r ■ i ur — m Naj večji slovenski dnevnik v Združenih državah $6 00 $3.00 VeUa za vse leto - • Za pol leta • • • . Za New York odo leto - $?.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 I List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daiy the United States. Itfueri every da^ except Sundays g and legal Holidays. jl 75,000 Readers. i J TKLEF0N: COETLAKDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: C0BTLANDT 2876 NO. 83. _ STEV. 83. NEW YORK. FRIDAY, APRIL 9, 1S26. — PETEK, 9. APRILA 1S26. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV DEBATA GLEDE PROHIBICIJE Okrajni zvezni pravdnik iz New Yorka Emory Buckner je pojasnil pred senatnim komitejem grozne korupcijo, ki je posledica prisilne prohi-bicije. — Sledovi strupa v brozgi, katero prodajajo. Velikanska zaloga petroleja v plamenih. Tri mili jene sodov petroleja v plamenih. — Plameni požara segajo pet- WASHINGTON, D. C., 8. aprila. — Intimno sto čevljev visoko. — sliko korupcije in podkupljivosti, ki sta posledici Vsa upanja rešitve iz-prohibicije, je naslikal včeraj zvezni okrajni pravd- gubi jena. nik, Emory R. Buckner v svojih izpovedih pred senatnim komitejem, ki je nadaljeval s svojimi za- *SA\T Ll'IX OBIKVO. s. slišan i ' aprila. — Xad tri milijone sodov s lsanji. ^ .111. petnoJeja v skladiščili Union Pol Buckner je govoril nadalje o razmerah v zvez- o,, j.- pričelo v r era j <-on-ti. ne nem poslopju, kjer je našel ob nastopu svojega u-rada pred trinajstimi meseci pestro množico "fiks-erjev", butlegarjev, natakarjev in drugih. V zveznem poslopju so podkupovali porotnike, je izjavil ter dostavil, da se niso razmere dose-daj še prav nič izboljšale. PODROBNOSTI ATENTATA NA BENITO MUSSOLINIJA Mussolini je hotel pozdraviti množico pred palačo, ko ga je ustrelila v obraz 50 let stara ženska. — Njegova kretnja mu je rešila življenje. — Proti povračilnim odredbam. — Napadalka je baje umobolna. Mladostni morilci Avstrij. republika pred sodiščem, i zahteva odškodnino Dva strašna slučaja v New Yorku. — Izpovedi morilcev, ki so še napol otroci. da bi nudila »najmanjša mož-uo.-st, da m1 ustavi tpožar. Izguba je velikanska ter jo ee-nijo na deset do dvajset milijonov dolarjev. Vfljkauvki po&r.ir je nastal včeraj /jutraj. ko j«* udariia strela v Iy . • v • . v i v .. j . i -i • rezervoar, ki je vseboval Tfi.OOO N.ot največjo tezkoco pri izvedeniu prohibicii- , ' J . vi D 1 1 • • 11 1 1 rski nadaljni gasilni aparati. Požar je razvil tako vročino, da je bilo fpožarni brambi težko prhi v zadostno Miifno. da doseže plamene z vodnimi curki. Opustili ^o vsa upanja, da pn-gase plani one. Glavne napore so Odvetniki proglasili stavko.. niki postavne recepte, le 240,000 galon. Stekleni- ^ d?ssi,clli\ ca stane S8. Ce se žganje le enkrat meša, znaša skupiček $15,600,000. Dvesto in petdeset od 1 500 lekarn v New Yorku je v preiskavi. Okraj ni pravdnik je podal tudi zanimivo izjavo, da eksportirajo suhe Združene države butlc-' osredotočili na to, da bi se ne vin carski industrijalni alkohol v Canado. i ^troU'i 'Pr«*° vel!lkih re* r> i • 11 -i •. . -, servoarjev ter zanetil rerservoar- buckner je rekel proti koncu svojih izvajanj, da J(.v, katolih ^ ^ ni fairm< (1a Jih P°- 1 ______. i • i• v . . I rabijo pri izkopavanju vamos*t- lago prave vrste ljudi. Z. našimi zveznimi sodisci, < •• - , , ... » . , . J . ' J mu jarkov kros goretih reser- kjer so potrebni porotni procesi, pa ni mogoče izve-, voarjev. sti policijskih postav v tako gosto obljudenem o-kraju kot je mesto New York. Ob času njegovega uradnega nastopa je bilo a-retiranih od državnih in zveznih uradnikov vsako leto 50,000 ljudi radi kršenja suhaških postav. Zvezni komisar mu je rekel, da odkloni radi pomanjkanja dokazov 85 do devetdeset odstotkov vseh slučajev. ^ Kmalu pa je pronašel, da je bilo devet in devetdeset odstotkov aretacij izvršenih radi malenkostnih slučajev. — Ljudem, ki zaslužijo denar, se ni mogoče približati, pač pa podrejenim. — Ce bi rešil sodnik vsaki dan dva slučaja, bi imel celo leto dela, da reši slučaje, katere opravi občinski policijski sodnik v enem mesecu. Na vprašanje, če so newyorški porotniki pripravljeni izpustiti kršilce radi slabo dokazanih ob-dolžitev, je izjavil Buckner, da je pravorek krivde v New Yorku najbrž težji kqt pa v Texasu. Kjer je obtoženi uslužbenec, je ponavadi oproščen. — Porotniki pravijo: — Privedite pred nas velike tatove. RIM, Italija, 8. aprila. — Benito Mussolini je včeraj le slučajno ušel smrti. Italijanskega diktatorja je obstrelila Miss Violet Albina Gibson, sestra lorda Ashbourna, irskega plemiča. Le začnilna kretnja, dvignenje glave, mu je rešila življenje. Kroglja, izstreljena iz razdalje štirih korakov, je prodrla nosnici, a ni zadela možganov. Kakorhitro Se je nekoliko opomogel, je izdal odredbe, da ne smejo njegovi pristaši uveljaviti re-presalij radi napada. Kakorhitro pa se je razširi- j la novica o poskušenem zavratnem umoru, so -iz- ' bruhnile demonstracije po Rirnu in po vsej Italiji. Ko je bila Miss Gibson aretirana, je baje spustila na tla dve cevki s strupom. Stara je petdeset let ter je baje duševno zmedena. Domneva se, da je hotela izvršiti samomor, a ko je izstrelila pištolo, je postala preveč prestrašena, da bi požrla strup. V preteklem letu je baje skušala izvršiti samomor, "za večjo slavo božjo". LONDON, Anglija, 8. aprila. — Atentat na Mussolinija je bil soglasno obsojen po vsej deželi. Sir Austen Chamberlain je dal izraza ogorčenju Anglije v brzojavki, katero je poslal včeraj zvečer. — Z grozo sem izvedel, da je bil vprizorjen napad na vaše življenje ,— je bržojavil zunanji minister. — Moja žena se mi pridružuje v čestitkah, da ste srečno ušli. Upamo, da ni rana resna. — Sovražimo Mussolinija, a sovražimo zavratni umor še bolj, — je resumej reakcije liberalnega in delavskega časopisja vspričo rimskega atentata, dočim čestitajo konservativni listi Italiji, da je njen velik voditelj, ki jo je "rešil boljševizma", še vedno živ, da izvrši nadaljne naloge za svojo deželo. % Glavna razlika med liberalnimi in konservativnimi komentarji glede napada obstaja v tem, da povdarjajo prvi, da so taki poskusi neizogibna posledica vladnega sistema, ki prepoveduje opoziciji ustavna in poslavna pota ter požene njegove nasprotnike pod kritje. Nadaljnje zanimanje za atentat je posledica dejstva, da je napadalka angleška podanica. Bila je rojena v okraju Dublin, kot tretja hčerka prvega lorda Asbourne, ki je bil ena vodilnih postav v angleški politiki krog 1 880. ter irski lord-kancelar v dveh vladah. PARIZ, Francija, 8. aprila. — Tukaj prevladu- stavko odvetnikov jk> vs«-j deželi, a skupina v Kukarešti se dosedaj se ni pridružila pihanju. Rifci presenetili Francoze. Državljanska vejna na Siciliji. L0NDGX, Aflijrlja. S. aprila. — V nekem poročilu na doka\>ki or-pan Iiiiilv Ilerald, se plaši, da je t/bruhnila pnerilla- vojna med fašisti m njih nasprtoniki v provinci Nalrmo na Siciliji LUt pravi, drj -se je za vršila v torek v biki'.ni Otpftei bilka, te-fcv m ikfrlere >o. aretirali fašisti dvajx't osfb, vključno župana in duhovnika, • - * O kittkih Kmrtnib «dae:,ji4» «* ne poroča V Potovanje Amundsena proti Severnemu tečaju. RIM. Italij«, 8. apriia. — Od-po t o vanje Lio, 8. apr. — preživi večino svojega časa v Franciji. Njegova Policija je ustrelila včeraj deset £ena ^ prihaja iz stare francoske plemiške druži- ikraačinov tekom l»oja v provinci • i-i * - «-> • . i- • i_-i t ♦ -Vi. • , ne, se je mudila včeraj v Parizu, a je tudi ni bilo Lan-so. Deset pohcijskdi vojakov | je bilo tudi ranjenih, dva med mogoče izslediti. Mladi ljudje, ki spadajo pravzaprav U- v nadaljevalno šolo, v> zapleteni v moribie procese. Ya\-lo-stno znamenje zaiietnarjeiiepa in piopalrpa časa : Ko je bila izbira porot o kov za-kljttčena, s«» je pričela v okrajnem sodi-xiii v 1/Oii.p Isla nd (*ity obra vna v;i iproti ^in'eanu ndadih bandifov. ki ><» ol'ilokzeni, da so dne 21. marca 11 trel.li A.Lpela Mahairisa v njegovi r«*=>ta v raciji v .Jamaici. Ta mladič j«« osem-iiajstletaii Herbert K.^erber. 1'oiuoiln.L Vilk.rajnti^ in;\\»d:i'k iroorvt. ki za ..'j.pa oblo/bo o blast, iuivedel kot tlokužilni nui terijal dve dozdevni ipriznanji K orberja. Najprej je pri»lo ia.1 vrsto ilo-•pol-ni no priy.nanjc. V tem ^e j.-plašilo ; — Podali smo se v resi a-vrant. Daunt jiiz :>va se napotila proti aadaijjcmu koneu. ,hu. vem, da nI -oddal Iknmt uobene-pa strela, .laz sem ustrelil enkrat ter v svoji pija.nouti -najbrž oh-strelrl M;:Jiairl-a. Pištola se mi j«-sprožila povsem slučajno. Spominjam se, da sem ootem ko .-cm .s»> -do-^rovord / dru-pimi, s»m sklend priznati. Prvo tiijepovo priznanje se je plas lo n»cd drupim : — V soboto zjutraj h".u se 5;e-•^fal /. Green oni in Drain t oni in odšli smo v klet ter vzel dve pištoli. ker smo »nameravali izvršiti zvečer par roparskih napadov. Po gledali"k predstavi smo se napotili na 3. Ave. in S(J. St. ter 'kupili vino. Nato smo se podali v .-ataaiova.il je Grče na ter vzeli tak-si. kojegti. šofer me je i>oznejt-id elit ficiral. — S tem "taikrsijeini vm;» se oil-peljali preko Quensboi,o mosta v Jamaieo. Na.jprvo <-mo se podali v iiP:ki llnineh-va.pon in pozneje v restavracijo, kjer smo namoravali izvmt.i i*op. Green, Danot in jaz •mo šli noter. Green je vzel de ■nar, Da-iunt in jr« sva šla v oza r tki padla po. Lovoiljo ter nj^^ovepa ^»oinoenika. Nato nama je zaklical {t!-»-»-n. naj preva ven. Sedli snio v taksi. V lokalu ni-so-vratku --:iio razdelili denar. Jaz sem doJ>iI $20 a!i -tMO. Nato ?jno se podaji v hišo Kitty in Mary Kraiis. Eaio nro pozneje roU«!st, rivatno bi-t-nino, k: jim je bilo ?a.ph-nje:ui ti*-koni sv<*to>vne vojjic, dočim nimajo Av.ilrijei iste pravice. To je i|>«>-itaiio znano vč-raj k<-in posvetovanju odseka vi pota in sredstva p'etle Mills pred-lope. potom katere naj bi bda vkida nlie*u->ti il<» spn. pada. Štirje stavka rji fo bili aretirani, naulaljni ^ bili pretepeni. Stavk ar ji so prišli z nekega zbo"-rova^ija. na ka-terem je Lzja\il ii j ill »voditelj WeLshoril, da bo poslal na stavko šolske »obroke IV: aica 'ji Garfiekla, če ne bodo preneliaJe kozaške metode 710-lieije. Spopad <-e je za vršil zo[».*t na mestu na osmi cesti, ki vo.T; prek,« P;issaic r«ike. kjer se je postavilo due al "policrtstov pr« >=t i -tnvkarjem. Policija pa je kmalu dobila ojačenja in kotu eno -e ji je posreeiLo razpnat i -tla vka rje. Pol ure 'pozneje pa je prišlo do uadaljneipa sj>opada v tem »".Tjii med stavk a rji in njih prijatelji ter Mani Ameriške lepijo, ki •>o se srta»vV:i policiji na ra/.j»o-lapo pri vzdržanju miru in re bi. Polet španskih letalcev. m;:šGAZl, Sevenua Afr ka, S. apriia. — Dva treh španskih ae-roj>lan:>v„ ki lioeejo prJeter i:< Madrida v Manilo, sta dospela -.-m-k.ij \eeraj popoldne ter bo, t a nadaljevala k o jo pot v Kajiro. "i)omnrva se. da ju bo tretj.* 1 •-ta 'o doh i telo tam. •počijemo. Tretjega dne -nio se vrnili v Greenovo stanovanje. Pobijanje domačinov na Filipinih. .kcwn-alo v MarseiJles. n v dni-pač-Proti-fa^Lsti .so de -Uaj*- flpin slučaju, bo nadaljevano do ■ P .rraar*. ■* njimi re«no. Uničeni . IM dinar)«« ratenam« pnm !S centov za poštnino in droge stročke. Razpošilja na zadnje po«i« In IxpMnje -Pofttnl tekam) araJ" ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE 200 lir ........... $ 9 10 600 lir ..........$21.75 300 Ur .......... $13 35 1000 lir ........$42.50 Prt naročilih, ki cnaftajo nanj kot tN Ur. ražaaaa* po li za poštnino In d race rtroftke. Razpošilja na zadnje poite In IsptataJ« LJsMJaacka kreditna baaka r Trsta. Za pofilljatre. ki prednjo PP7TTTSOČ DINARJEV aH pa DVATIHOT LIR dovolj njem o p<> mocoteoatl Ae pooeben popnet Vrednost Dinarjem In Uram »edaj nI stalna, menja m večkrat bi aepr* tekorano; Iz tem razloga nam nI morote podati natančne cene vnaprej; računamo po eeol tistega dne. ko nam pride poslani denar s roke. POŠITJATVE FO BRZOJAVNEM PI8MU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČA8V TFR RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Denar nam Jo poslat« aajkatje Po D »mesti« Postal Money Order aH po Now York Bank Draft. ' FRANK SAKSER STATE BANK 83 Cortland! Strait Vcv York, V. Y. TsUvAom: Oortlaadt . _z _______ ______ _______ -r— GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Dopisi. Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakser, president. Louis Benedik, treasurer. Place of business of tlie corporation and addresses of above officers: 62 Cort land t St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.' GLAS NARODA 1 4* Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ............................$6.00 Za pol leta ...............................1.00 Za tetrt leta ............................$1.50 Za New York za celo leto $7.00 Za pol leta .............................. $3.50 Za inozemstvo za celo leto ....$7.00 Za pol leta .............................. $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertusement on Agreement. **(Jlas Xaroila" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naiznani, da hitreje najdemo naslovnika. "G LAS N A lt O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2S76- New York, K. Y. Zriia svojo prvo pomladansko zabavo v Kočevskem Dom« rta Fairvi*w A vei. Rwlgewood;. Zabava m* začne točno ob osmih zvečer ter bo trajala do ranega jutra. Znana lenijrika godba "Per-•-hak's Band" izvrstno igra kon. eerine točke in plesne »komade, o čemur so >se ntfwyorSki rojaki že ponovno prepričali. Za to priliko je izbral e s .strani naših rojakov. Poročevalec. Pueblo, Cal. "Strune milo se glasite, milo per*mica žaiJuj". P. Prešerni. Delavske razmere v tem mestu so približno iste kot so po drugih AUGUST THYSSEN Nemški indu>trij-ki magnat August Thy^sen, 'ki j«- pred kratkim umrl, je b.l iz trdnejšega in močnejšega hlaga kod so Knuppi in Stiniie>i. V t«-m j«* bil dejanski podoben r«ii v rs* i amerižkih "industrijskih raagnato\ 'ki izmirajo v Ameriki prav -take hitro in dosledno kot oni v starem svetu. (V hočemo dandanes najti v Združenih državaJi primero za nemškega "železnega kralja", moramo nehote misUti, na C:.nnegie-ja, Pricka, na gradilea železnic, Hill a, bankirja Hairimana, tor.-j na ljudi, ki m* niso le sami povzpeli iz majhnih poirtkov, temvw k: m.so nikdar izgrubili hladne prerač.un-lijvoftrt.1, ki so nasprotno redso ohranili ono trezno pojmovajije realnosti, ki jili je v časih kriz.* obvaroval pred poiomom in propaStijo. Thysnen ni bil nikdar politik. In vendar je podpiral v on.!1!! njaboljših časih nemške industrije barona von Stumma hi njegovo brezbozirno po-litiko, .ki je delala vedno močnejšem,u .strokovnemu gibanju minskih delavcev mlado življenje tako izvanredno težko in naporno. Bil je in;.mir«v rojen ipatriah. ki je videl v "dobrohotnem paternalizmu" rešitev m izveličanje nemške industrije. — Nenuški dela-vee, — je rekel nekoč, — mora poštno jesti in zadostno počivati. Citati mora biblijo ter vzgajati svoje otroke k uobnm delavcem, ki bodo potem tudi dobri državljani. Politika pa jc zanj d« lo peklenšček;!. Prepusti naj se jo onim .ki več razumejo O njej ter imajo zanjo več časa . . . V tej verouapuvi-di je izrečena vsa njegova življenjska, filozofija, ki jc imela skrajno pnikt i-no podlago. Delavec je bil zanj le £ivina, tovorno živince, katero j.* tuba. dobro negovati ter ga ohraniti zdravim, da bo lahko izvrševalo [voštmio delo. Duševni interesi niso za proleturca. Politika je za delavce Škodljiva in poleg tega iza-mudna. Strokov ne organisacij< >o. — ]"K) Thy vse novem mnenju, — nepotrebm in drag luJk.sus, — namreč drag za podjetnike. Duševno pojmovanje Tliyss^na i/vira iz srednjega veka. iz katerega se je ^hranilo nespremenjeno i;, nemodernizirano. Kot industrijski mag.at [>a je sti.I August Thysseii na višku. £>ovra2il j» sjiecijalkznanje ter se j,, lotil od prvega početka celote. Njegov ideal j«» bii ustvariti -i kralje*t\Y>, ki. bi lahko samo krilo, vse potrebščine VKeth njegovih indusJrij. Ta svoj ideal je koncem konca skoro dot>egel. Njegove jeklarske naprave so erai brutalno-brezobzirnega sovražnika, katerega mu ni treba objokovati. Možak je preživel 6voj lastni čas. Nemško delavsko gibanje pa gre naprej po svoji poti, proti konečni zrnati. • Kot omenjeno v pričetku, bi bilo mogoče primerjati Thvssena & farnegie-jem, Friekom. Ilillom Ln drugimi ameriškimi pijonirski-mi kapitani industrije, ki so bili istotako zakleti sovražniki delavskega gibanja v tej deželi ter storili vse. kar je bilo v ngih moči, da ga ovirajo Ničesar niso hoteli rod«* i o delavskih organizacijah (ter smatrali ;za sramoto, da bi >e pogajati ž njimi. Ti stari ameriški kapitani industrije j>a so izginili s površja in Fedanji kapitani .v morajo, čoprav neraile. talka j>ogajanja nemogoča in če so takrat delavci zaMavkali. s.-> poslali na njih me*»ta fJtavkokaze, ki so delali mcsjo sta\,karjev. ('.• pa so hoteli delavci ovirati dela skefcov so poklicali milico, ki je naio vprizorila med cstavkanji krvavo klanje, nakar je zavladal mir. Take s,, bile razmere, ko je -tal Carnegie na višku svoje moči. Od tedaj naprej je marsikaj i;spremeni!o, vsekakor na boljše, čeprav bo minulo še do-.ti časa, predno bo delavec deležen vseh svojih pravic. je že kdaj sliišal, da j« imelo komaj spočeto drlštvo močno bla- Jugoslavia irredenta. Rudnik Babelj je znan 'po svojem cinku in svin- /gajno ? Če-bi bil možak, bi se prej cu. Seda«i_je -zaposlenih v rudni- prepričal, predno bi pisal. Pravi, kjti 15C0 rudarpe.v. Država je da-da sem bil izključen az drvišlva. Ja. rudtnik v -zalkjurp neki angleški Kako more vendar vedeti, ko ga družbi za dobo 30 let. pa za mani bilo pod eg? Resnici na ljubo po. lenkostno gotovino, ikakor se zavem, d«, sem prostovoljno odwto- jiotavlj^i z merod-ajne ts-tra-ni. Druž-j»il in da nis^m , nikdar jiozneje «ba izkorišča rudnik,'plače invdar-prosril za zopetrvi prejem. Vzrok je v so za olno in nevarno je bil ta, ker mi de Lomi dopušča- delo nevrjetjio nizke. In polno je lo, da bi se udeleževal pevoVih nesreč. Trije in?darji so tekom ene vaj. Za kakšen maprededc do- ga leta. prišli ob vid. Pod prej-to"-nL dopisnik, ljudje v naši šnjim vodstvom se je vsaj nekoli-nasHbini prav dobro vedo. !co ski\bt=lo za varstvo rudarjev, Nadalje se Kale tuje ob Sloven- sedaj pa takega varstva ni nikjer ski 1 Vim. Rad bi A*edel. kaj mu je več. Gotovo je. d^ gredo milijoni na poti. Če je kdalj videl, da .-o na Aingleiško, Ijirdstvo trpd in po pri njem slabe razmere, zakajj ni .">(> letih bo polno pohabljencev in priskoči! na pomoč? Povenn le to-j obuboža ncev, angleški kmpitalwti liko. da fW'i Domu ni dosti raz- pa bodo dobro živeli z raheljskim like. če je jwedsednik ta ali r,:ii. dobičkom. Obetane le tisto, kar .se na dekli čarski seji zaključi. Dom je odprt V Naborjetu vf-aicemu napivdnemu Slovencu in se je vršilo zborovanje vpokoje.n-v^ak lahko dehiioo kupi. -če ho- cev izpod starega režima. Največ d^ih dežele. .Jeklarne še precej ; če. Nadalje povem, da Doma še jo bilo železničarjev. Navzoč je bil dobro oibra>tu.jtejo, seveda ne s nismo irnieli ruiprodaj in .e namreč sj>oiTiinljopoAneni soraz-fkako je organiziraj in kako je' Iz Nnhonjeta. so odšile v Rim merju .s prebivalci po drugih de- ta j ni koval Novemu Domu. Vpra- znova udanostne izjave vpokojen-iLh ZdMiiize.nih držav. Avtomobile iam ga. -kaj je »tdaj k njegovim cev. Vpisalo se je nekaj novih plačujejo ponavadi na obroke. Od Domom? Ali ga ljudje kupili, člahov. Vpokojencev v Julijski Božiča jia do p red kratkim je bi- aH je bil koamu podarjen ? V Krajini, .ki niso v društvu, je se jl*> krasno vreme, zadinijc dni sta Girc.rdu ga ni. Omenja, da so se veliko šte\iilo. pa nas obiskala dva velika snežna : pojavile med delničarji slabe ra-1 viharja. Isfeoro drug za druigim.; mere. Meni od o "tem oit'esar zna-Gore južno od nas so pokrite z de- j no^a. Slovenski Dojh jo- še vsa-^ belin-- snegom. Farmery! bodo kogar pošteno i>lačal. Se nobe.n | pa nas obiskala dva velika snežna' pojavile med delničarji slabe ra-j viharja, fcskoro drug za drugim.; mere. Meni od o tem oi«"esar zna- Zločin iz ttLemanj pred tržaško poroto. O razpravi proti posestniku Iva-delničar se ni pritožij. da se mu mi Zuljanu Lz Ricmfinj in njego-krivica god\ Dop:.««ndk pa ne mo- vemu -sinu Ivanu, ki sta umorila rc ničesar ijzgubiti, ker nima ^inrj oziroma brata Josipa na krut niče.sar notri. Ako mi nsmo v skr- način, poročamo dalje, da je dr-beh, mislimo, da. tudi njemu ni,ž'ivni pravdnik Dessi dokazoMal. potreba beliti si glave. Boljše bi da »^ta oba obtoženca kriva. »Sin br'o zanj, da bi b;I debiičfn* na-(Ivan ga je izvršil, oče pa mu je šega Doma, pa vi vedel, kaj se poniagti!. Vprašanja bi-aniteljev s:od:i na naših sejah. V tem >loča- hočejo samo zmanjšali odgovoi-ju bi mu t>e »bilo treba odstrani nost obtoženeev. Josip Žulja n rx>4ušati iai laži prenr.^aiti. jbil napaden Kabrbtno, ko je večer- Pridi z. Tesrreo na dan. pa boš jal. Povrtn:'h iger. Vr^il bo pa tudi koneert. kojega čisrti dol) i ček bo namenjen "Domu Slepih" v Ljubljani. Koncert priredi xloven-.-ki. i>ev«4ri klub 4'Prešeren'' in >"eer meseca maja. Dan bo pozneje objavljen. Kot. vsa ostala slovenska dmiŠAt.va po Ameriki, je tudi '"Prešeren" vedno prijirav-ljen -napeti vse svoje sil'.', kadar gre za kako narodno stvar <*ziro-rna splošno ncro korist. Nobena organizacija oziroma nobe;na t kup na organizacij ni tako požrtvovalna 3ned ameriškimi Slovenci kot no baš pevska društva. Ratio voljno žrtvujejo denar in čas, da širijo med .Slovenci in tudi drugorodei lepoto slovenske pesmi. Na stope jo pri porokah, kr--stit.kah, pogirebih. v eeTkvaii in narodnih prireditvah. V zameno ne zahtevajo ničesar. Najvišje pri-Liiaiije jim je zavest, da opravljajo dc4»ro deJo. V odgovor na oklic ljubljanske Glasbene M>4tice prirejajo slovenska pevska društva po Ameriki prireditve v korist .slovenskim slepcem, da naberejo dovolj denarja za dom, v katerem se bodo naši največji reveži učili kaike ko-rinile Obrti in v katerem bodo natrta/ijetii. S pomočjo ameriških Slovencev «e bo ta velikopotezna, iileja m-koč nresmičiiJ«. Ohm "Prešerna". Oirard, Ohio. Na vsak način moram odgovoriti dopirfniku .ki se je oglasil v 76. števiiki vašega lista. Javnost naj izve resnico ter naj presodi. Dopisnik me je slepo nap«del z lažmi in brez vsakega premisleka. Očita mi, da nasprotujem pevskemu društvu, kar je pa gola laž. Bil sem ustanovitelj pe\"skega društva, kar mora vsak pevec potrdi«, fe Ji? bil tafcrait. poleg, ko se je dnašfcvo UKtanmija-lo. Dopisnika tedaj ni bilo zsraVen in niti v tukajdnji bližina ga ni bilo. Kadar smo nastopili, nas je bilo vedno do 16 pevcerv aH še viee. Če ni to resnica, tnaj do^Mtiflk vpraša pevovodjo. Nadalje vprašam dopisnika, cc scrajžno po svetu hodil. . J. Čeku!a. tudi. dn obtoženca tekom razprave nista jvokazaila nikakega obžalova- Iz Jugoslavije (Opomba~ui-edništva. — S tem'nja in kesanja nad groKiiim ziočt-zakl juonjemo debato o tej M vari).! mom. Brajiiiteil ji so imeli zelo dolgi1 govore. Olb!-o^ll)a se glasi ta.lcole: Oče Ivan Zmljan je obsojen na 8 let in 4 mesece ječe, sin Ivan pa na Samomor dr. Matičeviča. P- in 10 mesecev. Odpuščeni V ^Zagrebu se je m-drelil v s:vo- sta jimn dve leti temeljem indul-jem stanovanju dr. Rudolf Mati-(ra. Ob-:<,Jbo -ta sprejela obtožen-čevič, poštni uradnik v pokoju. <*a povsem hladno in mirno. Na Samomor je izvršil zaradi denair-l^^'i j«' priredila sknipina ljudi de-nih nepriluk. fonstracijo proti obsojencema. Finančni stražnik pod vlakom. Med Barkovljaani in Trstom je Maščevanje razočarane žene. Malo in neznatno mestece Talo-vo v Hercegovini je doživelo te povozil "beneški osebni vlak 25-let-dni žalo.^tno senzacijo. V mestu jo nega podbrigaklirja finančne st.ra-je živel 51-letni Boško Pranič. Mož, že Angela Ciallo. Mudil s»e je na progi službeno. Najbrže se je bolel umakniti brzovlaku iiz Trsta na drugi tir, thm pa ga je za.jel beneški vlak. T n upi o je bilo strašno razmesarjeno. Velika tramvajska nezgoda «••?■ je prpetila v Trstu na Ooldo-nijevem trgu. Nov tramvajski voz je nkočil s tira in se zaletel v izložbeno okno Segrulrnove urarne. Ranjena sta dva delavca^ ki L«ta je bil vdovec. Bil je čmerne na-'.ave in živel je zgolj zase. Z vrnitvijo pomladi pa si tudi v Boški vstali eudnd občutki. Mahoma se je začutil pomlajenega in zagleda} *e je v lepo 19-letno Krito R^ižič. Ker je bil bogat, njeni •oditelji pa revna, je bila poroka navzlic protestom mladenke goto .a stvar. Stari Boško je od vedel mlado Kristo na -svoj dom. Mede-ii tedni potekli srečno, nato pa o >e v h ši piučeli prepiri, čijih j bila v tramvaju. Novi voz je iz finale je bil prav tragičen. Boškojneke tovarne v Milanu. Škoda na je svojo mlado/.eno zapodil. Rasw-j vozu in v urami znaša okoli 60 •arana in prevarjena Krista se je tisoč Irr. rnila k ixxliteljam, ki pa so jo »p-ovalii in nagnali. V obupu je Krista, zasnovala strašen načrt. Počakala je v izasedi svojega mo j Ža in mu carinila nož gHoboko v or.sa. Boška so težko ranjenega prepeljali v ibolnico, Kri«ta pa je pobegnila. Njena usoda ni znana' in vrjetno je, da s.i je stma končala •voje mlado življenje. ( otrokom začne pkuati mleko Dajte žlico Runkomalta v kozarec mrzlega mleka ter zraeSajte v shak- erjo. Otroci |>odo hoteli fie več. Vzljubili hoc]o "Aokolddnt okus", kt Je tako priljubljena sladna pijana v topilnicah Mule. Dajte jim. kolikor hoT-ejo. kajti Rnnkocpalt je labko pripraviti, ker »e takoj rar-redfi. OkrejW^iina, hranilna in povsem prebavna pijana. — Vprašajte svojega ffrocerja ko glasilo -e rr.»li tega obrega nb enega porotnika in. jra zmerja celo z avKtrija'kiantoni. Xo. gotovo je to, da je orOKTuiška s&itžha težka in huda. res je pa tu0110jo prn-cej poljubno postopati z drugorodei. Ta poljulmost. gre včasih visoko čfv. mejo. O tem pričajo »lasovi ./. vke Krajine, ne glede na narod-MO.rce ruzširi. da bo prostora za -več inego 100 goijencev. Zavod bo služil ondi raznarodoval-nim namenom; za.to bo sprejetih lajbrže tudi več slovenskih golen ee v. V Repentabru na Krasu sa pristopili k faišistov-0 pr istopili k fašistovskemu sindikatu slovenski delavci v tamoš-' njih opekarnah. Naša vložna knjižica je vaš kapital Nabavite »i jo. Vloge na special Interest account obrestujemo po 4 °fo pričenži s prvim tnetfec*. frank sakser state bank 82 Cortlandt Št., : : New York, N. Y. Predaio je odpotoval Mussolini v Afriko, je imel -značilen nagovor. Povedai je .svojim kimavcem in vsemu svetu, da ima na razpolago tri milijone vojakov, karte-ri no mu \xAjna •Slediti, kamorkoli jih povede. * Mussoitni lahko plaši s fašizmom Nvet. Miw*olini lahko jvivti laŠBzmom in z njegovima metodami. Fašizma se le Italijani boje. sieer jiia noihen človek na svetu. Nekaj bi bilo pa treba Muw>li-ii"ju toplo priporočati. S svojimi tremi milijoni vojakov maj ne i>o-,'kuša, nikogar oglasiti, posebno Jugonlovanov ne. Ce kdo |»oOTia italija7i.sko junaštvo. ga ivr>znajo -lugos-lovani. Ž li'jim so s<» semnandli tekom enajjstih ofenziv pri S^>či ter so mu pOKiavrli dva velika .spomenika. Prvi postavljen piti |K<*ba- lidu. iliujri j>ai oh Pijavi. * Okr; ^jsii pravdnik Bucikner. kojega naloga je osuše\-aii New Voik. je iajarviil pred senatnim zakohol v neke vrste pijačo, kattero le s težavo prenese najbolj kosmat želodec. Totila želodci so se ljudem zadnjih pf»t let precej utrdili. Pes !>i pogin-M od požirka pijače, ka-tera je nekaterim ljudem vsakodnevna 'tolažba. Največji zagovoriki profaibicije so prote-tiiuitovMki pastorji, torej t sfi ljudje, ki >i sveto Pismo dobesedno tolmačijo. Ves .svet hočejo osušiti, kljub temu, da lahko vsak dan čitajo v prvi knjigi Mojzesa, da je bil ob stvarijenju sveta s;imo peti d»*l st\-ar>tva stuh. ostale čffiri petne so pa mokre. Kot kanejo iporočila, *ki Slo ven fti ma svojih pršili. Z grnlom je lahko hitro obračunati, če je res gad. Večja težava jt* z jeguljami, ki se plazijo med nevevorškhni Slovenci. * V New Yorku IkxIo jutri tri slovenske zabave, ki se bodo na tr»'h različnih mestih skoro istočasno izačele. Disciplini ^e je sicer te/.ko p<»-koriti. toda v <«*m shvčaju bi bila |w>t rehna najstrožja disciplina. ž«» v^a j iz finančnih razlogov. Co bi vršile tri zabave tri zaporedne sobote, bi imeli prireditelji gmoten usj>eh. Tako bodo pa t uka j. t;un in tam j pralne blagajne. * V Down tow nu j»» baje rojak, ki je strašno skop. Niti najpotrebnejših stvari si ne privošči. Kljub temu ima pa Jjubieo. s katero st zvečer po parkih preganja dol«? čas. Večkrctf ga je že profila, naj jo I»elje v kinematograf, toda on jrj vedno dobil kak izgovor. Nekega večera pa do«ipeta do kinematografa, v katerem so pretbitavljali" «liko "The Woman Pays". Ta napis je bil žarko razsvetljen nad vfcodom. Rojaku je nekaj zaet let. Kljub tej visoki starosti pa pravi, da ne more nehati delati. No, ee se že ra.vno hoče dela iz-nebiti. naj kakega milejšega vpraša. kako «e to flfori. ( V New Torku je na in ti-soče rhra.i^eitietuib fantov, ki so '■e odvadili deki ne predno «*> ga prčeli opravljati. U(< ■ Ml ijt« I. i ••». ♦ <■-...(JLAS -NABIO&Ah 9. APR. .1926. ; . ' .. 1- • ::M-; »i >»rtl AMERIŠKA ZGODOVINA V APRILU hi. 14. APRILA 18(T». — 1'MO. RITE V LINCOLN A. — Zvečer tega dne — bil je Veliki Petek — .so Praisednik Lincoln, njegova žena in nekateri prijatelji se:leli v predsednikovi—. loži gledališča Pohl 4 Theatre v Washingtonu. Že dve uri >0 sledili igranju na odru. Tek^m tretjega čina je neki dobroznani igralce in fanatični prisili Juga, imenom John Wilkes Root h, t i hotna odprl vrata do lože, priplazil >e za hrbtom Predsednika, ki je bil ves zatopljen v ijrro, prav od blizu pomeril cev .samokresa proti zatilniku Lineol-na in sprožil; istočasno zavpivši: "Sic sepmer tyrannis", (Naj .se tako vedno zgodi tiranom). Predsednikova plava se je zgrudila vnaprej; strel pra ni ubil takoj. I mrl j«' oh 7- uri prihodnjega ju-tra, ne da bi zojW prišel do za-\esti. Major Ratbboone. ki je bil Lincolnov gost v Lsti loži, je planil na morilca in metal se je z njim. Booth pa ga je olsunil in sk«»čil z lože na leni voja_ s o sredisee mesta San Francisco. -ke zalogo Med tem pa je bi,a & Prvi sunek je bd zabeležen ob Vsa ,,oknijina konci. 4(XJ -mu •>.1.j zjutraj. Takoj je izbrtdinil lič-nikov ogenj med razvalinami. novan za vojaškega guvernerja kolonije Massachusetts in v apri- j lu 1774 dospel je v Boston s štiri-' mi polki. Na t«» so Samuel Adams John Hancofk in Dr. Joseph Warren organizirali provizorično! vlado v kljubovanje proti angle- i škemu generalu. Britanci so k<»n-eno oklenili ujeti Adamsa in lian-' eoeka kot glavna zarotnika • in ju j od|M>slati ,jia Angleško, da s>e proti njima postopa k«»t veleizdajal-cema. Ko je bilo izdano zaporno povelje, .sta se oba Amerikanca nahajala v Lexingtonu, 12 milj t od Bostona. V noči 18. aprila je j eeta angleške vojske, .">00 mož po ; številu, tihoma odšla iz Bostona in marširala proti "Lexinglonu. Toda Paul Revere, zaupnik obeh Amerikancev, je čuval na obali onstran Bostona, in, ko je zagledal odkoraka joče angleške čete, skočil je brž na konja in urno odjahal po noči do Lexingtona. V vsaki va.si in farmi, koder je mimo jahal, prebudil je t jvk oz vane Minute Men (kot'so nazivali kolonijalne miličnike). Pravočasno je posvaril Adamsa in Ilan-eocka, ki sta z lahka zbežala na varno. To proslavljeno Revereov« ježo je pi-snik Longfellow oveko-večil s pesnijo, ki jo pozna vsak Amerikanec. Britanci so ob zarji dospeli do Lexingtona. Na trati sredi vasi .so tu našli 50 ameriških Minute Men z nahasnimi mušketami jxhI poveljstvom ka-pitana Parker. Ta je svojim možem prepovedal streljati, dokler ne bi Angleži začeli streljanje. Stopil je naprej britanski major in zavpit 4'Razidite se, vi kmetav. siali miličniki .so stali nepremično in t ho. Na to je major .sprožil samokres pr«»ti njim — bil je to prvi strel ameriške revolucije. Britanska četa je sprožila salvo in ameriška linija se je razbila. Del angleški čete je na to odkorakal proti Coracordu, šest Skupno število mrtvih se je cenilo na 4000 in gmotna škoda na 300 milijonov dolarjev. Poslopja na površini 10,000 akrov so h i ha skoraj popolnoma vničena Po številu žrtev in gmotni škodi je bil ta se je zbralo blizu Con cord a in zagnalo v beg angleške vojake, ki so straži I i most čez re~-kQ Concord. To je bila prva ofenziva Amerikancev. Britanci so sc umaknili do Lexingtona, kjer so dobili ojačenja. .Skupna angleška vojska — kakih 1700 mož — se je pot res največja prirodna nezgo- odločila na liiter povratek do Bo. da v Združenih državah. L^ona, kajti sedaj je bilo že na ti 10. APRILA. 1775. — BITKA PRI LEX 1NUTON L". soče miličnikov ob obeh krilih Ko so V.so pot dvanajstih milj so mrtvi prišle v !x>ndon ve.sti o nasilnem in ranjeni obležali ob cesti. Ob odporu ameriških kolonistov pro. solnčnem zatonu je angleška vo- ti obdačenju, naloženemu od an. ska prišla v Charleston poražena, g h »škrga parlamenta, je kralj razbita in v paniki. Tako je re- Oeorge III sklenil kaznovati u- volucija začela z zmago Ameri- pornike. General Gage je bil ime- kancev. PAZITE NA SOLSKE OTROKE šolskim otrokom preti mnogo . nih in Kupnih ljudskih šol prerano nevarnosti iz raznih strani. To po. umrlo radi nezgod. Skoraj vseh teh nezgod ni bilo treba in bi se bi- kazujejo podatki narodnega varnostnega sveta, ki prejema vsak mesec poročila od 80 raznih mest široin dežele o nezgodah na cesti, v hiši in na delu. Dečki in deklice med petim in štirinajstim letom starosti no dandanes izpostavljen mnogim nevarnostim. preprečiti z nekoliko več lo dale pažnje. Avtomobilske nezgode so ubile .'1000 izmM teh otrok. Opekline so provzročile smrt 1180 otrok in (»otopilo se jih je 1680. Druge nezgode so bile: zastrupilo se je Lani je skoraj 10.000 otrok jav. j vsled neprevidnosti 100 otrok, u- VELIKANSKA MNOŽINA OMAMLJIV1H SREDSTEV so iifteli pred krartOrim dober pleta. V nekem prista-Južne Califor«T> sozapleniM za 300.000 ddlarjev raznih itlhBtaptl1 la^iNUH:1 Ce ste se naveličali navadnih K O IZDAJO slavni ameriški godbeniki kak nov godbeni komad. ga poje in igra na milijone in milijone. Sčasoma je pa pozabljen. Drugače je pa s slavnimi klasiki. Klasična godba je umetniško delo. Človeka zajame, ker je pristna in ni navadna. Seznanite se s In tako je s cigaretami. Na ducate in ducate različnih vrst cigaret se je pojavilo in izginilo zadnjih 20 let, toda Helmars so t rti no ustalile svoje stališče- Ti je različek med navadno cigareto in pristno cigareto. Ko enkrat kupite Helmars, ne boste nikdar več kadili navadnih. Ielmar: Kraljico izrednih cigaret mrlo radi poškodb vsled jfadca 585 in zadušilo .se 100. Da starši še vedno dovoljujejo otrokom, da se igrajo z orožjem, je razvidno iz dejstva, da 720 t rok je našlo smrt vsled tega vzroka. Statistika navadno niso jako zanimive za večino ljudi. Ali ti podatki opozarjajo na potrebo, da starši malo več nadzirajo svoje o-otroke. Gotovo ni treba velikega truda za odrasle, da vtisnejo v um otroku, kako je važno biti previden na cesti, da se ne dotaknejo orožja in da se držijo stran od pli- iTOvih priprav. Vsak otrok bi se inorai naučiti plavati. Strupi naj se držijo tam, kjer jih otroci ne morejo dobiti v roke. Ni težko postaviti kako pripravo na okna, da otročički ne telebnejo z okna. Starši prav lahko nautijo otroke, da igrati se okolo peči je smrtna n e varnost . Upajmo, da teh par suhih podatkov bo imelo za posledico, da se- starši prepričajo, da ne samo bolezni pretijo življenju njihovih otrok. IZ ZGODOVINE MODE 1NFLUENCA SE ZOPET RAZPASA PO SVETU Smo-li zopet na počet k u druge epidemije infuence.' Poročila iz tako razdaljenih krajev sa-eta. kot so Angleško, Mehika in Rusija o-značujejo — kakor sc zdi — ponovni val influence in pljučnice, kakršen je značilen pri bolezni, o kateri ne vemo še mnogo. Vesti iz Rudije pravijo, da bolnišnice v Moskvi in Leningradu ■iO tako polne, da so morale odkloniti Sprejem neštevilnjh paeijen-tov. Ruski zdravstveni komisar •rmatra sedanjo epidemijo za največjo po veliki epidemiji L 1891. Poročila iz drugih delov Evro-IV pravijo, da, dasi se je infuen-ca razpasala ^ vsa zimo zlasti na Angleškem, zdi se vendarle, da je val influence dosegel svoj višek začetkom leita. Iz Mehike ni natančnih poročil, ali vse kaže na izbruh influence v mestu Mexico in v glavnem mestu države Sonora. Država New York je bilo v tednu 7. marca 462 smrti radi pljuč-rsdrinfhiMc^^^Bfr je- več kot za časa enakega tedna tekom epidemije 1-. 1018. Dr. Harris. zdravstveni komisar mesta New York, pa trdi, d^ položaj ni vznemirjajoč in da se ne more govoriti o epidemiji. Dr. Dublin, statistic ar za Metropolitan Life Insurance Company, v svojem pregledu o influen-ci sirom Združenih držav, trdi: "Vse kaže. da bolezen se povsod razpaše. da pa ^ista razmeroma kratko traja in ni posebno nevarna za življenje". Podatki iste zavarovalne družbe pokazujejo, da največ smrti radi influence in pljučnice tekom januarja in februarja se je pripetilo v južnih in sosednih državah. Fašistovski oštirji v Solkanu I-z Gorice je prišel B: Happa-cher. predsednik ^in&ikarta hotelirjev in gostfiliričarSfev. v Sotkan in us-tanovil se je .gostilniški sindikat. kateremu prpdse*iuje g. Mozetič. V i ii: . . . . Ako mislite, da so sedanje moda ekMravagauice, s katerimi začudujete dame moške, povsem nove in da jih človeštvo prej ni poznalo, sc zelo motite. Celo naj-, novejša dečja frizura, kaJkor moda zelo kratkih kril so posnetki prastarih kultur. . . S temi bi-se-clami je otvoril predavanje o modi znani nemški egiptolog prof. Black man. Tekom predavanja o modi v sttarem Egiptu je črno na belem dokazal, da so obstojale sedanje modne in o v ot arije že v starem Egiptu. Plemenite dame v Teba h so nosile na primer za časa 18. dina.-.tije. pribl žno 1600 let pred -Krirttaksov&ai rojsjtvom, frizuro kratkih la«, in ki si je osvojila ves svet. Stare Egipčanke so uporaihljatle kosmetična sredstva kakor današnje dame. Poznale so šminke, obrvi so močile kakor moderna dama. Tudi brile so brvi. ako niso hotele rasti v pravi smeri. Materijal barvmih klknekov. j* kcteriim se ibarvajo dame. je brl v starem Egiptu enak materijahi. iz katerega izdeluje te predmete modema kosme* ika. V neki sit vari so stare Egipčanke celo nadkri-Ijcvale sedanje dame in sedanjo kozmetično umetmwt sploh. Namreč v uporabi drrgocemh zelišč m ne.navadnHi parfemov. Uporalilja-le so parfeme m 'zelišča, ki daleč nadkrilju-jejo proizvode najfinejših parfemskih trrd. V starih grobovih «o naš^i učenjaki nenavadne opojne in izbraine parfeme, ki so se ohranili do današnjega dne in ki nadkriljugejo vse tozadevne proizvode. v - / Evropske homatije, V>a Evrf>|>a trpi vec ali manj na ]K>sled'ieah vojne in njenega ma-terrjainoga in moralnega razdejanja. Zdaj se ]»ojavi kriza zdaj tu, zdaj tam, erikrat v mednarodnih odnoaa^th, drugič v notranji j>oL:tiki in v.>e so enako zamotane in brezupne. Sveftlo luč na težkoč^ mednarodne polit,ike je vrgel neu>peh marčevega izrednega zaseo navidezno Brazilijo radi tega napadali. — Ajko (bi se bili gospodje Oham-berlcin, Briand, Luther ini Seia-loia med sc'boj sporazumeli, bi že znu:0i pripraviti tudi Brazilijo, da bi opustila svoj odpor. Tako pa so •bili so veseli, d«L so prikrili prav" vzrok fija-ka in jim ni balo treba priznati, kako velika so mnprot-s"t v a med ujmi samimi. ŽenevMka kriza je rodila krizo ChamfbeHeina. iloi mu obetajo v anprhškcm parlamentu srdite napade radi neuspelega zasedanja Zveze narodov. Ni izključeno, da l o moral Cbamberlain kot zunanji minister odstopiti. Istočasno se bori za. svoj obstanek nemška manjšinska vlada. OJv» skrajni krili R(4ch*taga, — nacijonalei in kom mi isti, — sta si podali roke k skupnemu navalit na osovraženo demokratično in republikansko vlado in hočeta iz rabiti ženevski neusrpeh. o. ki pa bo vladina Pit "ova zmaga. Zanesljive večine nima in neprestano bo morala žonglirati, da si pribori od slučaja do (Slučaja potrebno število gla-m>v za razne zakone, ki jih hoč« iz v Orali i. V tem nezdravem ozračju ne bo mogla doligo živeti Ln parlamentarna kriza ibo izbruhnila nato še v osetrejši boJj komplicirani oblaki. Na Madžarskem se zbirajo nad vlado grofa Be tih len a temni oblaki. Njegov jpolačaj ^postaja v parlamentu nevzdržen, še bolj pa v mednarodni politični areni. — Vsak dan ozioija sc brani z obstrukeijo in tako potekajo zadnji dnevi sedanje zbor nice med neprestanimi burjami. V Grčiji se hoče diktator Pan-galos i>olas,tlti še zadnje instance, ki bi sra mogla ovirati v diktaturi. Prisilil je k odstopu predsednika republike admirala Kondu-riotisa in kandidira sedaj ssrni nato mesto. Bo tudi gotovo izvoljen. J a s tem grške krize Še davno ne bo konec. In Italija? Diktatura di*ši z e-nako železno pestjo kakor moskovski sovjeti vsak pojav odpora. A zato narašča odpor v inozemstvu in renome Mussolinija, kar se tiče etike in morale, ki jii nič boljši od Bethlenovega. Matteottijev pivK'es s|x*t cnki-a-t razgrinja pred vsem svetom strahotno gnilobo fašizma, ki mu je v dosego njegovih ciljev do mumije. Carter skrbno .»kriva svoj zaklad. Pi ■avi. da hoče mumijo nai-prej roentgemzirati. Ker je Tutanksmnova mumija ena izmed najboljše ohranjenih mumij voh če, prena maj nizkih pit»-sla vah v>ake protiverske manifestacije. NAGLA VOŽNJA Pri zadnjih dirkah v Čaliforniji je prevozil Dave Lewis v eni ur, 135 milj. r • - % ' ' cigan zaklal cigana Med št. Rii|>ertom in Št. Jau-irm na Dolenjskem se je že nekaj časa |K»t i k a-ia ciganska tolpa N »k n -lič% doma nekje iz okokice Samobo-ra. na Hrvatskem. Cigani so baran-tali b konji in obenem seveda izvrševali tudi Kvoj glavni poklic, namreč kratdli .kakor »srake. V«e, kar jim je iprwlo pod roko. je bilo dobro. Nobene at vurj niso zame taval i. Na praznik sv. Jožefa *e je zopet pojaril oddelek ciganov na Krme tja. Tam so v Papeževi gostilni med wlxy jbaranfiaL ij* se živahno prepirali. Gostilničar je p.i kmaLu izprevidel. postaja položaj mučen iti jih je zato previdno odslovil. Kmalu nato se je zaslišal ■unaj, kakih petdeset korakov od gostilne, krik eigantk. Ljudje so takoj prihiteli »ter opaizili na tleh cigana, ki so ga drugi oblival z vodo. Ker n dal od sebe nobenega g^a u, so naglo vpregli 'konje, zavili mntveca v rjuhe, položili na voz in >e odpeljali 7. največjo naglico v smeri proti Tržišču. Dogodek sam je videlo pravzaprav •le malo ljudi. Neki očividec je prijiovedoval. da je prišel morilec napadancu nasproti, potegnil izza škornja veliko bodalo in mu ga zasadil globoko v srce. Nikomur ni prišlo na mar, da bi o krvavem dogodita: t obvest.il orožji i ke v Št. Janežu. Ne vemo, ali so se bali ciganov, ali pa ^o bili monda celo mnenja. da je bilo to dejanje nekaz-nivo Saj je bil tu li Flajs. ki je na Svečinieo zaklal I^^uderoja, pred novomeško poroto oproščen. Tega pravdoreka namreč ljudstvo še danes ne razume. Ponovno se namreč sli^i v gostilni: — Te bom 'kar zaklal, sa j se ni i ne l»o nič zgodilo. Kaj bom oproščen, kakor je bil Flajs.' — Tudi eijran se je najhrže precej rovn-il iz Flajsmvjra zagovora in trdi da ga je Tui|ia-del umorjeni, on pa da m» je samo branil. 1'inor je bil izvršen kmalu po 12. uri. a orožniki s« izvedeli za dogodek šele zvečer. Ker je bila noč Knjigarna "Glas Naroda" MOLIT V KNIKI: Duša popolna ................... 1.— Marija Varhinja: v platno vezano...............80 v fino platno ................1-00 v usnje vezano ..............1.50 v fino usnje vezano............1.70 Saj ski glasovi: v platno vezano .............. 1.00 v fino platno vezano..........1.10 v usnje vezano .............. 1.50 v fino usnje vezano .......... 1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano .............. .80 v usnje vezano..............1.65 v fino usnje vezano ..........1.80 Sveta Ura z debelimi črkami: v platno vezano...............90 v fino platno vez..............1.50 v fino usnje vez.............. 1.60 Nebesa Naš Dom: v usnje vezano................1.50 v fino usnje vi^ano .......... 1.80 Kvišku srca, mala: v fino usnje vez...............1.20 Oče naš, slonokost bela .......... 1.20 Oče naš, slonokost rjava.......... 1.20 ANGLEŠKI MOLIT VE NTKI: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano............1.10 Key of Heaven: v usnje vezano.............................70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano____1.20 (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: v fino usuje vezano..........3.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano..........1.40 POUČNE KNJIGE: Angeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši...........10 Boj nalezljivim boleznim ...........75 Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in narisano.....35 , . .... , .. . .Domači vrt, trdo vez.............l.— *' - l"Hl Tniacem križaj«, fcTin0zdravnik ........... 1.25 pota, ..veda ui bilo do*i upanj* Domači zdraV1)ik ^ Knajjm ..... ^ upanja uu kak uspeh. Kljub temu }>a >o vent i ti orožniki takoj krenili za cigani. Iu res »e jiui je po-rečilo. da so /e tekom noči dotruali, da sta zapeljala dva ePfcrantfkd voza proti Sevnici, dva pa proti Št. Rupert n. Kaj sedaj početif Jlrzojav in telefon zaprl. Sicer pa to še ni o rož nikom breurplači*« na razpolago, kar je iz javnih varnostnih ohzi-rov silno obžalovati in »tudi velik škandal. Prebrisjwi orožniki [ta so Ki znali tudi v tej stLskd kaj kmalu 1K>magati. Drugi dan je bil sejem v Muknitfigu. tabur&V pri Št. llupertu. Ilajd rano v jutm Govedoreja .75 Gospodinjstvo .................. 1.— Jugoslavija. Mehk 1 zvezek ...... 1.50 2. zvezek 1—2 snopi« 1.80 Kubična računiea, — po meterski meri.........................75 Katekizem, vezan .................r>0 Kratka srbska gramatika .........30 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................ 1.00 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju........50 Ljubavna iu snubilna pisma.......50 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .78 Nemške - angleški tolmač ...... 1.20 Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 na vlak in y fc.Rupert. Ta^u "cJNank P0«**** ^vini .........................60 -zv.de«, da so odpeljali pr. jšnjr | Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. 5.00 popoldn,- v mrtvašnico cigana, ki ^^ Gobc« s Navodila za j. unurt na suiici. Oro/.nilu so m«! spoznavanje užitnih iu strupe- jadrno odpravili in združeni obkolili cigan-sko talioriiče. Toda čuječe cigansko oko jih je takoj opazilo. Morilec in ujegova fcrina -Mta bliskoma pobegnila čez polje v gozd pri Rakovniku, vrla Nentjanška orožnika Rupurk in njegov tovariš pa za njima. Cigan je bežal kot .zajec. Eden izmed o-rožuikov je že omagoval. a drug! mlajši ni odražal. Dirjal je neustrašeno za njim in je zavpil, še prede« mu je cigan izginil v go-edu: — Stoj, sicer untrelim! — Cigan «»e hoji Mouodaifca bos j kakor hudič križa, zato rad uboga. < hn je »Lsliaaj orožnik o ve besede. M je takoj vsedel in duignil rrike kvišku. On iu njegova boljša ci-g«irska polovica sta bila ikaj krnski ▼ rokah praviee. Morilca so odgnali v zapore, ostali cigani pn x> drugi dan nemoteno baranhali na sejmu, pili in prepevali. Zdravilna zelišča ................ .40 Zgodovina S. H. S., Melik 1. zvezek.....................45 2. zvezek 1. in 2. snopič.........70 RAZNE POVESTI IN ROMANI: Aškerčevi zbrani spisi: Akropolis in piramide____ Balade in romance trd. vez broš................. Četrti zbornik trd. v..... Peti zbornik, broš......... Primož Trubar trd. v..... Amerika in Amerikanci (Trunk) Andersonove pripovedke trda vez. Agitator (Kersnik) trdo vez. ...... Azazel trda vez .................. Andrej Hofer ................... Boccacio dekameron ............ Beneška vedeževalkl ............ Belgrajski biser ................ Beli rojaki, trdo vezano ...... Bisernice 2 knjigi .............'. Brez zarje trda vez.............. Brez zarje, broširana ............ Bele noči (Dostojevski) t. v....... Balkanska Turška vojska......... Balkanska vojska s .slikami........ Božja pot na Šmarno goro........ Božja pot na Bledn .............. finrska vojska ................... Bilke (Marija Kmetova) ......... .80 1.25 .80 1.— .90 1.— 5.00 .75 1.— L— .50 1.60 .35 .35 1.00 .80 .90 .80 .75 .80 .25 .20 .20 .40 .26 Ljudska knjižnica: 1. in 2. zvez. Znamenje štirih trdo vezana.................. 1.00 i. Darovana. Zgodovinka povest ....................... £0 3. zv. Jernae Zmagovac. — Med plazovi .......................50 4. zv. Malo življenje...........65 5. zv. Zadnja kmečka vojska ... .75 7. zv. Prihajač ............... .60 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 (sveta noč, zanimive pripovedke ... .80 'Strup iz Judeje...................75 Spomini jugoslov. dobrovoljca — 1914.—1918 ................1.— Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 S isto Šesto, povest iz Abrucev .« ... .36 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notburga .................. M Sredozimci, trd. vez................60 broš........................40 10. zv. Zvesti aia, • r Akbarja Velikega ............ 11. zb. Bdeča in bela vrtnica, po^&rt 12. zv. Korejska brata. Črtica iz miz j ono v v Koreji.............. 13. zv Boj in zmaga, povest....... 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. 15. zv. Angelj sužnji. Braziljska povest........................ 16. zv Zlatokopi Povest.......... .30 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo ............. ,30 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjev....................... .30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 .90 .30 .30 .25 10. zv. Kako sem ae jaz likal, 1 Shakespeareve dela: (Brenc«lj)................... 11. zv. Kako sem se jas likal, jMachbet, trdo vez..................90 (Brencelj) ....................601 Maehbe't, brošir;mia.................70 f. 12. zv. Iz dnevnika malegm pored- OtheMo ...........................70 Sen kresne noči.....................70 ruuel .......................... Tatic, Bevk, trd. Tez.............. .75 Tik za fronto .....................70 .60 neneža, trdo vezano .......•. 14. z v. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60 15. zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........601 16. zv. Ne v Ameriko. Po resnič-kih dogodkih .................60 Cankarjeva dela: Grešnik Lenard t. v............90 Hlapec Jernej ...............50 Podobe iz sanj t. v...............1.— broširano ...................75 Romantične duše trda vez.....90 Zbornik trd. v............... 1.20 Mimo življenja v...........1.— broširano ...................80 Ljubavna tragedija uzmiljenke. Vttiitljeafca Viljem me Plessa. je ustrelil« v FraokCtirtu ob ki| M., kirurga dr. Seitza. je postala pri obravnavi zgovorna. Izpovedala, je, da je imel* s kirurgom že od let® 1923 razmerje. Ker pa ee je njegova ljubezen v časa ohladita, ga je ho-loe stavite radi te-ITmoriti ga baje te«n^fi je bo- nih gob .................... 1.40 Nasveti za hišo in dom; trdo vezana 1.— broširano .....................75 Nemška slovnica ...............60 Nemščina brez učitelja — 1* del .30 2 del w« »30 Pravila za oliko................... Psihične motnje na alkohol*ki podlagi ......................... .78 Praktični računar..................75 Praktični sadjar trd. vez. ........ 3.00 Parni kotel; pouk za rabo pare .... 1.— Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk....... ...........36 Računar v kronski in dinarski veljavi ;....................... .75 Ročni slov.-nemški in nemško-slov. slovar .................... .60 Sadno vino ...................... .30 Srbska začetnica .................40 Slike iz iivalstva, trdo vezana.....90 Slovenska narodna mladina, obsega 452 str. ................ 1.50 Slovensko-nemški in nemško-sloven- ski slovar.................... J&C Spolna nevarnost .................25 Spretna kuharica; trdo vezana____1.45 broiirana .................. 1.20 Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezana ..................... 8.00 Umni čebelar ................... 1.— Umni kmetovalec ali sploinž poduk kako obdelovati in izboljšati po-ljt ..•....•••.•*•••.»......•• .30 Voščilna knjižica . 1............... .50 Veliki slovenski spisovnik raznih pi- aem, trdo vez« ■■*••*•*..«•«.• 1.80 Vinarstvo ...................... 2.00 Veliki Vaevede! .................. JO Cesar Jožef II................... Cvetke .......................... Cerkniško jezero in okolica, s slikami, trdo vezana............. Ciganova osveta ................. čas je zlato ....................... Cvetina Borograjska.............. Četrtek t. v..................... Dalmatinske povesti ............ Dekle Eliza ...................... Dolenec, izbrani spisi ............ Doli z orožjem................... Dve sliki — Njiva, Starka — (Mei- Dolga roka ...................... Devica Orleanska................. Duhovni boj .................... Dedek je pravil. Marinka in škra- teljčki ....................... Elizabeta ........................ Fabijola ali crkev v Katakombah .. Fran Baron Trenk ............... Filozofska zgodba ............... Fra Diavolo ..................... Gozdarjev sin .................. Gozdovnik (2 zvezka) ............ Godčevski katekizem ............. Gruda umira, trda vez........... Gusarji ....................... Hadži Murat, trda vez............ Hči papeža .................... Hedvika ........................ Helena (Kmetova) ....... ...... Humoreske, Groteske in Satire, vez. broširano .................... Is dobe punta in bojev............ Iz modernega sveta, trda vez..... Jutri (Strug) trd. v............... .30 .25 1.40 .35 30 .50 .90 .35 .60 .60 .60 .60 .60 .50 .50 .40 .35 .45 .39 ..60 .50 1.2u .25 1.20 .90 .80 1 — .3C .40 .80 .60 .60 1.40 .75 Milčinskijevi spisi: Drobiž ...........................60 Igračke, trda vez.................1.— j broš..........................80, Tolvaj Mataj, trd. v..............90; Mali lord, trdo vezan .............80 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti Trdo vezano ................ 1.00 Mimo življenja, broširana .........80 Mladih zanikernežov lastni životopis .75 Mrtvi Gostač .....................35 Materina žrtev .60 Musolino ..........................40 Mali Klatež ......................70 Mesija .......................... .30 Hirko Poštenjakovič...............30) Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) .................. 1.— Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25 Notarjev nos, humoreska..........35 Narod ki izmira...................,40 Naša vas, 1. del, 14 povesti........ .90 Naša Vas, II. del, 9 pov............90 Nova Erotika, trd. ves..............70 , Naša leta, ti da vez ...............80 Naša leta, broširano...............60 Na Indijskih otokih ..............60 Na Preriji .......................30 Nihilist ..........................40 i Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.60 Narodna biblioteka: Kranjska čebelica.................90 V gorskem zakotju...............35 Za kruhom .................... .35 Črtice iz življenja na kmetih...... .35 Babica .......................... 1.— Berač ...........................35 Elizabeta, angleška kraljica.......35 Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................35 Boj s prirodo, Treskova Urška.....35 SPISI KRIŠTOFA ft MID A: 1. z v. Poznava Boga .. 7. zv. Jagnje ........ .8. zv. Pirhi........... 13. zv. Sveti večer____ 14. zv. Povodenj...... 17. zv. Brata ........ .80 .30 .30 .30 .30 .30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: .85 .50 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih............ 10.00 Sosedov sin, broš..................40 5. zvezek; Sosedov sin — Sin kmet-skega cesarja — Med dvema stoloma trd. v. ................ 1.— 6. zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20 broširano ...................75 Karmen, trdo ves..................40 broširano .....................30 Kazaki, povest i« Ruskega........ .70 Kralj zlate reke in črna brata.....45 Križev pot, trdo vezan............1.— Krvna osveta .................... «.35 Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman .................. .40 Lisjak ova hči .....................30 Lai cifer ........................ 1.50 Lndovika Beozija ................ .25 Levstikovi zbrani spi«: 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonet je — Romance, balade in legende — Tolmač. ............ .70 2. zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljice in puaiee — Ježa ne Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač................. .70 4. zv. Kritike in znanstvene ras- ••■••••••••^••••^•••f« »70 5. zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ...........f. -..... .70 Zbrani spasi trd. vez...............90 Poezije trd. ves.................. .90 Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 it. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 St. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str....................... Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., brot. Št. 5. Fran MUčisai: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I.. 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš..........................25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utve, 111 str., broš................. 35 Št. 8. Akt št. 113 .................70 St. 9. Univ. prof. dr. France We- . ber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš..................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broš............35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin > Nadežda Nikolaj evna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš....................30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, narodnogospodarski spis, pošlo re-nil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.,.......... .45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.................30 Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš..... Št. 19. Gerhart Hauptmann: Po- Tri povesti (Flaubert), trd. vez. .. .76 Tri povesti grofa Tolstoja.........50 Tri novele, tr. v. .................90 broš..........................70 Turki pred Dunajem ...........60 Trenutki oddiha...................40 Veliki inkvizitor ................ 1.— Vera (Waldova) bro«..........35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore ^rdo vezano.................75 kroš..........................go Vojska na Balkanu, s slikama.....25 Volk spokornik in druge povesti za mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi ..... .30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez.......2._ Zmisel smrti ......................go Zadnji dnevi nesrečnega kralja .60 Zadnja pravda, trdo vezana.......7f» Zadna pravda ...................... »'Zmaj iz Bosne.....................70 Zlatarjevo zlato ..................... Za miljoni, ............gg Ženini naše Koprnele..............35 Zmote in konec gospodične Pavle .36 Zgodovinske anekdoti .............30 Zločin v Orsevalu 246 str.........1._ Zbirka slovenskih povesti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo..... .36 2. zv. Hudo brezdno................36 3. zv. Vesele povesti................36 4. zv. Povesti in slike ............ 36 5. z f. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ....................... Zbrani spisi sa mladino (Gangl): 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi .......................... 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti .......................... 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- sti ...... ................... 5. zv., trdo vezano. Vinski brat .... 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti 66 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .25 Emanuel, lovčev sin...............35 j topljeni zvon, dramatska bajka v pe- Spisje ...........................35 Beatin dnevnik ...................60 Grška Mytologija ................ 1.00 Svitoslav .......................35 Z ognjem in mečem ..............3.00 Nekaj iz ruske zgodovine .........35 Božja kazen .....................3b Napoleon 1.......................75 Zaroka v polnoči ....... _..........35 Emanuel, lovčen sin................35 Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. 416 Ogenj tr. v..................... 1.30 Pesmi v prozi, trdo ves. .......... .70 Prigodbe čebelice Maje trda ves... 1.00 Pabirki iz Roža (Albrecht) ...... .25 Pariški zlatar .....................36 Pingvinski otok tr. v............. .90 Pod svobodnim solncem 1. z v.....1.00 Plebanuš Joanes tr. vez. ..........L— Poti krivo jelko. Povest is časov Roko vn j a če v na Kranjskem......60 Poslednji Mehikanec ..............30 Pravljice H. Maj ar............... .30 Povest o sedmih obešenih .........70 Povesti, Berač s stopnji« pri sv. Reku .85 Po strani klobuk, trdo ves..........90 Pošigalec ....................... .26 Praprečanove zgodbe .............. .26 Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi Svetniki v gramofonu............. .25 Ptice selivke, trda ves............. .76 Pikovr. dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .................... .36 Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zveaeik .....................40 2. zvezek .....................40 Rabi ji, trda ves...................76 Robinzon .................i.......60 Revolucija na Portugalskem ........80 Rinsldo ^»iflinl ......... ...... .69 Slovenski šaljive« ................ AO Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70 Sunesld invalid................... M Skozi širno Indijo ................ JSO Sanjska knjiga Arabska ......... 160 Sanjska knjiga, nova velika ....... JO Sanjska knjiga, mala.............60 Špake, humoreske, Ma ves ____ 00 Strahote vojne ................... £0 .45 .25 .80 .80 .35 l tih dejanjih, poslovenil Anton Fun tek, 124 str., broš..........50 Št. 20. Jul. Zeyer: Gompačd in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš................. Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str, broš......................... Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 St. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš., ........................ Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja .. Št. 26. L. Andrejev: črne maske, poslov. Joeip Vidmar, 82 str. br. S t. 27. Fran Erjavec: Brezpoele-nost in problemi skrbstva sa brezposelne, 80 str., broš..........35 St. 29. Tarzan, sin opice...........90 Št. 31. Roka roko................25 Št. 32. Živeti .....................25 Št. 35. Gaj alustij Kriap: Vojna s Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 srtr., broS......................50 Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 atr.......................65 Št. 37. Domače iivali .............30 Št. 38. Tarzan in svet.............90 Št. 39. La Boheme................1 — Št. 46. Magola ...................40 Št. 47. Misterij duše.............. 1.— Št. 48.Tarzanove živali............ .90 Št. 49. Tarzanov sin...............90 Št. 50. Slika De Graje............1,20 Št. 51. Slov. balade in romance.....80 Št. 52. Sanin .................... 1.5( Št. 54. V metežu ................ Št. 55. Namišljeni bolnik...........60 Št. 56. To in onkraj 8otle.........30 Št. 57. Tarzanova mladost.........SO Spilmanove pripovedke: 2. zv: Mar on, krčanski deček iz Li- banona ........................25 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav- klikih gora .................. M 4. zv. Praški judek................ .25 zv. Tri Indijanske povesti...... . JOD 9 zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska poveet Is Japuptaga ...... JO Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami......1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 Sneguljčica; pravljica s slikami____1.00 Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00 Knjige za slikanje: Mladi Blikar .....................76 Slike iz pravljic ..................75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna s barvami in navodilom: Mlada greda ....................$1._ Mladi umetnik .................. 1.20 Otroški vrtec ................... L20 Za kratek čas ................... 1.20 Zaklad sa otroka.................1.20 IGRE .60 Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj Dolina solz. 3. enodejanke: Dve svetova. Dedšoina. Trpini........1.00 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih.................50 Eda, drama v štirih dejanjih....... 30 Hlapec Jernej, v 9 slikah...........60 Mati, Meško, tr) dejanja...........70 Marta, 8emenj v Richmondu 4 dejanja ..........................30 Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30 Sovražnik žensk, enodejanka........35 Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) voz. ............ .46 Revizor, 5 dejanj trda vez&na..... .76 Ujetnik carevine, veseloigra v 2 janjih ........................80 Veronika Deseniška, trda ves. :....1J(0 Za križ in svobodo, igrpkaz v 5 dejanjih ........................ JO Naročilom je priložiti denar, Bodisi f i gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, re* i komandirajte pismo- Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino presto. nUSUAB^" ;■"( SLOVENIC «2 Oaytlim«t iliv Www Yoctt ••V..^. • -rž: 't- - ... J ■■ I Bfi LA BOHEME Slik« iz življenja ciganov. (Nadaljevanj«.) XII Sprejem v ciganski krožek. Tivti trtrVr, (ko je bil plačal v kavarni iz svoje privatno blagajne rr^un ža večerjo, kii so jo bili zaužili cigani, je O aro his tako uredil, da ga je spremljal CoJiine. Odkar je prisostvoval sestankom štirib (prijateljev v kavarni, kjer jib je potegnil iz izagate. je že čutil privlačno simpatijo y.a tega Sokrata, čigar Platon je pozneje sam po-Ktal. Zalo si pa je izbral takoj v *a«Vtku, da ga vpelje v krožek. M« d po-tjo je Barbemuche povabil Colinea. da stopita v kavarno, ki jp bila £p odprta. CoJiine pa ni le odklonil ponudbe, temveč je Se •pospešil korake, ko sta šla mimo omenjene kavarne in skrbno potegnil na oči svoj biperfizični (klobuk. — Zaka j nočete it i v to kavarno! — je s tafctnn uljudnostjo rekel Barbemuche. — linami vzrok, — je od vrnil Oolime, — v tem lokalu je bla-gajničarka. ki se mnogo bavi z ek>atninii vedami, in ne mogel bi preprečiti, da se ne zarpletem ž njo v dolgo debato; temu se hočem izognili s tem, da ne grem nikdar po tpj ulici np opoiMnp ne olb drugih urah po«lne»vi. O. stvar je prav enostavna, — je naivno rekel Col-linp. — 7. Marcelom stanovala v tem delu. — Kljub temu bi vam rad ponudil čašo pnnča ali trenotek * vami poiebljfl. Poznate mogoče v okolici kraj, kamor bi mogli iti, ne da bi vas zadržale---matematične težave? — je ,pristavil Barbemuche, kii jp mislil, da je refcel nekaj strašno diihovitega. Colline je za trenotek pomislil. — Tu je lokaiček, kjer je moj položaj čistejži, — je odgovoril. In pokazal je na vinotoč. Harhemuohe sp jp nakremžil in vid« ti jp bilo, kot da sp obotavlja. — Jp do^ojen lokal? — je vprašal. Ko je CoUlne videl njegovo ledeno in rezervirano vedenje, nje-govo rrvtkobesedneHt, njegov diskreten «meb. rtičem 6ipe .na dteklenih vratih. Ko se ^e tako .zavaroval, je bil videti manj nemiren in si je dal prinesti bov-lo punča. Ker ga je gorka ipija-ča nekoliko razdražila. je postal Bar be much e bolj zgovoren; in ko je bil povedal nekaj podrobnosti o *ebi, si je upal ogovorit« upanje, fa je goj:4, da oficijebio vstopi v crganstko družbo. Prosil je CoJ-ftnea, naj ga podpira, da izpelje «voj Častihlepen nsčrt. ToHinp mu je odgovoril, da md je za svojo osebo 'popolnoma na razpolago, da mu pa določeno ne more aič zagotoviti. — Obljubim vam svoj glas. — je rek*l, — a si 9« morem lastiti pravice, razpolagati z gWvi svojih tovariiev. — Toda, — j« dejal Barbemuche — « katerega raoaloga bi me ne •prejeli v evojo eredoT Colline je položil na mizo ko-saree, ki ga je hoted neeti k ustom ill je « reaotm gUnom izprogovorri približno takole drtuiemu Carol n eu: ♦ — Lepe umetnosti gojite? — je vprašal folline. — Skromno delujem na teh plemenit h poljih inteligence, — je odgovoril Oarolus, ki je mislil, da mora pokazati barvo svojega slo-pa. Colline. ki so mu ugajale te besede, se je »prjklonil. — Poznate glail za časit, da me "sprejmejo v svojo intimno družbo? — Bojim se. . . je dejal Colline. — Kaj ste rekK ? — je začudeno vpraša* Carol;«. — Oprostite, to je' okrasek! —-In Collime je povzel: — Povejte mi, dragi gospod, katera je ona brazda na plemenitih poljih inteligence, ki jo najrajši orjete? — Vehki filozofi in defibri klasični pisatelj «0 moji vzori; hranim se s item, da jih Študiram. Te-Iemah mi je prvi vdihnil >rtral-»t kn me razjede. — Oprostite gospod, — ga je prekinil Colline, ko je videl, da je že pobna tira. — kmailu bo jutri zjutraj in bojim se, da vznemirim osebo, lei mi je draga; sicer pa, — je mrmral sam zase. — sem ji ofcljdbil, da se vrnem. . . danes je nje« dan. — Zares, pom o je, — je rekel Ca rok«, — pojdi v a. — Stanujete daleč? — je vprašal Colime. — R*»e Royale Saint Honore. št. 10... Ooifcae je imel nekoč priliko it>i v to hižo iu se je spomnil, da je to kramo podtopje. — Govoril bom o vas s temi gospodi. — je rekel Caroktsu pri slo'vesii, — m bodite prepričani, da bom uporabil ve? «woj vjArv. da vam jih naklonim. Oh, dovoli- POMLAJENA IGRALKA r : -"••X" i •:'■ »:.v išgs T' . £ '""f T'ri'''TBlf ' ' • ,U«OI«»«« t UmiHWOQB. K..Y.' Angleška igralka Diana Manners igra vlogo Madone v igri Miracle'*. Ker se ji je zdelo, da se je že nekoliko postarala, je šla k čikaskemu SpeoijalLstu dr. H. J. Khiresonu (»srednji na ^liki) terse dala potom opracije pomladi* i. Slika na levi nam jo kaže pred opcraeijo,-slika na dos-_po operate i j i. Ker pa ni hotela zdravniku plačati tisoč dolarjev, je vložil proti nji (tožbo. Govorite! — je rekel Caro-' PRE ROKOVANJE MISIJONARJA NEEFA Ins. — Bodite ljubeznivi in galant-' ni z (gospodičnami Mirni. -M«seJtte j Ln Kemijo ,- te dame imajo veHko !Q nQVi svetayjd Vojni> w bQ ^^ oblast nad mo,«mi .prijatelji in če( ^ dne g 192g j:h boste znaili spraviti pod vpliv _ njihovih ljubic, d>Os(te lažje doseg-ii, kar hočete od Marcela. RakIoI-fa in Sehatwiaixla. — Bom poskusil, — je reke! Ca rolu^. j Misijonar Pavel Neef v »Sitetti- lui je lani 1. decembra sestavil in 'napisal prerokovanje o novi Vsve- I tovni vojni in ga je letos 11. mar- ! ea razglasi v Zhemniteu pred dva tisoč vernimi poslušalci. Nato ie sredo ciganskega talansstra: lula . , .. , ... . , 011-a ta napoved S rugega, o-skimi državami stopajo v palsied- godlba med Avstrijo m Jugosla-11 ji drtbi v novo stanje. Povsod se vijo, opozorimo Dunaj, da jr Ire-(•paža živahno gibanje, vršijo sr i>a napraviti red na Koroškem, diplomat-ski eeHtamflci in konferen- da je treba tamkaj zadostiti živec ter pogajanja, za esklep novih Ijeivilrim j>otrebani sk>vewke mani l>r*g°db. Gotovo je. da s<» povoj- šine iji ji dati nnožnost narodne na doba v tem pogledu razlikuje eksistence. Bre« tega tndi arbi-0:1 poprejšnjih Časov, osobito pa traiiia i>og<*tba, kakor je simpa-velja to tza zadnja leta, odkar se tična, ne bo mogla doseči leUla „„ 973 i-aje v eviopskt terminologiji kot PRORAČUN ZVEZE NARODOV Budimpoštanski listi poročajo o ___ . . . 1 J me za tem, da mu pnpr zrnnnivein in za budimpeštaiiMke - 1 1 i(!o zmage po svojih močeh razmere značilnem dvoboju med I^raz te "a bratislavsakim (posestnikom Szeke-reso 111 in peatamskim stavbenikom ^Iclo-rvi 1čes inž. Fischer jem. Fiseher, majhen 7 Av-'triio in slaboten možiček, je -■ede'1 nekega večera s svojim prijateljem v ikavarni.^Za drugo mi/.o je sedela moSka družba, .s katero se je Fischer seznanil potom svojega prijatelja. Drugi dan je srečal inženir Fischer v nekem hotelu go-spoida, ki ga je nagovoril: — Ali me Jie poznate, g. inženir? Fischer je spoznal v njem I^ze-j; s -katerim ise je bil 'prej stremljenja je razso- ja dela. .so priprave, da se sklene ulična arbitražna pogodba med A v-trijo 111 Jugoslavijo. /a smo naleteli včeraj v kavarni. — Je že poslifld po denar, ki nam ga je včeraj posadil? — je vprašal Marcel. — Oh, — je dejala gospodično Mirni, — tega bi si ne bila mislila xl njega ima tako pošten obraz. — Ne gre to, — je odvrnil Colline, — ta mladi mož hoče po ytaiti naš. hoče -se udeležiti naše družbe in biti seveda deležen nje-.rh dobrot. Trije cigani so dvignili glave in se spogledali. — Razgovor je sedaj načet, — je zaključil Colline. — Kakšno je družabno Stališče vojega varovanca? — je vprašal Rudolf. — NTi moj varovanec. — je odvrnil Colline, — ko sem se poslovil snoči od vas, .ste me pro-ili. naj 11111 sledim; on pa me je povabil. da ga spi*e1ni.m, to je bilo xvpolnoma dobro; okrajšal mi je del noči s svojo pozornostjo in finimi likerji, a sem 'kljufb temu )bvaroval svojo neodvisnost. — Zelo dobro — je rekel Sehf.iu-lard. — RkiieLraj nam nrtkaj gla\mih o<>tez njegovega značaja! — je dejal Marcel. — Veličina duha stroga nrav-nost, se boji iti v vinotoč, ima li-cej^ki izpit, host'ija čistosti, gra kotitra-bas. narava, ki menja včasih pet frankov. — Prav dobro, — je rekel zopet Schaunard. — Kaj upa? —- Sem vam že rekel, njegovo ča^tihilepje ne pozna nice j; stremi za tem, da bi nas tikal. zboljšanja razmerja meti dotični-111a državama, je. kakor bi se »no. glo reči s polno pravico, inwtm-meiiit. miru, sredstvo proti vojni vojni nevcirno^tL Arbitražni i pogodbi ni tniba. da »hi reševala v.h časovnih podatkih Janezove- jSnji dan seznanil v kvarni. Me- llfcrnt; v^sa .na^protstva med drža- kot šesta pozavna v Razodetju e-vangelista Janeza, bo izbruhnila v letu 1926. (Številke tega kita i- la je ito žena njegovega prijatelja — Noč ne de, rad bi jo dobil, lou je odgovoril Szekeres. Komaj! te nesramne! iiO trLiko krepkejša vez med dvn- majo preroškii pomen ter z ne-1!^ izpregovoril dvomilo gotovostjo naznačujejo u-|besod*» leža] lia tleh ro. dan, teden in mesec izbruh i1 b"1 <1"ol?r in širok. Inženir mu je vojne. Pomenijo namreč: 1. uro.|'ial P<^teno zaušnico. 9. dan, 2. teden in 6. mesec leta1 1'osledica je bila seveda ta. ds 1926. Po tem ju, ki je po-in,u * Pas1al oldofutajii ^kundan-polnoma zanesljivo, bo nova svc-;te- Fischer si je izgovoril nekaj to\*na vojna izbruhnila prvo uro časa> S(! sabljati. Bil je 9 .junija 1926. __! l^vieen in sabfje sploh nikoli ni Kuj še nadalje razodeva mLsi-'ime] v rokah- ^ jonar, nas ne .zanima. Za paniko 15il l,vobo3- ^erc«. so odnesli z ie že to dovolj, kar smio citirali.! rn7S( kanJm obriLZMn" Preden pa se te-le mesece pripra-1 S Mn ),a afera lli končana. virno. da 9. junija ponoči dočaka-«S7<'keres nar^i'1 mo klanje med Evropo in Azr jo, i tel>,n' naj F'^^rja govejo. - pojavilo in moglo pojaviti spornih Kolumbi zadev. Avstrijska povojna vnanja po. 'itika ni taka, da bi se bilo mogoče pritoževati nad njo: v tem pogledu se Avstrija bis-tveno razlikuje od svoje \-zhodne sosede ^ i Madžarske. Pametna je. preudarna ter mirna. Vidi se dobro, de 1 e je republika Avstrija od razpada monarhije Avstrije vendar le nekaj naučila, cefcqr se o Madžarski ne da reči. Če bi ne bilo na>rh rojakov v Koroški, bi mo. gli reči, da ga nimamo očitka na žev po 24.477 zlatih franke v. Vsa- ka država je dolžna za te stroškr plačati sorazmeren < 1« •1. in «icor plačajo: Anglija........ior, deležev Fraaicija........ 79 deležev Italija in Japonska no (>0 -dcležev Indija.......... "»G deležev Kanada ........ 35 ...... 2fi deležev Avstrija........ •J 7 deležev llolandija........ 23 deleže v Romunija........ .>•> deležev •Jugoslavija...... 20 deležev Belgija in Švedsk.i . . IS deležev Švica.......... 17 dehv.ev 1 r.sk.i.......... Ifi deležev Južna Afrika...... 15 deležev Oh i le.......... 14 deležev Danska ........ 12 deležev • Kuba. Norveška in Pe- 1 ru po.......... 9 deležev Maidjarska........ 8 deležev Grška in LiUcseniburg i deležev Kolumbija in Poi*tu- gal^ka i>o........ G deležcA Bolgjirijia. Mexico in Vonezsue^a .po...... 5 deležev Bolivija in Litavska po 4 deleže Letonska in Estonska 3 deleže Vseh o^ ta lik manji-ih držav pa ]x>...... 1 delež IrJiko premislimo, da smo se doslej ;Nrka-Vlni P°Zn°je stal .inžm,r avstrijski nnsdov, o priključitve- že mnogokrat smejalii preroštvom rttarih žensk in ra-zodertjem histeričnih profetov. Toda to. kar oz-na-' u ~' sabljo v levici pred novim pro-Janom Hi i košem. Tudi i 1 ivn.ikom j«* nem gibanja severla pri tem ne govorimo. Ali ibaš ta točka, koro- premagal U Takoj nato jej?fc. problem^ ^ ^^ fc. mo nja misijonar Neef. ni ^nešna ko-!akocil k njomu tretjl P^'okater. in bo & 7 • moti]a so<^. -111 L- T? /-vve-t-i a 1. ° je. Prstopanje koroških oblasti lobocija. marveč tragična I**ll>o^°™k R^nav _ nor,t. ki ravno "v imenu Jezusa 1,1 «>Pet F**h(n' na,kleftl1 i napram našim rojakom kaže da Kristusa" zasluži globoko pomi- ^^ P^tnnika. Nastopil je ce- ^ „0 v Ce, . fld ^ 1.»vanje iTnt'1 provokater, neki Bela Babar- .zeav. Fiselierju je začela ta ko-; medija .presinlarti in »zato je pre 1 i četrtim dvoibojem izjavil, da se ni , vredno 'pretepati zaradi Szekere-sove nesramnosti. Toda izgovor Angleški komik Joe Coyne. — To se pravi, da nas hoče izrabljata, _ je odvrnil Marcel. — lwn«tniku ni'do nagrade v sluča- Hoče, da bi ga videli ljudje v na- ju ^ zma?a> Pa ima kako si družbi. drugo za bregom. Odbor si beli — S kako umetnostjo se bavi? Angleški .komik Joe Coyne, ljubljenec londonske gledališke mu ui pomagal. Moral se je boriti publike, se je prijavil, da bo ni Premagal je tudi tega prodvnika. prihodnji veliki dir'ki jaha1! «vo-l Pozneje sa je izkazalo, da so bi- jega konja. vŠportmi forum je ra- li v.si tnije profesijnoialni sablja- di tega v veliki zadregi,'ker ne či, ki jih je bil Szekeres najel, da more nobenemu lastniku konja ubijejo neukrotljivega inženirja, za braniti soudeležbe pri dirki. — Zdaj se jam smeji vse mesto. »Splošno pa mislijo, da slavnemu - je vprašal Rudolf. Proti sovjetski diktaturi. Dopisnik ' I>a ily Telegra pha * glavo, kako bi pregovoril komi- javlja .^z Rige, .kakor 'zatrjuje, iz ka, da si izlbije iz glave ta načrt, zelo verodostojnega vira, da je po- __ j^j reSf _je pristavil Mar-i pa vse 116 pomaga. I^ondon pal^lala skupina vpli^h članov o- ecl,_kaj dela? ! 7 napetostjo čaka, kaj bo hu- j pozicije v komunistični strank) — S katero umetnostjo? Kaj mori-(t- -f^rki zbijal. I>a bo p.'i | postibno delegacijo v tujino, da 'slavni komik mo tedaj, da sedaj. POZOR KROJAČI IX ŠIVLJE V AMERIKI! International Cutting Akademy. London. Pariz. Ljubljana. KORESrOXDEN'CXI TRZAJI V SLO-SLOVEX3KEM JEZIKU ZA AMERIKO Vsak krojač ali šivilja se more s tefn tečajem potom poŠte naučiti najmodernejši amerikanskl. angleški a.'i francoski kroj po preizkušenem sistemu po merah In modelih, s slovenski podukom in s slovenskim: knjipami. Modni rur-nali s priloženim slovenskim podukom. Informacije In vpise International Cutting Akademv, I»ndon, I'arlz. Ljubljana- Od ministrstva za trg: in obrt. kons. Krojne Sole F. Potočnik diplom, v Angliji izprašan profesor kroja Ljubljana. Stari trg. 19. — i. ' —A d v* L ALI VESTE — da zbofnuje v Opatiji j u gosi o van--ko-itr.lijansika komisija, koje namen je urediti ribolov v Jadranskem morju ? Ali veste, da vsebujejo navadne cigarete navaden tobak f ITelmar turške e gare.te ^o iz čistega , da je pisal eno teh Spini. 1' >a\a jr zakrinkane, a p-ino je gotovo p sal Spini sam, — si J< nudila. — O čem hoče pač pisati kot o oni zadevi? Seveda iz o- • \'4i ! Ce bi 1« hoirl storiti i vzel iiz mojih i-a-lufii breme siimnje, nakar mi ne bo treba bati se pogleuati Marcela. '»veda, ona mi Izogiba ter je ne morem vjeti . . . V I t« m trenutku je /admala glas lris, ki je dajala dojilji na-o.liia. kam naj gre z otrokom na izprehod. Sigrid je vrgla krog ■«'!.«• liiter pogled ter izginila nato za japonsrko zaveso. Viata so m» odprla in % stopila je lris, ki je z enim samim poglc-'m |«f!<*cla celo sobo. Na-to je sedla na e»tol. ni milila v estšo čaj in • 1« i.ikrait je padel njen pogled na obe pismi. Povsem naravno je odprla naj prvo pismo svojega moža in njen « 1»i. j je prešinil sreče« smehljaj, ki je vzbudil v poslušalki za zave-o Ma/uo IjuboKuimnost, 'zavist, zmožno vsaikega podlega dejanja. Z velik m ogorčenjem je videla Sigrid iz svojega skrivališča, kako je 111-> p< ijtsbila pismo ter pa pritisnila na esvoje lice.* Sigrid je izgu-ihL Vsako obla .t nad ^'l>oj. Kljub temu pa se je zadržala ter ostala kj«*r je bila. I*o je zapečatilo Ivojo usodo, bednica, — je zastokala in lris i»i jo morala gotovo slikati, če ibi ne bila preveč zatopljena v vsebino p Uma. Sklonjena iuul drugo pismo je Ir« nekoliko zmajada z glavo. Pridela je eitafi ter eiitala V sodnik, k' »»a hčerko. — Raz- ■ ve-e'j.iva novica! Stavim glavo, ui^uw««d * jwuw««a «l v. Svetovani bok-arski šampjen Jack Dempsey ima a- Los Angeles Barbara ILotel Vsako jutro pozove na trato pred hotel vse strežaj-ke in natakarice iter jih emi uro vežba. Jeziki m> jim .namaza lii £ medom. Vsi ti zagotavljajo, da jih tzelo veseli, dfc te vidijo, da te morejo pozdraviti — amo fraze? Tako se izgovarja marsikatera žena* — Torej? — me je vprawal danes zjutraael?'pi sodnika? — N^e. nef ' —i Ne? Zakaj pa ne? — Zato, ker hočem biti mož, ne pa priprega! J1!'!' rtretanje parmkov . Shipping Nevrs la svojega moža. Kdo je bii v;nš oče in zakaj vas je adaptiral grof Vrbski, — rto ni najbrž nobene, skrivnosit za vašo družino. Vprašajte njo, ki zna. velikodušno no.-iti sramoto, da se imenuje vaša sestra. Gkivek. ki ve. P. S. — Vaš mož. madama, ne more metati nikakih ka-menov na vas. Priče svojega zločina ima skrite v svojem gradu, osvetl jene od rdeče luči. Vprašajte ga in prebledel -bo. Sigrid bi lahko na painot navedla vsebino ]>lma, kajti takoj je i pozma'la, kdo je p sal to pismo. Toga pa seveda ni hotela povedati I riš. — No? — je vprašala lris po ikrstkem odmoru. Mateo Como: Pr.elepa ženska. avja. da bi tako krasnega obraKa ne mo- — To je storil zame, — je vzkliknila ter si pritisnila robec na . ta. To je storil zan.e, storil zame'in zadel jo je smntno, — da smrt- naslikati vsi vi karji pretek- . . . Videla sem . . Nve več ^ ne bo srečno smehljala, nikdar ^ sedanjosti in bodočnosti. - • Notar, pnijatelj sodnikove rortbi- nja v vseh romanih, dramah in komedijah. LjiVbosumnost ponižuje človeka. Muke ljubosumnega moža so vsemu svetu v posmeh in zabavo. Ne sme.lo bi tako biti. — Ljudje, ki radi govore o časrti in piston ju. bi ne smeli laziti za tujo ženo. In vendar je tako! Deset božjih •"s grid se je zdelo, da jo vijejo krči. Opotekla se je In bele pc- mi J0 nx.mkgnil, da se mi nn-n, s., ji .stopile na ustnici. Kljub temu pa se je opomogla in z raz- dl '1,?odna ,Pril,ka- ^godrra Pn,1\ prtima rokama, kot slepec, se je opotekla proti vratom, vodečim na *a? Im<™tno! K<>hko dat(l? zapovedi govori o žem spložaio. ur v 11 t. i- izginila za grmičevjem ,De>et tsoč lir. Ah, kaj dota! Prijpa o žcui, ki. je umetniško delo Ko sc je par ur po me je vrnila, je šla ponosno in visoko vzrav- taki krasortiei > dcrta in tm> ^-raftnega. Torej ? ( moški ne more upirati. Ti. kot mož «li*njena kot kedaj |K>j»rej. Ze sem hotol ipristatd in obljubiti ki inm* vedno pri rokah to lepo- pil Kje je kneginja .* — j»» vprašala dužabn.ka. ki je ravno sto-^n0tarju' da jo zaxm^hl,n- ^ , to. ti. ki si po.božjih postavah nicn i/, obednice. pravočasno premiwHl. Ne. ne. t zakoniti gospod, ne čutiš več nje- - Kneginja je imela V.abo noč terse nahaja, v svojih sobah, Prelepa je! Krasotice no- ne priv^noshi. Privlačnost < d vrnil služabnik. t1^1" ženo! Prelepa žeoMka pri- zakonu ohladi, navdušenje i vlači nase epa zeoHKa pri poglwle in razvnema nogi moz- Sigrid je prikimala ter odšla naprej. 4 1" - i *, . . - • ... .... , 1'iouirii ) oi v.-u nwiusa Ali s^m ze zamudila ea.s— >i je mi_slila Sigrid na tihem. — 0 , - , . , . j i - , , , . , . . .T . Prelepa ženska je zlo. M lieiiakmja, da semi >e e .tevaf, ihi jo je pomirila. . . , , , , „. .... . , , ... , , . . j n-dlci 'bogat gospod zahteval loei- Medtem je dosjiela nadaljna brzojavka Marcela, katero je . i * i i . * • - j i .... itev zakona za/to. ker je njegova Ii.s molče izročila svoji svakinji, lirszojavka se je glasila.- . , XT A w- , . , , . . " I ženo, iprHfipa. Neumnoat — Konecno jt«n»ga pogleda. Ko s«» se dvignili, je rekel profesor, stoječ pred lrls: - Ali ib<«mo napriiN-iU dane> »kratko promenado? i >goee j»ozneje, — je od v rtv'J a mehanično. ^ Nato -se je. mali krog raznel. lil! je zrlo vioe dj ji m opoldanska soparica je ležala na pokra-in. Skozi tihi grad pa ve je plazila počasi siva postava, — Sigrid \ rbska. se v dušenje hn ljubezen se kmalu poleže. Njeni po- P OZDRAVI. Prodno od*]X>tujem s par.nikom "Paris" v ^tari kr«j, še enkrat pozdravljam "prijatelje in znance v Delagua. žine Prhnoš. Pavlove in Marv Posega, John Tomšiča in Joe Kmilca. V Ikwicarbo pa družino Fratnk Stevarja; v Mor-Ive ]>a ilnižino John Tomšiča. Posebno jzdravljam vakinjo Karo-lino Barbie, bivajočo v Si rabane, Pa. ter njv-no družino bn kličem vsem z Rogom, ter želim vsem o-bi'o sreče. •■•-'• Tvrdko Frank .Sakser State Bank pa vs^tn rojaktum Siajtopleje priporočam. :' .k*hn 'Linlvik z dtužino. Pred no odipot ujem s pam '.kom "Paris" v kitaro domovino, še enkrat pozdravljam vse prijatelje in znance v We^t Frankfort, po^b-no one, ki so me spremili na .postajo. Zahvalim «e »tudri Antonu in Heleni Kočevar. Frank Kočevar-ju, Mai-ko Brnčiču. Frank Tomiin-šeku in njegovi ženi, Valentin Kacinu. ženi in hčerki in n VinJ'vO Gr-giču. Pos(>bno pozdravljam še se str in svaka Tony Koeevarja in j vsem klličem na veselo svidenje! Tvrdk-u Frank Sakser State Bank pa se zahvaljujem .za pošteno postrežbo ter tvrdjko vsem. ki nameravajo potovaiti. toplo priporočam. Jrshn Škerbec, Pod gora 12. ip. Stari trg .pri Rakeku.. 14. aprila: Aquitan a. Cherbourg: George Waahington. Cherbuor*, Bremen. 15. apri'a: t>e Grasse, Havre; Yorck, Bremen; DeutchlanJ. Cherbourg. Hamburg. 17. aprila: Olympic, Cherbourg; Andanla, Hamburg, New Amsterdam, Rotterdam. 20. apri a: ; . * " Columbus, Cherl>,->urg. Bremen: Reliance. Cherbourg, Hamburg. 21. aprila: Bereugarla, Cherbourg; I^a Savole. Havre; Tres. Hard ng, Bremen. 22. aprila:. Bremen. Bremen; Cleveland. Cherbourg, Hamburg. 24. aprila: Majestic. Cherl»ourg; France, liar-re. 28. aprila: Muuretunln. Cherbourg; America. Bremen, Republic. Bremen. 23. aprila: Bi-rli n. Bremen; Hamburg. Cherbourg. Hamburg. 30. aprila: r.evilathan, Cherbourg; Homeric, Cherbourg. 1. maja: I'aris, Havre. 5. maja: Aquitania, Cherbourg; Pres. Harding. Cherljtiurg, Bremen; urea, Hamburg. 6. maja: Weatphalia, Hamburg; Muenchen, Bremen. 8. maja: Olympic. Cherbourg. 12. maja: Berengaria, Cherbourg: De Gra*!»e, Havre: George Washington. Cherbourg, Bremen. 13. maja: Albert Ballln, Cherbourg. Hamburg. 15. maja: Majestic. Cherbourg: France, Havre; Sierra Ventana. Bremen. t 18. maja: Columbus, Cherbourg, Bremen; Reliance, Cherbourg. Hamburg. 19. maja: Mauretania, Cherl>ourg: Pres. Roosevelt-, Cherbourg. Bremen. 20. maja: Thuringia, Hamburg. 22. maja: PARIS. HAVRE; SKUPNI IZI.KT. 25 maja: Leviathan. Cherbourg. "x 26. majai. Leviathan, Cherbourg. ^ 26. maja: Aquitania, Cherbourg; America, Cherbourg, Bremen. 27. maja: Stuttgart. C"h»rl>onr«;. Bremen; Deutschland, Cheibourg. Hamburg. 29. maja: Olympic, Cherltourg. 22. Junija: Martha Washington, trst-, skupni izlet. e. julija: PRESIDENTE WILSON, TRST; • DRUOl SKUPNI IZLET. »Putujte pod ameriiko zastavo" p. Znižana cena tja in nazaj do LJUBLJANE 1 samo $198.00 in več preko Cherbourga "\7ESELITE se varnosti in u-» dobnosti na parnikih, katere lastujc in upravlja vlada Združenih držav. Posluiite se posebnih izletov, neprekosljivih u-dobnosti na kateremkoli parniku brodovlja United States Lines— parniki. ki plujejo pod ameriško zastavo. Odločite se sedaj, da se pridružite izletu v Jugoslavijo na 8.S. GEORGE WASHINGTON preko Bremena ki odpluje iz New Yorka * 12. maja Izlet bo osebno vodil Mr. J. Turek, upravitelj čehoslovaške-ga departmenta, ali pa izleta na s.s. PRESIDENT HARDING kateri odpluje iz New Yorka 2. Junija Ta izlet vodi Mr. U. J. Lazovich. Za vse podrobnosti glede od-plutja United States brodovja. S. S. Leviathan, S. S. George Washington, S. S. America. S. S. Republic, S. S. Pres. Harding. S. S. Pres. Roosevelt—vprašajte da nes svojega lokalnega agenta ali pišite na plamen v srcu »svojega bližnjega, gledi «te ne razvnemajo, njena le- poda trre neopaženo mirno tebe. Tisti pa. ki jo opazujejo odda-loč. ki ponhišajo njen simpatični plas, ki lahko samo ohčiwltijejo njena jrola ramena in s pahljačo krita prta. drhte po vsem telesu Opoldansko menilo ?e ni lotilo nje, kajti njene oč- so blestele v rudnem oguj«« »n njena lica «o biia Wetla. Ko je «t«vla pred vratni^ v katrih je stanovala lris, se je celo wstrmla, kot mrzlična. Potrkal* ler sJopda. brez olajšanja v sobo, .ki bil pravi zavičaj I ris. ^ Slebila pismo, anonimno, — je pričela obotavlja* j < — Marcel pravi ia oče je rekel tudi, da s«o anotiiinna pisma zna-menje zarrženosti in urno ntrix«ti. — Xe morem eovoriti o tem, — je rekla lris z naporom. _ Či- :ala bos pi^mo. — Tof — Sigrid je posegla po listu, katerega je drsala lris v roki. — O ne, — je rekla lris ter umaknila roko. — To je par vrst od Macela, katerih ne daan rz rot . . . FLsem kot ne\*sta nimam in tu jc edirto pismo, ki mto ta dobila od Marcela.> U žepa bvoje obleke je pri tem potegnila nadaljoo pismo ter gn izročHa Sigrid. Slednje, ga jc hitro rasggmiht ter pričela hlastno * - * - .1 }[*d*™a> Čas je, da «e vam pojasni dnužkasake ra?.me Ati ntipBF3!! Ve udqpelja Kpra-rtčpna do teemi VpbsSrifc? kakor dia sem požrl kamen. — In to je gola resnica. Pretirano lepa ženska je za moškega največ i a i skušnjava. Na izprehod»i. v gledališču, v tram\T,iu, pm-?xoa, toda ta ponos je črv. ki »ti .ne da spati. Vse in vsakn-imaš nc. »sumu. Sorodniki, prijatelji in znanci, w>i se -ti zde sumljivi. Mračne misli ti roje po glavi, noč in dan te tarejo skrbi, nervozen si in vedno se ti iadi. da te ča a. X« jeme. žena iprelopa. Neumnoat — po-^-.in hrepene po njeni ljubezmi. Tiste oči; ki "teibi ničesar ne povedo, netijo požare na desno in levo. In prijatelji, iki so ta zelo udani iu zvesti, ji začno dvoriti. Žeravk.-je po naravi sl^ba, zelo slaba, vsaka, saj ni pravila brez izj Slabe ko celo -ti^te. ki se nam zde energične in samozavestne. Posebno ženske, ki so umetmišiko delo. ra le podležejo ljubezni. Prelepa žena Lzpodkopava moževo avtoriteto. Ona je kraljica, ti pa nHsi ikralj. Doma, kadar sta sama, je nežna, skromna, postrežtji- V javnih lokalih pa---. Ne, v takdi slučajih ni več tvoja Vvljta polovica. Lepa je, in tisti, ki j,i dvorijo, ji dopovedujejo to tia vse mogoče načine. In to neprestano zažignnje kadila jo omami tako, da postane ponosna, domišljava. Ti, dragi mož, pa ostaneš pri tem umetniškem delu žene, podoben natakarju, slugi. Vsi prijatelji Ln znanci rte smatrajo za natakarjev. Nirhče te ne pogleda, ni-kf lniur se ne smoli«. Vsi pokloni, vsi smehljaji, vsa vabila — da, vabila nar-flovljema nate, za njimi pa tiči irikrena želja, da se odzove ona,. — Pripelji tiudn gospo! — Pričakujemo tudi gospo! — Saj nacs gortmo počasti tud vaša gospa! * Oo?pa, gospa! Vsak *bi rad po- ka nekaj groznega. Neprestano sejadravil gospo,- Tebe pa niti pes ne prijemi ješ sza čelo in'tipi ješ. če so j povoha. Ti #»i nesrečen vodnik ti pognali že rožioki. In tako. dragi prijatelj, postaneš hočeš nočeš ljubousonen. Ljubosumno^ jc pa strašna bolezen. Ljubo«umno«it je črv, ki požira vse, kar mu pride pod zobe: mozeg, srce in patmet. In nihče »te ne pomi^uje. Ne, na-sppotne.* ves svet se ti smeje, — »meje za hrlbtom in v obraz. Lju-bonrtmen mož, je nmeaen.: Ljnfbo i^rka temske, ki je umrla na morišeu, ker je umori- sumen^mož je predmat jsasmehova- slep>ca. Bootnili li.sliU. prt-IjaKi in dmgih stvareh. Pojasnila, ki Vnni jih zamorimo dati vsled nase dol^rtletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi prliM>ročamo vedno le {trvovrstne pamike, ki iinaj«» kabine tudi v III. razredu. Clnsom nove naselni.ške j>ostave ki je stopila v veljavo n 1. julijetn. ti»24. zamovejn tudi nedržavljani dobiti dovoljenje osiati v dom or i oi eno loto in ako initr^bno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja conp-ralni naseli)iški komisar v Washington, 1». C*. Pr«>Snjo za tako d«»-voljenje se lahko napravi tudi v New Yorku pred odpotovanjem, ter se posije prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredl>e. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike. aH svojee iz starega kraja, naj nam prej piše za iiojasjiila. Iz Jugoslar vije bo pripu&enih v prihodnjih treh letih, od 1. Julija 1924 naprej vsako leto po^ 671 priseljencev. Ameriški državljani pa za morejo dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez. da bi bili šteti v kvoto. Sta riši in otroci od IS. do 21. leta ameriških državljanov pa imajo prednost v kv<|ti. Pišite po pojasnila. Prodajamo vozne liste za* vse proge: tudi preko Trsta za m ore j o Jugoslovani sedaj potovati. FRANK SAKSER STATE BARK 82 CORTLANBT 9T,- NEW YORK Rad tbi izvedel kje se nahaja ANTON PEN KO. Pred 5. meseci je bival na MiUborn, W. Va. Prosim, če kdo ve kje je, naj mi naznani, ali naj sc pa sam ogla-i na naslov: Math Belan, Box 64, Deline, W. Va. (2x 9,10) NAZNANILO. Rojakom naznanjamo, da je po stal naš zastopnik za Cleveland in okolico ' Mr. LOUIS RUDMAN, ki je v Indianapolis, Ind., zasto pal ntfa Ust nad dvajset let. Pred kratkim si je ustanovil stalno bi vališee v Clevelandu ter nam spro ročil, da namerava tudi ▼ Cleve-landu vršiti isto delo za naš list. ki ga je tako uspešno vršil v [ndianapolisu. Mr. Rudman je mod poštenjak od nog do glave ter mu v vseh ozirih lahko zaupate. Pravico ima pobirati naročnino za naš list, sprejemati denar za oglase in naročila za knjige, ki jih ima Glan Naroda v zalogi. Rojakom ga toplo priporočamo ter želimo, da mu gredo na roko Uprava "CHms Naroda". samo 6 dni preko c ogromnimi p&rnlkl na ol)# FRANCE —24. aprila PARIS 30. aprila, Havre — Pariško pristanišče. Kabin« trotjega raxre«* * uml»alalk' ln tekočo voda u 1, 4 aH • o«eb Francoska kuhinja ln pljaC*. . cfrerteh 1« state »t^ nkw YORK all lokalni a«*nt)a. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI 3LOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". AOVtrriM im -ola« nahoda*. Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knji«a je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company ' ^ ^ 82 Oortlandi atr^t-------- -JUmJIm^M^*«!^