337
Obrtnija.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.
(Dalje.)
Deželni predsednik je predlagal, naj razmere preišče zmožen strokovnjak in na podlagi teh preiskav naj se potrebno ukrene. .Ker se iz ugodnih vspehov in skušenj na strokovni šoli za lesno obrt lehko opravičeno sklepa, da bi didaktično pospeševanje drugih industrij na Kranjskem istotako obrodilo dober sad, naroČila je učna oprava, kakor že omenjeno, dvornemu svetniku vitezu Hauffeju, da prouči zadevne razmere na Kranjskem. Imenovani nadzornik je skupno s članom osrednje komisije, ces. svetnikom I. Murnikom, ovršil to nalogo in je o svojih opazbah nadrobno poročal. Iz tega poročila se razvidi, da je na Kranjskem razven mnogobrojnih obrtij drugih smerij do 982 obrtov mehanično — tehnične smeri, kateri so dokaj jednakomerno razširjeni po vsej deželi. V razpravi najvažnejših zavodov, ki so zaznamenovani v statistični tabeli, dokazuje dvorni svetnik vitez Hauffe, ca je vršba s parnimi kotli mnogo obsežnejša, nego si je mislil, kajti v 78 različnih zavodih je 140 kotlov v porabi. Poročevalec osrednje komisije sklepa iz vseh dat, da v industrija Inem razvoji kronovine Kranjske tiči neprecenljiva potreba po izobrazbi. Ustanovitve manjših špecijelnih šol v posameznih okrajih pa ni priporočati po prepričanji imenovanega nadzornika, katero si je pridobil na podlagi izvedenih preiskovanj, glede na blaginjo v tehničnem smislu, kakor tudi z ozirom na dokaj jednakomerno razdelitev posameznih obrtov po vsej deželi,
Njegovo mnenje je pač, da se potrebam Kranjske dežele najprimernejše pomore z ustanovit, vijo višjega obrtnega učilišča in sicer šole za mojstre z mehanično — tehnično smerjo ; ta naj se napravi, kar je ob sebi umevno, v stolnem mestu Ljubljani, in naj ima jednako organizacijo kakor mehanično — tehnična šola za mojstre v X. dunajskem okraji.
Gospod deželni predsednik se je izrekel za izvajanja tega poročila in se strinja, kar se tiče potrebnih naredeb, popolnoma z nazori dvornega svetnika viteza Hauffeja, in najtoplejše priporoča ustanovitev tacega zavoda v stolnem mestu.
Poročevalec v osrednji komisiji gospod ministe-rijalni svetnik dr. vitez Haymerle je predlagal: Osrednja komisija priporoča napravo šole za mojstre z mehanično — tehnično smerjo v Ljubljani in želi, da prične učna uprava zadevna obravnavanja — Ta predlog je osrednja komisija sprejela, ko je poprej ministerijalni svetnik dr. vitez H ay mer le izjavil, da učna oprava pač več ne more dvomiti o potrebnosti nasvetovane naredbe z ozirom na izvršena preiskovanja in soglasna poročila nadzornika viteza Hauffeja, ces. svetnika J. Murni k a in deželnega predsednika in ko je še po toplem priporočilu tega predloga zastopnik trgovinskega mi nisterstva ministerijalni svetnik dr. vitez Thaa izjavil, da je dotične akte natančno pregledal in se popolnoma prepričal o potrebnosti Kranjske dežele glede primerne obrtniške naobrazbe. Mestni zastop ljubljanski je soglasno sklenil v seji dne 20. febru-varija 1896. 1. da da sezidati stavbo za obrtno šolo, da je zadevne obravnave takoj pričeti in da prevzame običajne doneske za poučevanje.
Po mnenju mestne občine bi se ustanovitev nove državne obrtne šole najlažje izvela iz obeh sedaj obstoječih strokovnih šol, kateri naj bi bili pri istej le kot umetno — obrtna oddelka, nekako tako kakor se je zgodilo pri državni obrtni šoli v Lvovu, katera je nastala iz preobrazitve prej obstoječe tamošnje umetno — obrtne strokovne šole. Istej naj bi se priklopilo tudi obrtne nadaljevalne šole.
Zbog preosnove obeh strokovnih šol v državno obrtno šolo bi se po mnenju mestnega zastopstva neznatno pomnožilo število sedanjih prostorov, ker so v tem oziru že itak prostori za zbirke, za učila, za učiteljstvo, za teorične stroke in za risanje, le za za delavnice bi se morali novo preskrbeti. S tem bi se zmanjšali izdatki za prostore, njih razsvetljavo češčenje in oskrbovanje, kakor tudi plače učiteljev in drugi tekoči stroški.
Visoki dež. zbor se je v seji dne 6. marca 1897, o tem posvetoval in sledeče sklenil: Deželni zbor pozdravlja kar najtoplejše namero vis. c. kr. mini-sterstva za uk in bogočastje, da ustanoviti v stolnem mestu Ljubljani šolo za mojstre z mehanično — tehnično smerjo in se obveže, da hoče pospeševati napravo in vzdrževanje iste z vsemi sredstvi tudi ma-terijalno.
Odsek se je v podrobno pečal s tem predmetom in ker se je častita zbornica že izrekla za napravo take šole v svojem poročilu z dne 12. marca 1893. 1. št. 1848., potom vis. c. kr. dež. vlade do visokega ministerstva, tedaj se lahko na istega sklicuje. Odsek je mnenja, da je dejanski najboljše za vse činitelje, za šolsko svrho, če so vsi oddelki združeni v šoli za, moistre.
338
Sedaj obstoječi strokovni šoli bi bili tedaj le dela državne obrtne šole.
Na podlagi vestnih pretresavanj predlaga poročevalec v imenu odseka:
1.) Zbornica se izreči za ustanovitev mehanično — tehnične šole za mojstre v deželnem stolnem mestu Ljubljani s strokovnimi šolami oziroma specijalnimi učnimi tečaji za strojne ključavni-čarje* za montere, kurjače, mašiniste, strojevodje, elektrotehnike, stavbene in pohištvene mizarje, strugarje, rezbarje, modelere, in podobarje s posebnim ozirom na cerkveno smer, za umetno vezenje in čipkarstvo.
2) Zbornica se izjavi, da je pripravljena podpirati ustanovitev in vzdrževanje šole za mojstre z doneski, kateri naj se določijo v sporazumljenji z drugimi činitelji. ko bodo znane zahteve učne uprave  — Predloga se vsprejmeta.
XVII. Zbornični svetnik Josip Lenarčič poroča v imenu odseka, da je vsled ukaza visokega c. kr. finančnega ministerstva z dne 25. marcija 1897, štev. 19 043 c. kr. finančno ravnateljstvo z dopisom z dne 1. junija 1897. štev. 9058 sporočilo, daje prosila neka trgovinska in obrtna zbornica, naj bi se dovoljenje za carine prosto dobavo bencina v svrho obrata motorjev ne omejilo po odredbi točke 1. ukaza finančnega ministerstva z dn6 3. julija 18951 štev. : 22.506 (drž. zak. štev. 107) samo na take osebe oziroma podjetja, ki vrše svojo obrt z motorji na bencin, temveč se razširilo sploh na vse, ki delajo s takimi motorji.
Pri vtemeljevanji se navaja, da je sosebno potrebno, da se dovoli carine prosta dobava bencina tudi za motorje na bencin za kmetiško porabo, za sesanje vode, za obrat ventilatorjev, ekshaustorjev itd.
C. kr. finančno ravnateljstvo vabi zbornico, naj izreče svoje mnenje, ako bi bilo zaprošeno razširjenje carine proste dobave bencina razmerno praktičnim potrebam, oziroma v kakšni obsežnosti in pod kakimi pogoji naj se isto dovoli.
Pri posvetovanji o tem predmetu je prevladalo prepričanje, da bi bilo dobro, ako bi ne bila dovoljena carine prosta dobava bencina samo osebam, katere obrt vrše s pomočjo bencinovih motorjev, temveč tudi za poljedeljsko delo.
Za to panogo narodnega gospodarstva se vedno bolj uporabljajo stroji, kateri imajo namen, nadomestiti drago človeško in živalsko mehanično silo-Zlasti po novi organizaciji kmečkega stanu, po zadrugah, je pričakovati mnogo intenzivnejše vporabe raznih strojev, kateri so za posameznika predragi, dočim se pri zadružni vporabi prav dobro obneso in spjačujejo. Take skupne vporabe je pričakovati v večji meri kot doslej za mlatilnice, slamoreznice, za stroje v svrho osuševanja močvirnega ozemlja v takih krajih, kjer ni mogoč naravni odtok vode in se mora ta s sesalnicami vzdigovati. Nadalje se vpo-rabljajo vedno bolj stroji za oskrbovanje prebivalstva z dobro pitno vodo.
Pri dobavi bencina za te stroje naj se določijo jednaki pogoji kakor za ono pri obrtni vporabi. Bo-jazer. da bi vtegnile nastati škode po požaru vsled preradega užiganja bencina, ni tolikanj opravičena, ker se vodstvo bencinovih motorjev izroča le spretnim osebam.
Kmetijstvo zaslužuje gotovo vse pozornosti in vse mogoče olajšave, da prebijene varno krizo, katero sta povzročila inozemska konkurenca in pa neugodne delavske razmere.  Poročevalec stavi  na to  predlog:
Častita zbornica naj se izreče v poročilu do c. kr. finančnega ravnateljstva v smislu, da se davka oziroma carine prosta dobava bencina razširi na njega splošno vporabo kot gonilno silo brez ozira na to, je li dotični konsument slučajno obrtnik ali ne, zlasti da se razširi taka olajšava tudi na vporabo v kmetijstvu. — Predlog se vsprejme.
XVIII. Zbornični svetnik Karol Luckmann utemeljuje sledeči kot nujno spoznani predlog : »Častita zbornica se obrni s prošnjo do c. kr. priv. južno-železniLne družbe, da nastavi vožnjo jednega nočnega brzovlaka Trst — Dunaj tako, da bi isti v interesu trgovstva sosebno poštnega prometa došel, približno ob osmih zjutraj na Dunaj. Brzovlak štev. 1 južne železnice dospe še le ob desetih zjutraj na Dunaj. Če se pride ob takem časi na Dunaj, je za trgovce, ki se najrajše po noči vozijo, vsekako prepozno, ker zamude za trgovino najvažnejši pred-popoldanski čas in se morajo mnogokrat ves dan poprej voziti z brzovlaki ter na Dunaji prenočevati, da oskrbe svoje posle, za kar se izgubi premnogo časa. Še mnogo neugodnejše pa je, da dospo pisma, katera pišejo trgovci tekom dneva in jih oddajo pošti navadno zvečer, še le drugi dan ob desetih zjutraj na Dunaj in jih dunajska pošta dostavlja tamoš-njim adresatom še le popoludne.
Dopoludanski čas je za trgovanje najvažnejši in prejemniki pisem na Dunaji ne morejo vsled tako kasnega prejema pisem pisem točno ustreči željam zunanjih naročmkov.
Ta nepriličnost kasnega dostavljanja pisem oziroma pomankljivega poštnega prometa z dunajskim glavnim mestom občuti vsa južnoželezniška proga od Trsta do Maribora, pošte dolenjskih železnic, državne železnice od Ljubljane do Trbiža in hrvaške proge južne železnice. Nekoliko bi se izbolšalo, če bi častita zbornica, morda tudi vzajemno s sestrsko zbornico na Dunaji opozorila c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo na Dunaji, da bi se dostavljala ob desetih zjutraj na Dunaj došla pisma kolikor mogoče zgodaj adresatom ; popolnoma bi se pa moglo odpomoči, ako bi c. kr. priv. južnoželeznična družba hotela vozni red tako premeniti, da bi nočni brzovlak št. 1 dospel na Dunaj najkasneje ob osmih zjutraj.
Južna železnica bi to dosegla, če bi preložila vlakov odhod iz Trsta na pol sedmih zvečer in bi omejila predolgo čakanje brzovlaka na mnogih postajah, ali pa bi bilo mogoče pri velikem osebnem prometu južne železnice in z ozirom na dejstvo, da je brzovlak št. 1 vedno prenapoljen, zbog tega se ali razdeli na dva dela ali pa mora imeti dvoje lokomotiv, brez prevelikih žrtev napraviti dva nočna brzovlaka, katerih jeden bi došel najkasneje ob osmih zjutraj na Dunaj, lehko bi se pa tudi spojil potratni vlak Trst Ostende, ki je brez vsake vrednosti za trgovski promet, z dnevnim brzovlakom.
Poročevalec je prepričan, da južna železnica lehko udogi tej opravičeni želji in priporoča svoje predloge.
Zbornični svetnik Ivan Baumgartner podpira predlog, da bi se temu nedostatku odpomoglo, če bi brzovlak odhajal ob času, ob katerem odhaja sedaj poštni vlak in ta naj   bi šel pozneje.
Ko so še gospodje zbornični svetniki Andrej Gassner, Josip Lenarč i č, Karol Pollak priporočali predlog in je Ivan Baumgartner še opominil, da je   direktni  voz   Dunaj—Trst pri brzo vlakih prav
za prav le nabiralni voz za osebe, ker je na razpolage osebam na yseh postajat, ako se tudi le nekolike postaj daleč vozijo; po nekaterih razjasnilih zbornic nega tajnika in predlagatelja se vsprejmeta oba pre dloga.                                                   (Konec sledi.)
339