Strokovni Ust za povzdigo gostilničarskega obrta. Glasilo .Deželne iveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem«. List izhaja 25. vsakega meseca. = Za člane v ..Deželni zvezi“ včlanjenih zadrug stanc list celoletno K 2 —. Sicer stane list celoletn' !< 5.—, polletno K 2.60, četrtletno K 1.30; posamezne Številke —= 25 vinarjev. — ■ _ = Cena inseratom; lUa strani K 1'50, pri večkratnih objavah popust. = Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16. Strankam je uredništvo na razpolago vsak ponedeljek in petek od 4.-6. popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20. ===== vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi. ===== Št. 10. V Ljubljani, 10. oktobra 1919. Leto VI. Vabilo na VII. redni občni zbor zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem ki se bo vršil dne 15. oktobra 1919 ob 10. url dopoldan v zvezni pisarni v Ljubljani (Mar. Terez.) Gosposvetska cesta št. 16 »pri Levu“ po sledečem DNEVNEM REDU: 1.) Poročilo načelstva. 2.) Poročilo tajništva. 3.) Poročilo blagajništya. 4) Letni proračun. 5.) O reorganizaciji zvezništva in zadružništva. 6.) Razprava o stališču ki ga naj organizacija zavzame napram zakonskim načrtom proti alkoholizmu. 7.) Sklepanje resolucij za državni gostilničarski kon- Sres v Novem Sadu. azgovor o pivovarniškem podjetju. 9.) Prememba pravil. 10.) Raznoterosti. OPOMBA: Na vsakih 20 članov ima zadruga pravico poslati po enega delegata. Odbornik zveze je vsakokratni načelnik zadruge ali njega namestnik. Sklepi zveze so za zadruge obvezni in se bodo odslej brez odlaganja izvrševali. Prosimo vdeležite se občnega zbora zastopniki vseh zadrug polnoštevilno. Deželna zveza gostiln, zadrug na Kranjskem v Ljubljani. Vinko Ogorelec, t. č. predsednik. ; ............................... Kongres vsega gostilničarstva, kavarnarjev resfavraterjev in hotelirjev iz kraljestva Srbov Hrvatov in Slovencev se vrši v dneh 21., 22. in 23. oktobra 1.1. v Novemsadu in Belgradu s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. Naredbe In zakonske osnove za omejitev točenja in prodajanje alkoholnih pijač. 2. Preuredba obrtnega in točarinskega zakona. 3. Ustanovitev osrednje državne zveze gostilničarstva za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. POZIV! S tem poživljamo vse tovariše gostilničarje, kavarnarje in hotelirje cele Slovenije na ta kongres, ki ima ta-le razpored: 21. oktobra v Novemsadu ob 10. uri dopoldne, pozdrav predsednika in otvoritev kongresa. 1.) Razprava o naredbah za omejitev točenja in prodajanja alkoholnih pijač z ozirom na žjvljensko vprašanje gostilničarske obrti. 2.) Razprava o spremembi obrtnega zakona z ozirom na gostilničarstvo in naprednejši zmisel. 3.) Ustanovitev državpe zveze vsega gostilničarstva kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. 4.) Čitanje podanih resolucij. Ob 2. uri popoldne svečani banket v dvorani hotela »Sloboda«. Ob 5. urj popoldne skupni izlet v Petro-varadin. Ob 8. uri zvečer komers v dvorani hotela »Sloboda«. Koncert Narodnega glasbe v. dvorani hotela »Elizabeta« in »Srbski kralj«. 22. oktobra v Novem Sadu ob 10. dopoldne nadaljevanje kongresnih razprav, poročila delegatov gostilničarskih zvez iz Hrvat-ske, Slavonije, Medjimurja, Srbije, Dalmacije, Hercegovine, Bosne, Slovenije, Vojvodine. Ob 1. popoldne obed v raznih gdstilnah. Ob 3. popoldne skupni izlet na ladjah v Kamenico, povratek ob 7. zvečer. Ob pol 8. zvečer svečana predstava v gledališču, komers in koncert vojne godbe v restavraciji »Sloboda«. 23. oktobra v Beograd, ob 6. zjutraj skupni odhod z donavskimi parniki v Beograd, ob 11. dopoldne izročitev kongresnih resolucij ministrstvom po delegatih vseh zvez, ostali si ogledajo poti vodstvom beogradskih tovarišev mesto. Ob 1. popoldne skupni obedi pri beogradskih tovariših. Ob pol 3. izlet v Top- v čider. Ob 5. zvečer poslovitev od beogradskih tovarišev in povratek s parniki v Zemun, od tod s posebnim vlakom nazaj v ožjo domovino. Zveza gostilničarskih zadrug kraljevine Hr-vatske, Slavonije in Medjimurja v Zagrebu. Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem v Ljubljani1 za celo Slovenijo. Zveza gostilničarjev za Bosno in Hercegovino v Sarajevu. Gostilničarska zveza v Subotici. Udruženje hotelirjev iu kavarnarjev v Novem Sadu. Listek. Prvi ,petiot‘ na Kranjskem. Kaj da je »petiot« ali petiotizovano vino, je dandanes-že obče znano. To je umetno napravljeno, ali boljše rečeno: ponarejeno vino. Ponaredi se pa tako vino takole: Grozdje se zrnasti in tropine odtisnejo, to poslednje pa rajše nekoliko manj, kakor je navada. Zadobljeni mošt se natanko zmeri, določi se v njem tudi za moštno tehtnico obdr-žarii sladkor ter nalije v sod, da pod ki-pelno veho pokipi. Na tropine nalije se pa toliko čiste vode, kolikor se je mošta namerilo in v kateri se je toliko kilogramov sladkorja raztopilo, kolikor ga je moštna tehtnica v naravnem moštu pokazala. Tako napravljeni naliv zlije se na tropine ter pusti, da se . v njem kipenje vname ter konča, na kar se umetni mošt odtoči, tropine pa prav dobro odtisne. To je bistvo pravilnega petiotjzova-nja, katero ima svoje ime po nekdanjem francoskem veleposestniku in finančnem mi-nistru JPetiotu. On je namreč svojčas knjižico spisal, v kateri je prvi napravo takega vina priporočal, to osobito za domačo porabo v kvantitativno slabih letinah. Moj rajnki oče je svojo graščino Pod-brdje (Rossenegg, nekdaj barona Rossettfia) pri Št. Vidu v Vipavski dolini meni namenil, dasiravno sem bil jaz med štirimi njegovimi sinovi najmlajši. Stanovske zadeve. Navodjlo udeležnikom kogresa. Vsa preddelovanja za izpeljavo kongresa so bila v seji delegatov dne 18. sept. t. 1. poverjena zvezi v Zagrebu. Udruženje hotelijerjev in gostilničarjev v Novem Sadu vodi skrb za vso lokalno priredbo, t. j. sprejem gostov, nastanjenje, prehrano, ureditev dvorane za razprave j. t. d. skratka vse kot domačini, ki bi hoteli sprejeti goste pod svoj krov. Gostilničarske zadruge se prosijo da do 15. t. m. prijavijo pismeno ali brzojavno število tovarišev, ki žele kongresu prisostvovati, Savezu gostilničarskih zadrug v Zagrebu. Drugovi, koji niso organizovani pa naj sami svojo vdeležbo prijavijo isto tako Savezu v Zagrebu. Vabljeni so tudi vinogradniki, veletrgovci z vinom in žganjem, pivovarnarji in založniki, kot tudi žganjekuharji. Udeležniki iz Slovenije imajo odriniti od doma tak® , da se odpeljejo v ponedeljek dne 20. oktobra iz Ljubljane z direktnim vlakom, ki odhaja ob 5.45 zjutraj v Zagreb in dospe tja okrog 10. ure dop. Nato se odpelje tako posebni brzovlak iz Zagreba v Novi Sad. . V Sisku, Novi Gradiški, Kapeli - Batrini, Brodu na Savi, Vinkovcih, Mitroviči, Rumi, Tndjiji, ko-doer bodo vstopili novi vdeležniki, se bodo povsodi priklopivali po potrebi vagoni, da bode vožnja vseskozi udobna. V Novem Sadu sprejme vdeležnike tamošnjj odbor za nastanitev izletnikov ter jim odkaže prenočišča. Priporoča se vzeti seboj kaj enakega da se porabi za odejo. Vsaki vdeležnik kongresa ima vplačati K 30, s to svoto se bodo pokrili stroški priredbe. To plačilo se bode sprejemalo pri kongresni blagajni v hotelu »Sloboda« v Novem Sadu, kjer dobi tudi vsaki posameznik znak. Odhod je tedaj 20. in povratek 23. oktobra. Podrobneja pojasnila daje Savez gostilničarske udruge v Zagrebu. Vsem vinogradnikom, veletrgovcem z vinom, pivovarjem in založnikom, kuharjem kognaca in dr. pristnih žganin kličemo, kvišku, dvignete se kot eden mož proti vbijal-cem naših eksistenc in namišljenim trapastim prekucuhom reelne in poštene točilne obrti. Na tisoče je zadev, ki bi nujno potrebovale reform in dobrih naredb, a te ne najdejo mojstra, ki bi jih sestavil in uveljavil ljudstvu v prid. Le trapastim abstinenclerskim družbam se hiti ugoditi in izdelujejo posamniki Ker sem gojil jaz za kmetijstvo veliko veselje, bil sem s tem seveda popolnoma zadovoljen, a stavil sem pa vendar očetu en pogoj. In ta je bil, da prevzamem graščino le tedaj, ako dovoli, da dovršim po dovršeni višji c. kr. realki v Gorici tudi še kraljevo višjo kmetijsko šolo, akademijo v Ogrskem Starem gradu (Ungarisch-Altenburg, Magydr-Ovar). Moj oče s tem pogojem sicer nikakor ni bil zadovoljen, češ, da se lahko' od njega doma dovolj praktičnega kmetijstva naučim, teorije pa da v kmetijstvu itak treba ni. No, končno se je pa vendar vdal in jaz sem se podal leta 1867. v Ogrski Stari grad. Leta 1868. nisem prišel na velikonočne počitnice domov, in zato poslali so mi žegen (potice) v Stari grad. Dodano mu je pa bilo očetovo pismo, v katerem je stalo:» Ljubi mi sin! Zapusti Stari grad in pridi domov, kajti trte so nam po vinogradih vsled velike požlebce tako pozeble, da jih bodemo morali polovico izsekati ter za drva domov zvoziti. Kje potemtakem denar vzeti, da tebe tam vzdržim? V privitku ti pošljem za potovanje potrebni denar.« To očetovo pismo uničilo me je seveda popolnoma, kajti študije v Starem gradu ravno v sredini opustiti, bilo bi za me kaj groznega. Potrt sem bil do skrajnosti, tako da so me moji kolegi kar gledali ter me povpraševali, kaj da mi je. Povedati pa nisem hotel nikomur vzroka svoje pobitosti. Med druglimi izpraševal me je osobito kolega baron Rodorich Villasecca, predstojnik aka-demičnega pevskega zbora, katerega član sem tudi jaz bil. No, njemu sem pa stvar naredbe, ki naj njim na ljubo globoko režejo v dohodke države, uničijo milijonske dohodke vinarstva in pripravijo stotisoče ob eksti-tcnco in na beraško palico. Zberimo se v dnevih od 20. do 23. oktobra t. 1. z vsem go-stilničarstvom novega kraljestva v Novem Sadu, da. jasno in glasno protestiramo proti načinu in fabriciranju tacih naredb in zakonov brez pravega od ljudstva izvoljenega parlamenta, in brez zaslišanja in sodelovanja prizadetih. Kako lahko določamo sladkobo mošta z navadno trgovsko tehtnico. Vzemimo čisto, prazno steklenico z ozkim grlom, ki drži približno en liter. Steklenico postavimo na dobro trgovsko tehtnico in jo iztarirajmo tako, da kažeta jezička tehtnice ravnotežje. Nato napolnimo steklenico s čisto, mrzlo, najbolje deževno ali potočno vodo. Na drugo skledčko tehtnice postavimo utež 1 kg. Nato dolijemo ali odlijemo toliko vode, da kažeta jezička tehtnice zopet natančno ravnotežje. Tik ob površini vode nalepimo nato zunaj na steklenici ozek trakec papirja tako, da stoji njega zgornji rob tik ob površini vode v steklenici. Nato vodo izlijemo in napolnimo dotično steklenico natančno do iste višine z moštom. Mošt ne sme še kipeti in mora biti čist, to je precejen skozi platneno krpo. Videli bodemo koj, da je mošt težji kot voda. Stehtajmo, za koliko je težji. Kolikor gramov tehta mošt nad en kilogram, to število delimo s štirimi in od fzidka odštejmo tri, pa dobimo težine odstotka sladkorja v moštu. Ako n pr. doženemo, da tehta mošt 72 gramov nad kilogramov, potem računamo takole 72:4= 18 — 3=15%. Tak mošt ima torej 15% sladkorja, to je v 100 litrih mošta 15 kg sladkorja. Če hočemo zvedeti, koliko volumnih ali prostorninskih odstotkov alkohola bode imelo vino iz njega, treba je le, da odstotke sladkorja pomnožimo s šestimi desetinkami toraj 15 X Vio—15 X 6 = 90:10 = 9 vol%. Vino iz tega mošta bo imelo po končanem kipenju 9 litrov alkohola v hektolitru. — Ako dosežemo vsaj toliko močno vino, smo lahko zadovljni. Mošt pa, ki ima pod 15% sladkorja, da preslabotno vino, zato bi mu kazalo sladkor dodati. Letost bode pa dosti mošta, ki bo imel komaj 12% sladkorja, slajenje bi bilo toraj splošno umestno. Kdor doda moštu sladkor, naj ga raztopi v moštu razodel in on mi je svetoval očetu pisati ter ga lepo prositi, da si kje za mene še potrebni denar izposodi. To sem storil, a hasnilo ni nič, kajti oče je hotel po vsi sili, da pridem domov. No, ravno takrat nam je predaval v akademiji profesor tehnologije g. dr. Reitlechner jako zanimivo in temeljito opetiotizova-n j u vina. Povedal nam je natanko, kako gre postopati, ako se hoče petiot le za domačo porabo, ali pa za prodajo napraviti. In jaz sem si koj mislil: i kaj bi pa bilo, ako bi jaz svojega očeta pregovoril, da si za mene še potrebni denar vendarle izposodi, v trgat- vi pa toliko finega petiota napravi, da bi iz pri prodaji istega doseženega dobička štor-, jeni dolg lahko plačal? — Ta misel navdajala me je tembolj, ker mi je bito znano, da se je nahajal v Grossauu na Nižje Avstrijskem, — kjer je bil oče kolege barona Villasecca velik graščak — tovarnar, kateri je iz krompirja grozdni sladkor ali takozvani »g 1 u k o s i d« izdeloval, in bi mi utegnil ba-# ron pri nakupu istega na roko iti. Računal sem s tem faktorjem, da bi se s posredovanjem kolege barona morda lahko toliko grozdnega sladkorja po ceni, jn še to na »puf«, udobilo, da bi se zamoglo dva velika soda finega petiota napraviti, in šele po prodaji istega tovarničarja plačati. To misel razodel sem kolegi baronu in on mi je koj blago-. dušno zagotovil, da mi hoče ne le drage volje na roko iti, marveč še celo pri tovarnarju za mojega očeta porok biti. takrat, ko spravlja mošt v sod. Oslajen mošt •je dobro premešati in skrbeti za to, da dobro P°kiPi. B. Skalicky. Načrt zakona o omejitvi alkoholizma V naslednjem podamo nekaj §§ o tem načrtu, ki ga izdelujejo v Beogradu. Celotnega načrta nismo mogli dobiti, navedemo le to, kar je obelodanil doslej »Slovenec«. Motivačnih poročil radi Pičlega prostora ne navajamo, pečati se bo s tem še obilo. Poglavje II. Obrtne določbe. a) splošne določbe o točenju in nadrobni prodaji alkoholnih pijač. § 9. Točenje in prodaja žganja v množinah pod 5 litrov je prepovedano. Pokrajinske vlade smejo to mejo zvišati do 10 litrov. V delavskih kantinah in industrijskih podjetjlih se alkoholne pijače ne smejo točiti oziroma nadrobno prodajati. Prepovedano je tudi takozvano »točenje pod vejo.« § 10. Ob času vojne, volitev, delavskih stavk, političnih nemirov itd. sme policijska oblast prve instance v lastnem delokrogu točenje in nadrobno prodajo alkoholnih pijač za dobo do 3 mesecev popolnoma prepovedati. Enako sme policijska oblast prve instance v industr. krajih ob določenih (n. pr. plačilnih) dnevih točenje in nadrobno prodajo kaloholnih pijač prepovedati. § 11. Ako zahteva tri petine polnoletnih prebivalcev stanujočih nad 3 mesece v občini, oziroma v političnem okraju, da se preneha s točenjem in nadrobno prodajo alkoholnih pijač, mora policijska oblast prve instance tej zahtevi takoj ugoditi. Prepoved točenja in nadrobne prodaje alkoholnih pijač velja v tem slučaju za 3 leta. b) določbe o nadrobni prodaji alkoholnih pijač izven gostiln in kavarn. § 12. Izven gostiln in kavarn se smejo alkoholne pijače — izvzemši žganje (§ 9.) — prodajati nadrobno le v zaprtih posodah. § 13. Nadrobna prodaja alkoholnih pijač izven gostiln in kavarn spada med koncesi-jonirane obrti. § 15. Koncesije za nadrobno prodajo alkoholnih pijač izven gostiln in kavarn se — Vse to sem poročal koj mojemu očetu, kateremu sem obenem prav natanko popisal, kako gre petiot napraviti, to pa seveda pod večjo ko le mogočo tajnostjo. Oče mi je pa zopet odpisal, da moji želji le ustreči ne more, ker o petiotizovanju še nikoli nič slišal ni in ker vsled tega niti verjeti ni zamogel, da bi se tako sponeslo kakor sem mu jaz zagotavljal. No, končno se je dal pa vendar pregovoriti in mi je velel glukosid naročiti. To se je zgodilo in v prihodnji trgatvi (1868) napravilo se je res v naši kleti, to pa popoloma tajno seveda, dva soda petiota najfinejše baže! Kakor ny je bilo pozneje povedano, porabilo se je za to tropine grozdja, pridelanega v našem vinogradu na Lozicah. To je bito najpoznejše, in že izpod malega zapada snega pobiramo, torej jako hladno, vsled česar se je kipenje kaj počasi vršilo, in je petiot jako dolgo »rebuli« podobno sladak ostal. Po sv. Martinu kmalu dobil sem pa od očeta pismo, v katerem j* stalo: »O, zdaj pa le svoje študije dovrši, kajti petiot je že prodan in to šei celo po višji ceni nego drugo naravno vino Kupila sta dva naša stara gorenjska vinska kupca. Meseca julija leta 1869. sem študije v Ogrskem Stari gradu dovršil in podal1 sem s« domov. Spremljala sta me pa dva kolega, namreč gg. Aleksander Toman iz Kamne-gorioe na Gorenjskem, in Franta Kadliček, veleposestnik v Celčicah na Moravskem. V Ljubljani udeležili smo se, menim da pač prvega shoda Slovenskih visokošoicev, potem izvzemši pri sirotah, katerih preživljanje je od tega odvisno — ne more dati v najem. Ena oseba sme imeti le eno koncesijo. c) določbe o gostilnah in kavarnah, kjer se točijo alkoholne pijače. § 16. Gostilniška in kavarnaška obrt je v mejah naslednjega paragrafa svobodna. § 17. V krajih z 10.000 in več prebivalcev, kjer že pride na vsakih 400 in v krajih z manj kot 10.000 prebivalcev, kjer že pride na vsakih 300 prebivalcev po ena gostilna oziroma kavarna, v kateri so točno alkoholne Pijače, se take gostilne ali kavarne ne smejo več otvarjati. V krajih, ki imajo več kot 150 a manj kot 300 prebivalcev se sme otvoriti aova gostilna oziroma kavarna, kjer se ^točijo alkoholne pijače le tedaj, če v okrožju 2 km še ni take gostilne oziroma kavarne. Te omejitve ne veljajo za letovišča in kraje, kjer je vsled izletnikov ali tujskega prometa nujno potrebnih več gostiln oziroma kavarn, v katerih se točijo alkoholne pijače kot jih dopušča odstavek 1. tega paragrafa. Letovišča in kraje, za katere naj velja ta določba, kakor tudi število tamkaj dopustnih gostiln • in kavarn, kjer se točijo alkoholne pijače določi politična oblast druge instance. § 18. Kdor hoče pričeti gostilniško ali kavarniško obrt združeno s točenjem alkoholnih pijač, mora izpolniti vse pogoje obrtnega reda — kolikor ne nasprotujejo tem določbam — ter se izkazati z izpričevalom o njamanj 5letni službi v gostilniški oziroma kavarniški obrti. Vajeniška doba se pri tem všteje v službeno. i Razno. Današnji podlistek je poslal blagopokoj-ui gosp. Rih. Dolenc takratnemu vodji uredništva še leta 1917. že bolan in bridko tožeč o vseh nadlogah bolezni, ki so ga mučile. Spis je bil založen in smo ga šele sedaj dobili v roke. Škoda, da je ta prijazni pripovedovalec že preminul, bilo mu je 69 let. Ce bi bil še pri življenju, bi marsikatera satirična in poučna črtica še izšla v našem listu, za katerega se je zelo zanimal. Časten mu spomin! smo potovali pa čez Gorenjsko v mojo ožjo domovino — Vipavsko dolino. Med potjo prišli smo tudi do enega tistih dveh gostilničarjev in vinskih trgovcev, katera sta od mojega očeta »petiot« kupila. Ko je g. Toman Kadličeka in mene možu predstavil, pogledal me je poslednji bolj pazljivo ter vzkliknil: »Oho, vi gospod, utegnete pa biti sin gospoda graščaka Bernarda Dolenca iz Pod-brdja, kajti podobni ste mu jako?« In ko sem mu jaz to pritrdil, pričel je koj pripovedovati, kako da sta on in njegov prijatelj šele v pro-šli trgatvi, kaj fino, kakor »ribola«, še sladko vino od mojega očeta kupila, katero so ženske v dobrih štirinajstih dneh, v pi-skrih pod predpasniki, domov znesle. Pozabil pa mož tudi ni povedati, da sta hotela s tovarišem že kar klet zapustiti ter nič kupiti, ko sta opazila, da jima je moj oče vina iz vseh sodov pokušati dal, le ono iz označenih dveh ne, češ, da je bilo grozdje že kaj pozno in izpod snega trgano in da se vsled tega iz njega napravljeno vino, do takrat še pokipelo in očistilo ni. No, jaz sem k vsemu temu s^ veda molčal, kakor da bi o celi zadevi nič ne vedel. To je bil po mojem mnenju prvi »petiot«, katerega se je na Kranjskem napravilo, čisto gotovo pa — ne zadnji. R. Dolenc. AVGUST AGNOLA Ljubljana, Dunajska cesta 13. 242 Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele in kavarne V: VIN© A izborne kakovosti v vsaki množini po primerni ceni nudi Fran Jakovac, laska. Zastopnik. Ivan Lovšin, Ribnica. t staro in novo v vsaki količini, jako dobre kakovosti in zmernih cen prodaja S Zamaške nove in stare, kupi VSdkO množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov Jelačin & Ko. LinMfana. 1. kranjska tovarna mineralnih voda, sodavice i. t. d. Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27 priporoča: sodavico, pokalice, naraunl malinov in cžtronov sok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno citronado, jabol-čni biser. Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje! Ekstrakt n punc. h la kvalitete umetno s saharinom oslajen da z vročo vodo izborno pijačo. Okus in vonj pravega punča. Sladkorja ni potreba. Pošilja = se od 5 kg naprej po K 10’— kilogram. ===== ADOLF TOSEK, Praga Kral. Vinogradi itev. 1274, G. =JE 3! J Raznovrstno rudninsko vodo priporoča A. ŠARABON v Ljubljani. /1 Glavna zaloga rudninske vode In špecerijska veletrgovina. k ^ Ceniki na raspolago! ISA W Ceniki na razpolago! ______________________________________________________________ fr* Vlnometre „Bernatot“. — Asbestov bombaž ln prašek. — Eponlt. — Francosko želatino Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico. — Natrijev blsulflt. — Ribji mehur. Špansko zemljo. — Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino. —— Vinsko kislino.— Soda blkarbono. — Strupa proste barve Itd. ima v zalogi po najnižji ceni Drogerija Anton Kanc ■ - Ljubljana, Židovska ulica 1. . —. I Z vsemi v Špecerijsko ln delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in najsolidneje tvrdka in buteljsklml vini postreže gostilničarjem najceneje T. MENCINGER, Ljubljana, vogal Sv. Petra ceste ln Resljeve ceste. == Val.araiama za kavo n električnim obratom. == - ■ = Zaloga mineralnih voda. = I Tovariši! Tovarišice! Kupujte le pri tvrdkah, ki podpirajo in oglašajo v »gostilničarju", v Vašem glasilu! Zaloga stekla, porcelana in svetiljk Fr.Kollmann v £jubljani dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno znižane cene. Jajee cvetlični salon SiV Pod Trančo 2 ** vrtnarija Tržaška cesta 34 v Ljubljani. Mazilo zoper „SrbeCiCOu garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 6 krone, po pošti 7 K. Mazilo je belo, ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni ' Trnkoczv, Ljubljana. Vinska trgovina in restavracija ■ Peter Stepic: Spodnja Mi itev. 256 8 priporoča p. n. gostilničarjem svojo J: veliko zalogo zajamčeno naravnih m vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric. ® Telefon St. 262. n ^ stel Bi 5andwi laja gostilna, krasen vrt in /edno najboljše )bila mrzla ir rseh vrst v sod n debelo za r sk in naročila Beograd, S :xxxxxx, eograd h rt) h kavarna, me- ^ se dobe voz- ^ vina in pivo . * topla jedila. * ih in stekleni- * azpošiljanje od * se priporoča llovenjgradec. n "fxxxxxix*xxxxxxixxixxxxxx):: Obrtno izprašani sodariki mojster, cenilec-izvedenet Ljubljana, Kolezijska ulica štev. 18. Franjo Repič. P. n. Usojam si Vam naznaniti, da sem prevzel od pokojnega očeta so-darsko delavnico. Obrt sem moderno, materijelno in osobno zvečal, ter se Vam dovoljujem nuditi bogato zalogo v poljubni izberi: Sode vseh velikosti'za vino, žganje, kis, olje in mast. Kadit ledenice za sladoled, cvetlične, pralne, kopalne posode in posode za živino. Ravno tako vse zgoraj navedena popravila in kletarska dela. Na zahtevo izvršujem popravila tudi na domu. —1 Parafiniranje sodov! nm----------------- Zagotavljam, da bodem noročbe točno, ceno in solidno izvrševal, ter uljudno prosim naročila. 2 odličnim spoštovanjem Franjo Repič sodarski mojster. m M « 58 m «3 $ m m «3 m i pekarija, slaščičarna in kavarna Stari trg 21 se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele na zajutrk. m $ 'M m m & HS n n Imam naprodaj: kompleten acetilenski aparat, en pralni aparat in 20 metrov nove žične ograje (mreže). Cena zelo primerna po dogovoru. Mirko Finžgar, gostilničar Brezie, Gorenjsko. redovalnica za sl gostilničarske zadruge v LfuMtani Marije Terezije cesta štev. 16 posreduje brezplačno ca vse službo iščoče : v gostilničarskem obrtu : Gospodarji iz Ljubljane plačajo 60 v, ■ - z dežele 1 K. ■ --------------- Tovariši gostilničarji I Poslužujte se te ugodne prilike! Največja slovenska hranilnica Cjubljana, Prešernova ulica št. 3. |e Imela koncem leti 1918 vlog . . It 80,000.000'— rezervnega zaklada.......... 2,500.000'— Sprejema vloge vsak delavnik Za varčevanje ima vpeljane Učne —- domače hranilnike. — Hranilnica Je pupi-larno varna. Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno druitvo. priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih oln Iz dolenjskih, hroafskih In Štajerskih »Inskih goric ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici. “ brinjevec se dobi po primerni ceni pri Franc no Bregu pošta Borovnica, Kranjsko. Pivovarna „UNION“ v Ljubljani 1 (Spodnja Šiška) * I priporoča svoje izborne izdelke, kakor: marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. Dobč se tndl tropine ln sladne cime, ki so kot živinska krma zelo priporočljive. fedaja in zalaga »Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem". — Odgovorni urednik Avguštin Z a j f c. — Tisk »Narodne tiskarne".