[ 78. številka. Ljnbljana, v četrtek 5. aprila 1900. XXXIII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrsk* dežele za vse leto 28 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon St. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85. Deželni zbor kranjski. V. seja dne 5. aprila 1900. Predseduje deželni glavar pl. D e t e 1 a. Vlado zastopa deželni predsednik baron H ein. Po prečitanju zapisnika zadnje seje se odkažejo došle peticije pristojnim odsekom. 0 prošnji vodstva bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu za zvišanje letne podpore je poročal posl. Luckmann, ki je predlagal, naj se odkloni, ker dežela razen 4000 K letne podpore plačuje še bolnici 4000 K stavbne podpore. Ta podpora se bo plačevala še do 1. 1901., potem bo čas misliti na zvišanje letne podpore. Sprejet je bil predlog, da se vsa stvar še enkrat izroči finančnemu odseku. Prošnja županstva v Šmariji pri Ljubljani, da se mu dovoli zopet prispevek 2000 K za poplačilo nedostatka pri vodovodu v Šmariji in na Razdrtem, se je, ker je došla jednaka vladna podpora, kot brezpredmetna zavrnila. Prošnja posestnikov iz Bele, da se jim dovoli prispevek za napravo treh mostov čez potok Belo, se je odstopila deželnemu odboru z naročilom, da se uveri o potrebi mostov in potem dovoli primerno podporo iz kredita za cestne namene. Prošnja posestnikov v Strmci nad Črnim vrhom, da se jim dovoli prispevek za napravo javne kapnice ob okrajni cesti Črni vrh-Col, se je izročila deželnemu odboru v primerno rešitev. Po poročilu posl. drja. Maj ar ona se je Emiliji Dominikovi, vdovi po okrožnem zdravniku v Železnikih, dovolila dosmrtna podpora letnih 400 K, ki teče od 1. julija 1899, in se je meščanskemu učitelju na Dunaju, Josipu Ciperletu, dovolil k izdaji knjige „Kranjska dežela" prispevek 200 K. Po poročilu posl. Mu mik a se je društvu v varstvo avstrijskega vinarstva dovolilo podpore 100 K; gluhonemnici v Šmihelu pri Novem mestu se je dovolilo LISTEK. Varstvo literature in umetnosti. Poroča R. P. (Konec.) Ako bi Avstrija pristopila bernski zvezi, ni dvojbe, da bi se prevajanje iz tujih zapadnoevropskih jezikov otežčalo. To bi posebno čutili oni narodje avstrijski, ki morajo s prevodi zadoščati želji svojih soplemenikov po leposlovnem berilu. Nas Slovence to malo briga. Ako piše Zola kak nov roman, nam niti v snu ne pride na misel, ga prevajati, nego ako se hočemo seznaniti ž njim, beremo ali original ali nemški prevod. Za nas bi se slovenski prevodi pozneje ravno tako ne izplačali, kakor se pri sedanjih razmerah ne izplačajo. Naše prevajanje se zategadelj suče samo na slovanskih tleh in te prevode čitamo zategadelj v slovenskem prevodu, ker nas je sram, jih čitati v nemškem. Sicer pa je še en moment, ki mora vzbujati našo simpatijo do zakonitega priznanja literarne svojine. Ako se bode tuji pisatelj poučil o naših razmerah, ni dvojbe, da ne bode zahteval nerazmerne odškodnine. Ako se ne bode zadovoljil s povsem primerno odškodnino, se njegovo delo ne podpore 1000 K ; prošnja županstva v Pod-gorici, da bi se mu dovolila podpora za posestnike, ki so vsled toče škodo trpeli, in za katere sta že deželni odbor in deželna vlada precej podpore dala, se je odstopila deželnemu odboru v primerno rešitev; isto tako se je prošnja posestnika Filipa Fleš-narja v Zadlogu pri Idriji, kateremu je ži vina poginila, za podporo odstopila deželnemu odboru. Prošnja v Črnem vrhu nad Vrhniko za podporo za nasipanje občinske ceste Zalog Črni vrh se je odkazala deželnemu odboru, da stvar v smislu že storjenih sklepov reši. Posl. Lenarčič je poročal o prošnji čevljarjev ljubljanskih in konservativnega obrtnega društva, naj se rokodelsko delo v prisilni delavnici odpravi. Deželni odbor je po sklepih deželnega zbora že skrčil dela toliko, kolikor je le bilo mogoče, da zamore prisilna delavnica svojo nalogo še izpolnjevati. Prisiljenci delajo velik del leta zunaj, a tistim prisiljencem, ki so se izučili kako obrt, se mora vender pustiti prilika, da se vadijo v svoji stroki. Dela se največ za dobrodelne namene in vrednost vseh del znaša komaj na leto 3000 gld-, kar je pač neznatna konkurenca. Čevljarjem n. pr. se v obče ne godi dobro, a konkurenca jim ne more škoditi, saj je v prošnji izrecno priznano, da delajo nevešči delavci. Poročevalec je predlagal, naj se preko teh prošenj na dnevni red prestopi. Posl. dr. Schaffer je pripomnil, da položaj obrtništva ni ugoden in je torej naravno, da si ga skušajo obrtniki zbolj-šati. Toda s tem, da se popolnoma odpravi vse delo v prisilni delavnici, ne bo dosti pomagano. Ta konkurenca je pač neznatna. Vsa vrednost dela krojačev prisil-nice znaša 730 gld., pri čevljarjih pa 917 gld. To so tako neznatne svote, da pač ni govoriti o konkurenci. Delajo samo tisti, ki so izučeni, da svoje obrti ne pozabijo, na novo pa se nihče več ne izučuje. Tudi prisilna delavnica ima važen socialen pomen. Delo se je že tako ut^snilo, da se bode prevelo. Vsakemu pisatelju pa ni samo do gmotnega dobička, nego tudi do priznanja njegove imenitno sti in vplivnosti. To pa se godi s prevodi. Pisatelje bode torej vodila uvidnost in morebiti celo gi zdavost, da bodo vselej drage volje pri volili v prevod tudi za minimalno gmotno ali pa celo le moralno nagrado. Ako si bodo prevodilci ali založnik kakorkoli pridobil od pisatelja pravico prevoda, se ne bode imel potem bati, da mu kak drug založnik izda konkurenčni prevod, kar se je tudi že pri nas zgodilo. Važno je tudi to, da se potem ne bodo vsekoršne smeti prevajale, kakor se to sedaj godi. Pred vsem pa zahteva poštenost in honetnost, da se mali narodi ne prisvajajo tatinskim potem proizvodov inozemskih stvariteljev. Želeti bi torej bilo, da pristopi tudi Avstro-Ogrska bernski zvezi. Da se to zgodi, je treba pritrdila obeh zakonodajnih zastopstev Avstrije in Ogrske, in koristno bi bilo, da se kot priprava zato izjednačijo zakonske določbe v obeh polovinah države. Da pristopi tudi Avstrija bernski zvezi, zato so se izrekle mnoge imenitne umetniške, pisateljske in podjetniške korporacije in firme, med njimi tndi Češko pisateljsko društvo .Maj". V informacijske svrbe je avstrijska prej lahko reče, da greši dežela proti socialni nalogi tega zavoda, kakor da škoduje obrtnikom. Zbornica je soglasno sprejela odsekov predlog. Posl. Lenarčič je poročal o prošnji ljubljanske brivske zadruge za prepustitev dotičnega dela v prisilni delavnici in v deželni bolnici. Ker se dela v prisilni delavnici opravljajo brezplačno, v deželni bolnici pa, kjer mora brivec vedno pri rokah biti, se ta dela opravljajo za neznatno svoto 53 gld, in ker bi bilo brivcem samo na škodo, ako bi brili v bolnici, zakaj potem bi pri dotičnem brivcu druge stranke gotovo izostale, se je prošnja odklonila. Občinska cesta Koseze-Podutik se je uvrstila med okrajne ceste. Prošnja županstva v Polhovem gradcu, Črnem vrhu in Št. Joštu za cestno zvezo Polhov gradec-Št. Jošt-Lučnje-Trata se je izročila deželnemu odboru, da pošlje svojega tehnika na lice mesta in napravi dotični načrt. Prihodnja seja bo v soboto. W LJubljani, 5. aprila. Nove bojne ladije. „Wiener Abendblatt" poroča baje iz najzanesljivejšega vira, da zahteva mor-narična uprava od delegacij izrednega kredita za 1. 1901. v znesku 4,850.000 K za dvoje novih križaric. Koliko novih stroškov bo zahtevalo vojno ministrstvo še ni določeno. Tavšanović in Milan. Nedavno so „Male Novine" v Belem-gradu obdolžile bivšega ministra Kosto Tav-šanoviča ponarejanja delnic „Beligrajske zadruge". O tem piše .Information": Genialni generalissimus Milan se je domislil, kako bi osrečil Srbijo z novo škandalozno pravdo. Ker se mu ni posrečilo, da bi tekom pravde zaradi veleizdaje pripravil z verigami in mučenjem uglednega radikalca, bivšega ministra Tavšanoviča do tega, da bi preklical vse svoje politično delovanje ter se politično ubil kakor Pasić, izmislili vlada (justično ministrstvo, meseca janu-varja leta 1900 razposlalo vprašalno polo različnim akademijam, literarnim, umetniškim in pisateljskim društvom ter zastopnikom založnikov knjig in umetnin. Tudi,,Matica Slovenska" je dobila vprašalno polo od justičnega ministrstva. V poslednji seji Matičinoga odbora je poročevalec zastopal težnje bernske konvencije ali njegova izvajanja so se z vsemi glasovi proti njegovemu odklonila in postavil se je drug poročevalec. Naglašalo se je, da bi s pristopom Avstrije k bernski pogodbi znatno trpelo pred vsem dramatično društvo in ne da se tajiti, da bi bil posel prevajanja in prikazavanja tujih iger koli-kortoliko otežčan. Po vsem tem, kar smo iz Junkerjeve knjižice naveli, je razvidno, da bi smeli tudi' mi Slovenci izreči simpatije za one težnje, ki skušajo Avstrijo privesti v kolo one bernske zveze, ki ima zadačo čuvati in varovati duševno svojino in pravice literarne in umetniške svojine. Mi se ne bodemo za pristop s posebno vnemo poganjali, — saj nas tudi vprašali in poslušali ne bodo, — ako pa se Avstrija odloči za ta korak, mu ne bodemo nikakor nasprotovali, ker je zahteva pravična in ker nam varstvo duševne svojine ne bode nanašalo nobene količkaj znatne škode. so v okolici Milanovi nov načrt, kako bi Tavšanoviča moralno ubili ter ga lahko obsodili kakor navadnega lopova. Vso stvar so pripravili jako previdno. Po spretnih agentih so dali v dveh avstro ogrskih bankah zastaviti ponarejene delnice nekega beligraj-skega zavoda ter dali potem to „goljufijo" razkriti. Nato je počila v Milanovem glasila strašna bomba, ki naj bi docela uničila Tavšanoviča, ki je vsled strašnih muk v ječi itak že bolj mrtev nego živ. V Belemgradn je seveda vse zopet razburjeno; mnogo se jih zgraža, v obče pa je večina na čistem, da imamo zopet opravka z novim činom Milanove „justice". Tavšanović, ki se v ječi ne more braniti, bo teško mogel odbiti ta udarec Kdor pozna današnje srbske sodnike, ne dvomi, da zadene Milan svojo žrtev smrtno, ter da raztrobi na primeren način po evropskih časnikih, kako je razkrinkal svojega sovražnika. Milanu je v Srbiji pač vse dovoljeno. Nihče ne more več proti njemu obraniti svojega premoženja, svoje časti in svojega premoženja. Konec italijanske obstrukcije. Nemški obstrukcijonisti dunajske zbornice so ostali vendarle na vrhuncu izmej vseh obstrukcijonistov v Evropi. Za predvčerajšnjo sejo italijanske zbornice so listi obljubljali, da bodo obstrukcijonisti s silo, z orožjem v roki preprečili izpremembo parlamentarnega opravilnika. Bati se je bilo najstrastnejših prizorov, bojev, klofut, nožev in reaolverjev — a zgodilo se ni ničesar. ZabHskalfSe ni noben nož, porušen ni bil noben pult, po zraku ni sfrčal noben tintnik, predsednika ni naskočil nihče in padla ni nobena klofuta. Levic^j je podala samo oster protest,ter se^' nato; mirno in v redu odstranila iz zbornice.r Galerija ji je ploskala. Tako je mogla reakcionarna večina skleniti v miru pooštrenje opravilnika. Potem se je zasedanje odgodilo. Levica bo prirejala sedaj protestne shode ter bo apelirala na volilce Vlada pa je izprevidela, da stori najpametnejše, da je svoje predloge, ki naj bi uničile svobodno zborovanje in shajanje ter zvezale svobodo časnikov, „Poezije v prozi". Spisal Iv. S. Tur ge nje v. Dvogovor. „Niti na Jungfrau niti na Finsteraarhorn ni stopila človeška noga !u Najvišji vršaci Alp . . . Cela vrsta strmih skalnatih pobočij . . . Pogorje sredi srca. Nad gorovjem modro, svi tlo, nemo nebo. Oster, strašen mraz; trd, iskreč se sneg, in iznad snega se dvigajo v višavo temne, z ledom pokrite skaline. okoli katerih bučijo viharji. Na vsaki strani horizonta se dviga v zrak mogočen velikan: Jungfrau in Finsteraarhorn. In Jungfrau reče svojemu sosedu: ,Kaj mi imaš povedati novega? Ti lahko natančnejše vidiš . . . Kaj se godi tu spodaj ?" Nekaj tisoč let mine: jedna sama minuta. In v odgovor grmi Finsteraarhorn: „Gosti oblaki zakrivajo zemljo . . . čakaj!" Zopet minejo tisočletja: jedna sama minuta. »No, in sedaj?" vpraša Jungfrau. .Zdaj vidim; tam spodaj je še vse kakor je bilo: pestro in majhno. Modro vodovje, temni gozdovi in sivo nakopičeno skalovje. In okoli teh migajo še vedno umaknila. Tako je ostala premagana levica vendarle zmagovalka. Pellooxovo ministrstvo pa ne potrebuje novih volitev. Vojna v Južni Afriki. Divizija Golville z brigado generala Frencha se je povrnila zopet v Bloemfon-tein. Opravila ni ničesar. Vodovod je v rokah Burov in bati se je Angležem v kratkem velikega pomanjkanja vode. Vodnjaki bodo v Bloemfonteinu kmalu prazni. Kako bodo potem Angleži napajali okoli 10.000 konj, je teško razumljivo. Vode primanjkuje v Oranje skoraj vedno, in s porušenjem Bloemfon-teinskega vodovoda so zadeti Angleži prav hudo. „ Times" poroča iz Bloemfon teina, da kaže sedanja podjetnost Burov, da so v severnem delu republike Oranje tesnejše zvezani ter v ugodnejšem položaju, kakor se je moglo misliti. Akcija generala Olivierja, ki je zopet zasedel Ladvbrand, si dobil pomožne čete ter zavzel Taba-Nehu, je mojstrsko strateško delo. Vse farmerje na južnem vshodu in zahodu, ki so se udali Angležem ter jim izročili orožje, so odvedli Buri kot ujetnike v Kroonstadt. Sedaj hite* baje general Gatacre iz Springfonteina, general Cle-mens iz Fauresmitha in general Brabant iz Smithfielda proti Bloemfonteinu, da se združijo z Robertsom, ki ima okoli 50.0C3 mož. S tem pa bo Kaplandija skoraj docela očiščena Angležev in Buri bodo znali to dobro izrabiti. Iz Mafekinga je dobil Roberts prošnjo, naj vendar že pošlje rešilno armado, kajti v mestu divja tifus in vlada največja beda. Roberts je nato odgovoril, da je njegova največja skrb osvoboditi to mesto, ter da je sklenil, da mora biti do 24. maja, t. j. do godu angleške kraljice oproščeno svojih oblegovancev. V portugalski zbornici v Li-saboni je naznanil zunanji minister, da je prosila angleška vlada, da bi smela pošiljati svoje vojake in vojni material preko portugalskega ozemlja, in portugalska vlada je Angležem to dovolila v znak prisrčnega prijateljstva. Angleški general Carrington bo torej res mogel operirati preko Rhodesije. Toda lahko mu to ne bo, ker je povodenj del železniške proge porušila ter je promet ustavljen. Angleži menijo priti tako najkrajšim potom preko Beire, Salisburvja in Bulu-\vaya do Mafekinga. V Franciji se je dvignil v časopisju proti takemu kršenju nevtralnosti silen vihar. Listi zahtevajo, da naj se diplomatično prepove, da bi Angleži preko portugalske zemlje hodili Burom za hrbet. Sicer pa Carrington pred dvema tednoma vendar le ne more dospeti s svojimi 5C00 možmi pred Mafeking, ker je proga deloma nerabna, ker je po vsej deželi povodenj, in ker mu bodo znali Buri že postaviti na pot velikih ovir. Dopisi. Od nekod, 4. aprila. Gonja proti nad-učitelju na Bledu ni osamljen slučaj. V nekem kraju, kjer gospodari že več časa majhni hrošči, — veš, oni dvonožci, ki niso mogli niti jedenkrat onesnažiti niti tebe niti mene." „ Ali so to ljudje?" „Da, ljudje." Več tisoč let mine: jedna sama minuta. „No, kako je sedaj?" vpraša Jung- frau. .Zdi se mi, da so se hrošči zmanjšali", grmi Finsteraarhorn „ spodaj je postalo svitlejše; vodovje se je skrčilo, gozdovi so izsekani." Zopet izginejo tisoči let v večnost: jedna sama minuta. „Kaj vidiš zdaj?* pravi Jungfrau. „Okoli naju, tukaj v bližini je videti, da je postalo čisto", odgovori Finsteraarhorn ; „toda tam v daljavi v dolinah vidim še vedno proge, vidim, da se kakor preje nekaj premika." „In zdaj?" vpraša Jungfrau, ko pre-teko nadaljna tisočletja — jedna sama minuta. .Zdaj je vse dobro", odvrne Finster aarhorn; „kamorkoli pogledam, je vse popolnoma belo in čisto . .. Povsodi najin sneg, sneg in led. Vse je otrpnilo. Zdaj je mirno in dobro." .Dobro", ponovi Jungfrau. „Pa za zdaj je dosti govoričenja, starec. Zdaj morava spati." .Spati" In gorska velikana spita; in modro svitlo nebo spi nad večnoonemelo zemljo. gospoda v Črni suknji, pridružil ae ji je po .lisičji" mož, kateri je svoje dni — in to ni Bog ve kako dolgo, odkar je nagrade 3 gld dobil na mesec — učil tako-le: Ako se ti duhovnik na suknjo vaede, ne reci mu, da naj vstane, temuč vzemi nož in odreži suknjo in beži! Ta mož zvezal se je toraj z istimi gospodi, da bi skupno ugonobili in če bi bilo mogoče škodovali uči-teljstvu. Ta pođoba je slična oni na Bledu, le da se gre tukaj zoper — tovariša. Na-hujskan krajni šolski svet je, na čelu seveda nagrađeni orgljavec v zvezi z župnikom in dvema mamelukoma, napravil neumno ovadbo na višjo oblast, katera ovadba pa je morala v koš, ker so jo brez temelja in preneumno sestavili. Če bi se hotelo delati po geslu „klin s klinom", bi stvar kmalo ves drug učinek imela, kajti pregovor pravi, da kdor ima .maslo na glavi, naj ne hodi na solnce". In tega ima ta mož toliko na glavi, da bi ga vsi trije gospodje v farovžu ž njim vred za vse postne dni v letu dovolj imeli. Vsi Petri, Antoni in Gašperji bi ne pomagali; trda bi šla in le usmiljenju naših mož zahvaliti se ima ta človek, ki je čepel, kakor martinček v luknji, dokler ni prišel v milost pri možeh, katere on iz dna srca sovraži, a ljubi zavoljo dobička — da je utekel nesreči. Zdaj je" zajce, srne, race; dobi zastonj več v jednem tednu, nego prej celo leto, vozi se na skupne stroške svojega bivšega .prijatelja" in gospodičine prijateljice na sprehod, in če treba po uradnih potih; sploh dobrot kar rosi nanj. Zato se čuti mož varnega; naše ljudstvo je sicer milostljivo, potrpi veliko, a kaže se, da bo vrč kmalo napolnjen. Naj denuncira in o vaja, saj dosegel ne bo nič; mož, katerega denuncira, je siguren zmage, ker vseh ovadb niti na jeden paragraf niso mogli opreti. A če ne bo miroval, bomo se mi prijatelji vzdignili in prišli s celo vrsto paragrafov, zoper katere se ta de-nunciant ali vedoma ali nevedoma zaletuje. Za danes naj mu bo le Greuterjev fej! v pomislek; prihodnjič vidimo se kje drugej. Še tega se nam manjka, da bi taka ničla pri nas zgago delala. Kmet. Zlata gostilniška obrt. Izza davno pretečenih časov, ko je pregovor o zlatih tleh rokodelstva še kaj veljal, prešla je v novodobne čase še ogljar-ska vera o zlatih časih za gostilniško obrt. Večina ljudstva živi v domišljiji, da so gostilničarji in krčmarji (posebno v Ljubljani) že mali milijonarji, oziroma da isti v jako kratkem času to postanejo. To se pa še bolj utrjuje s tem, da imajo dandanes gostilničarji krasne prostore, elegantno raz svetljavo in mnogobrojno postrežbo. Kako prazno in neutemeljeno je tako mnenje, za to imamo že več dokazov in tudi iz Ljubljane. Imen in zneskov pasiv v konkurzih nočemo imenovati. Omenimo pa konkurz resta/raterja Pschorbrau gosp. Frana Lippa s pasivo 90 000 K po dveletnem obstanku in zatvorjenje restavracije Nevaldhof na Dunaju,kjer so zaporedoma Andreas Kiihrer, umrli bivši župan dr. pl. Nevald, Zeillinger in Mahr vsi ogromne svote izgubili. To lahko zadostuje vsakemu, še toliko preslepljenemu v dokaz, da je vera o zlatih časih gostilniške obrti prazna. Resnica je, da se gostilniška obrt nahaja sedaj v neki krizi. Po misliti je, da so kupne cene pijač in jedil že iz prve roke izdatno poskočile, najem-ščina in druga vzdržava obrti pa jako visoka, davki ogromni in plača poslov ne-znosljiva. Restavracije in gostilne se množe vedno bolj, konsum je pa vedno manjši. Vrh tega spodrivajo realnega dosedanjega gostilničarja vsakovrstni ljudje, kajti dandanes že vsak hlapec, vsaka dekla dobi gostilniško obrt, — ako ne v last, saj v najem — in nihče ne vpraša, jeli količkanj sposoben. Taki ljudje zatirajo z umazano konkurenco spretnega gostilničarja tako, da potem oba gmotno pogineta. Med tem se zopet nesposobni rinejo in tako gre vedno dalje. V gostilniško obrt se vsiljujejo tudi drugi obrtniki, n. pr. pivovarnarji, mesarji, peki itd. s tem, da dajejo in vsiljujejo nesposobnim gostilničarjem blago na kredit tako, da potem isti z blagom umazano konkurirajo veščim gostilničarjem, nazadnje pa še sami velike izgube trpe. Dandanes mora biti že v vsaki novi hiši gostilna ali krčma. Potem pridejo konsumna društva, ki so prava nesreča te obrti. Vtem ko je go- stilničar podložen obrtni, policijski, finančni in Bog si ga vedi koji oblasti še, so konsumna društva prava .noti me tangere". Še pred nekaj leti videlo se ju v gostilnah opoludne pri kosilu, zvečer pri večerji uradnike, častnike, trgovske pomočnike in druge A sedaj jih zaman iščeš. Uradniki so večinoma členi uradniškega konsumnega društva, koji si nabavijo vino v privatnem stanovanju skupno in tam imajo svojo domačo privatno gostilno in častniki imajo svojo takozvano .messe", trgovski pomočniki se združujejo s posameznimi uradniki po privatnih stanovanjih. Kako naj toraj gostilničar shaja? Ni čuda, ako obrt propada. Tudi se množe šarkiterije, male pivnice in morda pride še buffet-avto-mat. So-Ii to zlati gostilniški časi? Kako naj torej gostilničar pri sedanjih splošno slabih časih in sedanjih političnih zmešnjavah še izhaja? Saj vendar še obstoji pomoč, bo vsakdo rekel, ki količkaj pozna avstrijske postave v varstvo gostilniške obrti. Saj so predpisi obrtnega reda, koji se morajo upoštevati, oziri na lokalne potrebe pri podeljevanju, oziroma prenosu gostilniškega obrta itd. Kdor tako misli, pozna postavo, a njene moči ne, ker ta zakon je jedino le na papirju, in slehern dan vidimo, kako se brez ozira na zakon kar slepo na levo in desno podeljujejo koncesije, ter iste prenašajo ter ž njimi baranta. Nasledki so ti, da se po taki množitvi gostiln še pri dobri prodaji ne more izhajati; še celo oni listi, ki vedno vpijejo za prosto obrt in trgovino, spoznajo nekorektno postopanje pri podeljevanju koncesij. Oj zlati časi gostilničarjev ! Kakor omenjeno, se davek posebno onim gostilničarjem naklada, ki imajo velike in čedne prostore, ako so tudi prazni, mej tem ko se šarkiterijam in drugim jednakim pripisuje to kot postranski obrt, zasebnike, ki imajo po 20—30 oseb na hrani, se še celo brez davka pusti. Gorje gostilničarju, ki bi brez koncesije prodal čašo kave ali čaja, kozarček žganja, in to le o posebni in redki priliki! Gorje mu, ako bi dovolil, da se v gostilni v dolgih zimskih večerih med stalnimi gosti naredi kak nedolžni .marjaš" ali druga igra! Koj ima § 16. obrtnega reda na tilniku; sveti Peter ga ne reči kazni. Gorje gostilničarju, ki prekorači policijsko urol Kaznuje se ga brez usmiljenja, in znani so slučaji, da je gostilničar komaj toliko iztržil, kolikor je moral kazni plačati. A vse to se pri drugih konkurentnih mirno gleda, zlasti pri konsumnih društvih. In to so zlati časi gostilničarjev?! Za naše gostilnice so posebno hud udarec laška vina, koje Lahi po takih gostilnah prodajajo, katerih lastnik o pomenu koncesije niti pojma nima. Na nezakonit način se pripuščajo Lahom koncesije in se tako drugim gostilničarjem dela konkurenca ; vse to v obraz obrtni oblasti, ki noče ali ne zna tej stvari v okom priti. Marsikdo bode tudi mislil, saj imajo gostilničarji svoje zadruge, naj bi te kaj pomagale. Res jih imajo in še celo obligatorne, po zakonu predpisane. A te služijo le v korist obrtnim oblastvom za evidenco, za gostilničarje nimajo prav nobene koristi. Ako bi vlada preuredila potem državnega zakona red tako, da se podeljujejo, oziroma v najem dajejo, koncesije gostilniške obrti le sposobnim osebam, ki imajo za to izkaz; da bi se oziralo nekoliko bolj na lokalne razmere ter skrbelo, da bi imela gostilniška zadruga prizivno moč: dalo bi se tem krivicam v okom priti- S takim zakonom bi bilo gostilničarjem, kakor tudi občinstvu sploh ustreženo, in zato je želeti, da se izposluje. Iv. T. Dnevne vesti. V Ljubljani, 5 aprila. — Gonja proti „Slovenskomu Narodu" se prav pridno nadaljule po lečah in spovednicah. Posebno se odlikujejo frančiškani. V torek je neki pater Salezij ali kakor se že zove tisti neumiti kutonosec v frančiškanski cerkvi rohnel na naš list. Poroča se nam, da so že dlje vse propovedi tega človeka posvečene našemu listu, in da je pravi mojster v psovanju in grdenju, tako da prekosi vsacega cigana. Mi bi tega patra Salezija lahko postavili pred sodišče, ali zdi se nam, da bi se preveč ponižali, ako bi to storili. Tak človek nas ne more žaliti. — Nova kletev, člani železničarji .spi. avstrijskega pravo varstvenega društva" nam pišejo: Večkrat že smo brali, kako bodi so častiti očetje frančiškani na nepoboljšljive čitateljke in čitalce .Slov. Naroda" in drugih svobodomiselnih listov. Stvar ne bi nas nadalje zanimala, in ko bi se frančiškani v svoji zagrizenosti ne zaleteli v naše društvo, ne brigali bi se za to, dobi li kdo odvezo ali ne. Danes zjutraj pa je šla natakarica gostilne, kjer se naše društvo nahaja, k velikonočni spovedi. Odveza se ji je odrekla od spovednika patra Hiacinta le zaradi tega, ker ni hotela obljubiti, da ne bo več čitala .Slov. Naroda". Na njegovo vprašanje, kdo je naročnik .Slov. Naroda", mu je ona odgovorila, da naše društvo, nato predrznil seje ta pater izraziti: .Prokleto društvo, ki ta list drži in prokleti njegovi udje, ki ga bero, prokleta hiša, v kateri se nahaja!" Torej nova .kletev". Mi pa pravimo: Sram vas bilo, zastopnik človekoljuba Krista na zemlji! Ali je mar vaša naloga kleti? Mi se lahko ognemo vas in tudi vzlic vaši kletvi nam zveličanje ne izostane. Le tako naprej! Vaše spoved-niče bodo kmalu prazne, kajti že v najne-umnejši glavi počenja se daniti. — Umrla je v Trstu gospa Marija pl. Gutmannsthal Benvenutti, vdova pokojnega kranjskega deželnega poslanca in grajščaka. Truplo se prepelje v Radeče pri Zidanem mostu. Pokojnica je bila pravoslavne vere, a kakor čujemo, je pravoslavni duhovnik ne sme spremiti do groba, nego jo bo moral pri pokopaliških vratih blagosloviti, potem pa oditi. Govori se, da je to sam škof Anton Bonaventura odredil, in ker sta škofova netolerantnost in škofovo zelotstvo obče znana, to tudi prav radi verjamemo. — „Zmes" je nadpis prav zanimivim feljtonistiškim črticam, katere prinaša .Učiteljski Tovariš". V zadnji številki čitamo mej drugim: Konjiški dekan je baje vložil prošnjo, da bi bil secesionistiški župnik Č. pomiloščen. (Opomba uredništva: Ta župnik Č. je bil obsojen na več mesecev ječe.) Taki so! Stati hočejo izven zakonov, in njih dejanja naj bi ostala nekaznjiva, dočim se morajo drugi državljani brezpogojno podvreči kazenskemu zakonu. Ja Bauer, das ist etvvas auderes I Ako zahtevu država od njih davek, kakor od vsakega drugega, tedaj lažejo, se zvijajo, godrnjajo, preklinjajo in rekurirajo, da je joj! Ali ni Kristus učil: Dajte cesarju, kar je cesarjevega itd? Klerikalni češki list „HIas" je nadškofa Kohna pokrtačil, da imenuje kanoniki same plemenitaše, kar ga je toli razburilo, da je uvedel pravo inkvizicijo, iskajoč dotičnega pisca. In kot tak se mu je predstavil P. Kračmar, ki je bil takoj poslan v samostan v Litavi. Tu so ga v eksercicijah tako preparirali, da je, zapustivši samostan — znorel. Ali je to tudi krščanska ljubezen?! — Koroški deželni zbor je v včerajšnji svoji seji dovolil društvu „Sud-mark" letne podpore 200 kron za ves čas, za kateri je izvoljen sedanji deželni zbor V kolikor je razvidno iz poročil se ni temu noben slovenski poslanec uprl, dasi je .Sudmarka" društvo, ki hoče slovensko prebivalstvo pregnati z rodne zemlje in dasi k deželnim sredstvom prispevajo tudi slovenski deželani. Slovenec na Koroškem mora torej še iz lastnega žepa podpirati tiste, ki ga hočejo narodno uničiti in kakor jež lisico izpodriniti iz lastnega doma. V včerajšnji seji so nemški poslanci grajali počasno uradovanje pri celovškem in špi-talskem okrajnem glavarstvu in zahtevali, naj se velika glavarstva razdele. To željo je dež. predsednik vit. Fravdenegg toplo pozdravil in jej pritrdil. — „Glasbena Matica" v Ljubljani. V soboto, dne 7. aprila 1900 1., III- redni koncert v zgornji veliki dvorani .Narodnega doma" pod vodstvom koncertnega vodje gospoda Mateja Hubada. Pri koncertu sodelujejo: gospodična Amalia Carnen, operna pevka slovenskega gledališča (sopran), gosp. Aleksander Nosale\vicz, operni pevec z Dunaja (bas), pevski zbor .Glasbene Matice" in godba c. in kr. pešpolka Leopold II-, kralj Belgijcev, št 27. Vzpored: I. del: 1. Fran Schubert: Simfonija v H-mol, št. 8. v dveh stavkih za veliki orkester. 1. stavek: Allegro moderato. II. stavek: Andante con moto. 2. Fran Schubert. a) .Ave Maria!" b) .Predica", pesmi, poje gospodična Amalija Carneri, na klavirji spremlja gospod Josip Prochazka, učitelj .Glasbene Matice". 3. a) Peter IljiC Čaj-kovskij: Serenada Don Juana, b) I. Lysenko: ,Oj, Dnjeper moj I*, pesmi, poje gospod Aleksander Nosalewicz, operni pevec z Dunaja, na klavirji spremlja gosp. Josip Pro-chazka, učitelj .Glasbene Matice". 4. R. Wag-ner: Arija Elizabete iz opere .Tannhau-aer" — „Pozdravljam te! . . ." za sopran s spremljevanjem orkestra, poje gospodična Amalija Carneri. II. del: Sveta Ljudmila. Oratorij v treh delih na besade Ja-roslava Vrchliokega za soli, zbor in orkester zložil dr. Anton Dvof&k op. 71. Prvi del oratorija. Začetek koncerta točno ob 8. uri zvečer, konec ob 10. uri. Vstopnice se dobivajo v trgovini gosp. J. Lozarja na Mestnem trgu in na večer koncerta pri blagajnici. Programi z besedilom oratorija istotam po 20 kr. — „Slovenska Matica" je izdala za leto 1899. pet knjig in sicer: Matija Krač-mano v Valjavec, Poezije. Uredil Fr. Leveč. (304 str.) — Beneška Slovenija. Prirodoznanski in zgodovinski opis s 15 podobami. Spisal S. Rut ar. (188 str) — Zbornik. I. zvezek. Uredil L. Pintar. (259 str.) Vsebina: Ivan S t e k 1 a s a: Druga vojska z Benečani. — f Iv. Kunčič. — VI. Leveč: Doneski k zgodovini književne zveze mej Čehi in Slovenci. — R. Peru-žek: Biblijografija slovenska. — Zgodovina slovenskega slovstva. IV. del. Drugi zvezek. Spisal prof. dr. Karol G1 a s e r (153 str.) — Knezova knjižnica. Zbirka zabavnih in poučnih spisov. (313 str.) Vsebina: Fr. Ks. Meško, Slike in povesti, II. del. — Dr. Matija Murko, Dr. Vatroslav Oblak (z dvema podobama). Končno so dobili člani tudi Letopis .Slovenske Matice" za leto 1899. Uredil Evgen Lah. Vsebina odbor, poverjeniki, člani in poročila odborovih sej. Več o teh knjigah izpregovorimo v listku. — Razburjenost v Spodnji Šiški. Po mestu krožijo različne vesti o velikem viharju, ki je nastal v Spodnji Šiški. Govori se, da je bil dosedanji župan primoran odstopiti, ker so se zgodile velike nerodnosti, toda ne po njegovi krivdi, nego le vsled zlorabe njegove zaupljivosti. Govori se še mnogo več. Trdi se, da so bili ponarejeni neki dokumenti in da se je zgodilo ponever-jenje, toda potrjene te vesti doslej še niso. — Iz Novega mesta se nam piše: Čudne razmere vladajo v trgovini. Konkurenca je vedno večja, davki rastejo leto za letom. Za vsako stroko trgovine se mora imeti posebno dovoljenje od pristojne oblasti in plačevati se morajo davki. Le naš samostan oo. frančiškanov je prost v tem slučaju in radi tega jako podjeten, ker proda v postnem času več centov namočene pole-novke. Vpraša se: Jeli sme dotični samostan to trgovino izvrševati in ali ima v to dovoljenje? Dostavek uredništva: V Ljubljani so bile pred leti iste razmere. Ko pa so se trgovci pritožili, je bila ljubljanskim frančiškanom trgovina s polenovko prepovedana. — Še enkrat: Ura na frančiškanskih zvonikih. Naš pohajkovalec nam piše: O turnski uri v frančiškanskih zvonikih ste povedali, da je zbog starosti vreči že med staro železo, — jaz pa moram dostaviti še, da so kazališča na zvonikih vsa zamazana in zidovje odkrušeno. Frančiškanske Werthheimerce so polne, da že-lezje poka, a župno upraviteljstvo ne poskrbi, da bi javna ura na zvonikih imela dostojno lice in bila v rednem stanji. To so vam naši revni Trnovčani za olepšavo cerkve in mesta vse drugačni junaki! — Petkronski srebrniki. Finančna uprava je dala pri vseh državnih, deželnih in občinskih uradih razobesiti podobe novih petkronskih srebrnikov. To je gotovo jako umestna odredba, in v tem slučaju toliko potrebnejša, ker ti novi srebrniki, vsaj na prvi pogled, obujajo nekako nezaupnost. — Predavanja o sugestiji bode pri redil te dni v Ljubljani g. Albert Krause, magnetizer, bipnotizer in sugestor iz Ne\v Jorka ter bodo ta predavanja združena z zanimivimi eksperimenti iz te stroke. — Slovenski neče znati špediter g. France Quandest v Mariboru. To pokazal je na prav neomikan in strupeno sovražen način s tem, da je neko pošiljatev tukajšnjega trgovca, koji je poslal jeden zaboj blaga nekemu trgovcu v Slovenske gorice na Štajerskem sporočil zaradi slovensko napisanega voznega lista: .Bitte um eine deutsche Aufklarung, warum Sie mir eine Sabor I. T. 12 314 senden. Ich babe nichta beatellt in verstehe auch nicht russiach". Taki so ljudje, ki žive in bogate od slovenskih grošev — nečejo znati slovenski na naši zemlji in niti redno blago naprej pošiljati, ker je iz slovenskih rok — temveč nas tudi tukaj bojkotirajo in silijo, naj bi se jim brezpogojno vdali. No tega ne bodejo doživeli Rodoljubi, tu imate zopet dokaz nemške nestrpnosti in naša sveta dolžnost je, izogniti se vsakega ošabnega nemškega prenapetneža, kojih imamo še preveliko med nami, da jim ne bode .ruščina", rekte naš jezik in slovenski groš preglavice delala. Gospod Quandest pa naj vzame na znanje, da je bil vozni list .slovenski", ne .ruski" napisan, in če boče Živeti med nami, naj se priuči slovenščini in ne uganja veliko nemške politike med Slovenci. — Iz Škofje Loke se nam piše: Predstava živih podob s petjem in godbo na lok se ponavlja na splošno zahtevanje v nedeljo, dne 8. aprila 1900, v prostorih gostilne .pri Kroni" v Škofji Loki. Vspored: 1. del. a) Dr. G. Ipavec: .Pozdrav", mešani zbor. 1. .Zima", živa podoba, b) F. Gerbid: .V noči", dvospev s spremljevanjem glasovira, c) Irska narodna: .Davno je že", Četverospev s spremljevanjem glasovira. 2. „Snegulčica", živa podoba, d) F. S. Vil-har: .Lunica", mešani zbor. 3. .Trnjulčica", živa podoba. II. del. e) Avg. Leban: .Slovo od domovine", mešani zbor. 4. .Orientalska slika", živa podoba, f) % " : .Zgubljeni cvet", dvospev s spremljevanjem glasovira, g) Dr. G. Ipavec: .Slovo od lastovke", mešani zbor. 5. .Pomlad", živa podoba z deklamacijo, h) H. Sattner: .Opomin k petju", mešani zbor. 6. .Tabor ciganov", živa podoba s petjem in spremljevanjem glasovira. Pri-četek točno ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina: Numerirani sedeži od I. do V. vrste, kateri se dobivajo v lekarni gosp. E. Bur-dvcha in na večer predstave pri blagajni 1 K; ostali sedeži in stojišča 60 vinarjev. Čisti dohodek namenjen je .Olepševalnemu društvu v Škofji Loki". — Zasačena tatinska družba. Že dlje časa sem so se v Gorici primerjale malone vsak dan prav predrzne tatvine. Zdaj seje policiji posrečilo zaslediti številno tatinsko družbo, v kateri so bili največ dečki v starosti od 14 do 19 let. Ti so kradli po navodilu svojih starišev, pri katerih so se našla cela skladišča ukradenih reči. V družbi je bila tudi 5 let stara deklica, katero je lastni oče naučil krasti. Doslej so aretovani zlikovci priznali 50 tatvin. — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu marcu 1900 je 170 strank vložilo 58 120 K 14 h., 142 strank uzdignilo 34.911 K 76 h, 27 strankam se je izplačalo posojil 36 820 K, denarni promet 296.248 K* 84 h — Človeških ribic (Protheus) je — kakor se nam piše — v podzemski vodi Rupnici in Vir ju v Zatičini o deževnem vremenu prav mnogo dobiti in torej niso tako redke, kakor se v oboe misli. — Promet na Dolenjskih železnicah. V preteklem mesecu sta bila osobni kot tovorni promet slabejša nego lansko leto v tej dobi. Največ se je izvozilo lesa in premoga. — Ogenj. Danes pred 1. uro pop. je začelo goreti pri posestnici M. Ahlin ali .pri svečarji" na Karlovski cesti. Gorela je streha. Gasilci so bili na poti, še predno se je oglasil strel. — Konj vgriznil je včeraj dopoludne na Poljanski cesti pred hišo št. 5 Srečkota Zalokarja, 11 let starega šolskega učenca, ki je Šel mimo voza, v katerega so bili vpreženi konji Josipa Velkavrba, posestnika in mlinarja v Jaršah. Deček je šel mimo konja in ga je ta popadel in vgriznil v desno roko. — Mesec dnij zapora je dobil včeraj pri tukajšnjem c. kr. okrajnem sodišču znani ljubljanski postopač in trubadur Ladislav Juvan, ker je pri novačenju .zamenjal" svoje stare raztrgane Črevlje z drugimi novimi. — S policajem se je prepiral včeraj popoludne na BIeiweisovi cesti Langov delavec, ki je peljal obtovorjen ročni voziček po hodni poti ob Bleiweisovi cesti in ga je vsled tega policaj ustavil. Mož se je opiral povedati policaju svoje ime, in žena ga je še podpihovala rekoč: »Kar voz mu pusti, pa pojdi, naj ga pa sam pelja". — Zaradi požiga so včeraj v tukajšnji deželni bolnici prijeli Štefana Martinčiča iz Nove vasi pri Idriji in ga odpeljali v zapor na Žabjek. Državno pravdništvo ga je zasledovalo zaradi hudodelstva požiga, ker je 25. svečana 11. v Novi vasi zažgal svinjski hlev Andreja Gregorača. — Izgubljene stvari. Včeraj popoludne izgubil je nekdo na poti od Tržaške ceste, po Bleiweisovi, Marije Terezije in Dunajski cesti do južnega kolodvora denarnico z dvema desetakoma in jednim petakom. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 25. do 31. marca kaže, da je bilo novorojencev 25 (= 37-12 °/o0), 1 mrtvorojenec, umrlih 21 (= 3118 °/o#), mej njimi jih je umrlo za vratico 1, za jetiko 8, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 9. Mej njimi je bilo tujcev 6 (=285%), iz zavodov 12 (=571- °/0). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 3, za vratico 7 oseb. * Umor neznane ženske. V gozdu za starim gradom v Eggenbergu pri Gradcu so našli v nedeljo popoldne 40—50 let staro žensko s prerezanim grlom in trebuhom mrtvo. Morilec je svojo žrtev oskrunil in oropal. Ženska je imela v canjici odrezke blaga in molek. Tega je obesil morilec na canjico tako, da je gledal križec proti umor-jenki. Tudi je odrezal ženski sredinec ter ji vzel prstan. Kdo je ženska, in kdo je njen morilec, še doslej ni znano. * Plazovi. Iz Linca poročajo: 1. apr. ob 5. uri pop. so se pri Losensteinu ob državni cesti utrgali štiri plazovi, dolgi 60 m. Pokrili so pet hiš z vsemi gospodarskimi poslopji s 5 m visokim snegom. Cesta je zaprta. Iz Liberc na Češkem pa pišejo: V Krkonoših se je utrgal 1. aprila okoli 100 m dolg in 50 m širok plaz ter ubil nekega paznika, sina, katerega so rešili, pa je zakopal. * Število Francozov pada. L. 1893. je bilo na Francoskem rojenih 446.957 moških, 1894. še 436.663, leta 1895. pa le 425 889. Zmanjšalo se je torej število moških Francozov tekom treh let za 21086 ljudij. Vojaška uprava tega nedostatka sploh ne more več nadomestiti. Kaj piše Zola v svojem najnovejšem romanu .Feconditć"? Ako pojde tako dalje, kam pridejo Francozi s svojim — sistemom? * Grozna nesreča pri pokopu. Iz Trutnova poročajo: Žena stražnika turi-stovske koče na Krkonoših je umrla pred osmimi dnevi. Ker je bila koča zametena od snega, niso mogli žene pokopati. Zategadelj sta stražnik in njegov sin noč in dan kopala gaz v dolino, med tem ko je ležala mrtva žena v koči na odru. Po osemdnevnem sila napornem delu sta delo dokončala. Vzlic jako rezkemu mrazu je došlo precej ljudi iz doline k pokopu. Mejtem ko seje pomikal sprevod v dolino, se je začul nakrat strašen šum. Velikanski plaz snega se je utrgal, pri drl z bliskovo naglico navzdol proti pogrebcem ter odnesel stražnika in sina. Drugi ljudje so utekli. Šele po dolgem iskanju so našli zasuta moža; stražnik je bil že mrtev. Bati pa se je ondi še novih plazov. Književnost — „Der Siiden". Organ fur die po-litischen, culturellen in vvirtschaftlicben In-teressen der Kroaten und Slovenen. Št. 60. tega lista prinaša sledečo vsebino: An die Freunde des .Siiden". Italienische Friedens-liebe. Mittheilungen. Bosnien und Herze-gowina: Bischofs- Jubilaum. Dalmatien : Der Landtag. „Die Sprachenfrage i m Konig-reiche Dalmatien." Karaten: Der Landtag. Eine slovenische Sparcasse in Volkermarkt. Krain: Der Landtag. Versammlung in Stari trg. Kiistenland: Der gorzische Landtag. Die Gemeindevertretung in Oprtalj. Land-tags - Erganzungswahl. Die national • fort-schrittliche Partei in Gorz. Die slovenischen Candidaten fur die Triester Gemeinde-wahlen. Action zur Beseitigung des Noth-standes im Karstgebiete. Ser vola-Skedenj. Steiermark: Der Landtag Die Forderungen der Slovenen in Untersteiermark. Slovenische Petitionen. Die Ernennungen in Untersteiermark und Karaten vor dem Parlamente. Der Cillier .Merkur". Die Ge-meinde Vuzenica. — Aus der Heimat. Allerlei: Das Prasidium des Abgeordneten-hauses vor dem Parlamente. Alte kroa-tische Munzen. Eine Zeitung far Kirchen-musik. Aus der slavischen Welt. Vereins wesen. Telefonska in brzojavna porodila. Dunaj 5. aprila. Skupni vojni proračun je provzročil konflikt mej skupnimi ministri na jedni strani in mej cislitvansko in ogrsko vlado na drugi strani. Po daljših pogajanjih sta obe vladi sicer privolili zvišanje potrebščin za mornarico za dva milijona kron, toda skupni ministri s tem niso zadovoljni. Poskuša se nasprotje iz lepa poravnati. Danes je skupna ministrska konferenca, v kateri se določi, kdaj naj se snideta delegaciji, jutri pa bo pod predsedstvom cesarja seja kronskega sveta. Cesar je danes sprejel ogrskega finančnega ministra Lukacza v posebno dolgi avdijenci. Praga 5. aprila. Po dolgi bolezni je umrl izdajatelj lista „Ćeškći revue", dr Prokop P o d 1 i p s k y, svak pesnika Vrchlickega, star šele 40 let. Solnograd 5. aprila. Danes opoldne je umrl tukajšnji kardinal nadškof Haller v starosti 54 let. Carigrad 5. aprila. V starosti 63 let umrl je tu znani vojskovodja Osman-paša, ki se je posebno odlikoval kot branitelj Plevne. Bruselj 5. aprila. Na potu iz Londona v Kodanj dospel je včeraj ob 5 uri popoludne angleški prestolonaslednik, princ waleški s svojo soprogo semkaj. V trenotku, ko bi se imel vlak odpeljati, skočil je k vagonu golobrad fantič, razbil šipo in iz revolverja dvakrat ustrelil na princa, potem pa pobegnil. Prestolonaslednik ni bil ranjen. Železniško osebje je skočilo za napadalcem in ga ujelo ter izročilo policiji. Vlak, ki se je bil v tem že začel pomikati, se je zopet ustavil. Prestolonaslednik, katerega je občinstvo simpatično pozdravilo, je vprašal, če je napadalec ujet, in ko se je to potrdilo, rekel, naj se ga ne kaznuje preveč ostro. Napadalec je 161etni kleparski pomočnik Sipi do. Dobilo se je pri njem več anarhističnih spisov. Pred preiskovalnim sodnikom je fant priznal, da je imel namen usmititi angleškega prestolonaslednika Storil je ta sklep po zadnjem javnem shodu, na katerem se je protestovalo zoper poče-njanje Angležev v Južni Afriki. Svojih sokrivcev fant ni hotel imenovati. London 5. aprila. Vse časopisje napada ostro bruseljska oblastva, katera dela odgovorna za atentat na princa \valeškega, zlasti pa napada transvaalskega poslanika dr. Levdsa, češ, da je v Bruselj u napravil tovarno laži, s katerimi vara skoro ves kontinent glede južnoafriških dogodb. London 5. aprila. Ob železniški progi mej Springfonteinom in Bloem-fonteinom se zbirajo številne burske čete. General Gatacre je dobil nalog preprečiti eventuvalen poskus Burov, razdreti železnico. London 5. aprila. Iz Pretorije se poroča, da je bil danes obelodanjen vladni ukaz, s katerim se določa, da morajo vsi v Johannesburgu, Bock-burgu in Krugersdorpu stanujoči angleški državljani, izvzemši samo rudarje, z svojimi rodbinami vred tekom 48 ur zapustiti Transvaal. V drugih trans-vaalskih krajih živeči Angleži se morajo do 15. t m. izseliti. London 5. aprila. Vsi rudniki v Raandu v Transvaalu so zatvorjeni. Angleži se že izseljuje Darila. Uredništvu naSega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Dva gg. rodoljuba v Kanalu na Goriškem 10 K (vsak po eno peterokrono). — G. Vladimir Sernec, stud. iur. v Mariboru 7 K 20 v., nabral v veseli družbi v mariborskem „Nar. domu". — G. dr. Brišnik pri sv. Roku pri Rogatcu 5 K 20 v., katere so darovali gg.: Pevčak J., Cesar J. st. in pošiljatelj vsak po 1 K, gospe M. Plečak in VVeiss Pavlina po 40 v., Križar St., Cesar mL, Šmit Al.,BeloseviC J., Janžek J., Ozvaldič Fr., Papež J. in HorvatiC Fl. po 20 v. — G. dr. Anton Furlan na Vrhniki 5 K, nabral pri g. Jurci. — Skupaj 27 K 40 vin. — Živeli darovalci in nabiralca! Za Prešernov spomenik: SI. posojilnica za sodni okraj Velikolaški in okolico 20 K po g. Daganoc-u. Slava zavednemu vodstvu zadruge ! Naj bi slovenski denarni zavodi posnemali ta vzgled iu se prav izdatno spominjali spomenika pesniku prvaku! Pri Ervlnu Burdyeh-u, lekarju ▼ MboQl Loki se dobiva (321—16) katero je sestavil zobozdravnik tir« B«do Frlnn, katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoščajoča za eno leto, stane * kroni, po poBti *•©* kroni. Meteorologično poročilo. Vliin« nmd morjem 306-8 m. Srednji mračni tlak 736*0 mm. Marcij j čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v °C. Vetrovi Nebo 4. 9. zvečer 7327 42 sr. zahod obiačno 5 7. zjutraj 7315 31 si. jzahod oblačno fl 2. popol. 7311 100 st. zahod oblačno Srednja včerajšnja temperatura 3*0°, nor-male: 7-6°._ ZDuLi^ajslsiSL "borza, Skupni državni dolg v notah ... 99 K 25 h Bkkpni državni dolg v srebra ... 99 n 10 » Avstrijska zlata renta...... 98 „ 50 „ AvBtrijaka kronska renta 4% ... 98 „ 95 , Ogrska zlata renta 4°/0...... 97 „ 25 „ Ogrska kronska renta 4°/0 .... 93 , 70 , Avstro-ogrske bančne delnice . . . 197 „ 15 „ Kreditne delnice........ 227 » — „ London vista......... 242 n 90 „ NemSki drž. bankovci za 100 mark . 118 „ 65 „ 90 mark........... 23 , 69 „ 20 frankov.......... 19 „ 26 „ Italijanski bankovci....... 90 „ 20 „ C. kr. cekini.......... 11 „ 38 „ Izvod iz voznega reda veljaven od dne l. oktobra 1899. leta. Odhod lz LJubljane jož. kol. Prog:a oem Trbiž. Ob 12. ari 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; čei Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein - Beifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. ejntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno-graa, čez Amstetten na Dunaj. V oktobra in aprila ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. ari 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inom ost, Bregenc, Curi h, Gen evo, Pariz; čez Klein-Beining v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo meato ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri r>4 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano jas. kol. Proga is Trbiža. Ob 5. uii 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Franc o vi h varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograd a. Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteiua, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fr&nzensfeata Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (4) Poslovodja mlzartikr stroke, za stavbe in hišno opravo, v risanju izurjen, slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi zmožen, želi svoji sposobnosti primerne stalne Službe. (647—3) Ponudbe se prosi pod naslovom: Fran Kovačič, Gradec, Maigasse Nr. 3. Spretnega stenografa z lepo in hitro pisavo sprejme proti do brerau plačilu Dr. Jos. Furlan (675-2) advokat v Ljubljeni. Anton Schuster založnik uslužbencev c. kr. priv. južne železnice priporoča po čudovito nizkih cenah največjo izber najnovejšega blaga za damske obleke prekrasnega črnega, gladkega in desiniranega blaga za obleke angleškega, francoskega in domačega modnega blaga za gospode ceneje kakor so sleparsko napravljeni ostanki, blaga za pohištvo, zagrinjal, posteljnih oprav (garnitur), preprog, barvastih Mousseline-zagrinjal a Secession ■»m po 30 kr. Zaloga 1) nolejskih preprog. Originalne tovarniške cene itd, Spoštovanjem (501—7) »pri Tončku". Vzorci se pošiljajo na zahtevo poštnine prosto. V torek, sredo, četrtek, petek in če treba tudi v soboto po Veliki noči se bodo prodajali v travniki, njive in gozdi Crnelske grajšdine po kosih, vsak dan od 9. ure zjutraj naprej, in sicer pride na vrsto najpreje travnikov 51 oralov, potem njiv 53 oralov in na zadnje 24 oralov smerekovega gojzda. Natančni pogoji se izvedo v notarski pisarni na Brdu. (666—2) Največja izber najtrpežnejsega in najmodernejšega Najnižje cene! suknenega blaga vseh vrst kakor kamgarna, ševiota, lodna, jagerndorfskega itd. za ZB OOS0DDB lil površnike, haveloke ter salonske obleke v oddelku za sukno tvrdke J. Grobelnik, Ljubljana. Najboljfii nakupni vir za suknene ostanke. (564—7) Knjige z vzorci se po naročilu pošiljajo poštnine prosto. Staiers k a j* rogask|; 1 krepctvalna pijača. Neprekošena zdravilna voda. Glavna zaloga za Kranjsko: MIHAEL KASTNER v Ljubljani. (B73-B) Naročila na donavske krape, fogoš in šil za veliki petek dostavljene, per kgr. okolu 1 gld. 30 kr., in na lepe, dobro pitane S£ štajerske kapnne =35 per kgr. 1 gld. 50 kr. vsprejema do ponedeljka, dne 10. aprila zvečer firma (640—4) Kham a • Učenec (689-1) že izurjen v trgovini z mešanim blagom, lahko vstopi takoj. Naslov v upravništvu „SIov. Naroda". Na Bizeijskem v sredini najplodovitejših vinogradov, proda se prostovoljno stavbeni prostor ki leži blizo farne cerkve in je zelo primeren za zgradbo lepe stavbe: hiše, prodajal-nice itd. Po potrebi kupca oddalo bi se tudi več njiv in travnikov. Natančneja pojasnila daje dr. Gvidon Srebro, odvetnik v Brežicah. (685—1) iz ribnikov ekscelence barona Minutillo na Gorenjskem (686-1) prodajali se bodo veliki teden v sredo, četrtek in petek na ribjem trgu v Ljubljani. Cena 1 kg. 80 kr., čez 10 kg. samo 75 kr. Tudi večje naročitve sprejema oskrbništvo graščine Čemsenik, pošta Dob. Ceno se proda lepa, nova vila Natančneje poizve se pri (566—7) Jožefu Fuso v Kranju. Ofertni razpis. S tem se razpisujejo stavbena dela z dobavo materiala za zgradbo novega lesenega mostu z zidanimi oporami in betona*! i m i stebri z nastavljenimi kobilami čez Ljubljanico pri Fužinah v skupnem znesku 21.600 K. Zaradi prevzetja zgradbe tega mostu se določi ofertni dogovor na dan 17. aprila 1900 ob pol 5. uri popoludne. Do tega roka je pravilno narejene, s kolekom 1 K opremljene ponudbe, glaseče se na zgradbeni znesek 21.600 K in pripadajoči petodstotni vadij okroglih 1080 K, vposlafi okrajnemu cestnemu odboru za okolico ljubljansko in to v roke načelniku okrajnega cestnega odbora, gospodu Lovrencu Kavčiču v Medvodah. Vadij, ki se poviša po izvršenem dovoljenju ponudbe na 10 odstotkov zgradbenega zneska, se lahko vloži v gotovem denarju ali v državnih papirjih po navadnem borznem kurzu ali pa tudi s hranilnično knjižico. Zadevni načrti, proračun stroškov z jednotnimi cenami, navadni ter specialni stavbeni pogoji se lahko ogledajo od 5. aprila 1900 vsaki dan od 9. do 12 ure dopoludne ter od 3. do 6 ure popoludne pri okrajnega cestnega odbora načelniku v Medvodah. V ofertu ponuđeni znesek je v odstotkih zaznamovati ter zapisati s številkami in besedami. V ofertu je točno označiti, da si je ponudbenik pregledal vse zgradbene pripomočke, da pozna način zgradbe popolnoma ter da se zgradbenim pogojem podvrže brez pridržka. Pravico odločbe ter izvolitve došlih ponudeb si pridrži nepogojno okr. cestni odbor Ofert veže vsekako podjetnika do časa izročitve. Od okrajnega cestnega odbora za okolico ljubljansko. (688-1) Okrajni cestni načelnik: Lovrenc Kavčič. miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiimiMimmimiimmiimiiiiiiiiii miiiiiimmiimiiiM.-iiiitiiiiji Pred ponarejanjem, zavarovano jp© vzorcu in zrs.ar3Q.lsI. E V V I Julijo, Schaiimann-a, deželnega le k ar j a v Stockerau-u | I pri motenem prebavljanju in proti želodčnim boleznim | že več let preizkušeno dijeteticno sredstvo. Dobiva se v vseh renomiranih lekarnah Avstro-Ogerske. § Cena »kaUJlel 9& kr. -mm a (2040—5) | Se pošilja po pošti, ako se naroči vsaj 2 Skatljici, proti povzetju. I Glavna zaloga: Dež. lekarna Julija Schaumann-a v Stockerau-u. | uiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiiiiiiiiiii Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip NollL T»a*t>nina in tisk .Narodne Tiskarne'. D^-D 699 7JA 275812884480