KMETIJSKA STATISTIKA Zadružni upravniki*
števllo       Uprav-        Z osn.       Nep. sr.       Sre<J.       Višjo
zadrug        nUcov           šolo        š. izobr.      lzobr.      izobr.
FLRJ     ,   .   .   i   .   5.582             4.603             S.392            831             328             52
Srbija    .    .    s    -.    .    2.214             2.014             1.501             294             173             4C
Hrvatska .   i   .   .   2.476             1.133                876             210               97
BLH         .....       580                597                513               76                 8
SlovenJja      ...      695                402                201             164               36               1
MakedorUJa      .   .      517                407              '301               87               14               5
Crna gora          (Glavna zadružna zveza nima   podatkov za  to republiko.)
Na zadnji skupšfinl Glavne zadružne zveze FLRJ je bilo mnogo govora o mestu in vlogi upravnikov kmetijskih zadrug. Vgotovljeno ]e bilo, da izgubljajo zadruge kot velika kraetijska gospodarstva iedalje bolj znaCaj uslužnostnlh organlzacij klasič-nega tipa in preraščajo v socialistična podjetja, ki povezujejo ln organlzirajo Siroke množice individualnih proizvodnih prolzvajalcev v proizvodnjl in prodaji. Pri takem znafaju zadrug pridobivata vloga in mesto upravnika še bolj na svojera pomenu. Oa bi izpolnile velike naloge, ki so jim dolofene, morajo zadruge predvsem Imeti sposoben in usposobljen upravniški kader. Kajti upravniki niso samo neposredni vodje zadrug, temvet tudi organlzatorji proizvodnje in prodaje, posloVni zastopniki zadtug v raz-merju z drugimi podjctji in organizacijanii} najvišji disciplinski stareSine delovnega kolektiva itd.
Ko računa s tako pomembno vlogo upravnikov v Sivljenju in delu zadruge, določa uredba o kmetijskih zadrugah zlasti, da mora imeti vsaka kmetijska zadruga, ki se neposredno ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, upravnika (poslovodjo) kot strokovnega vodjo poslov.. Kakor pa kaže gornja tabela o upravniškem kadru zadrug, 279 zadrug Se vedno nima upravnikov. In ne samo to: tabela kaže, da uajveč tega kadra, skoraj 90 odstotkov, nl strokovno usposobljenega za opravl.tanje poslov upravnika, Kajti kakor je razvidno fe tabele ima od 4.C03 upravnikov 3.392 samo csnovno šolo, 328 srednjo, a le 52 upravnikov po vsej državi Ima višjo komercialno in 1'akultetno Uobrazbo N?j-boljSe stanjc je v tem pogledu v LK Srbiji, ki ima od 52 visoko kvallficiranib uprav-nikov 46 v svoji republiki, najslabše pa v LR Hrvatski, ki nima niti enega upravnlka z  visokd Izobrazbo.
V zadnjem času se uveljavljajo mofna pHzadevanja za iolanje in izboljšanje %tro-kovne sestave upravniškega kadra. V Srbiji delujeta (v Vršcu in Panfevu) dve šoli za usposabljanje upravnikov, ua Hrvatskem pa jih deluje pet. Organizirane fy na načelu srednjih gospodarskih šol s skrajšanim programom. V njih so usposobili že znatno šte-vilo kadrov, je pa to še vedno premalo glede na velike potrebe. Kajti grr za šolanje približno »0 odstotkov upravnlškega kadra. Da bi to izvršili, bodo potrcbni napoti ne samo zadrug, teravee tudi drugih činiteljcv — komune, upravnih odborov, družbenih orgaiuzatij itd. Ta naloga pa je toliko pomembnejša, ker se te dni razpravlja o vpra-šaiiju spreniemb določil uredbe o kmetijskih zadrugah, s katerimi bi upravniki dobili pravice in dolžnosti, kakršne imajo približno direktorji gospoda/skih podjetij.
1 Po   nepopolnih   podatkih   Olavne   zadružne   zveze   FL.RJ.