Štev G8 F Ljubljani, v petek, 26. marca 1943-XXI Leto VIII. ItkIJotoa oonblaSSnnba e» oglaševanj« -dnevi_ napadla zbirališče čet Ashford v južni Angliji. Opazili so uspešne zadetke na postaji iu na mestna skladišča za prehrano. Težki_nemški bombniki so v pretekli noči zadeli vojaško važne cilje v Forihu ob severovzhodni angleški obali. Z novim bojnim orožjem so nemški nod-morniški lovci v Sredozemlju v zadnjih rlneh uničili 5 angleških podmornic. Major Milnchoberg, odlikovan s hrastovo vejico in meči na viteškem redu železnega mega križca, jc po svoji 133. letalski zmagi junaško padel. Ijal trn Giovannija Savo in ga zadel. Savo je padel z vzklikom: »Živela Italija k Pri tej žrtvi Giovannija Sava je treba omeniti tudi junaško dejanje vojakov Rotondija Francesca in Chiottija Alessandra, ki sta se vrgla na tistega komunista ter bila pri tem tudi sama hudo ranjena. Vojak Rotondi Francesco jc čez tri dni umrl. Giovannija Sava so prepeljali v vojaško bolnišnico, kjer so vojaški zdravniki skrbeli zanj z bratskim tovarištvom. 35 dni je trajalo njegovo muče-nišlvo, ki ga je prenašal z rimsko in najjasnejšo odločnostjo. 18. marca je mučenik izdihnil ............—--------------------------— . j.., z ime trgu v Splitu neki komunist s samokresom stre- I nom Duceja in Italije na ustnicah. Junaška smrt avanguardisfa Lucangelija Petkrat pobegnil zdoma, da bi se boril — žrtev na albanskih tleh Rim, 6. marca. s. 17'letni avanguardist Oscar LucangeJi, prostovoljec skvadrističnega bataljona »Tevere«, je junaško padel za domovino med nastopi proti skupini upornikov v Albaniji. Bil je član številne delavske rodbine iz Acilije pri Rimu, sin prostovoljca iz abesinske in 6edanje vojne. Čutil je gorečo ljubezen do domovine in svojo fa.šistovsko vero. Poveljnik GIL-a v Aciliji se ga spominja kot zglednega Baliltea in avanguardista, ki je bil vedno prvi med vsemi. Kadar se je vrnil s svojega me-haniškega posla, je zbral okoli sebe svojih sedem bratov in sester ter jih učil fašistovekih pesmi, vodil zbor ter tudi sam pel: »Smo Mussolinijevi vojaki!« Biti Mussolinijev vojak, to je bila njegova velika težnja m njegov veliki ponos. Ko je stopila Italija v vojno, ni imel več pokoja. S tovariši je koval načrte za beg, jih vzpod- Predsednik japonske vlade govori o svetovnem političnem in vsjnem položaju Tokio, 28. marca. s. Včeraj^ je imel v zbornici obširen govor o splošnem položaju predsednik japonske vlade general Tojo. Ko je načel vprašanje o neodvisnosti Burme, je točno označil japonsko stališče do neodvisnosti te države. Nova Burma, je dejal, bo morala s svojim delovanjem 6topati po poti popolne neodvisnosti, da bo v sodelovanju z Japonsko postala ud skupnos-ti velike Vzhodno Azije. Japonska pričakuje po drugi strani, da bo Burma hitro izoblikovala svoje narodno življenje v skladu s potrebami, ki jih narekuje zmagovito nadaljevanje vojne. Nova Burma bo obsegala ozemlje stare Burme z izjemo Shana in Karenija. Politična organizacija pa je vprašanje, ki zadeva izključno le Burmo. Toda Japonska želi. da bi bila državna uprava preprosta in učinkovita, njeno gospodarstvo pa činilec v gospodarski zgradbi velike Vzhodne Azije. Tojo je potem govoru o svojem potovanju na Kitajsko in poudaril, da je navzlic temu, da je bilo potovanje kratko, lahko precenil vse napore japonske vojske in japonskih civilistov na Kitajskem, kakor tudi sodelovanje Kitajcev ki_ kažejo popolno razumevanje za japonske težnje. Kitajsko ljudstvo ima razumevanje za japonske težnje. Čuti pa tud; potrebo po obnovitvi neodvisnosti lastne države. Odobrava nedavne japonske nastope v korist in za ojačenje narodne kitajske vlade ter za odstranitev vzrokov, na katerih sloni ves odpor vlade v Cunkingu. Gotovo je, je dejal Tojo, da so dobri nameni japonsko vlade omajali vlado v Cuugkingu in da se želja po miru čedalje bolj prijemlje nasprotnika. kar se kaže v povečanem številu tistih, ki prehajajo pod zastave nankinško vlade. General Tojo je potem omenil, da skušata Anglija tn Združene države zajeziti stanje, katero je Japonska s svojimi ukrepi ustvarila v korist Kitajske. Zatrdil je, da stališče Japonske do Burme in Kitajske vedno preveva duh bratskega sodelovanja in to je tudi temelj politike japonskega imperija. Glede evropskega bojišča je predsednik vlado povedal, (la se Italija in Nemčija s svojo visoko moralo ne le upirata napadom nasprotnikov, temveč celo kopičita vse narodne sile za bodoče spopade. Anglija in Amerika sanjata o gospostvu nad svetom in o svojem novem napredku. Toda njima nasproti stoje danes zavezniki Velike Azije, zbrani okrog Japonske, v Evropi pa sile osi, zbrane okrog Nemčije in Italije. Ta dva bloka, ki med seboj vedno tesneje sodelujeta, korakata naprej z namenom, da potolčeta skupue nasprotnike. Potem je obravnaval vladne ukrepe za povečanje in ojačenje vojaške 6ile na podlagi povečane izdelave. Izjavil je, da se notranji in zunanji položaj razvija v korist Japonske. £>a bi pa dosegli popolno zmago v Veliki Aziji, pa bo treba premagati še različne ovire in težkoče. Sto milijonov Japoncev, je končal Tojo, krepi svojo voljo, zmaguje vse težave, ki jih prinaša vojna in hoče neustrašeno stopati naprej proti končni zmagi in tako služiti svoji imperialistični volji. Junaška smrt alpinskega podporočnika bujal, tesnobno pričakoval trenutka, ko bi lahko ušel budnemu očesu oblasti in se pridružil vojakom, ki se bore. Tako je sredi 1941 prvič pobegnil. Ko je rodbina bila pri večerji, je splezal skozi okno in čez polje prišel do postaje, od ondod pa v Rim. Bil je dan, ko so odhajali bersaljcrji. Primešal se je mednje in prosil zdaj tega. zdaj onega, da bi mu pomagal pri njegovem naklepu in nazadnje se mu je posrečilo pregovoriti desetnika, ki mu jc dal rdečo čepico ter ga ob odhodu skril pod sedež v vlaku. Tako je potoval do Brindisija, a pri vkrcavanju so ga odkrili, izročili krajevnemu GIL-u in poslali domov. Drugič je poskusil z bataljonom Črnih srajc. vili llstavili so ga v Cerignoli in je moral spet domov. Potem si je mislil, da bo cilj morda lažje dosegel, če bi potoval sam. Z največjo skrivaško prebrisanostjo se mu je posrečilo še enkrat 111 poslali domov. Pa ni izgubil poguma. - Pe‘i odhod si je izbral dan, ko jc njegov pce odšel v Rim k bataljonu, v katerem se bori j" s katerim naj bi šel na Balkan. V Rimu se Je vtihotapil v vojaški vlak in že spet potoval, loda oče ga je nazadnje zasledil ter ga skušal pregovoriti. Omenjal mu je, da mora v njegovi odsotnosti voditi domačijo. Toda sin ga "je rotil m jokal, in oče je ganjen odnehal. Po mnogih prigodah sta oba prišla v Fiume. Avauguardist s* je bil medtem s črnilom pobarval svoja znamenja ter dobil bojno bodalo. Zdaj je korakal v vrstah bataljona. Z njim se je tudi vkrcal. V Zadru je bataljon pregledal Eksc. Bastianini, tedanji dalmatinski guverner. V vrstah je opazil tega golobradega mladeniča, se ustavil pred njim in ga vprašal, kako da je v mobiliziranem oddelku, in Oscar se je zlagal: »Dobil sem dovoljenje od generala Galbiatija.« Bastianini se je nasmehnil, mu položil roko na ramo in vzkliknil: »Bravo! Proslavi se!« In Oscar Lucangeli ni 6amo proslavil samega sebe, temveč je e svojo slavno 6tnrtjo počastil tudi prapor svoje hrabre legijo Iz prvega boja 6e je vrnil polu navdušenja. »Moja stotnija,« je pisal Iriestc, bojišča* ki 26. marca. s. Na odseku ruskega ga je držala italijanska divizija »Tridcntina«, je junaško padel alpinski pou-jx>ročnik Giuliano Slataper, sin polkovnika Gnida Slatapera. iredentističnega proštov ujca, odlikovanega v vojni 1915—1918 z zlato kolajno. Giuliano Slataper se je rodil 10. oktobra 1922 in je v skladu s slavnimi izročili rodbine leta 1939. pustil nauke ter se kot sedemnajstletnik priglasil k nrolilelalski milici. Novembra 1910 je prosto- voljno stopil v častniško šolo. Potem je kot alpinski podporočnik prišel na rusko bojišče, kjer j® ostal 2 leti 20. januarja je ob priliki nastopa, ko je bilo treba zavreti zimsko rusko ofenzivo in so besneli najhujši boji, je Giuliano Slataper sam zgrabil za strojnico in vodil obrambo. Ko jc bil prvič hudo ranjen, ni hotel zapustiti bojišča. Pozneje pa so se Rusi približali in je bila nevarnost še večja. Tedaj se je dvignil in vzpodbudil svoje alpincc, naj sc iie vdajo ter materi, »se je že udeležila boja. Jaz eem bil na čelu vseh z drugimi desetimi iu poročnikom. Sovražnika smo pregnali, toda le malo nasprotnikov je moglo uiti, ker snio jih po večini pobili ali zajeli.« Ker na predelu, kjer je bil, boji niso biti pogostni, je prosil, da bi ga 'poslali v Rusijo. Poveljnik mu je odsvetoval: »Prišel bo čas,« je dejati, »da boš tudi tukaj lahko pokazal vso svojo hrabrost.« In ta čas je prišel. Ko se je vračal s patrulje po zelo nevarnem kraju, je tolpa upornikov izdajalsko napadla njega in nekaj njegovih tovarišev ter je streljala nanje, 6krita med velikimi skalami. Prvi slrel ga je zadel v ramo, pa se ni zgrudil. Stal je med svojimi ter jih vzpodbujal. Toda drugi strel mu je prebil prsi in padel jo v mlaki krvi. Padel je junak, junak, čigar ime bo ostalo v zgodovini. Na bojišču so pobrali njegov okrvavljeni pas, črno srajco in svetinjico z gorizijsko Ma- zapovedal napad z ročnimi bombami. Pri tem ga je zadelo več strelov ruske strojnice, da je padel. Ko sc je.zgrudil, je vzkliknil: »Živeli alpiuci, živela Italija!« Nemški gospodarski minister o uspehu in ciljih totalne mobilizacije Berlin, 26. marca. s. V nekem govoru na zborovanju nemških kmetijskih delavcev ter voditeljev je minister za gospodarstvo dr. Funk med drugim dejal, da iC zaradi sedanje vojne in totalne mobilizacije prišlo v zadnjih tednih do izbora najboljših sfT ter najbolj delavnih in najbolj odpornih ljudi. Iz množice prihajajo na površje ter se uveljavljajo najsposobnejši, zakaj tislo, kar velja, je kakovost in ne količina. Izmed podjetij ie neogibno potrebno odpraviti zlasti tista, ki ne služijo naravnost vojnim ciljem. Noben nemški državljan se ne sme več zamujati pri delu. ki ni zares potrebno za vojno izdelavo, zakaj samo tako bo mogoče zagotoviti novih delovnih sil za novo industrijo ter novih vojakov za bojišče. Smrt slovitega nemškega letalca Miincheberga Berlin. 26. marca. s. Nemški večerni listi poudarjajo smrt majorja pilota Joachima Miincheberga, o katerem poroča današnje nemško vojno poročilo. Listi se spominjajo drznih nastopov, s katerimi se jo odlikoval ta 25 letni častnik, Z Miinchebergoui, ki je imel odlikovanje hrastovega lista z meči na viteškem križu reda železnega križa, je izginil s prizorišča eden najdrznejših in najizkušenejših lovcev, kar jih je nemško letalstvo imelo. Listi posebno poudarjajo, da je dobil Milncheberg leta 1942. na Ducejev predlog zlato kolajno za vojaško hrabrost, in sicer zaradi junaških dejanj pod sredozemskim nebom. Reden potek papeževe bolezni Vatikansko mesto. 26. marca. s. »Osservatore Romano« piše: Influenca, za katero je zbolel sv. oče preteklo nedeljo zvečer, povsem redno poteka in se že kažejo znamenja o zboljšanju. Vzvišeni cerkveni vladar v teh dneh ni opustil svojega apostolskega delovanja in je tudi včeraj dojmldne sprejel v dolgo avdienco kardinala državnega tajnika. Vendar drugih avdienc ne bo. dokler sv. oče povsem ne ozdravi. Tega ozdravljenja si vsi goreče želijo. Španci, rešeni ruske sužnosti, pripovedujejo Madrid, 26. marca. s. Sest mladih Špancev iz Asturije. ki so ilh med državljansko vojno odvlekli v Rusijo ter jih ie nemška vojska pred kratkim osvojila, je dospelo v Gijon. Pripovedujejo, da ie življenje v Rusiji pravi pekel zaradi nasilniškegn ravnanja Stalinove policije in zaradi neizrekljivega pomanjkanja, ki ga mora prenašali prebivalstvo. Visi Španci, kar jih ie v Rusiji, morajo v boj na fronto. Ako se branijo iti na bojišče, jih odvlečejo v Sibirijo. IČo so teh šest mladeničev odvlekli na fronto, so se. pri prvi priliki vdali. Zelo so navdušeni nad sprejemom in nad pomočjo, ki so jo dobili od nemških vojakov. Po zatrdilih propagande komunističnih komisarjev, nai bi nemški vojaki streljali vse Špance, kar jih ujamejo. Mladeniči zelo navdušeno govore o kratkem bivanju v Nemčiji, ker so bili deležni bratovske pomoči. Težave pri zavezniških načrtih za bodoči mir Lisbona, 26. marca. s. Načrti za bodoči svetovni mir, katere zavezniški narodi že dolgo časa izdelujejo, še niso dobili končne oblike zaradi sporov med Anglijo. Rusijo iu Ameriko. Vsi poskusi, da bi dosegli edinost, so sc doslej izjalovili. Vrh tega je vsak posredovalni poskus še povečal prepad, ki loči vae tri zaveznike. Ameriški tisk kritizira podporo, ki jo je Anglija dala ruskim težnjam. V uvodniku piše list »Wasfaington Post«, da ni nobena novost, ako podpira Velika Britanija Rusijo v njenih naporih, da bi od Združenih držav dobila priznanje za svoj načrt o varnosti.« Ameriško javno mnenje gotovo ne bi bilo za to, da se sprejme predlog, po katerem bi Rusija smela stegovati roke po obrežju baltiških držav.« »Nevv York Times« piše: »Kakor se čudno sliši, da je britanska vlada postala zaščitnica Rusije, prav tako je čudno, da hoče Velika Britanija, ki je toliko let videla v Rusiji le svojega tekmeca, danes [»udarjali pomen Rusije pri organizaciji svetovnega miru.« Nasprotnikove bedastoče Rim, 26. marca. s. Nasprotnikove bedastoče: Medtem ko je sovražnikova propaganda prisiljena priznati »izredno hrabrost italijanskih vojakov na Maretski črti«, pa piše londonski dopisnik švedskega dnevnika »Social Demokraten« takole: London, 24. marca. Obramba kraja Sebed jo bila zaupana italijanskim četam, ki so zbežalo že prej. preden so Ainerikanct napadli. Zajetih je bilo 1500 vojakov, od tega največ Italijanov. Ameriške izgube so bile zelo lahke. Celotna italijanska divizija z vsem topništvom je bila zajeta, ne da bi bila tudi samo poskusila odgovoriti ameri-kanskemu ognju. Ko so sp, Amerikanci približali, so Italijani dvignili roke. Nemški strmoglave i niso mogli dvigniti vojnega duha Italijanov. 6 on no, ki jo je nosil na prsih, njegovo bodalo in ti ostanki 60 za njegovo rodbino sveti. Njegovo truplo so njegovi tovariši pokopali blizu kraja, kjer je plemenito dal življenje. Oče se je vrnil na kratek dopust, ponosen nad žrtvijo svojega mladega sina, m pripovedoval nekaj dogodkov iz vojaškega življenja. ki sta ga prebila skupaj, ter končal z naslednjimi besedami’ »Padel je kakor star vojak. Ni bil blizu mene Bil sem trinajst kilometrov vstran. Moralo je tako biti.« Načelnik glavnega stilna milice, general Gal-biati, je šel v Acilijo, da bi rodbini hrabrega bojevnika nesel pozdrav Črnih srajc in Ducejevo darilo. L Tisoči so spremili na zadnji poti podžupana Pogačnika, dobrunjske in bizoviške žrtve Na večrajšnji praznik Marijinega ozn a rinil j a so’ zvonovi cerkva tam od Dobrunj, Sv. Urha, Dev. Mariji v Polju, Bizovika in sv. Petra doneli vse bolj glasno in mogočno. Oznanjali so preko vsega ljubljanskega polja od dobrunjskih gozdov pa do - Ljubljane pesem zinago-6lavja bizoviških in dobrunjskih žrtev, ki so jih tisoči ljudstva, zlasti mladine, spremili k poslednjemu zemskemu počitku. H krstam Jakoša st., Jakoša ml. in Cankarja Milka, ki so ležali v mrtvašnici pri cerkvi sv. Urha. so prihajali vse te dni številni častilci. Včeraj ob pol 2 pa se je zbrala množica Ijud6tva, da jib spremi do groba. Pogrebne molitve v cerkvi in ob grobu je opravil ob številni asistenci sostrški župnik g. Vrče. Psalm »Usliši nas. o Go6pod« so odpeli pokojnikovi prijatelji, nato pa se je razvil sprevod na pokopališče. Tam sta se od žrtev poslovila Vlado Pirih in dr. Blatnik iz Ljubljane. Dularjeve besede iz »Zveste menjave — Nebo gori«, ki jih je citiral dr. Blatnik, so bile pesem resnice: zrna so padla v zemljo, da bi rodila sadove Ta zrna so bila mučeniška trupla bizoviških in dobrunjskih žrtev. Ob pol 4 je bil iz Bizovika pogrebni sprevod na bizoviško pokopališče. Tisoči kropilcev so prišli v ra7svetljeno in s cvetjem okrašeno cerkev in ob krstah mučenikov Pavčiča in JakoSa. Franca je molilo za pokoj njunih in duš vseh, ki so padli pod partizanskim rabeljskim nožem ali strelom. Potem se je razvil iz cer-kve mogočen sprevod: na čelu je šolska mladina, dekleta in učiteljiščnice, zai njimi pokojnikovi sošolci učiteljiščniki in drugi srednješolci, vojaško zastopstvo, akademska Straža z akademskim starešinstvom K.A, vaške straže, za krsto številna domača duhovščina in za svojci mnogo ljudstva. Sprevod je bil tako dolg, da se je še vedno razvijal po vasi. ko je mladina že bila na pokopališču. Nad 2000 ljudi je spremilo na poslednji zemski poti bizovi-ška mučenika. _ _ Ob odprtem grobu je najprej spregovoril šempetrski župnik g. Košmerlj: Mučencem v slovo Mnogo svežih Rrobov ie bilo v preteklem letu izkopanih na bizoviškem pokopališču. Mnogo krepkih življenje je padlo vanje, žrtve komunistične zmote in prevare. Strašno nesem pojo ti grobovi, pesem razočaranja in bolečine nad ljudmi, ki so bolj ljubili temo kot luč, niso hoteli spoznati, kje je njih mesto v teh silnih borbah za vero in poštenje, za dom in rod. Bog jim bodi milostljiv sodniki Danes stojimo tu ob velikem, svežem grobu. da položimo vani izmučene telesne ostanke dveh mladih fantov te vasi. fantov, ki sta bila polna veselja do življenja, do dela. Da sta padla v cvetu svojih let kot žrtvi komunističnega sovraštva v cvetočem maju lanskega leta. Žalost zagrinja naše duše ob tem grobu: žalost nad mladim življenjem, ki bi ga tako radi videli še cveteti nad nami in dočakati_ zreli sad njunih idealnih naporov in stremljenj. Za-1 losi objema naša srca ob pogledu na svojce, ki jim ie v mladih fantih ugasnilo svetlo sonce niih domov, veliko upanje njihovih duš. ■'rt Tako stojimo danes ob tem grobu prevzeti globokega spoštovanja pred Bogom. Vladarjem svetft: pred mladima mučenikoma, ki sla padla kot žrtvi vere v Boga. v resnico in pravico božjo. Ivan Pavčičev in France JakoSev — kaj sta slorila v svojem življenju, da so Vaju odpeljali in zverinsko mučili ter zaklali kakor jagnje na žrtveniku? Sla bila zločinca, ki zaslužita smrt? Mi vsi. ki smo vaju poznali, vemo dobro, da ni bilo madeža na Vajinem čistem značaiu. Obdarjena z lepimi darovi duha in srčik sla bila vsa požrtvovalno vdana Bogu. Cerkvi in svojemu narodu. V mladostnem navdušenju sta želela z vsemi svojimi zmožnostmi pomagati pri gradnji novega, lepšega, srečnejšega reda na slovenski zemlji. Ivan Pavčičev, dobri in zvesti Kristusov mladec, pripravijah, si se za učitelja in vzgojitelja slovenski mladini. O. mi vemo. Ti bi bil res uttelj resnice, ti bi bil našo mladino vzgajal v krščanskem duhu. Ti bi bil svetel lik v učiteljskem stanu, ki so ga v teh strašnih dneh premnogi njčgovi zastopniki s svojim nenarod-ni m, brezbožnim ravnanjem tako zelo omadeževali. France Jakošev, skromni obrtnik, zvesti fant krščanske slovenske zemlje, apostol dclav- Mladika : Korotan Da no bosla delala izjem med nogometnimi moštvi, sta ee tudi ti dve odločili za nedeljsko prijateljsko srečanje. O Mladiki že vemo, kako je /. njo: da zna zaigrati, ča le hoče. Korotana pa bomo v nedeljo letos prvič videli na zelenem po-Ifu. Dolgo je počival. Morda zato, da bo bolj spočit posegel v prvenstveni boj. Za obe moštvi bo nedeljska tekma vsekakor dober trening. Za začetek tekme sta moštvi določili polil, uro dopoldne na igrišču Marsa za Kolinsko tovarno. ske Katoliške akcije, hotel si biti med svojimi tovariši kakor luč. ki sveti v temi, sredi umazanega sveta čisti Kristusov vitez. Ni bilo sovraštva v Vajinem srcu. razen sovraštva do zinote. rizen sovraštva do greha in hudobije —; to sovraštvo pa ie tudi v hož jem Srcu in bi moralo biti v vsakem krščan skem srcu. Zmoto sta sovražila in preganjala, preganjala zato brezbožni komunizem, naistra jšneišo zmoto in zablodo naših dni. Ivan Pavčičev, kako navdušeno si govoril tovarišem dijakom v Kat. akciji: »Vemo. da je naša naloga boriti se proli največii nevarnosti našega časa. proti največji laži 20. stoletja, proti brezlioštvu. Odločno in pogumno sprejmimo to borbo— Srca nam gore v ogniu. roke se dvigajo k pmegi. iz prsi se nam trga odločna izpoved: Nočemo, da bi nam volkovi govorili o ljubezni: nočemo, da bi nas lažnivci učili resnice: nočemo, da bi nam sužnii prinašali svobodo. Hočemo, da bi moderni svet spoznal, da jo skrajni čas povrniti se k studencu prave kulture, h Kristusu, k Cerkvi .. ■« Tako sta mislila in delala, kakor so mislili in delali tisoči, kakor misli in dela večina našega ubogega. poštenega naroda. Zato sla morala pasti, zato sta morala prestali s tovariši pravo mučeniško smrt. Ob Vajinem grobu, naša mlada fanta, naše veselje in naš ponos, stavim bridko vprašanje; kdo so Vajini morilci? Vem. da so pri Vaiinj mučeniški smrli — kakor povsod — sodelovali Vajini rojaki, fantje, nekdanji tovariši iz Vaiine vasi — pa ne bom jih sodil in obsodil. Nočem, da bi ob Vajinem častitljivem grobu vzbujal nemir v srcih navzočih, ko vidva v njem počivala vsa v miru in v slavi. Obsodil pa bom tu tisti strašni komunizem, ki trga Boga iz slovenskih src. ki jih polni s sovraštvom, ki iz poštenih ljudi dela zločince, požigalce, morilce svojih bratov in sestra. Brezbožni komunizem bom obsodil in vse. ki ga širijo, obsodil one, ki so to tujo strašno zmoto zanesli k nam in pri nas zažgali ta strašni rdeči požar, ki uničuje naše domove in naš rod. O, volkovi v ovčjih oblačilih, ki oznanjate mir. pa sejete vihar, ki govorite o svobodi, pa nas oklepale v sužnost ki ie strašneiše še ni poznal slovenski rod. Strašni apostoli brezboštva. znanilci sovraštva našega naroda — vas danes tu obsojam, vi ste krivi vseh umorov in požigov in vsega gorja, nad vas kličem božjo Pravico, ki povrača vsakemu po njegovih delih, pred katero riič ni tako skrilo, da bi ne bilo enkrat očito. Onim pa. ki ste iih zavedli in zapeljali, naj velia po Jvristusovem zgledu beseda: Oče odpusti jim. tfai ne vedo. kai delaiol O. bratje in sestre. Slovenci katoliški, nai ne bo nikogar med nami. ki bi ne spoznal ob tem grobu, kie ie njegovo mesto v teh usod nih dneh. Samo pri Kristusu, ki ga oznanja Cerkev. On ie pot. resnica in živlienie; izven niega ie zmota laž in smrt. S Kristusom bomo zgradili nov red. z njegovim blagoslovom bomo to našo zemljo prenovili in osrečili. Po njem bo zavladala nad nami nova ljubezen, nova bratska vzajemnost nov medsebojni mir. Brez Kristusa pa bomo s samoto bedno'propadli. In vi. ki ste v zmoti, ki hodite zapeljani pc krivih potih nasilia in krvi. o. če bi vam od tega groba mogel zaklicati ven: Spremenite svo ie mišljenje, vrnite se h Kristusu — pridite iz teme v luč. i/. laži v resnico, iz sovraštva k ljubezni. Poslušajte klic pokojnega Ivana Skrajni čas je, povrnili se h Kristusu in Cer kvi... Ivan in France, naša mučenika: naj v niiru počivajo Vajini izmučeni telesni ostanki v bi a goslovljeni domači zcmlii. sredi rodnega polja, v senci Kristusovega križa: Vajini duši pa nai uživata Boga. Častitljiv nam bo vedno — iz roda v rod — Vajin grob Ivan in Francel Prosita za nas pri Bogu. da dočakamo lepših dni. za katere sta Vidva s tisoči drugih izkrvavela. Prosita za našo mladino. da ne bo šla za zvodniki v pogubo, marveč za Kristusom v življenje. Prosite za naš narod, da najde po Kristusu svoj mir in svoje duhovno vstajenje. — Večna slava Vajinemu spominul Za župnjkom Košmerljem so se poslovili od pokojnikov zastopnik delavske K A, pokojnikovi prijatelji in sošolec učiteljiščnik. Moški zbor je zapel še žalostinko »Vigred se povrne«. Pogreb sc je zaključil šele ob petih popoldne. V torek so ob prav tako veliki udeležbi ljudstva pokopali na pokopališču v Devici Mariji v Polju podžupana Srečka Pogačnika. Ob odprtem grobu sta se poslovila od pokojnika domačin Kraner Martin, v imenu tovarišev Zavoda za socialno zavarovanje pa Kovač Ciril. Pogreba so se udeležili tudi ravnatelj Kuhelj, podravnatelj Likar z načelniki, častniki vaških straž in pevski zbor. Veličastni pogrebi vseh žrtev pričajo, kako je ljudstvo cenilo vso pokojne, ki so padli v borbi proti narodnim uničevalcem. Partizani umorili 12 letnega otroka 23. marca so partizanske patrulje izrabile trenutek, ko je vaška straža odšla iz čst. Ruperta v Mirno, da 60 prišli v' bližino vasi. Prav takrat je šel z vozom iz vasi Vilko Mavsar. Ker so mu o božiču partizani ubili starše, brale in sestre, je zdaj sam ostal na domu. ki ga upravljajo sorodniki. Dasi je bil šele dobrih 11 let slar, je že sam kaj lažjega delal. Ko jo prišel iz vasi. je zagledal pri kapelici partizansko stražo, liotel je obrniti voz, toda partizan Tominec jo že vpil nad njim. Zalo je otrok hotel sam niti. Kako bi ne? Vedel je, da je pri kapelici človek, ki mu je ubil in sežgal očka in ljubo mamico, poznal je te zveri, ki so mu ubili brata Darka in sestrico, ki jo je tako rad imel. Pred očmi mu je vstala slika ožganega trupla manjšega bratca Slanka, ki so ga tudi umorili. — Zato je bežal. Zaman! Premajhen je bil njegov korak — partizan ca je dohitel in za kapelico je počil strel. Partizan je streljal v glavo otroku! Niso ga motile proseče, nedolžne oči, ni slišal joka — zanj vsega tega ni: zver je opra- vila svojo in se nato še bahala s svojim dejanjem po okoliških vaseb. To so dejanja komunističnih »osvoboditeljev«. Morda je to terjalo naše osvobojen je? Nove žrtve iz Ribniške doline Ribnica, 25 marca. V boju s partizan! sta padla polijg Mateta Edvarda, Ulaja Toneta in Lovšina Antona, o katerih smo že poročali, tudi član dolenjevaske straže Oražem Karel iz Grčaric in 18 letni posestniški sin Ilren Jakob iz Prigorice pri Dolenji vasi. Oražem jo padel v boju nad Novo Štifto, kjer so zasledovali razpršene partizanske tolpe. Po neprevidnosti je bil ranjen tudi čevljar Bertoncelj, ki se kljub fantovskim opominom ni hotel zavarovati pred partizanskimi kroglami. Partizani so popolnoma oropali Riglerjevo tr-frovino v Dolenji vasi. oplenili pa tudi posestnika | Miheliča v Kotu. Oropali bi jih še več, pa niso l utegnili, ker so morali bežati v gozdove. Spremenjeno nakazovanje mesa bolnikom Po okrožnici Prehranjevalnega zavoda Visokega komisariata za ljubljansko tHikrajino št. 31-111-44 z dne 8. 111. 1943 tedenski obrok mesa, določen za vse prebivalstvo, ne pripada bolnikom, ki jim je dovoljen vsakdanji .olirok mesa. Zato preskrbovalni urad vabi bolnike, naj do 31 marca t. 1. bolniškemu odseku mestnega preskrbovalnega urada v Turjaški palači, Gosposka ulica 15, predlože mesarske knjižice zaradi vpisa, da bolniku ne pripada splošni te. densk? obrok mesa. Oni, ki sc hranijo ▼ gostinskih obratih, pa morajo predložiti potrdilo obrata, kjer se hranijo, z navedbo mesarja, kjer obrat dobiva meso. Kdor v tem roku ne hi predložil mesarske knjižice ali potrdila gostinskega obrata, kjer je na brani, ne bo več dobil bolniškega dodatka za meso. Mestni preskrbovalni urad opozarja v*e mesarje, da po prej navedeni okrožnici morajo natanko paziftl da ne prodajalo hip« onim, ki bodo v mesarskih knjižicah imeli zabeleženo, da dobivajo za meso bolniška nakazila. Obvestilo Pokrajinske zveze delodajalcem Ugotovilo se ie. da se razne tvrdke in posamezni delodajalci — zlasti pripadniki trgovskega stanu — obračajo naravnost s prošnjami. spomenicami predlogi, pritožbami in slično na urade Visokega komisariata in na druge ustanove ter vojaška in civilna oblastva glede gospodarskih in sindikalnih vprašani, namesto da bi to delali v smislu določil in pravil tako ?vezC. kot pripadajočih združenj polom svojih organizacij. V nekai primerih ie bilo ugotovljeno da so sindikati imeli direktne stike z uradi in vlad ninii organi ne poslužujoč se združenja, kirte remu sindikat pripada in mora pripadati ker ie sindikat na osnovi pravil organ svojega strokovnega združenja in kot pisarna tvori sestavni del urada združenja in čeprav ima sedež izven uradov združenja more dopisovati samo ootom svojega združenja. V izogib izgubi časa in dosego točnega izpolnjevanja dolžnosti v okviru sindikalne discipline ie treba, da se vsi delodajalci točno držijo zgornjih navodil kajti proti onim. ki tega ne bi izpolnjevali, se bo postopalo v smislu veljavnih določil. Bolniški dodatki za april Ljubljana, 26. marca. Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeui dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo bolniški odsek mestnega preskrbovalnega urada meseca aprila delil bolniška nakazila vsako dopoldne od &. do 11.45 iire samo v pritličju I orjaške palače v Križankah, Gosposka ul 15., po Daslednjem razporedu: Dne 1. do 5. aprila samo bolnikom ki imajo jrnvico tudi do mesa, tako da pridejo na vrsto v četrtek 1. aprila bolniki z začetnicami priimka A do C, v petek 2. aprila i začetnicami D do J, v soboto 3. aprila z začetnico K, v ponedeljek 5. aprila z začetnicami L do O, v torek 6. aprila z začetnico P, v sredo 7. aprila z začetnicami R do S in v četrtek 8. aprila bolniki z začetnicami [ do j. • Dne 9. do 16. aprila drugim bolnikom, tako da pridejo na vrsto v petek 9. aprila bolniki z začetnicami priimka A do C, v soboto 10. aprila z začetnicami D do J, v ponedeljek 12. aprila z začetnico K, v torek 13. aprila z začetnicami L do O, v sredo 14. aprila saino z začetnico P, v četrtek 15. aprila z začetnicami R do S in v petek Ib. aprila za začetnicami I do Z. ' Dne 17. do 24. aprila bo bolniški odsek mestnega preskrbovalnega urada delil nakazilu samo za sladkor zn dojenčke in bolnike, seveda tudi samo na podlagi predloženih zdravniških spričeval, tako da pridejo na vrsto v soboto 17. aprila upravičenci z začetnicami priimka A do C, v ponedeljek 19. aprila z začetnicami D do J. v torek 20. aprila samo z začetnico K, v sredo 21. aprila z začetnicami L do O, v četrtek 22. aprila samo z začetnico P, v petek 23. aprila z začetnicami R do S in v sopoto 24. aprila upravičenici z začetnicami 1 do Z. Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke, naj pošljejo po nakazila že v četrtek 1. in v petek 2. aprila popoldne. Bolniki, ki dobivajo dodatek mesa z različnim terminom v mesecu, naj pridejo po nakazilo za živila in dodatek mesa po tem razporedu od t. do 8. aprila. S seboj naj prineso mesarske knjižice. Kdor nima mesarske knjižice, (če je na hrani v gostinskih obratih) mora predložiti potrdilo obrata, kjer je na hrani, z navedbo mesarja, pri katerem dobiva meso. Opozarjamo vse. ki pridejo po bolniška nakazila, da morajo s seboj prinesti izpolnjeno glavo naakznice upravičenca za mesec april in nakazilo prejšnjega meseca, potrjeno od trgovca. Pripominjamo, da bodo tisti, ki bodo mestnemu fizikatu predložili zdravniška spričevala po 5. aprilu, dobila nakazila šele 27. in 28. aprila, n zamudniki šele 29. in 30. aprila. Bolniški odsek zaradi velikega navala nikakor ne bo mogel upoštevati reklamacij zamudnikov in tistih, ki ne bi upoštevali tega razporeda, zato pa vsem priporočamo, naj si ta razpored izrežejo in shranijo, da ne bo zmot in pritožb. Izšla je lepa bolgarska zgodovinska povest Ljubezen kraljične Sofije Spisal jo je Stojan Za g o r ? i h^rfT. Ta povest je po splošnem mnenju najboljši bolgarski zgodovinski roman. Prizorišče povesti je Konstantinovo mesto — Carigrad in Serdika — Sofija, čas pa prazgodovina bolgarske države, ko je vladal vzhodnorimski cesar Jnstin II. (VI. stol.l in so bolgarski predniki vedno globlje prodirali v notranjost bizantinskega cesarstva ter priprav. Ijali popolno zasedbo Traki je. Sofija, mična sedemnajstletna cesarjeva liči. se z vsem žarom zaljubi v lepega, veri svojih očetov neomahljivo vdanega slovanskega kneza, najemnika v cesarski službi Povest Njenega ljubezenskega čustvovanja je srčika %godbc. okoli nje se sučejo vsi dogodki. Kako vsestransko je delaven prof. Saša San tel, bo pokazal pole£ njegove razstave, ki ie v teh dneh v Jakopičevem paviljonu, tudi koncert njegovih skladb, ki ga bo priredila Glasbena Matica v petek 26. t. m ob pol 7 zvečer v velik filharmonični dvorani Nastopajoči umetniki, pianistka Bizjakova, sopranistka operna pevka Manja Mlejnikova, violinist Dermeli, violinist Žižmond in Komorn trio (Lipovšek. DermHj, Šedlbauer) nam jamčijo za prvovrstno umetniško izvedbo šantlovih skladb prav tako pa tudj šolski zbor Glasbene Matice ki bo nastopil na tem večeru prvič pod vodstvom ravnatelja Poliča, ki vodi ta zbor žc od jeseni Natančen spored skladb smo že objavili, danes ponovno opozarjamo na umetniško prireditev, ki se vrši ob 60 letnici slovenskega slikarja in skladatelja profesorja Saše Šantla. Predprodaja vstopnic t knjigarni Glasbene Matice Uvodno besedo bo govoril docent Marijan Lipovšek. Čebulo po 2.00 lire kilogram dobite poljubno količino v bivših mesarskih stojnicah na Vodnikovem trgu. ©S ZcmoMoni M&poJle&Ai s® «3 Q=*= Napoleon sam se pozneje ni zatekal ali bolje, se ni upal zatekati po zdravniiko pomoč, ker se je upravičeno bal, da bi tudi Angleži napravili s svojimi zdravniki tako, kakor je sam zapeljal papeževega zdravnika in ga spremenil v sovražnika. Zato se jim ni zaupal, celo bal se jih je< Ko je na primer zvedel, da je moral 0'Meara dvakrat na teden o njem poročati, se mu ni dalo odgovoriti niti na eno izmed njegovih vprašanj, čeprav se je res čutil hudo bolnega. V njem je slutil vohuna in sovražnika, ki se mu je hotel upreti, »da bi bilo hitreje vsega konec«. Rekli smo že, da je Napoleon previdno in skoraj žaljivo neza-upno sprejel svojega rojaka Antonmarchija, ki pa sta mu ga bila poslala njegova mati in njegov stric kardinal, ker se je bal, da je tudi ta orodje Angležev. Potem mu |e moral priseči, da ne bo angleškim zdravnikom poročal niti najmanjše stvari glede njegovega zdravstvenega stanja. Zato si Napoleon ni upal vzeti nikakršnega zdravila iz rok angleških zdravnikov ali po njihovih predpisih. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj vse zavrača, je odgovoril, da ni nikoli iemal zdravil, v resnici pa je zmerom jemal tiste, o katerih je sam mislil in sodil, da so dobra. Nazadnje sploh niti malo ni več poslušal tistega, kar so pravili zdravniki. Niti od svojega rojaka Antonmarchija ni nikoli sprejel nobenega zdravila, razen nekaj redkokrat kako neškodljivo dristilo. Ko se je nekoč po dolgem upiranju vendar odločil, da bo I zaužil sredstvo zoper bljuvanje, je hotel, da so ga najprej zaužili vsi I navzoči hkrati z zdravnikom. In šele potem, ko so ga vsi zaužili, ga I je vzel tudi sam. Ko so mu nekoč pozneje dali grenko pomarančo, I se mu je zazdelo in je zasumil, da ga hočejo zastrupiti, ter je vzkliknili »Toliko žalitev in pomanjkanja sem £e pretrpel. V kakšne roke sem j padel!« j Tudi vsak tuj zdravnik mu je bil sumljiv. Ko se je dr. Stokoe poslavljal od njega in mu je namesto sebe priporočal dr. Verlinga, je zadirčno odgovoril, da sprejema zdravila samo od svojega zdravnika. Ko je bil nekoč že hudo bolan in mu je 0'Meara nasvetoval, naj | bi dal poklicati tudi dr. Baxterja, ni imel poguma, da bi mu dovolil j r svojo bližino. »Nimam razloga«, je rekel, »prepovedovati, da mu J sporočite o mojem stanju, njega pa ne potrebujem.« Ko pa je potem zasumil, da ima pri tem nasvetu prste npravnik, je dodal« »Upravniku lahko poveste, da me mislita X in Y umoriti c boleznijo « »Zdravniki,« je rekel ob neki drugi priložnosti, »morate odgovarjati za življenje vseh tistih, ki ste jib spravili na oni svet, kakor v vojski generali.« (S tem je namignil na brezbrižnost in na usodne pomote, ki jih morejo zagrešiti zdravniki.) »Mnenja sem,« je tudi rekel, »da zdravniki pomore prav toliko ljudi kakor generali.« In posebej pred svojim angleškim zdravnikom je vzkliknili »Umiram ko me žre bolezen in sem brez pomoči. Toda mo|a smrt bo za zmerom zaznamovala vaš narod.« V svojem pregnanstvu je bil nekoč eno leto ' nepretrgoma brez zdravnika. Takrat je potožil, rekoč: »Več kakor za leto dni so me oropali zdravniške pomoči, kei so mi vzeli zdravnika, , kateremu sem zaupal.« 6'Mearo so odstranili julija leta 1818 in Stokoa leta 1819 ker je Hudson Lowe sumničil, da sta pripravljena pomagati ujetniku. Napoleonovi materi se je posrečilo nazadnje urediti tako, da so mu določili angleškega zdravnika, toda njegovega rojaka Korzičana Antonmarchija. Vendar Napoleonu ni bil posebno naklonjen. »Ta zdravnik tudi ni skrbel za cesarja in ni mislil na njegove bolezni, kaiti menil je, da |e njegova bolezen politična, ker bi z njo rad dosegel, da bi ga poslali nazaj v Evropo. V trenutkih najhujšib napadov mu ni stal ob strani.« Angleška zdravnika je odstranila vlada rojaka pa. ki ga je poslala njegova mati. bi najrajši sam odstranil. Dva tedna pred smrt|o je nagnal Antonmarchija s temile besedami: »Nikoli vam ne bom odpustil vašega pomanjkanja usmiljenja. Ven, ven od todl« _ In ni maral drugega na njegovo mesto Dne 30 januarja 1821 je izjavil da ne mara v nobenem primeru videti angleških zdravnikov ali spraševati za njihov svet ter rajši trpi, kakor da bi ga ti obiskovali. Dne 28 aprila je zaukazal, da se ga ne sme noben an> gleški zdravnik dotakniti. Dne 3. maja je spet ponovil isto povelje! ! »V primeru, da se ne bi onesvestil, nikakor ne bi prenesel, da bi ce mi približal kak angleški zdravnik« Uresničilo se je tisto, kar je grol Montholon dne 17. marca 1821 pisal Paoli Borghese: »Napoleon bo brez vsakršne pomoči umrl na tej strašni pečini.« »Krivoverci.« Kakoi vemo ie Napoleon zahteval, na) bi imel papež sovražnike Francije za svoje sovražnike z izgovorom češ da so razkolniki ali krivoverci. Poudarjal je tudi. da le on kakor so bili megovi predniki it druge in tretje irancoske vlndaiske rodovine prvorojenec Cerkve, ki ima meč opasan v obrambo Cerkve in ki zato ne more trpeti, da bi papež vzdrževal stike z angleškimi Krivoverci ali niškimi razkolniki. i I J. 55. Boli konjiček je varno stopal po globokem dnu pojočih klancev, preko strmih pečin in grčastih korenin ter prinesel na zeleno planino Drvarko Marijo z graščakovim sinčkom v naročju. ^ V Drvariji je v leseni koči živela že priletna drvarka, ki je imela polno kočo otrok, radovednih in sramežljivo boječih drvarčkov. Najmlajši so sc ročno poskrili, saj so tujci tu gori v drvariji bili zelo zelo redki; le tu in tam je prišel med drvarje grajski logar, zmladleta tudi graščak sam, ko jc prišel na lov nad divjega petelina. Pri tej drvarki se Marija ustavi in jo lepo pozdravi: »Dober dan ti želim!« »Bog daj tudi tebi! Kaj pa bo dobrega, Drvarka Marija?« jc bila stara ženska radovedna. »Dobro šele bo. če boš (i hotela!« »Ti sama predobro veš, da ti bom storila vse po tvoji želji!« 5L Drvarka Marija jc ubogo drvarko hvaležno pogledala in dejala: »Vedela sem, da si dobrega srca in da želiš tudi drugim ljudem dobro!« »Prav si dejala; toda, povej mi, Drvarka Marija, kdo na tem božjem svetu pa ne želi drugemu dobro?« Drvarka Marija jc pogledala na ubogega sinka v svojem naročju, sc spomnila trdega hočkega graščaku in rekla: »Tudi taki ljudje so!« Stara drvarka pa jo je zavrnila in modrovala: »Pri nas v drvariji takih ni! Lesujemo, drvarimo in oglarimo sredi teh črnih lesov, da živimo in preživljamo sebe in svoje otroke skromno, a lepo v božjem miru. Pri nas drvarjih je prava sreča doma. Drug drugemu si pomagamo, pa smo vsi lepo zadovoljni!« Zaupno ji je zrla drvarka v njen obraz ter čakala na njen odgovor. Ljubljanska drama: Roberto Bracco, Prava ljubezen liujiJ,. Vodilni vlogi tega dialog« v moškega, ki se kljub svoji pretkanosti ujame v mreže skrite preračunijivke. S svojo igro je tako lahkotno in docela obvladoval ve« oder, da bi ob prepričljivejšem besedilu prav nič ne občutili, da sta na odru ves čas samo dve osebi. Knj takega zmore pač samo Jan. Gledalci so dobro razumeli vrednost njegovega prizadevanja ter ga hvaležno nagradili s prisrčnim ploskanjem in odkritim priznanjem Krčmarico je zaigrala Kraljeva s svojstveno ljubeznijo in iznajdljivostjo, s katero je celo v najneznatnejši vlogi odkrila lepoto in ji vlila mikavne topline in duše. Kljub skopim in preštetim besedam, ki jih je spregovorila, je njen nastop učinkoval polno in živo. Tudi Verdonik kot natakar in Košič kot šo: fer sta skrbno podala svoji vlogi, dasi je pri natakarju motilo nerazumljivo besedilo. Prevajalec Valo Bratina, ki ie oskrbel tudi sceno, se je za oboje potrudil. Pri sceni me je sicer nekoliko motila trikratna ponovitev^ trikotne sobe, vendar jc bil Bratina v svoji inscenaciji neprimerno srečnejši kot v i'5®0™ prevoda. Njegova scena je kljub lahni sladkobnosti izdajala smisel za poezijo in lepoto, česar o igri ne moremo trditi, Braccova »l ra-va ljubezen« je kakor njegov profesor italijanske književnosti, o katerem pripoveduje v svojem delu, da še svoj živ dan ni prebral niti onega Dantejevega stiha. O ljubezni pa more in sme pisati samo pesnik s te-nkim čutom za lepoto, skladnost, duševno sozvočje in notranje l>ogastvo človekovega doživljanja, sicer more podati samo slaboten in bledičen nadomestek, ki nima niti malo opojnega' vonja prave in plemenite umetnine. —om— šport Ljubljana : Topničarji 1:0 (1:0) Ljubljana je včerajšnje popoldne izrabila za to, da jo odigrala trening tekmo s topniškim moštvom, to je z moštvom, ki je od vseh ljubljanskih vojaških enajstoric najboljše in ima v svoji sredi nekaj prav dobrih igralcev. Čeprav je domače moštvo nastopilo z nekaj igralci iz rezervnega moštva, je vendar imelo pretežen del igre v svojih rokah. Da moči oneh moštev nista prišli do polnega izraza, je kriv hud veter, ki jc pihal od zahoda. Ljubljančani so predvedli igro po tleh, dočim so topničarji silili v zrak. Prva taktika je bila boljša. V vsej tekmi je padel le en gol, ki ga je zabil Lah za domače barve. Res je, da je bilo na obeh straneh še dosti prilik za zgoditke, vendar pa so bili branilci in vratarja na meslu, ali pa so streli šli visoko čez vrata. — Tudi včeraj je Ljubljana, kljub rezervam, pokazala kar dobro igro in se z njo, vsaj kar se kondicije tiče, dobro pripravila na bližnje prvenstvene nastope. Topinambur za krmo in seme bo na razpolago pri Malem gospodarju, Gallusovo nabrežje st. 33 samo v dneh od 29, marca do 1. aprila, vsak dan od 2 do 5 popoldne. Ljubljana Koledar Petek, 26. snšca: Emanuel, mučenec; Lud-. gar, škof; Tekla, muč.; Didak, spoznavalec. Sobota, 27. snšca: Jan. Damaščan, spozna-i valeč in cerkvcni učenik; Rupert, škof; Lidija, mučenica. Knjižnica Pokrajinske delavske zveze (prejo Delavske zbornice) na Miklošičevi cesti 22 v Ljubljani je od 29. marca 1941. dalje odprta za stranke vsak delavnik od 13—19. V knjižnico se lahko vpiše vsakdo, ki se zadostno legitimira. Nocojšnji koncert šantlovih skladb ima naslednji spored: 1. Koncertino za violino in klavir, izvajata Albert Dermelj in Marijan Lipovšek; 2. Invencijn, Spomini — izvaja pianistka Marta Bizjakova; 3. Galebi. O, vprašam vas — poje operna pevka Manja Mlejnikova, pri klavirju Marijan Lipovšek; 4. Prvi, tretji in četrti stavek jz klavirskega tria. Izvaja Ljubljanski komorni trio, ki ga tvorijo gg.: Marijan Lipovšek, Albert Dermelj in Čenda Šedlbauer: 5. Kam? Po zatonu — poje. operna pevka Manja Mlejnikova, pri klavirju Marijan Lipovšek: 6. Anamitski motiv in 2. stave iz Sonate zn violo in klavir. Izvaja violinist Žižmond Ivan, pri klavirju Marijan Lipovšek; 7. Adagio. Nemir — igra na klavirju pianistka Marta Bizjakova: 8. Mala predica. Ribič — triglasna ženska zbora. Izvaja šolski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Večer Šantlovih skladb so vrši ob (»0 letnici umetnika in bo v veliki filharmonični dvorani. Začetek točno ob pol 7 zvečer, predprodaja v knjigarni Glasbeuo Matice. Pogreb padlega protikomunističnega borca BLAJA ANTONA, čigar truplo je hilo iz Ribnice prepeljano v Ljubljano, bo danes ol» pol petih popoldne iz kapelice sv, Antona na pokopališči"" k Sv. Križu. V nedeljo, dne 28. marca, ob petih popoldne v frančiškanski dvorani. Spored proslave: govor, deklamacije in mladinska igra »Triglavska roža«. Vabimo starše, da pripeljejo na to prireditev tudi svoje otroke. Vstopnice dobite v predprodaji v trgovini Sfiligoj in na dan proslave pri dnevni blagajni. Delo, ki nam je po snovi in dogajanju sicer tuj-, po idejni zamisli pa zelo sorodno, je »Praznik cvetočih češenj«. V sebi ima polno življenjske sile in modrosti, ki je prepletena z orientalsko mistiko izražena na čisto svojski način. Trpkost dejanja zadobi odrešujoč prizvok, izzveni velika drama, kot prelepa pesem ljubezni in žrtvovanja. Vstopnice bodo v predprodaji dopoldne od to dalje in pred pričetkom v društveni pisarni. Petrarkova 12-1., desno. si*nfonični koncert letošnje sezone bo vodil dirigent Samo Hubad. Čeprav 5o m Iti d, sc je že lepo in uspešno uveljavil v našem koncertnem življenju, kar dokazujejo njegovi uspehi, ki jih je dosegel z orkestrom Glasbeno akademije, T.iubliansko filharmonijo in pevskim zborom Glasbene Matico, pri katerem je sodeloval ter ga vodil na samostojnem koncertu^ Hubad je absolvent naše Glasbene akademij« ter se bo nrav tako k;«kor nio"ov rirc/i-služni oče popolnoma posvetil glasbi. V letošnji sezoni bo prvič javno nastopil na XI. «im-foničnem koncertu nagega odličnega »imfonič-nega orkestra ter bo dirigiral celovečerni spored, ki sestoji iz del: Beethovna. Premrla, Ma-scagnijn in Smetane. N«i XI. simfoničnem koncertu bo sodeikural pianist Marijan Lipovšek kot solist ter izvajal Beethovnov Koncert za klavir in orkester v G-duru. XI. simfonični koncert bo v ponedeljek 29. t. m. ob r>ol 7 v veliki unionski, dvorani. Predprodaia snde/cv in 6tojišč v kniigarni Glasbene Matice. Ravno tam se dobi tudi podrobni spored. Ljubljansko Hrama: Petek, 2G. marca: Zaprto. Sobota, JJ7. marca, ob 17.30: »Veliki mož.t Izven. Znižane cene od 15 Ur navzdol. Opera: Petek, 26. marca, ob 17: »Sestra Angelikat — Balet iz opere »Faust< Izven. Cene od 28 lir navzdol. Sobota, 27. marca, ob 17: >Thais.< Gostovanje Zlate Ojungjenac. Izven Cene od 35 Lir navzdol. ROKODELSKI ODER Nedelja. 28. marca, ob pol 6 popoldne: Drama »Praznik cvetočih češenj«. Cenjeno občinstvo pozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo na dan’ predstave od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova ulica 12, I. nadstropje, desno. 49 Žabar s krinko s »»Sedaj,« je rekel Elk, »je treba, da greva le še pet minut peš, če se prav spominjam. Že precej dolgo jo namreč od tega. odkar nisem bil tu. Zadnjikrat sem bil menda pred leti na konjskih dirkali.« Našla sta vhod k sedmerim hišam med dvema grmičema zelenike široka, z belimi kamni obložena pot je vodila med širokim pasom smrek, za katerimi je bil skrit dvorec. To te bilo veliko poslopje, stene so bile obložene z lesom in z visokimi dimniki. »No, ali ni to krasen dvorec?« je mrmral Elk, občudovaje lepo stavbo. ' Iz širokih oken je sevala svetloba. Rumenkaste zavese so bile spuščene. Elk si je nadel debele klobučevinaste podplate preko svojih čevljev ter je tudi Dicku ponudil en par. Nato je začel z električno žepno svetilko v roki hoditi po vrtni poti, ki jewodjla vzporedno s poslopjem. Naenkr|t je obstal. »Stopite tu preko!« m# je zašepetal. Dick je opazil črno žico, ki je bila napeta čez pot ter jo previdno prestopil. Po nekaj korakih jc Elk zopet obstal in posvetil s svetilko na novo žico, ki je bila tudi ob svitu močne električne svetilke le slabo vidna. Elk odslej ni naredil niti koraka več, ne da bi natančno preiskal pot. Potrel>ovala 6ta približno pol ure, da sta prehodila teh nekaj metrov, ki jili je bilo treba pre-. hoditi, in ki so ju ločili od oken. Noč jc bila topla in okno je bilo na pol odprto. Elk se je priplazil bliže okna ter je s svojimi finimi prsti otipaval steno, da bi odkril morebitni alarmni zvonec. Našel ga je. prerezali žice in nalahno potegnil zaveso malo vstran. Skozi okno je videl lepo opremljeno, z lesom opaženo sobo. Velika, s kamni obložena peč je bila obdana s lcvetlicami in pri majhni mizici pred pečjo sta sedela dva moža. Prvi je bil | Balder. Ni bilo dvoma, da je bil to Balder. Bil je nenavadno dobro oblečen. Njegov nos, kj je bil ponavadi rdeč, sedaj ni bil več. Njegova neobrita lica so bila zdaj gladka. Nosil je frak in med zobmi je imel dolgo, fino dišečo cigareto. Dick je vse to videl preko E'ko-vih ramen in slišal Elkov hiter dih. Nato je Sele Dick prepoznal drugega mo/a. To je bil Maitland. | Maitland je sedel z obrazom med dlanmi. Balder ga je gledal z neusmiljenim in ciničnim pogledom. Ni bilo mogoče slišati, kaj sta med seboj govorila, toda bržkone je Balder Mait-landu nekaj očital. Po kratkem času se jc Maitland dvignil in začel govoriti. Slišala 6ta mrmranje njegovega razburjenega, liri-i pavega glasu. Ni pa bilo mogoče razumeti niti besedice. Nato sta videla, ' kako je Maitland s pestmi grozil in jih stresal ves ogorčen proti Balderju; tega pa grožnje niso nič vznemirjale. Le smehljal se je in^ Maitlanda nemo opazoval. Po teh grožnjah se je stari Maitland obrnil in odvihral iz sohe. Eno minuto pozneje je prišel iz hiše Toda ni prišel skozi glavni izhod, kakor sta oba pričakovala, ampak po majhni vrtni poti na drugi strani livade. Čez kratek čas sta že tudi videla, kako se je Maitland odpeljal v 6vojem avtu mimo njiju. Sedaj je bil Balder sam v sobi. Pozvonil je. Vstopivši je takoj do največje mere pritegnil Dickovo pozornost. | Nosil je navadne bleko lakajev: to je temne hlače in progast telovnik. Že iz nekaj gibov je bilo spoznati, da to ni bil navaden lakaj. Bil je velike postave, nerodnih kretenj, ki so bile počasne in previdne. Balder mu je nekaj ukazal in lakaj je prikimal, vzel' podstavek in odšel z istim počasnim korakom iz sobe, s kakršnim je prišel. Dicka je ta hoja presunila in šepnil je le eno besedo nu detektivovo uho: »Slep«. J Elk je prikimal. » Vrata so se znova odprla in tokrat so prišli v sobo trije lakaji, ki so prinesli težko mizo, pregrnjeuo z belim prtom. Gordon je najprej mislil, da bodo_ eedaj ti lakaji stregli Balderju pri večerji. Toda bilo je drugače. Nad pečjo je visela na eni sami žici velika električna svetilka. Eden izmed lakajev je stopil na stol, odvil svetilko ter vključil kontakt, ki je bil s prtom zvezan s pomočjo žice. Sluge so odšli ven, Balder pa je za njimi zaklenil vrata. Ravno jim je kazal hrbet, ko je postavil Eik nogo v vdolbino iz opeke iu potegnivši zaveso še malo na stran jadrno skočil v sobo. Pri tem šumu ee jc Baldor bliskovito obrnil. »Lep. dober večer, Balder!« mu je dejal Elk ljubeznivo. »Prišel 6em k vam, da vani sporočim, da ste vendarle v priznanje vaših izrednih zaslug postali narednik. To je zahvala policije za vaše usluge, ki ste jih naredili državi s tem, da ste zastrupili Žabarja Millsa, osvobodili Žabarja Hagna in razdejali moj urad.« Še vedno ni Balder spregovoril niti besedice ter je stal. ne da bi se ganil. Samokres v Elkovi desnici mu ie nepremično meril na najnižji gumb njegovega elegantnega belega telovnika. »In sedaj,« jc rekel Elk. in to je zvenelo ko radost in zmagoslavje, »lx>ste z menoj odšli le na majhen, ljubek izprehod. Veste, kar nujnO\potrebujem, da 6tc mi v bližini, številka 7!« »Kaj ne mislite, da ste se zmotili?« je momljal Balder, nič kaj podobno načinu pjegovega govorjenja, »Ne. nikoli 6e nisem motil. Le, če bi me kdo vprašal, koliko žena je imel Henrik VIII. in kdaj jih je poročil. bi ne vedel odgovoriti.« Elk je skočil proti njemu in mu naperil samokres naravnost na srce. »Ta,ko, sedaj bodite tako dobri, iztegnite roke in sc obrnite, prosim!« mu je dejal. Balder je ubogal. Elk je potegnil sponke iz žepa in mu jih pritrdil okoli zapestij. Od zadaj mu je roke tudi z jermenom krepko prevezal. 1 »To jc zelo neprijetno!« mu je rekel Balder. »Ali sc vedno tako motite, gospod inšpektor? — Moje ime je Col-lett-Banson.« - »Vaše ime je Janez Zgaga!« mu je zabrusil EHc v obraz. I »Jaz bi pa rad še slišal, kaj mi boste še kaj drugega povedali. Lahko se vsedete.« Dick je -videl kako se je v možakovih očeh nekaj zabliskalo. Tudi Elk je to takoj opazil. »Balder, svetoval bi vam, da ne bi sedaj imeli kake nade na beg ali za sceno, ki bi mi jo zaigrali vaši Služabniki. Petdeset najboljših mojih mož, od katerih vi večino poznate, stoji okoli hiše.« »Jaz pa vam pravim, da ste se temeljito zmotili, gospod inšpektor, in ta pomota vam bo gotovo še zelo neprijetna!« ie jezno rekel ujeti. »Če Anglež ne bi smel sedeti celo v lastnem salonu, da bi — pogledal jc proti mizi — poslušal radijski koncert iz Haaga, ne da bi policija vstopila, i‘e že skrajni čas, da se ta tiranija ;onča.< ROMAN V SLIKAH ENRIK SIENKIEWICZ 'nm TONE GLAVAN:* \ m v,v*. ra v T* IZVIRNI ROMAN Boštjan je toliko veroval v svoja sinova, Boštjana in Matevža. A močno sta ga razočarala. Boštjan je postal surovec brez nežne duše in brez dovzetnosti očetovske ljubezni. Oče ga je veudar vseskozi ljubil, zelo ljubil, izmed vseh najbolj. Bil je prvorojenec, poseben miijenčck, a sin se jo kmalu odvrnil od njega. Ugibal je, kaj ga je odbilo. Mar ni bil zmerom dovolj prijazen z njim in tudi dober. Mogoče je bil krivičen? Njegova vest je bila mirna, kot po dobro opravljeni velikonočni spovedi. Ne, on mu ni ničesar krivega storil. t'e bi mu pa, bi moral biti toliko odkrit, da bi mu iz oči v oči povedal, kar mu gre... Sin Boštjan že od nekdaj ni kazal prave ljubezni za grunt, za zemljo... Kakor je videl, ga zemlja ni priklenila nase s tisto ljubeznijo, kot je njega in Minko in še marsikoga. Kmečka deta je zmerom opravljal z nejevoljo in skrito jezo, a oče je vseeno opazil in molčal. Premišljal je, kaj mu je, toda prišel je samo do zaključka, da ga zemlja ni vsesala. Do vseh domačih, jo bil osoren in sila neprijazen. Tudi svojega brata Matevža ni mogel. S hlapcem Janezom pa sploh nista govorila. Kadar mu je hotel kaj ukazati, je povedal. najprej Matevžu. Kaj pa on, Matevž? Saj ni napačen, ne hudoben, samo preveč je zaverovan sam vase, svet zase je. Za ni-1 kogar «e ne meni, vse mu je enako dobro, pa čeprav je tako narobe, da bi se sam Bog zjokal. Preden je šel k vojakom, je bil še nekam, pri vojakih pa ga je najbrže nekaj pičilo, ali sc mu je kaj zgodilo ali ga potrlo — o tem molči kakor grob —, da je zdaj mrtvak, iz katerega se norčuje vsa vas. Zadnje časo se je jela širiti govorica, da zahaja Matevž v Križ k Novakovi Manci. To je očeta nemalo osupnilo in zveselilo. Funt se je vendarle spametoval in postal zopet človek kot se spodobi. No, če se bo iz tega kaj izcimilo, nikakor ne bo slabo. Star je zadosti, da lahko ve, kaj je prav, katera bo dobra zanj, da mu ne bo morda kasneje žal, kajti človek mora bili pri takih stvareh. Tako naj izbira, kot je on, pa bo vso življenje dobro vozil. Ko je dobil Minko, je ni ln ni pustil, ker jo videl in jasno spoznal, da je samo ona ustvarjena zanj in on zanjo. Dš, da, ljudje naj bi rajši dobro premislili, preden se vzamejo, ker prepozno jokati nad nesrečo ne kaže in samo poveča žalost in razboli srce... Pa tudi premožna je ta Manca Novakova. Edinka je, z doto bo dobila grunt. Lepo zemljo, obrnjeno proti soncu. Res, lepa je njihova zemlja. Na tak grunt' bi se še on ženil, če bi ne imel sivih las in starih, utrujenih nog. Ko je na vse to mislil, pretehtaval različne možnosti in zgode, mu je bilo, kot bi bil sam mlad in da izbira nevesto, pripravlja vse, kar sliši k temu in že vabi v goste... Zato je zavil v Lisec in si vesel natočil polič vina in kogar je zanesla pot mimo, ga je povabil, naj pije in mu živo razkladal, kako je bilo včasih in kako je danes, glasno razmišljal o spremembi med starim in novim časom. Matevž sam ni zinil očetu o tem nobene. Zato se je spravil oče nadenj in ga prijazno pobaral: »No, Matevž, kako je s teboj?: »Dobro,: mu je ta odvrnil. »Kaj jo res, da se ženiš?: je oče spregovoril besedo, dasi tega na kmetih ni v navadi. Matevž je zardel in postalo mu je nerodno. Očetu se je zdel kot otrok, ki so ga zalotili pri prvem grehu. »No, no,: se jo šalil oče, da bi s tem ojunačil sina, »kar povej, nekaj sem že slišal, pa sem si rekel, da te bom sam pobaral, ker hočem zvedeti resnico iz tvojih ust. Na vaške čenče in babjo jezike sc ne moreš in tudi ne smeš zanesti. No, kako je? Kar povej!: »Hm,: se je sin odhrkaval iz nerodnosti. »Prav za prav jo res. Z Novakovo iz Križa. Mislil sem vam že povedati, a sem zmerom odlašal. Včasih sem vas videl slabe volje, žalostne, vočkrat pa nisem bil tudi sam pri volji. Za predpust se misliva vzeti.: »Tako, tako,: je oče prijazno kimal. »Prav, prav, zadosti si že star. Napravi kakor veš in znaš, da se ne boš kesal. No, saj punca ni napačna, vsaj kolikor jo jaz poznam. Poštenih in dobrih staršev je. Z očetom sva bila skupaj v Ameriki. Dober delavec je bil, pa pošten, da so reče. Kadar nas je povabil, ti je do smrti zameril, če nisi kozarca do kraja izpil. On je bil dve leti dlje tam,: je oče po kmečki navadi nekoliko pomodroval, kar je sina zveselilo. | Se in še sta se pomenkovala in oba sta bila kot prijatelja, I se po dolgih letih snideta ob poliču vina v prijaznem ozračju zi( niških sten. Saj vemo, kako je, če se mladi ženijo. Takrat je veselo, da se reče, hrepenenje po bližnji sreči, nežnost na vseh koncih, pripravljanje in nestrpno pričakovanje. To za mlade. Za stare pa je nekoliko drugače. Starši se takrat čutijo se boljj,stare, ker vidijo že drugi rod, ki stopa ponosno v življenje, sreči naproti, medtem ko lezejo oui počasi, v grob, smrti v objem... Boštjan je bil kar žalosten. Okoli se je vlekel kakor sinit, postajal na koncu vrta, gledal proti Liscu, proti modrim hribom in včasih niu je nehote pri polzela solza v oči in zdrsela po zoranem licu. Da, ko je^ bil on mlad! To jo bilo lepo, res lepo in ni mu bilo žal življenja, ioda usoda človekova je, da se rodi, živi in umira. Boštjan gleda sedaj sadove svojega dela, ppčiva in odmira. Vsak dan se čuti bliže smrti, o kateri venomer premišlja in tuhta. Spočetka mu-je bila-misel nanjo zoprna, grenka, končno pa se je z njo sprijaznil. Kadar je bil posebno žalosten, jo je v duhu klical za božjo deklo, ki naj že vendar pride, da ga odvede s seboj... Umreti prav za prav ni nič groznega. Da, za mlade že, za mlade, za stare' pa res ne. S smrtjo si rešen trpljenja in skrbi. Že zaradi tega se splača umreti. E, pa z Minko bo skupaj... »•le že tako,: je vzdihnil, ko se je zbudil Iz gledanja proti Liscu. »Tako mora biti.: Človeška pot je res malenkostna, kratica. Rodijo te, Se pošteno ne zadihaš in že ti pojo bilje. Ko si mlad, se ti zdi življenje dolgo, kajpak, ko gledaš na velikansko goro pred seboj, a nenadoma si preko nje in grob je izkopan na drugi strani, tik pod njo. In kaj ti preostane drugega, kot da stopiš vanj, i^leneš roke v poslednjo molitev in se vdaš v božjo voljo? — Tako je potlej premišljeval is ugibal ter se samemu sebi zdel učen in pameten. Ej, če bi on študiral za gospoda, bi bil gotovo tak pridigar, da bi ga poslušali z odprtimi usti! Postavili bi ga najmanj za tehanta, če ne še več. No, to je dobro, da še vseh imen ne ve, ha, ha... Zgodovina borskega rudnika in njegov pomen Spet so zapele lopate za obnovo tega važnega, v vojni z bivšo Jugoslavijo razdejanega rudnika Te dni so spet zapele lopate v rokah srbskih delavcev-prostovoljcev za obnovitev borskega rudnika ki je največji rudnik bakra in zlata v Evropi in eden naj večjih te vrste na svetu sploh. V naslednjem navajamo nekaj podrobnosti o prvih začetkih tega rudnika, o nje- nje- govem razvoju in uničenju. Mož, ki je zasledil večje množine bakrene in zlate rude v Boru, je bil Nemec Vajfert. Znan je bil v gospodarskem življenju v Bel-grudu že v predvojni Srbiji. Bil je lastnik ne samo raznih tovarn, tomveč tudi številnih premogovnikov. Bil je tudi član upravnih odborov skoro vseh srbskih denarnih zavodov. I ako je bil med drugim več let tudi član upravnega odbora znanega srbskega denarnegu zavoda »Beogradkse zadruge d. d.«, po Kateri se je izvedla industrializacija Srbije. Povod za iskanje rude v Boru so dali razni Irorski potoki, ki so naplavljali zlato in bakreno' rudo. Vajfert se je lahko 'lotil raziskovanja, saj je razpolagal z ogromnim premoženjem. Pri teh raziskovalnih delih, ki so trajali zelo dolgo, pa je izgubil vse 6voje premoženje. Potem je samo še čakal, kda j bo pri raznih denarnih zavodih izgubil vso milost, ki so mu spričo ujegovih številnih nepremičnin dajali posojila. Prav v času, ko bi že moral priti v stečaj, pa so mu je sreča nesmehnila. Našli so velike plasti bakrene rude, ki je vsebovala precej zlata. Vajfert, denarno že skoro čisto na koncu, ni mogel sam nadaljevati z obratovanjem podjetja. Bile pa so tudi velike težave spričo pomanjkanja strokovno usposobljenega delavstva. Zato je sklenil rudnik prodati. Kupila ga je neka francoska družba. Ustanovljena je bila pottyn posebna delniška družba « 40 mi-•iijoni dinarjev osnovne glavnice. Družba si je vzdela ime »Rudnik bakra Bor d. d.:. Nekaj delnic je obdržal Vajfert sam, druge pa so si razdelile ugledne osebnosti iz Bclgrada. Čim je družba dobila dovoljenje, je takoj začela s pripravami za obratovanje. Država je dala družbi dovoljen je le pod pogojem, da dobi določen odstotek zlata iz borskega rudnika. Da bi pa država mogla nadzorovati pridobivanje zlata, je zahtevala, da mora družba postaviti topilnice bakra v Boru. Ta pogoj je družba sprejela, znano pa je, da je kljub temu izvažala iz države bakreno rudo, ki je vsebovala zlato. Zato tudi ni bilo mogoče točno ugotoviti, koliko zlata «o dvignili iz borskega rudnika. Družba je dajala državi letno za 50 milijonov djn zlata, sama pa je imela vsako leto okrog 40 milijonov din dobička, Borski rudnik pa je bil tudi največji davkoplačevalec. S svojo proizvodnjo je vplival tudi na stanje jugoslovanskega dinarja. Življenje v borskem rudniku V borskem rudniku je bilo zaposlenih nad 10.000 ljudi. V tem rudarskem naselju so se našli • ljudje vseh evropskih narodnosti. Vodstvo rudnika so imeli v rokah Eruncozi. Med strokovno usposobljenim osebjem so bili poleg drugih v precejšnjem številu zastopani tudi SIo-ycncj. Bilo jih je v borskem rudniku nad 500. Tu jc bilo tudi mnogo Italijanov, ki so imeli — enako kakor Francozi — tildi svojo italijan-^jj^Jpanovno šolo. Zastopane so bile v Boru tudi številne veroizpovedi. Katoliki so imeli za svojega župnika nekega francoskega patra. Kmalu pa so spoznali, da je on tam prav za prav v prvi vrsti le zaradi Francozov. To je tudi sam priznal, ko je pri neki priliki dejal, »da je po raznih kolonijah po svetu raztresenih toliko Francozov, da se Francozi ne morejo brigati še za druge n urode.« V borskem rudniškem naselju jc vse te spore znal zgladiti znani »župnik _ Srbije: g. 1 ump-ej s Čukarice pri Belgradu. Kot duhovnik in kot Slovenec je storil mnogo dobrega ne samo za naseljence v Boru, temveč tudi u\ vse Siovencc, .ki so raztreseni po jugu. Takšnih župnikov bi Slovenci potrebovali še več za razne naše naselbine po svetu. Lega in zunanje lice Bora ter okolice Bor leži v trikotu med romunsko in bolgar--ko mojo ter je oddaljen od Zaječara kakih 50 kilometrov. Od državne železnice je rudniška uprava zgradila lastno železniško progo. Po dobri urj vožnje po tej progi sc prikaže veliko industrijsko mesto. Iz dimnikov se vali mo- na drevju rumeni in vse polje ustvarja vtis, kakor bi ga oparila suša. Vse to je učinek dima iz borskih topilnic. Vsa okolica je spričo tega postala nerodovitna. Prebivalstvo je bilo navezano le na kruh, ki jim ga je rezal Bor. Kmetje so neprestano Vlagali odškodninske tožbe proti rudarski upravi, a do razprav ni nikdar prišlo. Boj za borski rudnik Čim so začeli v Nemčiji zatirati judovstvo, so Judje dobili veliko zaščito v Nemčiji sovražnih državah, tudi v tistih, ki so Imele svoj gospodarski vpliv tudi v bivši Jugoslaviji. Vprav judovstvo je začelo v veliki meri preprečevati nemški vpliv na tem prostoru. Kot protiutež je bil v zagrebli ustanovljen »Tehnični Union:. Ta zavod je nameraval doseči svoj namen s tem, da je jemal v najem razne tovarne in druea podietja. Prosil je državo tudi za dovoljenje, da bi^ smel v okolici raznih drugih rudnikov kopati rudo. Takšno prošnjo za dovoljenje da bi smel iskati rudo. je vložil tudi za okolico borskega rudnika. Prošnja je bila zavrnienn, ker je bilo vse ozemlje še oddano Boru »Tehnični Union« ni riosegeil svojega namena, ker je na mnogih krajih naletel na odpor, ki so ga povzročale razne zakulisne sile. Končno je tudi zavod snm prenehal z delovanjem. Časopisje je tedaj pisalo, da jc v ozadju tega zavoda tudi Ljoiič. Kakor sc vojaštvu ni posrečdo uničiti raznih drugih važnih rudnikov, je bilo tiidi tu prepočasno, da bi potopilo vlačilce, natovorjene s cementom in s tem preprečilo pri Železnih vratih plovbo po Donavi, tako je na drugi Strani borski rudnik postal kun razvalin Vsi podzemski rovi so se spričo silnih eksplozij sesuli. Močna eksploziia v tleh pa je razdejala tudi rudarsko naselbino, ki je stala tik za rudnikom. / . Strokovnjaki, ki so jih poslali Nemci takoj po zasedbi teh krajev po nemški vojski, so izjavili, da ne bodo začeli z obnavljanjem rudnika. Zdaj pa beremo v časopisih, da je srbska prostovoilina delovna služba poslala v Bor nad 50.000 delavcev z namenom, da obnove borski rudnik. Kdnj lx>do od borskega rudnika proti Nišu spet začeli voziti bakreno in z njo tudi zlato rudo v svet, je odvisno od uspeha teh obnovitvenih del Brez dvoma pa bo borski rudnik po vojni pod boljš;mi pogoji opravljal svojo nalogo, kakor pa jo jc v preteklosti. Ž. A. »Morske kravs« Ko kit velike živali s človeškimi udi Med redkimi morskimi sesalci, ki še žive in jih človek vidi le bolj po redko in so obsojeni prej ali slej na pogin, so sirene ali tako imenovane »morske krave«. Ti prebivalci morja so zelo veliki kakor kakšni kiti. Danes jih poznamo samo še dve vrsti, in sicer: »Manatis«, ki živi v antilskih vodah in v Atlantiku med Florido in Brazilijo, ter »dugongs«. ki prebiva ob obali Indijskega oceana. Razen teh je baje še neka tretja vrsta »morskih krav«, ki pa je že skoraj popolnoma izumrla. Sirena, ki jo je ujci portugalski kapitan ob obali Prednje Indije, je pripadala rodbini »dugongs«. Samec ima dva velika zoba, kj Sta slična slonovim oklom. Dugongsi so nočne živali in so živele v manjših skupinah, danes pa jih vidimo posamič. Najlndj čudno pri teh živalih je, da so skoro vsi udje podobni človeškim. Debeli topi rep ima obliko ladijskega vijaka in služi živali za krmilo. Glava sirene je podobna tiulnovi, vsi drugi udje pa zelo slično človeškim. Ušesa, široke nosnice, oblika ust in zobovja vse,to je kakor pri človeku. Debeli vrat ima štiri silno močna vretenca. Te živali imajo dve roki, ki se končujeta v pravilne dlani. Med prsti je tanka mrežica, ki dobro služi pri plavanju. Sirene se hranijo samo z morskimi rastlinami in školjkami in kljub njihovi velikosti manjšim morskim prebivalcem niso prav nič nevarne. 299. Ljudstvo v amfiteatru se Je razjezilo in začelo vpiti. Ščuvalo je pse na kristjane, rohnelo in jih nazadnje • nagnalo, da so začeli režati v klečeče postave Nazadnje je prvi izmed psov zasadil zobe v pleča žene, ki je klečala ob robu ter jo potegnil podse. Za njim so tudi ostali pranih nad kristjane. $00. Po areni so se valili klobčiči ljudi in psov. Kri je v potokih drla iz razmesarjenih teles. Psi so drug drugemu trgali iz gobcev krvaveča telesa in ude. Kmalu so samo še redke postave klečale po-koncu... Sužnji so začeli po vsem amfiteatru zažigati močne dišave. Njihov dim je zajel vse poslopje, da bi premagal duh po topli človeški krvi... EIAR — Pidio Ljubljana Petek: 14. 10 Koncert radij, orkestra, vodi dirigent Drago M. Šijanec — Glasba za godalni orkester. — 14.40 Pisana glasba. — 15 Poročila v slovenščini. — 17 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 17.15 Prenos iz dvorane Boramini: Arcangelo Corelli in njegovi učenci. — 19 »Govorimo italijansko«, pmičuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Lahka glasba. — 20 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Klasični orgester, vodi dirigent Manno. — 21.15 Veselo glasbo vodi dirigent Petralia. — 21.50 Predavanje v slovenščini. 22.30 Radio za družino. — 22.45 Poročila v italijanščini. Mars : Tobačna tovarna Tudi ta dva kluba hočeta še v zadnjih prostih terminih izrabili vsak prosti čas, da pripravita svoje fante ua prvenstvo.. Za Marsa prav za prav niti še zdaj ne vemo v kakšni formi je. Do zdaj je igral dve tekmi: proti Mladiki je po lepi igri dobil, proti Hermesu pa zadnjo nedeljo občutno izgubil. Morda bo prihodnja nedelja pokazala. kako je z njim. Mars bo imel za to dovolj prilike. 6aj bo naletel na žilavo moštvo Tobačne tovarne, ki je preteklo nedeljo odpravilo lokalnega rivala Mladiko s skoraj dvošlevilčnim rezultatom. Tudi to srečanje bo zanimivo in se bo začela tekma ob pol 16 na igrišču za Kolinsko tovarno. — V predtekmi bosta nastopili juniorski moštvi Žabjeka in Viča. Ta Ljadike tliharn« ? Ljubljani: lože Kramarič. ~ Izdajatelj: Int. Sodja. — Uredniki Mirk* lavorulk — Rokopizo* a« vrečama — »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ab 13 — Umetna naročnina II Ur. ta Inazemvlfo 20 lir. — Uredništvo: Kopitarjeva olica 8. UL oaditrepj«, — Uprava: Kopitarjeva otira 4 Ljubljana. — Telcfoa tter, 40 01 da 40 01. — Podružnica! Nova mevta