Narodni Gospodar
glasilo zadružne zveze.
Člani „Zadružne zveze* dobivajo list brezplačno.	i Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne
Cena lislu za nečlane po Štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; 5	vračajo. — Gene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za
za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. V	večkratno insercijo po dogovoru.
Posamezne številke 20 vin.
Telefon štev. 216.
V Ljubljani, 10. avgusta 1908.
C. kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. oprske „ „ „ 15,648
Vsebina s Pomoč proti pomanjkanju sena. Petindvajsetletnica nemške državne zveze kmetijskih zadrug. Kmetijska šola na Grmu. Kako vzgajajmo svojo kmetijsko mladino Poučno potovanje učencev kmetijske šole na Grmu. Jabolčni tončič. Kronika Zadružne Zveze. Zadružni pregled. Vprašanja in odgovori. Gospodarske drobtine. Razpis. Razglas o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Sprejem učencev v kmetijsko šolo na Grmu. Računski zaključki. Občni zbori. Inserati.
Pomoč proti pomanjkanju sena.
Deželna vlada kranjska razglaša glede dobave sena po suši prizadetim kmetovalcem sledeče:
Da se čim preje olajša pomanjkanje na krmi, ki je nastalo po deželi vsled suše, se bo oddalo na račun od e. kr. poljedelskega ministrstva vsled ukaza z dne 27. julija t. 1., št. 30962, dovoljene podpore 200.000 K s posredovanjem „Gospodarske zveze11 in „Zveze slovenskih zadrug11 seno po znižanih cenah onim kmetovalcem, ki trpijo na pomanjkanju krme in so ubožni, da bodo lažje gospodarili in si ohranili živino.
Z ozirom na to, da obsega pomanjkanje krme celo deželo in z ozirom na omejena sredstva, se more ozirati samo na one kmetovalce, ki so res zelo ubogi in potemtakem niso v položaju, potrebno seno si po obstoječih tržnih cenah nabaviti.
Po oblastvenih poizvedbah se bo dognalo, kdo da je potreben omenjene podpore.
Seno se bo oddalo dotičnim kmetovalcem po ceni, ki ne bo 6 — 7 K pri meterskem centu presegala. Ta vena bi se samo v posebno oziravrednih slučajih mogla znižati, posebno tedaj, ko bi bilo bivališče dotočnega kmetovalca od najbližje železniške postaje zelo oddaljeno.
Seno po označeni ceni se bo pripeljalo na železniško postajo, ki je najbližja dotičnemu bivališču; za odpeljavo od postaje v bivališče pa imajo skrbeti kmetovalci sami na lastne stroške. Kupna cena se ima vplačati po dobitvi pri posredujoči zvezi.
Prošnje za dobivanje sena po znižanih cenah se imajo vložiti najkasneje do 14 avgusta 1908 pri pristojnem županstvu ustmeno ali pismeno ter je v
taistih napovedati bivališče, število konj in goveje živine, kakor tudi naprošeno množino sena.
Na pozneje vložene prošnje se ne bo moglo ozirati.
Z vložitvijo dotične prošnje je prositelj vezan, napovedano množino sprejeti.
Vsaka zloraba, posebno prodaja pridobljenega sena je strogo prepovedana, ter se bo v dotičnem slučaju kaznovala po kazenskem zakonu.
Petindvajsetletnica nemške državne zveze kmetijskih zadrug.
Dnevi 8., 9., 10. in 11. julija so bili za nemško kmetijsko zadružništvo praznični, bili so dnevi veselja. Voditeljica in pokroviteljica njegova, državna zadružna zveza je namreč obhajala 25 letnico svojega obstanka. Ne čudimo se torej, da se je vršil letošnji občni zbor na posebno slovesen način. Saj slavijo svoje 25 letnice z velikimi slavnostmi celo mala društva, ki imajo pomen samo za majhen okoliš svojih članov. Da slavi svoj jubilej institucija, ki je 25 let delala ne v ozkem krogu svojih prijateljev in znancev, tudi ne v mejah male provincije, ampak razlivala svoj blagodejni upliv čez celo Nemčijo, lahko rečemo tudi daleč čez meje nemške države, se temu slavlju še manj čudimo.
Bilo je to slavlje v prvi vrsti slavlje zmage. Doba prvih 25 let v nemškem zadružništvu je bila doba boja. Mlado, moderno zadružništvo se je imele boriti z najrazličnejšimi sovražniki. Hud boj je bil s predsodki, nezaupnostjo onih, za kterih blagor v prvi vrsti je imelo zadružništvo delovati, s kmečkim
— 238 -
ljudstvom. Nič manj odločno se je bilo bojevati z onimi, proti kterim je zadružništvo obrnilo svoje orožje, z denarnimi in drugimi oderuhi. Bojevati se je bilo dolgo vrsto let tudi z državo samo, bolje rečeno z njenimi zakoni, ki so bili zadružništvu če ne sovražni, vsaj za zadružništvo neprimerni in so ovirali njegov razvoj. Pred dvema letoma še-le je padel poslednji za nemško zadružništvo morda najnevarnejši sovražnik, t. j. nejedinost, ko sta nemviedska in splošna zveza, ki sta si dotlej stali nasproti kot navečji sovražnici, pobotali in se združili v skupno delo. Lahko torej rečemo: na dan prve 2f) letnice je slavila nemška državna kmetijska zadružna zveza zmago nad sovražniki zadružništva.
Ne v malem obsegu je bil sodeležen tega slavlja pa tudi voditelj državne zadružne zveze, tajni vladni svetnik Viljem Haas. Saj je on deloval na zadružnem polju že mnogo let pred ustanovitvijo, on je njej pripravljal dolgo let pot, on je državno zadružno zvezo sam ustanovil, on jej je stal na čelu nič manj kakor 2.r> let. Torej je on z državno zadružno zvezo tudi slavil 25 letnico kot njen predsednik.
(Je samo površno pregledamo zgodovino nemškega zadružništva, pokaže se nam takoj ogromno delo in trud in cela vrsta bojev, predno seje nemško zadružništvo povspelo na tako stopnjo, kakršno zavzema sedaj.
Prve začetke kmetijskega zadružništva v modernem smislu je opažati koncem prve polovice preteklega stoletja. Bile so to kreditne zadruge, ki so pa šele potem dobile pravo podlago in postale s tem važen faktor, ko jim je dal v GOtih letih Raiffeisen kmetijskim potrebam primerno obliko. Obenem s kreditnimi zadrugami so se začela razvijati kmetijska konsumna društva, ki so imela namen oprostiti kmeta blagovnega oderuštva. Mlekarne so se začele snovati, ko je bila iznajdena centrifuga, torej po 70 tih letih. Ostale kmetijske zadruge so deloma znane tudi že iz 50 tih let (vinarske, strojne zadruge), po večini pa so novejšega datuma in se imajo zaradi pomanjkanja zadostnih in vsestranskih skušenj boriti še z mnogimi težavami.
Že leta 1873 je tedanji okrožni asesor Haas v Friedbergu na Gorenjem Hessenskem združil 16 tam obstoječih konsumnih društev v provincijalno zvezo. Leta 1876 se je v Neuwiedu ob Renu ustanovila za denarno sporavnavo med Raiffeisenovimi zadrugami „Kmetijska centralna posojilnica za Nemčijo. Leto pozneje pa Zveza kmetijskih zadrug (samo denarni zavodi) in sicer tudi v Neu-w i e d u.
Uznalo se je torej že tedaj, da ne zadostuje zadruge samo ustanavljati, ampak da jih je treba zopet združiti v večje celote.
Po zgledu Hessov so se ustanavljala konsumna društva tudi po drugih nemških provincijali in se tudi združevala v provincijalne zveze. Toda te zveze so silno slabo uspevale. Vsaka zveza je morala delati sama vse dobre in slabe skušnje in jih je tudi vse sama zase ohranila. Bile so te zveze nekaki Robinsoni, navezani sami nase, brez tuje pomoči.
Oče Haas, kakor ga Nemci imenujejo, je to videl, a tudi vedel, da je vzrok slabih vspehov osamljenost posameznih zvez. Sklical je torej leta 1883 na 6. julija v Hamburg shod, na kterega je pozval zastopnike vseh obstoječih provincijalnih zvez, in sploh vse prijatelje zadružništva. Trud ni bil zastonj. Sad tega shoda je bila organizacija: Družba nemških kmetijskih zadrug. Iz ozirov na Raiffeisna, ki je sam ustanovil in vodil Zvezo kmetijskih (denarnih) zadrug, seje sklenilo, v Družbo kmetijskih zadrug denarnih zadrug ne sprejemati. Takoj po smrti Raiffeisna 1. 1888. pa se je ta sklep odstranil iz štatutov Družbe kmetijskih zadrug in so se začele od tedaj sprejemati tudi vedno bolj in bolj se razvijajoče hranilnice in posojilnice v Družbo, ki se je 1. 1890 prekrstila v Splošno zvezo.
Vsled tega sklepa pa je nastalo med Zvezo kmetijskih zadrug v Nemviedu in Splošno zvezo nezdravo tekmovanje z vsemi svojimi slabimi posledicami. To nezdravo razmerje je trajalo do leta 1905, ko se je med obema zvezama sklenil mir. Zveza v Neuvviedu je odstopila od svojega centralističnega sistema, dovolila, da se njene malone po vsej Nemčiji raztresene članice posojilnice in hranilnice združujejo po posameznih provincijali v provincijalne zveze in kot take pristopijo k Splošni zvezi, ki sije v tem letu drugič premenila ime v državno zvezo. Zveza v Neuwiedu pa omeji svoj delokrog le na interne zadeve in stopi tudi kot članica v državno zvezo. Tako je bil dolgoletni, za zadružništvo uničujoči boj končan. Ta mir, to zjedinjenje razcepljenih moči je šele napravilo nemško zadružništvo močno dovolj, da nastopi proti velekapitalu, veletrgovini in veleindustriji kot činitelj, katerega se mora upoštevati.
Proslaviti vse velikansko delo, proslaviti vspehe in zmage državne zadružne zveze tekom 25 let, dostojnim načinom počastiti sodelovalce na polju zadružništva, zlasti njenega ustanovitelja in dolgoletnega voditelja, očeta Haas-a, ta namen je imel letošnji občni zbor v „zlati11 Mogunciji.
Velikemu slavlju je bilo že število udeležnikov primerno. Ogromna dvorana mogunške mestne dvorane, ki ima prostora za okoli 7000 ljudij, je bila vsa okrašena z neštetimi raznobojnimi zastavami. Zastopane so bile vlade vseh nemških držav in državic, bilo je navzočih pa tudi mnogo zastopnikov tujih vlad.
('astno predsedstvo je prevzel sam veliki vojvoda hessenski. Zborovanje je bilo torej na zunaj nad vse praznično.
V	torek 8. julija se je slavnost otvorila s pozdravnim večerom. Tajni vladni svetnik Haas je pozdravil vse došle in zaklical vsem udeležencem prisrčni: Dobrodošli! Glavno zborovanje pa se je pričelo drugi dan 9. julija.
Častni predsednik vel. vojvoda hessenski otvori zborovanje. V kratkem jedernatem nagovoru poudarja mej drugim: „Vaše delo“ kliče zadružnikom, „je v prospeh nemškega zdravega kmetijskega ljudstva. Kmetski stan tvori neizčrpni vir, iz kterega pritekajo celokupnosti nemškega naroda vedno nove moči. Za blagostanje vseh narodov je neizmernega pomena, če se goji in zdravo razvija kmetijstvo/1 Razume se, da so te besede vzbudile med nemškimi kmeti veliko navdušenje in pohvalo. Seveda nekteri domači listi s to izjavo velikega vojvode niso bili zadovoljni, češ, da je vladar njihove industrijske dežele postal naenkrat velik agraree.
V	slavnostnem govoru razvija vladni svetnik Haas zgodovino nemškega zadružništva, pota in skušnje, katere je moralo delati, predno je prišlo do današnje popolnosti; poudarja delo, ki ga je stala ta velika organizacija, poveličuje može, ki so se večkrat nehvaležnemu poslu posvetili s toliko vnemo in vztrajnostjo, slika krasne uspehe, ki jih ima zadružništvo za seboj. Poudarja pa dalje, da dela še ni konec. Delo je bilo dosedaj bolj zunanje in tudi uspehi temu primerni. Zadružništvo je imelo dosedaj opraviti s sovražniki kmetijstva, moglo se je torej manj posvečevati notranjemu delu. To notranje delo bode treba izvršiti v prihodnji dobi. Nemško kmečko ljudstvo je sedaj precej rešeno oderuhov in drugih nepridipravov, naloga zadružništva bode v prihodnje, delati življenje na kmetih prijetnejše, trebiti še nadalj i slabe navade, čistiti kmečko ljudstvo od napak, kakor so slabo gospodarstvo, nevoščljivost, samopašnost, domišljavost, in gojiti vzajemnost in ljubezen do bližnjega.
Zvezda vodnica bodi prihodnjim generacijam pri zadružnem delu geslo: „Sloga jači“.
Po slavnostnem govoru so sledili gratulacijski, pozdravljalni in zahvaljeval ni govori raznih tujih zastopnikov, delila se posameznim marljivim delavcem na polju zadružništva mnogovrstna odlikovanja, kakor tudi razna darila državni zvezi k njenemu jubileju.
V	imenu splošne avstrijske zadružne zveze je govoril baron dr. Stiirck. Povdarja, da je tudi v Avstriji zadružništvo razpreglo svoje veje čez celo Monarhijo, blagodejno delujoč za blagor vseh narodov. Da se pa je moglo to veliko delo zvršiti tako v k*'atkem času in brez težkih in nevarnih skušenj, Zato se ima avstrijsko zadružništvo zahvaliti v prvi Vl'8ti svoji sosedi, nemški državni zadružni zvezi Ta
je bila, ki mu je stala vedno na strani. V znak hvaležnosti in trajnega prijateljstva bodi skromni dar, katerega prinaša avstrijska splošna zveza svoji sosedi. Po tem govoru izroči baron Stiirck srebrno soho tajnemu vladnemu svetniku Haasu.
Med darili je omeniti le še dar, ki ga je poklonila nemška državna zveza svojemu ustanovitelju in vseletnemu voditelju tajnemu vladnemu svetniku Haasu, namreč po njem imenovano Haas-ovo ustanovo z glavnico 70.000 mark.
Ves nadaljni čas zborovanja se je razpravljalo v raznih zanimivih referatih, kako priti v okom s pomočjo kmetijskega zadružništva raznim nedostatkom pri kmetijstvu, kakor tudi kako rešiti razna vprašanja, tikajoča se drugih slojev, na pr. kako potom zadružništva rešiti vprašanje preskrbljevanja mest z mlekom itd. Resolucije pri vseh obravnavanih predmetih so vedno povdarjale: Zadružništvo je najboljše sredstvo in najbolj pripravno, da od pom ore v vseh gospodarskih zadevah. Treba je le še povsod daljšega proučevanja, daljše skušnje, posebno pa še več zadružnega duha med kmetijskim prebivalstvom. Treba je ljudstvo v zadružnem duh u vzgoj evati. Treba je že v ljudski šoli seznaniti otroke s pojmom zadružništva in uvesti pouk o zadružništvu na vse nižje in srednje kmetijske šole. Zadružništvo mora postati kmetu ravno tako važen faktor v njegovi obrti, kakor,kateri drugi dobičkanosni del kmetijstva na pr. živinoreja. Potem bode mogoče rešiti potom zadružništva mnoge težave pri gospodarstvu.
Pri slavnostnem obedu v petek popoldne je bilo zopet čuti mnogo govornikov. V imenu Jugoslovanov je povzel besedo predsednik ljubljanske „Zadružne zveze11, dr. J. E. Krek, ki je izražal misel, da so tudi avstrijski zadružniki prepričani, da daje kmečkemu stanu samo zadružništvo edinost in moč. Zlasti so o tem prepričani tisti, ki sredi narodnostnih bojev skupno delujejo na zadružnem polju. „Vi Nemci, jedini narod v državi, čutite in spoznavate blagodejni vpliv zadružništva. Pri nas v Avstriji, ki druži v sebi toliko narodnosti, imamo še veliko več prilike, da se o tem prepričamo. Nismo imeli v Avstriji sile, ki bi bila mogla spraviti vse narode k skupnemu složnemu delu. Zdaj pa nas kliče k skupnemu delu zavest, da je temelj državnemu in narodovemu življenju svoboda in kruh. Oboje pa zagotavlja samo čvrst in neodvisen kmečki stan, katerega dela močnega le zadružništvo.11
To so bile kratke a jedrnate besede. Zdelo se je, kakor da bi bil nemški kmet čakal ravno še na dr. Krekove besede, da bi mogel dati še enkrat duška svojemu navdušenju. Pohvale in pritrjevanja ni
240 —
hotelo biti konca ne kraja. Gosp. dr. Kreka si je dal nato predstaviti tajni vladni svetnik Haas, ki ga je predstavil tudi vel. vojvodu Hessenskemu.
Poslednji dan slavnosti je ponesel zborovalce po zelenem Renu v St. Goar. Bil je to izlet, kakor nalašč za razvedrilo po napornem delu. T. R.
Kmetijska šola na Grmu.
Kmetu je treba dandanes na vsak način več izobrazbe kakor nekdaj. (Jasi, ko je bilo dosti, da je znal kmet z rokami gospodariti, ali z drugimi besedami rečeno, da je bil vajen vsem gospodarskim delom, ti časi so minuli. Dandanes je treba kmetu nekoliko več znanja in strokovne izobrazbe. Da je res tako, nam kaže vsakdanje življenje. Le poglejte, kdo lažje izhaja na svoji kmetiji, tisti ki se je v mladosti kaj učil, ali tisti, ki je ostal doma brez zadostnega poduka. Kmetu je treba pred vsem dobre ljudske šole, treba mu je pa tudi stanovske izobrazbe ravno tako kakor drugim stanovom. Ako si obrtniki danes bolj naprej pomagajo kakor kmetovalci, pripisati je največ temu, ker se za svoj stan bolj pripravljajo in več uče.
Za stanovsko izobrazbo kmetovalcev skrbe kmetijski listi, kakor „Kmetovalec" in „Narodni Gospodar", dalje popotni učitelji in kmetijske šole. Starejši gospodarji se pa težko izobražujejo in po-polnujejo v svoji stroki, ker jim manjka podlage. Zato je največ vreden poduk, ki se vsaja v mlada srca. Vsled tega tudi vidimo, da so kmetijske šole naj večjega pomena za napredek našega kmetijstva. To so spoznali drugi narodi že zdavno in zato tudi vzdržujejo vse polno kmetijskih šol. Švicarska dežela je komaj štirikrat tako velika, kakor naša pa ima 22 kmetijskih šol. Pri nas imamo samo eno. In če pogledamo na Nemško, na ('eško in v druge napredne dežele, povsod najdemo, da je kmetijsko šolstvo veliko bolj razvito kakor je pri nas in da je zaradi tega tudi kmetijstvo po teh krajih bolj napredovalo kakor pri nas.
Kako zelo je potreba pouka našim kmetovalcem, to vidimo vsak čas, pa naj se gre za napravo in obdelovanje novih vinogradov, za pridelovanje krme, za napravo travnikov, za umetna gnojila ali za kar si že bodi. Povsod je treba pouka. Ravno naprava novih vinogradov bi morala zdramiti naše gospodarje, da je treba kmetu več poduka, kakor nekdaj in da je treba pričeti s tem poukom pri mladini, kakor hitro je dosti razvita in zrela za umevanje kmetijskega dela. Treba je pa tudi poduka v drugih stvareh, v računstvu, spisju, knjigovodstvu itd., ker se tega premalo nauče po raznih ljudskih šolah na kmetih.
Zato si pa ne moremo kaj, da ne bi na vse to opozorili naših gospodarjev in jih vnemali za boljšo izobrazbo svojih kmetijstvu namenjenih sinov. Ravno sedaj razpisuje deželni odbor prosta in plačujoča mesta za učence kmetijske šole na Grmu za katera je prositi do 5. septembra t. 1. Dotični razglas je zadej med drugimi naznanili. Kdor ima tedaj sina, ki ga je namenil za kmetijo in ki ga hoče za svoj stan bolje izobraziti in pripraviti, naj napravi prošnjo z vsemi potrebnimi spričali in naj jo pošlje do 5. septembra vodstvu šole na Grmu. Za marsikaterega gospodarja je v današnjih časih velika žrtev, poslati svojega sina za dve leti od doma, ali pomisliti je, da je v dobri strokovni izobrazbi iskati sinu boljše bodočnosti in da je nevednost tudi pri kmetu najdražja reč na svetu.	—r—.
Kako vzgajajmo svojo kmetijsko mladino?
Ako se med narodom živi, se ima mnogo prilike opazovati njegove vrline in slabosti. Zlasti hvaležno je opazovati našo na pol odrasto kmetijsko mladino. Skozi stoletja podedovane šege in navade bi rada ohranila, pa brani ji sedanji tok časa, moda, izglede, ki jih vidi okrog sebe posebno pa še prodirajoča omika in s tem pridobljeno hrepenenje, posnemati druge stanove in si lajšati življenje in delo. (Je je bila mladina kedaj sprejemljiva, sposobna in vneta za napredek, je dandanes. Dandanes pridobiš mladino za ideje, za katerih sprejem bi se bil brezuspešno trudil še pred dvajsetimi leti. In to je prav. Mladina bodi v tej zadevi podobna vosku, ki sprejema in obdrži vnanje utise. To mladino prav vzgojiti; jo osrečiti s tem, da se ji vstvari boljša bodočnost; jo spremeniti v kremene, čiste značaje, ki naj se zaveda in spolnuje svoje verske, narodne in gospodarske dolžnosti — to bodi prva in najsvetejša naloga sedaj delujoče generacije na deželi in vseh voditeljev našega naroda. V tej zadevi ne more naš narod dovolj hvaležen biti tistim požrtvovalnim možem, ki skušajo seme prave omike zanesti tudi med mladino. Dan na dan vidimo, kako se širi med narodom pravi verski in narodni čut in ponos. Opazujemo, kako so ves kmetijski stan navaja k edinosti, da stremi p° napredku in to na zdravi podlagi. Vsa organizacija stremi po tem, da zadobi v celoti moč, ki pa tudi poedincu pomaga, da more razvijati svoje moči.
V tem stremljenju zavzema najvažnejšo postojanko vzgoja naše kmetijske mladine, ki se jo mora vsaj toliko izobraziti da bode sposobnejša za ohranitev svoje in narodne eksistence. Največji trud, pozabljivost in žrtve moramo doprinesti, da vzgojimo tak kmetijski naraščaj, potem je za eno generacijo naš narodni, in gospodarski obstoj zagotovljen. To mora storiti vsak družinski oče v svoji rodbini, narod pa v celoti. G6
tisti oče stori prav svojo dolžnost, ki svoje otroke tako vzgoji, da postanejo vsaj to ali nekoliko več, kar je bil on. Ker veliko nedorastle mladine umrje in se stroški na njih vzgoji s tem izgubijo, nadomestiti morajo ostali to z večjo sposobnostjo, da se vzdržuje ne le ravnotežje, ampak da se tudi kaže napredek.
Naš narod obstoji v pretežni množini iz kmetijskega stanu. Če hočemo obstoj in napredek narodu zagotoviti in povzdigniti, moramo se oprijeti kmetijske mladine. Kakor bodemo to vzgojili, tak bode narod čez 20, 30 in 40 let; tako se bode godilo našemu narodu čez toliko časa.
Sredstva, ki jih imamo dandanes na razpolago kakor: vpliv vzgoje starišev, cerkve, šole, državne, deželne in privatne inštitucije, so sicer tudi že pri nas mnogovrstna in mogočna, ter bodo donašala lep sad. Vendar nekaj opažamo, kar velja, da si ne le zapomnimo, ampak kar je postalo neobhodno potrebno, da se izvede. To je: Našo na pol odrastlo kmetijsko mladino ne smemo dalje puščati, da bi ostala v sedanjem stanju, ampak podati jej prilike, da se poleg nje duševnih in telesnih zmožnosti, s p o p o 1-n u j e nje strokovna znanost, na podlagi koje bode postala sposobnejša za svoj življenski poklic in stan. Našo napol odrastlo mladino moramo na tak način vzgajati, da jo vedno in povsod njenemu prihodnjemu stanu primerno vzgo-jujerao in izobražujemo. Nuditi ji moramo priliko, da se v svojem stanu izobrazi, ter se osposoblja za svoj poklic. V ta namen je potreba, da se povzdigne število in delovanje vseh tistih gospodarskih naprav, poduka in tečajev, ki stremijo po strokovni izobrazbi naše kmetijske mladine, da ima ista v resnici dovolj prilike se strokovno priučiti svojemu poklicu. In naj so v ta namen izdani stroški še tako veliki, najbolje so naloženi. ('etudi na prvi pogled ne donašajo sadu, četudi imajo na sebi malenkostne pege, vsako človeško delo jih ima, podpirati jih moramo. Zato veljaj načelo:
Vsak rodbinski oče posvečuj strokovni omiki za kmetijsko gospodarstvo namenjene mladine največjo skrb. Vsak izobraženec, bodisi duhovnik, uradnik, učitelj, obrtnik deluj v svojem krogu na to, da se na pol odrastlo kmetijska mladina kolikor mogoče zelo in marljivo vdeležuje kmetijske izobrazbe. Državna in deželna uprava pa naj bi izdajala za to strokovno izobrazbo po zgledu naprednih dežeh\ in držav veliko več kakor do sedaj.
Tako se ponuja prav sedaj naši kmetijski mladini najlepša prilika, da se strokovno izobrazi v svojem poklicu.
Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Rudolfovem je razpisanih poleg mest plačujočih učencev za vstop v ta gospodarski zavod, za prihodnje šolsko leto še 5 mest deželnih ustanov. Pravico do njih
imajo mladeniči, katerih stariši se na Kranjskem pečajo s kmetovanjem zlasti z vinogradništvom ali živinorejo in od katerih mladeničev je po dovršitvi te šole pričakovati, da se bodo pozneje sami bavili s kmetijstvom.
Na tej kmetijski šoli se je do sedaj izobrazilo že več sto mladeničev, ki delujejo dandanes v kmetijstvu sebi v prid, svoji okolici v izgled in spodbujajo kmetijstva v napredek.
Na deželi imamo prav mnogo mladeničev kmetijskega stanu, starih od 16 do 20 let, sposobnih za vstop v kmetijsko šolo. Stariši bi se tudi odzvali tej svoji dolžnosti, da bi jih dali v ta zavod, treba bi jim bilo samo s pravimi besedami razložiti pomen in korist, ki bi jo imeli sinovi in oni sami od takega poduka. Premnogi dajo dandanes svoje sinove bodisi po nekoliko let v kako srednjo šolo ali pa jih doma izrabljajo, ne da bi se brigali za njih nadaljno izobraženje. Tako postopanje starišev ni prav. Taka mladina se pač telesno razvija, v družbi hlapcev in domače družine pa zaostaja njen duh že tekom časa, in dolžnostim, ki jo čakajo, ne bode nikakor zadostovala. Za napredek bode le tedaj vsprejemljiva, če bodo pri drugih izgledih videli uspehe, samostojno in napredno pa ne bode znala delovati, vedno bode rabila pomoč, svete. — Ako bi se pa taki mladeniči strokovno izobrazili v svojem stanu, postali bi dobri gospodarji, prilagodili bi se sedanjim razmeram, sami bi samostojno in napredujoče delovali, in bi bili okolici v dober izgled. Iz svojega poklica ima pisec teh vrst na stotine izkušenj, ki potrjujejo resnico tega dejstva. Koliko mladeničev je že dovršilo n. pr. ravno kmetijsko šolo na Grmu, ki so bili vstopi v ši v ta zavod zanemarjeno vzgojeni in ki so komaj čitali in brali. Po dovršenem šolanju, ko so stopili v življenje, ko so si sami osnovali eksistenco na podlagi strokovnega poduka, razvili so sc v umne, pridne in varčne gospodarje, katerim se dandanes gmotno dobro godi, ki so v izgled svoji okolici in ki se s ponosom sklicujejo na to, da so se v kmetijski šoli strokovno izobrazili. Povsod na Slovenskem bivajo, vsak razumnik jih pozna in čisla.
Kar je bilo tem v korist, isto naj koristi tudi drugim, njih naslednikom. To je dandanes tem ložje, ker je sedanja na pol odrastla kmečka mladina bolj sprejemljiva in vneta za poduk in napredek. Tudi vsled daljšega podučevanja, lepšega obnašanja in je bolj vneta za učenje.
Vsi ti razlogi naj napotijo našo duhovno in svetno inteligenco na deželi, naše kmečke gospodarje stariše, da obračajo večjo in sicer prvo skrb na pravo vzgojo svojih kmetijstvu namenjenih sinov. Od tega zavisi v veliki meri obstoj in napredek našega naroda.	—e.
— 242 -
Poučno potovanje učencev kmetijske šole na Grmu.
Letos je napravila kmetijska sola na Grmu veliko ekskurzijo na Notranjsko, v Vipavsko dolino, na Goriško in v Monaštir pri Ogleju na Primorskem. Potovanje je trajalo od 28. julija do 1. avgusta, vsega skupaj 5 dni. Učenci so videli v tem času mnogo poučnega in spodbudnega v eni in drugi gospodarski panogi. Videli so lepe napredke v gospodarstvu posameznih posestnikov, videli pa tudi, kaj zmore združena moč na polju kmetijstva. Ker se je izvršil izlet v najlepšem redu in tudi ob najlepšem vremenu, je bil vspch potovanja v vsakem oziru nad vse ugoden.
Izletniki so se ustavili dopoludne 28. julija v Ljubljani, da si ogledajo gospodarske naprave in živinorejo gospodinjske šole v Marijanišču. Sprejeti so bili z vso gostoljubnostjo. Mlekarski konzulent Leg-vart je razkazal hleve, svinjake in kurnike in povedal vse, kar je pri teh zgradbah posnemanja vrednega. Po švicarskem načinu zgrajeni goveji hlev se odlikuje posebno s svojo ventilacijo, pa tudi z lepo živino, ki je pa mešane krvi, deloma pincgavske, deloma siniodolske. Izgledno je tudi gnojišče s prostorno gnojnično jamo, — pokrito z lesenimi hlodi — nad katero leži dobro stlačen gnoj. V prostornem in uzorno zgrajenim svinjaku smo videli lepe, velike živali jork-širske pasme. V velikem in moderno urejenem kokošnjaku, ki ima potrebne ograje za različna plemena, so nas zanimali pa zlasti vspehi z laškim kokošjim plemenom, ki daje izvrstne jajčarke, in pa z zlatimi vijandoti, ki se pri zaprti reji veliko bolje počutijo kakor laško pleme, in ki je posebno cenjeno zaradi mesa. Ko smo si ogledali še lepo urejene šolske prostore in učne pripomočke, nas je vodstvo zavoda pogostilo s prav dobrim predjužnikom. Po obedu, ki smo ga imeli v hotelu „Ilirija11, smo se odpeljali na Vrhniko, kjer smo si ogledali ondotno uzorno urejeno zadružno mlekarno, ki je menda največja in najmodernejše opravljena, kar jih imamo v jugu naše države. Vrhniška mlekarna se peča v prvi vrsti s prodajo svežega mleka, ki ga pošilja v Trst, pa tudi z izdelovanjem masla in sira. Mlekarski konzulent Legvart je razkazal vsa dela v mlekarni in razložil vse stroje. Vse mleko se očisti s centrifugiranjem, na kar se pasterizira in hladi, da postane dosti trpežno za prevažanje. V maslarni se je napravilo iz umetno okisane smetane maslo, da sč imeli izletniki priliko pogledati delo holštanjske pinje in najnovejšega gne-tilnika. Poskušnja, ki sc je v maslarni priredila z maslom in sirom, je prepričala učence, da se dobe v vrhniški mlekarni izborni izdelki, ki lahko tekmujejo z izdelki nemških mlekaren. Ogledali smo si potem še sirno kuhinjo in sirne kleti in nazadnje prostore novojurejene mlekarske šole, kakor tudi kemičen labo-
ratorij, kjer se preiskujejo mleko in mlečni izdelki. Od tukaj so se podali izletniki v spremstvu načelnika mlekarske zadruge in podžupana Tršarja, ki je bil nekdaj sam učenec kmetijske šole na Grmu, proti Vrdu. Potoma so videli, kako se stiska seno za pošiljanje po železnici s pomočjo stiskalnic, zlasti pa jih je zanimalo poljedelstvo in pridelovanje krme v vrhniški okolici kakor tudi ondotna živinoreja. Na polju se je videlo, da se prideluje le malo žita in da je pridelek krme dokaj večji. Med njivami so se odlikovali bujni zeljniki, ki so pričali o redovitosti tamkaj šne zemlje pa tudi o ugodnih podnebnih razmerah. V Vrdu, ki je menda najbolj blagostojna vas v deželi, smo ogledali Kotnikovo živinorejo, ki je zanimiva zlasti tudi zaradi tega, ker ima še precej glav tako imenovane holandske pasme, ki se je svoj čas vpeljala za poskušnjo na Kranjsko. Ogledali smo si pa tudi goveje hleve in svinjake Petričeve in dr. Zanimivo je bilo tudi to, da smo videli pri vsaki hiši kosilni stroj. Nazaj grede v Vrhniko smo se ustavili v gostoljubni hiši Tršarja, kjer smo si ogledali vrt in sadno drevje in okrepčali s kozarcem dobrega Vipavca.
Drugo jutro 29. julija smo sc odpeljali iz postajališča Vrd v Postojno in od tukaj po travorodni Pivki čez Razdrto v Vipavsko dolino. Potoma smo se ustavili v Hruševju, kjer smo ogledali mlekarno in sirarno podnanoške zadruge Tudi tukaj smo našli za sirarja nekdanjega učenca Milharčiča. Sir, ki smo ga pokušali v sirni kleti, je bil prav okusen in je ugajal vsem izletnikom. V St. Vidu pri Vipavi, ki je bila prva postaja našega potovanja v vinorodni vipavski dolini, smo si ogledali v teku dopoldneva še ondotno trtnico in silnico kmetijskega društva v Vipavi kakor tudi zadružno mlekarno, ki je prav primerno urejena in opravljena za razmere vipavskega mlekarstva. Mlekarna se peča s prodajo svežega mleka in je njeno glavno delo, da s pateriziranjem in zadostnim hlajenjem skrbi za oddajo dosti trpežnega blaga. Po obedu se je vprizorila mala vinska p<>' kušnja, ki je pa dognala, da bi se dalo ob zavednem in zadružnem delu pridelovati na Kranjskem najfinejša buteljska vina in da bi ne trebalo naši deželi prav nič iskati vnanjih buteljskih vin, ki se češce bolj odlikujejo s slovečimi imeni kakor pa z vrednostjo pridelka. Kavčičev beli burgundec se odlikuje s tako fino cvetlico in tako prijetnim okusom, da mi* je težko najti tekmeca. Posestnik in poštar Kavčič, ki je bil nekdanji učenec slapenske šole, je drage volje postregel izletnikom s pokušnjo svojega vina. Popoldan je bil ogled vipavskih vinogradov. Ogledah smo si najprvo vinograd kmetijskega društva v Za-bricu nad Podberjem, ki je izgojen na žici kakor ao sploh vsi boljši vinogradi po Vipavi. Ta izgoja je spričo pomanjkanja kolja cenej a pa tudi najboljša za-
243
radi btirje. Vinograd se odlikuje s čistim nasadom najboljših vrst, pa tudi s svojo rodovitostjo. Na poti proti Slapu smo mimogrede ogledovali podraške in loške nasade, izmed katerih so se posebno odlikovali na žici speljani vinogradi grajščaka Majerja v Ložah, Omeniti je tukaj tudi prašičjereje, katero je po izgledu v VValdeku na Štajerskem vpeljal ta posestnik in za katero so se izletniki močno zanimali. Zato so si ogledali tik gradu v senčnatem gozdu napravljene tekališča za rejo na prostem, kjer je vzbujal največ pozornosti dolgouhi mrjasec nemške nižavske pasme, ki se je odlikoval po svoji krotkosti in lepi vnanjosti in zlasti po svojih obilnih telesnih oblikah v zadnjem koncu života. Na Slapu je izletnike pričakoval in sprejel grof Lanthieri iz Vipave. Ko so si izletniki ogledali državne trtne nasade, ki so bili za učence posebno poučni zaradi raznih poskusov, ki se delajo v tem vinogradu, in ko so si ogledali uzorne vinograde grajščinske ,,na Majeriji“, kjer so vinogradi prav za prav iz samih plant, nasajenimi le toliko narazen, da jih z živino obdelujejo, so se podali v graj-ščino Slap, kjer so si ogledali prostorne vinske kleti, nazadnje pa tudi prostore nekdanje vinarske in sadjarske šole. Mej tem je že čakala izletnike pogrnjena miza, kjer se je spregovorila ob pokušnji raznih izbornih vin slapenske kleti marsikatera beseda. Zlasti so se vtisnile v srce besede grofove, ki je dejal, da je bila vas Slap nekdaj revna, da si je pa pomagala do sedanjega razvoja s sadjarstvom in vinarstvom, ki sc je jelo širiti in razvijati, ko je pričela šola s svojim delom. V Vipavi je pozdravil izletnike deželni poslanec Lavrenčič iz Vrhpolja, ki je bil nekdaj tudi učenec Slapenske šole.
V jutro dne 30. julija smo si ogledali uzorno vinsko klet kmetijskega društva, ki je zgrajena nad zemljo in ki ima prostora za 1000 hl vina. V ti kleti se vzidavajo ravno sedaj cementni sodi, ki bodo merili 600 hi. Izletniki so si ogledali zanimivo delo, videli so pa tudi razne druge kletarske priprave, med katerimi je omeniti zlasti aparat za filtriranje in pa-rotvorec za izpari vanje vinske posode. Delo s temi stroji se je učencem praktično demonstriralo, za kar gre vsa hvala načelniku društva Uršiču in kletarju Premru-tu, ki je bil pred leti tudi učenec šole na Grmu. Pot iz Vipave proti Ajdovščini nas je peljala skozi Vrhpolje na dom deželnega poslanca Lavrenčiča, ki nam je razkazal svoje skrbno obdelane vinograde ležeče proti Logu. Zanimali so nas poleg novih vinogradov že stari po uši neuničeni vinogradi, na katerih se je lahko vsak prepričal, kaj velja dobra roka. Tudi tukaj so se pri novih nasadih bolj obnesle na suho cepljene trte kakor na zeleno cepljene, dasi se zeleno nizko cepljenje, kakor smo videli na nekaterih novih nasadih, prav dobro sponaša.
Popoludne nas je vlak pripeljal v solnčno Go-
rico, kjer so nas najprijazneje sprejeli ravnatelj A. Strekelj, adjunkt Podgornik, živinorejski nadzornik Klavžar in nekdanji učenec Klančič iz Podgore. V družbi teh veščakov smo si ogledali najprej najzanimivejše dela mesta, potem smo pa odšli v deželno trtnico, kjer je vloženih 450 tisoč stratificiranih cepljenk, ki vse krasno vspevajo. Slučajno smo videli tudi škropljenje s pomočjo škropilnega stroja natvor-jenega na konja. Škropilo je hkrati iz štirih cevi menda na širokost štirih metrov. Kajpada so nas zanimale tudi zgradbe, ki spadajo h deželni trtnici, namreč prostorna delavnica, kjer giblje spomladi vse polno ženskih rok, in velika silnica, v katero se lahko vloži zabojev za 250 tisoč trt. Prav tako lepa kakor trtnica je pa tudi velika drevesnica, v kateri se iz-gaja vsakovrstno sadno drevje, zlasti hruške, marelce in breskve. Ko smo si ogledali še novo zgrajene svinjake, ki spadajo k deželni blaznici, odšli smo v kmetijsko šolo, kjer so nas zanimali posebno lepo obdelani vinogradi in novo vpeljana rjava švicka goved. Živali so se nakupile kot breje telice pop rek po 700 K. Lepe krave se odlikujejo posebno s svojo mlečnostjo. Ko smo si ogledali še vinske kleti, rejo kuncev in perotnine nas je vodstvo pogostilo z izvanredno prijaznostjo in radostjo. Med petjem in godbo so hitro potekle ure našega bivanja na sesterski šoli, ki je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da je postregla gostom.
V petek 31. julija smo se odpeljali preko Tržiča v Villa-Vicentina in od tukaj v Monaštir pri Ogleju. Po poti so nas zanimali lepi nasadi murvovega drevja in trt, ki se prostirajo po širni furlanski ravnini in menjavajo s trtnimi nasadi, med katerimi se obdelujejo ozke njive. Zanirr le so nas pa tudi dragocene namakalne naprave, ki dovajajo potrebno vodo iz Soče na furlansko polje in travnike. V Villa-Vicentina nas je pričakoval ravnatelj Gemrig z vozovi, s katerimi smo se odpeljali v Monaštir na veleposestvo barona Ritter-ja, znano po svojih izglednih nasadih in po svoji ugodnih gospodarskih vspehih. Ravnatelj Gemrig nam je razkazal najprej vinograde, ki se odlikujejo po svoji izredni redovitosti. Trte, ki so že sedaj precej visoko izgojene, se imajo za naprej pa še višje vzgajati, da se ovaruje grozdje jesenske gnjilobe, ki v tem kraju rada napada grozdje. Iz vinograda smo šli v goveji hlev, kjer je vzbujala mnogo pozornosti lepa molzna goved svetlosive tirolske krvi, ki je doma v dolini Lika na Zgornjem Tirolskem (Lech-thal) in v dolini Adi že v Vinegau Res lepe živali in z velikimi vimeni! Krave se krmijo in molzejo po dvakrat na dan. V svinjakih, ki so precej priprosti, smo našli prašiče angleškega mešanega z nemškim plemenom. Živali so bile v zadnjem koncu bolj šibkega života. Mlekarna je moderno urejeno s stroji za pasteriziranje in hlajenje. Med stroji smo videli ve-
liko parno mlatilnico, ki je bila v delu, 5 kosilnih strojev za seno, sejalne stroje, stroj za trešnjo umetnih gnojil, dalje pluge za globoko oranje, uprežno lopato za poravnanje zemlje i. dr. Od tukaj smo sli na vrt, kjer smo ogledali nasade pritličnega drevja zlasti breskev, potem čebelnik in zelenjadni vrt.
V čebelniku nam je ravnatelj Gemrig razložil njega praktično uredbo in pokazal tudi praktični način pitanja čebel. Na vrtu je demonstriral presajenje rastlin s pomočjo svedra, ki ga je on izboljšal. Zelo prostorna je žitnica z obsežnimi kupi letošnje pšenice. In ta red in snaga povsod, kamor si pogledal! Zelo prostorne so tudi vinske kleti, v katere se lahko spravi do 4000 lil letnega pridelka. Največ se pridela navadnega belega vina, veliko pa tudi sortnega buteljskega vina. V predkleti se je izletnikom postreglo s finim predjužnikom, pri katerem so se pokušala razna vina, med katerimi sta ugajala posebno tranimec in karmenet. Iz Monaštira smo se odpeljali na pristavo ,,Beligna“, kjer smo videli krasne vinograde in veliko trtnico, v katero je vloženih čez 700.000 trt. Zanimivo je, da se cepljenke namakajo s podtalno vodo, ki se na mestu dobiva s pomočjo železnih cevi, ki se priprosto zabijejo v zemljo. Zanimivi so tudi ameriški matičnjaki, po katerih rastejo trte po tleh brez vsake kolitve. Koliko dela in stroškov za kolje se stem prihrani! Zal pa, da to ni povsod mogoče. Nazaj grede smo si ogledali goveji hlev z mlado živino, potem pa poljedelske in zele-njadne kulture. Videli smo širne njive sladkorne pese in turšice, pa tudi kumar in zelja, ki izvrstno raste po teh peščenih tleh. Bile so ga že sedaj same glave težke po 5, 6 kil. Za zelje se zemlja globoko obdeluje, zelje samo pa osipava, da ga tako lahko ne napadejo razni škodljivci.
Iz Ogleja so se izletniki vračali nazaj po morju čez Gradež in Trst, kjer so si ogledali še sadni in zelenjadni trg, ki je nudil izletnikom tudi mnogo poučnega, ne le glede različnega sadja in različne zelenjave, ki se spravlja na tržaški trg, ampak tudi glede kakovosti pridelkov in glede cen.
Izlet sta vodila ravnatelj Roli rman in pristav Zdolšek v družbi z vinarskim komisarjem Gombačem.
Jabolčni Um v iv.
Čestokrat se pripeti, ako kupujemo na pr. jabolka, hruške ali češplje in če prerežemo lepo jabolko ali fino namizno hruško, da se prepričamo, kake kakovosti je, opazimo, da se nahaja v njih vse polno grde črvojedine. Včasih najdemo še kvarljivca samega. Kaka nevolja nas prešine in kako nam je slast do sadu uničena, ako opazimo, da je i drug, tretji in naslednji sadež črviv! Pri najboljši volji ne
moremo kupiti takega sadja in naj se ga nam ponuja po še tako nizki ceni! Kakšna škoda je to za pridelovalca — sadjarja, ker nima tak njegov sicer na videz zdrav sadni pridelek nikake cene!
Kdo je ta škodljivec, kako se je zavrgel v notranjost sadu in kako ga je treba zatirati ?
črvivost pri jabolkih in hruškah povzročuje gosenica majhnega, sivorujavega metuljčka, jabolčnega tončiča, ki leta od konca maja do prve dni julija. Metuljček se nahaja po dnevi mirno sedeč po drevju, kjer ga je težko opaziti, ker akoravno so njegova krilca sijajnega, sivorujavkastega leska in se jim v spodnjem kotu sveti precej veliko suho, zlato obrobljeno oko (zrcalo), se zaradi milovidnosti težko razloči od drevesnega luba. Po noči pa leta živahno okoli ter se plodi. Oplojena samica poklada potem svoja rudeča jajčica posamezno na nezrela jabolka in hruške. (Pri češpljah stori to češpljev tončič). Najrajši stori to ondi, kjer se plod dotika kakega lista ali kakega drugega ploda. Vez 8 dni izvali se gosenčica, zabode se v sad in se žroč porniče proti peškišču. Tu se hrani s peškami, pa tudi meso se jej ne upira.
Jamica, skozi katero se je gosenčica zarila v sad, zaraste se navidezno pri debelejših vrstah dostikrat popolnoma, da se od zunaj na sadu nikakor ne more poznati, da redi v sehi črva. Samo v drobnih jabolkih in še posebno v hruškah si naredi črv dušek, po katerem izpehava blato.
Ko je gosenčica, ki je ruse glave in ima 16 nog ter je s prva bele, pozneje poltne barve, dorastla, kar se navadno zgodi v 5 tednih, zapusti sad na drevesu in se spusti po tanki niti navzdol, da jo popiha v razpokiine in špranje drevesne skorje, v mah ali v druga skrivališča, kjer si poišče primerno prezimovališče.
Mnogo plodov popada, ko jim je peš k išče uničeno vred pred določenim časom z drevja. Ko so iz-lezle iz ploda, poiščejo si naj raji na deblu varno zavetje.
Nekaj sadja pa na videz vendar dozori in se spravi s črviči vred v sadne shrambe in kleti. Gosen-čice, ki prilezejo tu iz sadja, poskrijejo se v slami, v špranjah med deskami itd. Da se obvarujejo zimskega mraza, narede si nekako gnezdice iz preje, v katerem se šele spomladi meseca maja spremenijo v bubo.
Prihodnjo spomlad, koncem meseca maja izležejo iz bub metuljčki, ki se takoj napotijo na sadna drevesa, se sparijo in samice začno polagati jajčica, kakor je bilo zgoraj omenjeno.
Iz opisanega življenja tega škodljivca lahko razvidimo veliko škodo, ki nam je more povzročati in v resnici, kdor natančno opazuje, koliko nezrelih plodov je napadenih po goseničicah tega metuljčka,
strmi nad škodo, ki nas doleti. Iz tega sledi, da ga moramo po mogočnosti zatirati.
Pokončevanje se pa tako-le izvršuje:
1.	) Odpadlo črvivo sadje se mora sproti vsak dan pobirati in takoj živini pokladati. Ako je že zrelo, razreže se naj na krhlje in posuši, črvi pa se zatro.
2.	) Dober pomoček so tako zvane goseničje pasti, ki se narejajo tako-le: Meseca julija se ovijejo rodne jablane in hruške in sicer pri visokodebelnem drevju približno 1 m nad zemljo, pri pritlikavcih pa neposredno pod vejami z rahlimi povresli ali ravno tako debelimi kitami od mehkega sena, lesne volne, stare volne krpe, ki se pritrdijo z navadnim motvozom na debla. (Jez nje se pričvrstijo in sicer tudi z motvozom kakih 15 cm široki o krajci trdega papirja, ki delajo nekako streho nad vso napravo. Izkušnja uči, da se škodljivčeve goseničice najraje poskrijejo v take pasti in se v teh rahlih tvarinah zabubijo, čakaj e prihodnje spomladi. Te pasti se snamejo meseca prosinca in sežgo.
3.	) Stara drevesa z raskovo skorjo naj se ostrgajo in očistijo, spomladi naj se pa z v apnen im beležem namažejo. Sploh naj se sadno drevje namaže s tem vapnenim beležem, vsled katerega ostane skorja gladka in ne nudi gosenicam nikakih skrivališč.
4.	) Izpraznene sadne shrambe in kleti moramo temeljito osnažiti in jih imeti zaprte, dokler metulji letajo.
Kronika Zadružne zveze.
Zadružna Zveza se je prošli teden preselila v svoje lastne prostore na Dunajski cesti št. 32, bivši hotel Grajžar. Uradni prostori so v prvem nadstropju, vhod iz Dunajske ceste.
Zaradi selitve v nove prostore ni mogla naša pisarna vsega dela v zadnjem času izvršiti tako točno, kakor bi bilo v interesu p. n. članic. Prosimo vljudno tem potom vse p. n. članice, da blagovolijo to vpoštevati in kakšno morebitno zamudo blagohotno oprostili.
V članstvo sprejete so bile v zadnjih načelstvenih sejah sledeče zadruge:
Hrvatska Seoska Blagajna za štednju i zajmove u Kaštel-Slarem.
Gospodarsko trgovačko društvo u Barbatu.
Konsumno društvo u Valunu.
Hranilnica in posojilnica v Studencih.
Zadružni pregled.
Nove zadruge. Meseca julija t. 1. so bile v zadružni register vpisane sledeče slovenske in hrvaške zadruge:
Na Kranjskem:
Postojna (dež. sod. Ljubljana), Kmetsko založništvo v Postojni, reg. zadr. z omej. zavezo.
Dobrava pri Kropi (dež. sod. Ljubljana), Hranilnica
in posojilnica na Dobravi pri Kropi, reg. zadr. z neom. zavezo.
Lesce (dež. sod. Ljubljana), Konjerejska zadruga v Lescah, reg. zadr. z omej. zavezo.
Zagorje ob Savi (dež. sod. Ljubljana), Ljudska gospodarska zadruga v Zagorju ob Savi, reg. zadr. z omej. zavezo.
Na Štajerskem:
Hajdina (okrož sod. Maribor), Hranilnica in posojilnica v Hajdini, reg. zadr. z neomej. zavezo.
Sv. Lovrenc nad Mariborom (okrož. sod. Maribor), Kmečka hranilnica in posojilnica v Št. Lovrencu nad Mariborom, reg. zadr. z neomej. zavezo.
Na Primorskem:
Doberdob (dež. sod. Gorica), Kmečka posojilnica in hranilnica v Doberdobu, reg. zadr. z neomejeno zavevo.
Devin (dež. sod. Gorica), Kmečka hranilnica in posojilnica v Devinu, reg. zadr. z neom. zavezo.
Sv. Križ (dež. sod. Gorica), Kmečka posojilnica in hranilnica v Sv. Križu, reg. zadr. z neom. zavezo.
Kamno pri Kobaridu (dež. sod. Gorica), Kmečka hranilnica in posojilnica na Kamnem pri Kobaridu, reg. zadr. z neom. zavezo.
Mirnik (dež. sod. Gorica), Kmečka hranilnica in posojilnica v Mirniku, reg. zadr. z neom. zavezo.
Roče (dež. sod. Gorica), Kmečka hranilnica in posojilnica Roče, p Slap ob Idrijci, reg. zadr. z neom. zavezo.
Šempas (dež sod. Gorica), Kmečka posojilnica in hranilnica v Šempasu, reg. zadr. z neom. zavezo.
Sv. Lucija ob Soči (dež. sod. Gorica), Kmečka hranilnica in posojilnica v Sv. Luciji ob Soči, reg. zadr. z neom. zavezo.
Šmartno (dež. sod. Gorica), Kmečka posojilnica in hranilnica v Šmartnem, reg. zadr. z neom. zavezo.
Sv. Križ pri Trstu (dež. sod. Trst), Hranilnica in posojilnica v Sv. Križu pri Trstu, reg. zadr. z neom. zavezo.
Huda Južna (dež. sod. Gorica), Kmečka hranilnica in posojilnica v Hudijužni, registr. zadr. z neom. zavezo.
V Dalmaciji:
Supetar (okrož. sod. Spljet), Potrošno obrtna zadruga, uknjižena na ograničeno jamčenje.
Sinj (okrož. sod. Spljet), Hrvatska Poljedelska Blagajna, reg. zadr. s ogran. jamstvom.
Ivoševci (dež. sod. Zadar), Srpska zemljoradnička zadruga u Ivoševcima, protokolisano udruženje sa neogran. jamstvom.
Radučič (okrož. sod. Šibenik), Srpska Zemljoradnička Zadruga, protokolisano udruženje sa neogran. jamstvom
Podpore mlekarnam. G. kr. poljedelsko ministrstvo je dovolilo sledeče podpore: Mlekarni v Dragomelju 1000 K, v Rovih 800 K, v Srednji vasi (okraj Kamnik) 2000 K, na Dobrovi 2000 K.
Izpit na mlekarski šoli na Vrhniki se vrši v soboto dne 29. avgusta ob 9. uri dopoludne. Izpit bo javen in bo obsegal teoretične in praktične predmete iz mlekarstva in sorodnih strok. Kdor se zanima za izp t, se ga lahko svobodno udeleži. Pri tej priliki opozarjamo znova naše mlekarske zadruge, da jim je lahko dobiti dobro izvežbanega
mlekarskega osobja iz navedene šole. Za pojasnilo se je obrniti na g. šolskega vodjo Jakoba Legvarta (v Ljubljani).
Zadružništvo v — Afriki. V nemški koloniji jugozapadni Afriki, kjer prebiva sicer malo belih ljudij, obstoje že štiri kmetijske zadruge, katere so ustanovili ondotni nemški naseljenci. Zadnjo so osnovali v kraju Krootfontein za skupno nabavo gospodarskih potrebščin in skupno prodajo kmetijskih pridelkov ter za skupno izvrševanje gospodarskih podjetij. Zadrugi je pristopilo 14 farmerjev, delež pa znaša 200 mark. V ravno tej koloniji imajo nemški naseljenci tudi svojo zadružno banko.
Kmetijske zadruge na Angleškem. Bočim so na Angleškem delavska konsumna društva tako razvita, kakor nikjer drugje, imajo kmetje še prav malo svojih zadrug. Sploh poljedelstvo na Angleškem zelo nazaduje, večina ljudstva išče bolj in bolj zaslužka v trgovini in pri obrtniji. Kmetijskih zadrug je na Angleškem samo 180. Od teh je 140 takih, ki preskrbujejo svojim članom skupno nabavo kmetijskih potrebščin, 13 je mlekarn, in samo 14 kmetijskih denarnih zadrug. Angleški denarni zavodi raztezajo svoj delokrog namreč v veliko večji meri tudi na deželo nego na evropski celini in zato se ne občuti tako močno potreba posebnih kmetijskih kreditnih zadrug.
Mlekarske zadruge na Ogrskem. Po poročilu ogrske agrarne korespondence je bilo na Ogrskem koncem 1. 1907 651 mlekarskih zadrug, pri katerih je hilo včlanjenih 62.156 poljedelcev z 98.237 deleži. Predelalo se je 84,406.745 litrov mleka v vrednosti 10,186 904 krone. V teh zadrugah se je tekom leta izdelalo 2,711.028 h/ sirovega masla, dočim se je pred desetimi leti napravilo samo 191.254 kg.
Vrtno mesto. Pred tremi leti je bilo vstanovljeno prvo vrtno mesto Lečvvorz pri Hičinu, ki se zelo hitro razvija. Število prebivalstva šteje že 5000. Dosedanjim 10 ve-leobrtnim podjetjem sta se pridružili sedaj še dve novi, ena žaga in obenem tovarna za obdelovanje lesa z električnim obratom ter tkalnica za gobelin in preproge. Tudi letos so napravili razstavo vzornih hišic, ki s svojo opravo popolnoma zadostujejo potrebam mestnega delavca. Sedaj izvedejo načrt zadružnega gospodinjstva. Po napravljenih načrtih bodo tri strani zazidane s tremi vrstami od sebe ločenih hišic. Na četrti strani pravokotnika bo stala zadružna kuhinja. Toda tudi vsaka hišica bo imela svojo kuhinjsko opravo iako, da se bo lahko jedlo doma ali v zadružni jedilnici. Pranje perila in sploh čiščenje bo opravljala zadruga članom s svojini osobjem. Celo mesto je „Zveza zadrug," ki članom za posebne potrebe vstanavlja manjše zadruge. Posebna zadruga napravi vsakemu članu, ki to želi, malo gospodarstvo. Na ta način obdelujejo že 250 oralov zemlje Rodbine delavcev, ki imajo ta posestva, so napravile sedaj po danskem vzoru novo zadrugo, ki bo oskrbovala mesto z mlekom in maslom lastnega izdelka.
Zadružna fabrikacija superfosfata v Italiji. Fabri-kanti superfosfata (Tomaževe žlindre in enakih gnojil) v Italiji so se združili v moćno organizacijo, da na ta način lažje čuvajo svoje koristi. Toda ako je bila opravičena organizacija fabrikantov z njihovega stališča, je opravičena tudi organizacija konzumentov. Tudi ti so se združili, in danes obstoji poleg zasebnih tvornic superfosfata že nekaj zadružnih tvornic za proizvajanja superfosfata. Vsega skupaj je v Italiji sedaj 70 tvornic za superfosfat, katere na leto proizvajajo 550.000 ton superfosfata. 4 so zadružne, ki proizvajajo že 20 odst. letnega proizvoda, 27 tvornic je karteliranih, a 39 jih stoji izven kartela.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 57. (Hran. in pos. v Št. P.) Naša hranilnica in posojilnica je rajfajznovka in uživa kot taka vse tozadevne davčne olajšave. Ali pa je tudi dopustno, da se že zapadla, na 4 leta se glaseča zadolžnica kolkuje po lestvici I, če se dotično posojilo zopet podaljša?
Odgovor 57. Pristojbinske olajšave veljajo samo za zadolžnice, ki se glase kvečjemu na 4 leta. Ako se taka zadolžnica podaljša nad to dobo, odpadejo pristojbinske olajšave in je treba dotično klavzulo na zadolžnici kolkovati po lestvici II. Vsled tega so stroški na kolkih dokaj višji. Zato Vam svetujemo, da v enakih slučajih napravite dolžniku novo zadolžnico, ki se sme zopet glasiti za nadaljna 4 leta in se sme kolkovati po lestvici I. Novo zadolžnico morajo seveda v tem slučaju podpisati dolžnik sam in poroki, ker se smatra dotično posojilo kot na novo dano. Vsled tega je treba vpisati to obnovitev tudi v poslovne knjige (v dnevnik, razdelnik in glavno knjigo) in sicer tako, kakor da bi bilo prejšnje posojilo vrnjeno in zdaj dano na novo. Zato morata imeti vpis v knjigah in zadolžnica enak datum.
Vprašanje 58. (Mlekarska zadruga na D.) Ali je treba v imeniku članov poleg imena navesti tudi bivališče člana in hišno številko?
Odgovor 58. Zakon sicer ne zahteva, da bi pri imenu člana v članskem imeniku bilo tudi navedeno njegovo bivališče in zato načelstvo po postavi ni dolžno, da bi v imeniku vpisalo tudi naslov dotičnega člana. Vkljub tem pa je posebno pri zadrugah, ki imajo mnogo udov ali raztezajo svoj delokrog na večji okoliš, potrebno poleg imena navesti v imeniku tudi stan in bivališče članov; kajti sicer bi imenik zgubil mnogo svojega pomena. Imenik ima vendar namen, da obsega natančne podatke o članih in tega namena bi ne izpolnil, če bi obsegal samo imena. Tudi je dobiti po nekaterih krajih dosti ljudij z istimi imeni. V takih slučajih bi lahko nastalo o članstvu nesporazum ljenje. Zato Vam priporočamo, da upoštevate naš nasvet, kar storite tem lažje, ker nimate skoro nobenga truda, če izpolnite svoj članski imenik v navedenem smislu.
Vprašanje 59. (Hran. in pos. v R.) Da ne bomo imeli nepotrebnih sitnosti, prosimo, da nam pojasnile, če morajo biti zadolžnice za vknjižbo (intabulacijo) sodnijsko, oziroma pri notarju legalizovane.
Odgovor 59. Ce presega posojilo znesek 200 kron, potem mora biti dolžnikov podpis na zadolžnici legalizovan pri sodniji oziroma pri notarju, če se hočete za svojo terjatev vknjižiti. Drugače Vam sodnija prošnjo za zemljeknjižni vpis vrne. Pri posojilih, pa ki znašajo manj nego 200 kron, je dovolj, da na zadolžnici sami potrdita dve samosvoji priči, da se je dolžnik lastnoročno podpisal na zadolžnici. Vsaka priča ima svojemu imenu dodati še pristavek glede stanu, bivališča in starosti in pa opombo, da ji je dolžnik osebno
znan; n. pr.: „Spodaj podpisani J. J., posestnik v..........
h. št. . . , star .... let, potrjujem, da je meni osebno znani N. N. prestoječo zadolžnico v moji navzočnosti lastnoročno podpisal." Paziti je treba, da se od tu navedenih zahtevkov nič ne izpusti, ker sicer bi bila taka zasebna legalizacija neveljavna. — To pojasnilo zadeva samo zadolžnice, na katerih podlagi se prosi za vknjižbo terjatve. Ge pa se ne prosi za vknjižbo, ampak samo za predznambo (prenotacijo), potem pa ni treba, da bi moral biti dolžnikov podpis na zadolžnici legalizovan po notarju oziroma pri sodniji, a mak zadostuje, če dve priči na listini sami potrdita, da je dolžnik v njuni navzočnosti podpisal zadolžnico.
Gospodarske drobtine.
Znižano vozno cono za krmo na Kranjsko. Ministrsko predsedstvo objavlja, da se zaradi dolgotrajne suše na Kranjskem, vsled katere primanjkuje krma, dovoljujejo znižane vozne cene po progah avstrijskih državnih železnicah za krmo. Z južno železnico se glede na znižanje vožnih cen vrše pogajanja. Podrobna določila o znižanju voznih cen se še objavijo.
0 letošnji žetvi na Avstrijskem se poroča z Dunaja: Rž je splošno dobro obrodila, pšenica celo bolje ko lani. Ječmen je obrodil srednje dobro; ovsa bo precej, razun na Sp. Štajerskem in na Kranjskem, kjer je bil zelo slab. Koruza je lepa na Sp. Štajerskem (povsod pač ne), Koroškem, Kranjskem, na Primorskem je zelo slaba. Lan dobro stoji, istotako krompir. Le na Štajerskem bo malo krompirja, islotako na Primorskem in v Dalmaciji. Sladkorna pesa obeta lepo letino, zelje je slabo. Vinogradi so povsod obrodili, tudi sadja in oliv bo mnogo.
Letošnja trgatev. Vse kaže, da bomo letos pridelali veliko in prav dobrega vina. Vinske cene utegnejo zaradi tega pasti, kar je čisto naravno, zlasti če pomislimo, da je letina povsod ugodna in da je še dosti starega vina naprodaj po naših sosednih krajih. Zato pa opozarjamo naše vinogradnike na dvoje. Pred vsem naj skušajo s pravilnim kletarjenjem, s snažno posodo in s skrbnim odbiranjem grozdja napraviti prav dobro kapljico, v drugo pa naj so previdni in naj ne drže mošta previsoko, da jim ne ostane. Naš vinogradnik rabi denar, zalo je zanj kupčija po navadi najboljša, ako proda vino v moštu.
Letošnja sadna letina kaže po dozdanjih poročilih tako-le: 1. V Nemčiji bodo imeli letos pri vsem sadju srednje dobro letino. 2. V Švici je sneg in mraz dne 23. maja sadno drevje tako poškodoval, da ni upati na noben izvoz. 3. V Ameriki bodo imeli 70 — 80°/o polne letine, torej še zmirom dobro. 4. V Bosni in Slavoniji bodo imeli navzlic gosenicam in odpadanju sadja obilo češpelj. 5. Na Češkem bo mnogo jabolk, malo hrušek, letina pri češpljah pa bo srednja. 6. Na Štajerskem bo mnogo jabolk in mnogo češpelj. 7. Na Tirolskem bo mnogo jabolk, malo hrušek in dosti češpelj. 8. Na Kranjskem bo jabolk prav dosti in drugega sadja tudi.
Zaradi varčnosti pri krmi je treba, da se krma reže, ker se zrezane krme po navadi manj zavrže kakor cele. Največ zjedij dela živina pri celi krmi, ker pušča vse v jaslih, kar je debelejšega in manj okusnega. Pri reza niči pa to ni tako lahko mogoče, ker živina rezanice ne more tako izbirati. Veliko se zavrže pri nas zelene krme, če se cela poklada, zlasti tedaj, če je že prezorela in če živini več ne diši. Zato pa na večjih gospodarstvih tudi zeleno krmo režejo in jo po potrebi mešajo med slamo in drugo suho krmo, da jim bolj zaleže.
Zaradi pomanjkanja krme je treba največje varčnosti s pridelano krmo. Paziti je, da sc je nič ne pogubi po nemarnem in da je nič ne pride pod noge in v gnoj. Zjedi naj sc poškrope z nekoliko slano vodo, da jih živina do čistega požre. Kar je mogoče spraviti za zimsko krmo, naj se spravi, živina naj se pa pase kolikor mogoče Če bo paša ugodna, se bo lahko prihranilo precej krme. Slamo je vso porabiti za krmo. Tudi ovsene in pšenične pleve naj se po malem mešajo med rezanico in naj sc prej nekoliko zmočijo, da se rezanice primejo. V letih pomanjkanja je vse dobro! Pomagajmo si toraj kolikor mogoče tudi sami,
saj je samopomoč v takih slučajih najbolj izdatna in največ vredna.
Kmetijski pouk bodo prihodnje leto upeljali poskusno v pruski vojski. Tak pouk je v Italiji že vpeljan in rodi dobre sadove. Kedaj se bomo mi Avstrijci do tega povspeli ?
Izvoz sena je prepovedala srbska vlada, ker letos zavoljo suše tudi v Srbiji pomanjkuje krme.
(Jstfedni banka čcškyeh sporitclen v Pragi v soglasju sa Zvezo češko-slovanskega uradništva denarniških zavodov v Pragi ustanovlja po vzoru Penzijske zveze nemških hranilnic penzijski zavod v zmislu zakona od 16. januarja
1.	1906. zak. čl. 1. ex 1907. pod naslovom Penzijski zavod češko-slovanskega denarništva v Pragi z delokrogom obsegajočim vse kraljevine in dežele zastopane v državnem zboru. Ravnateljstvo omenjene banke daje drage volje vsa potrebna pojasnila, zlasti priporočljivo pa je poslati formularje za pristop v svvho nabiranja članov. Predpostavlja se, da c. kr. ministerstvo za notranje stvari ne bo češkemu zavodu odreklo odobrenja, ravno tako ne kakor je to storilo glede nemškega zavoda.
Penzijski zavod češko-slovanskega denarništva. Cim dalje tem bolj pomnožujejo se izjave strokovnih listov zlasti nemških, kakor Hjpothekenmark od dne 1. avgusta t I. in Sparkassenzeitung od istega dne, v zmislu, da bi dvnarniško uredništvo zadostovalo penzijski dolžnosti potom posebnih oskrbovanj in se tako pravočasno izognilo prisilnemu zavarovanju pri splošnem državnem penzijskem zavodu.
Sadna razstava v Novem mestu ki se priredi koncem septembra, naj privabi vse vnete dolenjske sadjerejce, da se je udeleže in da spravijo tudi svoje dobre pridelke na ogled. Ker se bo sadje prodajalo, skupiček pa izročil razstavlja lee m, ne bodo imeli udeležniki nobenih posebnih stroškov s to razstavo. Pripomogli bodo pa vendar le veliko k razvoju našega sadjarstva in sadne kupčije. Z razstavo v zvezi bo tudi sadjarski shod, pri katerem se bodo obdelala razna vprašanja, ki se tičejo napredka naše dolenjske sadjereje.
Podprite preobloženo drevje! Ponekod je sadno drevje letos tako obrodilo, da se kar lomi. Osobito jablane, pa tudi hruške so preobložene. Naši kmetovalci vidijo dostikrat kakšna nevarnost preti sadnemu drevesu, pa mu vkljub temu nočejo pomagati. Rajši puste, da se drevo pokvari, nego da bi podložili preobložene veje s kako rogovilo ali kolom. Priporočati je, da se to delo opravi čim-prej. Če pride vihar, bo prepozno.
Poljedelstvo na Angleškem nazaduje. V zadnjih dveh desetletjih je poljedelstvo na Angleškem tako naglo nazadovalo, da znaša dosedanja škoda že nad 24 milijonov kron in da je okoli dva milijona arov rodovitne, prej z žitom posejane zemlje sedaj povsem zapuščene. Zatorej pa narašča na Angleškem uvoz žita in moke; danes presega ta uvoz že 80 milijonov hektolitrov letno. Pred približno 40 leti je štela Anglija še 12 milijona poljedelcev, pred 18 leti že samo 800.000, danes pa še mnogo manj. Kapital, delavne moči in inteligenca zapuščajo vidno poljedelstvo in si iščejo drugje boljšega zaslužka. Zelo dobro pa je razvito na Angleškem vrtnarstvo, stroka, kateri ne posvečujemo Slovenci velike pozornosti, dasi bi imeli od nje veliko dohodkov; posebno pa bi so naši kmetje na Vipavskem, v okolici in Brdih morali še bolj pečati s to stroko. Zato bi nam bilo potreba tudi posebne vrtnarske šole.
Zemljiška posest v Norvežkcm je boljše in pravičnejše razdeljena kakor kjerkoli drugod na svetu. Norvežani so demokratičen narod, ki nima ne plemstva ne veleposestva. Na celem Norvežkem so še komaj tri posestva, ki bi zaslu-
— ‘248 —
žila ime veleposestva, vsa druga zemlja je razdeljena v kmetije. Kmetij je skupaj 120 tisoč; od teh jih obdelujejo kmetje s svojimi družinami 109 tisoč, 11 tisoč je pa oddanih v najem. Tudi na Danskem, kjer živi po krvi in jeziku Norvežanom najsorodnejši narod, bodo veleposestva kmalu zginila. Neprestano se parcelirajo in prodajajo kmetom. Norvežki in Danski kmetje so v nekaterih strokah kmetijstva prekosili vse narode na svetu. To je plod izvrstnega šolstva v teh deželah. V obeh kraljevinah ni več domačina, ki bi ne znal čitati in pisati; takih srednjih in visokih kmetijskih šol nima noben drug narod na svetu, kakor Danci in Norvežani.
Kako ravnajmo s konji poleti. Poleti, zlasti če je suša, se priporoča, izmivati konjem pogostoma nozdrve s svežo vodo. V nedeljo ali kak drugi dan, ko počivajo, pa jim denimo okoli kopita ovoje z mokro ilovko. Tudi pred vsakim novim okovanjem bi bilo treba zvečer prej staro podkev odstraniti i kopita obdati z ilovko, da ne postanejo preveč trda. Ko pa smo jih z mlačno vodo izmili in očistili, jih namažimo z očiščeno svinjsko mastjo ali z vazelino.
Polivanje konjev s prav mrzlo vodo je pa nevarno: pač pa naj bi imeli doma vedno mlačno vodo za polivanje in umivanje. Zlasti poleti, ko je povsod dovolj prahu in nesnage, je negovanje trupla, snaženje, umivanje in kopanje živine posebno važno. Če obrišemo konju po daljši vožnji oči in nozdrve z gobo, ki smo jo izželi v sveži in čisti vodi, mu storimo veliko dobroto.
Da konju kopel prav dobro de, je znano; to sklepamo lahko iz tega, ker se konji radi valjajo po vodi, če ni pregloboka. Zgodila se je pa že večkrat nesreča, če je bilo več konjev skupaj zvezanih. V globoko vodo naj jašemo samo po enega konja, da se lahko reši. Skratka, na take le malenkosti bi naj naši kmetje bolj pazili in jih upoštevali, ker take malenkosti zabranijo velike nesreče pri konjih in jih ohranijo zdrave.
Vrtnarstvo in našo kmotiške gospodinjo. Vemo, da bo marsikatera gospodinja ugovarjala, češ, da nima časa za natančno delo v vrtu. No, skrbna in pridna gospodinja si bo že našla časa tudi za to, a pomagati ji mora pri tem vsa družina, ne izvzemši gospodarja samega. Posebno pa naj se za lažja vrtna dela uporabljajo otroci. Vendar pa mlajših otrok ni predolgo zadržavati pri delu, kajti otrok se mora tudi igrali. Ker smo že pri otrocih, bodi našim gospodinjam priporočeno, da sejejo redkvico, ki bo posebno zgodaj spomladi, ko še ni sadja, otrokom za malico jako dobro došla. Prilegla pa se bo seveda tudi odraščenim. Dalje naj se na primernem kraju nasadi ribizelj, maline itd., ter naj se sploh gleda na to, da bodo otroci skozi vse leto imeli sadje. To je najboljše nadomestilo za slaščice.
Bodi še pripomnjeno, da v vrtu ne sme biti visokih dreves, ker njih korenine vzemo vso hrano drugim rastlinam, a s svojimi vejami zastirajo solnčne žarke, katerih svitloba in toplota je rastlinam nujno potrebna.
Kako pregnati mravlje od dreves 1 Pogosto sc bere v naravoslovnih knjigah, da mravlje zasledujejo na drevesih listne uši.
Kdor pa je zasadil mlada drevesca in si jih večkrat ogleda, bo kmalu zapazil mravlje, ki so se vgnezdile v rahli zemlji okrog korenin drevesc in tako zadržujejo rast. Ko drevesce požene prve liste, je že mravlja tu, da požre mlade brste, če jame cvesti, spravi se na cvet, in če drevo obrodi sad, tudi tega ne pusti v miru. Drevo, katero nadlegujejo in objedajo mravlje, slabi, in če tudi takoj ne, se vendar v nekaj letih posuši. Da se prežene mravlje, imajo ljudje na-
vado drevesca namazati z gnojnico, kar pomaga nekaj časa. Ako pa se zemlja zopet osuši in neprijeten duh izgine, tedaj se zopet povrnejo mravlje. Tudi druga sredstva ne pomagajo trajno. Eno pa, kakor poroča neki sadjerejec, je imelo uspeh. Drevo je na gladkem kraju namazal s kredo, tako tudi kol pri drevesu pod motozom ali obvezo in mravlje so kmalu izginile. Poskušale so priti čez s kredo namazano mesto, a nekaj jih je padlo kakor omamljenih takoj na tla, druge, katerih se je prijela kreda na noge, niso mogle naprej in popadale so z drevesa in čez nekaj časa jih ni bilo več videti na drevesu.
Poraba zračnega dušika za salpeter. Jedno najvažnejših umetnih gnojil je čilski salpeter. Ker pa se je bati, da se bodo bogate naravne zaloge salpetra v južnoameri-kanski državi Čile zaradi ogromne prodaje kmalu porabile, so mislili že nemški industrijalci na to, da so ustvarili posebne vrste tvornic za dobivanje dušika iz zraka ; dušik porabijo kemičnim potem za salpetrovo kislino in iz te dobivajo salpeter. Doslej obstoji prva enaka tvornica na svetu na Norveškem, a postavila se bo jedna v Italiji in jedna pri Bolcanu na Tirolskem. Ta bo stala 30 milijonov kron. Salpeter, katerega se bo pioduciralo umetnim potem, bo za 15 odstotkov cenejši ko naravni amerikanski.
Družinska Pratika za prihodnje leto 1909. je ravnokar izšla in se dobi odslej nadalje v Ljubljani v „Katoliški Bukvami", „Prodajalni k a t o l tiskovnega društva", dalje v trgovinah Ant. Krisper, Vašo Petričič in J. Kordi k na drobno po 24 vin. izvod (pošta 10 vin. več), na debelo pa po 17 kron 100 komadov. — Založništvo razpošilje „Družinsko Pratiko" brezplačno na ogled vsem našim društvom širom Slovenije, obenem pa jih naprosi, da seznanijo z njo vse svoje člane. Ko bi katero naše društvo ne prejelo, naj jo kratkim potom zahteva po dopisnici, naslovljeni na založništvo „Društvene Pratike" v Ljubljani. — Na deželi se dobi naša „Pratika" v vseh knjigarnah in trgovinah. Koder je še ni, naj jo naši somišljeniki odločno zahtevajo. Ako bi jo pa vkljub temu doma ne mogli dobiti, naj jo po več skupaj naroče v Ljubljani. — Pri nakupu naj vsak izrečno zahteva „Družinsko Pratiko" s podobo sv. družine in s krasnimi trobarvnimi slikami Lurške Matere božje, papeža in cesarja ter „Katolike Bukvarnne". Edina ta „Pratika" je prava naša „Pratika", katera naj najde letos pot v vsako slovensko hišo! Svoji k svojim!
Razpis.
Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu z dveletnim slovenskim poukom je oddati
pet deželnih ustanov
za prihodnje šolsko leto 1908/1909, oziroma tudi za leto 1909/1910, ki se začne dne 3. novembra t. L Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, ter so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost gre tistim mladeničem, ki ostanejo, dovršivši šolo na Grmu, gotovo na svojem domu in se bodo pečali s kmetijstvom, vinarstvom in sadjarstvom,
Učenci z ustanovami imajo hrano, stanovanje in pouk v šolskem zavodu prezplačno, obleko, životno perilo, obuvalo in šolske potrebšine pa si morajo sami priskrbovati.
V šolo se sprejemajo tudi plaču joči in zunanji učenci.
Plačujoči učenci plačujejo za hrano 80 h na dan in po 40 K šolnine na leto, ter stanuje brezplačno v zavodu. Vse druge potrebščine si morajo sami priskrbovati.
Zunanji učenci (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo po 40 K šolnine na leto.
Vsi učenci imajo uniformo, ki si jo morajo sami plačati.
Hrano je plačevati vnaprej v mesečnih obrokih, šolnino pa tudi vnaprej v dveh letnih obrokih.
Prošnje, svojeročno pisane in kolkovane s kolkom za 1 K, je poslati do 5. septembra t. 1. vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
Vsaki prošnji je priložiti rojstni list, spričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in spričevalo županstva in župnega urada o lepem vedenju prosilčevem.
Prošnji za sprejem proti plačilu je pridejati obvezno pismo (reverz) staršev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca.
Vsak prosilec mora delati sprejemno izkušnjo iz slovenskega jezika in priprostega računstva. Od uspeha te izkušnje je odvisen sprejem v šolo.
Kedaj bo delati sprejemno izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej.
Učenci, ki dovrše šolo z dobrim vspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico do samo dveletne pre-zentne službe. Ako namreč zadoste svojim vojaškim dolžnostim prvi dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe kmetovali na svojem ali svojih staršev domu, smejo na podstavi odredbe c. kr. vojnega ministerstva z dne 22. julija 1. 1895 št. 4(i43 prositi proti koncu drugega vojaškega leta da Se jim odpusti tretje službeno leto.
Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 30. julija 1908.
Razglas
o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Meseca oktobra se otvori enajsti tečaj gospodinjske šole, ki ho trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani
Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse
one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živino reji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino.
Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadi jo nemškemu jeziku.
Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 300 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu.) če ima ktera več obleke, jo sme prinesti s seboj.
Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo:
1.	dovršiti že IG leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih Slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk;
2.	znati čitati, pisati in računati;
3.	predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave;
4 predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške;
5. zavezati se, da bodo natanko in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu.
Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo
do 15. septembra t. 1.
glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V Ljubljani, dne 15. julija 1908.
Sprejem učencev v kmetijsko šolo na Grmu.
Novo šolsko leto se prične na kranjski kmetijski šoli na Grmu z mesecem novembrom t. 1. Prošnje za sprejem, ki morajo biti lastnoročno pisane in kolkovane s kolekom 1 K, je poslati vodstvu
do 5. septembra t. 1.
Za sinove kranjskih posestnikov je razpisanih 5 deželnih štipendij. Učenci z ustanovami imajo hrano in stanovanje brezplačno. Plačujoči učenci plačujejo za hrano po 80 h na dan in stanujejo brezplačno v zavodu. Vsaki prošnji je priložiti rojstni list, spričevalo o dovršeni ljudski šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in spričevalo županstva inžupnegauradao lepem vedenju. Prošnji za sprejem proti plačilu je pridejati obvezno pismo (reverz) starišev ozir. varuha, da plačajo vse stroške.
Vabilo
na
izvanredni občni zbor
Reiffeizenove posojilnice v Št. liju pri Velenjem
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 1. septembra 1908 ob 3. uri popoldne v lastnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Volitev novega člana načelstva.
2.	Prememba pravil.
3.	Razni predlogi.
K obilni udeležbi vabi	Načelstvo.
Tropinovec in droževec
oddaja večje množine po K P80 liter „Kmetijsko društvo v Vipavi1*.
D»innrnAa en ■ Vzajemna zavarovalnica proti požarnim Ako-
rriporoud so. dam ln p06k0dbl ZVOIIov.
Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša.
Računski zaključki.
Hranilnica in posojilnica v Semiču,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo za IX. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom 1. 1907 333, v upravnem letu pristopilo 22, izstopilo 7, koncem leta 348.
Prejemki.	Denarni promet.	Izdatki.
	Kron		Kron
Deleži — vplačani . .	44 -	Deleži — izplačani .	.	14 —
Hranilne vloge s kap.		Vzdignjene hran. vloge	85.123 04
obresti		169.397 70	Obr. hran. vlog izplač.	842-35
Vrnjena posojila . . .	34.984-92	Obr. hran. vlog kapital.	12 429 89
Tekoči račun z zvezo .	14.048 20	Dana posojila ....	22.266 30
Obl*, tekočega računa .	5 455-90	Tekoči račun z zvezo .	132 182 13
Vzdignen naložen denar	28 726-23	Inventar nepremični	500 —
Plačane obr od posojil	8 701-24	Obresti pos. povrnjene	114-28
Upr. in urad prispevki	181-12	Uprav, in urad. stroški	1.177-67
Pristopnine . .	. .	17 60	Rentni davek in nepo-	
Gotovina začel. 1. 1907	2.38938	sredna pristojbina .	156 10
		Uprava hiše v Metliki .	717 17
		Tiskovine . .	127 30
		Naložeu rezervni zaklad	234 97
		Gotovina 31. dec. 1907	8.06109
	263.946 29		263 946 29
Imetje.	Hilnncn.		Dolgovi.
	Kron		Kron
Posojila		144.993-73	Deleži		697 26
Tekoči račun s zvezo .	159 935-—	Hranilne vloge s kapita-	
Inventar premični .	.	217-97	lizovanimi obrestmi .	350.431-54
Inventar nepremični	30.962 26	Predplačane obr. pos	58 03
Zaostale obresti posojil	3.983-68	Rezervni zaklad z obr.	4 08509
Vrednost tiskovin .	.	100 —		
Prehodni		367 —		
Delež pri Zadruž. zvezi	1.000 —		
Nalož. rez zakl. z obr.	4.085-09		
Zaostala najemnina	611 11		
Zguba 		954-99		
Gotovina 31. dec. 1907	8 061 09		
355.271-92		355 271 92	
Hranilnica in posojilnica v Šmariji,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VII. upravno leto 1907. člani: stanje začetkom leta 1907 265, v upravnem letu pristopilo 24, odpadlo 11, koncem leta 1907 278.
Prejemki.	Denarni promet.		Izdatki.
	Kron		Kron
Deleži — vplačani . .	48 —	Deleži izplačani . . .	22 —
Hranilne vloge s kap.		Hran. vloge dvignjene .	63 980 02
obresti		99 359 73	Obr. hranil, vlog izplač.	843 06
Vrnjena posojila .	. .	24.779-47	Obr. hran. vlog kapit	5.625-13
Tekoči lačun s Zvezo .	36.239 43	Dana posojila.	.	.	.	36.640 —
Obresti tekočega račnna	1.485-17	Tekoči račun z Zvezo	62.085-17
Plačane obresti od pos.	6.286*19	Obresti pos povrnjene	60 62
Upr. in uradni prispevki	19291	Upravni in urad. stroški	492 63
Pristopnine . . . .	24-—	Rentni davek in nepo-	
Obresti poštne hranil.	2-46	sredna pristojbina	97-42
Pro diversi		12.000 —	Pro diversi ....	12000 —
Gotovina 31. dec. 1907	2.546-20	Razno		200 —
		Gotovina 31. dec. 1907	917-51
	182 963 56		182.963*56
Imetje.	Bilanca.		Dolgovi.
	Kron		Kron
Posojila		126 367-34	Deleži ....	556 —
Tekoči račun z zvezo .	49.831 —	Hranilne vloge s kapi-talizovanimi obrestmi	
Inventar premični . .	11491		175 109-32
Obresti posojil zaostale	830 33	Predplačane obresti pos.	493 51
Delež pri Zadruž. zvezi	1.000 —	Rezervni zaklad .	.	.	2.089 23
Delež pri „Ljud. pos.**	4 —	Cisti dobiček .	940 18
Poštna hranilnica •	123 15		
Gotovina 31. dec. 1907	917 51		
179.188-24		179.188-24	
Istarska Posujilnica u Puli i podružnica u Pazinu,
registrana zadruga na ograničeno jamčenje za upravnu godinu 1907. Članovi: stanje začetkom god. 1907 2189, u Puli pristupilo ili je 165, otstupilo ih je 13, dakle priraslo 152, u Pazinu pristupilo ih je 54, ot-stupilo ih je 10, dakle priraslo 44. Stanje koncem godine 1907 2385. a) Matica u Puli.
Primitak.	Novčani promet godine 1907.	Izdatak.
Krun
Gotov, u blag. z. g 1907 21.722-46 Pristupnine ....	330-—.
Zadružni dijelovi . .	2.788-—
Poiraćeni zajmovi od zadrugara .... 227.339-97 Interesi zaostali i tekući 62.799 06 Stedionički ulošci primljeni ................ 1,199.579 92
Primlj. pasivni zajmovi 45.516 88 Dvignuti vlastiti kapit 397.778 92 Prodane nekretnine. .	248 20
Prihod od nekretnina .	13.040—
Kamati vri jed n. papira 416-— Razni troškovi povrač. 2.502 64
1 974.06205
Krun
Isplaćeni zadružni dijel. 260-Zajmovi dani zadruga-
. rima.......... 520007	28
Stedionički ulošci isplać. 741.917-99 Interesi na uloške ispi. 69.177*61 Pasivni zajmovi isplać. 89.678 90 Interesi pasivnih zajm. 2.684-48 Glavnice uložene ićod drugih zavoda . . 428.958-47 Inventarni* a) otplata duga za
nekretnine ... 28 955-80 h) nabava nekretnina 36 473 69 c j nabava pokr. inv. 1.208'25 dj uzdržavanje	nekr.	3.528	31
Razno........... 10.706	12
Gotovina	31.	XII	1907	40 505	15
1,974.062 05
Imetak.
Hlinil ca.
Dug.
Krun
Gotovina 31 XII. 1907	40.505-15
Uloženo kod drugi u
zavoda.............. 122.07019
Vrijednosni papiri .	.	6.763-05
Zajmovi kod zadrugara 1,248.700-37 Inventar nepokretni . 379 209 52 Inventar pokretni . .	11618 99
Zaostali interesi . •	66 954 98
Povratljivi troškovi za ustroj Raiffeisenica	3.802-84
Zaost. povrat, trošk.	1.368-82
Tražbina za prihod od nekretnina . . .	3.597 70
1,884.591-61
Zadružni dijelovi . Stedionički ulošci . Pasivni zajmovi Pretplaćeni interesi Otpisane tražbine . Reservni fond . . čisti dobitak .	.
Krun
.	30.568*—
. 1,809 816 18 .	14.553 18
479704 2 084 48 15.474-26 7.298-47
1,884.591 61
h) Podružnica u Pazinu.
Prihod.	Novčani promet godine 1907.	Rashod
Krun
Gotovina 1. I. 1907	.	12.595*90
Pristupnine ....	108*—
Zadružni dijelovi . .	1080 —
Povrata pozajmljenih glavnica . , , . . 216.483 75 Kamati zaost. i tekući 44.889*77 Kamati nedospjeli . .	3.944 52
Stedionički uloš. primlj. 880 743 06 Dignute vlastite glavu. 601.50410 Prodane nekretnine .	3.220-—
Prihod od nekretnina .	3.412 49
Povraćeni predujam od
spolovara ....	605-87
Povrać. sudb. troškovi 2.272 56 Razni dohoci ....	5 54
1,770 865 56
Povraćeni zadr. djelovi Zajmovi dani zadrugar. Stedionički ulošci isplać. Kamati istih . . . . Uložene vlastite glavu. Dobava pokretnina Popravak nekretnina . Porez na nekretnine . Predujam spolovarom . Uzdržavanje nekretnina Razni upravni troškovi Gotovina 31. XII. 1907
Krun 200--341.823 67 646.529 11 40.222 26 716.240-32 2.252-44 992*30 76 40 605-87 1.311-45 7.360*89 13.250-85
i
1,770.865*56
Imetak.	Hilanca.	Dug.
Krun	Krun
Gotovina 31. XII 1907 13.250-85 Zajmovi kod zadrugara 699.907-83 Inventar pokretnina .	2 301'93 Vrijednost nekretnina . 73.653 45 Uloženo kod drugih zavoda 	 291 027-43 Zaostali interesi kod dužnika	 20.992-03 Zaosl. povrat, troškovi 4.104-02	Zadružni dijelovi . .	18.400 — Stedionički ulošci . . 1,072 496-94 Nedospjeli kamati . .	3.944-52 Neplaćeni porez na nekretnine ....	232-52 Pribrana (reser. fond)	10 000 — Cisti dobitak . . .	5.163-56
	
1,110.237*54	1,110.237*54
Prva mlekarka zadruga v Planini pri Cerknem na Primorskem,
registrovaua zadruga z omejeno zavezo, za IX. upravno leto l!!07. Clani: stanje zafetkom leta 1907 44, v upravnem letu pristopilo —, izstopilo 1, koncem leta 1907 43.
Prejemki.	Denarni promet.	Izdatki
Kron
Kron
Blagajniški preostanek
leta 1906	. .	.	.	432-26
Dvignjeni delež od Zadružne zveze v Ljubljani ......... 190-—
Izposojila od Zadružne
zveze v Ljubljani.	.	36-30
Prejemki za	blago	.	.	8.190-33
Obresti tekočega računa pri Zadružni zvezi v Ljubljani.	.	.	.	•	5-63
Z c. kr. poštne hranilnice dvignjene.	.	.	690-52
Deželna podpora.	.	.	700-—
Dvignjeni nalož. denar pri Zadružni zvezi v Ljubljani...... 30-92
10.275*96
Izplačani deleži ...	6	—
Vrnjena izposojila oil Zadružne zveze v Ljubljani ......... 77-71
Izdatki za blago .	.	.	6.703-35
Voznina................. 324 84
Inventar premični . .	63	82
Neposredne pristojbine	— 20
Upravni stroški .	. .	1.338-93
Naloženi denar c. kr.
poštne hranilnice.	.	1.21959
Naloženi denar na tekoči račun pri Zadružni zvezi v Ljubljani ................. 160-92
Gotovina konec 1 1907	380 60
10.275-96
Imetje
Bilanc«.
Dolgovi.
Kron
Vrednost blaga ...	33	60
Terjatve na blagu pri
zadružnikih ....	1P85
Terjatve na blagu pri
nezadružnikih .	.	•	643-05
Vred. neprem. invent.	3.46404
Vred. prem. inventarja	760-68
Naloženi denar c. kr.
poštni hranilnice .	.	2.415-44
Obresti od tega .	.	.	40-02
Na tekoči račun pri Zadružni zvezi v Ljubljani .................... 130-	—
Delež pri Zadružni zvezi v Ljubljani ....	10"—
Delež pri Gospodarski zvezi v Ljubljani .	.	20	—
Gotovina konec I. 1907	380*60
7 909-28
Kron
Deleži.................... -T70-
Dolg na	blagu zadruž.	470 64
Dolg na	plačah vsluž-
bencev.............. 85-—
Rezervni zaklad z ohr.	6.104-58
Čisti dobiček ....	679-06
7.909-28
Konsumno društvo v Starem trgu pri Ložu,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, za XII. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 500, v upravnem letu pristopilo 18, izstopilo 4, koncem leta 1907 514
Prejemki.	Denarni promet.	Izdatki,
Kron
Kron
Blagajniški preostanek leta 1906	.	.
Vplačani deleži . Pristopnine .	.
Izposojila .	.	•
Prejemki za blago
1.305-46 72-— 36 — 2 000 — 117.089-19
120.502-65
Izplačani deleži .	.	.
Vrnjena izposojila .	.
Izdatki za blago .	.	.
Voznina................
Užitnina .	.	.	.	.
Inventar premični .	.
Davki . .	•
Neposredne pristojbine Upravni stroški .	.	.
Gotovina konec 1. 1907
166-— 4.800-— 102.359-93 5.777 05 1 001 98 6V62 460-20 —•80 3.845-81 2.029-26
120.502-65
Imetje.
Bilanca.
Dolgovi.
Vrednost blaga . . . Terjatve na blagu pri zadružnikih .... Vred. nepremič. invent. Vredn. premič. invent. Delež pri Gospodarski in Zadružni zvezi Naložen denar . • Gotovina konc. 1. 1907
Kron
14.381-91
10.254 81 5.122-95 5.777-66
202'— 147'— 2 029-26
37.915-59
Deleži.................
Neizplač. obr deležev
Izposojila.............
Dolg na blagu nezadruž. Dolg na obr. od izpos.
Najemnina..............
Bezervni zaklad z obr. čisti dobiček . . . .
Kron 9.638 — 516-— 12.080 —■ 7.495 37 873 16 120 — 6.683 06 510 —
37 915-59
VABILO
na
OBČNI ZBOR
Hranilnice in posojilnice na Dobravi pri Kropi,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 6. septembra 1908 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Volitev nadzorstva.
3.	Slučajnosti.
Pri nezadostnem številu udeležencev, vrši se na istem mestu in z istim dnevnim redom pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal brez ozira na število navzočih članov.
NESTLE-j'
eva
muka za otoke
Priznano redilno sredstvo h zdrave inbolne otroke kakortudi za bolne na želodcu Obvarujem odstranjuje otročjo drisko m bluvaje,črevesni katar. Knjižica Otroška hranitev zastonj pri NESTLE Dunaj I.BiberstrasseU.

V malo dneh izide v založništvu v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 6, krasno opremljena
jubilejna Družinska
Pratika
za leto 1909. H
Cena kot doslej 24 vinarjev izvod.
Letošnja .Pratika* bo presegala po svoji krasni opremi in zbrani vsebini vse dosedanje izdaje, ker bo imela poleg obilice poučnega in zabavnega berila z mnogimi slikami tudi štiri krasno izvršene slike v trobarvnem tisku: Lurške Matere božje, jubilantov papeža Pija X. in cesarja Franca Jožefa I. ter izložbo Katoliške bukvarne v Ljubljani.
Katol. slov. ljudstvo! Ta jubilejna „Pratika* je edina naša pratika! Sezite pridno po njej; naj jo pozna vsaka še tako oddaljena slovenska hiša! — Zahtevajte pri trgovcih „Družinsko Pratiko1* in ne dajte si usiliti nobene druge !
Kupujte in priporočajte le našo pratiko 1 Glavno zalogo imajo: „Katoliška bukvama11, Prodajalna „Katol. tiskov, društva11 in nekateri večji trgovci v Ljubljani.	3—2
Cena za razprodajalce pri naročilu do 100 kom. 17 vin. izvod, nad 100 kom. pa po 16 vinarjev.

Dr. Ed, Volčič, v Novem mestu (Kranjsko),
je uredil ter dobivajo se pri njem in pri vseh knjigotržcih naslednje
pravne knjige:
1.	Civilnopravdni zakoni (IV. zv. Pravnikove zbirke) z obširnim slo-
venskim in hrvatskim stvarnim kazalom, obsegajoči XII. in !)09 strani. I90G. V platno vezana knjiga...................................K 8 —
2.	Odvetniška tarifa* določila o rabi hrvatskega in slovenskega jezika
pred sodišči; sodne pristojbine, s stvarnim kazalom, (20 tabel). 1900 Broširano........................................................K	1"80
3.	Zakon o javnih knjigah, zemljiških itd. (V. zv. Pravnikove zbirke z vsemi predpisi, ki so z njimi v zvezi, s stvarnim kazalom v hrvatskem in slovenskem jeziku, z vzorci knjižnih prošenj in vpisov. 1908. Knjiga
v 2 delih,	skup 618 strani. Mehko vezana knjiga.................K	5'60
popolno v	platno	vezana........................................K	6'—
4.	Vzgledi predlogov, sklepov in vpisov za zemljiško knjigo; dotična
kolkovnina in vpisnina. Ponatis iz knjige pod točko 3. Broširano K V— G. Kolkovnina in vpisnina pri zemljiški knjigi. Tabela na močnem papirju, obesek za na steno....................................60 h.
Dalje od „Poljudne pravne knjižnice", ki jo izdaja društvo „Pravnik".
Zvezek I. Zakon o dovoljevanju poti za silo, s pojasnili in vzorcem
prošnje. 1907. Mehko vezano.................................K	—'40
Zvezek H. in III. Predpisi o železniških in rudniških knjigah. 1908.
Cena mehko vezani knjižici..................................K	—'80
Zvezek IV. in V. Pristojbinske olajšave ob konverziji terjatev. 1908 Knjiga potrebna posebno posojilnicam in denarnim zavodom sploh
Mehko vezana knjiga ........................................K	—'80
Zvezek VI.—X. Predpisi o razdeliti in uredbi ter o zložbi zemljišč.
1908.	Mehko	vezano........................................K	2"—
Pripravlja se: Zvezek XI. in XII. Predpisi o poljski okvari. 1908.
Mehko vezano................................................K	—"80
Ako ni dogovorjeno drugače, se pošiljajo knjige s pošto proti poštnemu povzetju, tako, da se k navedenim cenam priračunijo le resnični in poštni izdatki; pri naročilih do 2 K je najceneje, ako se pošlje naprej kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini ali poštnih znamkah.
Superfosfati
rudninski in živalski, so najboljše, najbolj zanesljivo in najccnejše gnojilo z fosforno kislino za zemljo vsake vrste.
Množina fosforove kisline zajamčena. Hitro učinkovanje, največji pridelek.
Vse vrste superfosfatov, kakor ammoniak-, kali-, solitarski-supefosfati se dobi v tovarnah umetnih gnojil, pri trgovcih, kmetijskih zadrugah in društvih.	16—11
Pisarna v Pragi, Graben 17.
if8W
^33333^333333333333ljCCCCCCCCCt:C€CCCCCC(
C. kr. priv.
pred ognjem in tatovi varne
ur blagajne -m
prodaja najceneje dobro znana tovarna hlagajnic
M. Adlerslliigel
založnik Raiffeisnov! h posojilnic
Dunaj, L, Franz Josephs-Ouai St. 21
247 24-15
S cxx<mmcm33^m| |33GK^gm^mxm383E




Stanje vlog 31. decembra 1907:
čez 13 milijonov kron
IX a j boljša, i ti najsigur-nejša
i__i__
p vi lika
za štodoiijol
Denarni promet 31. decemb. 1907:
čez 64 milijonov kron
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
preje: Gradišče štev. 1
sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak de- yi n qi brez kakega odbitka, tako, da sprejme lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure ^ |2U|0 vložnik od vsacih vloženih 100 kron popoldan ter jih obrestuje po	čistih 4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 31. decembra 1907: K I3,365.88r08 — Denarni promet v letn 1907: 64,8I2.603,92
Hranilne knjižice sc sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo.

Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 31. decembra 1907.
249, x —14
Josip Šiška, kanonik, podpredsednik.

Dr. Ivan Šušteršič,
predsednik.
Odteomllcl:
Fran Povše,	Anton Belec,
vodja, graščak, deželni odbornik, drž in dež. poslanec itd.	posestnik podjetnik in trgovec v Št. Vidu ad Ljubljano.
Anton Kobi,	Karol Kauschegg,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,
trgovec in pos. na Bregu veleposestnik v \Vildonu župnik pri D. M. Polju. svet. trg. in obrt zbor v Ljubljani. Frančišek Leskovic,	Karol Pollak,	Ivan Pollak,	Oregon Šlibar,
zasebnik in blag. Ljud. pos. tovarnar in posestnik v Ljubljani. tovarnar in pos v Ljubljani. župnik na Hudniku
Izdajatelj; Zadružna zveza v Ljubljani.
Odgovoru! urednik; Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze". — Tlsek Zadružne tiskarne, reg. zad. z oro. zav. v Ljubljani,