SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK BODO V SREDO, 29. MAJA 1985 S PRIČETKOM OB 15.30 DELEGATI BODO OBRAVNAVALI — Informacijo o uresničevanju resolucije družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1985, — Informacijo o uresničevanju zdravstvenega in socialnega varstva borcev NOV in dmgih borcev in vojaških invalidovv letu 1985 dnevni redi sej SKUPŠČINA OBČINE ¦ UUBUANA VIČ-RUDNIK , Številka: 06-4/85 Datum: 6/5-1985 . , .- VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79) sklicujem 31. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 29. maja 1985 s pričetkom ob 15.30 v sejni sobi skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: . ¦ 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 14. in 15. skupnega zaseda-nja zborov ter 30. seje DPZ, 3. Vprašanja in predlogi delegatov, 4. Informacija o uresni6evanju zdravstvenega in socialnega var-stva borcev NOV in drugih borcev in vojaških invalidov v letu 1984, 5. Informacija o uresničevanju resolucije družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v lelu 1985, 6. Priprave na turistično sezono, 7. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o uprav-nih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik, PREDSEDNICA DPZ: Marija STANIČ, I. r. SKUPŠČINA OBČINE UUBLJANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-2/82 . ' ; Datum: 6/5-1985 ¦.-.-./ VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. i. SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79). sklicujem 33. sejo zbota združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne, 29. maja 1985 s pričetkom ob 15.30 v veliki sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB7. V sprejem predlagam naslednji * . DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 14. in 15. skupnega zaseda-nja zborov ter 32. seje zbora združenega dela, 3. Vprašanja in predlogi delegatov, 4. Informacija o uresničevanju resolucije družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1985, 5. Osnutek odloka o spremembi odloka o občinskih upravnih taksah na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, 6. Informacija o uresničevanju zdravstvenega in socialnega var-stva borcev NOV in drugih borcev in vojaških invalidov v letu 1984, 7. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik, 8. Predlog sklepa o soglasju k statutu Mladinskega doma Malči Belič, 9. Priprave na turistično sezono, 10. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljane in delegiranje delegatov na sfejo zbora združenega dela SML. PREDSEDNIK ZZD. Dolničar Anton, I. r. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/82 Datum:6/5-1985 VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79). sklicujem 30. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 29. ma|a 1985 s pričetkom ob 15.30 v mali sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 14. in 15. skupnega zaseda-nja zborov in 28. in 29. seje zbora krajevnih skupnosti, 3. Vprašanja in predlogi delegatov, 4. Osnutek odloka o spremembi odloka o občinskih upravnih taksah na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, 5. Informacija o uresničevanju zdravstvenega in socialnega var-stva borcev NOV in drugih borcev in vojaških invalidov v letu 1984, 6. Informacija o uresntčevanju resolucije družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik, 7. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik, 8. Predloo sklepa o soglasju k statutu Mladinskega doma Malči Belič, 9. Priprave na turistično sezono, lO.Obravnava gradiva za sejo zborov skupščine mesta Ljubljane in delegiranje delegatov na sejo zbora občin SML PREDSEDNIK ZBORA KS: Franc BRENČIČ I. r. KAZALO 1. Informacija o uresničevanju resolucije družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1985 2. Informacije o uresničevanju zdravstvenega in socialnega varstva borcev NOV in drugih borcev in vojaških invalidov v letu 1984 . 5 3. Osnutek odloka o spremembi odloka o občinskih upravnih taksah na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 7 4. Predlog odloka 0 spremembah in dopolnitvah odloka o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik 8 5. Priprave na turistično sezono 11 6. Predlog sklepa o soglasju k statutu Mladinskega doma Malči Belič 12 7. Poročilo o delu odbora podpisnikov DD o spomenikih revolucionarnega gibanja NOB in socialistične izgradnje za leto 1984 13 STALIŠČE IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE UUBLJANA VIČ-RUDNIK Izvršnl avet akupščlne občlne Ljubljana Vlč-Rudnlk Je InfonMdjo o uresnlčevan/u zdravstvenega In soclal-nega varstva borcev NOV In drugih borcev In vojašklh Invalldov v letu 1984 na obmoiju občlne Ljubljana Vli-Rudnlk, ki \o /e pripravll občlnakl komite za druibene defavnosti LJubl/ana Vič-Rudnlk, obravnaval na 135. aejl dne 10. 4. 1985 In sprejel nekaj dopolnil, kl so v gradlvu vključena ter smatra, da je Informaclja prlmerna za obravnavo In »prefem na zborih SO Ljubljana Vlč-Rudnik. INFORMACIJA o uresničevanju zdravstvenega in socialnega varstva borcev NOV in drugih borcev in vojaških invalidov v letu 1984 Varstvo borcev NOV ter drugih borcev in vojaških invalidov je trajna obveznost in skrb celotne naše družbe. Vojni napori in angažiranost po vojni je pri udeležencih NOV in vojaških invalidih vplivala na hitrejše slabšanje njihovega zdravstvenega stanja. Najbolj so prizadeti tisti borci in vojaški invalidi, ki zaradi starosti, bolezni in zmanjšane delovne sposobnosti ne morejo uravnavati svojega materialnega položaja s splošnimi družbenimi in gospo-darskimi gibanji. Po zveznih predpisih je zagotovljeno temeljno varstvo borcev in vojaških invalidov. Dopolnilne oblike njihovega varstva urejajo republiški in občinski predpisi ter predpisi pristojnih samouprav-nih interesnih skupnosti. Delovno področje upravnega organa je opravljanje upravnih zadev, realizacija temeljnih in dopolnilnih pravic, dajanje pojasnil strankam in organom v zvezi z uporabo predpisov s tega področja, sodelovanje z drugimi upravnimi organi in organizacijami (ZD, SPIZ, SIS za zdravstvo). V letu 1984 je bil sprejet družbeni dogovor o priznavalninah udeležencem NOV in občinski odlok o priznavaininah udeležen-cem NOV. V razpravi sta bila tudi osnutka zakona o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne. Komisija za borce pri skupš-čini občine, 00 ZZB NOV in upravni organ so aktivno sodelovali v razpravah, dajali pripombe, ocenjevali učinek predlaganih spre-memb v praksi, tolmačili predlagane spremembe in organizirali razprave o spremembi predpisov. Zdravstveno varstvo udeležencev NOV in vojaških invalidov je vključeno v sistem samoupravnih interesnih skupnosti zdravstve-nega varstva. Ta skupina občanov je oproščena doplačil za zdrav-stvene storitve in za zdravila, ima pa tudi pravico do sistematičnih zdravniških pregledov in nege na domu. Vojaški invalidi - vojaški zavarovanci uveljavljajo pravico do zdravstvenega varstva v obsegu in na način, ki ga določajo zakon o zdravstvenem varstvu vojaških zavarovancev in podzakonskih aktov. Pri tem so v neenakopravnem položaju z vojaškimi invalidi, kajti niso oproščeni doplačil za zdravstvene storitve. V enakem neenakopravnem odnosu so tudi vojaški invalidi in uživalci invalidnine - kmetje. Ti uveljavtjajo zdravstveno varstvo kot kmetje po republiških predpisih in so dolžni plačevati dolo-čene prispevke za zdravsto ob odmerah davka na katastrski dohodek. Predvsem pri uživalcih družinske invaiidnine je to pro-blem, ker zaradi starosti ne morejo obdelovati zemlje. Takih .primerov je okoli 30. Zdravstveno stanje borcev NOV in vojaških invalidov je iz dneva v dan slabše. Po informaciji dispanzerja za borce NOV je raz-vidno, da so na prvem mestu obolenja okostja, ožilja, srca, prebavnih organov, mišična in druga obolenja. V letu 1984 so se nadaljevali sistematični zdravstveni pregledi, vendar se je teh pregledov udeležila komaj ena tretjina vabljenih borcev in voja-ških invalidov. Borci so z delom dispanzerja kot z delom zobne ambulante zadovoljni. Zaradi pretežnih potreb po protetičnih sredstvih, bi morala ta ambulanta imeti dva tehnika. Zdravstveno stanje borcev narekuje tudi v bodoče omogočanje topliško klimatskega zdravljenja čim večjemu številu borcev jn vojaških invalidov, ki so tega zdravljenja potrebni. V zaostrenih finančnih pogojih je zdraviliško klimatsko zdrav-Ijenje imetnikov Partizanske spomenice 1941 in vojaških invali-dov omejeno, kajti sredstva so limitirana. Ob ugotovitvah, da je sredstev za te namene premalo, je bil sprejet dogovor, da se dolžinazdravljenjaskrajšaod 21 na 14dni, le v izjemnih primerih, ko to narekuje zdravstveno stanje upravičencev, bi trajalo 21 dni. V 14-dnevnem zdravljenju je medicinski del zdravljenja zgoščen. Za povprečno 67 let starega borca, vojaškega invalida je to velika obremenitev organizma in kaže na neustreznost te rešitve. Kljub temu pa sredstev v letu 1984 ni bilo dovolj. V drugi polovici leta, po občutnem skoku cen v zdraviliščih, je nastal znaten primanjk-Ijaj sredstev, ter povzročll zastoj pri normalnem pošiljanju upravi-čencev v zdravilišča. Nastala situacija je bila ublažena s pomočjo sredstev občinskega odbora ZZB NOV. Ob koncu leta so bila odobrena dodatna sredstva in manjkajoča sredstva v celoti pokrita. Med upravičenci pa je ostalo negodovanje in bojazen, da bodo ta sredstva usahnila. Ista problematika nastopa tudi v 1985. letu - namreč upravi-čencev je veliko in sredstev premalo. Do aprila 1985 je bilo izdanih 130 bolniških listov. V letu 1985 je Republiški komite za borce in vojaške invalide ponovno sklepal pogodbe z zdravilišči v Sloveniji, za zdravljenje upravičencev po zveznih prepisih. S tem je zagotovoljen doslednejši način obračunavanja stroškov zdrav-stvenih storitev. Pogodbe določajo ceno oskrbnega dne ter obseg medicinskega in nemedicinskega dela storitev. Borcem NOV je omogočeno zdravljenje iz sredstev občinske zdravstvene skupnosti v trajanju 21 dni. Sistemsko je to zdravlje-nje bolje urejeno, ker je predvideno zdravljenje s številom mest. Po posameznih letih je topliško klimatsko zdravljenje in rekre-acijski oddih koristilo: 1981 1982 1983 1984 - borci 248 239 214 239 - vojaški invalidi 14dni - - 39 79 21 dni 172 74 25 28 - imetniki PS 1941 14dni - - 17 16 21 dni 57 21 10 14 - regresiran rekreac. 10dnevnioddih______________331 386 382 357 Rekreacijski oddih je možen v Banjolah, Strunjanu in Moj-strani, namenjen pa je slabše situiranim borcem, vojaškim invali-dom in uživalcem družinske invalidnine. Pomembno dopolnitev pri zagotavljanju socialne vamosti bor-cev predstavljajo priznavalnine In druge oblike denarnih pomoči, ki jih ureja občinska skupščina s svojim odlokom. Pravni temelj odloka je družbeni dogovor o prjznavalninah udeležencem NOV. Spremenjeni in dopolnjeni odlok o priznavalninah udeležencem NOV je bil sprejet 18. julija 1984 na zasedanju obCinske skupš-čine. O pravici in višini priznavalnine in druglh oblikah denarnih pomoči odloča komisija za borce pri skupščini občine po vse-stranski presoji posamičnega primera. Pričakovali smo, da se bo po sprejeiem dopplnjertem Odtoku pojavilo večje števiio prosilcev za izjemno priznanje pravice do. stalne priznavaline, kar je novost odloka, pa se ni. Le 5 udeležen-cev NOV s priznano posebno dobo s prekinitvami in eden s posebno dobo v dejanskem trajanju, je vložilo zahtevek za prizna-valnino, ki je tudi bila vsem dodeljena. Zaradi spremenjenih določil odloka ni bila priznavalnina nikomur ukinjena. V letu 1984 je na novo pridobilo stalno priznavalnino 24 upravičencev, trem pa ni bila dodeljena, ker so njihovi dohodki presegali premoženj-ski cenzus. Podeljenih je bilo 8 občasnih in 432 enkratnih denar-nih pomoči - priznavalnin. 38 krajevnim organizacijam ZB NOV in zveze vojaških vojnih invalidov s 3.806 člani so bila izplačana sredstva za tovariško pomoč, le-te pa so jo podelile 1.347 svojim članom. Na dan 31. 12. 1984 je stalno priznavalnino prejemalo 231 upravičencev. Od tega je 171 borcev NOV in njihovih družinskih članov, 16 borcev za severno mejo in njihovih družinskih članov in 44 upravičencev, ki živijo v domovih za starejše občane. Naj-nižja priznavalnina borcem NOV in borcem za severno mejo ter družinskim članom je znašala 1.500,00 din, najvišja pa 11.000,00. Upravičenci v domovih za starejše občane pa prejemajo prizna-valnino (žepnino) v višini pd 800,00 do 1.800,00 din. Tako je znašala poprečna stalna priznavalnina v letu 1984 4.662,00 din, medtem ko je bil predviden poprečni znesek priznavalnine v SR Sloveniji za leto 1984 4.333,00 din. V občinskem proračunu so bila zagotovljena finančna sredstva za varstvo borcev, ki so bila tudi koriščena strogo namensko, takole: leto višina sredstev indeks indeks rasti proračuna 1980 100 100 1981 11,651.019,10 114,6 118,86 1982 13,674.233,00 117,4 114,80 1983 15,130.300,00 110,6 115,60 1984 21,273.000,00 140,6__________143__________ Indeks 1984 na leto 1980 znaša 209,3 Zaskrbljujoče je dejstvo, da pokojnina borca NOV pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943, odmerjena od zajamčene pokojninske osnove, ki je enaka poprečnemu OD delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu, povečanem za 17,65%, ne zadošča več za plačilo oskrbnine v domovih za starejše občane. Namreč, cena mesečne oskrbnine se giblje med 26.000,00 do 31.000,00 din, kar je precej več kot je invalidska, osebna ali zajamčena pokojnina borcev NOV. Od 63 udeležencev NOV, ki so v domu za starejše občane Ljubljana Vič-Rudnik enota Kolezija in Bokalci, jih le 20 pokriva stroške oskrbnine s pokoj-nino, 25 doplačuje Center za socialno delo, ostalim pa svojci. Stalna priznavalnina - žepnina je namenjena izključno za male osebne potrebe in ne za doplačilo k oskrbnini. Tako je za borce, ki bivajo v domovih za starejše občane, le zagotovljena socialna varnost, pa tudi zdravstvena, žal pa tega ne moremo trditi za tiste udeležence NOV, ki živijo doma bolni in osamljeni. Patronažna služba in nega na domu, ki je maloštevilna in ima na skrbi vse občane, ne pokriva niti najnujnejših potreb. Obiski patronaže so le občasni in so namenjeni le zdravstvenemu varstvu. Nega na domu je prepuščena laični pomoči, ki \o izvajajo predstavniki združenj borcev NOV in združenj vojaških invalidov ter Rdeči križ, ponekod pa tudi šolska mladina. Z uvedbo tovari-ške pomoči krajevnim združenjem borcev NOV, se je skrb za ostarele udeležence NOV izboljšala, vendar ta pomoč ni stalna in ne pokriva vseh potreb. Zato bi bilo nujno organizirati patro-nažno službo pri ambulanti za borce. Ta bi nudila več pomoči ostarelim in osamljenim na domu, s čimer bi bila dosežena večja varnost, pa tudi borci bi lahko dalj časa živeli v okolju, kjer so preživeli svoja najaktivnejša leta. Vojaški invalidi in uživalci družinske invalidnine so kategorija borcev, za katere je v zakonodaji in praksi glede prejemkov najbolje urejeno. Prejemki so vezani na povprečni mesečni osebni dohodek v SFRJ iz predhodnega leta, povečani za 52 odstotkov. Številčno stanje 1981 1982 1983 1984 vojaški vojni invalidi vojaški mirodobni invalidi uživalci družinske invalidnine 291 275 268 261 59 65 64 65 426 384 362 337 Temeljni invalidski prejemki so osebna in družinska invalid-nina, dodatek za postrežbo in tujo pomoč ter ortopedski dodatek. Za ta izplačila je bilo porablienih: 1981 1982 1983 1984 zvezna sredstva 17,096.241 26,210.477 30,825.182 34,438.765 povprečje na upravičenca 1.835,00 3.017,00 3.701,00 4.329,00 V letu 1984 je bil izveden prenos izplačevanja denarnih prejem-kov po zveznih predpisih na Poštno hranilnico Beograd. V letu dni prakse se je pokazalo, da je nakazovanje prejemkov zadovo-Ijivo. Slabost take odločitve je v tem, da je manj neposrednega stika z vojaškimi invalidi in s tem tudi manjše možnosti zaznava-nja problemov in hitrega ukrepanja. Za vojaške invalide in uživalce družinske invalidnine, ki nimajo dovolj materialnih sredstev za osnovne življenjske potrebe je urejeno z dopolnilnimi predpisi. Ti imajo pravico do invalidskega dodatka. V letu 1984 so bile pregledane vse invalidske zadeve z namenom ocenitve materialnega stanja v katerem živijo vojaški invalidi. Nekateri so bili opozorjeni, da bi imeli pravico do dopol-nilne oblike varstva. Izkazalo se je, da so bili to v glavnem invalidi, ki zaradi bolezni, oddaljenosti in nepoučenosti niso uveljavili te oblike varstva. Invalidski dodatek je enak najnižji pokojnini za polno pokojnin-sko dobo. Upravičenci, ki imajo še druge vire dohodkov, ga uživajo v višini razlike med dohodki in najnižjo pokojnino. Številčno stanje prejemkov invalidskega dodatka po letih 1981 1982 1983 1984 vojaški invalidi polni znesek zmanjšani znesek uživalci družinske invalid. polni znesek zmanjšani znesek 11 15 78 59 11 15 73 60 11 15 50 60 13 14 51 51 Za invalidski dodatek je bilo porabljenih republiških sredstev: 1981 1982 1983 1984 Invalidski dodatek povprečje na upravičenca 7.015.951 11.109.566 12.267.055 19.881.625 3.587,00 5.823,00 7.517,00 12.843,00 Invalidski dodatek v glavnem uživajo starejši invalidi, z višjimi odstotki invalidnosti in uživalci družinske invalidnine, zato se njihovo številčno stanje \z leta v leto občutno manjša. Novi zakon predvideva drugačno obliko zračuna invalidskega dodatka, ki pa po predvidevanjih ne bo bistveno vplival na višino dosedanjega dodatka, ki pa po predvidevanjih ne bo bistveno vplival na višino dosedanjih zneskov invalidskega dodatka. Zaključki: - Ugotavljamo, da se skrb za socialno in zdravstveno varnost borcev in vojaških invalidov kljub zaostrenim gospodarskim raz-meram, predvsem zaradi velike angažiranosti borčevskih in inva-lidskih organizacij ter skupščinske komisije, rešuje v okviru dolo-čil odloka, vendar pa ugotavljamo, da je kljub temu ogrožen njihov socialni položaj. - Prizadevali si bomo, da bo organizirana patronažna služba pri ambulanti za borce, ki bo nudila večjo pomoč bolnim in ostarelim borcem, na njihovih domovih. Hkrati bomo povečali prizadevanja za izboljšanje dela laične pomoči in smatramo, da je stvar širše politične skupnosti, da zagotovi tako obliko družbene oomoči, ki bo dnevna, večkratna, po potrebi in namenjena vsem oorcem, ki so te pomoči potrebni. - Posebno opozarjamo na kmete - borce NOV, ki svoje zem-ije ne zmorejo več obdelovati, niti ne vzdrževati obstoječih objek-tov. Pri reševanju te problematike mora sodelovati kmetijsko-zemljiška skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik. PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik /e , osnutek odloka o spremembi odloka o občinskih uprav-nlh takaah na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik obravnaval na 135. seji tn sklenil, da ga posredu/e dele-gatom skupščlne občine v obravnavo in sprejem. osnutek Na podlagi 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72, 23/77, 11/79, 23/82 in................), 86. in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela dne...........in seji zbora kra- jevnih skupnosti dne...........sprejela ODLOK o spremembi odloka o občinskih upravnih taksah na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 1. dlen V odloku o občinskih upravnih taksah na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 24/77 in 40/82) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: »Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja pri organih na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik' se plačujejo občinske upravne takse. Občinske upravne takse se plačujejo po taksni tarifi, objavljeni v zakonu o spremembah in dopoinitvah zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. .....)- 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. ' Številka: Datum: . . . Predsednik SKUPŠČINE OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK MAKS KLANŠEK obrazložitev Področje upravnih taks ureja zakon o upravnih taksah, ki določa takse, ki se smejo predpisovati, zavezance, nastanek obveznosti, oprostitve, vračila, plačevanje v kolekih in poleg ostalih določil tudi taksno tarifo. V 4. členu zakona določa, da uvajajo občinske upravne takse občinske skupščine z odlokom. Zakon o upravnih taksah velja kot sistemski zakon tako. za republiške kot občinske upravne takse. 2. člen zakona določa, da se smejo takse predpisovati samo za spise in dejanja, ki so določena v taksni tarifi tega zakona, kar velja tudi za občinske upravne takse. Zato je republi-ška taksna tarifa sestavljena tako, da vsebuje poleg takšnih predmetov iz republiške pristojnosti tudi taksne predmete (spise in dejanja), za katere so izključno pristojni občinski upravni organi in tudi za te takšne predmete določa višino takse. S tem je bilo omogočeno, da so skupščine občin v svojih odlokih povzele republiško taksno tarifo. Tako odločitev so sprejele vse skupš-čine občin, tako, da je bila dosežena enotnost upravnih taks v SR Sloveniji, ne glede na to, ali gre za občinske ali republiške takse. Logična posledica te enotnosti pa je ta, da vse spremembe republiškega zakona zahtevajo tudi spremembe vseh občinskih odlokov. Zadnja sprememba zakona o upravnih taksah s taksno tarifo je bila leta 1962 in tedaj je bil ustrezno spremenjen tudi občinski odlok. Republiška skupščina SR Slovenije je 30/1-1985 sprejela osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah. Predvidena valorizacija taksnih zneskov v taksni tarifi (objav-Ijeno v Poročevalcu Skupščine SR Slovenije št. 39 z dne 18/12-1984) znaša v povprečju okoli 100%, nekateri taksni zneski pa imajo tudi višje procente povečanja. V nadaljevanju je podanih le nekaj najbolj pogostih taks iz taksne tarife, ki ima 40 tarifnih številk: Tarif. štev. Taksa v dinarjih dosedanja nova 1 za prošnje, zahteve, predloge, prijave itd. 8 20 2 za pritožbo zoper odločbo 40 80 3 za vse odločbe, kjer ni posebne takse 40 80 4 za odločbo o sprejemu ali odpustu iz državljanstva 600 1.200 4 a) za tujce , 600 5.000 5 za izdajo potne listine 300 900 6 vizum na potni listini ,, -. 100 300 9 za izdajo obrtnega dovoljenja ' ' 600 1.200 12 zapripust. kvozniškemu izpitu, zavozn. dovoljenje 60 240 16 za overovitev podpisa 20 40 19 za overovitev načrta 100 200 21 za overovitev pogodbe, katere vrednost znaša do 5.000 din 100 200 nad 5.000 do 10.000 din _ , 20Q 400 nad 10.000 do 15.000 din , 300 600 za vsak dinar nad 15.000 dinpo 0,5% vendarnajveč 600 1.200 30 lokacijsko dovoljenje 200 500 40 za opomin za plačilo dolžne takse 20 40 Osnutek odloka o spremembi odloka o občinskih upravnih taksah, ki je pripravljen v skladu z osnutkom zakona o spremem-bah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah, zadržuje sedaj veljavni sistem, s tem, da prevzema uporabo taksne tarife republi-škega zakona. S tem je dosežena enotnost plačevanja, taks na celotnem območju SR Slovenije. PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršnl svet skupščine občine Ljubljana Vlč-Rudnik /e predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o upravnih organih občlne Ljubljana Vič-Rudnik obravna-val na 135. sejl dne 10.4.1985 In sklenil, da ga poareduje zborom skupščlne občine LJubljana Vlč-Rudnlk v obrav-navo In sprejem. IZVRŠNISVET predlog Na podlagi 82. člena zakona o temeljih sistema državne uprave in o zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Ur. list SFRJ, št. 23/78), 19. in 45. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS, št. 24/79 in 12/84) in 245. in 195. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 2/48 in 35/81) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na — seji zbora združenega dela, dne .........na__seli zbora krajevnih skupnosti dne ........in na__seji družbenopolitičnega zbora dne ........sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen V odloku o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 5/81) in odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS št. 24/82) se 1. odstavek 5. člena dopolni tako, da se glasi: V upravnem organu in strokovni službi se lahko opravljajo tudi določene strokovne naloge za samoupravne interesne skupnosti ali družbenopolitične oz. družbene organizacije po sporazumu, ki ga sklene z njimi upravni organ oziroma strokovna služba s soglasjem izvršnega sveta skupščine občine. 2. člen Dopolni se 16. člen, tako da se glasi: -' Občinski komite za družbeno planiranje in gospodarstvo opravlja zadeve, ki se nanašajo na sistem družbenega planiranja, ki so nujne za dogovarjanje o temeljih plana občine, na družbeni plan občine, na dolgoročni plan občine, na uresničevanje planov in obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovorov o teme-Ijih plana, na ukrepanje v zvezi s neizvrševanjem planov in spreje-tih obveznosti, na sodelovanje občine pri pripravi in uresničeva-nju družbenih planov in drugih planskih aktov mesta Ljubljane in SR Slovenije, na spremljanje ter strokovno in organizacijsko pomoč nosilcem planiranja pri pripravi njihovih planskih akiov, na enotno metodologijo planiranja in na minimalne enotne kazalce, na tekoča gibanja na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja, na skladnost teh gibanj, stanje in raz-merja s planskimi usmeritvami, na vse oblike porabe, na stati-stična raziskovanja na področju občine, na stanje in razvoj drob-nega gospodarstva s posebnim poudarkom na osebnem delu v občini, na začasne ukrepe družbenega varstva proti organizaci-jam združenega dela, v katerih so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih oz. v katerih je bil huje oškodovan druž-beni interes, na postopek za prenehanje organizacij združenega dela, na dajanje mnenj za dodelitev zemljišč v izvennatečajnem postopku za gospodarske dejavnosti in na spremljanje ter analizi-ranje izvajanja pomembnejših gospodarskih investicij v občini. 3. člen Dopolni se 17. člen, tako se glasi: Občinski komite za družbene dejavnosti opravlja zadeve, ki se nanašajo na vzgojo in izobraževanje, na kulturo in telesno kul-turo, raziskovaino dejavnost, zdravstveno varstvo, socialno skrb-stvo, zaposlovanje, pokojninsko-invalidsko zavarovanje, otroško varstvo, na sodelovanje pri pripravi družbenega plana občine s svojega področja dela, na oblikovanje skupne porabe ter na spremljanje izvajanja družbenega plana občine na tem področju, na spremljanje poslovanja organizacij združenega dela na področju družbenih dejavnosti ter na potrebno pomoč, svetova-nje oziroma predlaganje ukrepov za njihovo boljše poslovanje, na sodelovanje pri izvajanju večjih investicij s področja družbenih dejavnosti, na opravljanje nalog s področja varovanja naravne in kulturne dediščine, na sodelovanje z organi SIS družbenih dejav-nosti pri pripravljanju poročil, informacij, predpisov, splošnih aktov in drugega gradiva za skupščino občine in izvršni svet, kot tudi o drugih vprašanjih, ki so skupnega pomena za te skupnosti in organe družbenopolitične skupnosti, na opravljanje strokovnih del in nalog za samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti, katerih ustanovitelj je občinska skupščina, na varstvo borcev NOV, borcev španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne, vojaških invalidov, civilnih invalidov vojne, borcev za severno m6io, slovenskih vojnih dobrovoljcev, družin-skih članov, oseb v obvezni vojaški službi in družin padlih borcev, na naloge v zvezi z urejanjem, vzdrževanjem in varstvom spome-nikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOV in na strokovna dela in naloge za komisijo za vzgojo, preventivo in varnost v cestnem prometu. 4. člen Spremeni in dopolni se 18. člen, tako da se glasi: Občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja opravlja zadeve s področja priprave in uresničevanja prostorskih delov družbenega plana občine, spremljanja in usklajevanja priprave ter sprejemanja prostorskih izvedbenih aktov, urbanističnih, gradbenih in premoženjsko pravnih zadev, zadev, ki se nanašajo na prostorsko in urbanistično urejanje ter na varovanje narav-nega' in ustvarjalnega človekovega okolja, posegov v prostor, ki so z vidika celovitega urejanja širšega družbenega pomena, smo-trne izrabe prostora, urejanj naselij ter s področja varovanja naravnih virov, stanovanjskega in komunalnega gospodarstva ter vodnega gospodarstva, energetike, prometa in zwez s področja prostora in sodelovanja s SIS, samoupravnimi in strokovnimi organizacijami s tega področja ter spremljanja oblikovanja in uresničevanja planskih dokumentov SIS na tem področju. 5. člen Spremeni in dopolni se 19. člen tako da se glasi: Občinski komite za kmetijstvo. gozdarstvo in preskrbo opravlja zadeve, ki se nanašajo na kmetijstvo, na gozdarstvo, na lovstvo, na ribištvo in veterinarstvo in preskrbo, na kmetijska in gozdna zemijišča, zlasti na njihovo urejanje, varstvo in vzdrževanje s sodelovanjem kmetijske zemljiške skupnosti, na sodelovanje pri pripravi družbenega plana občine s svojega področja dela ter spremljanje njegovega izvajanja, na povezovanje družbenih in zasebnih proizvajalcev v kmetijstvu in gozdarstvu, na druge zadeve v zvezi z družbeno ekonomskim položajem kmetijstva, gozdarstva, veterinarstva, lovstva in ribištva ter na opravljanje strokovno-tehničnih nalog za kmetijsko zemljiško skupnost v skladu z veljavnimi predpisi in v skladu s sklepom skupščine kmetijsko zemljiške skupnosti in na opravljanje strokovno tehnič-nih nalog za občinsko samoupravno skupnost za razvoj kmetij-stva. 6. člen Dopolni se 23. člen, tako da se glasi: Občinski sekretariat za občo upravo in proračun opravlja zadeve, ki se nanašajo na organizacijo dela občinskih upravnih organov in strokovnih služb, na izpopolnjevanje in modernizacijo oblik in metod dela, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, na pripravo samoupravnih splošnih aktov za delovno skupnost s tega področja, na poslovanje s spisi in evidenco spisov, na izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov v upravnem postopku in nadzor-stvo o pravilni uporabi predpisov v upravnem postopku, na orga-nizacijo in nadzorovanje dajanja pravne pomoči delovnim Ijudem in občanom ter drugim strankam in udeležencem v upravnem postopku, na nadzorstvo o uporabi predpisov o pisamiškem poslovanju, na finančno strokovna opravila za proračun, na sred-stva za delo občinskih upravnih organov in strokovnih služb in dohodek delovne skupnosti teh organov in služb, na opravljanje avtomatske obdelave podatkov za potrebe upravnih organov in strokovnih služb, na nudenje strokovne pomoči pri delu samou-pravnih organov delovne skupnosti s svojega področja dela, na dela in naloge v zvezi z ekonomatom in tehničnimi službami, ter na upravne zadeve, ki niso v pristojnosti drugih občinskih or-ganov. 7. člen Oopolni se 25. člen, tako da se glasi: Občinska uprava za družbene prihodke opravlja zadeve, ki se nanašajo na davke, prispevke, takse in druge družbene obvezno-sti, ki so na podlagi predpisov družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih splošnih aktov v njeni pristojnosti; na inšpekcijski in kontrolni nadzor nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti obča-nov in obveznosti občanov v zvezi z zagotavljanjem sredstev za skupne potrebe in interese, na spremljanje oz. ugotavljanje pri-dobivanja in trošenja prihodkov občanov ter na ugotavljanje neupravičeno pridobljenega premoženja, na računovodske evi-dence vseh oblik družbenih prihodkov, ki jih pobira občinska uprava za družbene prihodke, na izvršilne postopke v zvezi z izpolnjevanjem družbenih obveznosti občanov, na vodenje upravno-kazenskega postopka za davčne prekrške iz pristojnosti občinske uprave za družbene prihodke, občinski upravi za druž-bene prihodke se poverijo naloge odmere in pobiranja nadome-stita za uporabo stavbnih zemljišč. » 8. člen Dopolni se 2. odstavek 26. člena, tako da se glasi: Strokovne službe so: sekretariat skupščine, sekretariat izvrš-nega svo*" ter kadrovska služba. 9. člen Ooda se nov 26. a člen, ki se glasi: Sekretariat skupščine je strokovna služba skupščine občine, ki opravlja strokovne, organizacijske in administrativno tehnične naloge za skupščino občine, njene zbore, delovna telesa skupš-čine, delegate in skupine delegatov, ki delegirajo delegate v skupščlne drugih družbenopolitičnih skupnosti in za družbene svete skupščine občine. Sekretariat skupščine opravlja svoje delo v okviru delovnih programov ter na podlagi smernic, sklepov in stališč organov za katere opravlja delo. Sekretariat skupščine pripravlja strokovne podlage za program dela skupščine in njenih zborov in spremlja izvrševanje progra-mov dela skupičine ter njenih zborov in pri tem sodeluje s predsednikom skupščine in predsedniki zborov, izvršnim svetom skupščine, občinskimi upravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami, strokovnimi službami občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, sekretariatom skupščine mesta Ljubljane jn skupš-čine SR Slovenlje in z drugimi predlagatelji gradiv; skrbi za pripravo sej skupščine, njenih zborov in delovnih teles; opravlja strokovne in druge zadeve za delegate, ki jih občinska skupščina in njeni zbori oz. skupine delegatov delegirajo v skupščino mesta Ljubljane in skupščino SR Slovenije in pri tem zagotavlja pravo-časno obravnavo gradiv v zborih občinske skupščine in njenih delovnih teles oz. v izvršnem svetu in drugih organih občine ter posreduje sprejeta stališča in sklepe; skrbi za zagotavljanje in dajanje strokovnih mnenj in pojasnil v zvezi z delovnimi nalogami skupščine občine in njenih zborov ter opravlja strokovne in druge naloge za delovna telesa skupščine in njenih zborov; evidentira in spremlja delovanje delegatskega sistema v občini s sodelova-njem družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti in dru-gih samoupravnih organizacij in skupnosti; ter pripravlja skupaj s predsednikom skupščinein predsedniki zborov ustrezna poročila za zbore skupščine; vodi evidenco sklepov sprejetih na sejah skupščine in njenih teles, dokumentacijo o delu skupščine in njenih zborov in delovnih teles ter skrbi za objavo odlokov, drugih predpisov, in splošnih aktov, ki jih sprejme skupščina in njeni zbori; zbira in vodi evidenco delegatskih vprašanj, skrbi, da prejmejo pristojni organi vprašanja pravočasno, skrbi za objavo oz. dostavo odgovorov v skladu s poslovnikom skupščine; skrbi za pravočasno in ustrezno obveščanje delegacij, konferenc dele-gacij, skupin delegatov in članov delovnih teles o vprašanjih, ki jih obravnavajo in o katerih odločajo zbori občinske skupščine na način kot je določen s poslovnikom skupščine občine. 10. člen Spremeni in dopolni se 27. člen, tako da se glasi: Sekretariat izvršnega sveta opravlja strokovna, administrativna in druga opravila za izvršni svet in njegova delovna telesa, skrbi za pripravo sej izvršnega sveta, za zbiranje in posredovanje gradiva, ki je potrebno za delo izvršnega sveta, spremlja uresni-čevanje programov dela in sklepov sej izvršnega sveta, vodi dokumentacijo o delu izvršnega sveta, pomaga upravnim orga-nom pri oblikovanju zahtevnejših pravnih predpisov, ki jih spre-jema skupščina, izvršni svet ali upravni organi, nudi strokovno pomoč upravnim organom pri pregiedu samoupravnih splošnih aktov OZD, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v zvezi z njihovo skladnostjo z ustavo, zakoni in drugimi predpisi, skrbi, da so predpisi in drugi splošni akti, ki se predlagajo izvršnemu svetu v sprejem oz. obravnavo skladni z ustavo, zakoni in drugimi predpisi, na zahtevo upravnih organov daje zahtevna pravna tolmačenja in mnenja iz njihovega področja dela, pripravlja pred-loge samoupravnih splošnih aktov za potrebe delovne skupnosti ter nudi vso potrebno strokovno pomoč samoupravnim organom delovne skupnosti s pravnega področja, zbira in ureja informacije s področja pravnih virov sodne in upravne prakse, opravlja teh-nična opravila v zvezi z vožnjo in vzdrževanjem službenih avto-mobilov. H.člen Dopolni se 28. člen, tako da se glasi: Kadrovska služba opravlja zadeve, ki se nanašajo na spremlja-nje uresničevanja izvajanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na obrnočju Ijubljanskih občin, samoupravne sporazume o štipendiranju in vseh drugih družbe-nih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki se nanašajo na kadrovsko politiko, na strokovne naloge za skupščino, izvršni svet in njune organe, na druge strokovne naloge v zvezi z izvaja-njem kadrovske politike, na sodelovanje z organizacijami združe-nega dela in zagotavljanje strokovne pomoči pri vsebinskem in organizacijskem uveljavljanju kadrovske funkcije, na strokovne naloge pri oblikovanju in delovanju kadrovsko-informacijskega sistema - vodenje evidence kadrov in skrb za ažurno spremljanje stanja, na sodelovanje z mestnimi, medobčinskimi in republi-škimi organizacijami in organi pri oblikovanju kadrovskih predlo-gov za opravljanje najodgovornejših nalog in funkcij, na opravlja-nje strokovnih nalog in vodenje potrebne kadrovske evidence s področja sklepanja delovnih razmerij, razporejanje delavcev, izo-braževanje, pripravništvo, socialne problematike in družbenega standarda, prenehanje delovnega razmerja in ostale zadeve s področja delovnih razmerij delavcev delovne skupnosti občin-skih upravnih organov in strokovnih služb ter na nudenje ustrezne strokovne pomoči tem delavcem ter samoupravnim organom s svojega področja dela, na nudenje strokovne pomoči za delovanje delegacij delovne skupnosti za delegiranje ddagft-tov v skupščino DPS in SIS. 12. člen • Dopolni se 2. odstavek 29. člena, tako da se glasi: Splošna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter o nomenklaturi enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog v upravnih organih in strokovnih službah sprejme izvršni svet. Notranjo organizacijo in sistemizacijo upravnih orga-nov in strokovnih služb predpišejo funkcionarji, ki vodijo upravne organe in strokovne službe po predhodnem mnenju delovne skupnosti. 2 akti o organizaciji in delu ter o sistemizaciji del in nalog upravnih organov in strokovnih služb mora soglašati izvršni svet SO. 13.'člen Spremeni se 35. člen, tako da se glasi: Strokovne službe vodijo in predstavljajo: 1. sekretariat skupščine - sekretar skupščine 2. sekretariat izvršnega sveta - sekretar izvršnega sveta 3. kadrovsko službo - vodja službe. 1 14. člen Doda se nov 35. a člen, ki se glasi: Pooblastila in odgovornosti funkcionarjev iz 35. člena tega odloka pri vodenju strokovnih služb so: 1. organiziranje in zagotavljanje zakonitega in učinkovitega opravljanja del strokovne službe 2. odločanje o pravicah, dolžnostih in odgovomostih delavcev strokovne službe skladno z zakonom in samoupravnimi sploš-nimi akti delovne skupnosti 3. tekoče obveščanje o delu strokovne službe ter dajanje potrebnih obvestil in strokovnih predlogov za reševanje vprašanj iz delovnega področja upravnih organov 4. druge pravice in dolžnosti, ki jih imajo funkcionarji, ki vodijo upravne organe v razmerju do delovne skupnosti upravnih organov. 15. člen Spremeni se 39. člen, tako da se glasi: Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi so delavci, ki vodijo oddelke v občinskih upravnih organih in strokovnih služ-bah, opravljajo tajniška opravila za zbore skupščine občine, opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo in druge oblike upravnega nadzora, izjemoma pa tudi delavci, ki opravljajo pomembnejše strokovne in upravne naloge. Delavce s posebnimi pooblastili in odgovornoštmi skladno s tem odlokom določa splošni akt o sistemizaciji del in nalog občinskih upravnih organov in strokovnih služb. Vodje oddelkov občinskih upravnih organov in strokovnih služb imenuje in razrešuje izvršni svet skupšdine občine na predlog funkcionarja, ki vodi upravni organ oz. strokovno službo, tajnike zborov skupščine občine imenuje in razrešuje sekretar skupščine občine s soglasjem zbora skupščine občine za kate-rega tajnik opravlja dela, ostale delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi imenuje in razrešuje funkcionar, ki vodi upravni organ oz. strokovno službo s soglasjem izvršnega sveta skupščine občine. . . i 16. člen ' Spremeni se 40. člen tako, da se glasi: Vodilni delavci in delavci s posebnimi pooblastili in odgovor-nostmi se imenujejo za 4 leta in so po poteku te dobe lahko ponovno imenovani. 17. člen Občinski upravni organi in strokovne službe morajo notranjo organizacijo dela in sistemizacijo del in nalog uskladiti do 31/12-1985. 18. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o organizaciji in delovnem področju sekretariata skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 1/79). 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik: ' Maks Klanšek obrazložitev Na osnutek odloka o spremembah in dopolrritvah odloka o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik so bile podane pripombe ob priliki obravnavanja osnutka na 28. seji družbeno-političnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 6/ 3-1985. Predhodno je osnutek odloka obravnavalo tudi predsed-stvo skupščine občine ter zavelo nanj določena stališča. Pri oblikovanju predloga so se obravnavale tudi pripombe delegacije krajevne skupnosti Milan Česnik za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine, ki jih je podala na osnutek odloka o brganiza-ciji in delovnem področju upravnih organov in strokovnih služb občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki pa je bil umaknjen z dnevnega reda skupščine dne 23/1-1985. Pripomba delegacije krajevne skupnosti Milan Česnik, ki se nanaša na delovno podrodje komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo in ki se glasi, da je v njegovo delovno področje treba vnesti tudi pregled aktivnosti, ki so nujne za dogovarjanje o temeljih plana občine, sprernljanje ter strokovno in organizacij-sko pomagati nosilcem planiranjapri pripravljanju planskih aktov ter spremljanje in analiziranje izvajanja pomembnejših gospodar-skih investicij v občini so upoštevane. Pripomba omenjene delegacije, da v delovno področje komi-teja za družbeno planiranje in gospodarstvo spadajo tudi delovne naloge pripravljanja analitično-dokumentacijskga gradiva kot obvezni sestavni del planskih aktov občine, ni upoštevana iz razloga, ker to delovno področje spada v področje dela Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana. 29. člen - Pripombe družbenopolitičnega zbora ter delegacije krajevne skupnosti Milan Česnik, da ne spada v pristojnost sekre-tariata skupščine, da analizira delovanje delegatskega sistema ter da sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami glede uve-Ijavljanja delegatskega sistema in uresničevanja delegatskih odnosov, je upoštevana. Prav tako je upoštevan predlog opredeli-tve statusa tajnikov zborov skupščine kot "delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, kar je bil tudi predlog predsedstva skupščine ter opredeljen postopek njihovega imenovanja in raz-rešitve (15. člen odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o upravnih organih občine Ljubtjana Vič-Rudnik). Izvršni svet tudi predlaga, da se kot delavci s posebnimi poo-blastili in odgovornostmi opredelijo tudt vodje oddelkov v občin-skih upravnih organih in strokovnih službah. V tem členu je tudi bpredeljen način imenovanja in razrešitve delavcev s posebnimi pooblastili, s tem, da so upošlevane specifičnosti pooblastil in odgovornosti posameznih delavcev, ki pogojujejo različnost nji-hovega imenovanja in razrešitve, kar omogoča 3. odstavek 43. člena Zakona o sistemu državne uprave in izvršnem svetu skupš-čine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih. Zaradi nepravilnosti 40. člena odloka, ki je predvideval imeno-vanje in razrešitev vodilnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili na podlagi javnega razpisa se ta člen spremeni tako, da se beseda javni razpis črta. To pa iz razloga, ker se vodilni delavci imenujejo brez javnega razpisa, kar pa ne velja za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Postopek imenovanja delavcev s posebnimi pooblastili kot vodilnih delavcev pa je opredeljen v zakonu o sistemu državne uprave in o tzvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih, ter ga za to ni potrebno ponavljati v tem odloku. PRIPRAVE NA TURISTIČNO SEZONO 1985 Lanskoletno posvetovanje o pripravi na turistično sezono 1984, ki ga je pripravil Izvršni svet SO Ljubljana Vič-Rudnik skupaj z Medobčinsko gospodarsko zbornico se je pokazalo kot koristna oblika ugotavljanja in reševanja nekaterih problemov, predvsem pa je dalo možnost medsebojnega spoznavanja vseh, ki lahko na kakršenkoli način prispevajo k pestrejši, predvsem k organizirani turistični ponudbi občine. Na letošnji drugi posvet, ki ga je v mesecu marcu pripravil izvršni svet ob sodelovanju MGZ, so bili povabljeni predstavniki OZD s področja gostinstva, trgovine in kmetijstva, zasebni gostinci, turistična društva in krajevne skupnosti, predstavniki klilturnih in športnih organizacij in društev, Ljubljanske turistične zveze in turistične poslovne skupnosti ter svet za pospeševanje turizma v občini pri OK SZDL. Lanskoletna ugotovitev posveta, da turistični delavci delujejo nepovezano, da gostinci ne vedo za akcije kulturnih in športnih organizacij letos marsikje ni več pravilo, čeprav o popolnoma usklajenem delovanju vseh, ki se posredno ali neposredno morajo vključevati v razvoj turizma na določenem območju, še ne moremo govoriti. Posebej so na turistično sezono pripravljeni gostinci, ki svojih zmogljivosti sicer niso bistveno povečali. V času turistične sezone je zagotovljeno, da bo ob vpadnicah tudi ob nedeijah In praznikih odprto ustrezno število gostinskih obratov. Gostinci so se uskladili tudi pri planiranju letnih dopustov in dni, ko gostilne ne obratujejo tako, da je na vseh območjih zagotovljena stalna gostinska ponudba. Nadaljna prizadevanja pa so usmerjena predvsem v izboljšanje kvalitete gostinskih storitev in v pestrejšo ponudbp v gostilnah. Problem, ki ga bo potrebno še rešiti, je vprašanje gostinskih storitev zlasti v bifejih in takoimenovanih okrepčevalnicah, ki skoraj že po pravilu ponujajo le kavo in pijače, pa morebiti še hot dog ali slab sendvič. V razreševanje tega vprašanja se že tudi vključuje sekcija gostincev naše občine. Do glavne turistične sezone pa bo nujno biti usklajen tudi obratovalni čas servisov in bencinskih črpalk ob vpadnicah. Opredelitev občinske skupščine, da na območju občine, boga-tem z naravnimi, kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi, pospešujemo razvoj izletniškega turizma, ki pravzaprav nima opredeljene glavne turistične sezone, saj izletništvo gojimo ne glede na letni čas in vreme, v času dopustov, med tednom in ob koncu tedna, pa nalaga vsem akterjem v turlstični ponudbi vrsto stalnih nalog. Predvsem je izletništvu treba prilagoditi minimalno gostinsko ponudbo na po znanih turističnih točkah. Na Kureščku in v Iškem vintgarju se sicer letos še ne bo bistveno razlikovala od doseda-nje. Bistvena sprememba pa bo na Rakitni, kjer nam je po daljšem času uspelo rešiti vprašanje solidne gostinske ponudbe v brunarici ob jezeru. Začela bo z obratovanjem 1. maja. Prav zaradi ugotovitve, da objektov na izletniških točkah ali ob poteh k njim, ki nudijo gostinske storitve ni dovolj, pravega kmečkega turizma tudi ne (1), je svet za pospeševanje turizma v občini, na pobudo izvršnega sveta, sprožil akcijo »kmetija odpr-tih vrat« - kot posebne oblike pospeševanja izletništva. Kmetija odprtih vrat bo značilnost kmečkih gospodarstev v občini in sicer ob izletniških poteh in poteh k zanimivim točkam, v zaselkih in v nestrnjenih naseljih. Označena bo s simbolom, ki bo enoten za celo območje občine. Izobešen simbbl ne bo pome-nil posebne gospodarske dejavnosti, pač pa bo le označeval tradiclonalno gostoljubnost kmečkih gospodarstev in izletniku v pravem pomenu besede pomagal odpreti vrata. Interes kmetov za vključitev v to akcijo je precejšen. Za razvoj turizma je izjemno pomembno urejeno okolje. Pred-sedstvo občinske konference SZDL je na predlog sveta za razvoj turizma v občini sprejelo sklep o razpisu tekmovanja v skrbi za čisto in urejeno okolje. V krajevnih skupnostih bodo turislična društva oziroma drugi nosilci ocenjevali najlepše urejene zas^pne in družbene objekte in njihovo okolico, posebna komi-sija na občinski ravni pa bo ocenila urejenost oziroma neureje-nost krajevnih skupnosti. Ocenjevali bodo dvakrat letno in ob koncu kot priznanje podelili »blagajev volčin« ali kot grajo »osat«. V marsičem je turizem seveda odvisen od delovanja turističnih društev. Šest jih je na območju občine: TD Rakitna, TD Polhov Gradec, TD Jezero-Podpeč, TD Rožna dolina, TD IŠka vas in TD Rašica-Velike Lašče. V letošnjem letu sta posebno aktivna zlasti turistično društvo Rakitna in turistično društvo Iška vas, tradicionalno dobro je turistično društvo Rožna dolina. Čuti pa se tudi ponovno oživlja-nje delovanja turističnega dmštva Rašica-Velike Lašče, kjer je dana pobuda za ustanovitev samostojnega društva v Velikih Laščah. Prav tako kot v preteklih letih se bo tudi letos društvena dejavnost, na podlagi sprejetih in potrjenih programov posamez-nega društva, financirala iz sredstev zbrane turistične takse. Turistično društvo Rakitna načrtuje olepševalno akcijo, predava-nja o turizmu, izdajo razglednice, animiranje krajanov za pripravo turističnih sob, ureditev okolice jezera. Pripravili in ponudili pa so tudi taborni prostor, namenjen zlasti letovanju članov taborniških organizacij. Turistično društvo Rožna dolina je sprejelo svoj utečen, tradici-onalen program olepševalnih akcij in predavanj. Turistično društvo Iška vas prav tako kot Rakltna pripravlja prostor za tabornike, ocenjevalno olepševalno akcijo, organiza-cijo nekaterih prireditev, ki naj bi postale tradicionalne ter likov-nih razstav, za najpomembnejšo nalogo pa predstavlja ureditev doma v Iškem vintgarju. Turistično društvo Rašica - Velike Lašče se v letošnjem letu vključuje v pripravo na 400 obletnico smrti Primoža Trubarja, poleg tega pa pripravlja tekmovanje o najlepše urejeni domadiji, izdati namerava razglednico in organizirati pohod »po Trubarje-vih poteh«. Turistično društvo Polhov Gradec in Jezero - Podpeč pa žal za letošnje leto svojih programov še nista sprejeli. Turistično društvo Jezero - Podpeč bo urejalo okolico jozera in kopališča, zavarovalo in obnovilo že zgrajene naprave in če bodo dobili denar nadaljevali z 2 fazo urejanja kopališča. Turistično društvo Polhov Gradec načrtuje vzdrževanje miz, klopi in stopnic pri grajski lipi in postavitev shematičnih turistič-nih kart območja. Na področju informativne dejavnosti bo letos bolje izkoriščeno občinsko glasilo Naša kotnuna. Odprta je že rubrika o turizmu, v kateri bo glasilo redno spremljalo delo turističnlh društev in sveta za pospeševanje turizma v občini, ob tem pa odigralo aktivno in pomembno vlogo turistične dejavnosti, predvsem pa turistične miselnosti med občani. Prav tako pa bo tudi Ijubljanska turistična zveza v svojih rednih informativnih edicijah obveščala o turistični ponudbi občine Ljubljana Vič-Rudnik z objavljanjem programa prlreditev, pre-gleda izletišč in tudi o kulinaričnih tednih, ki jlh načrtujejo naši gostinci. /,,,..,. ,. . Ljubljana, 19. 4. 1985 IZVRŠNItVET PREDLOG PREDLAGATELJA Izvrinl svet skupščine obiine Ljubljana Vlč-Rudnlk /e predlog sklepa o soglasju k statutu Mladlnakega doma Malči Beličeve, Ljubljana, Zavetlška ul. 5 obravnaval na seji dne 10/4-1985 In sklenil, da ga posreduje delegatski skupščlni Ljubljana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET Na podlagi 155. člena Zakona o usmerjenem izobraževanju (Ur. list SRS, št. 11/80, 6/83) ter v skladu s 175. členom statuta občine Ljubljana Vid-Rudnik (Ur. list SRS, št. 2/78, 35/81) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne sprejela SKLEP o soglasju k statutu Mladinskega doma Malči Belič 1. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik daje soglasje k statutu Mladinskega doma Malči Belič, Ljubljana, Zavetiška ul. 5, spreje-tega na referendumu delavcev doma dne 21/11-1984. 2. Ta sklep velja takoj. Številka: 022-2/85 , Datum: Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik: '¦ ' MAKS KLANŠEK obrazložitev Mladinski dom Malči Beličeve s sedežem v Ljubljani, Zavetiška ul. 5 je, v skladu s 155. členom Zakona o usmerjenem izobraževa-nju (Ur. list SRS, št. 11/80, 6/83), predložil skupščini občine v pregled in v soglasje statut doma, katerega so delavci doma sprejeli na referendumu dne 21/11-1984. Pravna služba v sekretariatu izvršnega Sveta je statut Mladin-skega doma Malči Belič pregledala in podaja sledeče ugotovitve: - statut vsebuje vsa določila, katera so po 337. členu zakona o združenem delu potrebna za ta samoupravni akt, - določila statuta so vsebinsko usklajena z dotočili zakona o združenem delu, zakona o usmerjenem izobraževanju in z dru-gimi zakoni in predpisi, s katerimi morajo biti v skladu - iz poročil o izvedbi referenduma je razvidno, da je bil posto-pek izvedbe referenduma pravilen in zakonit. Iz navedenega predlagatelj sklepa ugotavlja, da ni ovire za podajo soglasja k predloženemu statutu. OBČINSKI KOMlf E ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI POROČILO o delu odbora podpisnikov družbe-nega dogovora o spomenikih revo-lucionarnega gibanja, NOB in socia-listične izgadnje za leto 1984 V letu 1984 je bilo v proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik namenjenih 1,472,100 din za vzdrževanje, obnavljanje spomeni-kov oz. spominskih obeležij ter postavljanje novih spomenikov. Za razporeditev teh sredstev je skrbel odbor podpisnikov družbe-nega dogovora in jth razporedil: 1. za vzdrževanje in manjša obnovitvena dela: 550.314,00 2. za večja obnovitvena dela: 367.650,00 3. za sofinanciranje postavitve novih spomenikov 477.713,50 4. za dela po pogodbi s Komunalnim podjetjem TOZD ŽALE in obvznosti po zakonu o grobiščih in grobovih borcev 76.422,50 SKUPAJ 1.472.100 1. V letu 1984 je odbor pri delitvi sredstev za redno vzdrževanje in manjša obnovitvena dela upošteval programe del krajevnih skupnosti ter okvirne kriterije za razdelitev sredstev in sicer: za vzdrževanje grobišča ali grobnice 4000 din, za spomenik 3000 din, za spom. obeležje ali kip 2000 din in za spom. ploščo. 1000 din. Ti kriteriji so bili pri pripravi predloga delitve le v pomoč, osnova za delitev pa so bili programi krajevnih skupnosti. Prav tako je bilo pri pripravi predloga delitve sredstev upoštevano stanje na računih krajevnih skupnosti na dan 1.3.1984. \z poročil krajevnih skupnosti ni razbrati, da bi krajevne skupnosti sredstva trošile nenamensko. 2. V letu 1984 je odbor podpisnikov financiral tudi nekaj večjih obnovitvenih del spomenikov in spominskih obeležij in sicer: v KS Golo-Zapotok grobišče padlih borcev, v KS Galjevica spome-nik padlim borcem in žrtvam fašizma, v KS Polhov gradec gro-bišče in spomenik padlih borcev in fašizma, v KS Rob skupni grob padlih borcev, v KS Rožna dolina spomenk talcu Janezu Kiklju, v KS Tomišelj spomenik ustreljenim borcem Krimskega odreda. Obnovitvena dela je opravil Restavratorski center SRS, v skupni vrednosti 464.710 din. Krajevne skupnosti so del teh stroškov pokrile tudi s sredstvj, ki so jih imele na računih iz preteklih let. Opravljena dela je preverila strokovna služba Ljub-Ijanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in smatra, da so opravljena korektno. Poleg tega je bilo nakazano KS Barje 140.000 din za obnovo spomenika v Kozlarjevi gošči, vendar je bilo na predlog krajevne skupnosti in strokovne službe odločeno, da je na spomeniku potrebno opraviti celotno sanacijo (tudi gradbena dela zaradi posedanja). Za to je bilo potrebno pridobiti ustrezno dokumenta-cijo. Vendar se stroški sanacije s tem tako dvignejo, da sam odbor iz sredstev proračuna celotne sanacije ne bo mogel kriti. Predračun namreč znaša na dan 8.1.1985 1.467.002 din. Zato je odbor podpisnikov sklenil, da se zaradi navedenega in po zagoto-vilu strokovne službe, da je to možno, sanacija premakne v prvo ' leto naslednjega srednjeročnega obdobja, t.j. v letu 1966 ter da je nujno, da sanacijo sofinancira kulturna skupnost. Kot večjo sanacijo je odbor podpisnikov v preteklem letu finan-ciral tudi obnovo spominske plošče Antonu Žirovniku v KS Stane Sever v znesku 30.000 din, ki je bila odstranjena s hiše zaradi gradnje zahodne obvoznice in shranjena na krajevni skupnosti. S temi sredstvi je krajevna skupnost ploščo obnovila, postavtjena pa bo v sklopu ureditve križanja zahodne obvoznice in Poti spominov in tovarištva v aprilu 1985 s soglasjem strokovne službe Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Stroške postavitve (projektiranje, zgraditev in ustrezno podlago) bo financiral investitor dei na zahodni obvoz-nici. 3. Odbor podpisnikov je iz proračunskih sredstev v letu 1984 sofinanciral postavitve naslednjih novih spomenikov: Postavitev doprsnega kipa Franca Leskoška-Luke. Že v letu 1983 je odbor zagotovil sredstva za avtorski honorar in odlivanje v bron v skupnem znesku 100.000 din, v letu 1984 pa samo postavitev v znesku 100.000 din. Spomenik je postavljen v skladu z družbe-nem dogovorom pred Osnovno šolo, ki nosi ime Franca Lesko-ška-Luke, odkrit pa je bil skupaj s prizidkom k šoli, ki je bil zgrajen iz sredstev samoprispevka III. Skupni stroški same posta-vitve so znašali 261.715 din. Glede na to, da je postavitev širšega pomena, je bil del sredstev (100.000 din) za ta namert pridobljen pri MK SZDL, manjkajoča sredstva pa je zagotovila šola. Stroški postavitve so po mnenju odbora nesorazmerno visoki v prtmer-javi z avtorskim honorarjem in odlivanjem v bron. Ista ugotovitev velja tudi za realizacijo postavitve doprsnega kipa narodnega heroja Lada Mavsarja-Ronka v KS Notranje gorice. Odbor je za ta namen v letu 1983 namenil 100.000 din sredstev, vendar so stroški same postavitve znašali 346.724 din. V poročilu izkazujejo 306.901 dinarjev minusa, kar naj bi pokril odbor z dotacijo v letu 1985. V letu 1985 bo realizirana postavitev doprsnega kipa narod-nega heroja Vladimirja Dolničarja v Osnovni šoli 7, maja Dobrova v skladu z določbami družbenega dogovora. Odbor je za ta namen razporedil ostanek sredstev v letu 1984 v znesku 68.501,50 din Krajevni skupnosti Oobrova. Finančno je bila v preteklem letu realizirana obveznost družbe-nopolitične skupnosti za kamnoseško ureditev groba pok. Knap Franca, borca nOV v znesku 167.212 din. Izvajalec del, ki bodo zaključena predvidoma 15. 4. 1985, je Mineral. Krajevna skupnost Velike Lašče je v skladu z družbenim dogo-vorom in zakonom o grobiščih in grobovih borcev (Uradni list SRS št. 4/78) postavila dve spominski obeležji in sicer na pokopa-lišču Ovorska vas štirim padlim borcem ter na pokopališkem zidu v Velikih Laščah, kjer so na novo uredili tudi dostop. Za obeležje v Dvorski vasi so znašali stroški 49.566 din, po zakonu o grobiščih in grobovih borcev pa je družbenopolitična skupnost dolžna financirati ureditev. Za spominsko obeležje v Velikih Laščah so znašali stroški 162.880 din. Odbor je pri predlogu za dodelitev sredstev upošteval višino namenskih sredstev za žiro račun kra-jevne skupnosti ter za obe obeležji odobril krajevni skupnosti Velike Lašče 142.000 din namenskih sredstev. Odbor podpisnikov je prejel za postavitev novih spomenikov še nekaj pobud, vendar za realizacijo ni imel pozitivnih soglasij, ki so potrebna za postavitev. Odbor smatra, naj novih spomenikov ne bi več postavljali, saj jih imamo v občini že okoli 200 in so za redno vzdrževanje potrebna zelo velika finančna sredstva. Ob tem opozarja, da nekatere krajevne skupnosti še vedno postav-Ijajo spominska obeležja mirno odbora in brez vseh soglasij, s čimer se ne strinja. (V letu 1983 v KS Rob, v letu 1984 v KS Lavrica). 4. ODbor podpisnikov se vsako leto posebej tudi dogovori o vzdrževalnih delih oz. drugih delih ter o stroških, ki jih opravi Komunalno podjetje TOZD Žale na pokopališču Vič in Žale. V letu 1984 je znašala skupna vrednost opravljenih del 76.422,50. V to postavko so všteti tudi stroški za najemnine grobov umrlih bor-cev, ki so brez svojcev, za kar je po zakonu dolžna skrbeti družbenopolitična skupnost. 5. V letu 1984 je odbor prjpravil osnutek odloka o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, NOB in socialistične izgradnje za zgodovinske spomenike, ki je bil v obravnavi na zasedanju vseh treh zborov skupščine v mesecu januarju. V vseh fazah priprave so pri tem delu sodelovali OO ZZB NOV, OK SZDL kot družbenopolitični organizaciji ter Ljubljanski regi- onalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine kot stro-kovna organizacija poleg upravnih organov občine. Predlog odloka bo obravnavan na zasedanju zborov skupščine v mesecu aprilu. Natančnejši tabeiarni pregled delitve in porabe sredstev v kra-jevnih skupnostih je bil izdelan na osnovi poročil krajevnih skup-nosti. Iz tabele je razviden prenos sredstev iz leta 1983, dotacija v letu 1984, poraba sredstev v letu 1984 ter stanje na računu dne 1. 3.1985. Odbor ugotavlja, da je na računih krajevnih skupnosti še vedno precej sredstev (762.685 din), vendar je to upoštevano pri predlogu delitve za leto 1985, tako da bodo namensko porabijena v tem letu. Usmeritve za delo v letu 1985: 1. Realizirati je potrebno nalogo iz preteklega leta o prevzemu skrbi za posamezne spomenike na podlagi samoupravnih spora-zumov s posamez-nimi organizacijami in skupnostmi z namenom, da bi se poglobilo oživljanje revolucionarnih tradicij NOB in pridobilo čim več patronatov nad posameznimi spomeniki. V akcijo bodo poleg upravnega organa občine vključene organiza-cije združenega dela, skupnosti ter družbenopolitične organiza-cije. 2. Krajevne skupnosti naj pri postavljanju novih obeležij dosledno upoštevajo določila družbenega dogovora (Uradni list SRS št. 33/81), ker pomeni, da morajo biti za postavitev zbrana soglasja krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, strokovne organizacije ter občinskega upravnega organa za ur-banizem. 3. Pri obnavljanju spomenikov je s finančnega vidika nujno vključiti tudi kulturno skupnost občine in mesta. 4. Pospešeno je potrebno izvajati postopke, ki jih zahteva zakonodaja ob sprejemu odloka o razglasitvi spomenikov. To pomeni. izdelava registra, ki obsega opis spomenika, njegovo dejansko stanje, pomembnost, pravno stanje, varstvene režime, določitev funkcionalnega zemljišča, pridobitev mapne kopije, vpis v zemljiško knjigo. Nosilci te naloge so Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, komite za druž-bene dejavnosti ter komite za urejanje prostora in varstvo okolja, sredstva pa zagotavlja proračun. Za vse ostale spomenike naj bi se vsa potrebna dokumentacija uredila do konca naslednjega srednjeročnega obdobja, kar je daljša in stalna haloga upravnega organa in odbora podpisnikov. TABELARIČNI PREGLED RAZPOREDITVE IN PORABE SREDSTEV V LETU 1985 Zbranasred. v ' 1984 KS št. sp. Prenos iz Dotacija Skupaj porablj sred. stanje na rač. OPOMBA ___________________________________1.1983 v 1.1964________________v 1.1984 1.3.85 ________________________ 1________________________2__________3_________4_________5_________6_________7___________8___________ 1. BARJE 4 52.401 160.000 212.401 38.347 174.054 2. BRDO 7 324 35.000 . 35.324 23.980 11.344 3. BREZOVICA 3 26.729 10.000 36.729 41.750 -5.020 4. ČRNIVRH 1 . 73.900 - 73.900 - 73.900 Planir. post. cent. s. vČ. v. 5. DOBROVA 9 64.931 109.001 173.932 80.048 93.892 Večji del sred. je nam. za dop. ¦ . kip V. Dolničarja 6. GAUEVICA 2 - - GlejKSKrim! 7. GOLO-ZAPOTOK 14 60.000 45.000 105.000 102.636 2.364 8. HORJUL 12 22.055 25.000 47.055 7.625 39.430 V1.85bodo vsasred. ang. 9. IG .6 14.262 15.000 29.262 10.780 18.482 10. IŠKAVAS 11 - 39.000 39.000 40.500 -1.500 Minus krili izsr. za red. d. 11. KOLEZIJA 3 27.500 6.000 33.500 3.500 30.000 Sr. bodo nam. za obnovo okol. centr. spom. 12. KOZARJE ' 1 10.000 Poročilanisoposlali! 13. KRIM 3 76.975 36.150 113.125 106.750 6.375 14. LAVRICA 5 10.000 Poročita nismo prejeli 15. MALČIBELIČ 3 91.552 5.000 96.552 80.222 16.330 Večji del. sred. je por. zadop. kip F. L. Luke 16. MILANČESNIK 4 10.000 5.000 15.000 - 15.000 17. MURGLE - - - - Nimajo spom. NOB 18. NOTRANJEG. 7 171.000 15.000 186.000 492.109 -306.901 VI. 84so real. post. dop. k. n. h. L. M. Ronka 19. PERUZZI - - - Nimajo spom. NOB 20. PIJAVAGORICA 1 30.960 4.000 34.960 9.430 25.590 21. PODPEČ-PRESERJE 15 73.435 24.000 97.435 96.381 1.053 22. POLHOVGRADEC 17 198.163 28.000 226.163 149.173 76.990 Sred. bodopor. vaprilu85 23. RAKITNA 3 26.115 7.000 29.067 29.067 4.048 24. RAKOVAJELŠA - - - Nimajo spom. NOB 25. ROB 14 72.062 54.000 126.062 54.000 72.062 V1.85 so obnovili samo grob napokop. 26. ROŽNADOLINA . 3' - 73.314 73.314 48.901 24.413 27. RUDNIK 4 5.040 20.000 25.040 22.580 2.460 28. STANESEVER . 3 20.000 30.000 50.000 10.325 39.675 Ostanek sred. bo angaž. v letu 1985 29. ŠKOFLJICA 3 20.000 20.000 20.369 -369 30. TOMIŠELJ 4 15.000 7.000 85.000 81.560 3.440 31. TRNOVO . 3 23.805 12.000 35.805 8.000 27.805 32. TURJAK 7 30.000 33. VELIKELAŠČE 11 81.453 165.000 246.453 287.400 -40.946 Brez obrazložitve 34. VIČ 3 - 14.000 14.000 14.000 35. VNANJEGORICE 4 1.280 17.000 18.280 17.280 1.000 36. VRHOVCI 3 - 30.000 30.000 27.022 2.978 37. ZELENILOG 1 ' Delajoskupaj sKSTrnovo! 38. ŽELIMLJE 3 5.000 Niso poslali poročila SKUPAJ: 197 1,238.942 1,395.677 3,873.561 1,903.735 762.685 _________________________________-354.736__________________________ odgovori na vprašanja delegatov Delegatsko vprašanje KS Lavrica, postavljeno na seji ZKS, dne 6. 3. 1985 VPRAŠANJE: Priprave za gradnjo vrtca na Lavrici potekajo v skladu s progra-mom, ni pa rešeno vprašanje pridobitve zemljišča. Pogovor o zemljišču z lastnikom je bil izveden že s strani KS Lavrica, ki je bil negativen in s strani Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč, Toma-žičeva 10, ki pa je le delno rešen samo v dogovoru. Lastnik je namreč postavil zahtevo pred dovolitvijo odtujitve zemlje, da se vrtec in zemljišče za nekaj metrov premakne proč od njegovega gospodarskega poslopja. Krajevna skupnost Lavrica je postavila vprašanje Zavodu, le-ta pa LUZ-u. Odgovor je bil negativen. Krajevna skupnost Lavrica je sprejela sklep, da se začne prido-bivati potrebno zemljišče za vrtec brez kakršnihkoli premikov od začrtane osnove, skupščino pa prosimo, da odgovorne organe zadolži, da začnejo takoj s postopkom pridobivanja zemljišča. ODGOVOR: Skladno z delegatskim vprašanjem KS Lavrica, glede pridobi-tve zemljišča za gradnjo VVO Lavrica, dajemo sledeče pojasnilo: - kot ugotavlja že KS sama, je sporazumen odkup zemljišča v pretežni meri neizvedljiv, zato smo pristopili k postopku razlasti-tve. Ob tem želimo podati potek opravil, ki so bila izvršena in potrebna do izdelave lokacijske dokumentacije, - LD smo prejeli 24. 5.1984 od TOZD Inženiring, pred tem pa smo izdelaii že predparcelacijski načrt funkcionalnega zemljišča za VVO Lavrica, - preko JPM Ljubljana smo 5. 6. 1984 posredovali predlog za izdajo odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za graditev, ker je bila izdelava zazidalnega načrta šele v fazi izdelave in bo potrdi-tev le-tega v drugi polovici leta 1985, - skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti, de 26/9-84 sprejela odločbo o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo WO Lavrica, zoper katero je bila možna tožba v upravnem sporu v 30. dneh. Le-to smo prejeli 17. 10. 1984, - dne 21. 11. 1984 je bil sklican na občini razgovor z lastniki zemljišč o možnosti sporazumnega odkupa zemljišča Razgovor je le delno uspel. Dva lastnika sta se strinjala s sporazumnim odkupom zemljišča oziroma zamenjavo, dočim sta solastnika Narobe Marija in Sterlekar Oanica, zahtevali odmik funkcional-nega zemljišča ter zamenjavo zemljišč, ki jo priskrbita sama, če se ugodi njihovi prvi zahtevi, - TOZD Inženiring - strokovna služba investitorja nas je dne 14. 1. 1984 obvestila, da premik funkcionalnega zemljišča ni možen, in ker lastnik Sterlekar tudi ni sporočil možnosti za zamenjavo zemljišč, smo 11.1.1985 podali preko JMP Ljubljana predlog za izdajo odločbe o dovolitvi pripravljalnih del po kateri se zemljišče zamejiči z mejniki in izdela delilni načrt, kot listina za predlog razlastitve. Glede na povedano računamo, da bomo po izdajo predmetne odločbe za pripravljalna dela, opravili terensko delitev funkci-onalnega zemljišča za WO Lavrica in cenitvi zemljišča podali predlog JPM Ljubljana za izvedbo razlastitve do 15. 4. 1985. ' ZIL - TOZD UREJANJE STAVBNIH ZEMUIŠČ Delegatsko gradivo izhaja v okviru občinskega glasila SZDL Ljubljana Vič-Rudnik Naša komuna. Gradivo pnpravlja ža tisk sekretariat skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Tisk: Tiskarna ČGP »Dejo« - Po mnenju sekretariata za informacije izvrSnega sveta SRS je Naša komuna oproščena prometnega davka.