hOlO 0200 Zb**1' PR-.- Poštnina plačana v gotovini ^ rtAA >. Abb- postale I gruppo L. CII a 2UU lir .ortSKI DNEVNIK Leto XXXIV. Št. 176 (10.088) TRST, četrtek, 27. julija 1978 ""primorski DNEVNIK le začel Uhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra IMS v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen no ciklosH. Od A. doitt septembra ,9«se ’ “^2.Sj1Srom v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja SteviUa. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni E r p . POTEM KO Cfl JE POSLANSKA ZBORNICA ŽE ODOBRILA SENAT DOKONČNO IZGLASOVAL ZAKON 0 PRA VICNI STANARINI Novi zakon bi moral dokončno urediti višino najemnin in regulamenta-cijo stanovanjskih izgonov - Ugodno mnenje sindikalne federacije RIM — z glasovi vseh strank, fawn misovcev, demonacionalov !n liberalcev, jc včeraj senat dc-končno izglasoval zakon o pravičnih stanarinah, ki ga je poslanska zbor-njca že odobrila, zato b:i zakon sto-R1' v veljavo takoj po objavi v uradnem iistu. Po 40 letih zamrznit-J'e stanarin je torej italijanski par-tanient izglasoval zelo pomemben 2akon, ki bo morda nenoliko uredil ZRjerio, ki že od povojnih let vlada Pri določanju cen stanarin, v nor-Piativu najemninskih pogodb in v regulamcntaciji stanovanjskih iz-Rjfaov. Vsekakor je bila pot do izglasovanja zakona, ki je razdeljen Pa 85 členov, zelo dolga in je po-nkala ob polemikah med stranka-PP,. sindikati in raznimi združenji P5iemnikov in lastnikov stanovanj. Vprašanje je sedaj, koliko bo za-aon res prjSpeval k reševanju oe Koc«f?a problema pravične ureditve Pajemnin, potem ko so ga nekateri, r. Preden je bil izglasovan, ostro kr>tizira]i in napadali, demokratič-P® sile s socialisti in komunisti na :®fa Pa ga kljub pomankljivostim, ki JP še ima, ocenjujejo kot važno pri-Pabitev naprednih sil. . ^akon, kot smo že prej omenili, }e razdeljen na 85 členov, med kakimi so mnogi izrazito tehničnega 2načaja; osrednji del zakona se na-na^a na zamrznitev stanarin, ki po PQvi zakonodaji sedaj v bistvu od-Pade. Najemninske pogodbe za ci-TPPa stanovanja bodo lahko trato'« največ štiri leta, za vsako na-“Pl.fa.ie podaljšanje pogodbe pa je PPlreben dogovor med lastnikom S;anovanja in najemnikom. Lastnik stanovanja lahko v vsakem trenutka razveljavi najemninsko pogodbo, ? mora obvestili najemnika vsaj *fst mesecev prej. Za razveljavitev P°,,ocl!x' pa so potrebni nekateri ‘‘akvizili, kot nujna potreba po staranju's strani lastnika ali kake-^a ožjega sorodnika in pa zagotovo. da ima najemnik na razpolagi drugo stanovanje, kjer bo pla-V'al najemnin^,* ki je lahko samo S odst. višja od prejšnje. Po-I Uhi člen novega zakona govori j.-fj-da ima lastnik pravico razve-jpriti najemnino, potem ko poseb-^rokovna komisija ugotovi, da f stanovanje v zelo slabem stanju JL da potrebuje najnujnejša obno btvr posameznega stanova- la dela. ..Najemnina Ja ne sme presegati 3,85 odst. '?uPne vrednosti posebne najem-,llPske norme, ki jo predvideva za-upoštevajoč velikost in lokaciji stanovanja. Izglasovani zakon redvideva tudi, da mora biti na-J^nina delno vezana na življen.i-i.1 standard posameznili delovnih H^gorij. ki ga vsako leto določa «“avni statistični zavod ISTAT. Pfašanje zase pa vsekakor nred-2 avJja tako imenovani koeficient ra izločanje cene najemnin, ki se n ‘hkuje glede na področja in \.a,Vredn°st posameznih stanovanj. a‘Po vlogo pri določanju tega splošnega koeficienta bodo imele občine, ki bodo morale v teku treh mesecev sestaviti posebne lestvice v okviru občinskega ozemlja. Zakon, po mnenju strokovnjakov, neposredno zadeva približno 7 milijonov državljanov, ni pa še mogoče ugotoviti, za koliko se bodo najemnine v prihodnosti zvišale; nekateri so mnenja, da se bodo najemnine zvišale za 8 odst., drugi pa so manj pesimisti in pravijo, da bo splošen povišek znašal največ 4 odstotke. Dejstvo pa je, da bo zakon gotovo bistveno spremenil odnose med najemniki in lastniki stanovanj in to ne v korist enih ali drugih, ampak, kot je poudaril tudi včeraj minister za pravosodje Bonifacio pred izglasovanjem zakona, v splošno korist vseh, ki si želijo pravičnejše ureditve stanovanjske politike. Dokončno izglasovanje zakona o pravičnih stanarinah je takoj po- vzročilo val polemik in odobravanj med raznimi družbenimi komponentami. Enotna sindikalna federacija je namreč takoj po izglasovanju pozitivno ocenila novi zakon, čeprav obstajajo sile, ki bodo gotovo ovirale njegovo uresničitev. Posebno polemična do zakona pa je bila tudi včeraj zveza malih lastnikov stanovanj, ki je obljubila širšo ljudsko peticijo za odpravo vsaj nekaterih členov zakona, ki po mnenju zveze oškodujejo le manjše lastnike stanovanj, (st) MOSKVA — Gla.vni tajnik sovjetskih sindikatov Pimenov je v intervjuju agenciji Tass obsodil zadržanje »nekaterih krogov* italijanskega sindikalnega gibanja, ki naj bi se pustili zavesti v žolčno protisovjetsko kampanjo, ko so nazadnjaške sile zagnale vik in krik ob zadnjih procesih proti sovjetskim disidentom. DOSLEJ 47 ZASEDANJ SODNEGA ZBORA Proces o aferi Lockheed prekinili do 5. septembra General Zattoni je včeraj odgovarjal na vprašanja o svojih odnosih s Crocianijem RIM — Tudi za člane sodnega zbora na procesu zaradi afere Lockheed so se začele poletne počitni-ke, ki bodo trajale do 5. septembra. Za ta dan je bilo namreč sklicano 48. zasedanje sodišča. Doslej so zaslišali 8 od enajstih obtožencev (trije so zbež.ali v tujino) in 64 prič. Če sodišče ne bo imelo za potrebno, da zasliši nove priče ali spet posluša koga od obtožencev, bodo septembra na vrsti govori predstavnikov obtožbe in branilcev. Včerajšnje zasedanje je bilo pretežno posvečeno, kot ze prejšnja tri, zasliševanju gen. Zattonija, bivšega šefa «Costarmaereo», urada letalstva, ki je skrbel za obnovitev vojaškega materiala. Govor je bil o dokaj kočljivem vprašanju: iz kakšnih razlogov je Camillo Cro-ciani, eden od glavnih obtožencev, izplačal gen. Zattoni ju ček za 4 milijone in 700 tisoč lir 13. januarja 1970, se pravi tri dni preden je takratni obrambni minister Gui podpisal pismo družbi Lockheed s prvo, iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiifitiiiiiMiiiiiiiiiiMiHMiiiiiiiiiiiiiiit V ZAKLJUČNEM POSEGU NA ZASEDANJU CK KPI Berlinguer potrdil veljavnost politike nacionalne enotnosti za izhod iz krize Kritike na račun tiska, ki je izkrivljeno tolmačil potek razprave - Marca prihodnjega leta 15. kongres partije sicer nedokončno obvezo o nakupu ameriških transportnih letal. Priletni general je zanikal, da bi imel ček kakršnokoli zvezd z afero Lockheed ter prinesel na dan novo in zanimivo verzijo. Že od leta 1949-1950 je bil Crocianijev osebni prijatelj, dvajset let pa ga je sam Crociani prepričal, naj bi skupaj z njim igral v borzi. Zattoni se je posvetoval s tastom in nato dal Crocianiju na razpolago šest milijonov lir. Kako jih je Crociani uporabil, tega visoki častni:; ni znal povedati, pojasnil pa je, da mu je Crociani od takrat v presledkih dveh ali treh mesecev redno izplačeval vsote nekaj milijonov lir, ki naj bi jih zaslužil v borzi. Zattoni je bil videti dokaj v težavah, ko so ga sodniki spraševali o odnosih med »Costarmaereo > in Crocianijem. Že leta 1951 je namreč Crociani ogoljufal vojaško u-pravo, ko ji je prodal nadomestne dele za letala, ki naj bi bili novi in izdelani v Italiji, medtem ko se je izkazalo, da so bili stari m a-meriške izdelave. General se je zagovarjal, da o tem ni bil obveščen, pa čeprav je bila o tej epizodi uvedena uradna preiskava, ki se je zaključila s prepovedjo Crocianiju, da bi še obiskoval obrambno ministrstvo, ter z obsodbo na globo 5 milijonov lir. (tm) BRUSELJ — Belgijska narodna butika je p^višMa eskomptno mero od 5,5 na 6 od sto. PERTINI SPREJEL SINDIKALISTE RIM — Berlinguer je potreboval manj kot dvajset minut, da je napravil obračun tega zasedanja cen tralnega komiteja komunistične partije, pa še dobršen del tega časa ni posvetil toliko poteku notranje debate, kolikor tolmačenjem te debate, ki jih je objavilo dnevno časopisje. Najprej je Berlinguer pometel z domnevami, da preživlja partija politično krizo. Težavnost politične linije na tem je Berlinguer še posebno vztraja! — dokazuje kvečjemu njeno ustreznost zapletenim problemom italijanske družbe, ne pa nasprotno. Niti volilna nihanja — ki so bila vsekakor omejena — niti dejstvo, da ni bilo veliko storjenega na gospodarskem in socialnem polju .ne moreta zamegliti dejstva, da sta partija in država uspešno prestali strašne izkušnje in da sta kljub temu napredovali. Prav tako ni res — je še dejal Berlinguer — da bi razprava naprtila krajevnim strukturam "artije odgovornost za neuspehe. Ne gre torej niti za vprašanje politične linije, niti za pomanjkljivost dela znotraj partije: vzrok samokritike, ki je bila prisotna v mnogih posegih, .je treba iskati v zapletenem ............................ Uradi provokacij ealangisiov ih liberalcev STOPNJEVANJE SIRSKE OFENZIVE V BEJRUTU Desnica obkolila predsedniško palačo - Nad 30 mrtvih tih NJRUT _ v jugovzhodnih četr-Han ,‘ban°nskega glavnega mesta seik^.'n Kazmieh ter v'bližnji na-$ti i ’ ®aabda so se včeraj že še Dad' n zapored odvijali srditi spo-dam- mCf' sirskimi «zelen:imi čela-niati* na eni krščanskonazad-nik' mi silami falange in pripad-jo ' nac'onalne liberalne stranke, ki hlini'*'' b'va' državni poglavar Sa-na, ' na drugi strani. Hkrati se je bičv •uVa'a zavratna dejavnost o-sili j ostrostrelcev, ki so pokopa, dosle’ že vee sto civilistov' VakfVsem pa se i® nesrečno prebi-sk/u i m°ralo paziti težkih topov-v0i , .,Zstrelk°v, ki so jih sirski lož'j*'1 usmerjali na desničarske po-jldjrn * Predvčerajšnjim 30 člove-hovp zrt'(arn so se torej pridružile bjL, a število laže in teže ranje-Voia-i ■ . meri civilnimi občani kot je' slt:>mi in polvojaškimi enotami r8| ^v®h dneh doseglo že sko- gjjhrski topničarji so se včeraj zne-Če(npos®bno nad prostranim gozdi-hišk’ s® razteza okrog predsed-Yaa Palače v Baabdi pa vse do jani e')ev'h gričkov, kjer so pose-zai,„,razk°šni sedeži ameriškega, slaJ31nonetnškega in drugih velepo-strpi • V' Zaradi neprestanega ob žaro'evan.ia je izbruhnilo več po-tan:„v' Nled bobnenjem in praske-sJu?1 gorečega rastlinja se je pri bj Su sešel ministrski svet, da liai treba ukreniti za* Vlntev duhov. tssnici je položaj v Bejrutu izredno težak, kar velja pripisati zlasti nepopustljivosti cesnice. Po pisanju levičarskega lista »As Safir* so spopade nalašč izzvali falan-gisti in liberalci, ki so obkolili predsedniško palačo, da bi izolirali državnega poglavarja in onemogočili pripadnikom demokratičnih sil dostop v Baabdo. Nazadnjaška fronta hoče preprečiti libanonski redni vojski odhod na jug dežele, odgoditi razpravo zakona o preobnovi vojaških sil, zaščititi kolabnracionistič-ne častnike, ki so se na libanonskem jugu borili proti Palestincem skupaj z Izraelci ter zaostriti odnose med bejrutsko vlado in Sirijo. Vse to naj bi privedlo do Sarkiso-vega odstopa. Predsednikov položaj je resnično dramatičen: napredno »nacionalno gibanje* ga dolži, da se udinja desničarskim razkolnikom in izraelskim hlapcem, falangisti in liberalci pa mu očitajo, da se je izneveril ustavi, češ da tuja vojaščina z njegovim blagoslovom nekaznovano obptreljuje stanovanjske hiše. Spričo stopnjevanja sovražnosti menijo tuji politični opazovalci, da se je začela med libanonsko desnico in sirskimi «zelenimi čeladami* krvava živčna vojna, ža Hadetom, Kazmiehom in Baabdo naj bi prišla v kratkem na vrsto še druga območja, ki jih naseljujejo krisriani, od Dore do Anteliasa, od Džunije pa do samega središča falange Bikfaje. (dg) prepletanju med možnostjo nenadne prekinitve demokratičnega procesa in »pozitivnimi možnostmi*, ki jih nudi sedanja politična faza. Komunistični kongres, ki bo marca prihodnjega leta, bo treba torej pripraviti z mwivj;.Jag)Jfnjo za notranje razčiščertje"'za premislek tako teoretske kot strateške narave. Že sama sestava komisije, ki ima nalogo, da pripravi teze za 15. kongres, to dokazuje: poleg političnih voditeljev je namreč v njej veliko intelektualcev, tudi onih, ki veljajo za manj ortodoksne, kot na primer Badaioni, Asm’ Rosa, Cola ianni, Vacca ter mlajši, kot sta Mussi in Minucci. Poleg te komisije je bila sestavljena tudi skupina, ki bo pripravila predloge za prenovitev partijskih organizacijskih struktur Med najbolj vidnimi predstavniki, ki so posegli v zaklj čni del razprave pred Berlinguerjevo repliko, naj omenimo Pajetto, ki je bil prav tar ko kot partijski tajni'; oster do določenega dela tiska. Mnogi časopisi namreč niso razumeli, da jc bil CK namenjen pripravam »bojevitega kongresa*. Pričakovali so, da bi na CK postavili na glavo dosedanjo politično linijo, ali pa ostre spore znotraj oartije. Ker tega ni bilo, so časopisi govorili o neproblem-skem zasedanju, n? katerem je notranjo razpravo blokirala igra notranjih ravnovesij. Toda komunisti — je dejal Pajetta — tako tolmačenje ostro zavračajo. O «idejni krizi*, ki naj bi jo preživljala KPI, govoril Tortorella, ki je pripomnil, da se drugim strankam prav gotovo ne godi nič bolje. Tako na primer PSI še ni bila sposobna resne analize napak starega levega centra, medtem ko KD še vedno niha «med industrijskim liberalizmom in katoliškim solidariz-mom*. Zgodovinsko in kulturno bogastvo partije je za Tortorello daleč najbolj trdno, kvečjemu bo moral kongres pojasniti, kateri so tisti «elementi socializma*, Id jih vsebuje partijski program. Na isti liniji sta bila tudi posega zgodovinarja Spriana in Nilde Jotti. Obračun, s katerim gre partija na kongres, je torej aktiven, spremlja pa ga dolg seznam odprtih problemov, ki mora vzbujati zaskrbljenost. MINO FUCCILLO gninijevo tajništvo in kot poskus povratka k aktivni politiki, morda celo na čelu vlade. Sedaj pa je Panfani užaljen, pravi pa, da noče še pospešiti polemik in da zato raje ostane doma. Zaccagnini se jc takoj postavil v stik s predsednikom senata in ga prosil, naj ne vztraja na svojem stališču, toda Fanfanijev odgovor je bil nadvse oster: «Kar sem rekel, sem rekel*. Seveda je vsem jasno, da bo to Fanfanijevo zadržanje vse prej kot utišalo polemike, verjetno pa je predsednik senata hotel doseči prav ta rezultat v prepričanju, da bo ta poteza povzročila Zaccagniniju in vodilni garnituri KD večje preglavice, kot da bi se Fanfani udeležil vsedržavnega sveta in tam razlagal, da ni nameraval kritizirati strankine linije. Vprašanje novega predsednika KD pa je medtem, kot smo omenili, praktično rešeno, saj so se najmočneje struje izrekle za Piccoliia. «Forze nuove* je sicer pogojila podporo z nekoliko meglenimi argumentacijami, za katerimi se verjetno skriva želja, da bi namesto Piccoliia na čelo poslanske skupine izvolili voditelja te struje Donat Cattina. (tm) POLEMIČNA POTEZA PREDSEDNIKA SENATA Iz protesta se Fanfani ne bo udeležil seje vsedržavnega sveta KD RIM — Medtem ko kandidatura Fla minia Piccolija za novega predesed-nika KD zbira vedno širšo podporo, je za razburkanje voda dva dni pred začetkom zasedanja vsedržavnega sveta KD poskrbe] Fanfani. V pismu, ki ga je poslal strankinemu tajniku Zaccagniniju in «v vednost* tudi predsedniku vlade Andreottiju, je napovedal, da se ne bo udeležil seje vsedržavnega sveta, to pa zaradi «podtikanj» in »izkrivljenih tolmačenj*, ki jih je bil deležen njegov polemični poseg v Saint Vincentu. Ves tisk in dobršen del političnih sil so namreč njegove izjave tolmačili kot napad na Zacca- Atherton v Izraelu TEL AVIV — Včeraj je dopoto val v Izrael iz Arnana, kjer se jc sešel s kraljem Husejnom, pomočnik ameriškega državnega tajnika Van cea, Alfred Atherton. S telavivski-mi predstavniki bo proučil možnosti nadaljnjih izraelsko - egiptovskih pogajanj za poravnavo bližnjevzhodne-ga spora. Jutri bo odpotoval v Kairo, kjer se bo sestal s Sadatom. Trenutno še ni dano vedeti, če se bo dialog med Izraelci in Egipčani sploh nadaljeval. ZDA so, kot znano, predlagale ponovno srečanje, do katerega naj bi orišlo sredi avgusta na Sinaju: Begin je. na to pristal, Sadat pa ne, češ da se mora Izrael poprej postaviti na popustljivejše stališče. V krogili telavivske laburistične stranke so medtem potrdili vest pariškega lista «La Matin*, po kateri naj bi PLO skušala navezati stik z laburisti: ti naj bi poizkus preprečili. Organizacija za osvoboditev Palestine pa je vest odločno zanikala. Egiptovski varnostni svet je sinoči odredil, da mora izraelsko vojaško odposlanstvo zapustiti deželo. Beein ni ukrepu pripisal posebne važnosti. Delegacija vojaških tehnikov in izvedencev je pomenila zadnjo uradno vez med Izraelom in E-giptom, odkar sta se pred osmimi meseci razšli vojaška in politična mešana komisija. Predsednik republike je včeraj sprejel na Kvirinato generalne tajnike CGIL, CISL in UIL Lamo, Macaria in Benvenuta. Z njimi jc izmenjal mnenja o hudih gospodarskih problemih države s posebnim poudarkom na vprašanjih boja proti mladinski brezposelnosti in preporoda juga. Na sliki (telefotu ANSA) predsednik Pertini s sindika';sti na Kvirinalu ..........................................................««"""«««• ZASEDANJE ZUNANJIH MINISTROV NEUVRŠČENIH DRŽAV NEUVRŠČENI POUDARILI POTREBO PO OKREPITVI SVOJEGA GIBANJA Govor jugoslovanskega predsednika Tita močno odjeknil v svetovni javnosti - Včeraj sta začela delovati politični in gospodarski odbor ■ Solidarnostna brzojavka namibijskemu ljudstvu (Od našega dopisnika) BEOGRAD — Ministrska konferenca neuvrščenih držav se je včeraj dopoldne nadaljevala. Plenarno sejo je vodil zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec. ^H«|A.p«|i so predsinočnjim maiijhn sprejeli dnevni red. ki vstaje 17 točk in ki se nanaša na najpomembnejše mednarodne politične in gospodarske probleme. Na včerajšnji plenarni reji pa. so med drugim sprejeli poročilo pripravljalnega odbora beograjskega zasedanja. Nato so obravnavali prošnje nekaterih držav za udeležbo na srečanjih neuvrščenih. Zvedelo se je tudi, da je bilo sprejeto priporočilo pripravljalnega odbora, da bi se Pakistan udeležil konference kot gost. Ministri so zatem razpravljali tudi o prošnji Bolivije za sprejem v članstvo gibaria. V nadaljevanju plenarne seje pa so z aklamacijo sprejeli brzojavko, ki vsebuje podporo namibijskemu narodu. Brzojavko bodo poslali predsedniku varnostnega sveta Združenih narodov, predstavništvu SWAPO v New Yorku t; r misiji Šri Lanke v Združenih narodih. Udeleženci beograjske konference tudi zahtevajo, da mora varnostni svet ta dokument ZADEVNI PREDLOG IZNESLI DEMOKRŠČANSK1 POSLANCI Sindikati so odločno zavrnili zamrznitev premične lestvice Vlada naj učinkoviteje pobija davčne utaje • Sum, da je bilo VVhittomovo poročilo «naročeno iz Rima» • CGIL-CISL-UIL ne soglaša povsem z vladnim načrtom o pokojninah RIM — «Vlada nas mora sezna-1 zakladnicah po 14-odstotni obresti, niti s svojim triletnim gospodarskim načrtom najpozneje do 18. septembra, ko se prično pogajanja z vsedržavno zvezo industrijcev za obnovitev delovnih pogodb. V nasprotnem primeru lahko Andreotti pobere šila in kopita, saj mu bomo postregli s splošno stavko, ki je ta vlada in ta večina ne bi prenesli: na oblasti bi ,se obdržali morda kvečjemu pol dneva*. Tako je izjavil v nekem intervjuju zvezni tajnik UIL Vanni, ki je ie še potrdil silno zaostritev odnosov med enotno sindikalno federacijo in vlado. Za novo vzburjenje duhov v krogih CGIL-CISL-UIL so mimo neštetih dosedanjih dokazov o neučinkovitosti vladnih pobud na družbenogospodarskem področju poskrbeli krščanskodemokratski poslanci. V dokumentu, ki vsebuje možne posege za omiljenje inflacije, predvsem pa za skrčenje delovnih izdatkov, so namreč predlagali korenito preosnovu premične lestvice za prilago.jevanje plač življenjskim stroškom. Dejansko m-e ;a tri natančne predloge: draginjska doklada naj se viša le vsakih šest mesecev (torej ne več vsako trimesečje); število zadevnih točk naj se v letu dni o-meji največ na 12, nadaljnje dra-ginjske točke (od trinajste do o-semnajste) naj se poračunajo v vnovčljivih šele peto leto po njihovi izdaji; a preostale možne točke naj se preprosto brišejo: slednjič naj bi po zamisli demokrščanskih parlamentarcev premično lestvico za leto dni kar zamrznili. Ne samo, o-mejitev točk draginjske doklade naj bi veljala tudi za pokojnine. Sindikati so na gornje predloge seveda ostro reagirali s trditvijo, da je premična lestvica nedotakljiva. Enotna federacija se je, kot znano, že obvezala, da bo v bodoče kolikor le mogoče omejevala razsežnost delavskih zahtevkov in pritiskala na vlado za omejitev velikanskih javnih izdatkov, ki pospešujejo inflacijo. S tem odgovornim stališčem smo torej storili našo dolžnost, pravi Buttinelli (UIL), izdaj naj pokaže dobro voljo vlada ter se npr. učinkoviteje loti boja proti davčnim utajam. Glavni tajnik kovinarske: a sindikata FLM Mattina: «Takšni nesmiselni predlogi lahko prihajajo le iz vrst tistih, ki so se dokopali do oblastvenih položajev s parazitstvom, privilegiji in zapravljanjem javnega denarja.* Glavni tajnik sindikata gradbincev FLC Pagani: »To so blazneži, ki sploh ne razumejo vsebine in duha nove strategije federacije, kakor je bila ootrjena na zadnjem zasedanju njenega vodstva.* lenega vodstva.* | 0 viaonem n. Zvezni tajnik CGIL Gicvanmni je | tembra. (dg) šel dlje:, glede na okoliščino, da so poslanci KD v bistvu povzeli pre: dloge evropskega predstavnika Mednarodnega denarnega sklada se vprašuje, če ni morda Whittome sestavil teh predlogov in sploh celovitega poročila o položaju italijanskega gospodarstva neposredno po naročilu rimskih oblasti. . . Z droge strani je tajništvo federacije CGIL - CISL - UIL včeraj proučilo načrt ministra za delo Scotti-ja o preosnovi pokojninskega in skrbstvenega sistema. Splošno je načrt ocenilo povoljno, ne soglaša pa z dvema točkama. Prvič: ministrski dokument predvideva 1-od-stotno povišanje socialnih prispevkov vseh uslužbencev ne glede na stroko, da bi s temi sredstvi okrepili pokojninski skled kmetovalcev; sindikalisti ranijo, da gre za krivično potezo na rovaš industrijskih nameščencev, zalo naj bi vprašanje rajši rešili v obliki davščine, ki bi bremenila celovito družbeno skupnost. Drugič: po Scottijevi zamisli naj bi pokojnine navezali na poprečne dohodke od dela, federacija pa j- za njihovo navezav j na celokupno plačo. Voditelji CGIL - CISL - UIL se bodo sicer čez nekaj dni zop”1 sestali z ministrom, a dokončno stališče o vladnem načrtu bodo zavzeli sep- o podpori Namibiji poslati vsem članicam Združenih narodov. Popoldne pa se je začela splošna razprava. Plenarni seji konference je predsedoval voditelj jugoslovanske delegacije Josip Vrhovec. Razpravljali so o aktualnem položaju v analizirali e. Prav tako izva-Pri^ nadzorstvo nad rastlinskimi vora ' 'n izt)elki rastlinskega iziti !'.ki se prek mejnih prehodov UVa?ristanišč naše dežele izvažajo, 0paZai° ali so v tranzitu. Goriška tia^alnica skrbi na primer za J?r'stanišč naše dežele izvažajo, !$l„..............■„...........M 6Vi°r^Vo na častnih in železniških k^ih v Trbižu, Tabl.it in pri Ko-fiškj meji z Avstrijo; 'pri go-skrbj ^ači hiši z Jugoslavijo, v v TmS° i' tudi pomoli pristanišča šlte d in Portu Nogaru, železni n°Hu jamice v Vidmu in Porde-ški „ letališče v Ronkah. Trža-Ta.d nadzoruje tržaško pristarii-^tnTi 0 s sadjem in zelenjavo, ha p in železniške mejne prehode teP aerhetičih, Pesku ir- škofijah ^ “a Oočinah in Proseku. tg^tevajoč različne razsežnosti ki jima je dodeljeno, opa-vajen 'c' tudi različno opravljata l.iaaje službe, ki zadeva ugotav bole' 'n. obrambo pred rastlinskimi hrizjmi. Tržaška opazovalnica si iti tx/Va predvsem ohraniti tesne sl{iiwg0s*'ne stike z malimi kme-tij-Cey j °hrati neposrednih obdeloval- ^ SP nn/.ni o 1 it! VUIU 7Q HAfl- postala tradicija, ki lahko že črpa svoje izbire iz določenih izkušenj. Prireditelja kulturnega srečanja med sosednimi narodi, kot se for malno naziva ta manifestacija (prireditelji so, kot vemo, kulturna društva in Zveza izseljencev iz Beneške Slovenije), so se letos odločili za dokaj bogat program. Srečanje se bo dejansko začelo v soboto ob 18. uri z odprtjem kioskov ter razstavo domačega obrtništva, ob 20. uri bodo nato segli po svojih inštrumentih Beneški godci ter zvabili na ples. Ob 24. uri bo nadalje prižiganje kresov. Osrednji del programa bo v nedeljo ob 17. uri po verskem obredu. Nastopili bodo ansambel «Veseli planšarji*, beneški pevski zbori, mandolinistični ansambel italijanske skupnosti iz Kopra, furlanska folklorna skupina iz Pasiana di Prato, koroški pevski zbor iz Loč, pevski zbor iz Podbrda in moški pevski zbor Sežana-Ponik-ve. Priložnostni govor bo imel prof. Beppino Krizetič, v odmorih med posameznimi točkami programa pa bodo humoristični prizori v beneškem narečju. Prireditelji pričakujejo tudi za letošnje srečanje velik obisk občinstva ne le iz raznih krajev Beneške Slovenije, temveč iz vsega zamejstva in matične domovine. • V priredbi deželnega sindikata u-metnikov CCdL-UIL bo v nedeljo, 30. t.m., v Miljah razstava slik, skulptur in grafik. Na razstavi lahko sodelujejo vsi likovni umetniki in kiparji iz naše dežele, vsakdo pa lahko razstavi največ pet del. tev, da ni treba zatirati s kemičnimi sredstvi gosenice «Diprion pi-ni», ki je v preteklih letih napadla in skoraj uničila krošnje kraških borovcev. Narava je namreč kar sama ponovno vzpostavila biološko ravnotežje in zajedavec .je že skoraj izginil. Delovanje goriške opazovalnice poteka seveda drugače, v glavnem prek demonstrativnih pobud pri posameznih tipičnih posestvih in zadeva mnogo bolj razvejane kulture videmske, pordenonske in goriške pokrajine. S pomočjo deželnega središča za kmetijsko eksperimentiranje in kmetijskih nadzorništev izvajajo poskuse z zaščitnimi sredstvi na koruznih in žitnih poljih, v vinogradih in na cvetličnih vrtnar skih kulturah] kot tudi pri zaščiti topolov in travnikov. USPEŠNA AKCIJA JUGOSLOVANSKIH CARINIKOV Razna obvestila Slovenski raziskovalni inštitut — SLORI obvešča, da bo zaprt do 20. avgusta. Narodna in študijska knjižnica v Trstu bo od vštetega 31. julija dalje zaprta. Delovati začne zopet v ponedeljek, 4. septembra 1978. Uradi Slovenske prosvetne zveze bodo poslovali, do 2. septembra 1978 od 8. do 14. ure ter ob sredah in petkih tudi od 17. do 19. ure. pretihotapiti JE HOTEL 'DEVET kilogramov zlata Zagrebški zlatar Cikojevič je hotel zlato predelati v svoji zlatarni ^fova ?e ie specializirala za nad sltkj z'6 in obrambo pred rastlin-"šrsItiJ .^nimi v cvetličnih, vrt ko^.in trtnih nasadih. Prav ta cvetličnih, vrt- /krbi **k. ;azai. za zaščito gozdov, pri če-vredno omeniti, da se je la za pravilno njena odloči- Agenti uprave javne varnosti iz Kopra ro zaključili prvi del preiskave o tihotapstvu z zlatom, ki se je začela ko so na mejnem prehodu pri Škofijah odkrili v avtomobilu zagrebškega upokojenca Ivana Cikojeviča devet kilogramov zlata. Dogodek se je pripetil 16. julija letos. Med skrbnim pregledom so jugoslovanski cariniki našli v Cikoje-vičevem avtomobilu znamke BMW več zlatih verižic, prstanov, zapestnic in drugih predmetov ter dva e-nokilska ingota. Skupno je bilo v avtomobilu skritih kar devet kilogramov zlata. Preiskovalni sodnik je tudi odredil preiskavo v zlatarni, ki jo ima Cikojevič v Zagrebu. V trgovini so našli ter seveda zaplenili še štiri ki- '""itillllllll,lilia,lllllll,nil mul milili llllltitiiilifiiiiiiiiiiiinii Kolonija SDD v Šempolaju bfiiogoča vesele počitnice lograme zlata. Skupno je torej Cikojevič pretihotapil 13 kilogramov zlata, katerega vrednost presega 2 milijona novih dinarjev. Kaže, da je tihotapec kupoval zlato v Italiji ter ga nato predelal v svoji zlatarni. Cikojevič je imel že v preteklosti opravka s sodstvom zaradi tihotapstva. SPOT prireja v soboto, 29., in v nedeljo, 30. julija, dvodnevni izleL z osebnimi avtomobili na špik. Zbirališče je na Foro Ulpiano (izpred sodnije) v soboto ob 14. uri. Vpisovanje na sedežu ZSSDI danes in jutri od 11. do 12. ure. Kdor lahko da na razpolago lastno prevozno sredstvo, naj to takoj javi. STROJI BODO MIROVALI TRI TEDNE Od ponedeljka dalje na Goriškem kolektivni dopust za tekstilce Po počitnicah bodo v podgorski predilnici povečali število zaposlenih • Normalna proizvod n ja v drugih tovarnah Tri tedne bodo mirovali stroji v vseh tekstilnih tovarnali na Goriškem. Delavstvo bo imelo zaželeni in zasluženi dopust. Tako bo v štan-dreški predilnici in v štandreški tovarni svile, v tekstilni tovarni v Zdravščini in v tekstilni tovarni v Podgori, kjer so obnovili delo. po večmesečnem zastoju, približno pred mesecem dni. Medtem ko v prvih treh omenje nih tovarnah nimajo problemov s produkcijo, je položaj v podgorski predilnici še vedno težak. Od lan skega poletja je tovarna v krizi, to predvsem zaradi položaja na italijanskem trgu, kjer ne utegnejo prodati vseh proizvedenih tekstilnih izdelkov. Skoro štiri mesece v začet ku tega leta .ie bila tovarna zaprta. Sporazumno s sindikalno organi zacijo so tovarno spet odprli pred nekaj več kot mesecem dni in število ponovno zaposlenega delavstva se je pričelo dvigati. Trenutno je v tovarni nekaj več kot 400 delavk in delavcev, t.j. za nekaj desetin več kot .je bilo določeno svojčas v sporazumu med direkcijo, podjetja in sindikatom. Po povratku z dopustov (čeprav se ti uradno prično v ponedeljek, bodo stroji mirovali že od jutrišnega dne) naj bi dobilo delo, do konca avgusta v tovarni okrog 600 delavk in delavcev, do konca novembra pa naj bi prišlo na delo 1.060 ljudi. Zatem bi delodajalec in sindikalisti sedli za mizo in preučili nadaljnji potek dela v tovarni. Vedeti je treba namreč, da je bilo ob začetku tega leta v tej to varni zaposlenih nad 1.600 ljudi. V tem razdobju se je njih število že znižalo, ker je marsikdo šel v pokoj. Menijo, da bo do konca tega leta v tovarni približno 200 ljudi manj. Vsekakor pa se je vodstvo tovarne obvezalo, da lie.do vzeli v službo ljudi z rotacijskim sistemom, tako da bodo vsi izmenoma prišli spet na delovno mesto. To ne bo veljalo le za delavce kemičnega oddelka Fiocco, ki ga najbrž- ne bodo več odprli. V sindikalnih krogih upajo, da se jim ne bo treba letos jeseni so očati s' splošno krizo v tekstilni industriji, ki je nastopila po lanskih počitnicah. OBČNI ZBOR MEDOBČINSKEGA KONZORCIJA Poprečno 282 lir za vsakega potnika na Tržiškcra Obračun poslovanja medobčinskega konzorcija za prevoze na Trži-škem, v letu 1977 izkazuje 603 milijone lir izdatkov in 339 milijonov lir dohodkov. Razliko, 263 milijonov lir bodo krile občine, članice konzorcija. Tako izhaja iz poročila, ki ga je na torkovem občnem zboru v dvorani Palaveneto v Tržiču, podal Vittorio Semola, ki je nanizal tudi vrsto drugih zanimivih podatkov. Avtobusi medobčinskega konzorcija so v preteklem letu prepeljali 2 milijona 137.502 potnika, ali 84.188 reč kakor leto prej. Spričo splošne podražitve se je povišal tudi poprečni strošek na osebo, ki je lani znašal 282 lir, ali 31 lir več kakor leto prej. Prav tako se je znatno povečal strošek računan na osnovi prevoženih kilometrov. Lani je medobčinsko podjetje za vsak kilometer prevo žene proge moralo računati kar 694 lir," ali 84 lir več kakor leta 1976. Prav gotovo pa ne gre zanemariti podatka, da je več kakor tri četrtine sredstev šlo na račun osebnih dohodkov, oziroma na račun drugih izdatkov v zvezi z osebjem. V to svrho je šlo kar 79 odstotkov sredstev. Do 5. avgusta prošnje za finančne olajšave kmetom V soboto, 5. avgusta, poteče rok za predložitev prošenj za finančne olajšave kmetom, ki jih je prizadelo neurje 8. in 10. julija lani ter 10. in 11. avgusta lani. Prošnje je treba vložiti na Kmetijskem nadzor -ništvu v Gorici, za izpolnitev in podrobnejše informacije pa se prizadeti lahko obrnejo do urada Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2. Za o-lajšave lahko zaprosijo kmetje, ki imajo zemljišča na področju naslednjih občin: DOBERDOB: Vižintini, Devetaki, Poljane in del Doberdoba ob Goriški cesti; SOVODNJE: Vrh: KRMIN: Ca ve, Povia, Granvia, Chiarin, Marzul, Boatina, Pradeš; GORICA: Prati Grandi, Bratinis, Trebeš, čolnič, Kalvarija, Podgora, Pevma, Oslavje, Štmaver, Ul. Sco-gli, Ul. Etna, Scartizia. V GALERIJI «LOJZETA ŠPACAPANA» RISBE P. P. PASOLINIJA OD JUTRI V GRADIŠČU Razstavo tega vsestranskega furlanskega umetnika je pripravil Giuseppe Zigaina Gradišče ob Soči bo od jutri do konca letošnjega septembra spet pomembno kulturno središče. V stalni galeriji «Lojze Špacapan», ki se nahaja v starodavni palači Torriani, bo razstava z naslovom «Pier Paolo Pasolini - disegni 1941-1975». Gre za razstavo slik tega prezgodaj umrlega furlanskega, svetovno znanega u-metnika, ki so jo letošnjo pomlad priredili v palači Braschi v Rimu na pobudo tamkajšnje občinske uprave. Pier Paolo Pasolini, doma iz furlanske Casarse, ni bil le pisatelj in pesnik, marveč tudi gledališki režiser, igralec, pisec gledaliških in filmskih scenarijev, slikar. Bil je torej vsestranski umetnik. Njegovo slikarsko delo ni bilo doslej kdove kaj znano. Njegove risbe za spomladansko rimsko razstavo in za sedanjo v Gradišču je uredil njegov osebni prijatelj, priznani slikar Giuseppe Zigaina. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiin Otroško igrišče v ljudskem vrtu is*8as*M V senci pod drevesi sloji tudi majhna lesena koča, ki spominja otroke na marsikatero pravljico Goričani, ki so ostali v teh vro-. včiji poletnih dneh doma, imajo na razRR|flgo,. precej vabljivih krajev, kjer,.v prijeli senci latiko prebijejo najtoplejše ure dneva. F.den od takih prostorov je ljudski vrt, kjer se ponavadi zbirajo predvsem upokojenci in otroci, ki jih matere pri peljejo sem, da bi se razvedrili in se naužili nekoliko svežega zraku. Prav otrokom je občinska uprava letos' namenila igrišča, ki so jih doslej zgradili v ljudskem vrtu in v spominskem parku. Podobna otroška igrišča nameravajo v kratkem dograditi tudi v bližini nogometnega igrišča v Stražicah, v naselju pri Sv. Ani, v Ul. Ponte del Torrio-ne v Pevmi ter v drugih mestnih rajonih. Nedvomno je med otroki ta pobuda naletela na pozitiven odmev, z njo pa so zadovoljni tudi starši. Ko smo si pred dnevi ogledali pred kratkim dokončano igrišče v ljudskem vrtu, nam je mati dveh ži vahnih punčk povedala, da sta njeni hčerkici navdušeni nad igriščem, zlasti pa nad leseno kočo, ki kot Mali oglasi ŠVAB KOKAUo - zavarovalni agent — sporoča vsem svojim prijateljem .in klientom iz Trsta, da je odprl nov urad v Trstu, Ul. Genova 14, tel. 61034/5. GOSTILNA PRI STUDENCU - Do lina, obvešča, da bo zaprta zaradi letnega dopusta d0 16- avgusta 1978. V OKOLICI GORICE se je izgubila psica Simba, bel setter, telefon 0481/44538. SLOVENSKA DRUŽINA nujno išče hišo z vrtom ali zazidljivo parcelo na območju Grete, Barkovelj, Kon-tovela. Tel. 748556 ali 748456. RIBIŠKO BARKO, 7 m, motor lister. 13 KS, letnik 1971 v odličnem stanju prodam. Tel. 225304. NUJNO iščemo voziček za dvojčke tudi na posodo. Tei. 228382. o .................... h kolom® dni kodo otroci preživeli rt Uatva 11 Slovenskega dobrodelnega '"oih hi, V .šemPolaju; po treh te-V?sici „ ai?ia v tej prijetni kraški Nil d" b°do v soboto zjutraj vt in ,mov 7„„_______„ u.j. -j „„„„„ I ^Oiv ’ leta, je skupno 40 fantičev t' Vedri”v" ^aSoreli bodo od sonca /lonijj ,?d. tekanja in igranja. ’ ki jo SDD organizira že ' V vsa s Tržaškega in z Goriškega. Zanje skrbi poleg ravnateljice prof. Ren-kove še devet oseb; od vzgojiteljice pa do kuharice. Življenje v koloniji popestrijo vsakodnevni izleti v Sesljam Tu imajo otroci rezerviran pro štor, kjer se lahko kopajo. Na kosi lo se vrnejo, v kolonijo, popoldan pa preživijo v Šempolaju. BAljICA Dl CHEDITO Di.TRI ESTfE fnŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P.A. • trot. - Ulica r. filzi to,- ' (j3T r,v4A6 TEČAJI VALUT V MILANU DNE 26. 7. 1978 Ameriški dolar 844.— Funt šterling 1634.— švicarski frank 467.— Francoski frank 189.- Belgijski frank 25,30 Nemška marka 406,- Avstrijski šiling 56,75 Kanadski dolar 710.— Holandski florint 376,- Danska krona 146.— Švedska krona 180,— Norveška krona 150,— Drahma 27,25 Mali dinar 43,- Veliki dinar 43.- MENJALNICA vseh tujih valut V SPREMSTVU PREDSEDNIKA ZSMS LJUBA JASNILA FRANCE POPIT OBISKAL BRIGADIRJE V KOŽBANI Predsednik CK ZKS si je ogledal tudi tiste predele goriških Brd, ki jih je pretekli teden prizudelo silovito neurje Predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit je včeraj v spremstvu predsednika republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije Ljuba Jasniča obiskal brigadirje na republiški delovni akciji Kožbana 78. Po ogledu brigadirskega naselja v vasi Brdice v manj razvitem in obmejnem kožbanskem kotu si je ogledal tudi delovišče v vasi Hlev-nik, kjer brigadirji iz Slovenske Bistrice in Ribnice kopljejo velik rezervoar za vodo. Kljub temu, da so udeleženci delovne akcije imele precej težav zaradi slabega vremena, dela dobro napredujejo. Doslej so zgradili že okoli 1.700 m vodovoda, do konca akcije pa naj bi ga še 2.500 m, v skupni vrednosti preko 4 milijone dinarjev. Razen dopoldanskega dela na trasi pa ima 68 brigadirjev tudi pestro interesno dejavnost. Takio imajo tečaje prve pomoči, razna predavanja in seveda športna tekmovanja, med drugim z brigadirji na zvezni akciji Posočje 78, republiški akciji Brkini 78 in I-stra 78, ki jo bodo proglasili za zvezno delovno akcijo, saj na njej delajo brigadirji iz mest, ki so pobratena s Koprom. Prav tako brigadirji na mladinski delovni akciji Kožbana 78 dobro sodelujejo z domačini v kožbanskem kotu in pomagajo pri vsakdanjih opravilih, organizirali pa so tudi udarniške akcije pri ureditvi ceste v vas Brdice. Med obiskom v Kožbani si je France Popit ogledal tudi vinograde, ki jih je v preteklem tednu močno poškodovala toča. Ob tej priložnosti so ga predstavniki skupščine občine Nova Gorica seznanili s škodo, ki jo je povzročilo neurje in ki znaša več kot 7 milijonov dinarjev. Med obiskom v goriških Brdih se je France Popit ustavil še na Gonjačah, kjer si je ogledal spomenik padlim iz goriških Brd in Beneške Slovenije. J. ALIČ • 31. Julija poteče rok za predložitev prošenj za delovni mesti knjigovodje in stenodaktilografke pri go-riškem mestnem podjetju. Za podrobnejša pojasnila se interesenti lahko obrnejo na urad za osebje omenjenega podjetja. Dve osebi lažje ranjeni v prometnih nesrečah Včeraj so malo pred trinajsto uro sprejeli v goriško splošne bolnišnico 8 letnega Andrea Coana iz Ul. 27. marca. Dečka je podrl osebni avtomobil v Ul. Carducci, pri čemer je dobil udarec v desno nogo ter nekaj prask po desni strani telesa. Potem ko so mu nudili prvo pomoč so malega Coano odslovili s prognozo okrevanja v nekaj dneh. Približno ob isti uri se je v Štan-drežu ponesrečil 70-letni Anton Nardin iz Kraške ulice 67. Pri nesreči si je Nardin pretresel možgane in se močneje udaril po rokah in desni nogi. V goriško splošno bolnišnico so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 7 dneh. v pravljicah stoji sredi travnika, obdana z drevesi. igriščem sem zadovoljna tudi z^th," ker se tukaj otroci lahko igrajo daleč od mestnega hrupa in nevarnosti. Igrišče obdaja ograja iz debelih hlodov, ob kateri so prav tako iz hlodov zgra jene klopi, na katerih lahko počivam, ne da bi morala stalno paziti, kaj počnejo otroci.* Hoteli smo vprašati za mnenje tudi same otroke, ki so glavni uporabniki igrišča, vendar smo se premislili, ker smo videli, da so bili vsi preveč zaposleni: trije so imeli polne roke dela z gradnjo peščenih stolpov in gradov, druga dva pa sta pravkar skočila z lesene gugalnice in se začela loviti med drevesi. ' Novi deželni odbor kmečkih posojilnic V Vidmu so prejšnji dan izvolili novi odbor deželne federacije kmečkih posojilnic, v kateri so vključene tudi slovenske posojilnice na Goriškem in Tržaškem. V odboru so sedaj Fiorino Antoniutti, Aurelio Coz-zi, Mattia D’Andrea, Leopoldo Del-ser, Adolfo Adriano, Don Erminio Drusin, Giuseppe Marangon; Pietro Novelli, Orfeo Salvador, Guido Bo-scarol in ing. Milan Sosič. V naši deželi je 28 kmečkih posojilnic, lani so nudile članom več kot štiri milijarde lir novih posojil. Posojilnice imajo 170 milijard lir vlog. Zborovanje je bilo v Vili Manin v Passarianu. Otroci so sc vrnili iz kolonije V Gorico se je vrnila skupina 24 otrok ki so letovali v gorski koloniji v Forni di Sopra. 25-dnevno bivanje v prijetnem okolju je otrokom, ki izhajajo po večini iz manj premožnih družin, omogočil pokrajinski odbor Rdečega križa s sredstvi ,ki so jih prispevale nekatere ustanove in posamezniki. Izlet v vinogradniški okoliš Rimskih gričev Konzorcija za zaščito briških in posoških vin priredita od 25. do 29. avgusta tradicionalni poučni izlet v vinorodni okoliš Rimskih gričev. Izletniki si bodo poleg nekaterih vinskih kleti ogledali tudi zgodovinske zanimivosti bližnjih krajev. Rok za prijave poteče 31. julija. Vsa podrobnejša pojasnila pa dobi jo interesenti na sedežu konzorcijev v Gorici, Ul. Duca d'Aosta 113. 5. festival rezijanske folklore Rezijanska folklorna skupina bo v dneh od 4. do 6. avgusta letos pri redila, pod pokroviteljstvom gorske skupnosti za Kanalsko dolino, občinske uprave in krajevnega turi- stičnega društva, 5. festival rezijanske folklore. Program tridnevne prireditve je v glavnih obrisih naslednji: v petek, 4. avgusta bodo nastopile krajevne skupine, na sporedu pa bo že tradicionalno tekmovanje v igranju violine. V soboto, 5. avgusta se bodo na odru predstavile folklorne skupine iz Furlanije - Julijske krajine, zadnji dan festivala, v nedeljo, 6. avgusta pa je namenjen nastopu folklornih skupin iz inozemstva. 0 Na goiiškem županstvu je na vpogled prednostna lestvica za dodelitev zazidalnih zemljišč na področjih, ki jih predvideva zazidalni načrt za ljudske gradnje. Rok za predložitev morebitnih ugovorov poteče 17. avgusta letos. Nesreča na snežišču pod Razorjcm Neprimerna oprema je najbrž bi la vzrok hujše nesreče v gorah, ob koncu prejšnjega tedna. Na začetku ledenika,v Mlinarici pod Razorjcm je v soboto okrog 15. ure spodrsnilo 16-letnemu Stojanu Šavliju iz Šempetra pri Novi Gorici, ki je skupaj s Klavdijem Maražem, prav tako iz Šempetra, nameraval z Vršiča doseči Križke pode. Šavli je padel 50 metrov po ledeniku in po melišču, nakar je spet padel na niže ležeče snežišče in melišče, kjer je obležal nezavesten. Vse kaže, da je imel Šavli neprimerne čevlje, saj je imel plastične podplate in da mu je najbrž prav zaradi tega spodrsnilo. Takoj po nesreči je Maraž pohitel v Pogačnikov dom in povedal, da se je prijatelj ponesrečil na snežišču. Po naključju so bili takrat v koči pripravniki GRS iz Radovljice, ki so že ob 16.45 odšli na pomoč ponesrečencu, ki so ga kmalu našli ter ga zavarovali, tako da ne bi zdrsel v prepad. Radovljičani so se vrnili v kočo, medtem pa je na pot odšla skupina bovških reševalcev, ki pa niso vedeli za točen kraj nesreče, zato je bilo vnovič potrebno posredovanje reševalcev iz Radovljice. Na pomoč je prišel tudi helikopter, vendar na kraju nesreče ni mogel pristati in zato so reševalci težko ranjenega Šavlija prenesli na primernejše mesto, od koder so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. NATEČAJ ZA PREVOD UČBENIKA Deželno šolsko nadzortuštvo .je raz pisalo natečaj za prevod iz italijanščine v slovenščino prvega dela zemljepisne knjige «Osserviamo e scopriamo il mondo», ki jo je sestavil Vittorio Torre. Omenjeni učbenik bodo uporabljali na slovenskih srednjih šolah na Tržaškem in Goriškem. Kdor namerava sodelovati pri natečaju. naj do 15. avgusta sporoči deželnemu šolskemu riadzorništvu rok v katerem bi delo opravil ter višino honorarja Za ostale podrob nosti se interesenti lahko obrnejo do goriškega šolskega skrbništva. Poleg njegovih umetniških slik in risb bo v Gradišču odprta tudi razstava fotografij o življenju in delu Pier Paola Pasolinija. Kasneje bo Spacapanova galerija nudila šolam na področju Gradišča in vse pokrajine diapozitive, slike in vse, kar je v zvezi s to Pasolinijevo razstavo. Znani italijanski kritik in založnik Vanni Scheiiviller je za to razstavo izdal lični katalog s 120 stranmi, v katerem je reproduciranih 20 barvnih in 200 črno-belih Pasolinije-vih risb. V katalogu so tudi spisi kritikov Giulia Carla Argona, Maria De Michelija, Giuseppa Žigam« in doslej še neznana pesem Andrea Zanzotta. Na voljo bo tudi numeri-rana izdaja kataloga v sto izvodih z neko Pasolinijevo sliko, ki jo je razmnožil Zigaina. Razstavo je pripravila letoviščar-ska ustanova v Gradišču s pomočjo domače občine in deželne uprave. Kot smo že nekajkrat omenili, prirejajo v Gradišču zanimive in kvalitetne slikarske razstave, ki privabljajo veliko publike, tako iz naše pokrajine, kot iz sosednih Trsta in Vidma, pa tudi iz drugih krajev Italije in Slovenije. Pasolinijevo razstava bo brez dvoma pritegnila zanimanje publike, saj je bil v vseh svojih umetniških prizadevanjih ta furlanski umetnik vseskozi polemičen. Kdaj bodo uredili nevarno križišče pri Nanutu? Te dni so poskrbeli za novo asfaltno prevleko na Ul. Terza Armata, ki je bila v zadnjem času kar pošteno zdelana, predvsem zaradi stotine težkih tovornjakov, ki vsak dan vozijo tod mimo. Zdaj ko je cestni tlak lepo nared, bi bilo prav, da bi državno podjetje za ceste, ali pa go-riška občina (odvisno, kdo si lasti pristojnost) poskrbelo še za ureditev potrebnih prometnih znakov na najbolj nevarnem križišču, tam kjer Ul. Terza Armata seka podaljšek Ul. Monte Hermada. Križišče je namreč popolnoma neopremljeno, razen morda vertikalnega opozorilnega znaka, ki pa j« obrnjen stran, tako da ga vozniki težko opazijo. Stičišče ulic je namreč dokaj široko in ker ni nobenih znakov, avtomobilisti pač obračajo kar vsak po svoje. Za zdaj se je na tem kraju že zgodilo nekaj lažjih nesreč, na srečo so se vse končale le i gmotno škodo. Utegne pa se pripetiti še kaj hujšega kolikor odgovorna ustanova ne bo poskrbela za namestitev prepotrebnih prometnih znakov. Razna obvestila Uprava slovenskega dijaškega doma v Gorici obvešča, da bo dom zaprt do vključno 21. avgusta. Redno vpisovanje gojencev za šolsko leto 1978/ 79 se bo začelo 28. avgusta. Vpisovali bodo vsak delavnik od 9. do 13. ure. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi v soboto, 29., in nedeljo, 30. t.m., na Triglav. Odhod s Travnika z lastnimi sredstvi v soboto ob 14. uri. Zaradi organizacije društvo prosi morebitne udeležence, naj se javijo na sedežu. Kino Gorica CORSO 17.00-22.00 «11 buono. il brat-to, ii cattivo». Clint Eastvvood in Lee Van Cleef. MODERNISS1MO Zaprto. VITTORIA 17.00-22.00 «Furia infer-nale», I. Sarli. Barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom. VERDI Zaprto. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 »Emanuelle in America». EXCELSIOR 18.00-22.00 «Porci con le ali*. Nova Gorica in okolica SOČA »Globina*, ameriški film ob 18. in 20. uri. SVOBODA »Pogumno Delfina*, jug. film ob 18. in 20. uri. DESKLE «Podvig detektiva Newma-na», ameriški film ob 19.30. Včeraj - danes Iz goriškega matičnega urada RODILJ SO SE: Annalisa Panceri, Andrea Grion, Nevio Barbiero, Valena Grauso, Andrea Vermiglio, Emanuel Punzo, Eloisa Gerin, Uaria Ge-rin, Alessio Politti. UMRLI SO: 81-letni upokojenec Giuseppe Bressan, 73-letni upokojenec Carlo Bradaschia, 81-letni upokojenec Valentino Marussi, 83-letna upokojenka Anna Maria Rabassi vd. De Can-dido. 77-letna upokojenka Maddalena Contin vd. Bonetti, 82-letna upokojenka Anna Livoni vd. Minold, 79-letna upokojenka Katerina Ipavec vd. Dugar. DEŽURNA LEKARNA v GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10, tel. 25-76. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dež.urna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana 26, tel. 44387, PRIMER, KI VZBUJA NAJRAZLIČNEJŠE OBČUTKE Na Angleškem se je včeraj rodil otrok, spočet v ampuli NA LETOŠNJEM JUBILEJNEM FESTIVALU V PULJU V tednu dni se ho zvrstilo 21 novih jugoslovanskih del Starša, John in Lesl(‘y Brown, sta vsa srečna - Deklica, verjetno Patricia, je Poleg predvajanja novih filmov tudi dve «okrogli mizi» o problemih filma zdrava - Mnenja v znanstvenih krop so različna - Vatikan o zadevi molči OLDHAM — Prvi «človek iz epruvete* se je torej rodil na Angleškem. Je to mala Patricia, ki se je v noči mod torkom in sredo rodila angleškima zakoncema Johnu in Lesley Brown. Zakonca Brown sta presrečna, vendar se na račun rojstva njunega otroka že veliko govori in razpravlja, ne vedno v pozitivnem smislu. John in Lesley Brown sta poročena že devet let. On, ki je po poklicu šofer in prevaža za britanske železnice tovornjake, se je že bil oženil in imel v prvem zakonu danes že odraslo hčer, saj je mož že 38 let star. Toda zakonca Brovvn sta želela imeti otroka, ki ga pa ni in ni bilo. Zato sta se o-brnila na znanega britanskega ginekologa, prof. Patricka Steptoeja, da bi jima pomagal. Britanski strokovnjak, ki se že tri desetletja u-kvarja z zdravstvom in ki se je pred kakimi dvanajstimi leti lotil poskusov, kako omogočiti zanositev tistim ženskam, ki imajo na rodilih kako napako, se je vabilu odzval in lani v novembru izvedel zelo posrečen poskus, ki je sedaj v družino zakoncev Brovvn prinesel srečo. Dobro je proučil zdravstvene razmere Lesley Brovvn in v najprimernejšem trenutku odvzel iz njenih rodil jajčece, ga s semenom očeta Johna Brovvna oplodil in ga nato ponovno vnesel v rodila, v maternico Lesley Brovvn. Seveda je ves ta proces prikazan enostavno, preprosto, kot bi šlo za preprost proces. V resnici pa je bilo vse to veliko bolj zapleteno, veliko bolj delikatno delo, saj so se s tovrstnimi eksperimenti preizkušali že mnogi znanstveniki, pa ni še nikomur u-snelo. Res je, da so doslej že marsikje z uspehom napravili kak tovrsten poskus, vendar pa le pri živalih, na človeku še nikoli. Pa tud: samemu dr. Steptoej'- ni uspelo že prvič. Kakor vedo povedati sicer nepoklicani, je britanski ginekolog napravil doslej že na stotine tovrstnih poskusov, ki pa se niso obnesli. Naj bo kakor koli, danes že živi »človek iz epruvete*, kot smo rekli v začetku. In to je zato zgodovinski dogodek, ki pa vzbuja mešane občutke in povzroča deljena mnenja. Na eni strani daje upati tistim ženskam, ki bi rade imele otroka, pa se je mati priroda z njimi nekoliko poigrala, da otroka ne morejo po naravni poti spočeti, z druge strani pa lahko taka «tehnika» postane nevarna. Ko so se pred leti na bolonjski univerzi lotili nekega podobnega poskusa, se je znanost, pa čeprav pod vplivom Cerkve, od tega poskusa odgradila. Sicer pa je še mnogim v spominu žalostni poskus nacistične medicine, prosluli «Lebensborn», ko so nacistični zdravstveni in politični veljaki skušali ustvariti «vzorce čiste rase*, pa so dejansko omogočili rojstvo več sto otrok, med katerimi pa je bilo razmeroma veliko bebcev. Vrnimo se k naši deklici, ki jo bodo baje krstili za Patricio in njenima srečnima staršema. Zakonca Brovvn nista verna človeka in zato ne moreta in nočeta sprejemati očitkov tistih krogov, ki jima očitata, da se nista zanesla na bo ga, pač pa sta tako rekoč izsilila spočetje otroka «proti božji volji*. Posebno oče John Brovvn je glede tega odločen in pravi, da je ves srečen, prav tako je presrečna mati Lesley, ki sicer ni verna, a se je bogu zahvalila. Doktor Patrick Step-toe, ki je star 61 let in ki ga kolegi cenijo kot zelo resnega človeka, solidnega zdravnika in dobrega tovariša, prav tako pravi zase da je ves srečen. Britanski politični in znanstveni pa tudi cerkveni krogi nočejo dati še kakega dokončnega mnenja, ven- dar pa se v določenih krogih izraža že strah, da bi mogli s tem načinom spočenjanja odpreti vrata v dobo, ki bi bila človeštvu nevarna, kajti brez ustreznih zakonskih okvirov bi mogli priti tudi do nevarnih poskusov, da bi začeli ljudi ustvarjati «po meri», o čemer je bil že govor, saj smo pravkar omenili nacistični «Lebensborn». Kaže pa, da ni tako hudo nevarno, da bi se ta način spočenjanja in rojevanja človeka naglo in nevarno razmnožil. Res je. da se je že doslej oglasilo pri britanskem strokovnjaku več tisoč žensk, ki bi rade postale matere, pa ne morejo. Baje je nekaj žensk že na tak način »zanosilo*, rekli smo že, da je britanski zdravnik napravil veliko, zelo veliko poskusov in da se mu je le eden posrečil. To dokazuje, da je proces zapleten, delikaten, ki ga ne more izvesti kdorkoli. Da so mnenja o tej zadevi različna in mešana, dokazuje tudi dejstvo, da prihajajo zakoncema na Angleško čestitke iz vseh koncev sveta. Prav tako mnogi čestitajo doktorju Steptoeju. Hkrati pa prihaja iz Vatikana različno tolmačenje zadeve: Vatikan, do trenutka, ko to poročamo, ni dal niti besede komentarja. Zadeve nista komentirala niti vatikanski radio, kot tudi ne glasilo Vatikana «Osservatore romano*. Tudi v raznih teoloških krogih raje molčijo in na vprašanja časnikarjev pravijo, da «zadeva ni tako preprosta, da bi mogli dajati preuranjene komentarje*. Po njihovem gre za vprašanje vesti. V Vatikanu pa se je našel nekdo, ki je rekel, da je glede umetnega o-plojevanja stališče Cerkve znano, seveda negativno. PULJ — Sinoči se je v Pulju začel letošnji, že 25. festival jugoslovanskega igranega filma. Čeprav Jugoslavija ne sodi med tako i-menovane filmske velesile, je njena filmska industrija dala po vojni okoli 600 celovečernih filmov, katerih večina se je prvič srečala z občinstvom in strokovno kritiko v Pulju na vsakoletnem festivalu jugoslovanskega filma. Kot prvi film, ki so ga na jubilejnem festivalu prikazali občinstvu, je bil Aleksandra Djordje-viča novo delo, ki nosi naslov «Sti-či pre svitanja», to se pravi ((Prispeti pred zoro». Film je Djordje-vič napravil za novosadsko filmsko podjetje aNeoplanta*. Kot se je izkazalo, so organizatorji letošnjega festivala kljub številnim težavam vendarle vse uredili tako, da je festival normalno stekel. Mimogrede bomo dodali, da so prišli v Pulj ob jubilejnem fe- stivalu številni filmski ljudje, ki so sodelovali pri samem nastanku festivala. ter v nizu festivalov, ki so se k večjim ali manjšim uspehom v Pulju zvrstili doslej. Ob tem je vredno dodati, da so organizatorji letošnjega festivala imeli ob neverjetnem navalu domačih in tujih turistov veliko težav, da so vsem gostom, domačim in tujim filmskim ljudem, poskrbeli streho nad glavo. Zato je, kot smo rekli, sinoči festivalski program normalno stekel, s prikazom prvega filma, v prihodnjih dneh pa se bodo zvrstili drugi filmi, 20 novih jugoslovanskih stvaritev iz minulega leta. Na platnu v veliki puljski a reni, bodo prikazali 15 filmov, O pa v dvorani Doma jugoslovanske ljudske armade. V naslednjem bomo navedli le naslove filmov, ki jih bodo predvajali na festivalu. Nocoj, na drugi dan festivala bodo predvajali film «Okupacija v 1111111111111111111111111111111111111. Jugoslaviji. Tržaški partizanski pevski zbor je v svoji razmeroma kratki zgodovini imel 156 koncertov z okoli 2 milijona občinstva. Za to pa je bilo potrebnih 549 pevskih vaj, na razne koncerte doma in v tujini pa so se morali člani. zbora, pfe-važati z lastnimi vozili ali avtobusi in so opravili pri tem na tisoče in tisoče kilometrov poti. Kot smo rekli, bo kunec tedna, 29. julija, zaključni koncert v Tavagnaccu, 15. avgusta pa se bo končala pevska sezona 1977-1978 z zaključkom turneje po Jugoslaviji. V soboto, 12. avgusta, bo odno-toval s štirimi avtobusi iz Bazovice 200-članski kolektiv Tržaškega partizanskega pevskega zbora na turnejo »po poteh bratstva*. Na pot bodo pevci, člar.i orkestra in recitatorji tokrat vzeli tudi svoje žene. Zbor bo imel v svoji sredi tudi predstavnike Zveze partizanov Italije — ANPI, ter predstavnike Slovenske prosvetne zveze iz Trsta. Ob 5. uri zjutraj po.našem času, bodo štirje avtobusi krenili na pot preko obmejnega preboda na Pesku. Pot bo vodila do Ljubljane, nato mimo Celja, do Podsrede oo Sotli, torej v kraj, od koder je bila mati jugoslovanskega predsednika maršala Tita. Tu se bodo člani Partizanskega pevskega zbora in nji- Celoten Tržaški partizanski pevski zbor na Trgu Unita v Trstu lani jeseni hovi spremljavalci srečali s tamkajšnjimi bivšimi borci. Nato se bo pot nadaljevala in ob 10. uri po .jugoslovanskem času se bo kolona ustavila v Kumrovcu, rojstnem kraju predsednika' Tita, kjer bo goste iz zamejstva, člane Tržaškega pevskega zbora pozdravila delegacija hrvaških borčfvsi.ih organizacij. Tu bo TPPZ zapel pesem oratstva, nakar si bedo njegovi člani v spremstvu tamkajšnjih družbeno-političnih delavcev ogledali kulturne zanimivosti. Ob 13.30 bo v hotelu »Matija Gubec* kosilo, še prej pa ogled velikega spomenika kmečkemu puntu. Do 16. ure bo kolona avtobu- MiiiuiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiHminiiiiiiHiiuiiniiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiimHiiitiiiiiiiiiiiiiitifiiiiimiiiiiimmiuiiiivfiiiiiiumiimiiiiiiiiiHiiMmiiiiHiiiitiiiiiiiHiiiiiiiitk Patronat KZ - INAC svetuje Kmetje, obrtniki in trgovci naj vložijo prošnjo za plačevanje prostovoljnih delavskih prispevkov Vpr.: *Tri leta sem vpisan kot trgovec in redno plačujem prispevke za pokojnino in zdravnika. Pred lem pa sem delal vedno v neki trgovini, vendar pod gospodarjem najprej kot vajenec in nato kot delavec. Vsega skupaj je moralo biti še več kot 15 let, toda ne vem, če so me od vsega začetka zavarovali. Jaz pravzaprav ne mislim še na upokojitev, ker sem sorazmerno še mlad. vendar mi je neki prijatelj povedal, da je nekje slišal. da je treba čimprej doplačati tiste prispevke, da jih ne izgubim. Ne vem, kaj je na tej stvari, zato bi vam bil zelo hvaležen. če mi objasnite to zadevo. Prisrčna hvala za pozornost.» M. F. Vaš prijatelj vas je povsem pravilno opozoril, da bodo v prihodnjih mesecih nastopile na zavaro-' valnem področju določene spremembe, ki v bistvu ne bodo ugodne za zavarovanca. Zato je potrebno, da čimprej uredite svoj zavarovalni s' ‘us in tako pravočasno zaščitite svoje pravice. VI uveljavljate zavarovalno dobo pri dveh različnih pokojninskih skladih: najprej ste bili zaposleni kot podrejen delavec pri splo.š nem obveznem zavarovanju, sedaj pa ste kot samostojen delavec zavarovan pri posebnem trgovskem skladu. Razlika med obema pokojninskima skladoma je precejšnja, in to v škodo trgovskega zavarovanja. Podrejeni delavci namreč i-majo pravico do višje minimalne pokojnine in stopijo v pokoj pet let prej kot samostojni delavci. Zato je treba storiti vse, da obdržite nedotaknjene vse pravice, ki izhajajo iz vašega položaja pri splošnem obveznem zavarovanju. Najprej je vprašljivo, če vaša zavarovalna doba znaša vsaj 15 let, kar je bistvenega pomena. Za ugotovitev tega pogoja vam svetujemo, da takoj vložite prošnjo za izstavitev osebne knjižice, v katero bo INPS zabeležil vsa regularno krita delovna obdobja. Ker pa navadno zavarovalni zavod izstavi ta dokument poprečno po dveh letih, je nujno, da istočasno vložite tudi prošnjo za plačevanje prostovoljnih orispevkov pri splošnem obveznem zuvarovanju. Tako se zaščitite v primeru, da bi vam manjkal kak me- ;'i kako leto do 15 let dobe, kar je minimalni zavarovalni pogoj za uveljavitev starostne pokojnine ob dopolnitvi 60. leta starosti, in bi seveda doplačali le toliko, kolikor je potreb-da dosežete «quorum» 15 let. V primeru, da je vaš prvi deloda jalec že od vsega začetka plačeval prispevke in torej presegate 15 let, pa ne bo treba doplačati niti lire. Vztrajam pa pri dejstvu, da vlo- žite to prošnjo čimprej, ker, kot je že poročal Primorski dnevnik dne 16. julija 1978, bodo s skoraj absolutno gotovostjo s 1. januarjem 1979 stopili v veljavo novi zakonski predpisi na področju socialnega varstva in skrbstva. In te novosti zadevajo tudi možnost dopla-čevanja prostovoljnih prispevkov s strani sedanjih samostojnih zavarovancev. Trenutno namreč lahko samostojni delavec, ki je zavarovan pri kmečkem, obrtniškem ali trgovskem skladu, istočasno plačuje prostovoljne prispevke pri splošnem obveznem zavarovanju, in to na osnovi razsodbe št. 243/76 Ustavnega sodišča, ki razglaša u-stavno nezakonitost prejšnje prepovedi. V dobro obveščenih krogih pa zatrjujejo, da namerava vlada ponovno vnesti to omejitev od 1. januarja 1979 dalje: kdor bo vložil prošnjo prej, bo lahko še naprej plačeval prostovoljne prispev ke, vsem ostalim pa bo to onemogočeno. Prišlo bi tako lahko do absurda, da bi vi s 14 leti in 11 me seči zavarovanja ne mogli dobiti starostne pokojnine pri 60. letu. temveč komaj ob dopolnitvi 65. leta. Zato svetujemo vsem kme tom, trgovcem in obrtnikom, ki so svoj čas bili zaposleni kot podre jeni delavci, da vložijo še v tem letu prošnjo za plačevanje prostovoljnih prispevkov. sov prispela v Zagreb, kjer se bodo člani zbora nastanili v hotelih «Dubrovnik» in' ».Beograd*. Do 17.30 bo počitek, ob 18. uri pa se bodo v, uniformah, ter z odlikovanji (kdor jih ima) odpravili pred spomenik padlim gari-baldincem v Zagrebu, kjer bodo položili vence. Zbor bo počastil spomin padlih z žalostinko, recitacijo in kratkim govorom. Istega večera, ob 20. uri, bo TPPZ priredil samostojen koncert v velikem mednarodnem mladinskem naselju delovnih brigad. Koncerta se bodo poleg mladincev udeležili tudi predstavniki kul-turno-političnih organizacij iz Zagreba. S tem se zaključi prvi dan. Naslednjega dne bo Tržaški partizanski pevski zbor v spremstvu predstavnikov Zveze združenj borcev Hrvaške (SUBNOK) nadaljeval pot preko Novske do Jasenovca, kamor je predviden prihod okoli 10. ure, Tu bo sledil ogled strahotnega ustaškega taborišča, kjer so hrvaški fašisti nobili na desettisoče rodoljubov. Tu bo na sporedu tudi predvajanje filma o taborišču. Pevski zbor bo zapel žalostinko in položil venec ter počastil spomin žrtev, nakar bo odpotoval proti Prijedoru, kamor bo prispel okoli poldine. V Prijedoru bodo goste iz Trsta pričakali predstavniki borčevskih organizacij Bosne in Hercegovine. Po obedu v restavraciji hotela Balkan bo sledila pot na slavno Kozaro. seveda do spomenika desettisočem padlih junakoh na Kozari. Tu bo polaganje venca in ogled filma, nakar bo sledil celovečerni koncert z naslovom »Partizanska balada*, »Pesmi tretjega sveta*, »Zemlja in narodi*. Tu, pred spomenikom padlim na Kozari se bodo tržaški gostje poslovili od predstavnikov hrvaške borčevske organizacije (SUBNOR), nakar bo sledila pot do Banjaluke, kamor bodo avtobusi prispeli okoli 21. ure. Večerja bo v restavraciji hotela Bosna. Po večerji bodo člani zbora in njihovi svojci prosti. Naslednjega dne. 14. avgusta, se bodo člani Tržaškega partizanskega pevskega zbora takoj po zajtrku odpravili na pot proti Jajcu, kamor bodo dospeli okoli 10. ure. V spremstvu predstavnikov tamkajšnjih borčevskih organizacij si bodo ogledali muzej AVNOJ, kjer bo zbor zapel tudi nekaj pesmi. Po kratkem postan ku v mestu se bo pot, nadaljevala proti herojskemu Drvarju, torej proti mestu, kjer so nacisti 25. maja 1944 hoteli s padalskim napadom zajeti in uničiti vrhovni štab jugoslovanske armade in samega maršala Tita, pa jim naklep zaradi junaškega odpora ni uspel. Ob 14. uri bo v restavraciji »Beograd* kosilo, po kosilu pa si bodo ogledali Titovo pečino, torej tisto prirodno jamo. in v njej barako, v kateri je neka j dni bival predsednik Tito do 'desanta na Drvar. Po ogledu Titove pečine bo sledilo polaganje venca padlim. Ob tem bomo dodali, da ležijo med heroji, ki so branili vrhovni štab in maršala Tita pred nacističnimi padalci, tudi naši borci, partizani prve in druge prekomorske brigade. Iz Drvarja bo TPPZ poslal pozdravno pismo predsedniku Jugoslavije maršalu Titu. Proti večeru bo zbor nadaljeval pot proti Bi-haču, kamor bo dospel okoli 19. ure. V hotelu »Park* se bodo gostje srečali s predstavniki tamkajšnjih borčevskih organizacij. Po teh formalnostih pa bodo imeli člahi zbora prosto Zadnji dan potovanja «po partizanskih poteh bratstva* bodo člani zbora obiskali najprej Plitvič-ka jezera in si ogledali narodni park, nakar bo sledil krajši postanek. Sledila bo pot čez Liko do Vratnika, kjer bo krajši odmor in od koder se razteza nogled na Jadran. Od tu se bodo spustili do Senja in nadaljevali ob morju pot do Crikveniee, kjer jih bo v hotelu «Terapija» čakalo kosilo. Tu se bodo tudi poslovil: od predstavnikov borčevskih organizacij: Po teh lormalnostih bo prosto vse do večera in se bodo člani zbora lahko tudi kopali, nakar se bodo odpravili proti domu. Na poti pa jih bo čakalo presenečenje... V Bazovico bodo avtobusi prispeli 15. avgusta ob 23. uri. s čimer se zaključi letošnja sezona. Odbor TPPZ obvešča ves ansambel ter žene pevcev, ki se bodo udeležile turneje, da bo v torek, L avgusta, ob 20.30 v Bazovici kratek pomenek v zvezi s turnejo in tudi kratka vaja. OSKAR KJUDER 26 slikah», ki ga je za zagrebški •rJadran film» pripravil režiser Za franovič, nadalje bodo predvajali še «Npra leta», ki ga je za podjetja «Zvezda filnn. ((Zeta film* in «Morava film* režiral Zoran Calič. Tretji dan festivala, torej 28. t.m. bosta zvečer na sporedu filma «AJ-ler Retour», ki ga je za beograjsko podjetje »Film danas» režiral Aleksandar Petkovič, ter Bevčev film ((To so gadi» v koprodukciji «Vibe» in podjetja ((Vesna film». Četrtega festivalskega dne bosta na sporedu v areni Zdravka Veli-miroviča delo «Dvoboj za južno progo* ter Bakira Tanoviča delo «Ljubezen in srd*. Prvi film je prineslo v Pulj beograjsko podjetje «A-vala», drugega pa sta izpeljali v koprodukciji družbi «Sutjeslca» in «Kinema». Sledi nato film ((Zadnji podvig diverzanta Oblalca», ki ga je za podjetji «Jadran» in «Croa-tia» režiral znani hrvaški filmski mojster Vatroslav Mimica, ter film cTrerter*, ki ga je Puriša Djordje-vič režiral za beograjski podjetji *CFS Košutnjak* in «Avalo». Zadnji dan meseca, torej 31. julija, bodo v areni vrteli en srbski in en slovenski film. Prvi bo na vrsti film «Pri je nego*, ki ga je režiral Miča Miloševič za pravkar omenjeni dve beograjski filmski podjetji, nato pa pride na vrsto Franceta Štiglica delo *Klic pomladi*. Predzadnji večer festivala, torej 1. avgusta bodo predvajali filma «Bravo maestro*. ki ga je režiral Rajko Grlič za družbi «Jadram in «Croatia» ter še Srdžana Karano vita delo »Vonj poljskega cvetja». Zaključni večer. 2. avgusta, bodo predvajali filma ((Usode*, ki ga je režiral Predrag Golubovič, ter film «Pes. ki je imel rad vlake*, ki ga je režiral Goran Paskaljevič. V istem času, torej od 27. julija bodo do 1. avgusta vsak dan popoldne v dvorani Doma jugoslovanske armade predvajali naslednje filme: ((Duh zemlje», «Po-gled v noč», ((Paviljon št. 6», ^Ljubica*, »Tiger* ter film «Ko zorijo jagoden. V času, ko bodo v Areni ter v Domu jugoslovanske armade predvajali 21 filmov letošnje jugoslovanske filmske 'produkcije, bodo v kinematografu Zagreb na progra mu vsi tisti filmi, ki so na dosedanjih festivalih v Pulju dobili najvišja priznanja. To se pravi, da bodo v teh dneh v kinematografu »Zagreb* predvajali kaka dva ducata filmov, med katerimi bodo tu- di »Idealist*, , »Pobiral ci perja*; V času festivala bo tudi nekaj stranskih prireditev, med drugim tudi zaključna «okrogla miza*, na kateri bodo filmski ljudje in kritiki skušali dali splošno oceno o enoletni filmski beri v Jugoslaviji, za katero nekateri trdijo, da je zelo dobra, drugi pa so nekoliko bolj kritični. Seveda prepuščamo oceno tistim, ki bodo sledili festivalu do konca. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Koncert ob 13. uri 13.30 DNEVNIK in Danes v par lameptu 18.15 Italija gledana z neba: SICILIJA 19.05 Dino Siam pri klavirju 19.20 ZORRO (TV film); »Neumna šala* 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Glasba za poletje 78 21.55 Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob zaključku DNEVNIK. Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.15 Canta Brasile 18.15 Program ža mladino: «Trije mušketirji* 18.30 Spoznavajmo živali 18.50 Iz parlamenta in Dnevnik 2 - ŠPORT 19.10 «Konni in njegovi prijatelji* TV film 19.45 Dnevnik - ODPRTI STUDIO 20.40 «Supergulp!», risanke 21.15 VIDEOSERA 22.05 «Trije nepremagljivi* TV film 22.55 Umetnik - solist Ob koncu Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI leg tzi JUGOSLOVANSKA Ljubljana 18.40 Izobraževalna oddaja 19.10 OBZORNIK J 19.25 Folklorni ansambel Piatnickt J 19.50 Partizanska lira 1 20.20 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 «Nova zemlja*, film 23.40 DNEVNIK in Kronika konference zunanjih ministrov neuvrščenih Koper 20.00 AFRIŠKE ŠPORTNE IGR® 21.00 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 »La Cucaracha*. film 23.05 Cinenotes 23.35 Trio Sama Riversa Zagreu 19.15 čudežno sedlo, otroška oddaja 21.00 Argumenti 78 21.50 Bili smo ranjenci, feljton 22.20 «Gruntovčani», nadalj. 0.30 Dubrovniške poletne pr inf ditve ŠVICA 19.15 Program za na)mlajše mladino 20.25 Svet. na katerem živimo 20.55 «Požar», TV film 22.35 «Giuseppe Balsamo, cont* di Cagliostro*, 1. nadalj- TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz Studia 2; 9.05 Včeraj in danes; 9.30 Govorimo o manjšinah; 9.40 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.45 Gugalnica: Cicibani rišejo; 11.00 «Barbazur.e»; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 «Primorska poje*; 13.30 Od melodije do melodije; 14.10 Mladi na počitnicah; 14.20 Mladi in glasba; 15.35 Plošče; 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 17.05 Orkester Radiotelevizije Ljubljana; 17.30 Glasbena panorama; 18.05 Slovenska politična in socialna mi sel; 18.25 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 7.30 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30. 15:40, 16.30. 17.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.05, 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Emme - elle; 10.00 Z nami je...; 10.15 Glasbeni por tret; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Z nami je...; 11.45 Festivalbar; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Na prostem; 14.10 Plošče; 14.33 Poje Riccardo Coccian-te: 14.45 Casadei; 15.15 Čast, ko mur čast; 15.32 Pojejo Opatijski suvenirji; 15.45 Savio rekord; 16.00 Orkestri lahke glasbe; 16.40 Glasbeni flash; 16.45 Plošče; 17.00 Na knjižnih policah; 17.40 Glasbeni notes; UUK) (JU -popoldne; 18-30 /Primorski dnevnik; 18,45 .Zabavna glasba; 10.00 Glasba po željah; 19.45 JVUadi izvajalec.21.00 Opera, poezija, glasba in ples; 21.32 Rock party; 22.00 Slovenski skladatelji; 22.30 Orkestri; 22.45 Pop glasba; 23.45 Rockn Roli. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00. 12.00. 13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00, 7.20 Ponoči in davi; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Jutranja glasba- 9.00 Radio anch’io; 11.30 Glasbena srečanja; 12.05, 13.30 Vi in 78; 14.05 Glasbeni program; Ital. maske; 15.(K) E...state con no’- 16.40 L’ineantadiavoli; 17.05 Certosa di Parma; 17.50 Ali veš--18.30 Film in njegov filmski trak- 19.10 Večerni program; 19.15 Glas' beni grehi; 20.20 človek in blaznost; 21.05 Javno sklicanje; 21-3S Poletne noči; 22.00 Glasbene kombinacije; 23.15 Lahko noč... RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30. 10.00, H-30' 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19-30 Poročila; 6.00, 7.55 Oni drugi dan-8.45 Jutranja glasba; 9.32 Le jj*" gazze delle Lande; 10.12 Sala F’ 11.32 Carta d’identltalia; 12.45 N®-ni BBC!; 13.40 Citarsi addosso: 15.00, 15.45, Tukaj Radio 2; Uno tira 1’altro; 17.55 Spazio 18.33 Glasbeni arhiv SLOVENIJA 6.(K), 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, ll-J®' 12.00, 13.00,14.00, 15.00, 16.00, 19-°°' 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacij^ 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 *z naših sporedov; 9.08 Glasbena ma tineja; 10.05 Počitniško popotoV®' n je; 10.20 Počitniški pozdravi; 10-™ Narodne in ponarodele; 11.40 Tu' ristični napotki; 12.03 Uganit®; 13.10 Zvoki znanih melodij; l3-3^ Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi®0 vasi; 14.20 Obvestila in zabavi’® glasba; 14.30 Priporočajo var”--:’ 15.05 »Slovo* zborovske pesi”1-15;20 Hoort. za rrtlade poslušal®®' 15.40 Mehurčki: 16.30 Paleta . moy z ansambli; 17.00 «Vrtiljak^ ‘19.05 Odmevi z baletnih odrov/ 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 M/ nute z ansamblom Ati Soss; 21 Četrtkov večer; 22.00 Literarni v®? čer; 22.40 Lepe melodije; 23.20 & ansamblom «Musica rara»; 00.0® Literarni nokturno; 00.15 Palet® popevk in plesnih ritmov; 1.05 Nočni program. BERITE REVIJO JfoJmcsA AfHOtoati, daju na MDhju Aonat, Siam na polovko. S počitnic je lepo telefonirati tistim, ki so ostali doma, pa čeprav samo za to, da bi jim rekli ‘‘Vsi se počutimo dobro in vreme je čudovito”. Toda v tem času je v letoviških krajih tudi do desetkrat toliko ljudi, kolikor je stalnega krajevnega prebivalstva. Mi smo glede tega poskrbeli tako, da smo okrepili telefonske zmogljivosti. Kljub temu še vedno lahko pride do težav. Posebno tedaj, ko skušajo vsi telefonirati ali čakajo na telefonski poziv ob isti uri. Prosimo te, da nam priskočiš na pomoč tako, da telefoniraš pozno zvečer ali zgodaj zjutraj, ko telefonske zveze niso tako obremenjene. In zapomni si, od 9. ure 30 zvečer do 8. ure zjutraj ob delavnikih ter od 14. ure 30 v soboto pa vse do 8. ure v ponedeljek stane medkrajevna avtomatska telefonska zveza veliko manj. Točno na pol. Če hočeš zvedeti o avtomatski medkrajevni telefonski zvezi kaj več, prelistaj prve strani telefonskega imenika. ijJlMORSKl DNEVNIK Jetika ŠPORT ŠPORT ŠPORT PO DVEH DNEH TEKMOVANJ 27. julija 1978 Povsem zadovoljivi rezultati državnem prvenstvu v Rimu Irena Tavčar odlična šesta v metli diska 'rverm,^an 'telijanskega državnega WvidI2iuVt.atl.etiki Je Potekal po irej tirnicah. Vsi favoriti so bj|a j^^težav zmagali, kjer pa urenca ostrejša, so do-ttultaP ?rsto tehnično veljavnih Ni tudi la j€'a^v; kaf Se enkrat potrjuje, nriožjptf usPešne rezultate potrebna ena , vrhunska ali vsaj izena-:jeP ipK-f*'08- V skoku v višino, 1 j« dobl'ih skakalcev mno-“ - °Qolfo Bergamo dosegel ce- !ergam ^ržavni rekord (224 cm). I Mont!« ,®ti na olimpijskih igrah irejšni!:3 u ie ’ 'ko izpodrinil z vrha ta prpu'ua, rek°i’derja Fortinija, in h so .i"..'’.8 1 centimeter. Visoko lioi-jjo ,^'*i tudi astali atleti (Di lito oio ^ cm. Cerri, Bruni, Da-Bndo a'Odličen je bil tudi Ur-lo * se je v metu kladiva vse loto in meta boril s Podbrš-?a končno premagal z odlič- iP .So se izkazali ostali. Men-m še kS1Cer s časom 10"3O na 100 tazočar.a,r zadovoljil, precej pa sta (lO.ooo n,) GriPP° (800 m) in Ortis Vjuiu!'8k' konkurenci je najboljši •koinj ,, Emanuela Nini v PtVenst. daljino z razdaljo 6,28 m. ftica n, Se je udeležila tudi čla-^aloemrat *rena Tavčar, ki je v dosegih tekmovanju v metu diska 13,72 m ■ ’dno 6. mesto z metom tala Sv'.n teko za en meter izbolj--teegia 0Set>ni rekord, ki ga je 'Paniie v srečanju z reprezentanco ^ Pred štirinajstimi dnevi. •kitati Pa so dosegli naslednje re- 1, S,"11 MOŠKI 2. f0azanverni 3' a°ngiorni i 3 fra,Fberi ' ^,l»ppini -et krogle: 4f>”63 47"03 47”04 točk 6.457 6.341 6.313 2: Muf 3 7e Santis ' tecchi 1. Sj. s Palico: }&. 2. fcnea 3 ^ni ' Mno 1. g* m: 2. f.°sta 3- l! 'tetaldo , M?1 1. i£j S ja; 2. fchiero 3. Svetli tesarsa sko. ŽENSKE ' Sim v v>šino: !S°"‘ l oj/nlre: 2, , n?ar 3- Au!bardo S 4R°»m: doasi Shetti i [Velij ^ignana 2' Stelo l 8a"w,: 1. 1. krogle; 2. g rucci 3. ,h*uTa>ello n?elotti 19.07 m 18.08 m 17,92 m 530 cm 500 cm 480 cm 20’’35 21”20 21"26 3’45”3 3’45”7 73,50 m 72,26 m 70,22 m 195 cm 175 cm 170 cm 13"76 13”58 13'94 53”76 54”53 55’'09 23”98 24"47 24”87 58,72 m 54,96 m 46,50 m šal prostovoljni priči, zakonca Maz-zetti. Po pričevanju teh dveh oseb, ki sta bila velika prijatelja pokojnega boksarja, naj bi bil zdravnik Pimpinelli, ki je pregledal Jacopuc-cija takoj po srečanju, skupaj z vsemi ostalimi v restavraciji ter o-drekel pomoč Jacopucciju, ko je ta začutil prve bolečine. Ta trditev je vzbudila mnogo polemik ker je Pimpinellijev odvetnik dejal, da je zdravnik odpotoval proti Milanu takoj po zaključku dvoboja. Danes bo dr. Vella zaslišal časnikarja dnevnika «Tirreno» Carle-sija, ki je pred nekaj dnevi napisal, da bi lahko srečanje med Ja-copuccijem in Minterjem imele težke posledice. ARGENTINSKI BOKSAR V SMRTNI NEVARNOSTI BUENOS AIRE3 — Zdravstveno stanje argentinskega boksarja Maria Ortiza se je včeraj zelo poslabšalo. 24-letnega argentinskega prvaka v lahki kategoriji so morali v torek nujno operirati, ker so mu našli raka na hrbtenici. Do nedelje je Or-tiz še intenzivno treniral, nato pa so ga morali takoj peljati v bolnišnico. V primeru okrevanja bo Argentinec skoraj gotovo imel paralizirane noge. DANES PETA PARTIJA Psihološka borba v ospredju dvoboja Karpovu so naročili nov stol, ki bo stal poldrugi milijon lir - Korčnoj bo imel danes bele figure BIBBIONE — V petek bi moralo biti v tem kraju srečanje za evropski naslov v boksarski poltežki kategoriji med Italijanom Traver-sarom in Špancem Peralto. Dvoboj so odložili iz še nepojasnjenih razlogov in bi moral sedaj biti na sporedu 12. ali 19. avgusta. LONDON — Angleški dnevnik «Daily mirror* je včeraj ostro polemiziral z evroDsko boksarsko zvezo. Po mnenju angleškeg časopisa naj bi bilo srečanje za evropski boksarski naslov v težki kategoriji med Italijanom Canejem in Špancem E-vangelistom izredno nevarno za 38-letnega Italijana. «Daily mirror* poudarja, da predstavlja, smrt Jaco-puccija opomin in da bi bilo nesmiselno za Caneja na tak način tvegati življenje. PLAVANJE V FIRENCAH Danes se prične mladinsko EP Tekmovanja se bo udeležilo 395 plavalcev iz 26 držav - Vzhodni plavalci favoriti Italija bo letos prvič gostitelj evropskega mladinskega prvenstva v plavanju in skokih v vodo, ki se bo pričelo danes v Firencah. Na prvenstvu je prijavljenih kar 26 držav (vse, razen Albanije, Islandije in Malte), nastopilo pa bo skupno 395 plavalcev (173 deklet in 222 fantov). Prvenstvo, ki bo trajalo do nedelje, 30. t.m. bo v olimpijskem bazenu glavnega mesta Toskane, kjer je še 25-metrski bazen za treninge in pa poseben bazen za skoke. Letošnje prvenstvo bo že sedmo 9’45M4i i| P° vrsti- Prvič so tekmovali v Lin-koepingu (Švedska) leta 1976, nato pa še na Dunaju (1969), v Rotterdamu (1971),' 'Leedsu <1973), -Ženevi (1975) in Oslu (1976). Čeprav bodo na tem tekmovanju konkurirali le mladinci rojeni po letu 1963, je pričakovati vrsto zanimivih in tehnično veljavnih rezultatov. Najbolj bi se morali . izkazati, kot običajno vzhodni plavalci, predvsem pa Madžar Wladar, Sovjet Petrov na razdalji 1500 m in njegova rojakinja Kačushitova, ki ima drugi najboljši svetovni dosežek na razdalji 2C0 m prsno ter še zahodni Nemki Po-litova (100 m hrbtno) in Ocikova (100 m metuljček). Italijo bo zastopalo 22 plavalcev (10 fantov in 12 deklet), največ možnosti za vi-, soko uvrstitev pa imajo Federico Silvestri in C i rala Savi Scarpone. Manj kvalitetno in verjetno bolj izenačeno pa bo tekmovanje v skokih v vodo, ker pri tako mladih letih, atleti niso še popolnoma dozoreli saj so skozi izrazito tehnična disciplina, kjer je tudi izkušenost zelo pomembna. metu diska in krogle medtem ko bo Tretjakova nastopala v teku na 100 m in v štafeti 4x100 m. 16,10 m 15,31 m 15,30 m RIM — Včeraj so v okviru državnega atletskega prvenstva podelili nagradi tBruno Zauli* za dveletje 1975/76. Komisija, ki ji predseduje predsednik italijanske atletske zveze Primo Nebiolo, je izbrala Saro Simeoni za lahko atletiko in Fabia Dal Zotta za ostale športne panoge. AVTOMOBILIZEM FORLl — V nedeljo bo v Misanu Adriaticu 11. dirka za evropsko prvenstvo v avtomobilski kategoriji F2. Sodelovalo bo približno 40 tekmovalcev, med katerimi je tudi nekaj dirkačev, ki nastopajo na tekmovanjih formule 1. Danes bo v filipinskem mestu Ba-gujo na sporedu peta partija za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Karpovom in Korčnojem. Prejšnja, četrta partija, je bila zelo kratka, saj je trajala le poldrugo uro, šahista sta povlekla le 19 potez. Vendar pa je bila za nekatere tudi ta partija zelo zanimiva, posebno s strani šahovske teorije otvoritev, bahista sta odigrala špansko partijo, ki je ceuh 14 potez tekla kot druga partija v tem dvoboju. Prvj del partije sta torej šahista igrala praktično brzopotezno. Tedaj na je Karčnoj nepričakovano igral potezo, ki jo smatra šahovska teorija za slabšo. Vsi so se seveda takoj vnrašali, kakšno ojačenje je našel Korčnoj v tej novi varianti. Karpov pa se je zamislil cele pol ure ter nato odigral potezo. Tri poteze kasneje sta šahista zaustavila uro ter na predlog svetovnega prvaka podpisala remi. Teo-rične karte so torej v tej partiji spet ostale prikrite, aj kaže da se v tem smislu šahistoma ne mudi. Kaj pa se je premaknilo na fronti psihološkega boja? Tokrat je bil «na potezi* Karpov, ki se je pred začetkom partije potožil sodniku, da je njegov stol pač prenizek. Sodnik Schmidt mu je dal blazino, tokrat pa je bil stol previsok, vendar pa se je Karpov «potrudil» ter igral v (tnenaravnih* pogojih. Glavni organizator dvoboja Campomanes pa je medtem r: naročil nov stol, ki je točno tako visok, da je primeren za Karpova. Stol bo sicer stal poldrugi milijon lir, vendar pa so ga organizatorji rade volje kupili, le da bi utišaii polemiko, ki se vleče v eni ali drugi obliki že od začetka dvoboja. Korčnoj je sicer svoj stol, ki stane nekoliko manj od Kirpovega («samo» nekaj čez milijon lir) naročil v Švici že pred začetkom dvoboja, poslali pa so mu ga kar z leta-k>m. Sovjetska delegacija je seveda takoj zahtevala, da se ga pregleda z «X» ž-'.r' da ne bi slučajno ta vseboval kake nevidne žarke, ki bi negativno vplivali na i®ro svetovnega oivaka. Posebna komisija je sicer Korčnojev stol tudi pregledala, vendar pa ni bilo o nevidnih žarkih ne duha ne sluha. Kdo bo sedaj v psihološki vojni na potezi? Za šahovnico bo danes prvo potezo povlekel izzivalec «straš-ni Viktor* in vsi pričakujejo, da bo tudi tokrat, kot že v tretji partiji, juriša! na zmago. D. J. renzo Magni, je letos izbrala mladega Roberta Visentinija. TENIS HILVERSUM (Nizozemska) — V tretjem kolu mednarodnega prvenstva Nizozemske je Corrad0 Baraz-zutti premagal Avstralca Carmichaela z 2:0 (6:2, 7:6). Iz planinskega sveta LAGOS — Nigerija bo bojkotirala igre Commonweaitha, ki se bodo pričele 3. avgusta v Edmontonu (Canada) iz protesta proti odločitvi Nove Zelandije, da ne prekine vseh odnosov z rasistično Južno Afriko. Scheckter k Ferrariju? MODENA — Kaže, da bo prihodnjo sezono južnoafriški pilot Jody Scheckter vozil na ferrariju. Po zadnjih vesteh je namreč v ponedeljek manager avtomobilske znamke wolf, kateri pripada Scheckter, sporočil mehanikom te hiše, da bo o-dlični južnoafriški pilot prestopil k Ferrariju, kjer bo vozil skupaj z Reutemannom. Bližnje delovanje SPDT Vse trenutno delovanje Slovenskega planinskega društva iz Trsta sodi že v okvir priprav na praznovanje 200-letnice prvega vzpona na Triglav. V Sloveniji je bilo teh proslav že zelo dosti, ob tej priložnosti so tiskali že mnogo knjig, pripravili mnogo propagandnega gradiva, vsako posamezno planinsko društvo pa je ta jubilej še posebej proslavilo. SPDT bo ob tej priložnosti priredilo enotedenski štafetni pohod na Triglav, ki se bo začel v Glinščici ter se zaključil na osrednji proslavi 200-letnice v Ribčevem lazu ob Bohinjskem jezeru 27. avgusta. Ob tej priložnosti prireja SP DT tudi fotografski natečaj na poljudno planinsko tematiko. >r • « SPDT prireja v soboto, 29. in v nedeljo, 30. julija izlet z osebnimi avtomobili na Špik. Planinci bodo prespali v Krnici, naslednjega dne pa jo mahnili na vrh. Hoje bo približno osem ur, pet ur gor ter tri dol. Kdor bi se rad udeležil tega izleta, naj to javi na sedež ZSŠD1 (Ul. sv. Frančiška 20) danes in jutri od 11. do 12. ure. Kdor lahko za ta izlet da na razpolago svoj o-sebni avtomobil, naj to takoj javi. « • * Na sedežu ZSŠDl je že odprto vpisovanje za avtobusni izlet v Ribčev laz na osrednjo proslavo 200-letnice prvega pristopa na Triglav, ki bo 27, avgusta. Ker je povpraševanje za ta izlet veliko, naj se zainteresirani takoj javijo, da bo društvo lahko pravočasno organiziralo drugi avtobus. • * • Kdor bi rad obnovil letno članarino izkaznice SPDT, s katero se dobi mnogo popusta pri nočitvah in drugih storitvah v kočah, lahko to naredi ob ponedeljkih od 20. do 21. ure na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20), ko so odborove seje, nato na sedežu ZSŠDl vsak dan od 11. do 12. ure ter še v Tržaški knjigarni. Oddaja o planinah na Radiu Trst A Z začetkom julija je vsak ponedeljek od 11. do 11.30 na sporedu oddaja z naslovom «Naš gorski svet», ki jo vodi zamejski planinec Peter Suhadolc. Oddaja bo trajala skupno tri mesece, torej do konca septembra, kar tudi približno sovpada z zaključkom visokogorske poletne sezone. Glavna tema te oddaje so seveda gore in vse, kar je v zvezi s temi. V prvih oddajah je bil govor o varnosti gorah, o pravilni hoji, o opremi, avtor pa je predvsem dajal napotke tistim, ki se prvič podajajo v gore. V naslednjih oddajah bo govor o naših najznamenitejših gorah, o raznih vzponih, dogodivščinah, o delovanju planinskih društev ter še o marsičem. Planinske postojanke Huda zima z veliko snega je na strehi koče na Mangartu povzročila preveliko škodo in postojanka bo ostala še za nekaj časa zaprta. uiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiinuiiiiiiniiiiiimMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN namizni tenis POGOVOR S STROKOVNJAKOM JOŽETOM MIKELNOM Za dosego dobrih rezultatov je potrebno dolgotrajno delo V zamejstvu so pri nekaterih društvih začeli z resnim, sistematičnim delom, a še vedno primanjkuje strokovnih kadrov KOLESARSTVO Visentinl' nagrajen MfLAN P°de]ili na- grado «Azzum CftaUa», ki JO prireja športni dnevnik «La Gazzetta dello Šport*. Nagrado v višini en^ga milijona lir dobi kolesar, ' se je posebno izkazal na kolesarski dirki po I-taliji. Komisija, ki ji predseduje Fio- Prejšnji teden se je v Križu zaključil tečaj druge stopnje za namiznoteniške trenerje, ki ga je priredilo ZSŠDL Tečaj je vodil priznani profesionalni trener pri ljubljanskem namiznoteniškem centru Jože Mikeln, ki hkrati študira izredno smer za trenerstvo na VŠTK v Ljubljani. Jože Mikeln pripravlja diplomsko nalogo o zamejskem šoor-tu in smo zato izkoristili to priložnost in mu zastavili nekaj vprašanj v zvezi z zamejskim športom in namiznim tenisom na splošno. upflAjlSS1 Pina pong pojmujemo le kot re-kreaaisko 'dejavnostto je da primemo lopar z roko ter stopimo za zeleno mizo in igramo le za zabavo, namizni tenis pa je postal prava športna panoga in uspehe v njem dosegajo talentirani igralci le z dolgotrajnim, sistematičnim, strokovno V H ' ® vodenim delom. Iz tega je razvidno kaj vse je potrebno za uspešno tekmovalno pot v namiznem tenisu: talent (telesne, psihične in druge sposobnosti), dolgotrajno sistematično delo po več ur na dan (štiri-pet ur povprei o na dan), strokovno vodstvo in seveda pogoji, ki takšno delo omogočajo! Vaše mnenje o namiznem tenisu v zamejstvu? Mislim, da je namizni tenis v zamejstvu zelo popularen šport, vendar ta popularnost ni izražena v masovnosti tistih, ki se z njim ukvarjajo. To pa nujno vodi tw , movalnim dosežkom -mer pri moških. Zlasti pri- 110 JaCOPUCU1JEVI smrti %jc SC Wma preiskava teHskaVaNA _ Nadaljuje se sodna i,C(Wa..v zvezi s smrtjo Angela Vodi 1Ja'. Sodnik Angelo Vella, Preiskavo, je včeraj zašli- ATLETIKA I, Tavčar in D. Tretjak zopet v reprezentanci Irena Tavčar in Danjela Tretjak bosta nastopili v deželni reprezentanci v okviru mednarodnega atletskega srečanja treh dežel, Avstrije, Slovenije in Furlanije - Julijske krajine, ki bo v nedeljo popoldne v Trbižu. Tavčarjeva bo tekmovala v škoslovaški madžarski, mladi igral c i (mladinci in pionirji). Zato tudi odločna akcija namiznoteniške zveze Slovenije, ki je že letos (in bo tudi v naprej) skušala zagotoviti finančnih sredstev za udeležbo mladih igralcev na mednarodnih turnirjih (Danska, Anglija, Češkoslova ška - mednarodna prvenstva teh držav), ker stonoteniški savez Jugoslavije na tem področju ni napravil kar bi moral. Že skoraj dvajset let traja tekmovalno nasprostvo med evropskimi in azijskimi igralci, ki izvira pred- -v§em iz drugačne drže loparja: Ev- ropejci zgrabijo lopat š celo roko, Azijci pa samo z dvema pr-" ma (peresna drža). Na prejšnjem Kakšna je bodočtfbstr ah 'bolje ne- svetovnem prvenstvu so se na prva čeno, kakšne uspehe bodo lahko do segli zamejski igralci, ko bo naša najboljša tekmovalka, to je Sonja Miličeva, prenehala z aktivnim i-granjem? Kolikor poznam razmere v zamejstvu, so, poleg Zgonika, tudi po drugih krajih pričeli z resnim, sistematičnim delom, ki bi že kmalu moralo obroditi prve sadove, tako v pogledu kvantitete kot kvalitete. Kakšni so Vaši predlogi za iz-j boljšanje? i Predvsem vidim možnosti za -| boljšanje v dvigu kvalitete dela, selekcioniranju igralcev in izboljševanju pogojev za delo. V zamejstvu je pečrebno največ narediti na po-I dročju izboljševanja pogojev za delo in v šolanju strokovnih kadrov. V Sloveniji delo v selekcioniranih skupinah že daje plodove (dobri mladinci in pionirji), največ pa bo • morali narediti na področju dviga kvalitete dela za kar pa je prvi pogoj vzgoja in izpopolnjevanje strokovnih kadrov. Kakšno je trenutno stanje v Jugoslaviji? Stanje v Jugoslaviji po mojem mnenju ni najboljše, radi tega, ker mladim igralcem ne nudimo tistih (zlasti tekmovalnih) jogojev, ki bi bili nujno potrebni za njihov razvoj. Za primer navedimo evropske mladinske prvake in podprvake (v tem trenutk i Iztok Frank iz Maribora) ki niti slučajno niso mogli oziroma ne morejo tekmovati s člansko ekipo na mednarodnih turnirjih, kot na primer najboljši švedski, nemški, če- štiri mesta uvrstili le azijski igralci in za enkrat nadvladali nad evropskimi. Kakšno je po Vašem mnenju trenutno razmerje Evropa - Azija? Mislim, da se je tehtnica zopet \ nagnila na stran Azijcev in to predvsem po zaslugi Kitajcev, ki so veliko pred vsemi drugimi! (wp) KOŠARKA Bechini k Hurlinghamii Stefane Bechini, 19-letni član Mo-bilgirgija iz Vareseje bo letos okrepil vrste Hurlinghama. 196 cm visoki krilec je «stal» tržaškega prvoligaša, za enoletno posojilo, 25 milijonov lir. PD Javornik - Koroška Bela ima letos izredne težave z oskrbo Staničevega doma pod Triglavom. Ko so pretekli teden sporočili, da je redno oskrbovan, so ga morali že isti dan zapreti zaradi težav z osebjem. Do sobote bo dom spet oskrbovan, čeprav le zasilno, to pa po zaslugi članov društva, ki v njem dežurajo. Ribniška koča na Pohorju pa že sprejema priložnostne goste. Slovesnost ob otvoritvi pa bo predvidoma šele avgusta. D, J. Izlet na Storžič V nedeljo so se goriški planinci, ljubitelji gora, povzpeli na Storžič (2.132 m). Prevoz je bi', z lastnimi sredstvi skozi Tržič do planinskega doma pod Storžičem. Po dostopu na vrh po «žlebu» je bil povratek po grebenu «škarij» v dolino do planinskega doma (1.100 m). Po krajšem oddihu so si ogledali vas Preddvor, ki je letoviščarska vas v pod-vznožju Storžičevega pogorja. Tu j« grad «Hrib» ali Fuchsova graščina, ob njem pa umetno jezero *Črna-va». Vreme je bilo planincem še kar naklonjeno, tako da so imeli le-ti tudi z vrha lep razgled. Storžič tvori zahodno skupino Kamniških Alp med Kokro in Trbiško Bistrico. Njegova piramida se vzdiguje nad Kranjskim poljem, Kjer se ob vznožju vrstijo podgorske vasi. Pod njegovo severno steno sega Domska dolina, nad katero stoji dom pod Storžičem. • • « SPD Gorica bo 13. avgusta priredilo enodnevni družinski izlet v San Marino na izrecno željo članov in prijateljev iz Sovodenj ob Soči. Vpisovanje je na sedežu, v Ulici Malta 2, od 9. do 11. ure do za sedbe sedežev v avtobusu. • * * V nedeljo, 27. avgusta, se bodo goriški planinci udeležili odkritja spomenika štirim možem, ki so prvič stopili na vrh očaka Triglava, in to pred 200 leti. Svečanost bo v Bohinju pri Sv. Janezu. Odhod bo z železniške postaje v Novi Gorici ob 8. uri (po legalni uri) do Bohinjske Bistrice od tu z avtobusom do Jezera pri Sv. Janezu. Vljudno vabimo, da se slovesnosti udeleži lepo število planincev in prijateljev. Povratek bo v večernih urah z vlakom v Novo Gorico. J. S. Izlet na Grintovec V nedeljo, 23. t.m., medtem ko so se ski-rollkarji udeležili tekmovanja v Kamniku in o katerem smo že poročali, je skupina devinskih planincev, pod vodstvom Mirka Škabarja in Bruna Škrka, nadaljevala pot ter se podala na zelo zahtevno turo. Povzpeli so se na Grintovec (2.558 m). Vreme jim je bilo naklonjeno in zagotavljajo, da že dolgo niso opravili tako lepe in zanimive ture. V večernih urah so se slednji v Kamniku spet priključili tekaški ekipi in skupno odpotovali proti domu. Š. F. NOGOMET V IJ UBIJ ANI Olimpija uspešna LJUBLJANA — V prijateljski nogometni tekmi je sinoči Olimpija na stadionu za Bežigradom premagala grško enajsterico Olimpiakos iz A-ten s 2:0 (1:0). Oba- zadetka je dosegel Peter Ameršek. Srečanje je bilo dopadljivo ter m." je prisostvovalo nad 2.500 gledalcev. Najboljši v vrstah Olimpije so bili Rožič, A-meršek in mladi Elsner. BOLOGNA — Državni reprezentant Marco Bonamico, ki je v prejšnji sezoni igral v ekipi Sinudyneja iz Bologne, bo v novi sezoni nastopil za peterko Mens Sans Sapori iz Siene. <> CORTINA D’AMPEZZO - Italijanska košarkarska reprezentanca bo 15. avgusta v tam kraju začela priprave za SP, ki bo v Manili. Selektor Giancarlo Primo je pozval naslednje igralce: Bariviera, Marzorati, Tom-bolato, Della Fiori, Bortolotti, Bonamico, Caglieris, Villalta, Carraro, Ferracini, Vecchiato, Jellini, Malago-ti, Meneghin in Zampollini. Righetti predsednik združenja profesionalnih nogometnih društev Za novega predsednika združenja profesionalnih nogometnih društev je bil imenovan Rc. Righetti, dosedanji član združenja in bivši nogometni sodnik. V uvodnem govoru j novoizvoljeni predsednik poudaril, da je prefesio: rini nogomet trenutno v krizi. Predvsem zaskrbljujoče je finančno stanje vseh nogometnih društev, ker so primanjkljaji zelo visoki; klubi pa se premalo zanimajo, da bi jih zmanjšali. Elnil Frelih ČAR INDIJSKEGA JUGA (potopis) ________J ______________________ P*esu je zastopanih pet temeljnih osnov, ki je ^a, ^Se sPec*fično oblikovana. Značaj plemenitosti za-) _ rišna, junaštvo Rama, hudobnost Ravana, ženski J.svetost Valmiki. Rianj mojstrski so bobnarji, ki z navdušenimi 1 t>QKrn' PreP°lnirru rhoči, spremljajo ples z udarjanjem |fe| n'h- Do pasu goli in prek kolen oviti v beli dothi, tra° kot. opiti od ritma. Udarjajo in pojejo in se kot I Su zlijejo z duhom bobnanja. m v°r plesnega sistema južne Indije izvira nedvomno i^tetetijeve Nathije Sastre, ki je cvetela v Malabaru. kata a daje v svoji teoretski razpravi o pomenu gest teli akaliiu tudi detajlnji pouk kako in s kakšnimi bar-\ p. Se Riora nastopajoči šminkati, kar velja zlasti še H$ič ne drame. Razen tega spremlja vsak nastop še ^ na glasba pesnitve in pesmi v sanskrtu in malaja-leziku. ^str thakali se praviloma pleše vso noč. Tokrat so nam eSli z zgoščenim dvournim programom, ker človek zahodne kulture ne bi mogel pronikniti vanje s potrebno globino domačinov, ki tako rekoč že od rojstva vpijajo vase melodijo in ritem plesov, ki se jim priučijo že ko shodijo. Skozi vse leto skupina v Kočinu prireja seminarje za kathakali ples, ki jih vodijo starejši vrhunski plesalci. Poučujejo tehniko plesa, gramatiko gibov, kot tudi izredno težavno ličenje fantastičnih mask. Po nastopu smo v garderobi preko dvorišča čestitali plesalcem, godbenikom in vodji skupin. Zahvaljevali so se nam s tipičnimi indijskimi pozdravi sklenjenih dlani, ki so jih dvigali k sklonjeni glavi. Majhen vpogled v slačilnico nam je razkril izredno težaven del slačenja ne navadnih kostumov in snemanja mask. Značilno za obiskovalce takšnih predstav je — tišina, ki nastane kmalu po navdušenem aplavzu. Po nekaj vzhičenih vzklikih: čudovito, prekrasno, čarobno, fantastično! in podobno, smo se nato vsak vase pogreznien s taksiji vrnili v hotel. Človek z Zahoda ima po takšni predstavi kaj razmišljati. Tudi sam sem se v mislih predal ponovni ponazoritvi v neizmernem zadovoljstvu. Razen kathakalija, me je priklenil še posebej rustikalni ambient, podoben vaškemu gledališču pod lopo. Občinstvo, ki so ga večinoma sestavljali evropski turisti, me tokrat ni prevzelo kot pred dvajsetimi leti v Madrasu, kjer sem bil med Indijci edini gledalec z Zahoda Zato sem bil tokrat bolj osredotočen na plesalce in godbenike v čudovitem okolju indijskega večera, ki so ga posvetili bogu Šivi v reinkarnaciji patrona plesalcev. Največje hindujske pripovedke z bajeslovno ali zgodovinsko vsebino so dala indijski umetnosti svojega duha in obstoj. Ce čuti moderna Kerala in z njo vsa Indija to pot in če bo tudi v bodoče ostala pri obstoječih osnovah umetnostnih izhodišč, se ni bati anahronizma starinskosti, ker bo ples samodejno dobil izraz modernega življenja in ostal večen. Slovo od malabarske obale Po vrnitvi v hotel nas je prijazen gospod povabil na ogled trgovine domačih indijskih izdelkov. Na pultih in na policah je bilo nagrmadeno bogastvo ročnih izdelkov iz blaga, kovine, lesa in slonovine. Množica kipcev živali, hindujskih božanstev v raznih reinkarnacijah rov slovenske skupščine razpravljali o tem, kako Slovenija uresničuje družbeni načrt razvoja. Prav zdaj namreč mineva dve in pol leti, torej polovica načrta, ki se končuje leta 1980. Ugotovili so zaostajanje pri uresničevanju sistema samoupravnega družbenega plani ranja in pri tem je treba zaostriti odgovornost vseh samoupravnih in poslovnih organov za uresničitev dogovorjenega. Nadaljnja naloga slovenskega gospodarstva je še večja konkurenčna sposobnost in odprtost v mednarodni menjavi. Treba je uk;e-’ ti tako, da bi vzpodbudili izvoz in se organizirati na dolgoročnejše in bolj usklajeno nastopanje na mednarodnih tržiščih. Ugotovili so nadalje, da je Lilo v preteklem obdobju dosti storjenega za oskrbo z električno energijo, da pa zdaj nastopajo problemi z oskrbo s tekočimi gorivi. Največji zaostanek od predvidenega pa je brez dvoma pri izgradnji cestne mreže. Skupščina je tudi sprejela informacijo o posledicah neurij, ki so zajele Slovenijo pred dnevi. Prvi in še nepopolni podatki govorijo ,da so neurja zajela tretjino slovenskih občin, slasti pa območja z razvitim kmetijstvom, kot so Pomurje, go-riška Brda. - Posočje in Gorenjska. Skupna škoda znaša 920 milijonov dinarjev. O ukrepih za pomoč prizadetim območjem bo sklepal izvršni svet. Nekatere ukrepe pa je že sprejel. Med njimi je tudi odlok o prepovedi klanja telet in druge pitane živine. Pojavlja se namreč bojazen, da bi živinorejci v skrbi za živinsko krmo, ki so jo neurja uničila na poljih, živino zaklali. Zato bo izvršni svet tudi sprožil vprašanje takojšnjega uvoza koruze ter na druge načine prispeval v akciji za preskrbo krme. Republiški sekretar za notranje zadeve Janez Zemljarič pa ja v odgovore na delegatsko vprašanje pojasnil namen in sklepe nedavnih pogovorov z avstrijskim notranjim ministrom Ervinom Lanzom, ki so bili v Sloveniji. Vprašanje se je namreč zastavilo zaradi pristranskih tolmačenj v nekaterih avstrijskih listih. V odgovoru je Zemlja rič povedal, da sta obe strani namenili največ pozornosti boju proti vsem obiikam terorizmu, preprečevanju kriminala ter delu na meji. Jugoslovanska stran, ki jo je vodil zvezni sekretar za notranje zadeve Franjo Herlevič je opozorila na diverzantsko -teroristično dejavnost protijugoslovanske fašistične emigracije, ki poteka prek ali pa na ozemiju Avstrije, kot tudi na skrunitve in rušenje nekaterih spomenikov NOB na Koroškem ter na p-itožbe nekaterih jugoslovanskih državljanov glede postopkov posameznih avstrijskih varnostnih organov. Jugoslovanska delegacija je opozorila na dejavnost neofašističnih in revanšističnih skupin, zlasti v obmejnem področju kot tudi na tiskanje in širjenje tiska in publikacij, v katerih odkrito pozivajo na nasilje proti ustavni ureditvi Jugoslavije. Opozorili so tudi, da jugoslovanska javnost z zaskrbljenostjo spremlja sodne procese proti koroških Slovencem in gradiščanskim Hrvatom, posebno kadar njihovo dejavnost za uresničitev demokratskih in manjšinskih pravic poskušajo označiti kot dejavnost proti u-stavni ureditvi ali celo kot terorizem. Avstrijski minister je v pogovorih med drugim izrazil prepri Čanje da bodo omenjena vprašanja pozitivno rešili. jure pENGQV Grška «boljša družba» zaskrbljena zaradi poroke Kristine Onassis s sovjetskim državljanom ATEN^ — Vest, da se bo Kristina Onassis, sedemindvajsetletna hči pokojnega ladjarja Aristotela Onassi-sa, ooročila v Moskvi s sovjetskim državljanom Sergejem Kausovom, je vzbudila nemalo začudenja in strahu v ekonomskih krogih in v oddelku grške javne varnosti. Ni čudno, da je grško tboljšo družbo* ob tej novici zajel tak preplah, saj je Kristina podedovala premoženje, katerega vrednost znaša 500 milijonov dolarjev (približno 420 milijard lir) in prejela v trajno last o-tok Skorpios. Bodoči mož Kristine Onassis je 40-letni Sergej Kausov, ki je funkcionar državne ladijske družbe SZ Sovfracht. Costas Grat-sos, prijatelj pokojnega ladjarja O-nassisa, se je pozanimal v Sovjetski zvezi, kakšne bodo posledice poroke glede Kristininega premoženja, zakon v SZ predvideva ločitev premoženja zakoncev. Vendar to ni porok; je izjavil Onassisov prijatelj, da ne bo bogastva nadzirala Sovjetska zveza. Tudi v oddelku javne varnosti niso -preveč navdušeni nad Kristinino poroko s sovjetskim državljanom, saj jih skrbi usoda otoka Skorpios, ki je last Kristine. Neki prijatelj d.užine Onassis je glede poroke izjavil: «Skrbi me Kristinina usoda, če ki morala stalno živeti v Sovjetski zvezi. Mrzi me misel, da bo morala Kristina živeti v moskovskem dvosobnem stanovanju in pomivati posodo*. Vendar ljubezen ne pozna meja, kljub vsemu je Onassisova hči trdno odločena stopiti v zakon s Sergejem Kausovom, s katerim bi se morala 1. avgusta poročiti v Moskvi. petindvajset let raziskav, tehnologije in dela Dolg časovni razpon, v katerem je ENI prispeval k italijanski gospodarski rasti, znal reševati probleme, ki jih je postavljala energetska kriza in se sedaj zavzema, da bi državi pomagal na njeni naporni poti k ponovnemu dvigu. 103.000 nameščencev, 11.671 milijard prometa, 10.516 milijard fiksnih naložb: to so dimenzije Grupe ENI, velike industrijske stvarnosti, ki deluje in posluje na vseh celinah. Leta 1977 so 43,6% energije iz naftnih derivatov, koliko, je je porabila Italija, dobavile družbe ENI, k>. ki so razpečale 25,6 milijarde kubičnih metrov priročnega plina in 28 milijonov ton naftnih derivatov. Vendar ENI ni le nafta, ni le metan, " je tudi jedrska energija, vir alternativne energije, inženiring, mehanika, kemija, tekstilna industrija, sedaj pa se vključuje tudi na mineraloško-metalurško področje ter v tekstilno mehaniko. Naraščajoča zavzetost na področju raziskav, portfej za tuja naročila v vrednosti na tisoče milijard, predstavlja pomemben prispevek za ponovno uravnoteženje naše plačilne bilance. gAgip gAgipNucIeare gAnic gLanerossi gNuovoPignone gSaipem gSnam gSnamprogetti gSof id ENI Uredništvo, uprovo, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 — Tel. 79 36 08 76 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnoprel plačana celotna 29.000 lir. Letno naročnina zo inozemstvo 44 000 lir, za naročnike brezplačno revijo «DAN». V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din. zo organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Ljubil«1* Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 27. julija 1978 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS • 61000 Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš —u 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300. so* 400 lir zo mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlcnl|e-J«j kra|ine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh driiall' v Italiji pri SPI. Član italiiansk| UUdld^. -.-•m Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izd«ja in tiska H- ž&šStf