Aziji samo enega tekmeca — knjižnico v dvorcu buitskega upravnika v širazu. O visokem mojstrstvu in globokem umetniškem okusu graditeljev samanidskega časa priča predvsem mavzolej Samanidov, zgrajen na prelomu devetega in desetega stoletja in katerega sem tudi obiskal, pa bom o njem podrobneje pisal kasneje. Druga polovica desetega stoletja je minila v znamenju nenehnega boja z različnimi upori, v katerih so proti Sa-manidom aktivno sodelovali pomembni vojskovodje iz turških predelov. Buhara je pod Samanidi postala središče muslimanskega bogoslužja kalifatske smeri. 996. leta so Turki obnovili napad na Buharo in ko jo je Nasr 999. leta zasedel, je bilo rešeno vprašanje gospod-stva Karahanidov v Maverannahru. Buharo so upravljali do 1141. leta. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17 500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 TRŽAŠKI DNEVNIK ». septembra »75 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 LJubiJanf, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno« upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. „ .... Izdaja in tiska Y^ ZTT ' Trst Odgovorni urednik Gorazd Vesel ______________________ T______' VČERAJ POPOLDNE V GRADEZU Svečana otvoritev kulturnih dni Unije Italijanov za Istro in Meko Pozdravna nagovora predsednika Ferrija in odbornika Colonija Gostje iz Slovenije in Hrvaške - Okrog 250 nastopajočih Deželni odbornik Coloni (levo) in predsednik Unije Italijanov za Reko in Istro (desno) na srečanju v Gradežu. V Gradežu so včeraj svečano odprli umetniško razstavo slikarjev in kiparjev, pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji, ki jo je priredila avtonomna dežeina uprava s sodelovanjem Unije Italijanov za Istro in Reko. S to otvoritvijo sta se pričela umetniško -kulturna dneva, ki ju prirejata dežela in Unija v Gradežu, na osnovi sporazuma, ki je bil po prvih stikih na mednarodni konferenci o manjšinah v Trstu dosežen letošnjega februarja. V Gradežu je v teh dneh prisotnih okrog 250 članov pevskih zborov in folklornih skupin italijanske skupnosti, ki jih vodijo predsednik Unije Ferri, podpredsednik Fusilli in tajnik niiasich. Ob 17. uri so v prostorih knjižnice odprli razstavo ob prisotnosti številnih gostov, ki so se kasneje zadržali še na večernem koncertu zborov iz Pule in z Reke. Prisotni so med drugim bili predsednik deželnega odbora Comelli, odbornik za finance in za splošne zadeve Coloni, iz Slovenije predstavnica socialistične zveze Majda Poljanšek in član odbora za kulturo izvršnega sveta Andrej Ujčič, iz Hrvaške član sekretariata socialistične zveze Todor Fricki in svetnik komisije za kulturno izmenjavo s tujino Vje-koslav Tičina. Otvoritve so se udeležili poslanci Marocco in Menichi-no, jugoslovanski generalni konzul v Trstu Renko, italijanski konzul v Kopru Bonetti, goriški prefekt Moiinari, namestnik tržaškega prefekta Pino, deželni tajnik KPI Cuf-faro, deželni svetovalec KPI Ba-racetti, goriški žucan De Simone, goriški kvestor Zappone, cesnik Biagio Marin, predstavnika Ljudske univerze nrof. Gioseffi in Fran-lin ter druge osebnosti. Prisotne je najprej pozdravil župan Gradeža Vio, ki je še posebej podčrtal, da mu je zelo ljubo, da je prvi njegov uradni akt v svojstvu novoizvoljenega župana, da lahko pozdravi sonarodnjake iz Jugoslavije, katerim je zaželel dobrodošlico in poudaril, da je občinska uprava pripravljena še nadalie sodelovati. Predsednik Un;je Italijanov za Istro in Reko Ferri se je zahvalil za možnost, ki je bila ustvarjena s kulturnimi dnevi v Gradežu. Ti kulturni dnevi predstavljajo pričetek sodelovanja, ki je bilo začrtano ob obisku ietošnie^a februarja delegacij Unije nri deželi Furlanih - Julijski krajini. Ferri je zaključil, da pričakuje, da se bodo te manifestacije še ponavMale v interesu o-beh mein;h dežel. Odbornik za finance in za splošne zadeve Co'oni je pozdravil predstavnike Unije v imenu dežele, in dej], da bo dežela rada priredila vsako leto. tako manifestacijo, s katero žele Ttaliiani, ki žive v Istri in na Reki. prikazati svoj plodno kulturno in umetniško živlienie. Do srečanja med deželo in Unijo je prišlo v' težavnem trenutku — je nadaHeval Coloni — toda na že utrienem terenu sodelovanja 'med Italijo in Jugoslavijo in specifično fhed deželo Furlanijo - Julijsko kraiino ter Slovenijo in Hrvaško. Ob nrvem uradnem srečanju je bilo poudarjeno, da nacionalni manjšini v obeh deželah — čnerav ie to notranje vnrašanj obeh , držav — lahko vršita dragoceno vlogo pri mednarodnem sodelovanju in da je treba ovrednotiti njih razvoj. Danes ob 11.30 bodo nastopile folklorne skupine in pevski zbori. # Deželni odbornik za šport Renato Bertoli bo v petek. 19. t.m. ob 11. uri v Vidmu predstavil letošnji turnir za Mladinske igre «Alpe Adria». Na turnirju v Milanu Karpov-Portisch prekinjeno MILAN, 13. — Na milanskem mednarodnem šahovskem turnirju sta danes Karpov in Portisch svojo partijo finalnega pokala prekinila in jo bosta nadaljevala jutri. V malem finalu pa sta si Ljuboje-vič in Petrosjan točko razdelila. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiMiniiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiw S SEJE DEŽELNE KOMISIJE FIAI CGIL Važnost tovornih postajališč pri Fernetičih in pri Gorici laradi naraščajočega prometa je treba pospešiti gradnjo še drugih struktur ■ Delavstvo bo razpravljalo o osnutku za novo delovno pogodbo V petek se je v Vidmu sestala komisija za avtoprevozništvo in spedi-terstvo deželne sindikalne organizacije FIÀI - CGIL. Na seji so razpravljali o raznih organizacijskih vprašanjih, o novih zahtevah delavstva, zaposlenega na področjih avto-prevozništva in spediterstva in o drugih perečih vprašanjih v okviru družbenega in gospodarskega življenja v Furlaniji - Julijski krajini. Glede organizacijskih vprašanj je komisija vzela na znanje, da je dežeina sindikalna zveza imenovala za nove člane komisije sindikaliste Be-arzija in Bastie za tržaško, Ferraro, Gesmunda in Piccinnuta za videmsko in Mazzacanija za pordenonsko pokrajino, medtem ko ni še določila predstavnika ali predstavnikov za goriško pokrajino. Glede novih pogodbenih zahtev delavcev s področja avtoprevozništva in spediterstva, so vsedržavne sindikalne zveze po 3. srečanju v Genovi sestavile osnutek za novo pogodbo, o katerem se bodo morali v najkrajšem času izreči sami prizadeti delavci, nakar bodo o-srednji organi sindikalnih organizacij postavili ustrezne zahteve pred delodajalce. KaKor že omenjeno, so se na sestanku dotaknili tudi nekaterih perečih problemov iz družbenega in gospodarskega življenja v naši deželi. Posebno pozornost so pri tem posvetili vprašanju tovornega postajališča pri Fernetičih. V poročilu, ki ga je dežeina komisija FIAI - CGIL izdala ob zaključku seje, je glede tega vprašanja poudarjeno, da si sindikalna organizacija ne more kaj — mimo vseh vprašanj politične in u-pravne narave — da ne bi opozorila na dejstvo, da je blagovni promet po cesti med tržaškim pristaniščem in zaledjem v zadnjem času dosegel občutne razsežnosti, in sicer tudi zaradi ozkih grl, ki nastajajo v železniškem in pomorskem prometu. V deželni perspektivi je treba zato pospešiti gradnjo1 tovornega postaja- lišča pri Fernetičih in podobne strukture pri Gorici. Prav tako bo treba pospešiti gradnjo povezovalne ceste med Novim pristaniščem (pomol VII) in kamionsko cesto št. 202 oz. mejnimi prehodi, za kar naj bi uporabili finančna sredstva na razpolago po členu 50 deželnega statuta in pasivne ostanke iz preteklih poslovnih let deželne uprave, zaključuje poročilo FIAI - CGIL. Delavci zasedli tovarno Itonson Delavci tržaške tovarne Ronson so včeraj zasedli tovarno, da bi preprečili njeno zaporo in odpusti- tev vseh uslužbencev. To odločitev so sprejeli na skupščini, na kateri na so sindikalni voditelji poročali o vztrajni odločitvi vodstva tovarne, da ukine proizvodnjo. Izvajanje tega sklepa bi pomenilo nov udarec za tržaško gospodarstvo in povečanje števila brezposelnih. Zato sindikati obžalujejo, da se je podjetje odločilo za korak, ki bi lahko kazal na špekulacije tovarniškega , „ vodstva na račun delavcev. Zato ^odo končana do bodo o tem vprašanju zainteresirali deželno upravo in druge odgovorne dejavnike z zahtevo, da se prepreči zapora tovarne. mobilist peljal čez križišče kljub rdeči luči. Altinovo so prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurškem oddelku zaradi pretresa možganov, rane na levem komolcu in domnevnega zloma desne noge s prognozo okrevanja v 30 dneh. budi bomo objavili vilki. v torkovi šte- PRVIC V PROSTORIH MATAJURSKE SOLE Prireditev «Mlada brieza» navdušila beneške otroke Na prireditvi v Planinskem domu v Matajurju sta prof. Petricig in sovodenjski župan Zuanella poudarila vzgojni pomen pobude Danes se v Matajurju končuje Podrobnejše poročilo o tej za «Mlada brieza», zanimiva pobuda I beneške Slovence izredno važni po- študijskega centra Nediža iz špe-. tra, ki je letos zajela k pouku slovenskega jezika in zborovskega petja ter k raznim izraznim in raziskovalnim dejavnostim več kot petdeset otrok iz različnih krajev Beneške Slovenije. Otroci so se v štirih skupinah posvečali najrazličnejšim dejavnostim, ki so potekale v prostorih matajurske šole. Kot smo v našem dnevniku že omenili, je bilo tokrat prvič, da je slovenska beseda in slovenska kultura prodrla povsem uradno, s pristankom vseh pristojnih oblasti, v šolske prostore. V okviru «Mlade brieze» je bila v petek zvečer v Matajurju prireditev, ki bi sicer morala potekati na prostem, a se je zaradi slabega vremena preselila v prostore tamkajšnjega planinskega doma. Kljub temu se je zbralo poleg precejšnjega števila staršev tudi mnogo vaščanov, ki so z zanimanjem sledili kratkim prizorom in petju otroškega zbora ter zbora «Pod lipo» iz Barnasa. Prisotnim se je v imenu organizatorjev zahvalil prof. Pavel Petricig, spregovoril pa je tudi sovodenjski župan Peter Zuanella, ki je posebej poudaril vzgojni učinek takega skupnega bivanja otrok ter kulturni pomen prireditve. Jutri se začne 24-urna stavka železničarjev Jutri zvečer ob 21. url se prične 24-uma vsedržavna stavka železničarjev včlanjenih v sindikalno federacijo CGIL - CISL - UIL. Stavka se bo zaključila v torek ob 21. uri in v tem času ne bo vozil noben vlak. Stavko so delavci napovedali v podporo zahtevi, naj vlada začne izvajati že sklenjene dogovore za obnovitev delovne pogodbe. Darovi in prispevki • Tržaška občina sporoča, da bo razstava o stoletnici občinske palače v sejni dvorani na Trgu Unità odprta do petka, 19. t.m. vsak dan od 9. do 13. ure in od 17. do 20. ure. Prispevki dolinskega protifašističnega odbora za spomenik padlim in proslave 30-letnice osvoboditve: Prebivalci iz Boljunca darujejo: Stanko Žerjal 5.000, Marcelo Prodan 1.000, Silvij Starec 2.500, Drago Ota 1.000, Damjan Maver 1,000, Marjo Ota 5.000, Stojan Glavina 5.000, Aldo Zobec 2.000, Marija Batič 5.000, Miran Švara 2.500, Sergio Maver 5.000, ŠD Breg 40.000, družina Granduč 5.000, Valentin Žerjal 5.000, Carmelo Maver 5.000, Avguštin Petaros 3.000, Zvonko Petaros (Draga) 3.000, Mario Pečar (Lo-njer) 2.000, Ervino Pizziga (Trst) 3.000, Marino Corbatti (Rumanje) 1.000 lir. V počastitev spomina Tatjane I-pavec darujeta Rafko in mama 5 tisoč lir za Kulturni dom Fb-osek -Kontovel. Ob priliki poroke sina Walterja z Lučano Madoto daruje Miro Žerjal (Boljunec 133) z družino 5.000 lir za PD France Prešeren, 5.000 lir za ŠD Breg, 5.000 lir za godbo na pihala z Brega in 5.000 lir za glasilo KPI «Delo». V spomin ob 5. obletnici Viktorja Breclja daruje družina 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Rike Pra-šelj darujeta M. m D. 10.000 lir za gradnjo doma handikapiranih na Opčinah. V počastitev spomina pok. Ivanke Malalan darujeta Jožica in Ivo Vidav 25.000 dinarjev za Dijaško matico in 25.000 dinarjev za PD Tabor. Za ŠD Kontovel daruje Draga Starc 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Rike Pra-šelj daruje Mario Daneu (Činka) 5.000 lir za ŠD Kontovel. Ob 7. obletnici tragično preminulega brata Maria Pertota darujeta sestra Marija in Venček (Barkovlje) 10.000 lir za ŠD Kontovel. V počastitev spomina pok. Maksimilijana Počkarja daruje družina Josip Škabar z Opčin 5.000 lir za ŠD Polet in 5.000 lir za PD Tabor. Ob priliki praznovanja .70-letnice daruje Justina Daneu z Opčin 10.000 lir za Zvezo demokratičnih žena z Opčin in 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. Namesto cvetja na grob partizanskega invalida Ernesta Štoke daruje Cvetka Regent 5000 lir za kulturni dom Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Marije Prašelj - Rike daruje Pepka Rupel (Opčine) 5000 lir za ŠD Kontovel in 5000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu. V isti namen daruje Andrej Starc 5000 lir za ŠD Kontovel in 5000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu. Namesto cvetja na grob tete Marije Prašelj (Rike) daruje nečak Eto Puntar 20.000 lir za ŠD Primorje. Namesto cvetja na grob Marije Starc vd. Prašelj (Rike) daruje družina Furlan (Salež 50) 5000 lir za PD Rdeča zvezda in 5000 lir za ŠK Kras. V isti namen daruje družina Krc (Salež 48) 1500 lir za ŠK Kras. Za nakup novih oblek pevskemu zboru PD Prešeren iz Boljunca prispevajo: Sergio in Milena Bratoš (Boljunec 327) 5000, Pepi Žuljan in Vida Žerjal (Boljunec 370) 5000, Izidor Zobec (Boljunec 235) 3000, Stana Maver (Boljunec 374) 1000, Jolanda Žerjal (Boljunec 269) 5000, Magda Kuret (Boljunec 269) 500Q, Rika in Milan Kuret (Boljunec 269) 10.000, boljunska godba 10.000, Bernard Kraljic in družina (Žusterna 4, Koper) 10.000, Roža in Benedikt Žerjal (Boljunec 294) 10.000, Sergij in Alda Sancin (Boljunec 228) 5000, Boris Mihalič (Boljunec 201) 5000, Zofija Sancin (Boljunec 61) 3000, Lado Slavec (Boljunec 207) 2000, in Angelo Žerjal (Boljunec 238) 5000 lir. V spomin Tatjane Ipavec darujp Josip Bukavec 5000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Tatjane Ipavec daruje Fani Sardoč 500Ò iir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. 0 Zaradi slabe preglednosti križišča med Ul. del Toro in Ul. Ginnastica je tržaški župan odredil obvezno dajanje prednosti vozilom, ki vozijo po Ul. Ginnastica. VESTI 1 ONSTRAN MEJE Koprska proga kmalu elektrificirana Načrt modernizacije proge predvideva tudi zgraditev novih postaj, med katerimi tudi potniške postaje v Kopru Avtomobilist podri žensko v liRramarskem drevoredu Včeraj popoldne se je v Miramar-skem drevoredu v bližini krožka za trgovsko mornarico pripetila prometna nesreča, pri kateri je bila ranjena 51-letna Antonia Altin por. Silvestri iz Ul. Solitro 8. Ko je prečkala cesto po prehodu za pešce, jo je podrl kombi mercedes s koprsko registracijo, ki ga je u-pravljal 42-letni Ivan Ecman iz Šmarij pri Kopru. Iz izsledkov cestne policije je razvidno, da je avto- sre£p pražena kara ~ prihranek Sv(>~p pražena kava pomeni prihranek, ker da ver skodelic okusne in dišeče kave. ('.REMCA FFÈ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFÈ Vam daje vedno vse najboljše ffaincaM PRIMO ROVIS Največja IzDtra surove in pražene kave v Trstu po najugodnejših cenah DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 Telefoni 793.735 - 750.575 PRAŽARN A : UL. PIGAFETTA 6/1 - Tel 820 747 Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 • Tel. 29.210 TRST • Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI o vse kraje inozemstvo tudi t Dela pri elektrifikaciji proge Kozina — Koper hitro napredujejo in 15. oktobra. Vendar bo prva električna lokomotiva pripeljala v Koper šele ob novem letu, ko bodo končali napajalno postajo v Rižani. Hkrati morajo popraviti še nadvoz med Rižano in Hrastovljami ter postaviti postajniška tira na tovorni postaji v Kopru. Progo bodo elektrificirali le do železniške postaje, v pristanišče pa bodo vlekle vagone diesel lokomotive, ker bi električna napeljava ovirala pretovarjanje blaga. Načrt modernizacije koprske proge zajema tudi zgraditev postajališč Černetiči, Hrastovlje in Rižana, hkrati pa bodo začeli tudi z gradnjo potniške postaje v Kopru, če jim bo uspelo zbrati dovolj sredstev. ZA VEČJO GOSPODARNOST V TURIZMU Turistični delavci obalno - kraške-ga področja so se na posebnem sestanku v Portorožu dogovorili o skorajšnji ustanovitvi reprodukcijskih kompleksov, oziroma drugače povedano, organizirali bodo tesno poslovno sodelovanje vseh, ki se neposredno ali posredno bavijo s turizmom. Kaže, da bodo ustanovili interesno poslovno skupnost, ki bi združevala vse gostinske organizacije, trgovino, turistične agencije, industrijo, ki je neposredno vezana na turizem, nekatere obrtne dejavnosti, prometne organizacije in tiste kmetijske organizacije, ki prodajajo svojo končne izdelke turizmu. Zamisel je vsekakor spodbudna in od nje bi pravzaprav imeli koristi vsi. Seveda pa bo treba imeti pri tem čiste račune in pripraviti ustrezne samoupravne sporazume med poslovnimi partnerji. VELIK RAZMAH OBALNE DELAVSKE UNIVERZE Obalna delavska univerza Ivan Regent dosega iz leta v leto večje uspehe. Njen osnovni cilj je z najrazličnejšimi dodatnimi oblikami študija pomagati pri izobraževanju delavcev in vsega prebivalstva, pri čemer velja še posebna skrb družbeno - politični in ekonomski i-zobrazbi samoupravljavcev. Za letošnjo jesen je univerza odprla kar 36 oddelkov, v katere se je vpisalo nad 700 slušateljev, v 14 študijskih skupinah pa se je vpisalo blizr 500 študentov. Glavne letošnje novosti so: šola za prodajalce v Izoli, študijske skupine organiza-1 -cijske, komercialne in upravne smeri na drugi stopnji Visoke ekonomske komercialne šole in druga stopnja Visoke šole za organizacijo dela. V TOREK ZVEČER S CIRILOM ZLOBCEM Osrednja knjižnica in založba Lipa v Kopru pripravljata večer s Cirilom Zlobcem ob njegovi petdesetletnici. Prireditev, povezana z razstavo Zlobčevih del, bo v torek, 16. septembra ob 19.30 v prostorih osrednje knjižnice v Kopru. Odlomke iz del Cirila Zlobca bosta recitirala člana Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta Mira Sardoč in Jožko Lukeš, književnikovo življenje in delo pa bo predstavil profesor Jože Hočevar. danes ob obali KINO KOPER ob 10.00 — ameriški, TARZANOV BOJ ZA ŽIVLJENJE ob 16.00 in 18.00 — angleški, LJUBIMEC VELIKEGA STILA ob 20.00 - ameriški, CHATOVA DEŽELA IZOLA ob 10.00 — češki, SKRIVNOSTI VELIKEGA PRIPOVEDNIKA ob 16.00 in 18.00 — ameriški, KARATE JOHNS ob 20.00 — danski, AVTOCESTA V postelj: ŠKOFIJE ob 17.00 in 20.00 — italijanski, UMOR IZ LJUBEZNI PIRAN ob 10.00, 16.00 in 20.00, — francosko-nemški, KLIC DIVJINE ob 18.00 — ameriški, TARZANOV BOJ ZA ŽIVLJENJE PORTOROŽ ob 20.00 - italijanski, KRUH IN ČOKOLADA TRGOVINE Na obali bodo v nedeljo dežurale med osmo in enajsto uro naslednje trgovine: PIRAN — samopostrežna KOLONIALE na Trgu bratstva — sadje - zelenjava Muženič Aldo, Alma Vivoda 2 — sadje - zelenjava KZ Izola, Trg bratstva PORTOROŽ — samopostrežna KOLONIALE — sadje - zelenjava KZ — mesnica EMONA LUCIJA — market NANOS IZOLA Trgovina JESTVINA v Ljubija! ski ulici mesnica AGRARIA v Prekomorskih brigadah — sadje - zelenjava KMETIJSKA ZADRUGA, Trg 22. julij KOPER — dežural bo eden izmed marketov na Cesti JLA. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V vseh treh obalnih mestih je organizirana nočna in dnevna zdravniška služba, prav tako pa dežurajo tudi lekarne. PRIREDITVE IN ZABAVE Čez nedeljo bodo na obali odprti vsi športni objekti, v vseh večjih restavracijah pa bodo zvečer zabavne in plesne prireditve. Barski program si lahko ogledate v hotelu Triglav v Kopru, v Metropola in Palacu v Portorožu, Pri treh papigah v Piranu in v Simonovem zalivu. ŠPORT IZOLA: ob 16.00 Izola — Šmartno, republiška nogometna liga. KOPER: ob 16.00 Koper — Renče, zahodna conska nogometna liga. IZOLA: ob 10.00 Izola — Šoštanj. Republiška rokometna liga. POSTOJNA: ob 14.00 Karting za Veliko nagrado Postojnske jame. ORMU UDINE XXII RAZSTAVA MODERNI DOM HOBBY ŠPORT REKREACIJA , ■ .. ■ i ‘ i • v i !• i oprema - pohištvo - radio-tv -gospodinjski stroji - obrtni izdelki - razsvetljava - sani-tarije - ogrevanje gradbeni stroji in material - prefabri-cirani izdelki - keramika za pode in obloge - vse za vrt - ■ . .. ' j*V ■ najpopolnejša razstava za mednarodne obiskovalce 11.-21. SEPTEMBRA 1975 ■ ■ . . . SEJMIŠČE CORMOR TORREANO Dl MARTIGNACCO (VIDEM) KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI Tel. 200186 sprejema hranilne vloge in nudi posojila po ugodnih obrestnih merah NUDI VSE BANČNE USLUGE Umik: 8.30 - 12.30 16.00 — 17.00 Ob sobotah zaprto EDILSANITARIA • PLOŠČICE • SANITARNI IZDELKI O OPREME ZA KOPALNICE • ZIDNE TAPETE GORICA Ulica Trieste 257 Tel. 23-66 PRVOVRSTNA IZBIRA PO UGODNIH CENAH KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206 -2207 VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA prano lemoon mo PREVOZIM P0DJE1JE LA G O ES GORICA — Ul. Duca d'Aosfa 180 — Tel 28 45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Na novo odprt velik salon pohištva EDI MOBILI UL. G. Dl VITTORIO,12/1 SPALNICE DNEVNE SOBE SPREJEMNICE KUHINJE VHODI Vse za sodobno opremo ter stilno pohištvo Izbrani artikli SERVIS IN GARANCIJA OD KVALIFICIRANEGA OSEBJA Odkup rabljenega pohištva pc godnih cenah DOBRE CENE