PROLETARCI DEŽEL, ZDRUŽITE SE! LO GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE 1> EL OVNE G A LJUDSTVA SLOVENIJE L J D B L J * H I , 'SRB PF', 7. J Ul,TJ I I9C5 . LETO V?-, STERILKR 181 . CTK* 80 DW »DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1989 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5 OKTOBRA 193* USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, m »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK JOŽE SMOLS ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO Prva izdafa Pogovori z delegacijo Ugande Pogovarjcli so se predvsem o razširitvi sodelovanja BEOGRAD, 6. julija (Tanjug). V poslopju zveznega Izvršnega sveta v Beogradu so bili danes pogovori med vladnima delegacijama SFRJ in Ugande, ki ju vodita predsednik ZIS Petar Stambolič in premier Obote, člani pa so Marko Nikezič, dr. Jože Brilej, S. L. Odaka, Lameck Lu-bowa in drugi. Ob tej priložnosti so izmenjali mnenja o mednarodnem položaju in o vprašanjih dvostranskega sodelovanja. Med pogovori so izrazili sorodnost stališč o najvažnejših vprašanjih mednarodnega življenja in obenem opozorili na možnosti za nadaljnjo razširitev dvostranskega sodelovanja med dvema prijateljskima državama. Premier Ugande Milton Obote je položil danes dopoldne venec na grob neznanega junaka na Avali. Navzoči so bili člani ugandske delegacije, od Jugoslovanov pa član zveznega izvršnega sveta dr. Jože Brilej. Sinoči je predsednik zvez nega izvršnega sveta Petar Stambolič priredil slavnostno večerjo na čast premiera dr. Obote j a Med večerjo sta oba državnika izmenjala zdravici. »Prepričan sem — je poudaril Petar Stambolič — da bo vaš obisk v Jugoslaviji koristil nadaljnjemu medsebojnemu spoznavnju, nadaljnjemu razvoju prijateljskih stikov in vsekakor tudi nadaljnjemu poglabljanju oboje stranskega koristnega sodelovanja.« Ko je v nadaljevanju zdravice opozoril, da je miroljubna in aktivna koeiksi-stenca edina možna alternativa vojni katastrofi, je Petar Stambolič še opozoril na veliko sorodnost stališč obeh držav do najaktualnejših med- > Nadaljevanje na zadnji strani Čestitka srbskemu ljudstvu LJUBLJANA, 6. jul. Glavni odbor SZDL Slovenije je poslal ob dnevu vstaje srbskega ljudstva glavnemu odboru SZDL Srbije naslednjo brzojavko: Vam in vsem delovnim ljudem vaše socdalisftčne republike iskreno čestitamo za Dan vstaje. Uspehi v graditvi naše domovine, posebej pa še velik razvoj samoupravljanja in so-sialističnih odnosov v celotnem našem življenju vsak dan znova dokazujejo pomembnost odločitve vašega in vseh jugoslovanskih narodov pred 24 leti. Bratska povezanost in enotna volja vseh naših narodov in delovnih ljudi sta tudi danes, prav tako kot v dneh boja za nacionalno in socialno osvoboditev porok še večjih uspehov v naših prizadevanjih za boljše in srečnejše življenje. V teh prizadevanjih vam želimo še obilo delovnih uspehov! MILTON OBOTE PRI SPOMENIKU NEZNANEMU JUNAKU — Premier Ugande Milton Obote je včeraj položil venec na grob neznanega junaka na Avali. Spremljal ga je član ZIS dr. Joža Brilej (na desni). Telefoto: Tanjug Delo zborov republiške 0 spremembah v gospodarstvu Razprava v organizacijsko-palitičnem zboru o družbenem pomenu predvidenih spreinemb LJUBLJANA, 6. julija. Z današnjo razpravo organizacijsko političnega zbora o družbenoekonomskem pomenu predvidenih sprememb v gospodarstvu so se začele razprave v republiški skupščini o gospodarski reformi. Preden so prešli na obravnavo predvidenih sprememb v gospodarstvu, so razpravljali in sklepali o naslednjih predlogih zakonov: o prometnem davku od nepremičnin in pravic, o spremembah zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v LR Sloveniji in o raziskan ju prilastitev državnih zemljišč in zemljišč bivših agrarnih skupnosti. Na dalje je sprejel žbor sklep o prevzemu poroštva za posojilo v višini 50 milijonov din, ki ga je odobrila republiška gospodarska banka Zavodu za slepo mladino v Ljubljani, in sklep o zagotovitvi 1 milijarde 300 milijonov dinarjev za financiranje gradenj osnovnih šol v letu 1966. Na poslansko vprašanje Dušana Barliča je delno odgovoril v imenu izvršnega sveta Franc Kutin; v celoti bo izvršni svet odgovoril na vprašanje omenjenega poslanca potem, ko bo zbral ustrezne podatke o reorganizaciji uprave in o racionalizaciji njenega poslovanja. Pred razpravo o ekonomskih spremembah je v imenu izvršnega sveta uvodno obrazložil p^men napove danih gospodarskih sprememb republiški sekretar za gospodarstvo Sveto Kobal. Preden je govoril o poglavitnih razlogih bližnjih gospodarskih sprememb, je Sveto Kobal dejal, da se je v javnosti močno razširila razprava o teh spremembah. O celotni gospodarski reformi razpravljajo tudi številne politične organizacije, kar je razumljivo, saj gre za zelo daljnosežne spremembe, ki bodo tem učinkovitejše, kolikor bolj jih bodo podprle subjektivne sile. Ne gre samo za nekatere gospodarske spremembe, temveč tudi za spremembo naše miselnosti o nadaljnji poti gospodarskega razvoja Zatem je poudaril, da ukrepi, ki jih bomo v bližnji prihodnosti uveljavili v gospodarstvu, ne bodo nenadni in nepričakovani. O njih smo razpravljali že dalj časa, še zlasti pa v letu 1964, ko smo celotno gospodarsko politiko jasno opredelili že v resolu- ciji VIII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije in v resoluciji zvezne skupščine o nadaljnjem razvijanju gospodarskega sistema. Zatem je Sveto Kobal govoril o nekaterih razlogih, ki terjajo določene ukrepe v gospodarstvu. V ospredje je postavil kot poglavitnega zahtevo po nadaljnjem razvoju samoupravljanja. Dejal je, da predstavlja samoupravljanje pospeševalca prizadevanj in pobud proizvajalcev; v samoupravljanju lahko popolnoma uveljavi načelo delitve po delu. Kajpada, nadaljnji razvoj samoupravljanja pa omogočajo samo takšni splošni pogoji gospodarjenja, ki jih samoupravni sistem priznava kot objektivne činitelje Kot takšni objektivni činitelji, ki določajo položaj posamezne delovne organizacije, pa so zakoni tržišča;' kolikor pa gre za administrativne ukrepe države, jih priznava samo, če so dobro utemeljeni. Seveda pri tem ne smemo smatrati za objektivne činitelje zakone našega tržišča, temveč zakone svetovnega tržišča, na katerem se srečujejo proizvajalci z drugačno produktivnostjo, organizacijo in tehnologijo in ki predstavlja ob-jektivnejše merilo družbeno priznanega dela. Naslednja zahteva po skladnejšem razvoju gospodarstva in razvijanju vseh oblik samoupravljanja je sprememba sedanjih razmerij v cenah. Ta razmerja so nastala na podlagi administrativnih posegov v proizvodnjo, zaradi česar cene niso pravi odraz rentabilnosti posameznih proizvajalnih zmogljivosti. Razen te- Nadaljevanje na zadnji strani Odposlanec ZAH potuje po Afriki S seboj nese poslanico predsednika Naserja afriSkim voditeljem KAIRO, 6. julija (MEN). Direktor oddelka za afriška vprašanja v predsedstvu Združene arabske republike Mohamed Fajek je odpotoval danes iz Kaira v Pariz, od kjer bo nadaljeval' pot v Mali, prvo etapo svojega potovanja po državah Zahodne Afrike. Mohamed Fajek bo obiskal te dežele kot posebni odposlanec predsednika ZAR Naserja. Pred odhodom iz Kaira je dejal, da nosi s seboj posebne poslanice predsednika Naserja voditeljem držav Zahodne Afrike, med njimi za predsednika Gane Nkrumaha, gvinejskega predsednika Se-kou Toureja in malijskega predsednika Modiba Keita. Predsednik Naser — je dejal Mohamed Fajek — meni, da je treba vzdrževati stike z nekaterimi afriškimi voditelji zaradi izmenjave mnenj o af-riško-azijski konferenci, ki se bo začela 5. novembra v Al-žiru. Stiki so potrebni še posebno po razgovorih Naserja s predsednikoma Indonezije in Pakistana — Sukamom in Ajubom Khanom ter kitajskim premierom tu En La-jem. Po Fajekovih besedah si predsednik ZAR želi tudi izmenjavo mnenj z afriškimi voditelji v zvezi s sklicanjem afriškega sestanka na vrhu, ki naj bi bil septembra v Akri. Mohamed Fajek bo obiskal Mali, Gvinejo, Gano, Kongo (Brazzaville), Mavretanijo, Kamerun in nekatere druge afriške države. Saragat je prispe! v Bonn V ospredju bodo evropska vprašanja v luči bruseljskih dogodkov BONN, 6. jul. (Tanjug). Danes dopoldne je prispel na štiridnevni obisk v Bonn predsednik italijanske republike Giuseppe Saragat. Spremlja ga zunanji minister Amintore Fanfani. Glavne teme Saragatovih razgovorov v Bonnu bodo italijansko-nemški odnosi in »evropska vprašanja« v luči najnovejših dogodkov v Bruslju. V Bonnu glede tega opozarjajo na podobna stališča Italije in Zahodne Nemčije v •vprašanjih evropskega razvoja, zaradi česar ima obisk italijanskega predsednika poseben pomen. Bonski politiki upajo, da bo obisk oživil razpravo v zvezi z evropsko enotnostjo in morda vplival na ublažitev krize v skupnem trgu. Izmed medsebojnih odnosov bo ena izmed Saragatovih tem verjetno tudi položaj italijanskih delavcev v Zahodni Nemčiji. Teh je 330.000. Italijanski predsednik bo obiskal tudi zahodni Berlin, kjer se bo pogovarjal s predsednikom socialnodemokratske stranke in županom Wil-!yjem Brandtom. Pred preosnovo vlade? Z vključitvijo nekaterih sedanjih ministrov v revolucionarni svet se odpira pot novim ljudem O D NASE PO E V A L K E R .O C \ AL2IR, ‘6. julija (Po telefonu). — Dan po objavi imen članov revolucionarnega sveta je praktično še vedno težko govoriti o tem, kdo so ti ljudje in kolikšna je njihova politična teža. Takoj pa vzbudi pozornost veliko število nekdanjih, pa tudi sedanjih oficirjev. S tem se uresničuje Bumedienova težnja, da bi povečal vlogo vojske kot poroka revolucionarnih dosežkov. Vsekakor drži — tako vsaj zatrjujejo v poučenih krogih — da so v svetu vsi dosedanji poveljniki vojaških oblasti, vsi poveljniki starili vilaj, tisti, ki žive seveda. Zakaj znano je, da je Sabanija po kratkem postopku sodilo in usmrtilo posebno vojaško sodišče, še preden je sedanje civilno vodstvo države lahko interveniralo in ga pomilostilo (naj mimogrede omenimo še to, da je bil prav Sabanijev ‘primeT osnova za ustanovitev najvišjega državnega sodnega organa, ki je bil po hierarhiji iznad vseh drugih, tako vojaških kot civilnih sodnih oblasti, s čimer je prišla do izraza težnja, da se onemogoči morebitno ponavljanje takšnih prenagljenih eksekucij). V svčtu sta Bumedienova pomočnika iz časov o svobodilnega boja Ali Men-džilj in Ahmed Kaid (major Sliman). Naj omenimo, da je bil le-ta minister za turizem v eni izmed prejšnjih Ben Belinih vlad, ki je prav tako kot Mede-gri (bivši notranji minister) »moral« privoliti v to, da da ostavko na svoj položaj. Kot je včeraj omenjeno, se je tudi za Mede-grija našlo mesto v revolucionarnem svetu. Nadalje bi bilo morda potrebno omeniti Taharja Zbiri-ja, nekdanjega poveljnika ene izmed vliaj, kakor tu- di Salaha Jahianija z alžirskega juga, člana dosedanjega centralnega komiteja FLN. Težko je reči za sedaj, koliko je vključenih Kabi-lov, ko niti samim Berberom na podlagi imen ni mogoče trdili z gotovostjo, kdo je njihov rojak. Mimo že omenjenih Kaida in Mo-handa U el Hodža pa je tu vsekakor tudi Bumaza. dosedanji minister za industrijo in energetiko. Naj ob tej priložnosti znova poudarimo, da se že več dni širijo govorice, da bi bila lahko vključitev nekaterih bivših ministrov EGS brez Francije? Francoski veleposlanik poklican v Pariz BRUSELJ, 6. julija (AP). Stalni francoski predstavnik v evropski gospodarski skupnosti (EGS) v Bruslju veleposlanik Jean-Marc Boegner je obvestil danes predstavnike drugih petih držav — članic, da mu je »ukazano, naj se vrne v Pariz«. Ta francoski korak povezujejo z zahtevo pariške vlade, da mora skupni trg določiti rok za sporazum o kme »Bonn bi se pogajal« BONN, 6. jul. (Reuter). — Uradni zastopnik zahodno-nemške vlade von Hase je izjavil, da je njegova vlada pripravljena ob vsakem trenutku nadaljevati trgovinska pogajanja s Češkoslovaško, ki so bila marca letos prekinjena v Pragi. Do sedaj so bili češkoslo-vaško-zahodnonemški razgovori o sklenitvi novega trgovinskega sporazuma in o iz menjavi stalnih trgovinskih misij že trikrat prekinjeni, vedno zaradi češkoslovaške pripombe, da predlagani sporazum obravnava zahodni Berlin kot del Zahodne Nemčije. ZDA priznavajo Bumediena WASHINGTON, 6. julija — (Reuter). Funkcionarji v Wa-shingtonu so izjavili, da so ZDA sklenile priznati novi revolucionarni svet Alžirije. Ameriški veleposlanik v Alži-ru William Porter je že za-htevai sestanek z zunanjim ministrom Butefliko, da bi ga seznanil s sklepom ZDA. tijski politiki. Zdaj izvršna komisija EGS še vedno pripravlja neki modificiran predlog, ker je zadnji predlog pripeljal prejšnji petek skupni trg v krizo. Francija je nam reč 1. julija zahtevala prekinitev pogajanj. Spor je nastal glede rokovanja s kompenzacijami za izgube kmetovalcev držav skupnega trga, ki so prizadeti zaradi izenačitve. cen nekaterih kmetijskih pridelkov. Francoski uradni krogi nočejo komentirati sklepa o odpoklicu veleposlanika iz Bruslja. Kakor se je zvedelo iz uradnih virov, bo drugih pet stalnih predstavnikov držav EGS na jutrišnjem rednem sestanku razpravljalo o proceduralnih vprašanjih brez francoskega predstavnika. Nesporazumi zelo povečujejo tudi težave, ki jih imata britanski premier Wilson ir njegov kabinet v prizadevanjih za vzpostavitev tesnejših stikov med EGS in EFTA. Vlada namreč intenzivno proučuje posledice, ki bi se zaradi francoskega bojkota evropske gospodarske skupnosti nanašale na Veliko Bri tanijo, čeprav ni članica te gospodarske skupine. Poudarjajo, da sedanji nesporazumi lahko ogrozijo pogajanja o znižanju carin, od česar Velika Britanija veliko pričakuje kot od nekakšne polnoči za nadaljnjo ekspanzijo trgovine, za kar je zaradi lastne ga ekonomskega položaja zelo zainteresirana. v revolucionarni svet dobrodošla metoda, ker se potem ne bi pojavili več na prihodnjem ministrskem seznamu, z drugimi besedami, prepustili bi svoje resore drugim osebnostim. Zanesljivejšim? Kdo ve. Poznavalci tukajšnjih razmer opozarjajo tudi na to značilnost seznama revolucionarnega sveta, da v njej ni dosedanjih voditeljev sindikatov, niti mladine, bodisi študentov, bodisi drugih kategorij, kljub Bumedienovim pogajanjem z njimi. To dejstvo govori morda v prid tistim, ki trdijo, da je sedaj na vrsti rekrutiranje novih vodstev, kar ne bi prizaneslo niti vodstvu FLN. Bumedien ni zaman napovedal sklica »avtentičnega kongresa«, ki naj bi — po njegovi zamisli — spravil na površino očitno tudi novo »avtentično« vodstvo stranke. To možnost je mogoče podpreti tudi s poudarkom, ki ga daje uvodnik v današnjem »El Mudžahidu« v besedah: »Preizkušeni aktivi- sti, čvrsto organizirani v obnovljeni partiji...« želeli bi posvetiti nekoliko vrstic včerajšnjemu govoru predsednika revolucionarnega sveta, dasi-ravno smo že citirali nje-osnovne misli. (Poro-' berite na 4. strani.) Nadaljevanfe ,, na zadnji strani Danes v „Delu" 2. stran* Po sledeh uničujočega neurja 3. stran' Dr. Franc Hočevar-Pomemben prispevek prekomorskih brigad 4. stran Osnove Bumedie nove politike 5. stran Blejski kongres PEN klubov 6. stran Med prazniki 105 nesreč in 9 žrtev 7. stran Mostovi čez tri prelive Razprava: sporazumevanje med pisateljem in bralci Včeraj so na kongresu PEN klubov na Bledu govorili Leonid Leonov, Jan Kott in Uffe Karder - Izjava A. Millerja OD NAŠEGA POROČEVALCA BLED, 6. julija. — Četrtega delovnega dne blejskega kongresa PEN klubov je bila razprava posvečena vprašanju sporazumevanja med pisateljem in bralci. Govor je bil o tem, kakšna sredstva uporablja danes pisa/telj za analiziranje in karakte-riziranje družbe in v čem se njegovi odnosi do stvarnosti, zgodovine in družbe razločujejo od teh odnosov v preteklosti. Glavni govorniki so bili sovjetski pisatelj Leonid Leonov, poljski literarni publicist Jan Kott bi danski književnik Uffe Harder. Arthur Miller je v izjavi, ki jo bo jutri zvečer oddajala Evrovizija, dejal, da je bil blejski kongres zelo uspešen. Po njegovem mnenju je prinesel predvsem dve važni novosti: zanimive intimne razgovore za okroglo mizo in navzočnost sovjetskih pisateljev. »Upam,« je dejal, »da se bodo sovjetski pisatelji, ki so bili na Bledu samo kot opazovalci, udeležili, že prihodnjega kongresa v New Yorku kot člani mednarodnega PEN.« Kongresne razprave se bodo nadaljevale še jutri dopoldne, opoldne pa bo slovesna zaključna seja. Leonid Leonov je v svojem govoru dejal, da prihaja od novinarske konference, na kateri so mnoga vprašanja zadevala njega im njegovo delo, vendar njega osebno ni nihče nič vprašal. »Nezadostna informiranost je značilna za odnose med Vzhodom in Zahodom. V tem je več strasti kot razuma. Od tod tudi takšna vprašanja, ki se ne nanašajo na literarno delo. Zato bom povedal nekaj besed o sebi.« — »Prihodnje leto bom dočakal 50 let svojega pisateljskega dela. Zmeraj me je predvsem zanimalo, kako se človekova usoda vključuje v -reko naroda in kako se ta nacionalna reka zliva v splošni tok časa in zgodovine.« — »Nekateri moji romani so morda predolgi za zaposlene bralce na Zahodu. Moram pa vas spomniti na ogromna prostranstva moje damovdme in na dolgotrajne zgodovinske procese . . Morda je eden od vzrokov, da me na Zahodu tako malo prevajajo tudi ta, da me imajo za angažiranega pis. ca — in to kljub mnogim neprijetnostim, id sem jih doživel, čeprav so bili tovariši, s katerimi sem začel ustvarjati sovjetsko rusko literaturo, še ne srečnejši. Očitno v mojem življenju ni bilo dovolj takih neprijetnosti, ki bi pritegnile pozornost zahodnih llteramiih krogov. Zdaj bi bilo treba govoriti o literarni obliki, o stilu in novatorstvu. Toda jaz sodim, da so vsi ti problemi manj važni. Mislim, da je v umetnosti mogoče delati na katerikoli način, dokler so rezultati dobri. Da pa bi človek doumel osnovne ideje, na katerih temelje naše misli, si mora biti v svesti, da imajo te ideje svoje korenine v zelo dafljni človeški preteklosti ...« »Na kratko se lahko reče, da Rusija v zadnjih 50 letih ni odkrila nič posebno novega. Rusija govori v jeziku Številk jn revolucije in je potrdila tisto, kar Je bilo iz. kazano v prejšnjih dvajsetih stoletjih. Rusiij a je našla nove kvalitete za stare tradicije, povezujoč staro in novo, in doživela je nekaj žalostnih epizod v svoji nedavni zgodo-vini. Teh dogajanj ni treba niti obsojati niti opravičevati, treba jih je globoko in pošteno preučevati...« Leonid Leonov, ki je dejal, da je nepartijec in da noče izrekati političnih sodb, tem- več zgolj mobilizirati svoje pisateljske spomine, je govoril nato o strahotah dvsh svetovnih vojn, ki ju je doživel, in se vprašal, ali je svet po dveh takih lekcijah ooljši. »Vse koordinate življenja se krivijo in katastrofalno vzpenjajo. Znanost je odkrila resnično velike stvari, -toda obenem se kopičijo skrajne nevarnosti«. — »Cudo v rokah egoista je hujše od dinamita. Te možnosti bi smeli zaupati samo čistim rekam. Na svetu Je mraz m detonatorji min so nastavljeni na istih krajih kot poprej, samo njihova moč je neznansko zrasla... Dovoljujemo svojim otrokom in vnukom, da stopajo v svet, ki Je miniran. Iskal sem metaforo, ki bi lahko to izrazila. Našel sem samo to: hoteli smo opraviti izpit, da bi postali podobni bogovom, toda izcimila se Je opica. Zdi se, da Je temu ponosnemu člove-ku-mislecu vse dovoljeno. Da se lahko norčuje iz svetih stvari. Da lahko ruši nuj silne j še tabuje. Da prezira materinstvo. Da razbija vse naj-dragocenejše ... Biblija pravi, da Je v takih primerih padal na zemljo ognjen dež. Morda še nismo tako daleč. Toda v tistih časih, ko se je to dogajalo, so bili preroki osli, o katerih Je govoril Puškin ...« Leonov je pripovedoval, kako se Je S Sartrom nekoč dol- go pogovarjal »o tem smešnem in nevarnem poklicu preroka, ki ga vsi opravljamo. Do kod lahko pisateljski posel zamenja vlogo preroka? Imamo dober spomin, znamo sukati pero in lahko opisujemo svet, kakršen je, da bi se v prihodnosti ognili napakam.« — »Nikoli nisem do konca razumel, kaj naj bi bil socialistični realizem, in to je bil tudi vzrok za nekatere nevšečnosti, ki sem jih doživel pri svojem pisanju. Toda zdaj mislim, da moramo nekaj priliti črnilu, s katerim pišemo svoja dela. Knjige, ki jih pišemo, ne smejo biti samo prijetne ali ganljive, temveč morajo biti koristne ali vsaj knjige, ki ne bodo prinesle obžalovanja. Mislim, da svet danes ne potrebuje v prvi vrsti generalov, reformatorjev in voditeljev, temveč potrebuje ljUdl velikega srca. ki lahko čutijo z vsem človeštvom. Zatorej ne smete obsojati moje domovine, ki je vzela na svoje rame bolečino in grenko tveganje velikega zgodovinskega eksperimenta. Vsa ta leta je bila Rusija laboratorij vulkanskega tipa .. Preučite to izkušnjo, sprej mjte to knjigo, v kateri boste videli, kaj ja bilo dobro in kaj slabo. Mislim, da je eks- i Nadaljevanje na 5, strani * Vi .'.v. SPREJEM ZA UDELEŽENCE BLEJSKEGA KONGRESA PEN KLUBOV — Sinoči je predsednik mestnega sveta Ljubljane Marijan Tepina priredil v prostorih mestnega sveta sprejem za udeležence 33. kongresa PEN klubov. Na sliki gostje poslušajo Slovenski oktet. Foto: E. Selhaue Enostransko iskanje rezerv Iz nekega industrij« skega podjetja nam dopisnik sporoča, ’da nameravajo odpustiti 4-4 proizvodnih in 5 režijskih delavcev ter enega človeka iz pisarne- Ugotavljajo namreč, da jim v novih pogojih ne bo mehko postlano, pa so se zato ihtavo »zagnali v iskanje notranjih rezerv«. Zadnje 'besede sem dal v narekovaj zato, ker ponekod iskanje notranjih rezerv 'zožujejo zgolj na odpuščanje odvišnih ljudi. Da se prav razumemo: ne želim brenkati na lažno socialno struno, če hočemo večjo produktivnost in debelejši kos kruha, moramo 'začeti tudi smotrnejše zapo. slovati. In kar v redu je, da je upočasnjeno zaposlovanje oziroma odslavljanje odvisne delovne sile že začelo rahlo prispevati k večji delovni disciplini in da v podjetjih letos manj čutijo košnjo in razna druga sezonska kmečka dela, ki so prej povečevala »bolniške« dopuste in samovoljne izostanke z dela. Novi pogoji tudi terjajo, da bodo tisti, ki so nekje odveč, odšli v druge delovne organizacije in panoge, kjer zdaj nikakor ne morejo dobiti ljudi. Hkrati to že tudi pove, da ima strah pred dejansko brezposelnostjo precej prevelike oči- Jasno pa je, da zahtevajo ti premiki delovne sile temeljite proučitve v vsaki delovni organizaciji ter da jih najbrž 'tudi ni moč doseči na vrat na nos. Prav zato moti to, da jo ponekod skušajo ubirati kar po prvi bližnjici in da skoraj nekoliko nervozno odstavljajo ljudi, tako 'da si dovoljujejo celo protizakonite odpuste. To kaže na kampanj ščino. na improvizacije, na korake brez ustrezne proučitve in priprave, ki so zatorej 'brez u-streznega gospodarskega haska, politično pa škodljivi. Ponekod od-slavljajo, denimo, predvsem delavce iz proizvodnje, ne pa v ustreznem sorazmerju tudi ljudi iz administracije in režijskih oddelkov, kjer so običajno še večje rezerve delovne sile. To se dogaja zato, ker v 'večini delovnih organizacij še nimajo kadrovske službe, ki bi res zaslužila to ime, kaj šele, da bi 'imeli proučeno in izdelano kadrovsko politiko ter konkreten program. Razumljivo, saj je kadrovska politika marsikje še borna Pepelka, ki čaka v kotu, 'ker je vse drugo važnejše, čeprav 'smo v času, ko gospodarska reforma takšnemu odnosu že začenja zvoniti k pogrebu? Notranjih rezerv ne moremo odkrivati zgolj v odvišni 'delovni sili, čeprav jih je tu zelo veliko. Nujno je seči hkrati še mnogo globlje, širše in celovitejše, da bi mogli začeti s pridom odstranjevati vse, kar se po nepotrebnem obeša na proizvodne stroške in produktivnost (slaba organizacija dela, 'nerazvita kooperacija itd). Zdi se, da nekateri tega še 'ne jemljejo dovolj resno, zato se jim zna zgoditi, da bodo v novih pogojih sami sebe žejne prepeljali če* vodo. MIRO ZAKRAJŠEK Investicije iz osnovne dejavnosti Mirko Tušek, predsednik republiškega šolskega sklada LJUBLJANA, 6. julija —Republiški sklad za šolstvo je na današnji redni seji sklenil dati 12 milijonov dinarjev ljubljanski medobčinski vzgojni posvetovalnici za potrebe osnovne dejavnosti, da jo je rešil pred razpadom. Sklenil je dati v avgustu več sredstev za neporavnane investicijske dolgove. Predsednik upravnega odbora Ludvik Zajc je zaradi razširitve dejavnosti upravnega odbora sklada predlagal, naj bi bil predsednik odslej profesionalen, in glede na to prosil za svojo razrešnico na dosedanje predsedniško mesto ter predlagal za novega predsednika Mirka Tuška. Upravni odbor sklada je predlog soglasno sprejel. Ko je govoril o dotoku in porabi sredstev sklada doslej, je upravni odbor sklada ugotovil, da je bil dotok do 20. junija v zaostanku za 20 odstotkov, oziroma za več kot 900 milijonov dinarjev. Zaradi takega položaja je bil sklad prisiljen izplačevati predvsem obveznosti do osnovne dejavnosti visokošolskih in drugih vzgojnoizobraževalnih zavodov, investicijske/Obveznosti pa Je do tega roka izpolnil le v višini 9 odstotkov. Ker gradbena podjetja groze s tožbami, je bil prisiljen od avgustovskega dela, namenjenega za osnovno dejavnost šol, odtrgati del sredstev in jih začasno preusmeriti v investicijske obveznosti. Hkrati je sklenil opozoriti republiški proračun na težaven položaj ter prositi, naj bi bil-dotok sredstev v sklad bolj reden. Nadalje je odbor sprejel predlog za dodatna sredstva za izredni študij, dal soglasje k tekstu statuta tega sklada in razpravljal ter sklepal še o nekaterih drugih tekočih stvareh. J. SVETINA Festival esperantistov BELA PALANKA, 6. julija (Tanjug). V novem mednarodnem letovišču esparantistov v Divljanu, blizu Bele Palan-ke, je priredila zveza esperantistov Jugoslavije V. festival. V festivalnem programu v esperantu je sodelovalo 14 kulturno umetniških društev iz večjih jugoslovanskih mest ter društva iz Gvineje, Slonokoščene obale, Belgije in ZR Nemčije. Festival se je začel z recitalom »Kladinjača« v izvedbi članov društva esperantistov iz Beograda. Udeležence festivala je pozdravil generalni sekretar zveze esparantistov Jugoslavije Gradimir Mačic, ki je poudaril, da je v tej organizaciji včlanjenih kakih 100 tisoč Jugoslovanov in da je espe-rantske tečaje obiskovalo nad pol milijona naših občanov. RAZDEJANJE NA GOSPODARSKEM DVORIŠČU KZ POSTOJNA — Komolec, kd ga je gradila kmetijska zadruga Postojna, je v soboto popoldan zgrmel na kup ob prvem neurju. Foto: S. Busič Po sledeh uničujočega viharja Podrta in izruvana drevesa, razkrite strehe in uničena polja LJUBLJANA, 6. julija. Trikrat je v soboto in nedeljo divjalo od morja do Postojne pa do Bloške planote nezaslišano neurje z nalivi, točo in vetrom, ki je ruval drevesa, razkrival hiše in podiral kozolce. Pas, kjer je hrumelo neurje, je še danes prizorišče uničenja, čeprav pridne roke že na vseh koncih odstranjujejo sledove naravne ujme. V Hojcah pred Postojno je izginil smrekov gozdič, v katerem so se avtomobili tako radi ustavljali. Samo nekaj dreves je po čudnem naključju ostalo in štrli med izruvanimi in prelomljenimi smrekami. čez cesto je posestvo kmetijske zadruge Postojna. Kmetijski inženir Franc Rebec nas je peljal na dvorišče. Novi hlev je razkrit. Sreča, da v njem še ni bilo živine. V soboto popoldan je podrlo kozolec, ki so ga gradili. Buldozerist, iki je hotel zapeljati pod streho svoj buldožer, na srečo ni mogel pod kozolec, ki je nekaj hipov nato zgrmel na kup. Okrog 200 stotov sena je premočenih. Voda je prišla tudi v skladišče z umetnimi gnojili. V Hruševju je bilo razdejanje še večje. Kozolec kmetijske zadruge ob glavni cesti je kot odrezan. Ljudje, ki so gledali skozi akno, pravijo, da ga je odpihnilo na mah. Nasilni stebri so odrezani pri temeljih. V samem Hruševju je tako, kot da je šla mimo vojna vihra. Na Grudnovo domačijo so je podrla velika stara lipa. Pred hišami se suši na soncu posteljnina, pohištvo in obleke. Ljudje naglo od-stranjujejo podrta drevesa in znova pokrivajo hiše. Manjka nam streSne opeke! Ivan Knafelc, kmet iz H ruševja, ki je pomagal sosedom, nam je rekel: »Mi smo kot čebele, drug drugemu "bomo pomagali. Hiš#- bomo že nekako popravili, polja pa so zbita in žito je zgubljeno. Tudi krme bomo veliko zgubili. Pa še nekaj je, mi smo se preusmerili na ročne kosilnice, zdaj pa je trava tako PRODAJA NA PODLAGI JAVNE LICITACIJE IN S PISMENIMI PONUDBAMI CARINARNICA V GORICI bo prodala na podlagi pismenih ponudb in na javni licitaciji dne 15. julija 1965 ob 8. uri v prostorih Carinarnice, Prvomajska 2 — naslednje: 1. NA PODLAGI PISMENIH PONUDB 102 zapestni uri znamke »Darwil«, 800 zapestnih ur znamke »Aretta«, 3 stroje za pranje perila (5 kg), 12 transistorjev, 2 magnetofona, 2 bojlerja, šivalni stroj znamke »Singer«, 4 vodomere, 50 najlon plaščev, 23 hlač — kavbojk, 148 parov ženskih najlon nogavic, 235 rut iz umetne svile, 204 avtomobilskih svečic, gume, prevleke, preproge in druge dele za avtomobile, moško in žensko konfekcijo ter raznovrstni tehnični material, v skupni vrednosti 19,592.285 dinarjev. 2. NA JAVNI LICITACIJI POTNIŠKI AVTOMOBIL »VOLKSWAGEN« tip car-man, proizvodnja 1955 (z generalno obnovljenim motorjem), začetna cena 1,241.523 din; POTNIŠKI AVTOMOBIL ZNAMKE »RENAULT« — tip alfa romeo — R 4, familiare, 845 ccm, proizvodnja 1963, začetna cena 1,021.234 din; POTNIŠKI AVTOMOBIL ZNAMKE FIAT 1100 B — ni brezhiben, proizvodnja 1949, — začetna cena 100.000 din; MOTOR ZNAMKE »GUZZI«, tip zigolo, 98 ccm, proizvodnja 1955, začetna cena 75.458 din. Interesenti si lahko navedeno ogledajo dne 13. Ut 14. julija 1965. leta od 9. do 12. ure. Licitanti, ki se ne bodo udeležili javne licitacije, naj pošljejo Ronudbe najkasneje do začetka licitacije. Pravico do sodelovanja pri licitaciji imajo: družbe-no-pravne osebe, državljani in državi J ansko-pravne osebe. Prodaje na podlagi pismenih ponudb pa se lahko udeležijo družbeno-pravne osebe. Pred začetkom prodaje morajo udeleženci predložiti pismena pooblastila in položili kavcijo v višini 10 odstotkov od začetne cene za material. na tleh, da bomo morali kositi s kosami.« Vprašamo, če je v vasi že bila komisija. »Ne, žive duše ni bilo,« odgovarja Ivan Knafelc. »Tri dni smo bili v stihiji in ni bilo nobene porhoči. Trikrat IZ CARINARNICE GORICA številka 3421-2, dne 29. VI. 1965 6019 Neurje v Slavoniji in Baranji OSIJEK, 6. jul. (Tanjug). Neurje z nalivi in debelo točo, ki je dva dni divjalo na področju Slavonije in Baranje, je napravilo v kmetijstvu veliko škodo. Največja je škoda v kmetijsko - industrijskem kombinatu »Belje«, kjer so branilci nasipov zadnje tri mesece napenjali vse sile, da bi preprečili prodiranje vode na zasejana polja. 2etev bodo morali v Baranji odgoditi za teden dni, ker je bilo na tem področju v dveh dneh 60 milimetrov padavin, tako da je zemlja močno razmočena. Če prištejemo škodi v kmetijstvu še škodo na električnih in brzojavnih napravah, znaša skupna škoda, ki so jo povzročila neurja v Slavoniji in Baranji, nad 5 milijard. Sodelovanje mladine v okviru RK Od 4. julija do 31. julija 1965 bo v Metliki potekala delovna akcija, ki jo organizirata Glavni odbor RK Slovenije in American Friend Service Committee (Quakers) v sodelovanju z občinsko skupščino Metlika in občinskim odborom RK Metlika. Kot brigadirji bodo v tej delovni akciji sodelovali poleg slovenskih mladincev še mladinci iz Finske, Švedske, Anglije, Nemčije, Nizozemske in ZDA, ki so že potrdili svoj prihod, pričakujejo pa še potrditev prijav iz CSSR, Italije in Turčije. Mladinke in mladinci bodo delali na zemeljskih delih pri izgradnji stanovanjskega blo ka v Metliki in urejevalnih delih soseske v tistem okolišu. je prišla huda ura: v soboto popoldne, v nedeljo ob šestih in pa ob polnoči. Zadnji piš je bil najhujši: ljudje so kričali, ženske so jolkale in bežale z otroki. Ce bi imeli strešno opeko, bi bile hitro vse hiše popravljene, škodo na polju pa ne bo lahko prenesti in prav bi bilo, če bi nam občina odpisala vsaj davek za letošnjo leto . . . « Telefonisti in gozdar}! na dolu Vas Orehek je prav tako razdejana kot Hruševje. Ljudje so nam povedali, da je tu že bila komisija, ki je ocenila škodo. Nadaljujemo pot k Ravbarkomandi in se držimo smeri, kjer je po pripovedovanju prebivalcev neurje najbolj divjalo. Na cesti srečamo skupino telefonistov iz Kopra, ki popravljajo potrgane telefonske žice. Telefonisti so na delu že od nedelje, ko Je Koper ostal brez telefonskih zvez. Komaj so zvezo popravili, je neurje spet naredilo svoje. Cesta iz Ravbarkomande proti Rakovemu Škocjanu je zaprta za ves promet. Vendar zapeljemo po njej. Po dveh kilometrih srečamo skupino gozdnega gospodarstva in cestnega podjetja, ki z motornimi žagami krči cesto. Svojih petnajst orjaških smrek leži čez cestišče. Skupina je trdo delala od jutra, da Je razčistila teh nekaj kilometrov ceste. Pravijo, da Je to zadnja ovira in cesta bo spet odprta.'Povedo nam tudi, da je največ škode na Golobičevcu, ' kjer baje leži podrtih dva tisoč smrek. Najhuje na Bloiki planoti Pri Planini in Rakeku se prizori uničenja nehajo, takoj pri Cerknici pa se ponovijo v še bolj pošastni podobi. V sami Cerknici še niso utegnili odstraniti vejevja s trga. Pokopališče je dobesedno zmaličeno. Stolp pokopališke kapele je zgrmel med nagrobnike. Bližje se peljemo k Bloški Polici, hujše so posledice neurja. Gozdovi so prečesani, kot da je treščila mednje atomska bomba. Nekatere smreke so odrezane pri vrhu, druge sredi debla, tretje izru-te s koreninami. V vasi Martinjak smo videli kozolec, ki se je pogreznil na mlatilnico. . Otroci in ženske nosijo iz kozolca premočeno seno. Od vsega, kar smo videli na poti, je vas Bloška polica najhuje prizadeta. Nekemu hlevu sredi vasi je odneslo streho. Hiše so vse po vOsti razkrite. Stolp stare kapele na pokopališču se je pogreznil z zvonom vred. »Najstarejši ljudje v vasi ne pomnijo kaj takega,« nam pripoveduje kmečki očanec o nedeljski nevihti. »V petih minutah je vse razneslo . . .« V vasi ni toka. Tudi sem še ni prišla nobena komisija. Tudi tu manjka strešne opeke. Ce bo še deževalo, bo deževnica curljala naravnost v hiše. Kljub vsemu razdejanju pa Ijur’le napravljajo, kar se popraviti da. Ne tarnajo. »Bajta se popravi,« pripovedujejo, »gozd pa je za 80 let uničen . ..« Tudi naprej po Bloški planoti je baje tako. Kot da so se vsi vetrovi tu - srečali in udarili. Skoda je nepopisna. Nemogoče jo je bežno oceniti. M. REMEC Obisk delegacije Otečeš! ven ega fronta LJUBLJANA, 6. julija — Kot gost glavnega odbčra SZDL Jugoslavije se mudi v Sloveniji delegacija bolgarskega Otečestvenega fronta, ki jo vodi Slav Zaharijev, člana delegacije pa sta Irina Stefanova in Dimitrij Nikolov. Delegacija je obiskala nekatere turistične kraje v Sloveniji tor se pogovarjala ob obisku luke Koper s predstavniki luke o bodočih perspektivah ier- dejavnosti v luki. Delegati so tudi obiskali Radio Koper, kjer so govorili o specifični problematiki dela te radijske postaje. Včeraj jih je sprejel na Glavnem odboru SZDL Slovenije Franc Kimo-vec-žiga. V razgovoru z bolgarsko delegacijo se je najdlje zadržal ob vprašanjih delovanja organizacij Socialistične zveze na terenu in ob nekaterih ideološko vzgojnih vprašanjih. Delegacija bo odpotovala iz Ljubljane danes. Sprejemi in obiski BEOGRAD — Predsednik ZIS Petar Stambolič je sprejel predsednika somalijske vlade Abdera-zaka Had2 Huseina, ki se je na poti v Romunijo ustavil tudi pri nas. Daljftega prijateljskega razgovora sta se udeležila tudi somalijski zunanji minister Ahmed Jusuf Dualeh in državni sekretar za zunanje zadeve Marko Nikezič. — Iz Beograda Je odpotovala tunizijska delegacija socialistične 'stranke Destur. REKA — Predsednik senata republike Kenije Mvringa Chokwe Je včeraj obiskal Reko, kjer si je med drugim ogledal ladjedelnico »9. maj«. Sodelovanje tovarn arodnih strojev Podpisan je protokol med poljskim in našim združenjem VARŠAVA, 6. jul. (Tanjug). Predstavniki Jugoslovanskih proizvajalcev orodnih strojev v združenju »Mašino-Union«, nadalje »Prvomajske« iz Zagreba in »Jelžin-grad« iz Banjaluke so podpisali s poljskim združenjem proizvajalcev orodnih strojev protokol o dolgoročnem sodelovanju, ki bo omogočil večjo prodajo njihovih proizvodov na poljskem in jugoslovanskem trgu, ožjo specializacijo, podrobnejšo delitev dela in kooperacijo v tej industrijski panogi. Živahnejše sodelovanje na, tem področju se je začelo lani, ko so se prvikrat sestali predstavniki jugoslovanske in poljske industrije orodnih strojev v Beogradu. S protokolom, ki so ga zdaj podpisali v Varšavi, je to sodelovanje postavljeno na čvrstejše in bolj konkretne osnove. Predvideno je, da bo prodaja proizvodov v prihodnjih petih letih znašala po štiri milijone dolarjev v vsaki smeri V skupnem programu znanstveno-tehničnega sodelovanja je predvidena specializacija strokovnjakov prek izmenjave, skupno izdelovanje novih proizvodov, med njimi posebnih orodnih strojev in strojev za plastično obdelavo kovin, skupni odkup tujih licenc, uporaba raziskovalnih inštitutov in drugo. V okviru tega protokola je bil dosežen poseben sporazum med tovarno »Jelšin-grad« v Banjaluki in centralnim konstrukcijskim birojem za stiskalnice v Varšavi o dolgoročnem sodelovanju v izdelovanju nekaterih proizvodov po poljski dokumentaciji za obojestranske potrebe in nastopanju na tretjih trgih. Trgovine in delavnice -s»et /aorte Se res ne splača delati v ob praznikih? REKA, 6. jul. (Tanjug). Dva zadnja praznična dneva sta pokazala, da se večina storitvenih dejavnosti in trgovina sploh ne zanimajo zato, da bi s .podaljšanjem minimalnega delovnega časa povečale promet-Računajo, da se je v dveh prazničnih dneh na kvarnerski rivieri mudilo blizu 50.000 turistov in izletnikov. Mnogo je bilo zlasti motoriziranih izletnikov iz Italije in Avstrije. Mnogi so zaman iskali pomoči v servisih. Samo nekaj servisnih delavnic je imelo na rivieri dopoldne dežurne mehanike, ki so opravljali izključno najmanjše storitve. V nedeljo so bile zaprte vse prodajalne živil, v ponedeljek pa so nekatere obratovale samo dopoldne. Turisti v njih niso mogli dobiti tistega, kar so želeli. Bilo ni ne sladkorja ne kruha ne mnogih drugih živil. Komune bi morale posredovati in v glavni turistični sezoni zagotoviti takšen delovni čas v trgovini in storitvenih dejavnostih, ki bi najbolj ustrezal interesom turistov in skupnosti. Pisma b Velika škoda na Primorskem Toča je ponekod uničila skoraj ves pridelek KOPER, 6. julija. — Po dveh nevihtnih dneh je danes ob vsej obali in na Krasu spet čudovito lepo sončno vreme. Za turiste več kot spodbudno vreme pa vzbuja danes drugačne misli v glavah kmetijskih proizvajalcev družbenega in zasebnega sektorja, ki komisijsko ugotavljajo nastalo škodo. V postojnski občini je utrpela kmetijska zadruga naj- | več škode na zgradbah v Orehku, Hraščah in Skulah pri Hruševju. Nevihta in delno toča sta močno prizadejali njive krompirja, krmskih rastlin in travnih mešanic. Sodeč po poročilih kmetijske zadruge v Ilirski Bistrici, je ondod škoda razmeroma majhna. Se največja je po vsem sodeč v mladih sadovnjakih v Mrjah. Huje je 'v sežanski občini, zlasti okrog Komna. Računajo, da bo pričakovani pridelek njivskih kultur manjši za do 50 odstotkov. V sadovnjakih in vinogradih pa bo čutiti škodo tudi še prihodnje leto. Zlasti v mlajših nasadih je neurje izruvalo mnogo sadnih dreves, zaradi česar bodo začeli nasadi roditi kakšno leto pozneje, kot bi rodili sicer. Na področju kmetijske zadruge Koper so neurja povzročila pravo razdejanje v nasadih breskev in hrušk na Debelem rtiču. V izgubo je šlo okrog 80 odstotkov pričakovanega pridelka, in to prav tistega, ki prinaša zadrugi že ob srednji letini kar lep dohodek. V prizadetih vinogradih bo — če ne pride vmes še kakšna toča — za kakšnih 40 do 50 odstotkov manj pridelka. Nesreča je tem večja, ker je treba tudi v prihodnjem letu računati z 20 od- itotkov manjšim pridelkom (če bo vreme ugodno). V vinogradih in sadovnjakih izolske kmetijske zadruge bo pridelek manjši za 40 do 60 odstotkov. K sreči niso utrpeli posebne škode nasadi paradižnika. Podobno je na področju kmetijske zadruge v Luciji, v piranski občini. Škode še niso ocenili, je pa precejšnja v vinogradih, na žitaricah in drugih kulturah. Tolikšna je škoda v družbenem sektorju kmetijstva, ki predstavlja po . površinah le majhen odstotek vseh obdelovalnih površin na omenjenem področju. Ni si torej težko predstavljati, kakšna je šele škoda (v absolutnem znesku) v kmetijstvu na sploh. ' F. MELE Skoda v dobojskom okraju DOBOJ, 6. Jul. (Tanjug). Po prvih in nepopolnih podatkih so napravila neurja, ki so v nedeljo zajela dobojski okraj, dvema sosednima komunama v tem okraju — modrišU in odžaški — približno za tri milijarde škode. V Od-žaku delo vedno podiva, ker ao električne naprave tako pokvarjene, da je obratovanje izključeno. Popravilo bo trajalo več dni. Slabši pogoji za potovanja? Na vlakih Hi ladjah letos 9000 sadežev manj BEOGRAD, 6. julija (Tanjug). V zvezni gospodarski zbornici pravijo, da se bodo pogoji potovanja v letošnjem poletju poslabšali in da promet ne bo mogel zadovoljiti potreb. V letošnji sezoni je na železnicah kakih 5500, na ladjah pa blizu 3500 sedežev manj, kakor v lanskem poletju. Takšen položaj je nastal zato, ker smo izločiti iz prometa lesene vagone, v pomorstvu pa v glavnem zato, ker je bilo treba nekaj starih obrabljenih ladij vzeti iz prometa in ker ni več dotacij za vzdrževanje prometa na nekaterih progah. Razen tega mnogo cestnih in želesniških vozil ne obratuje, ker primanjkuje gum, rezervnih delov in premoga. Na drugi strani pa je število potnikov v prvih štirih mesecih letošnjega leta naraslo v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 18.3%. In vse kaže, da bo njih število še naščalo. Samo cestni zračni promet bosta imela letos na voljo nekoliko večje zmogljivosti kakor lani. Število sedežev v avtobusih se je povečalo za 26%. Tudi letala bodo letos prepeljala več potnikov ka-kor lani, ker bo izkoriščanje letal večje. Pomoreko-btodaraka podjetja ne bodo mogla enakomerno prevažati potnikov iz glavnih luk. Neznatno zboljšanje Je pričakovati od trajektnih zvez na progah Split—Supe-tar. Drvenik—Sučuraj, Trpanj—Ploče, Orebič—Korčula, Karlobag—-Pag in Reka—Pt> ro-zlne na Cresu. Potnike Je treba prevažati od luk do letovišč na otokih, tam pa so ce- ste v glavnem slabe in vozni park nezadosten. Svet za promet zvezne gospodarske zbornice predlaga, naj bi okrepili službo obveščanja potnikov o prostih mestih na rednih in izrednih progah. Na potnike pa apelira, naj ne hodijo na počitnice izključno okrog 1. in 15. V mesecu, ker v drugih dneh mnogo laže dobe sedeže v vozilih. Tudi praksa nekaterih deloynih organizacij, da s svojimi vozili prevažajo dane kolektivov na počitnice, lahko prispeva k zmanjšanju pritiska potnikov na javni promet. Skrb za otroke ponesrečenih rudarjev TITOGRAD, 6. jul. V letovišču »2upa« pri Tivtu končuje 15-dnevno letovanje 35 otrok rudarjev, ki so se ponesrečili v Kaknju. V drugi polovici avgusta pa bo v Su-tomoru preživelo dopust še 10 otrok ponesrečenih rudarjev. Vsi ti otroci so gostje sveta za varstvo otrok tlto-grajske občine. PotoptjoEl iz CSSR v Pulju fulj, e. jul. (Tanjug), v Pulj je prispela skupina 20 športnih potapljačev, članov kluba »Mlada fronta iz Prage, ki se bodo v sodelovanju z arheološkim muzejem v Pulju mesec dni uvar j ali s podvodnimi arheološkimi raziskavami. Veliko vprašanje Tov. Ivan Kreft je dne 24. t. m. v svojem pismu ta-Jco lepo poudaril odgovornost »odgovornih« na javnih mestih, da mu lahko samo čestitam. Res bi bila potrebna praksa raznih •ostavk« spričo hudih nesreč, kot 'se je to zgodilo ob rudniški katastrofi v Kaknju. Kaj pa na primer na gospodarskem področju? Trenutno pri nas na veliko ugotavljamo neuspešnost našega gospodarstva — a kako je moglo priti do tega ob samih pohvalah in pozitivnih statistikah leto za letom? Mi so bile sploh resnične? Kdo je lahko pričakoval uspešen rezultat nepravilnih statistik? Zadnjič je neki uvodnik namignil, da tak razvoj ni mogel presenetiti tistega, ki je pazljivo spremljal ves pptek našega gospodarskega »oljenja? Tako torej! Kaši vodilni strokovnjaki so torej ali to vse opazili pa ničesar ukrenili ali pa so bili — slepi! V obeh primerih je odgovornost velikanska in — brezpogojna! FRANC SKALE, Celje, Aškerčeva 15 V. »Delu« nas stalno opozarjate na gospodarsko reformo. Zavedamo se sicer, da je bilo nujno nekaj storiti, da se naše gospodarjenje popravi, toda veliko občanov ne ve, kakšna bo reforma. »Delo« pride v skoraj sleherno vas in med vse delovne kolektive. Ne morete pričakovati, da bi lisi razumeli načelne ekonomske in strokovne analize, ki bi nam rade razložile gospodarsko reformo. Zato prosim, da nam na preprost način in konkretno razložite, kaj se bo pravzaprav zgodilo. To je potrebno tudi zato, da ne bo panike in da ne bodo razni elementi reforme napačno razlagali- JOŽE POVSE, Križanci 3 ☆ Se vam ne zdi, da delate krivico našemu gospodarstvu, ko mu očitate neuspešnost? Spomnimo se samo, kakšno je bilo jugoslovansko gospodarstvo pred dvajsetimi leti: zelo slabo razvita predelovalna industrija, skromna mehanizacija v celotnem gospodarstvu itd., da o ruševinah iz vojnih let ne govorimo, po osvoboditvi smo praktično začeli kot surovinska država, močno prizadeta zaradi vojne, in to kot država, v kateri družba gradi nove odnose. Na marsikaterem družbenem in gospodarskem področju smo torej bili začetniki. Ce se pri tem omejimo samo na gospodarsko področje: začeti je bilo treba znova in začeli smo pri tem,' da smo pospešili predvsem razvoj predelovalne industrije. Iz surovinske proizvodnje so se sredstva na veliko prelivala v predelovalno industrijo, ki se je hitro razvijala. Ce stvar močno poenostavimo, je bilo v. bistvu tako, da so recimo elektrika, premog, transport in surovine z nizkimi cenami omogočili večji dohodek in s tem napredek predelovalni industriji. Takšen razvoj, ki nam je omogočil, da smo se iz tako rekoč nerazvite surovinske države spremenili v srednje razvito (s tem se boste najbrž strinjali), je zasluga tudi dosedanjega gospodarskega sistema. Statistiki si niso izmišljali, ko so poročali o delovnih uspehih, kot temu pravimo. Dejstvo je, da so naglo rastle tovarne, da so se hitro večale naše proizvodne zmogljivosti — predvsem v predelovalni industriji. In dejstvo je tudi, da je zelo hitro ras tel obseg naše proizvodnje. Celotnega gospodarstva pa hkrati ni bilo mogoče tako hitro razvijati, ker pač nismo tako bogati (in najbrž nikjer niso). In danes smo prišli do tiste točke na naši razvojni črti, ki v okviru tega gospodarskega sistema ne gre več naprej. Nič več ni mogoče dovoljevati, da bi recimo energetika, surovine in transport plačevali hiter razvoj predelovalne industrije. Na današnji stopnji gospodarskega (da ne orne-- nimo družbeno ekenomske-ga) razvoja ni več mogoče enemu jemati in drugemu dajati, ker mora tisti, ki je doslej imel neekonomske privilegije, začel dajati, kajti tisti, ki je moral podpirati drugega, bi namreč utegnil povsem obubožati. Tako bi morda lahko — seveda najbrž celo preveč poenostavljeno in enostransko — opisali tisto kritično točko, ko je ena kvaliteta dosegla svoj maksimum in mora preiti v novo. Med drugim torej ne gre za krizo v proizvodnji, temveč kvečjemu v delitvi. Ta ali oni bo morda vprašal, ali ne bi mogli preprečiti razvoja, ki je pripeljal do te »kritične točke«. Prav gotovo ni mogoče nekemu oziroma kateremu koli razvoju preprečiti, da ne bi prešel iz ene kvalitete v drugo, novo. Lahko pa je- seveda ta prehod bolj boleč ali pa manj. In morda bi bil manj boleč, če ne bi odlašali, če pe bi bili danes že nekoliko v Zamudi. Toda tudi za to zamudo je veliko tehtnih vzrokov in — če že govorimo o tem — tak- šno heterogeno težo dvigniti za eno nadstropje višje ni preprosta stvar. V novem gospodarskem sistemu se bodo sredstva praviloma prelivala v gospodarstvu po ekonomskih zakonitostih, doslej pa se je o usodi velikega dela teh sredstev odločalo zunaj gospodarstva- Milijarde so se pretakale iz enih gospodarskih organizacij v druge, milijarde so šle za investicije, o katerih ni odločalo gospodarstvo, kajti pravo, razvitejše gospodarstvo Je bilo treba šele ustvariti. V hitrem tudi administrativno usmerjanem razvoju pa je seveda prišlo tudi do nesmotrnih odločitev, kakršnih si gospodarstvo v normalnem razvojnem tempu ne privošči. In bliže smo bili višji stopnji gospodarskega razvoja, bolj boleče so bile nesmotrne, morda bo-lja rečeno administrativne odločitve, več je bilo odpora zoper nje, skratka, večji je postajal »kalo« v okviru pravilnega, splošnemu razvoju ustrezajočega. In odgovornost za nekatere nesmotrne odločitve, za negativne posledice določene usmeritve v razvoju, moramo v določeni meri pripisati gospodarskemu sistemu oziroma temu, da smo ga predolgo zadrževali. S tem pa ne zanikamo osebne odgovornosti. Smo za osebno odgovornost — med drugim — vseh tistih, ki so v okviru obstoječega sistema slabo odločali, ki niso dali do besede sposobnejšim, ki so se morda tudi osebno okoriščali itd., tistih, ki so sebe identificirali z zvezo komunistov, kadar so morali hraniti svoje napake, ki niso izpolnjevali stališč in sklepov zveze komunistov, ki so kršili zakone itd. In — ne navsezadnje — prav v tem okviru smo tudi za ostavke, torej ne le pri nesrečah, temveč tudi pri bistvenih napakah, ki utegnejo pomeniti v svojih posledicah nesrečo za gospodarstvo. V pismu omenjate, kako je neki uvodnik namignil, da takšen gospodarski razvoj ni mogel presenetiti tistega, ki je pozorno spremljal ves potek našega gospodarskega življenja. Prav gotovo ga ni presenetil. Vse gospodarsko gibanje je opozarjalo, da bo prišlo do določene razvojne stopnje, ko bo treba napraviti nov kvaliteten! korak. Sistemske ukrepe za ta korak pa pripravljamo že leto, dve. Toda pripraviti in izvesti gospodarsko reformo, ni preprosta stvar. To vemo tako iz svojih kot iz tujih izkušenj, ki pričajo, da lahko uspe samo dobro pripravljena reforma. Zatorej mora biti tudi odgovornost za dobre priprave in dobro izvedbo — brezpogojna. In to na vseh ravneh, od federacije do poslednjega posameznika. UREDNIŠTVO »DELA« Kako ublažiti posledice neurja Priporočila in nasveti Kmetijskega inštituta Slovenije LJUBLJANA, 6. julija. — V preteklih dnevih je v mnogih krajih Slovenije padala močna toča in povzročila mnogo škode. Dajemo nekaj priporočil, kako lahko škodo vsaj delno ublažimo. Kjer je toča prizadejala še nepokošene travnike, travo takoj pokosite in pospravite, travnike pa takoj nato pognojite z okoli 100—150 kg nitra-monkala na hektar. S* tem preprečimo spodrašČanje trave ter ustvarimo ugodnejše pogoje za boljši pridelek otave. Priporočamo, da pognojite z nitramonkalom tudi tiste travnike, kd so bili pokošeni še pred točo. Posevke detelj in travno deteljnih mešanic, ki jih je prizadejala toča, takoj pokosite, pa čeprav posevki še niso dovolj zreli za košnjo; tod bi namreč spodraščanje napravilo še večjo škodo in zmanjšalo pridelek naslednjega odkosa. Ciste posevke detelj pognojite z manjšo količino superfosfata in kalijeve soli, na travno detpljne mešanice pa potrosite razen fosfo-rovega in kalijevega gnojila še okoli 100 kg/ha nibramon-kala. Posevki ozimnega ječmena so v glavnem že dospeli v polno ali vsaj v voščeno zrelost. Močneje poškodovane posevke takoj požanjite, da preprečite še večjo škodo in da čim-prej spraznite njivo za strniščne posevke. Snope pustite dozoreti v kozolcih ali pa v kopah (ne v križih, kjer bi utegnili splesniti ali zgniti). Tudi pri močneje poškodovanih posevkih ozimne pšenice ne smete čakati polne zrelosti, kjer bi prišlo do močnega spodraščanja, temveč žanjlte že v voščeni zrelosti, snopi pa naj dozore v kozolcih ali kopah. Isto priporočilo velja tudi za jari ječmen in oves. Ce v posevkih koruze ni poškodovano osrčje rastlin, se bodo posevki vsaj delno opomogli, če Jih bomo takoj pognojili z okoli 200—300' kg/ha nitramonkala in okopali, vendar se bo dozorevanje poškodovanih posevkov zategnilo ter bo zato treba pridelek pospraviti zelo kasno jeseni, storite pa uskladiščiti na čimbolj zračnem proatoru, da ne bodo splesnill in zgnili. Tudi poškodovanim posevkom pese in kavle bo zelo ko- ristilo dognojevanje z okoli 200—300 kg nitramonkala na ha in okopavanje. Poškodovano listje teh posevkov je zelo podvrženo napadu bolezni cerkospora, zato priporočamo, da posevke poškropite z zaščitnim sredstvom. Vsekakor bo dozorevanje poškodovanih posevkov počasnejše ter bo zato treba pridelek pospraviti šele v pozni jeseni. Ker se bo pospravljanje poškodovanih okopa vin (koruze, pese, kavle) zakasnilo, moramo temu dejstvu prilagoditi kolobarjenje posevkov v tem smislu, da za omenjenimi poljščinami ne bomo predvidevali setve ozimnih posevkov. Kjeri' je v nasadih krompirja cima popolnoma uničena, naj bi se pridelek izkopal, nato pa bi posejali strniščni posevek. Ce pa je cima samo delno uničena, je treba nasad takoj poškropiti z zaščitnim sredstvom, ga dognojdti z okoli 150—200 kg/ha nitramonkala in okopati. V krajih, ki jih je prizadejala toča, naj bi čimveč površin zasejali s strniščnimi posevki, in sicer ne le žitna str-nišča, temveč tudi vse tiste površine, na katerih so posevki poznih poljščin tako močno poškodovani, da jih je treba preorati. Za setev nekaterih strniščnih poljščin je sedaj še dovolj časa, tako npr. za setev strniščne repe, listnega ohrovta, ogrščice, ajde, prezimnih krmnih dosevkov (ržige, repice, ogrščice, inkamatke, grašljinke itd.) Pri nekaterih drugih dosevkih pa je zelo pomembno, da jih posejemo takoj prihodnje dneve; v to skupino sodijo naslednje poljščine: najranejše sorte koruze (čin-kvantin v nižinskih območjih Primorske), koruza za pridelovanje klaje (pitnik), zelo rane sorte prosa v toplih nižinskih območjih Slovenije, detelje in detelJine (brez varovalnega posevka), krompir, mešanica ovsa z grašico itd. Pripominjamo, da je treba zemljo za setev strniščnih posevkov skrbno pripraviti, oči- stiti plevela in pognojiti a vsemi tremi najvažnejšimi hranili — dušikom, fosforom in kalijem. Agrotehniko pridelovanja večine strniščnih posevkov pridelovalci poznajo. Manj razširjeno je pridelovanje listnega ohrovta, strniščne ogrščice in strniščnega krompirja. Listni ohrovt in strniščno ogrščico, ki dajeta odlično krmo od oktobra do decembra, sejemo v ozke vrste (20—30 cm), za 1 ha pa potrebujemo okoli 12 kg semena. Posevek je treba med rastjo dobro pognojiti z nitramonkalom ali gnojnico. Za saditev strniščnega krompirja lahko uporabimo le lansko seme, ker novi krompir zelo počasi kali. Strniščni krompir sadimo nekoliko gosteje kot spomladi; nasad je treba večkrat škropiti zoper plesen (fitoftoro), zoper katero je poleti posajeni krompir zelo slabo odporen. Skoda, ki jo je povzročila toča na sadnem drevju, je predvsem v tem, da so močno poškodovani plodovi, listi mladice in veje. Zaradi viharjev je tudi mnogo vej zlomljenih in nalomljenih. Zaradi tega priporočamo sadjarjem, da odstranijo iz sadovnjakov vse odlomljene veje. Nalomljene in prelomljene pa odžagajo ter rane zamažejo s cepilno smolo. Prav tako je poškodovano drevje obrezati, odstraniti nalomljene veje in mladice ter močno poškodovane drevesne krone pomladiti. Ker so po toči prizadete rane na sadnem drevju tako-rekoč odprta vrata za okužbe mnogih glivičnih bolezni, predvsem sadne gnilobe ali manilije, šfcrlupa in drugih, priporočamo takojšnje škropljenje jablan ih hrušk z 0,3 odstotnim ditanom ali 0,25 ortocidom ali 0,15 odstotnim delanom. Lahko uporabimo tudi žveplene pripravke, na primer cosan, sumporol ali thiovit, vse v 0.2 odstotni jakosti. V krajih, kjer je še pričakovati vsaj delno sadno letino, naj se omenjenim škropivom doda 0.25 odstotni dia-zinon ali 0,15 odstotni para-tion ali sevin. Škropiti je treba temeljito. KMETIJSKI INSTITUT SLOVENIJE Pomemben prispevek prekomorskih brigad Govor dr. Franca Hočevarja na proslavi 20-letnice osvoboditve Primorske v Ilirski Bistrici V okviru proslave 20-letnice osvoboditve Primorske, posvečene padlim in preživelim borcem prekomorskih brigad ter drugih prekomorskih enot, ki 90 zadnje dni aprila in prve dni maja 1945 sodelovale v težkih bojih za osvoboditev Slovenskega primorja, Istre in Trsta, je v soboto pred spomenikom in grobnico padlih v Ilirski Bistrici govoril dr. Franc Hočevar, predsednik osrednjega odbora za organizacijo proslave prekomorskih brigad in nekdanji komisar I. tankovske brigade. Te dni, ko se po dvajsetih letih v Ilirski Bistrici srečujemo borci-prekomorci, se naše misli mudijo predvsem pri tistih borcih, katerih ni med nami, ki so žrtvovali svoja življenja med težkim in dolgotrajnim bojem s fašističnimi okupatorji in za hrbtnimi domačimi izdajalci V tem začasnem grobišču počiva v skupnem grobu okrog 320 borcev — tukajš njih rojakov, poleg njih pa prekomorci iz raznih krajev Jugoslavije in borci vseh enot IV armade NOV Jugoslavije katere so se v tej okolici borile z velikimi skupinami sovražnikov. Območje sedanje ilirsko-bi-striške komune spada med tista območja socialistične Slovenije, ki so več kot dvajset let trpela pod fašističnim na- Zboljšarsje naše zunanjetrgovinske bilance 2e drugi mesec zaporedoma. v maju in juniju, je bil jugoslovanski izvoz kar za eno četrtino večji kakor lani. V maju se je povečal na 26,3 milijarde deviznih din in je bil pri tem za 25% večji kakor v lanskem maju, v juniju pa se je po najnovejših podatkih dvignil na 26,5 milijarde din, kar je za 26% več kakor lani. čeprav je bila vrednost izvoza v prvih dveh mesecih letošnjega leta samo nebistvena nad lansko ravnijo, smo po zaslugi izvoza v zadnjih mesecih tudi za prvo polletje dosegli lep uspeh: vrednost izvoza je znašala 144,2 milijarde deviznih din nasproti 125,1 milijarde din v lanskem prvem polletju. S povečanim izvozom smo ustvarili tudi možnosti za večji uvoz zlasti reprodukcijskega materiala. Nasproti mesečnemu povprečju uvoza v višini 27 milijard din v prvem četrtletju se je uvoz v aprilu povečal na 32,5, v maju na 37,9 in v juniju na 34,0 milijarde din Vsega smo v prvem polletju uvozili za 186,4 milijarde din blaga nasproti 198,0 milijarde din v lanskem prvem polletju. Rezultat tega gibanja, namreč povečanja izvoza za 15.2% ob zmanjšanju uvoza za 5,9%, pomeni bistveno zboljšanje razmerja med izvozom in uvozom. Deficit trgovinske bilance — presežek uvoza nad izvozom — je znašal lani v prvem polletju 72.9 milijarde deviznih din, letos v prvem polletju pa le 42,2 milijarde din. ............................ „ ŠPORT-OPREMA" VIŽMARJE 1 sprejme za takojšnje sodelovanje: REFERENTA za komercialni oddelek Pogoj: dokončana srednja ekonomska šola s najmanj 3-letno prakso v kcmercialni službi. V poštev pridejo tudi honorarci. Interesenti naj se osebno zglasijo v upravi podjetja. 5970 siljem. Vsak drugi prebivalec te komune je bil med minulo vojno organiziran udeleženec NOB. Petsto borcev in aktivistov je padlo v narodnoosvobodilni borbi, 250 pa jih je umrlo kot žrtve fašističnega terorja. Kot na vsem področju Slovenskega primorja in Istre je bil tudi na tem območju neznan pojav kvislin-štva. Takšno, v trdnem boju 5 fašizmom preizkušeno ljudstvo, zna vrednotiti žrtve in zna ceniti borce za svobodo, ne glede na njihovo poreklo in narodnost. Z enakim spoštovanjem in pieteto bedi nad skupnim grobiščem svojih rojakov in številnih borcev iz vseh krajev Jugoslavije. Za hvaljujoč predvsem njegovi prizadevnosti bodo nad mestom postavili nov spomenik z grobnico, kamor bodo prenesli ostanke vseh borcev, ki sc padli na tem območju. Okrog Ilirske Bistrice so se bili zaključni boji s slavnim pohodom IV. armade za osvoboditev Istre, Slovenskega Primorja in Trsta. Obkoljeni 47. nemški korpus in mnoge druge sovražnikove enote so si prve dni maja krčevito prizadevale, da bi se prebile na sever in se pridružile ostalim nemškim enotam. S trdovratnostjo izgubljenca, ki se ozira na žrtve, so se v nepretrganih valovih zaganjal’ v naše enote, ki so izmučene od dolgih pohodov težko vzdrževale takšen pritisk. Sovražnik je v teh bojih imel ogromne izgube, vendar je tudi našim enotam orizadejal velike žrtve Nad 450 je pokopanih tod okoli. Boji za osvoboditev Ilirske Bistrice spadajo med najbolj krvave v zadnjih dneh narodnoosvobodilne vojne. Tu so naši* smrt na pragu svobode Ste vilni borci, ki so se leta borili in prehodili več kot pol Jugoslavije, zlasti borci IX . XIX.. XX. in XXVI. dalmatinske divizije, 13. primorsko-goranske, 7. banijske in 8. kordunske divizije, ki so sodelovale v pohodu IV. arma de. Med njimi so žrtvovali v teh poslednjih dneh svoja življenja tudi mnogi prekomorci, saj so se na tem področju borile ITI. prekomorska udarna brigada, I. tankovska brigada in težka • artilerijska brigada, katere so v večini sestavljali prekomorci. V prekomorskih enotah so se z ramo ob rami borili borci iz vseh krajev Jugoslavije, ki so se med vojno iz različ. nifc vzrokov, predvsem pa ze-radi fašističnega nasilja zna- šli na osvobojenem delu južne Italije in se tam organizirali v vojaške enote. Nad 15.000 prekomorcev se je bo rilo v raznih prekomorskih in drugih enotah, od teh je bilo 10.000 Slovencev, večinoma rojakov iz Slovenskega Primorja in Istre. Leti so preživeli dolga in težavna leta v tujini, preden so si priborili možnost, da so s prekomorskimi enotami vrnejo v domači kraj. Kruta je bila njihova usoda, saj so jih proti njihovi volji odpeljali v kazenske enote v tuje dežele ali pa so se morali prisilno mobilizirani potikati po sredozemskih in afriških bojiščih. še hujši je bil položaj tistih, ki so spoznali v Kairu, da so hotele njihovo visoko patriotsko zavest zlorabiti razne klike iz okolice pobeglega kralja, ki so se v stalnih medsebojnih intrigah in spopadih na Bližnjem vzhodu pripravljale, da se vu nejo svojemu, v vojni izmučenemu ljudstvu na hrbet. Občudovanja vredna je bila politična zrelost in vztrajnost primorskih Slovencev in Istranov, ki so si znali v takšnih pogojih z organizirano akcija pridobiti pravico, dc se uvrstijo v oborožene enote na strani svojega ljudstva. Enako visoko zavest in politično zrelost so pokazali vsi drugi borci iz Slovenskega Primorja in Istre, ki so se nahajali v kazenskih bataljonih ali pa v regularnih enotah, ki so v težavnih, včasih prav tveganih pogojih našli pot v narodnoosvobodilno vojsko pod poveljstvom maršala Tita, kljub temu da so bili dolga leta odtrgani od domačega okolja in izpostav ljeni tujemu pritisku. Kompaktna, stoodstotna opredeli tev fantov in mož s Slovenskega primorja ter Istre za udeležbo v NOB, Za Titovo Jugoslavijo, je dogodek izrpd nega pomena, katerega naša družba doslej v vsej svoji kompleksnosti ni dovolj poznala in zato tudi ni ustrezno ocenila. Ne mislim pri tem samo na dejstvo, da upoštevanje prekomorcev precej spreminja sliko o prispevku, ki sta ga Slovensko primorje in Istra dala med NOB. Menim, da je še pomembnejša okolnost, da so se ti fantje in možje odločili za NOB in novo Titovo Jugoslavijo v po gojih, ko so se morale jasno izraziti njihova vztrajnost in odločnost, visoka patriotska zavest in povezanost. z ljudstvom, dojemanje globoke preobrazbe narodnega in političnega življenja med NOB v domovini. Zato je njihova opredelitev imela zares plebiscitarni značaj, delovala je prepričevalno in impresivno na vso javnost, predvsem tudi na vse tiste v zahodnem svetu, ki si še niso ustvarili jasne predstave o resničnem stanju v Jugoslaviji. V prekomorske enote so se vključevali tudi borci itabjan-ske narodnosti, iz Istre, pa, tudi antifašisti iz južne Italije, ki so v narodnoosvobodilnem boju jugoslovanskih narodov gledali najdosledne je in najuspešneje organiziran boj proti fašizmu in so hoteli dati svoj osebni prispevek k splošni zmagi nad Tašizmom. Jugoslovanski antifašisti so z zadovoljstvom in spoštovanjem ocenili ta njihova plemenita in nesebična interna-cionalistična stremljenja in nekaj sto italijanskih antifaši stov je bilo sprejetih v prekomorske brigade. Tako je prišlo tudi v prekomorski! brigadah do skupne borbe ju goslovanskih in italijanskih antifašistov, kar je toliko zna- čilno in pomembno za nove odnose med našimi sosednimi narodi. Znano je, da se je na tisoče italijanskih antifašistov borilo v enotah NOV v Sloveniji, Hrvatski, Bosni in Hercego vini ter črni gori. Mnogi med njimi so padli v številnih borbah širom Jugoslavije. Števil ni Jugoslovani pa so se borili v italijanskih partizanskih enotah, zlasti v srednji in severni Italiji. Skupna solidarna borba jugoslovanskih in italijanskih patriotov ter antifašistov proti nacifašizmu, skupaj prelita kri na skupnih bojiščih Jugoslavije in Italije je bila izraz plemenitih teženj in vitalnih naporov ljudstva obeh dežel, da premagata in odstranita fašizem, ki je prinesel obema deželama toliko gorja, zlasti pa še ljudem v Slovenskem Primorju in Istri, je bila odsev identičnih stremljenj za svobodo, demokracijo in napredkom. Zato ni bolj naravnega temelja in boljših tradicij, na katerih naj počivajo prijateljski odnosi med obema deželama. Nastajanje prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot je trajalo od oktobra 1943 pa vse do konca vojne. Ves ta čas so se zbirali jugoslovanski zaporniki in interniranci, zlasti pa primorski Slovenci in Istrani, iz kazenskih bataljonov in regularne italijanske vojske, iz bivše kraljevske vojske v Kairu in iz zavezniških ujetniških taborišč ter tudi italijanski antifašisti v jugoslovanskem partizanskem taborišču Car-bonari in kasneje v Gravini. v jugoslovanski bazi Bariju, v mornariški bazi v Monopo-liju in tako dalje. Nekateri pa so stopali kar neposredno v enote I. tankovske brigade, ko so se vadile v Egiptu ali pa prav tam v prve jugoslovanske letalske enote. Pot, katero so prehodili prekomorci, je bila dolga in naporna. Dolga in težavna je bila njihova življenjska pot'že pred njihovim prihodom v prekomorske enote. Vendar se je s prihodom v prekomorske enote za njih pričelo novo življenje, bila je to realizacija njihovega dolgoletnega stremljenja — dati svoj delež v borbi za svobodo svojega ljudstva. In prispevali so viden delež v narodnoosvobodilnem boju jugoslovanskih nabodov. Usposobljeni za uporabo modernega orožja so vstop&li v na novo formirane letalske, tankovske, artilerijske in mornariške enote in tako pomnožili udarno moč NOV Jugoslavije v zaključnih operacijah za osvoboditev dežele Prav tako je pet prekSrmorsldh brigad s skoraj 10.000 borci dalo svoj zelo pomemben prispevek. Borci I in II. prekomorske brigade so preživeli ognjeni krst decembra 1943. leta v boju za dalmatinske otoke Razporejeni potem v I. proletarski korpus so se udeiežfii številnih'' bojev v Bosni in Hercegovini, Cm gori in Srbiji, za osvoboditev Beograda in na Sremski fronti. Okrog 300 jih je padlo v bojih za Korčulo, mno ji so žrtvovali življenja v bojih z nemškimi desantnimi enotami okrog Drvarja, v bojih za osvoboditev Beograda in na Sremski fronti. Nimamo še zbr: >š« .... i: ? ................... ANSAMBEL JOŽETA KREŽETA POSTAJA VSE BOLJ PRILJUBLJEN Prva plošča priljubljenega ansambla Jožeta Krežeta Stepi fizioterapevt uspešno vodi svoj instrumentalni sekstet Zabavnih ansamblov imamo pri nas kar lepo število — neredko gre ta množičnost tudi na račun kakovosti. Zato smo toliko bolj veseli godbeniških skupin, ki se trudijo za kvaliteto in v teh prizadevanjih uspejo. Med te lahko brez pridržka štejemo ansambel »Jože Kreže«, ki ga sestavljajo prizadevni, nadarjeni amaterji, ki so se z vztrajnim delom povzpeli v vrsto naših upoštevanih zabavnih orkestrov. Ustanovitelj, dirigent, komponist in harmonikar, slepi fizioterapeut Jože Kreže je svoje fante takole predstavil: Franjo Lah, klarinet — je ključavničar v Tovarni železniških vozil, Edi Holnitaner — trobenta, je absolvent višje tehniške šole, Ervin Hartman — rog, absolvent srednje ekonomske šole, Jože Potrč — kontrabas, je sodar pri »Talisu«, Beno Senibveter, ki- Ni zanimanja za izlet na Brnik Turistični biro »Ljubljana transporta« že drugo nedeljo zaman pričakuje prijave za popoldanski izlet na Brnik in v Preddvor. Po programu izleta naj bi se turisti odpeljali v zgodnjih popoldanskih urah na Brnik, kjer bi prisostvovali pristanku ali pa vzletu modernega potniškega letala, potem pa nadaljevali pot do Predvora, kjer naj bi si ogledali umetno jezero in grad Hrib. Ker pa si je turistični biro »Ljubljana transporta« pridržal pravico odpovedati izlet v primeru majhnega števila obiskovalcev, je tako že dve nedelji zapored izlet na Bmike in v Preddvor odpadel. Prijavilo se je namreč manj kot deset oseb, za rentabilnost izleta pa bi moralo potovati na Brnik vsaj 20 Mudi. B. S. tara, pa je zaposlen kot modelar v TAM. V ansamblu sta tudi pevka Franja Vauhniko-va, tehniška risarka, in pevec Andrej Tiršek, absolvent srednje tehniške šole. — Sami amaterji smo, s svojim poklicnim delom močno zavzeti, vendar najdemo dovolj časa za vaje in lahiko trdim, da je ansambel zelo homogen — pravi Jože Kreže. O svoji glasbeni karieri pa je povedal, da je začel igrati harmoniko leta 1951, ko je imel enajst let. To je bilo v zavodu z slepo mladino v Ljubljani, kjer se je šolai, potem, ko je prebolel posledice eksplozije z dinamitom in ostal invalid. Po končani srednji medicinski šoli v Beogradu se je zaposlil v mariborski bolnišnici, kjer še zdaj službuje kot fizioterapeut, večidel prostega časa pa posveča svojemu ansamblu. — Zelo se trudim, da bi našel neki svoj izraz v skladbah in izvedbi — pravi o svojem glasbenem delovanju. — Zato sem tudi vključil v ansambel rog, ki dokaj spremeni barvo zvokov. Zelo verjetno bom vpeljal kot vodilna instrumenta altsaksofon in trobento ter tolkala. — — In vaši načrti? — — bo ta prva plošča dobro sprejeta, upam, da bo naš ansambel v jeseni že snemal drugo ploščo, z desetimi posnetki. — J PEŠTAJ Zakaj tako?_ Iz gozdov izginjajo najlepša drevesa Občinska skupščina Mari• bor-Tabor je obravnavala tudi poročilo gozdarske inšpekcije. Ta je med drugimi problemi opozorila tudi na prepovedano sečnjo na področju občine, ki zavzema v skupini prekrškov najvišje mesto. Iz leta v leto se njihovo število sicer zmanjšuje, vendar ne povsod. Na področju Lovrenca na Pohorju in Ruš teh primerov praktično ni, medtem ko se okrog Maribora vedno znova pojavljajo. Največ primerov prepovedane sečnje lesa so ugotovili v nižinskih gozdovih v katastrskih občinah Studenci. Snodnje Radvanje. Zgornje Radvanje, Razvanje in Pekre. Ljudje potrebujejo les za kurjavo in za gradnjo individualnih hiš. Lastniki teh gozdov sekajo več, kot jim to pristojni organi odobrijo. čeprav se kaznovanje v zadnjem času zaostruje, so kazni še vedno prenizke. Zato Se prepovedan posek lesa izplača kljub riziku prijave in kazni. Iz gozdov v bližini Maribora izginjajo zaradi tega najlepša drevesa. Mnogo mladih dreves uničijo posamezniki pred novoletnimi prazniki in pomladi, ko začenjajo urejati vrtove. Mladi bori in smreke v najlepši rasti se morajo takrat preseliti v vrtove, kjer jih uporabljajo za fižolovke. Kostanje pa uporabljajo za postavljanje in popravilo brajd. Tudi nri odkrivanju gozdnih prekrškov so v zadnjem času postaje Ljudske milice okrepile svojo dejavnost. Posebej je važno sodelovanje z gozdarsko operativo, ki lahko mnogo prispeva prt ovozarjonhi na primere gozdnih prekrškov. M. KOS Dvomljiva tešnost zakli^ih računov t Občinska skupščina v Radgoni o probten*!k gospodarstva GORNJA RADGONA, julija. — Odborniki občinske skupščine v Gornji Radgoni so na zadnji seji med drugim obravnavali tudi zaključne račune gospodarskih organizacij in ugotovili, da nadvse pomembne ekonomske analize niso vedno realen odraz dejanskega stanja v posameznih podjetjih. Razen tega so v radgonski občini obravnavali zaključne račune gospodarskih organizacij z dokajšnjo zamudo, čeprav je služba družbenega knjigovodstva pripravila vse potrebne analize že v začetku aprila. Po oceni odbornikov zasluži grajo predvsem pojav, da se zaključni računi ne ujema- Srednje dobra letina ornega ribeza V občini Šmarje pri Jelšah in na sosednjih področjih bodo ted ni začeli odkupovati letošnji pridelek črnega ribeza, ki je obrodi! srednje, dobro. Sprva je bdi nastavek izredno lep, tako da je spomladi kazalo, da bo pridelek zares rekorden. Hladno vreme in pozeba so opravili svoje, vendar kljub temu pridelek ribeza letos ne bo manjši od lan. skega. Samo v šmarski občini računajo na 180.000 kilogramov pridelka črnega ribeza. Odkupna cena za ribez I. vrste bo 200 din, za II. vrsto pa 170 din za kilogram. S šmarskega področja bodo prodali podjetju VOCAR v Zagreb 120.000 kg ribeza, ki ga bo to podjetje tudi precej izvozilo. Za proizvodnjo sokov v domačem obratu v Kostrivnici bodo odkupovali ribez tudi iz sosednih občin. Skupno je sedaj na območju nekdanjega celjskega okraja zasejanega s črnim ribezom 330 hektarov, od tega v občini Šmarje pri Jelšah 170 ha. Glede -letošnjih odkupnih cen sodijo pridelovalci, da bi morale biti nekoliko višje kot mlnuile leta, saj so se v tem času povišali tudi proiz-F. K. jo z dejanskim stanjem celo v nekaterih najbolj pomembnih ekonomskih postavkah, kar naj bi bila posledica različnega prikazovanja podatkov. Tako se npr. poročila podjetij, ki so namenjena službi družbenega knjigovodstva za izdelavo zaključnih računov in analiz bistveno razlikuje od internih poročil računovodskih služb. Izdelovalci poslovnih poročil se izogibajo predvsem nekaterih slabosti, ki jih v zaključnih računih ne bi smeli prezreti. Namesto, da bi* poslovna poročila dopolnjevala analizo zaključnih računov, vnašajo v te analize celo netočnosti o gibanju ustvarjenega dohodka, prikazovanju ekonomskega efekta poslovanja in podobno, maličijo pa tudi vpliv "3zra:h činiteljev na gospodarske uspehe podjetij. Tako ni npr. nikjer videti, da so na povečanje dohodka in izpolnitev planskih obveznosti marsikje vplivale višje prodajne cene. Zato ni pretirana ocena, da primerjalni podat, ki in indeksi ne kažejo realnega ekonomskega položaja posameznih gospodarskih organizacij, saj med drugim tudi različno prikazujejo izplačane osebne dohodke ter maličijo finančni delež teh izplačil v strukturi čistega dohodka. Po mnenju odbornikov prihaja do teh netočnosti predvsem za.radi poman-i kljivega sodelovanja med gospodarskimi organizacijami, občin* »ko skupščino in lužbo družbenega knjigovodstva. Na primeru pred nedavnim likvidiranega gradbenega podjetja v Radgoni, ki naj bi po podatkih službe družberega knjigovodstva imelo samo 12 milijonov din izgube, čeprav gre očitno za izgubo b'izu 100 milijonov din, so odborniki upravičeno podvomil: tudi v strokovnost dela službe družbenega knjigovodstva. B. BOROVIC iHHNnmminiiiHiuii!itiiiiiiiii!M!!!i:ii>iiiiii:iiiiiiiiiiinmiiiiii!::n:r kxiteksTobtLK Ljubljana, Miklošičeva 18 razpisuje prosto delovno mesto za: KOSILCA POSLA (SAMOSTOJNI KOMERCIALIST) V KOMERCIALNEM SEKTORJU PODJETJA Pogoji: — šolska Izobrazba: fakulteta ali njej enaka visoka šola — 9 let prakse — aktivno znanje enega in pasivno znanje drugega tujega Jezika — zunanjetrgovinska registracija. Ponudbe sprejema, kadrovska šužba podjetja do 30. julija 1965. 8733 4. stran ★ DELO ZUNANJA POLITIKA Sporazum o puščavi Indija in Pakistan imata od razglasitve neodvisnosti naprej vrsto nerešenih spornih vprašanj, ki se včasih tako zaostrijo, da se obe državi znajdeta na robu oboroženega konflikta, čeprav sta edini sestavni del indijskega podkon-tinenta, ki je že dolga stoletja nekakšna organska celota in že po svoji prirodi vsiljuje sodelovanje dežel, ki so na njem zarisale svoje politične meje. Spor o puščavi Kutch je samo eden od številnih sporov, ki ustvarjajo napetost med obema državama in posredno izpodkopavajo že tako in tako labilno stabilnost na azijskem jugovzhodu. Incidenti, ki so se na tem mejnem odseku ponavljali od začetka leta, so pred šestimi, sedmimi tedni prerasli v oborožen spopad, ki je v marsičem spominjal na himalajski konflikt. Pakistan je namreč zatrjeval, da gre za sporno ozemlje, ki pripada njemu; pakistanske čete so zasedle del tega ozemlja, nakar je Karači predlagal pogajanja, kar pa je Delhi odklonil. Vse je kazalo, da utegne spor o Kutchu prerasti v spor - kaš-mirsk.ega obsega, posebno še, ker je Pakistan užival podporo Kitajske, že so se risali obrisi novega konflikta, ki bi po politični vsebini presegal okvire indijsko-pakistans kih odnosov. Zato je sporazumna rešitev, ki sta jo Delhi in Karači našla v sporazumu 30. junija, toliko bolj pomembna. Obe vladi sta se sporazumeli, da se bodo čete obeh držav umaknile na položaje, ki so jih imele 1. januarja letos, čeravno obe vladi še naprej vztrajata vsaka pri svojem stališču: indijska, da je meja definitivna in da ni spornega ozemlja, pakistanska pa, da meja ni dokončna m da se je treba pogovoriti o spornem ozemlju, ki da obsega 3500 kvadratnih milj. V smislu doseženega sporazuma bosta zunanja ministra obeh držav v dveh mesecih predložila vsak svoje stališče, štiri mesece po podpisu sporazuma pa se bo sestalo tričlansko razsodiščem na podlagi predloženih argumentov razsodilo o sporu. Enega člana imenuje indijska. enega pakistanska vlada (noben član ne sme biti pakistanski ali indijski državljan), predsednika razsodišča pa imenujeta sporazumno obe vladi; če se nc bi mogli sporazumeti, da bo imenoval generalni sekretar OZN U Tant. Razsodba o spornem vprašanju bo obvezna za obe vladi, stoji v sporazumu. Po dolgem času se je na optimističen način zaprla ena stran sporne zgodovine med Pakistanom in Indijo. To je toliko bolj spodbudno, ker je sporazum o Kutchu odprl možnosti, da se na podoben način začno reševati tudi druga sporna vprašanja. AH je sporazum, podpisan 30. junija, prelomnica v indij-sko-pakistanskih odnosih? — Pritrdilni odgovor bi nemara izzvenel zanesenjaško. Vsekakor pa je sporazum o Kutchu dokazal, da se Pakistan in Indija zavedata prednosti konstruktivnega reševanja medsebojnih sporov, in da so torej realne možnosti v tej smeri odprte, posebno še, ker današnji mednarodni položaj imperativno zahteva gašenje, ne pa razpihovanje nevarnih žarišč. Tako v Delhiju kot r Karačiju si nemara ne delajo utvar, da bi morebitni konflikt med njima ostal scmo bilateralen in da se vanj posredno ali neposredno ne bi vmešala tudi Kitajska in Zahod. Tako verjetnost je najbrž imel v mislih Ajub Kan, ko je pred leti ponovil misli »očeta« Pakistana Alija Jin-naha, naj bi Indija in Pakistan vzpostavila razumno sodelovanje za obrambo pod-kontinenta. V podobnem smislu je leta 1957 govoril pokojni premier Nehru o carinski uniji med obema državama, o skupnih komunikacijah in svobodnem prehajanju iz ene dežele v drugo; skupna obramba pa naj bi bila osnova za vse odgovore v tej smeri. Dokler zija med obema dr žavaraa »kašmirski prepad« seveda lake misli niso dosti več kot samo misli. Nemara pa ni naključje, da je Arthur Lall v junijski številki »Ob-serverja« razložil, da kašmirski spor ni nerešljiv. Po njegovem bi se Kašmir iz kamna spotike lahko spremenil v most sodelovanja. Odpravili naj bi sedanjo demarkacijsko črto in dovolili svoboden dostop državljanom obeh držav. Po pet Kašmircev naj bi sedelo v indijskem in pakistanskem parlamentu, dežela pa naj bi dajala ustrezen prispevek za proračun obrambnih in drugih zainteresiranih ministrstev obeh držav. Misel sama je morda nekoliko poenostavljena, odkriva pa težnjo, ki tako kot sporazum o Kutchu izhaja iz objektivnih potreb indijskega podkontinenta. M. ŠUŠTAR M. ČIRIČ RAZMNOŽEVANJE VIRUSOV VOJNE Eksperimenti na pentagonski univerzi »Borba«, Beograd Napovedan nov kongres FLNf fei naj bi ohranila vodilno vlogo -Stranka se ne bo vmešavala v posle vlade in strokovnjakov OD NASE POROČEVALKE ALŽIR, 6. Julija (PO telefonu). — Alžirci so naposled zvedeli, kdo je v 26-članskem revolucionarnem svetu. Bumedien je v kratkih stavkih brez retoričnih okraskov v bistvu ponovil to, kar je bilo že rečeno v deklaraciji 19. junija, hkrati pa dal zgolj okvirne obrise prihodnje alžirske notranje in zunanjepolitične usmeritve. Med drugim Je Bumedien napovedal sklicanje »avtentičnega kongresa« FLN. Revolucionarni svet je zaupal Bumedienu sestavo prihodnje alžirske vlade. Tokio za azijsko banko Rezerviranost do Johnsonovega programa pomoči Japonska vlada nima enotnega mnenja o vlogi Ja ponske pri programu o pomoči delu jugovzhodne Azije. Program je tem državam predložil ameriški predsednik Johnson. Medtem ko je zunanje ministrstvo naklonjeno finančni udeležbi Japonske v tem programu, pri čemer vztrajajo tudi ZDA, pa stališča ministrstva za zunanjo trgovino in industrijo ter finančnega ministrstva — katerega beseda je pri gospodarskih in finančnih zadevah pomembna, če že ne celo odločilna — variirajo od rezerviranega do negativnega. Pričakujejo, da se bodo na sestanku j aponsko-ameriške-ga odbora za trgovino in gospodarske zadeve — odbor se bo sestal v Washingtomi 12. julija — največ pogovarjali prav o tem problemu in o načrtih za ustanovitev azijske banke za razvoj. Japonsko zunanje ministrstvo meni, da bi Johnsonov načrt bilo treba razširiti na vse države jugovzhodne Azije, vzhodno od Burme, dn da naj bi ga pomagale izvajati industrijsko razvite kapitalistične in socialistične države. V tem primeru bi tudi japonska vlada bila pripravljena nositi del finančnega bremena. Ministrstvo z trgovino in industrijo pa obravnava ta načrt in aktivnejšo udeležbo NARODNA BANKA JUGOSLAVIJE Centrala v Ljubljani sprejme v delovno razmerje VRATARJA Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prejemki po pravilniku o razdelitvi sredstev za osebne dohodke delavcev Narodne banke Jugoslavije. Pismene ponudbe predložite Personalnemu odseku Narodne banke Jugoslavije — Centrale v Ljubljani, Titova 11. 6058 Japonske z odkritimi pridržki in z obrazložitvijo, da je delta reke Mekong, ki je zamišljena kot poglavitni uporabnik skladov, v neposredni bližini južnovietnamskih bojišč in da je torej varnost investicij ogrožena. Zdi se, da je finančno ministrstvo najmanj navdušeno za ta ameriški projekt, in sicer zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Ministrstvo bi rado. da bi se finančna udeležba Japonske v razvoju azijskih držav omejila na multilateralnem področju na azijsko banko za razvoj. Spričo teh neizenačenih stališč raznih vladnih organov, zlasti glede vojne v Južnem Vietnamu in drugih ne-znank, ki spremljajo ta na- KINEMATOGRAFSKO PODJETJE LJUBLJANA Nazorjeva 2 sprejme v delovno razmerje BLAGAJNIČARKO za prodajo kino vstopnic Pogoji: končana osemletka in najmanj 3-letna praksa na podobnem delovnem mestu. Pismene ponudbe pošljite ali jih osebno prinesite v upravo podjetja. Nastop službe takoj. 6017 Svet šole OSNOVNE SOLE 0RM02 objavlja naknadni razpis za delovni mesti: pofesorja oli predmetnega učitelja za nemški jezik predmetnega učitelja za biologijo — kemijo Družinsko stanovanje je za učitelja za tuji jezik zagotovljeno. Osebni prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. — Razpis velja do zasedbe delovnih mest. 6014 črt, na Japonskem ne pričakujejo, da bi sestanek mešanega odbora prinesel v tem pogledu kake določnejše rezultate. Japonska vlada je v celoti veliko bolj naklonjena načrtu o ustanovitvi fcijske banke za razvoj, ki bi s svojimi skladi, podobno kot banke v drugih področjih ter v okvirih OZN podpirala ekonomski razvoj azijskih držav, od kakor navajajo tukaj — Irana d Japonske, Mongolije in Avstralije Osnovni kapital banke naj bi znašal milijardo dolarjev, od tega bi 600 milijonov dolarjev vložile azijske države članice banke, ostanek 400 milijonov dolarjev pa razvite države z drugih področij. Japonski je veliko do tega, da bi realizirali to idejo. Pripravljena je vložiti 200 milijonov dolarjev kot svoj prispevek k skladam omenjene banke. Hkrati bo Japonska vztrajala tudi pri ameriški udeležbi. Pričakujejo, da bi ZDA prispevale 200 milijonov dolarjev iz sredstev, nsmenjenilh Johnsonovemu načrtu. Tukaj pa trdijo, da se za načrt, h kateremu naj bi prispevale svoj delež, zanimajo tudi ZR Nemčija (njej naj bi to prišlo prav kot nadomestilo za izgubljeno področje v arabskem svetu), Kuvejt, skandinavske in druge države. Japonski vladi je zlasti veliko do tega, da bi bil stalni sedež banke v Tokiu kot glavnem mestu industrijsko najmočnejše in finančno najstabilnejše azijske države. Podobno zanimanje pa kažejo tudi Iran, Indija in Filipini. V Tokiu imajo za svojega poglavitnega konkurenta Manilo. Pričakujejo, da se bodo sedanje priprave za ustanovitev azijske banke za razvoj zaključile z dokončnih soglasjem azijskih držav na ministrskem sestanku, ki naj bi bil decembra. (TANJUG) To so novosti dneva, novosti tistega dneva, ko Alžirija razmeroma tiho slavi tretjo obletnico svoje neodvisnosti. Skupno z večjim številom članov revolucionarnega sveta je Bumedien osebno položil vence na pokopališče mučenikov ob prisotnosti arabskih diplomatskih predstavnikov. Opoldne: topovska salva, piskanje siren, za 5 minut ustavljen promet, nato pa zbiranje okoli radijskih zvočnikov, iz katerih je donela arabska glasba, ki jo je od časa do časa prekinjal špi-kerjev glas, da bo čez nekaj trenutkov Bumedien spregovoril narodu. Ob enih smo slišali zvoke državne himne, ki ji je sledil govor predsednika revolucionarnega sveta Bumediena v arabščini, v kateri se je izražal vsa dosedanja leta dosledno na vseh javnih mestih in zasedanjih vseh državnih in političnih institucij. Nekaj minut kasneje je začel radio prenašati tudi francoski prevod. Integralnega besedila še nimamo v rokah in zato lahko posredujemo le nekatere temeljne točke: Revolucionarni svet je spoznal nevarnost položaja in je zato stopil V akcijo. S tem je dokončno zavržena vsaka mi-stifikacija, s temi se bo prenehalo likvidiranje revolucionarnih kadrov, konec je politične fevdalnosti, paralize stranke, odpravljena je metoda pogostih mitingov, s katerimi se je hotelo psihološko vplivati na množice. Konec je osebne oblasti. Revolucionarni svet se bo dosledno zavzemal za uveljavljanje zakonitosti in revolucionarnosti, v skladu s sprejetimi sklepi v Tripolisu, in alžirske temeljne listine. Socialistična usmeritev je nekaj, kar izhaja neposredno iz zgodovinskih osnov naroda. Bistvena je vloga FLN, dinamične avantgarde s sposobnimi kadri, ki bodo usmerjali celoto, ne bodo pa neposredno upravljali ali težili k temu, da opravljajo funkcije vlade. Upravljanje bo slonelo na moralnih normah. Funkcionarji ne bodo izpostavljeni pritiskom. To bodo sposobni tehniki. Vlada bo izvrševalec politike. Sklican bo »avtentični kongres« FLN. Pravica bo za vse enaka, ne pa orodje politike enega samega človeka. Gospodarski in družbeni razvoj bo organiziran in načrten. Dosedanji triletni' rezultati niso bili v skladu z žrtvami, ki so jih zahtevali od prebivalstva, pa niti s konkretnimi možnostmi in bogastvom dežele. Razsipnost, zmanjšanje proizvodnje, stagniranje gospodarstva, pokrajinska dispariteta, demagogija in neodgovornost so označevali to obdobje, kot pravi Bumedien. Zato je sedaj potrebno reorganizirati gospodarstvo ob mobiliziranju vseh narodnih sil. Verbalni socializeni je mrtev, kakršnakoli prenagljenost ne vodi nikamor. Prihodnje generacije zahtevajo od sodobnikov dejanj. Spoštovali bodo zakonite ambicije ljudstva ob upoštevanju stvarnih pogojev. S 1. novembrom 1954 se je Alžirija vključila v borbo za neodvisnost in priznava nacionalne pravice vseh narodov. V skladu s tem bo tudi v prihodnje moralno in materialno podpirala vsa narodnoosvobodilna gibanja, spodkopavala bo rasizem in se borila za to, da dobe Palestinci svoje pravice, da se rešijo problemi Indokine, jugovzhodne Azije in drugih. Magrebska skupnost je zgodovinska nujnost. Isto velja ža vsearabsko enotnost v okviru Arabske lige, boj za mir in napredek Afrike, Azije in Latinske Arne-rike, aktivnost v OZN. Druga konferenca držav Azije in Afrike bo nudila priložnost za neposredno soočenje s problemi imperializma, kolonializma in neokolonializma. Alžirija bo varovala svojo neodvisnost in politiko nevezanosti. Edina s simpatijo omenjena država je Francija ob poudarjanju obveznosti do sedanjega sodelovanja in doseženih rezultatov. Takoj po koncu Bumedie-novega govora so prebrali seznam Članov revolucionarnega sveta. Med njimi ne manjkajo imena oseb, ki so se že pred 19. junijem pojavljale kot nosilci režima fli vrhovnega vodstva FLN. To so: Belkasem, Bumaza, Bute-flika in drugi. Med njimi sta thdi imeni majorja Si Hasana in majorja Slimana. Med njimi je U el Hadž, eden izmed voditeljev Kabilije in fronte socialističnih sil, ki je privolil v sodelovanje z revolucionarnim svetom. Said je prav tako iz Kabilije in je bil drugi podpredsednik bivše vlade. V svet je vključen tudi minister za vero. Svet je vsekakor' širok, toda ko je alžirski radio našteval člane, se je takoj za Bu-medienovim imenom zvrstilo skoraj 10 novih, neznanih imen, katerih ni mogoče z ničimer politično opredeliti. Naj omenimo le to, da celo radio Pariz v svoji prvi objavi poudarja za te osebe, da so njihova imena povsem neznana in da bi utegnile biti Bumedienovi tesni sodelavci. S popolno sliko novega vodstva je torej treba počakati. ge toliko bolj pa je treba počakati s pripisovanjem vsakršne politične obarvanosti te garniture, ki bo dobila svoje dopolnilo v sestavi vla- de, zlasti pa z izvolitvijo najvišjega telesa FLN na napovedanem »avtentičnem kongresu.« Obdobje, ko se po 19. juniju ni vedelo, kdo stoji za revolucionarnim svetom, je torej pri kraju. Imena, ki smo jih danes 6lišali, seveda ne morejo biti dokaz, da so bila vpletena že v snovanje in izvršitev udara. Morda so bila rekrutirana šele kasneje kot rezultat neskončnih posvetovanj. Na drugi strani bi morda smeli reči, da so se voditelji udara odločili, da končno objavijo sestavo revolucionarnega sveta tako zaradi notranjih kot tudi zunanjih imperativov. Skupni imenovalec velike večine razgovorov je bil namreč vedno: čakamo na imena članov sveta, da bi vedeli, pri čem smo. Videli bomo, ali je to sedaj jasno. Kar zadeva tujino, se tje bilo težko otresti vtisa, da je prav tako čakala na imena. Ali ji bodo le-ta nudila osnovo za prihodnje ravnanje, je težko reči. Toda potrdilo te instance nam je nudil današnji »El Moujahid«, ki je objavil na svojih Straneh samo Ciu gao Cijevo, Cu En La-jevo in Naserjevo čestitko. Wilsonova poslanica U Tantu Britanski premier Wilson je obvestil generalnega sekretarja U Tanta o sklepu, da za zdaj ne bo sestanka članov mirovne misije Com-monvvealtha za Vietnam in generalnega sekretarja svetovne organizacije, do katerega naj bi prišlo 7. julija v 2enevi. AFP poroča, da je VVilson v poslanici U Tantu spročil, da. je bil ta sklep sprejet »v luči nedavnih dogodkov, ki se nanašajo na misijo Commonweltha«. Po vesteh AP se po sklepu Pekinga in Hanoia, da ne sprejemata • misije s Harol-dom Wilsonom na čelu, širijo vesti, da misija Common-vvealtha zdaj ne namerava kreniti na pot. Kuvajt odpovedal sodelovanje Kuvajtska vlada je obvestila generalni sekretariat Arabske lige in predsednika sveta arabske ekonomske unije, da kuvajtska delegacija ne bo sodelovala na sestanku ▼ Amanu, ker se narodna skupščina Kuvajta še ni dokončno izrekla o vključitvi Kuvajta v arabsko ekonomsko unijo. Sestanka sveta se udeležujejo predstavniki ZAR, Jordanije, Sirije in Iraka. Na njem bodo proučili etape raz-medarabske gospodar* voja ske enotnosti in odnose med Ob alžirski obletnici neod- nre:jvidenim arabskim skup- visnosti te tri tople čestitke poudarjajo kontinuiteto alžirske revolucije. Brez vojaške parade, ki je doslej vsako leto pritegnila v Alžir velike množice ljudi iz notranjosti dežele, brez prenatrpanosti z zastavami, v glavnem le s športnimi in kulturnimi prireditvami preživljata Alžir in Alžirija ta svoj dan, ki je namesto z razigranim ljudskim veseljem izpolnjen z resno politično vsebino. VIDA HREŠČAK (Pripomba uredništva: Dopis smo zaradi vremenskih neprilik prejeli prepozno, da bi ga objavili v včerajšnji številki, zato ga objavljamo šele danes.) llliilillllilllltlllll CanMMi Delavski svet industrijskega podjetja ELRAD GORNJA RADGONA razpisuje prosto delovno mesto: SKLADIŠČNIKA MATERIALA za delo v študijsko-razvojni grupi v Ljubljani, Gorupova 2 Kandidati za razpisano prosto delovno mesto morajo imeti naslednjo strokovno izobrazbo: izučen delavec elektro stroke — šibki tok (radiomehanik) ali izučen trgovski delavec elektro-radio materiala. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z življenjepi som na naslov: ELRAD Gornja Radgona. O pogojih dela dobijo kandidati vsa pojasnila v Studijski razv. grupi ELRAD — Ljubljana, Gorupova št. 2. Vloge sprejema podjetje do 20. 7. 1965. 6007 40-urni delovni teden v Britaniji Približno 3 milijone kovinarjev in ladjedelniških delavcev Velike Britanije se je pridružilo danes tistim delavcem, ki že imajo 40-umi delovni teden. V Britaniji velja 42-umi teden, čedalje več pa je družb, ki prehajajo na 40-umi delovni teden, razdeljen navadno v pet delovnih dni po 8 .ur dnevno. Več sindikalnih zvez zahteva hkrati prehod na 40-umi delovni teden, zvišanje plač in dodatek za delo v nočnih izmenah. Med temi zvezami je tudi več zvez jeklarske industrije, ki jim je vlada uradno sporočila, da letos ne morejo pričakovati izpolnitve vseh teh zahtev, ker bi to neogibno povzročilo zvišanje cen. Spjošna orientacija sindikalnih organizacij je, da v boju za boljše delovne pogoje svojega članstva postavljajo v ospredje skrajšanje delovnega časa in v tem pogledu so dosegle zadnje čase I več kompromisov. nim trgom in drugimi arabskimi državami, ki ne bi bile n.iegove članice, kakor tudi odnose tega trga z drugimi ekonomskimi skupinami na svetu, zlasti zahodnoevropskim skupnim trgom. Rža^nrta moti odložitvi mladinskega festivala Centralna organizacija indonezijske mladine se je izrekla proti odgoditvi svetovnega mladinskega festivala, ki naj bi se začel zadnje dni julija, in proti temu, da bi bil festival v Sofiji namesto v Alžiru. Stalna komisija mednarodnega pripravljalnega komiteja je predlagala, naj bi bil mladinski festival zaradi položaja v Alžiriji. pozneje v Sofiji. V indonezijskem sporočilu je rečeno, da Indonezija nadaljuje priprave, da pošli j e v Alžir svojo delegacijo, v kateri bo kakih 250 mladincev. ,.'.v . - ' s*w, . \ a- . a*. dr I ALŽIRSKI VELEPOSLANIK PRI DE GAULLU — Alžirski veleposlanik v Parizu Rada Malek, ki je bil do nedavna veleposlanik Alžirije v Beogradu, je te dni izročil predsedniku de Gaullu akreditivna pisma, ka jih je v imenu revolucionarnega sveta Alžirije podpisal polkovnik Bumedien. Na sliki od leve na desno: Reda Malek, de Gaulle in zunanji minister Couve de Murville. Foto: AP Nervoza na newyorški borzi Navzkrižja med vlada in ekonomisti o gospodarski ekspanziji ZDA POSEBEN DOPIS ZA »DELO« NEW YORK, julija. Nepretrgana ekspanzija ameriškega gospodarstva traja že 52 mesecev, več kot kdajkoli v mirnem času. Rekord so presegli že zdavnaj, že lani. Za ta trenutek pa je značilno vse večje navzkrižje o tem, koliko časa bo ekspanzija Se trajala, značilna pa je tildi nervoza, ki jo je čutiti na trgu z vrednostnimi papirji, zlasti na newyorški borzi. DELO JtLU "'"“j"* ___ na Vaš počifniški naslov Optimisti, med njimi so tudi predsednik Johnson s svojim svetom ekonomskih svetovalcev — svet sestavljajo trije člani — in ameriška vlada menijo, da se lahko ekspanzija podaljša v nedogled, seveda s pogojem, da zastopajo pravilno monetarno, fiskalno idr. politiko. To pojmovanje je izraz mnenja nekaterih ameriških ekonomskih teoretikov, ki trdijo, da so ZDA v razdobju, ko se je ne le mogoče ogniti krizi, kakršna je bila doslej na primer v najhujši obliki leta 1929, temveč tudi recesiji, tistemu blažjemu upadu gospodarske aktivnosti, kakršna je bila zadnjikrat konec leta 1960 in v začetku leta 1961. Nekateri izmed njih menijo — seveda ob predpostavki pravilne ekonomske politike — da se bodo fluktuacije v gospodarstvu kazale kot nižja ali višja stopnja rasti, pri čemer je poudarek na tem, da bo zmerom šlo za rast. nikdar pa za absolutni padec proizvodne ravni, prometa ali potrošnje. Pesimisti menijo, da je kapitalistični svet, in torej tudi ZDA, daleč od tega, da bi premagal ciklični razvoj gospodarstva in da bo zategadelj tudi v prihodnje od časa do časa prihajalo do depresij in recesij. Največ, kar Je mogoče pričakovati od gospodarske politike, je to, da te depresije in recesije nekako predvidi in otopi njihovo ostrino. Tepiu ali vsaj podobnemu pojmovanju se je pred slabim mesecem pridružil tudi predsednik ameriške uprave federalnih rezerv (Federal Reserve Board), pravzaprav ameriške centralne banke, William McChesney Martin. Martin je v nekem daljšem govoru sicer po ovinkih, vendarle pa dovolj jasno Izrazil svojo bojazen, da utegne nadaljnja ekspanzija ob raznih ekscesih, ki jih navadno povzroča, pripeljati do kriae. V tej zvezi je opozoril na nekatere podobnosti med sedanjim položajem in položajem pred krizo leta 1929. Res je v tem govoru omenil tudi razlike, vendar je na javnost prvi del njegovega govora napravil precej močnejši vtis. Delnice na borzi so takoj po njegovem govoru začele padati. V bistvu se je okrepil proces, ki se je začel pred nekaj tedni in ki se je začasno ustavil, namreč padec del-' nic, ki so aprila in prve dni maja dosegle neverjetne vrednosti. Številni lastniki vrednostnih papirjev so postali negotovi in nervozni, zlasti lastniki delnic industrijskih podjetij. Le-ti so prepričani, da bo ekspanzije kmalu konec. O nervozi priča tudi drugi padec delnic, ki je sledil nekaj dni po »Martinovem« padcu. Povzročile so ga novice o dozdevnem srčnem napadu predsednika Johnsona. Novice so sicer še čez nekaj ur demantirali. Uprava federalnih rezerv ni odvisna od administracije in ne le teoretično, temveč tudi praktično more sestopati monetarno politiko, ki as ne sklada z vladno splošno gospodarsko politiko. To Je ena izmed posebnosti ameriškega sistema, ki ji-je med drugim botrovala želja kongresa, da predsedniku ne pusti docela prostih rok. Doslej se Lyn-don Johnson ni zapletel v spopad z upravo federalnih rezerv, katero je nekajkrat pozval, naj s svojimi ukrepi ne onemogoči njegovih akcij. Pri tem je mislil predvsem na to, da uprava federalnih rezerv ne bi otežila pogojev za dajanje kreditov gospodarstvu in jtako aavrla ekspanzijo v času, ko se vlada na vse pretege trudi to ekspanzijo podpreti ( lanskoletno zmanjšanje davčnih stopenj na osebne zaslužke in dobičke korporacij, odprava ali zmanjšanje davka na promet nekaterih proizvodov — ta ukrep so uveljavili pred nekaj dnevi — ipd.). Niti v ZDA niti v tujini niso osamljena mnenja, da je nizka obrestna stopnja v ZDA v primeri s stopnjami v drugih zahodnih državah eden izmed vzrokov za primanjkljaj ameriške plačilne bilance. Ameriški kapital odteka zato v tujino, kjer ga je mogoče realizirati pod ugodnejšimi pogoji. To pa, zlasti v državah EGS, kjer je zaposlenost večja kot v ZDA in kjer pogostokrat bolje izkoriščajo kapacitete, krepi inflacijske tendence oziroma je vzrok za »uvoženo inflacijo«. Po drugi strani pa grozita nizka obrestna stopnja v ZDA in lahkota, s katero J« mogoče dobiti kredite, »pregreti« gospodarsko ekananrijo države, kar spet povzroča reoesijo ali celo krizo. Zato mnogi, vštevii Martina, razmišljajo takole: če bi »zaprli kreditne pipe« in po- večali obrestno stopnjo, ne bi preprečili le odliv kapitala iz ZDA in s tem poglavitnega vzroka za primanjkljaj plačilne bilance, temveč bi se zavarovali tudi pred neprijetnimi presenečenji, kot je na primer kriza, čeprav nemara ne bi preprečili blažje recesije, denimo, v letu 1966. Vlada odgovarja na to z odločnim »ne«. Takšni ukrepi bi po njenem mnenju zaustavili ekspanzijo in pahnili državo v recesijo. V tej zvezi ponovno obravnavajo vzroke za gospodarsko krizo v letu 1929 in razglabljajo, ali so Jo povzročili nebrzdani »boom« ali pa poskusi, da bi to ekspanzijo zavrli. Razmišljajo pa tudi o vzrokih recesij med leti 1953 in 1960, ko Je isti Martin v položaju, podobnem sedanjemu, se pravf takrat, ko je bilo videti, da se »ekspanzija pregreva«, zaprl kreditne vire in tako — kot trdijo nekateri — povzročil recesije, po mnenju drugih pa spet preprečil, da bi bile te recesije ostrejše, kot so bile. Vlada navaja v podkrepitev tele argumente: proizvodnja v ZDA se je v prvem četrtletju letošnjega leta povečala za 9 odstotkov, kar Je za to državo selo visoka stopnja, da je maja letos bila za 10 odst. večja kot maja leta 1964 (po nekoliko slabših rezultatih v aprilu) in da bodo celo, če bo do konca leta ta stopnja za polovioo manjša kot v prvem četrtletju, dosegli predvideni bruto produkt 669 milijard dolarjev. Zaloge, razen pri jeklu, kjer Je vzrok strah pred stavkami, niso večje od normalnih, investicije celo nemara nekoliko zaostajajo za povečanim povpraševanjem po industrijskih izdelkih, cene teh izdelkov so relativno stabilne, čeprav so narasle leta 1964 za 1,2 odst., dohodki in izdatki prebivalstva so se povečali, brezposelnost se je nekoliko zmanjšala, torej ni razlogov za dvome in vznemirjenost. Neverni Tomaži pa odgovarjajo takole: povečanje za 9 odst. v prvem četrtletju je optična prevara. Konec lanskega leta zaradi stavk v avtomobilski industriji na trgu ni bilo dovolj avtomobilov, zato so morali ljudje nakupe odložiti na začetek letošnjega leta. Povečanje potrošnje so delno financirali s povečanimi dohodki, še bolj pa z zadolževanjem prebivalstva, ki je večje kot kdajkoli. Poleg tega se zmanjšuje aktivnost v gradbeništvu. Brezposelnost se Je sicer zmanjšala pod 5 odstotkov skupne aktivne delovne sile, vendar je še precej nad 2,3 ali 4 odst., kakršna menijo (kakor kdo), da bi morala biti. In tako prvi kot drugi naštevajo argumente in nasprotne argumente. O tem debatirajo tako teoretiki kot praktiki, profesorji ekonomije kot člani vlade, po svoje pa tudi širša javnost, zlasti lastniki delnic. Od vsega se trenutno zdi, da je najpomembneje to, kakšni bodo odnoei med upravo federalnih rezerv in predsednikom Johnsonom. Ra- Komisija za delovna razmerja »tmiVERSALE« tovarna klobukov, slamnikov in konfekcije Domžale razpisuj e delovno mesto trgovskega potnika Pogoji: visoko kvalificiran trgovinski delavec tekstilne stroke s 5-letno prakso Ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja do 24. 7. 1965. 6008 zumeti je treba, da je danes v ZDA zelo težko nasprotovati Johnsonu na notranjem področju, ker so številne njegove akcije in ukrepi, ki jih je izvedel ali jih namerava izvesti na tem področju, priljubljeni in ker uživa v kongresu podporo, kakršno v novejšem času ni imel noben predsednik. Uprava federalnih rezerv se bo verjetno le stežka odločila za to — če se sploh bo — da bi se zamerila javnosti s tem, da bi predsednika ovirala pri izvajanju, gospodarske politike, ki zaenkrat prinaša dobre rezultate. Ce bi do recesije prišlo, in bi uprava federalnih rezerv pred tem začela kako samostojno akcijo, bi mnogi brez pomišljanja pripisali krivdo njej. Ce pa bo uprava federalnih rezerv držala križem roke, bo sicer lahko z zadovoljstvom ugotovila, da Je nedvomni krivec Johnson, vendar pa ji bo to kaj slaba tolažba. Izhod iz tega položaja je mogoč, bodisi v pomiritvi nasprotnih stališč, bodisi v tem, da vsaka stran uresniči Svoje ideje, ne da bi upoštevala, kaj počenja druga stran. Je pa še tretja možnost, da se sporne strani umaknejo. Ker očitno ne pride v poštev, da bi Odstopil predsednik Johnson, Je edini, ki to lahko stori, William McChesney Martin, in to sam ali pe še s kašnim svojini kolegom iz uprave federalnih rezerv. In prav to zahtevajo od njega njegovi nasprotniki. A. LEBL »CENTRAL« - gostinsko in trgovsko podjetje — KRANJ sprejme več natakarjev In *o£ajev za restavracijo Park v Kranju in hotel Grad Hrib v Preddvoru. Podjetje sprejme v uk: 10 vojencev -natakarjev Za nastop učne dobe mora imeti kandidat dokončano osemletko. Ponudbe pošljite upravi podjetja Central Kranj. 5937 Turistično in avtobusno podjetje KOMPAS LJUBLJANA Dvoržakova ulica 11 v razpisuje na dan 9. julija 1965 ob 8. uri javno licitacijo za prodajo naslednjih vozil oz. osnovnih sredstev: — osebni avto znamke FIAT 1100 — poltovomi avto znamke FIAT — Crvena Zastava — več KNJIGOVODSKIH PISALNIH MIZ z vgrajenimi roloji za kartoteko Licitacija bo v garažah podjetja v Ljubljani, Celovška c. 206. Licitacija se bo začela za socialistični sektor ob 8. uri in kolikor do 9. ure ne bo ponudnikov, lahko pristopijo zasebniki. Ponudniki socialističnega sektorja so dolžni predložiti pooblastilo in bianco bariran ček. Zasebniki pa morajo pred začetkom licitacije položiti varščino v višini 10 odst. začetne cene, katero bomo ponudnikom vrnili, če ne bi uspeli. Vse informacije glede licitacije dobite po telefonu 51-671. 6016 Novice LJUBLJANA: udeleženci mednarodnega Študentovskega srečanja v Iskri — Udeleženci XI. mednarodnega Študentskega srečanja, ki se je začelo minulo sredo, nadaljujejo delo. V soboto so se končali pogovori o Študentskih problemih, na katerih so predstavniki iz 20 držav izmenjali svoje izkušnje. V ponedeljek je prof. dr. Kobe predaval o problemih univerzitetnega študija, včeraj dopoldne pa so študentje obiskali tovarno Iskra v Kranju, člani delavskega sveta, upravnega odbora in sekretariata OO ZKJ so najprej razložili principe delavskega samoupravljanja in dela družbeno-političnih organizacij v njihovi tovarni. Udeleženci srečanja so se zelo zanimali za osnove in prakso delavskega samoupravljanja in vsebino ter metode dela ZKJ, SZDL in sindikalne organizacije. Po končanem pogovoru so člani kolektiva gostom razkazali tovarno. Danes bo predsednica <30 SZDL Vida Tomšič predavala o naši zunanji politiki; s tem predavanjem se bo uradni del srečanja končal. LJUBLJANA: seminar za direktorje delavskih univerz — Zveza delavskih univerz prireja od 6. do 10. julija seminar za direktorje delavskih univerz Slovenije. Seminar je v prostorih višje gospodinjske šole v Grobljah pri Domžalah. Ena najpomembnejših tem seminarja bo obravnavana danes, ko bo predaval Stane Kavčič o današnjih ekonomskih in družbeni!? problemih ter o vlogi delavskih univerz. JESENICE: proslava na Mežaklji — Martinarji jeseniške železarne so priredili v nedeljo v počastitev dneva borca proslavo na Mežaklji. Bivšim borcem-martinarjem in ostalim članom kolektiva ter njihovim svojcem sta uvodoma spregovorila predsednik sindikalnega odbora in obratovodja. Orisala sta sodelovanje martinarjev v NOB, dosežene uspehe po osvoboditvi in današnji prispevek martinarjev pri rekonstrukciji železarne. V kulturnem programu, ki je sledil, je prvič nastopil pevski zbor martinarjev, ki je številne navzoče presenetil in bil deležen izrednega priznanja. Martinarje, ki so sestavili svoj pevski zbor, naj bi posnemali še drugi, da bi dobili na Jesenicah močan moški pevski zbor. AJDOVŠČINA: prireditev »Julijski ognji« — V soboto je v domu kulture v Ajdovščini medrepubliška skupnost za kulturno prosvetno dejavnost iz Plevlja, ki je na potovanju po Sloveniji, priredila v sodelovanju z občinsko zvezo kulturno prosvetnih organizacij v Ilirski Bistrici za pripadnike JLA ter prebivalce Ajdovščine in Vipave v proslavo dneva prekomorskih brigad in julijskih praznikov literarno glasbeni program »Julijski ognji«. Pesmi so recitirali člani beograjskega gledališča, drugi del programa, ki je bil zabavnega značaja, pa so izvajali humoristi in vokalni ter instrumentalni solisti radia in televizije. ZAGORJE: uspešno gostovanje :— -Minuli petek je gostovalo v Zagorju ljubljansko Mladinsko gledališče z znano in priljubljeno priredbo Partizanskega mitinga. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano Delavskega doma, je navdušeno aplavdiralo nastopajočim. Gostovanje je bilo v okviru osrednjega praznovanja obletnice osvoboditve in rudarskega praznika, ko so odkrili tudi spomenik revolucije. ZAGORJE: razstava na partizansko tematiko — V spodnjih prostorih Delavskega doma so odprli razstavo partizanske grafike. 37 listov razstavljajo Ive Šubic, J. Lajevec, N. Vidmar, A. Gerlovič, D. Klemenčič, F. Mihelič, B. Jakac, N. Pirnat, D. Vidmar, V. Jordan, I. Seljak, F. Slana in V. Globočnik. Razstavljena dela bodo na ogled deset dni. MOJSTRANA: samostojna razstava domačina —'V avli osnovne šole v Mojstrani so odprli v soboto zvečer samostojno razstavo del Zdravka Kotnika iz Mojstrane. Zdravko Kotnik, ki je član likovne sekcije Svobode Jesenice, prikazuje z 21 razstavljenimi deli v olju in akvarelu svoj rojstni kraj, kmečke domačije in kmečke ljudi. Razstavo, prirejeno v počastitev dneva borca, je organizirala likovna sekcija Svobode »Tone Čufar« Jesenice. ŽIROVNICA: »Divji lovec« na prostem. V soboto, t. j. na predvečer zadnjega dneva praznovanja žirovniškega krajevnega praznika, je uprizorila Svoboda »France Prešeren« Žirovnica Finžgarjevo ljprlpka igro aDivji lovec«. Predstava je bila na prostem nad Breznico. Z SPLIT: končan kongres dramskih umetnikov — Z izvolitvijo novega upravnega odbora ter s sprejetjem novega statuta in sklepov se je včeraj v Splitu končal kongres dramskih umetnikov. Predsednik Zveze dramskih umetnikov Jugoslavije je ostal Ljubiša Jovanovič, tudi .Joža Rutic je ostal generalni sekretar, za blagajnika pa je bila izvoljena Ksenija Jovanovič. Pogled na platno DAN ZA LEVE: ekskurzija med italijanske partizane — Nanny Loy je režiser, čigar ime smo si zapomnili ob filmu »štirje neapeljski dnevi«. Tudi »Dan za leve« je njegovo delo, verjetno starejše od »Neapeljskih dni«, saj je nekakšna zgoščena zasnova te kronike o osveščanju italijanskega človeka v času ob zlomu fašizma in njegovem vključevanju v odporniško gibanje. V tej zasnovi so dobre in slabe strani Loyevega pristopa k tematiki, kakršnega je izpeljal v »Neapeljskih dnevih«, le da slabe plati prevladujejo in so dobre šele tipajoči, obotavljivi poskusi. Osnovni vtis »Dneva za leve« je tako vtis o dobri volji režiserja, pa tudi o precejšnji meri naivnosti, s katero je poskušal razvozlavati zastavljena vprašanja. Posrečilo se mu je oblikovati dobro uvodno psihološko atmosfero neosveščenosti, izmikanja in gole naključnosti, ki sili pasivne ljudi v akcijo, marsikdaj pa mu je krepko spodrsnilo pri oblikovanju njihove poti do zavestnega revolucionarnega upora in do junaštva. Krepek oviralni element v tej dobro zamišljeni, pa slabo realizirani filmski pripovedi je tudi sentimentalnost. V fiilmu, ob katerem lahko samo z veseljem pomislimo na nekatera domača dela s tematiko NOB, so solidno zaigrali Nino Castelnuo-vo, Renato Salvatare, Romolo Valli, Leopoldo Trieste in Anna Maria Ferrerro. »Dan za leve« distalbutira Morava film. ZA RAZVEDRILO V VROČIH DNEH OD PRIHODNJE ŠTEVILKE: ' m DIRKA ZA j Življenje) STRIP 0 JUNAKIH TELEVIZIJSKIH ODDAJ f š rj V DRUŽINSKI REVIJI • v- ■ > ■SiŠŠ m KONCENTRACIJA zamislil. Preden je govornik stopil na oder, se je bradati švedski pisatelj Ebbe • • r-oa- globoko Foto: E. Selhaus Blejski kongres PEN klubov Zmeraj usoda kako se človekova reko naroda../4 Leonid Leonov je govoril o sebi in o svojem literarnem delu me zanima, vključuje V Nadaljevanje s j _ strani periment, ki smo ga opravili, lahko zelo koristen vsem tistim, ki nimajo moči in sredstev, da bi ga opravili sami ...« Za okroglimi mizami so bila, kolikor smo zvedeli, načeta mnoga vprašanja. O pomenu oziroma družbeni vlogi književnosti - so bili pisatelji nasploh mnenja, da je literatura danes pomembnejša kot v preteklosti, ker je danes mnogo več izobraženih ljudi, ki lahko bero, ker ima mnogo več ljudi možnost kupova- V PABLO NERUDA C iz blejske skicirke slovaškega karikaturista dr. Aleksandra Richterja) DOUGLAS YOo.,G (iz blejske skicirke Boruta Pečarja) ti knjige, pa tudi zato, ker je literatura v celoti mnogo obsežnejša. Izraženo pa Je bilo tudi mnenje, da pomen književnosti v raznih deželah močno variira, tako da je morda upadel, na primer v Ita|lji, medtem ko Je zrasel v Sovjetski zvezi. Kar zadeva vlogo pisatelja v družbi, je nekako splošna sodba, da je tudi ta v različnih deželah različna, medtem ko je posamezni pisatelj nemara manj pomemben, kot je bil v preteklih stoletjih, in to tudi v deželah, kjer se je vpliv literature v celoti okrepil. Bila je izražena misel, da imajo na primer latinskoameriški Intimni pogovori pisatelji posebno važno vlogo v svojih deželah in da pišejo s polnim prepričanjem o tem, da njihovo delo lahko vpliva na spremembo njihove družbe. Drugi spet je skušal dokazovati vlogo pisatelja s trditvijo, da so v nekaterih deželah vzhodne Evrope pisatelji med najbolj čaščenimi in včasih tudi najbolj preganjanimi državljani. V tej zvezi je bil omenjen tudi vpliv, ki ga je imel na ameriško javnost pesnik Robert Lowell, ko je odbil vabilo na večerjo v Beli hiši, ker se ne strinja z ameriško politiko v Vietnamu. Udeleženci razgovora so tudi menili, da na rastoči pomen književnosti v ZDA kaže že samo dejstvo, da je predsednik Johnson, ki je sicer znan po tem, da literature ne M »V Sovjetski zvezi je zaradi vojnih žrtev 20 milijonov žensk več kot moških in že to daje sovjetski literaturi neko osnovno smer, to je vprašanje vojne in miru,« je pripovedoval sovjetski pisatelj Sobko za okroglo mizo številka tri v stavbi krajevne skupnosti na Bledu ostalim tovarišem, med katerimi so bili ameriški, angleški, francoski, poljski, jugoslovanski in drugi književniki. Govorili so o vprašanju, kaj je intimnost in kaj socialni element, katere knjige prevajajo iz tujih jezikov, kako je z angažiranostjo pisatelja .. . Književniki z raznih strani sveta so v neposrednem pogovoru pri kozarcu in v majhni zaključeni družbi izmenjavali najrazličnejše poglede o literaturi. In to je nedvomno pozitivno, pa čeravno ostgnejo nekatera vprašanja še nerešena in nekatera stališča različna. Kubanski književnik Pablo Femandez mi je po razgovorih dejal, da je zelo zadovoljen s pomenkom: vsekakor zanimivo, saj je za isto mizo sedel tudi ameriški pisatelj. Za eno izmed okroglih miz je imel zelo dober govor Arthur Miller. Francoski, levičarsko usmerjeni književnik Louis Guillouz mi je ponazoril dialog med Ignaziom Silo-nejem in vzhodnonemškim pisateljem o vprašanju cenzure. Neki jugoslovanski književnik pa mi je rekel, da so - bila v začetku za njegovo okrogla mizo številna, zelo nasprotujoča si mnenja, »toda nazadnje smo se vsi sila dobro razumeli«. Dejansko je bil smisel okroglih miz dosežen prav zaradi odločnega stališča jugoslovanskih knji ževnikov, namreč da morajo biti ti, čeprav intimni -azgo-vori v načelu dostopni vsem delegatom in ne samo vnaprej povabljenim govornikom. To stališče je privedlo do vključitve sovjetskih opazovalcev kot sogovornikov za intimna omizja. Prav zarodi tega so udeleženci okroglih miz dopolnili sestavo tudi z uglednima latinsko-ameriški-ma književnikoma Pablom Nerudo in Miguelom Asturia-som. če bodo te mize nada- ljevale e naprej s "pogovori in izmenjavo stališč v duhu iskrenega in neposrednega zbliževanja pisateljev vsega sveta, bo to nedvomno ne sa mo nov formalen poskus, am pak tudi koristen del blejskega kongresa PEN. Edino, kar bi morali pri tem še vedno sprejemati s pridržkom, je to, da okrogle mize vendar v nečem odvzemajo življenjsko silo sočasnemu plenarnemu zasedanju. Morda pa je to zgolj ugotovitev šele začetnega stadija mednarodnega razgovora književnikov. Toda za vsako stvar je začetek potreben in morda je v začetku res treba nekaj manjšega in intimnega, da se iz tega lahko razvije toliko potreben pogumni plenarni glas o odlo čilni vlogi književnosti za sožitje ljudi v današnjem svetu. BOGDAN POGAČNIK MIROSLAV KRLE2A (iz blejske skicirke slovaškega karikaturista dr. Aleksandra Richterja) ljubi posebno, 'priredil poseben sprejem za književnike... Ene od današnjih okroglih miz so se med drugimi udeležili Ivo Andrič, Miroslav Krleža, Josip Vidmar, Ignazio Silone in Arthur Miller. Med drugim je bilo tu govora o nacionalnem značaju literature. > Zjutraj je bila v hotelu »Toplice« tiskovna konferenca z delegacijo sovjetskih pisateljev. Na. vprašanja domačih in tujih novinarjev so odgovarjali Aleksej Surkov, Boris Sučkov in Georgij Breitburt. Aleksej Surkov je dejal, da bo vprašanje pristopa sovjetskih pisateljev v mednarodnemu PEN verjetno kmalu pozitivno rešeno — potem ko bodo proučili še nekatera vprašanja z generalnim sekretarjem Davidom Carverjem. Glede avtorskih pravic in upoštevanja mednarodne konvencije je menil, da Je sedanja praksa neugodna tako za tuje kot tudi za sovjetske književnike, da se zavzemajo STEPHEN SPENDER (iz blejske skicirke Melite Vovk-štihove) za ustrezno rešitev, da pa rešitev tega vprašanja ni v pristojnosti zveze pisateljev. Precej vprašanj tujih novinarjev se je nanašalo na svobodo pisanja in izdajanja, na kriterije pri tiskanju knjig _jn uprizarjanju gledaliških " Iger v Sovjetski zvezi, na njihove poglede na Sartra in Camusa pa na Kafko in dramatiko absurda itd. Bila so to tradicionalna vprašanja v tradicionalnem duhu. Surkov je v odgovor med drugim menil, da se sovjetska literatura ne sestoji samo iz pojavov, ki so senzacija za zahodni okus — pri tem je naštel imena Du-dincev, Pasternak, Solženioin — ter dodal, da plodnejše kulturne zveze med Zahodom in Vzhodom marsikdaj ovira predvsem nepoučenost. TIT VIDMAR IGNAZIO SILONE (iz blejske skicirke Boruta Pečarja) V Križankah Nemožnost situacije Sostakovičeva »Katarina Izmajlova« v izvedbi zagrebškega opernega ansambla Nova platnena streha kri-ževniškega odra je že v četrtek dobro prestala svojo preizkušnjo. Dež ne ovira več ljubljanskih poletnih prireditev. Ostal pa je še mraz in ta je bil, poleg nepopularnosti sodobnih del, verjetno glavni vzrok, da je na ponedeljkovo predstavo Sostako-vičeve opere »Katarina Ia-majlova« v izvedbi zagrebškega ansambla prišlo izredno malo poslušalcev. Prireditelji so skušali rešiti situacijo in so povabili na predstavo publiko, nevajeno opernega uprizarjanja, kar pa stvari seveda ni bilo v prid in je privedlo skoraj do prekinitve predstave. Vsa ta situacija, v kateri se je odvijala ponedeljkova uprizoritev, ni bila takšna, kakršno potrebuje resno kulturno delo. Tako nam je razumljivo, da predstave nismo videli takšne, kakršna nam je v spominu z zagrebške premiere pred letom in pol in kakršna je povsod, kjer je bila uprizorjena, naletela na pozitiven odmev. Rutina, s katero so se izvajalci morali reševati v dani situaciji, pač ne more nadomestiti dejanskega ustvarjanja. Tako je celotna predstava dobila akcente ravno na zunanjem dogajanju, na efektih in naturalističnem upodabljanju. Vse to pa je že itak šibka točka te Sostakovičeve stvaritve, element, ki današnjemu času in hotenju delo odtujuje in ga napravlja bolj za zgodovinsko -vrednost kot pa za našo resnSSno potrebo. Notranja, psihološka intenziteta, ki je dajala predstavi v Zagrebu tudi določeno idejnost in s tem aktualno vrednost ter jo napravljala za celovito, med sredstvi in izrazom odtehtano stvaritev, je pri ljubljanski uprizoritvi nekoliko zbledela. Sicer pa je treba o uprizoritvi »Katarine Izmajlove« povedati isto, kar smo zapisali že ob zagrebški premieri. Jedro celotnega dogajanja je nosila Mirka Klaričeva v naslovni vlogi. Prav njena de-centna, pevsko in igralsko odlična, čustveno izredno zdi-ferencdrana kreacija je bistveno pripomogla k temu, da je v operi prišla do izraza skladateljeva miisel; da Uk. Katarine Izmajlove ni ostal na ravni erotične površinsko-sti, temveč (je izzvenel kot tragična žrtev svoje pomešča-njene okolice. V to točko, v kateri se opera razlikuje od novele »Lady Macbeth Mcen-skega okrožja«, po kateri je pisan libreto, je namreč Šostakovič položil smisel in težo svoje stvaritve. Ostali trije glavni izvajalci, Tomislav Neralič kot stari Boris Timo-fejevič, Zvonimir Prelčec kot Zinovij Borisovič in Piero Fi-lippi kot Sergej so obenem z drugimi solisti in zborom ustvarili naslovni vlogi dovolj močno protiigro, ki je omogočila plastičen prikaz dramskega razvoja. Režiser Kosta Spaič in dirigent Milan Horvat sta, vsak po svoji strani, težila k istemu cilju, namreč da bi zgradila čim bolj uravnovešeno predstavo. Tako prvi ni preveč podčrtoval dogodkov samih ter je poleg zunanje ustvaril tudi psihološko akcijo, drugi pa je akcentuiral tudi samo nekatera efektnejša mesta, ob tem pa kultivirano izdelal celoto. Isti osnovni misli so se podrejali tudi scena Zlatka Boureka in kostumi Inge Kostinčerjeve. Kot rečeno, vse to v Ljubljani ni prišlo docela do izraza, kar je škoda za predstavo, ki sicer sodi med najboljše, kar nam prinašajo letošnje poletne prireditve. KRISTIJAN UKMAR Med revijami Šesta številka Dialogov Številka je dovolj pisana po svoji vsebini in po izbiri prispevkov. Saša Vegri objavlja izbor pesmi iz dveh ciklov: »Družina« in »Uspavanke strahu«. Za oba je značilno novo, mimo občutje resničnosti, ki sem in tja že meji na resignacijo (predvsem v treh pesmih iz cikla Družina). Stanje se ob urejenosti življenja, ki ga zahtevajo zakoni medsebojnih človeških odnosov, spreminja komaj za odtenek. Zdi se, da tok tako odtekajočega časa pesnico vznemirja, da budi v njej rahel upor, ki se razbija ob neizprosnosti navade. V drugem ciklu je pesnica vsa v otroškem svetu. Išče vezi in razdalje med seboj in otrokoma. Njen pesniški svet postaja vse manj osebna izpoved žene in bolj odkrivanje vsakdanjih globin večnega (ne) sporazumi janja. Zato se njen pesniški izraz okorišča z realnostjo predstave človeških gibov in čustev. Kolikor smemo že pred zaključkom novele »Gospa z mentolom« Jožeta Snoja soditi o tej prozi, lahko ugotovimo, da je avtorjev odnos do epskega prostora, časa in dogajanja izrazito eksperimentalen. Metoda vzporednega komponiranja fabule in notranjega doživljanja lika se zgleduje po znanih prozaistih — pobudnikih odkrivanja toka zavesti in podzavesti. Ta monolog žene je minuciozna groteskna rezbarija, mestoma preobtežena z zapisovanjem čutnih zaznav, zaradi česar se mu včasih le trudoma približamo. Zeleni rekvijem pesnika Janka Carja Je nostalgičen čustven zapis o podobi sproščenega otroštva, ki jo v pesniku zahtevata spomin in sedanjost. Izraz niha med izrazitim liričnim občutjem in epskimi vložki, zaradi česar pesem ne deluje harmonično. V razgovoru o razmerah v avstrijski kulturni politiki in o povezavah z našo kulturo odgovarja uredništvu književnik dr. Wolfgang Kraus, predsednik avstrijskega društva za literaturo. Dunajske impresije o srečanjih z nekaterimi dramskimi in opernimi predstavami z zgovorno neposrednostjo zapisuje Borut Trekman. V Liriki časa Jožeta Šmita (iz zbirke, ki je bila nagrajena s Kajuhovo nagra. do) je osebna izpoved naka. zana v bežnih podobah, ki jih pesnik ni dopolnil v sintezo nekega močnega, usodnega občutja resignacije in hkrati velikega hrepenenja po soncu. Zato so ostale v svojem skromnem izrazu pretihe in preveč neodkrite, zatajene. Proza Nade Gaborovič z naslovom Direktor se loteva kočljivega sodobnega vprašanja o vrednoStl in resničnosti človekove zavesti. Njena zgodba je preprosta, poanta pa ne prehudo prepričljiva;. medel izsek iz sodobnega življenja. Gost 6. številke je Madžar S&nta Ferenc, ki ga v pre-glednem eseju karakterizira Stefan Barbarič in v svojem prevodu predstavlja s poglavjem iz kronike Dvajset ur (z naslovom Ob osmih zvečer). Sest poljskih pesnikov predstavlja Katka Šalamun s prevodi pesmi in s kratkimi idejno stilnimi oznakami. Lino Legiša končuje svoj esej o Voduškovi poeziji z naslovom Poezija odčaranega sveta. Branko Rudolf ocenjuje Tvegano poroko Saula 0’Hare, France Forstnerič pa Zlobčevo zbirko Najina oaza. Zvezek zaključuje poročilo o knjigi dr. Gaje Petroviča Od Locka do Ayerja, ki ga je napisal Vlado Sruk. Umetniška priloga predstavlja dve sliki Remigija Bratoža, vinjete pa je prispeval Ivan Kos. HELGA GLUSIC Ljubljanske kulturne prireditve iiii ■S5-)'5 DREVI: PRVA IZVEDBA BLACHERJEVE OPERE »ROMEO IN JULIJA« — V preddverju Križank bo drevi ansambel, izbran iz članov Opere SNG v Ljubljani pod vodstvom dirigenta Cirila Cvetka in v režiji Hinka Leskoška prvič izvedel Blacherjevo opero »Romeo in Julija«. V glavnih vlogah bodo nastopili Zlata Ognjanovič in Rudolf Frpnol (na naši sliki), Bogdana Stritar, Jasna Podolšak, Danilo Meriak, Marcel Ostaševski, Samo Smerkolj in Ivo Anžlovar. KOKOŠJA ■ Film Junijsko poročil« Spet je slišati napovedi o letošnjem Pulju. Neverjetno, toda spet smo optimistični; zvon ne zvoni nikomur. Ce se spomnimo, je filmska kritika in publicistika lani in predlani že vnaprej pokopala filme. Pulj smo pričakovali z bojaznijo in celo z ravnodušnostjo, kar je šp huje od bojazni. Cernu se je treba zahvaliti za ta junijski hladni val? Mislim, da predvsem novim imenom. PojaVila so se naenkrat, vemo pa, da nova imena prinašajo nove teme in nove stile. Mladi filmski delavci, ki niso obremenjeni s spoznanji iz arhiva utečene dramaturgije in s spretnimi obrtniškimi rešitvami, zbujajo upanja. Avtorji omnibusa »Ključ« po ideji književnika Fedorja Vidasa so Krsto Papič, dolgoletni Bulajičev asistent, An-tun Vrdoljak, filmski igralec in novinar, ter Vanča Kljako-vič, igralec, gledališki pisec in režiser. Ključ vodi v tem primeru k vratom, vrata p* so vhod v intimnost ali pa umik v osamljenost. Dušan Makavejev, doku-mentarist, nam bo pokazal film »Doklej delaš nocoj?« Tema: Bor in odnosi v okviru metalurškega velekombinata. V Beogradu sem videl fotografije tega filma, in te fotografije obljubljajo. Amater in televizijski režiser Marko Babac, sicer avtor po ene epizode v filmih »Kaplje, vode, bojevniki« in »Mesto«, se bo predstavil z ekra-nizacijo zanimive drame Vaške Ivanoviča: »Kdor trka, se mu bo odprlo«.. Tema: zrevol-tirani mladinci. Amater Kekan Rakonjac, drugi avtor iz prej omenjenih filmov - epizod, bo režiral »Klakson«. Tema: odtujitev. Tretji avtor omenjenih fil-mov-eplaod, 2ivojin Pavlovič sicer znani esejist in dober novelist, bo prispeval dva filma. Eden ianed njiju, »Izdajalec«, je dolgo ležal v Ava-linih bunkerjih, drugi, »Sovražnik«, pa aktualizira in no- strificira »Dvojnika« pisatelja F. M. Dostojevskega. Dokumentalist Branko Ga-po snema film »Dan preizkušnje« po drami Kole Cašule »Cmila«. Tema: dozorevanje mladinca v časih po prvi svetovni vojni. Kot vidimo, so teme bolj ali manj sodobne, angažirane, ukvarjajo se z eksistenčnimi problemi sodobnega človeka. Filme novih filmskih ustvarjalcev pričakujemo z največjo mogočo nestrpnostjo. Ne potegujemo se za »Nouvelle Va-gue«, temveč za dober Ulm. Pri nas devet milijonov petsto tisoč gledalcev — od tega je osemdeset odstotkov mladincev — kupi na leto 130 milijonov kino vstopnic. Številne ustanove, ki se zdaj z namenom skupnega delovanja združujejo v medrepubliški odbor za širjenje filmske kulture, poskušajo rešiti problem, kako razviti filmsko kulturo, katere osnova bi bila bojkotirati slabe filme (in takšnih filmov Je vsaj dve tretjini), dobre pa gledati in doživljati bot umetnost in osebna spoznanja. Letošnji program tega odbora je pomemben in obširen: Letovanje jugoslovanske filmske mladine v Pulju, in sicer v času festivala... Poletna filmska šola za filmske pedagoge, ki bo v dvorcu Trakoščan blizu Zagreba . .. Festival UNICA (mednarodna federacija kinoamaterjev), ki bo v Dubrovniku ... . V Sarajevu (v domu naTre-beviču) bo mednarodni seminar za filmsko vzgojo (sodelovalo bo osem držav)... V Zagrebu se bodo srečali ustvarjalci eksperimentatorji, člani GEFF... Ce : prištejemo k temu še aktivnost delavskih in ljudskih univerz, centra za vzgojo, aktivnost institucij, kot so »Jugoetovanska kinoteka«, »Flhnoteka 16«, Zagreb, Prosvetni servis* is Ljubljane, Pro6vjeta-film iz Sarajeva itd., potem lahko p6 pravici pričakujemo tudi resultate. Kajti odpor občinstv^, zlasti mladine, proti umetniškim filmom je postal socialni problem, in to zategadelj, ker kot odpor pogojuje afiniteto do neumetniških, melodramskih filmov in do slabih vplivov teh filmov na psiho naše mladine. Precej skrbi sbujajo presenetljivi neuspehi našega kratkometražnega filma, in sicer najprej v Oberhausenu in nato v Cannesu ter v Kra-kovru. Kriza? Verjetno da. Maščevala sta se naš mpozne-11 dnema včritč in naše hva- lisavo podajanje dejstev kot takšnih (mislim brez umetniške transpozicije). Organi, ki izbirajo filme (in tako po svoje usmerjajo težnje filmskih delavcev), so povsem odpovedali, kar zadeva spoznavanje pravih tokov v svetovnem filmu. Toda prepričan sem,- da bomo tokrat izjemno imeli več sreče z igranimi filmi, vsaj s tistimi, ki jih še nismo videli. V Benetke bomo poslali film Saše Petroviča »Tri«, posnet po novelah Antonija Isakov! ča. V Varni nas bosta zastopala Dušan Makavejev s svojim prvencem »Doklej delaš nocoj?« ter Stole Jankovič s sta. rim »Radapoljem«, filmom, ki so'ga zelo različno ocenili. Naposled nas bo v Moskvi zastopal Vatroslav Mimica s »Prometejem«, s filmom, ki je imel več uspeha pri kritiki kot pri občinstvu. Kratkometražni filmi, ki jih bomo poslali na te festivale, so znani in kdove kakšno upanje tukaj ni umestno. Toda čudi mednarodnih žirij so muhave! Sklad za napredek kinematografije SR Hrvatske je dobil novo upravo. Za predsednika je bil imenovan Antun 2van, osebnost, ki si je pri- dobila zaupanje s svojim delovanjem na kulturnem področju. Sklad bo poskušal rešiti vrsto problemov, ki se verjetno kažejo tudi pri drugih skladih, in sicer z namenom: kako ohraniti pritekanje denarnih sredstev navzlic vztrajnim zahtevam kinematografskih podjetij, da bi jim prepustili vse presežke, s katerimi bi prenovili kinodvorane, ki so na Hrvatskem precej iztrošene? Kako financirati proizvodnjo? Po načrtih, po umetniških rezultatih? Avtomatično, vsakemu filmu enako? Kako financirati avtorske in producentske skupine, ki poskušajo realizirati filme zunaj sedanjih podjetij? Medtem ko se bije boj za razdelitev sredstev za filmsko proizvodnjo v SR Hrvatski, pa je Veljko Bulajič pripravljal svoj velefilm »Neretva«. Snemanje tega filma bo, kar zadeva obsežnost umetniških, tehničnih in finančnih sredstev ter število sodelujočih, podvig brez primere. Alašine-rija je stekla, toda prav te dni se Je tudi zaustavila: zaradi kreditnih težav in vprašanj, ki seveda niso majhna. Je snemanje »Neretve« preloženo na prihodnje leto. _ BRANKO BELAN 6. stran DELO KRONIKA Porcčilo prsliperonespome službe Deževje, ki je bilo v zadnjih dneh po vsej Sloveniji, je spet ustvarilo pogoje za pojav in Sirjenje krompirjeve plesni ali fitof-tore. Da preprečimo škodo, ki jo plesen v takem vremenu lahko povzroči krompirju, je potrebno takoj poškropiti vsa krompirišča z enim od kemičnih sredstev za zatiranje plesni. Za škropljenje proti plesni uporabljamo »cuprablau« v količini 7—8 kg na hektar, »tiozin A« 4 kg na hektar, »bakrovo apno 50« 6 kg na hektar, »bakrovo apno 25« 12 kg na hektar, »duter« 1,5 kg na hektar, »maneb« 2,5 kg na hektar itd. Na krompiriščih so ličinke koloradskega hrošča, zato je potrebno dodati škropivu proti plesni še eno od kemičnih sredstev za zatiranje ličink in sicer lindan olje ali lindan prah ali sevin ali pe-pein 53 ali pantakan itd. KMETIJSKI INSTITUT SLOVENIJE Fcsebno poročilo annfitoftorne službe V zadnjih štirih dneh je prizadela močna toča večji del vinogradniških okolišev v Sloveniji. Najmočnejša toča je padala v Goriških Brdih v okolici Gorice, v Vipavski dolini in .na Krasu. Tudi v nekaterih predelih Štajerske in Dolenjske je toča naredila veliko Škodo. Zato svetujemo vinogradnikom vseh vinogradniških okolišev, ki jih je prizadela toča, naj takoj očistijo polomljene in močno poškodovane trse oziroma poganjke ter vinograde čimprej poškropijo. Za to škropljenje svetujemo v prvi vrsti bordojsko brozgo v koncentraciji 1,5—2 % ali 0.7 % cuprablau ali 0.2 % ortofaltan ali 0.25 ortocid ali 0.3 % ditan ali zineb. Pripravljeni brozgi vedno primešajte še 0.3 % kosana ali tio-vita ali sumporola. Vinogradniki skrbite, da je vinska trta temeljito poškropljena, zlasti poškodovani deli in listje s spodnje strani ter grozdiči. KMETIJSKI INSTITUT SLOVENIJE IN HIDROMETEOROLOŠKI ZAVOD SRS Srečne številke V 27. kolu Lota so bile izžrebane naslednje številke: 14, 21, 25, 28, 29, 32 in dodatna 27. Med prazniki 105 nesreč in 9 žrtev Veliko avtomobilistov ni upoštevalo mokrili in spolzkih cest LJUBLJANA, 6. julija. — Med prazniki n je v Sloveniji pripetilo 105 prometnih nesreč. V ponedeljek je pri nesreči na avto cesti Ljubljana—Zagreb v Čatežu sedem ljudi izgubilo življenja. O tej nesreči smo podrobno poročali včeraj. Dnuga smrtna nesreča se je pripetila na cesti I. reda pri Postojni. V avtobus, ki ga je vozil Mariborčan Alojz Kos, se je z osebnim avtomobilom zaleteil 57-letnl Prane Sedmak iz Ljubljane. Avtomobilist je na mokri ce sti izgubili oblast nad krmilom, tako da je avto zaneslo v levo in se je zaletel v avto. bus. Sedmak je bil hudo ranjen in je na mestu nesreče umrl. Tretja nesreča se je končala s smrtjo 55-letrvega kolesarja Janeza Sirotke ia Gornje Prekope. Sirotko je na cesti tned Malim in Velikim Mraševim dohitel avtomobilist Vladimir Nincl iz Maribora, ki je vozil proti Kostanjevici. Ko je hotel prehiteti kolesarja, je na avtomobilu razneslo prednjo desno gumo. Avto je zaneslo v desno in je zbil kolesarja po tleh. Takoj po nesreči', ki se Je zgodila v petek zvečer, so kolesarja odpeljali v braži- Utopljenca v Dravi MARIBOR, 6. jul. — V vasi Stefanec je Drava naplavila neznano moško truplo. Utopljenec je star kakih 30 let. Nosil je le kopalne hlač fce z žepom na zadrgo. Sodijo, da je bilo truplo v vodi kake štiri dni. Na desnem dravskem bregu, kakih 500 m od Mariborskega otoka, je voda naplavila še eno neznano moško truplo. —* Sko bolnišnico, a je umrl že med prevozom. Druge nesreče se niso končale tako tragično, ponesrečilo pa se je kar 73 ljudi, od tega pa je bilo 45 hudo ranjenih. Gmotno škodo so ocenili na več kot 31 milijonov dinarjev. Kaj je vzrok, da se je toliko nesreč pripetilo v treh dneh? Velika večina voznikov, predvsem avtomobilistov ni upoštevala, da so ceste mokre in spolzke in temu niso prilagodili hitrosti. Po vsej Sloveniji so prejšnje dni divjale nevihte in tudi vidljivost je bila zelo slaba. Samo na koprskem je bilo v treh dneh 34 nesreč večinoma zato, ker so vozniki na mokri cesti prehitro vozild in jih je v ovinku vrglo s ceste. Na Gorenjskem se je pripetila ena sama nezgoda, dočim se je v Ljubljani ponesrečilo največ pešcerv. Na prehodu za pešce na Tržaški cesti v Ljubljani je sinoči ob 18.50 Adolf Schvvarzmann ,star 36 let, z osebnim avtom »zastava 750« podrl 81-letno Apolonijo Garden. Voznik avtomobila ni upošteval prednosti pešcev na prehodu. Gardnova se je pri padcu hudo ranila, počila ji je lobanja, dobila je tudi notranje krvavitve. Ponesre-čenko so odpeljali v bolnišnico. Na križišču Brega in Novega trga je včeraj ob 18.30 nenadoma skočila na cesto 8-letna Majda Kramar. Deklico je zadel osebni avto »opel olympia«, s katerim se je pe- ljal 41-letni Dragan Stefanovič. Avtomobilist kljub zaviranju ni mogel preprečiti nesreče, pri kateri je deklica diohdla pretres možganov in eo jo morali odpeljati v bolnišnico. Piri drugih nesrečah so bil pešci le laže ranjeni. Med prazniki je bilo tudi več drugih nesreč in požarov, ki so Jih zanetile strele. Ob kolovozni poti v kamnolomu pri vasi Prevalje pod Krimom so včeraj okrog 9. ure našli mrtvega 75-letmega upokojenca Franca Jamnika iz Prevalj 24. Ugotovljeno je bilo, da je pokojni okrog 1. ure odšel iz gostilne v Prevaljah in v hudem neurju zgrešil pot, zašel v kamnolom, z obrazom naprej padel na skalo hi se ubil. V soboto nekaj pred polnočjo pa so v potoku Mlinščica našli 67-letnega kmeta Jožeta Bartolja iz Homca 44. Bartolj je bil do 23. ure pri Franciju Ovci v Homcu št. 50, potem pa se je s kolesom odpeljal domov. Na pob bi moral peljati po lesenem mostu čez potok, vendar je most zgrešil in tik pred njim zavozil desno ter padel v potok, kjer je utonil. Deroča voda ga je potem odplavila 250 metrov daleč do mlina, kjer so utopljenega našli čez približno pol ure. Strela je v nedeljo nekaj po 8. uri zjutraj udarila v tilev podjetja »Snežnik« iz Kočevske Reka v Stalcarjih. Ogenj, se je naglo razširil, tako da so gasilci rešili le živino, hlev in 30 ton sena pa je zgorelo. Gmotno škodo so ocenili na približno 25 milijonov dinarjev. Isti dan ob 5. uri zjutraj je izbruhnil požar v skladišču ljubljanskega »Agrokombinata« v Vodicah Menijo, da je ogenj zanetila strela, kor je v času, ko je izbruhnil ogenj, močno deževalo in grmelo. Požar je uničil nekaj strojev, precej umetnih gnojil in 30 ton sena. Tudi poslopje je kljub pomoči poklicnih ljubljanskih gasilcev zgorelo do tal. škoda je precejšnja, vendar je še niso ocenili. ____ — VER \h Zaslišili so preiskovalnega Na obravnavi proti dr. A. M. Cholewi bo sodišče poslušalo še nekaj prič BŠI 1 OBIŠČITE JUBILEJNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU- od 30 'julija do 10 avgusta V Kranju LJUBLJANA, 6. julija. — Danes je petčlanski senat ljubljanskega okrožnega sodišča, pred katerim se zagovarja obtožena dr. Cholewa, nadaljeval zaslišanje prič. Zatem je zaslišal psihiatra prof:- dr. Leva Milčinskega, toksikologinjo ljubljanskega sodnomedicinskega inštituta ing. Tatjano Robljek in obducenta docenta dr. Ulrika Schmidita. Jutri pa bodo zaslišali še nekaj prič. Pred začetkom današnje obravnave je zagovornica obtoženke predlagala, da bi med zaslišanjem obtožerikine hčerke Jasne Hadži izključili javnost. Senat pa je po, posvetovanju sklenil, da bo njeno zaslišanje javno. Opozorili so jo na pravno dobroto, da ji ni treba pričati, ta pa je izjavila, da bo pričala. Najprej so jo vprašali, ali je vedela oziroma videla, da je njena mati nabavila pesto za uničevanje voluharjev. Od-govo:/ a je, da je mati kupila eno ali dve škatlici, ni pa znala opisati paste. Povedala je še, da je po njenem mati omenjeno pasto kupila lansko pomlad. Vprašali so jo tudi, če je videla, kako Je mati mazala korenine rastlin z omenjeno pasto. Odgovorila je, da tega ni videla (ob tožena dr. Cholewa je namreč v zagovoru odločno trdila, da jo je hčerka videla, kako je porabila omenjeno pasto za uničevanje voluharjev na grobu.) Zatem so zaslišali Fani Gantar, ki je pisala zapisnik v preiskovalnem zaporu, ko je obtožena dr. Cholewa priznala, da je zastrupila Jožeta Derganca- Ta je povedala, da ji je preiskovalec na začetku naročil, naj pazljivo posluša. Dr. Cholevva naj bi kar govorila, preiskovalec pa Jo je spraševal, če je zastrupila Derganca. Omenila je tudi, da je dr. Cholewa del za- pisnika narekovala tudi sama. Sodniki so zaslišali še preiskovalnega sodnika Milka Dobravca o tem, kako je dr. Cholewa njemu ponovila priznanje. Ta je povedal: — Z dr. Cholevvo sem se večkrat pogovarjal, trikrat smo zapisali njene izjave na zapisnik. Vedno je trdila, da je sicer dala Dergancu strup, vendar le zato, da bi ga obdržala! Decembra lani sem pregledoval v predsednikovem imenu zapore in poslušal želje pripornikov- Ko sem jo vprašal, če ima še kaj povedati, mi je sama dejala, da na magnetofon ni povedala nekih intimnih zadev. Tedaj sem ji dejal, da naj stopiva v jedilnico, kjer mi bo lahko povedala, kar želi. Rekla mi je, da je v juniju in juliju našla dokaze o Derganče- >jinnHinunHiiiniiiiiiiinMiiii!iiiMi!i!iiiM!i:iMi:ii!iiiiiiiiiiii!itiiiwiiiHiiiHiwititHiimHiiniiiiNii PODJETJE vi nezvestobi, kar naj bi jo zelo razburilo. Kasne j „ osm ugotovil, da tega preiskovalcu sploh ni povedala, čez dva meseca je svoje priznanje obširno ponovila: da je hotela Derganca navezati nase, nadalje, ker se je sramovala dveh prejšnjih razvezanih zakonov in ker jo je bilo strah osamljenosti. Sodnika so spraševali tudi, ali se mu je obtoženka kdaj pritožila proti preiskovalčevemu ravnanju. Nato je preiskovalni sodnik povedal, da je bilo v pomenku med dr. Cholevvo in preiskovalcem več šale kot resnih besed, ko sta ob priložnosti prišla s preiskovalcem k njej. Preiskovalni sodnik je pritrdil pripombi dr. Gholewe. Ib (je namreč med preiskavo omenila, da svojega priznanja ni hotela sprva preklicati, zato, ker je želela čim krajši proces. Sodniki so za tem zaslišali vse tri omenjene sodne izvedence, ki so posredovali sodnikom svoja mnenja, o katerih bomo obširneje poročali v jutrišnji številki. ra— »AUTOTEHNA« - ZAGREB MARTIČEVA 51 — sprejme samostojnega komercialnega referenta v svojem predstavništvu »AUTOTRG« — Ljubljana Resljeva 20 POGOJI: strojni tehnik ali visoko kvalificiran avtomehanik s 3-letno prakso v komercialnih poslih za motoma vozila in njihove dele. Osebni dohodek po pravilniku. Obvezno je preizkusno delo — 2 meseca. Ponudbe sprejemamo 15 dni od. dneva objave. Ponudbe pošljite na naslov: »AUTOTRG« — Ljubljana, Resljeva 20. 6059 Zemeljski pit,z z&sei »a uecio MARIBOR, 6. jul. — Včeraj je zaradi deževja in razmočene zemlje zdrsel večji piaa na cesto proti Mežici, kar je močno oviralo promet. Tudi v drugih krajih dravske doline so se na poljske poti in manjše ceste vsuli zemeljski plazovi, (le tni odsek med Poličonami in Zgornjimi Poljčanami je poplavila Dravinja. Na cesti med naseljema Pečke in Makole je voda zalila cestišče do višine 30 cm. Delno je voda poplavila tudi cesti Majšperk — Poljčane in Majšperk — Dolane. Narasli potok je podrl most na cesti Kamnica — Rošpoh. Zelo nevarno je bilo tudi blizu Borla, kjer je Drava poplavila del ceste. Narasla voda je nevarno ogrožala most. Promet na tem odseku je bil zaprt za več ur. Na pomoč je prišla posebna skupina iz štaba za naravne nesreče iz Varaždina. —ž ZAHVALA Prisrčna hvala vsem, ki ste spremili in darovali cvetje na zadnji poti naše ljube mame, stare mame, tete in tašče Karoline Rogi Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in zdravstvenemu osebju internega oddelka celjske bolnice, za skrb in nego. Zahvala tudi vsem, ki ste nam izrekli sožalje in z nami sočustvovali ob izgubi naše mame. Žalujoči: rodbine Lesjak in Rogi Šmartno ob Paki, Celje, .7. julija 1965 IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO, LJUBLJANA, TOMŠIČEVA l - TELEFONI 23-522 DO 23-526 TITOVA I ODDELEK ZA LJUBLJANSKE NAROČNIKE 21-832, ZA ZUNANJE NAROČNIKE 20-463 POSTNI PREDAL LJANA 600-11-1-167 - MESEČNA NAROČNINA 850 DINARJEV - ROKOPISOV NE VRAČAMO OGLASNI ODDELEK: LJUBLJANA. TITOVA 1. TELEFON 21-896 - PODRUŽNICA LJUBLJANA, 29 - BRZOJAVNI NASLOV: »DELO« LJUBLJANA ŽIRO RAČUN PRI NARODNI BANKI LJUB- Telefon dežurnega urednika: 20-646 O®0 0®Q Pionirski dom rrg Vil. kongresa ZKJ 1 MLADINSKI KINO: danski film DILEMA, ob 10, 15, 17 in 19.30. KINO »PIONIR«: amer. film VRAŽJI UCENE5C, ob 10, 15. 17 in 19.30. IFESTI VALl Poletne kulturne prireditve i..tlbi.i\n\ Drevi ob 20.30: Boris Blacher: ROMEO IN JULUA. Izvaja Ansambel članov opere SNG Ljubljana. Dirigent: Ciril CVETKO, režiser Hinko LESKOVŠEK, v glavnih vlogah Rudolf FRANCL, Zlata OGNJANOVIČ, Bogdana STRITAR. Prva izvedba v Jugoslaviji. Četrtek, 8. julija, ob 20.30: Giaco-mo Puccini: TURANDOT. Opera Narodnega kazališta Rijeka. Dirigent: Vladimir BENI C, režiser: Dinko SVOBODA, v glavnih vlogah MARY CURTIS — VERNA in UMBERTO BORSO člana Metropolitan Opere New York. Informacije in rezervacije po telefonu 21-768. Prodaja vstopnic danes od 10. « do 12. in od 17. ure dalje pri blagajni v Križankah. Kino SPORED ZA SREDO KINOTEKA, Miklošičeva c. 28: amer. film ZLOČIN DR. CRES-FTJA. Režija: John H. Aver. Glav. vi.: Erich von Strohein, Dvvight Prye, Paul Guilfoyle, Harriet Russell, ob 16 in 18. uri. Nemški nemi film LUTKA. Režija: Ernst Lubitsch. Glav. vi.: Mar Kronert, Hermann Thimig, Vic-tor Janson, Offo Oswalda, ob 20. uri. Prodaja vstopnic od 13. ure dalje. KINO UNION: angl. barv. CS film D2UNGLA LEPOTE. Tednik F. N. 26. samo pri zadnji predstavi. Predstave ob 17, 19 in 21. uri. Ob 10. uri matineja španskega barv. filma MATI, POSLUŠAJ PESEM MOJO. KINO KOMUNA: ital. film DAN ZA LEVE, režija Manni Loy. Predfilm Prekomorske brigade. Predstave ob 16, 18.30 in 21. uri. Zaradi izredne dolžine filma cene vstopnic zvišane. KINO SLOGA: amer. barv. film PAST ZA STARŠE. Igrata Maureen O'H ara in Hayley Mills. Predstavi ob 17 in 19.30. KINO VIC: franc. barv. pustolovski CS film SKRIVNOSTI PARIZA. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. Zadjikrat! KINO ŠIŠKA: španski barv. film KRALJICA CH A NTECLERA. Igra Šarita Montiel. Tednik F. N. 26. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. PRODAJA VSTOPNIC v vsakem kinematografu dve uri pred začetkom predstave. LETNI KINO BEŽIGRAD: amer. barv. CS western ZAKON PRERIJE. Tednik F. N. 26. Predstava ob 20.30 Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. Zadnje predvajanje v Ljubljani, ker filmu poteče licenca. LETNI KINO TIVOLI: nemški pustolovski film SKRIVNOSTI ORIENTA, I. del. (po Karlu Mayu). Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. KINO TRIGLAV: sovjetski film MOJ MLAJŠI BRAT, ob 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 17. ure dalje. MiliS TRST /ia S. Lazzaro 1 — tel 37-309 fOVARNA /ia S Maurizio (.6 — tel 93-788 Tovarna poza nenterije za ta-'O jetništvo. Velika izbira vseh vrst zaves tudi terital do 3 m širine ter raznovrstno pohištveno oiago iz platna in kretona v najlepših barvah ir vzercih žamet posteljna pregrinjala. prešite odeje, preproge in vse, kar potrebujete za ureditev lepega stanovanja 2855-4 KINO VEVČE: franc, film POLNOČNI SESTANEK, ob 20. Prodaja vstopnic od 19. ure dalje. LETNI KINO DOM JLA, LJUBLJANA: amer. film FRA DIAVOLO, ob 20.30. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. KINO »SVOBODA«, CRNUCE: jugoslovanski film NEVESIlfJ-SKA PUŠKA, ob 20. uri. KINO »SVOBODA«, ŠENTVID: angl. W film NOC, KATERO SE NE POZABI, ob 18 in 20. uri. KINO DRAVLJE: angl. film CAS BREZ USMILJENJA, ob 20. uri. KINO DOMŽALE: domači CS film ZRCALO DRŽAVLJANA POKORNEGA, Ob ». uri. KINO RADOMLJE: amer. barvni CS film APRILSKA LJUBEZEN, ob 20.. uri. KINO MENGEŠ: ______ sov j. film TAHIR IN ZUHRA, ob 20. uri. KINO DOM, KAMNIK: angleški ftroo-beli film ZA IGRO STA POTREBNA DVA, ob 20. uri. KINO DUPLICA, KAMNIK: nemški film TAJNI ARHIV NA ELBI, ob 19. uri. KINO RADOVLJICA: sovjetski zgodovinski barvni film BALTIŠKA SLAVA, ob 18 in 20. uri. KTNO CENTER, KRANJ: franc, barvni CS film TRIJE MUŠKETIRJI (I. del), ob 16 in 20. uri. Amer. W film PET OSTRIŽENE, ob 18. uri. KINO STORŽIČ, KRANJ: prem. danskega filma DVOBOJ, ob 18 in 20.10. KINO RADIO, JESENICE: Švedski film OBRAZ VOJNE, ob 19. uri. KINO PLAVŽ, JESENICE:_________ nemški barvni film FE7TRO-GRAJSKE NOČI, ob 18 in 20. uri. KINO ŽIROVNICA: amer. barvni film PTICI. KINO »KRKA«, NOVO MESTO: francoski film NEŽNA KOZA, ob 18 in 20. uri. KINO »DOBREPOLJE«: angl. film VSO DOLGO NOC, ob 20. url. KINO ČRNOMELJ: angl. film EKSPRES BONGO, ob 17. uri. . KINO SVOBODA, KRŠKO: amer. barvni CS film MARILYN MONROE, ob 19.30. KINO DELAVSKI DOM, TRBOVLJE: sovjetski CS film KUPIL SIEM OČETA, ob 18 in 20. uri. KTNO SVOBODA, TRBOVLJE II: ital.-španski barvni CS film KOLOS IZ RODOSA, ob 17 in 19. uri. KINO SVOBODA II, HRASTNIK: jugoslovanski film MAČKA POD ŠLEMOM, ob 18 in 20. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA: amer. CS film SEDEM VELIČASTNIH, ob 1» in 21. uri. KINO »SOCA«, NOVA GORICA: franc, nemški film NABAB, ob 18.30 in 20.45. KINO »SVOBODA«, ŠEMPETER PRI GORICI: japonski film HIROŠIMA, ŽALOST MOJA, ob 20.30. KINO »CANKARJEV DOM«, VRHNIKA: sovjetski barvni CS film POEMA O MORJU, ob 20.15. RTV Ljubljana SPORED ZA SREDO 4.30—7.00 Dobro jutro! (začetek cddaje in vremenska napoved); 7.15 Tam, kjer pisana so polja .. .; 8.05 Zabavni zvoki; 8.26 Odmevi naših krajev; 9.00 Svet skozi -sončna očala; 9.15 Mladinski zbori pojo; 9.30 Pol ure z domačimi orkestri in ansambli zabavne glasbe; 10.15 Sopranistka Sonja Demšar poje staroitalijanske arije; 10,30 Človek in zdravje; 10.40 Nekaj domačih v instrumentalni izvedbi; 11.00 Turistični napotki aa tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Sopranske arije iz popularnih Verdijevih oper; 12,30 Kmetijski nasveti — dr. Franjo Janežič: Škodljivci na lucerni; 12.40 Iz narodne zakladnice; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 Iz koncertov in simfonij; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Koncert zbora Berlinskega radia; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Iz fonoteke Radia Koper; 18.40 Naš razgovor; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice; 19.30 Večerni radijski dnevnik; 20.00 Umberto Giordano: Andre Chenier, opera v 4 dejanjih; 22.10 Od popevke do popevke; 22.50 Literarni nokturno; 23.06 Plesna glasba; 2?.30 do 23.36 Zadnja poročila. JrtilUttSIWWHI!HHWttttWflčftf!IIIIIIIH!IIIOIIilWMHiMIHIIiflHIWIIWHIf(»fHIIIIWtfHlimiHHWmillti1HIHIrtiWt!IIMIIIHfHIIIIIIIIlHIIHIIIHIflH1lfHIHIIII!H«IIHIMIIII V SOBOTO, 10. JULIJA OB 20. URI NA OLIMPIJSKEM BAZENU V RADENCIH RADENSKA NOČ Z MODNO REVIJO NA VODI ORKESTER: DRAŽENA BOICA PEVCI: MARUŠKA SINKOVIČ IVICA ŠERFEZI JIMMY STANIČ ZDRAVILIŠČE RADENSKA SLATINA 6015 TELEVIZIJA Na kanalih 3, 5, 6,11 s pretvorniki 18.40 POROČILA (Ljubljana) 18.45 POTUJTE Z NAMI (Ljubljana) 19.15 KONCERT UČENČEV GLASBENE ŠOLE KORNELIJA STANOKOVIOA (Beograd) 19.45 CIK—CAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 37 STOPINJ V SENCI — srečanje s kraji in ljudmi v njih (Ljubljana) 21.30 TV OBZORNIK (Ljubljana) 21.45 ROP V DRAGULJARNI — ameriški komični film (Ljubljana) Na kanalu 9 — Sljeme 18.30 INFORMATIVNA ODDAJA — (Zagreb) 19.46 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 20.45 DANNY KAY SHOW — serijski film (Zagreb) 21.35 INFORMATIVNA ODDAJA — (Zagreb) Obvestila Po 9. členu in sl. členov zakona o urejanju mestnega zemljišča (Ur. list LRS št. 8/65-63) in odloku skupščine občine Domžale o urejanju mestnega zemljišča (Glasnik št. 80-63) ter sklepu skupščine o določitvi predelov, ki se bodo dali v uporabo za gradnjo družin skih stanovanjskih hiš objavlja ZAVOD ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO IN POSLOVNE PROSTORE DOMŽALE naslednji RAZPIS javnega natečaja za vlaganje ponudb za pridobitev uporabe mestnega zemljišča za področje občine Domžale, zaradi graditve montažnih družinskih stanovanjskih hiš. 1. Mestno zemljišče se oddaja v uporabo najugodnejšemu ponudniku, ki Je lahko delovna organizacija ali družbeno-politična skupnost ali občan, ne glede na njihov sedež ali bivališče. 2. Predme* natečaja so: a) zemljiški kompleks med Rejsko cesto in Kamniško Bistrico, to je južno od Siarda za postavitev 60 montažnih hiš tipa »Jelovica« in »Edilit« naslednjih parcel štev.: od št. 1 do 28 tipa »Edilit« od št. 1 do 32 tipa »Jelovica« LJUBLJANA TAJNIŠTVO FAKULTETE za naravoslovje v Ljubljani obvešča, da bo zagovarjal svojo doktorsko disertacijo tov. ing. SREČKO OMAN pod naslovom: »Aktivnosti protiionov v vodnih razsto-pinah polimetilstirensulfonske kisline in njenih soli« dne 8. julija 1965 ob 12.30 v predavalnici štev. II/I. nadstr. v oddelku za tekstilno tehnologijo. Snežniška št. 5. O 6068 Šolstvo 3. Izklicna cena za ureditev zemljišč (priprava in opremi jen Je) Je naslednja: za 1 m2 zemljišča priprava opremi jenje skupaj: 500 800 1.300 Ponudbe z nižjim prispevkom ne bomo upoštevali. 4. Najugodnejši ponudnik bi moral prositi za izdajo gradbenega dovoljenja v šestih mesecih po podpisu pogodbe, s katero se mu odda mestno zemljišče v uporabo; z dejansko gradnjo bo moral začeti eno leto po podpisu pogodbe ea oddajo zemljišča, dokončano in sposobno za tehnični pregled in prevzem pa mora biti poslopje do 31. 12. 1967. 5. Varščina (kavcija), ki Jo mora položiti vsak ponudnik hkrati z vložitvijo ponudbe, znaša 50.000 din, in Jo mora nakazati na račun 600-20-615-3 pri NB Domžale, potrdilo o vplačilu pa mora biti priloženo ponudbi. 6. Ponudba se lahko glasi na eno parcelo. 7. ponudnik pa lahko navede v ponudbi še nadaljnje parcele, na katere naj se v podrejeni vrsti nanaša njegova ponudba za primer, če bi njegova ponudba za prvo navedeno parcelo ne bila kot najugodnejša. 8. Stroške za pripravo zemljišča, ki obsegajo med drugim odškodnino za zemljišče, kulture, obstoječe objekte, stroške za geometr-sko izmero zemljišča z izdelavo delilnih in drugih načrtov, stroške prenosa pravice uporabe zemljišča in druge stroške mora ponudnik plačati takoj ob podpisu pogodbe. Stroške za opremljenje zemljišča lahko plača ponudnik takoj ali v dveh obrokih, najkasneje pa v enem letu po podpisu pogodbe. 9. Ponudbe vložite pismeno pri Zavodu za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne prostore Domžale, Ljubljanska cesta 83, V. nadstropje do vključno 31. 7. 1965 ali pa jih priporočeno pošljite po pošti na isti naslov. 10. Razpis natečaja velja do oddaje vseh parcel. 11. Vsak ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da pristane na splošne pogoje k temu razpisu. 12. Podrobnejšo obrazložitev o oddaji mestnega zemljišča lahko predhodno dobi vsak interesent pri Zavodu na gornji naslov. Zavod za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne prostore Domžale. O 6060 ETILEN EXPRES kemična čistilnica vljudno prosi cen j. stranke, da prevzamejo svoja oblačila najkasneje do 10. julija. Po navedenem datumu bo poslovalnica zaradi adaptacije lokala mesec dni zaprta. O IZOBRAŽEVALNI CENTER kovinske stroke, Ljubljana-Vič, Cesta na Brdo 25 a razpisuje: za šolsko leto 1965/66 vpis slušateljev v I.letnik večerne šole za odrasle z naslednjimi oddelki: 1. kovinarski 2. elektromehanski 3. galvanizerski Pogoji za vpis so naslednji: 1. Končanih 6 razredov osemletke, 2. da je kandidat v rednem delovnem razarierju, 3. da je odslužil vojaški rok, 4. da ima kaAdidat najmanj 4 leta prakse v poklicu za katerega se želi .izpopolniti. Za vpis je potrebno predložiti gornjemu naslovu naslednje dokumente najkasneje do 10. IX. 1965, in sicer:' 1. Lastnoročno napisano prošnjo, kolkovano s 50 din 2. Izpisek iz rojstne matične knjige 3. Originalno šolsko spričevalo 4. Potrdilo delovne organizacije o redni zaposlitvi in pristanek, da mu dovoljuje šolanje 5. Izjavo podjetja o plačilu šolanja. Stroški šolanja bodo predvidoma znašali za I. letnik 40.000 din, za II. in III. letnik 60.000 din. Pričetek pouka bo predvidoma 10. X. 1965 in bodo o tem vsi prijavljeni kandidati pismeno obveščeni. S 6020 Mali oglasi SOBO iščeta zakonca brez otrok — do oktobra. Ponudbe pod »Dobro plačata«. 13257-6 POTREBUJEM žensko za dopoldansko varstvo otroka. Karalič, Tržaška 41, Ljubljana. 13418-1 VK TRGOVSKI delavec prevzame zastopstvo slovenskega podjetja v Ljubljani. Ponudbe pod »Poslovodja«. 13593-2 POPOLNOMA NOV selenski usmernik 200 Amp. ugodno prodam. Oljno hlajenje, regulacija 2 do 9 V, vodotesna izvedba, garancija. Ponudbe pod »Galvanizacija.« 13566-4 POHIŠTVO, otroško stajico, košarico itd., ugodno prodam. Ogled od 15.—16. ure. Ljubljana, Gosposvetska 9/1. 13573-4 ODSTOPIM vrstni red za fiat 750 — dobava oktober. Polovico lahko ček. Ponudbe v ogl. odd. »Dela« pod »1300«. 13567-3 GOSPODINJSKO POMOČNICO — iščem k štiričlanski družini. Nudim sobo in vse ostale ugodnosti. Ponudbe pod »Poštena«. 13579-1 Sl PER AVTOMATIČNI pralni atroj (3—4 kg) kupim. Ponudbe sceno pod »Ljubljana«. 13371-5 VW — KOMBI 1961 prodam ali zamenjam za osebni avtomobil. Vido Bau, Podvine 35, Zagorje ob Savi. 1185-3 BREZHIBEN stroj za volkswagen nujno kupim. Ponudbe: Ostojič, Krajiške 203, Tuzla. 6018-3 ŠPORTNO motorno kolo 500 ccm BMW R 50 S, najnovejše izdelave prodam. Ogled v nedeljo od 14. ure dalje pri Obštetar, Ljubeljska 23, Ljubljana. 13597-3 GOSPODINJSKO pomočnico išče Štiričlanska odrasla družina. Plača 20.000 din. Pust, Glinška ul. 5. 13596-1 PRALNI STROJ REX-4, nov, prodam. Tel. 51-463. 13595-4 NISEM plačnica za Stanislava Vrhovca, ki stanuje v Kozarjah, Kosovo polje II 14. Marija Vrhovec, Kosovo polje II 14, Ljubljana. 13616 VESPO, rabljeno, prodam. Ogled pred Teslovo 30. Vsako popoldne — »Fakulteta«. 13649-3 SOBO iščem kjerkoli v Ljubljani Ponudbe pod »Šivilja«. 13645-6 HI SO ali stanovanje kupim kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Gotovina«. 13649-7 SOBO iščeta dve pošteni* dekleti v bližini središča mesta ali pri tro-lejbusni postaji. Plačata mesečno vsaka 10.000 din. Ponudbe pod »Poštenost«. 13648-6 LES za ostrešje, štiri kompletna vrata, cev iz litega železa 4 mm in električni kuhalnik s tremi ploščami prodam. Naslov: Brav-ne, Ljubljana, Pod hribom 44. 13638-4 POSOJILO do 2,000.000 din potre bujem za dograditev hiše. Vrnem v enem letu, nudim 50% večjo povišioo obresti kot banka. Ponudbe pod »Gradnja«. 13637-8 ZOPPAS — 4 kg — termostatica — naj novejši model pralnega stroja prodam. Ponudbe pod »Su-peravtomatik«. 13635-4 MOŠKO športno kolo z več prestavami kupim. Ponudbe pod »Navadne gume in takoj«. 13623-5 TAUNUS 12 m, nov, kupim. Ponudbe pod »Taunus«. 17624-3 STANOVANJE in hrano dam za pomoč v gospodinjstvu izmenično. Vera Kosec, Čelovška 78. 13625-6 MLAJŠO UPOKOJENKO sprejmem za varstvo dveh deklic dopoldne. Plačam dobro. Volaj, Ljubljana, Grafenauerjeva 39. 13626-1 \ PETEK, 2. VII. 1965, ponoči sem od gostišča »črni maček« do Gerbičeve ulice izgubila zapestno uro »Helvetia«. Majda, soba 323, štud. naselje, blok V, Ljubljana. 13634-8 SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE TRAGIČNO PREMINIL ČLAN NAŠEGA KOLEKTIVA Konrad Kajnih VRATAR J.1 DOBREGA TOVARIŠA IN SODELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU DELOVNI KOLEKTIV IN SINDIKALNA PODRUŽNICA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« — KIDRIČEVO »BLEŠČEČI KRISTALU Mojstri drsanja Jana Mras-kova, Zdenek Doleial, Paulina Hutzova in Milada Kubi-kova in drugi vas bodo v hali Tivoli «. in 7. julija ob 20. uri navdušili v vročih poletnih dneh s novim programom. Vstopnice dobite pr) KOMPASU Sindikalne podružnice imajo 20«/|> popust. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je pri prometni nesreči nenadoma preminil naš dragi mož, očka, brat, svak FRANC SEDMAK Pokopan je bil 5. julija 1965 v Loški dolini. Žalujoči: j tena Pepca, hčerki JoMca in Majdiča, brat in sestre a družinami, svakinji in svaka z družinami Ljubljana, Postojna, Loška dolina VSELJIVO, enostanovanjsko vilo, kupim v Ljubljani. Ponudbe pod »Povratnik iz Nemčije«. 13639-7 KOMFdRTNO, vseljivo stanovanje do 120 m2, kupi v Ljubljani povratnik. Ponudbe pod »Vseljivo do septembra«. 13640-7 OSEBNI AVTOMOBIL VW. tip 62, dobro ohranjen, ugodno prodam. Stane Košmrlj, Žlebič 2, p. Ribnica, Dolenjska. 13615-3 ZELO LEPO ZEMLJIŠČE s sadnim drevjem proda izseljenec v Kle-šah pri Dolu poleg nove avto ceste, Naslov: Tolmajnar, Polje 221, telefon 310-629. 13327-7 LEPO SOBO (plačljivo vnaprej) oddam za 1—2 leti ponudniku — samcu. Poseben vhod. Zg. šiška. Ponudbe pod »Centralna«. 13619-6 ELEKTRIČNI štedilnik, ročni voziček nos. 150 kg, dobro ohranjeno, poceni prodam. Tugomer-jeva 50, Zg. šiška. 13618-4 GARA20 vzamem v najem v Ljubljani. Sporočite po tel. 20-464. 13617-3 SOBO išče miren študent, po možnosti na Viču v Rožni dolini. Cenjene ponudbe pod »Avgust«. 13613-0 TRI OBROČE za vespo hkrati z gumami (3:50-8) kupim. Stanko Cesnik, Polje 249, Ljubljana. 13614-5 FRIZERKO, dobro delavko, sprejme Marija Polak. Dobra plača. Rakek. 13612-1 L-4 ZA 1,900.000 ali major — 8 za 2,750.000 ali F-12 za 2,650.000 prodam. Ponudbe pod »Barva po izbiri«. 13611-3 ZELJE in cvetačo, močne pikiran-ce, ugodno proda Janežič, Milana Majcna 47 a. 13610-4 KOMFORTNO, dvosobno stanovanje za Bežigradom, zamenjam za dvo in pol ali trisobno kjerkoli. Ponudbe pod »Lepo«. 13621-6 AVTOMOBIL 1100-103-E, lepo ohranjen, nujno prodam. Informacije od 7.—14. ure, telefon 317-666 od 14. ure dalje po telefonu 310-403. 13622-3 IZGUBIL sem črno moško denarnico. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne na naslov: Peter Curk, Mirje 2, Ljubljana. Najditelj prejme nagrado! 13601-8 NUJNO POTREBUJEM 200.000 din. Vrnem v enem letu 350.000 din. Ponudbe pod »Nujno«. 13602-8 AVTOMOBIL, približno 1000 ccm, nov ali dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod »Soliden«. 13600-3 NEMŠKI športni otroški voziček poceni prodam. Marinšek, Hudovernike va 4. 13598-4 LUTZOVO peč, odlično, ugodno prodam. Ljubljana, Celovška 142 — pritličje. 13599-4 PARCELO za weekend pri Umagu prodam. Ponudbe pod »Ob morju«. 13605-7 ZAHVALA Vsem, ki ste našega očeta Franca Kosca spremili na zadnji poti in mu kakorkoli pomagali med njegovo boleznijo, prav lepa hvala. Posebna zahvala strežnemu osebju na Bokalcah III. B. Žalujoče hčere Ljubljana, Portorož ZA DVOSOBNO, vseljivo stanovanje dam večje posojilo. Ponudbe pod »Nagrada«. 13606-6 TRI AKVARIJE prodam. Ogled od 10.—12. in od 15.—17. ure. Legat, Ciril-Metodov trg 15 n. 13607-4 PLESKARSKEGA — soboslikarske-ga pomočnika, kvalificiranega ter pomožnega delavca, sprejme, Janežič, Topniška 5, Ljubljana. 13609-1 ZAPOSLITEV sezonsko, kjerkoli išče študentka. Ponudbe pod »Takoj«. 13654-2 FIAT 1300, nov ali malo rabljen, kupim. Sporočite na štev. telefona 72-376 Domžale od 7. do 12. ure. Plača z gotovino. 13653-3 Maribor DEŽURNA LEKARNA: Sreda, 7. julija: lekarna »Glavni trg«, Glavni trg 20. KINO: UNION: jugosl.-nemški barvni CS film MED JASTREBI. PARTIZAN: poljski film MORILEC IN GOSPODIČNA. UDARNIK: ital. barv zab. film STRAHOVI V RIMU. ZAHVALA Vsem, ki ste našo drago ženo in mamo Angelo Prihavec pospremili na zadnji poti in ji darovali cvetje in vsem, ki ste nam ob bridki izgubi izrekli sožalje, naša iskrena zahvala. — Posebej se zahvaljujemo dr. Orlu in dr. Šarabonu, ki sta ji lajšala trpljenje med dolgo boleznijo in sestri Anki, ki je pokojno požrtvovalno negovala na domu. Leon in Dušan Prihavec PO DALJŠI BOLEZNI JE UMRLA NAŠA MARLJIVA SODELAVKA Jožefa Zekar POGREB POKOJNICE BO V SREDO, 7. JULIJA 1965, OB 17. URI NA KOPRSKEM POKOPALIŠČU OHRANILI JO BOMO V TRAJNEM SPOMINU! KOLEKTIV IN SINDIKALNA PODRUŽNICA TOVARNE MOTORNIH VOZIL TOMOS KOPER KOPER, 6. JULIJA 1965 V 81. letu starosti je dotrpel naš ljubi atek Anton Zertuš upokojenec Pogreb bo v sredo, 7. julija 1965 ob 17.30 uri te Nikolajeve mrliške vežice na Žalah. Žaluj oči: tena Cilka, otroci Cilka, Milan, Danica, Boža, sestra Pepca ter družine Žertuš, Pečar, Petriš, Orsag Kranj, Ljubljana, Maribor, Zagreb, 5. julija 1965 Tiho se je poslovila od nas naša ljubljena žena, zlata mamica, mamika, dobra sestra, tašča, teta in svakinja JULIJANA HEINRIHAR roj. VALENTINČIČ Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 8. julija 1965, ob 16. uri na pokopališču v Bohinjski Bistrici. Do pogreba leži na svojem domu. Prosimo tihega sožalja! Žalujoči: mož Rafko, hčerki Boža in Vanda z družinama ter ostalo sorodstvo. Bohinjska Bistrica, 6. julija 1965 BIMBO •< j ' Piše Mile Mirnik — Riše Marjan Bregar r 16. Preveč čistoče tudi ni dobro V Šempetru je Janez zapeljal na bencinsko črpalko: zdelo se mu je, da mu zadnja zračnica pušča. Snel si je Bimbovo vrvico z zapestja in jo privezal na zabojček, potem pa stopil k črpalkarju in ga poprosil, če mu lahko s pripravo, ki jo ima za polnjenje avtomobilskih gum, napolni zračnico. »Ne gre, fant, se ne da, to je samo za avtomobilske ventile. Imam pa tamle na mojem kolesu tlačilko, pa z njo poskusi.« »Hvala,« je rekel Janez, vzel ponujeno reč in se lotil svojega kolesa. Dva koraka stran je stal avtomobil, ki se je, čeprav star, svetil in sijal kot sonce, pa še je njegov lastnik čepel ob prednjem odbijaču in drgnil z njega prašna zrnca. Bimbo je nekaj časa opazoval Janeza, kako se suče okrog ventila na kolesu, potem pa je zagledal podobno reč na avtomobilskem kolesu za hrbtom možaka, ki je čistil odbijač. Neslišno je smuknil iz zabojčka in se lotil ventila pri avtomobilu. Malo je vrtel sem in tja, dokler mu ni ventil ostal v roki. Na glas je reklo »vššššš«, guma se je v'hipu izpraznila, avtomobil se je nagnil — in vedro z vodo, ki je stalo na prednjem blatniku, je zdrsnilo, se obrnilo in se poveznilo svojemu lastniku na glavo, potem ko ga je prej še dobro namočilo. Bimbo je seveda v istem hipu že spet čepel v svojem zabojčku in nedolžno gledal avtomobilista z vedrom na glafa, kakor bi hotel reči: »Vidiš, preveč čistoče tudi ni dobro ...« Vrtimo globus AI-iE S SANDRIA — Otroci so se igrali z ročno bombo iz druge svetovne vojne. Bomba je eksplodirala, ranjenih je bilo dvanajst dečkov; nekateri so dobili hujše poškodbe. HAMBURG — Pri Hamburgu sta trčila avtomobila. Nesreča je zahtevala šest smrtnih žrtev. ATENE — Kakor poroča AP, so včeraj zjutraj čutili V Atenah dva močna potresa. Za zdaj ni podrobnejših podatkov o posledicah potresov v grški prestolnici. VALPARAISO — Po poročilih tujih agencij so zaznamovali potresne sunke v več čilskih mestih. Potres četrte stopnje je bil v Santiagu, Val-paraisu in Vina del Maru. Kolikor je znano, ni bilo niti človeških žrtev niti gospodarske škode; nastal je preplah med prebivalstvom, ki je zapuščalo domove. MUNCHEN — Nočna patrulja je prijela 25-letnega zmikavta v trenutku, ko je s silo odprl tuji avto. šele na zaslišanju so ugotovili, kdo jim je prišel v roke. Preiskava je pokazala, da je ta nepridiprav vlomil v minulih dveh letih v tristo avtomobilov, parkiranih na miinchenskih ulicah. PASSAU — Voda je odtekla iz mesta Passau, kjer so trajale poplave pet tednov. Donava je bila te dni sicer še vedno 2.5 m nad normalo, vendar se je umaknila z mestnih ulic in trgov. LONDON — Mednarodna zveza športnih potapljačev organizira za svoje člane izlete z devetdnevnim bivanjem na Giftua Saghiru, kakih dvanajst kvadratnih kilometrov velikem, nenaseljenem otoku v Rdečem morju. Skupine amaterjev vodijo izkušeni potapljaški učitelji, ki posojajo tudi vso opremo s podvodnimi kamerami vred. BUDIMPEŠTA — Za mlade pare na poročnem potovanju je uvedla madžarska turistična organizacija »Ibusz« 10-od-stotni popust. Izjema so moteli of Blatnem jezeru v juliju in avgustu. Mladoporočenca se morata izkazati s poročnim listom, ki ne sme biti starejši kot tri mesece. LONDON — Sliko 24-letne-ga obtoženca in dveh njegovih pajdašev, ki ju do prve obravnave še niso izsledili, je priznalo londonsko sodišče Old Baily kot neoporečno dokazno gradivo. Posnetek je napravil fotograf, ki se mu je zdelo čudno, zakaj so trije moški skočili v avto, ki je takoj potem odpeljal z veliko hitrostjo. Nekaj minut prej so tisti trije napadli človeka na cesti in ga oropali. PARIZ — »Organizacija življenja na deželi« se imenuje novo turistično združenje, ki ponuja miru potrebnim ljudem iz vseh dežel počitnice v starih gradovih s pestro zgodovino ter v kulturnih središčih ali pri francoskih družinah. Gost lahko izbere bivališče ob reki ali jezeru, v gorah ali ob morju, povsod ima priložnost za lov ali ježo, ribolov s trnkom, plavanje, tenis ipd. V pravilih nove turistične organizacije je rečeno med drugim, da se lahko mladi tujci seznanjajo s francoskimi starostnimi vrstniki in se tako na počitnicah izpopolnjujejo v francoščini. NEW YORK — Policija v Atlanti (Georgia) je iskala ne le avtomobilska tatova, marveč tudi dva dresirana psa, ki sta po njuni sledi stekla v gozd. od koder se nista vrnila. Tatova so našli naslednji dan: po predmestni ulici sta na vrvici peljala enega izmed obeh, sicer zelo hudih psov. Mostovi čez tri prelive Danski načrti za priključke na evropske ceste KOEBENHAVN — Na Danskem pripravljajo graditev modernega cestnega omrežja, ki bo povezovalo sever in jug čez polotok Jiitland ter vzhod in zahod prek otokov. Načrt je zanimiv predvsem zato, ker predvideva tri velike mostove. Nova cesta bo velikega pomena v danskem notranjem kakor tudi v tranzitnem prometu. Prispevala bo k razvoju danskega turizma, hkrati pa na nekaj ur skrajšala prometne zveze med prestolnico in potokom Jtitlandom. Zdaj traja plovba iz Aarhusa (Jiitland) do Kobenhavna vso noč. Pri Flensburgu v Nemčiji se bo cesta priključila na evropsko cestno omrežje. Cesto bodo speljali prek dveh morskih prelivov, čez Mali in Veliki Belt. Za zvezo čez Mali Belt sicer že skrbi most, toda zgraditi nameravajo novega, takega s štirimi stezami in hkrati dovolj širokega, da bi bilo mogoče zagotoviti šeststezen promet. Za most čez Veliki Belt so že zbrali vse podatke, med drugimi so tudi geologi pregledali in premerili morsko dno. Te dni nameravajo razpisati mednarodni natečaj z namenom, da bi tudi tuji strokovnjaki sodelovali pri izdelavi idejnega osnutka za ta most med mestoma Nyborg in Korsor. Cez preliv Sund naj bi most povezal Dansko in Švedsko. Komisija, ki so v njej sodelovali strokovnjaki , obeh dežel, je predlagala dve možnosti. Po eni bi zgradili most med danskim Helsinggo-rom in švedskim Holsin-borgom. po drugi pa med Kobenhavnom in Malmo-jem čez danski otoček Saltholm. Preudarjajo tudi o cestnem predoru pod Sundom. Danci se bolj ogrevajo za most prek Saltholma, Švedi pa še niso dali izrazite prednosti nobeni izmed nakazanih možnosti. Cesta čez Saltholm je Dancem pri srcu predvsem zato, ker nameravajo zgraditi na tem otoku novo mednarodno letališče. Koben-havn ima letališče Kast-rup, ki pa je razmeroma majhno in ne bo več dolgo kos naraščajočemu letal- Za dobro skemu prometu. Lani je imelo letališče Kastrup povprečno po 266.000 potnikov, torej dobro petino (21 odstotkov) več kot Kasneje bi zagotovili še cestno zvezo med Kobenhavnom in Nemčijo čez preliv Fehmam Belt. Prednostni spisek mostov je za zdaj naslednji: Veliki Belt, Sund, Fehmam Belt. Praktična preskušnja Misel arhitekta Izumlja OTTAWA — Kanadski arhitekt japonskega rodu dr. Kio Izumi je izdelal načrte za novo psihiatrično kliniko, ki jo bodo sestavljala štiri poslopja. Arhitekt si je prizadeval, da bi bila bonišnica kar najbolj funkcionalna. Ustrezala naj bi zahtevam zdravljenja in namestitve, hkrati pa bi se v njej tudi bolniki počutili čim bolj sproščeno. Seveda je zelo težko vedeti, kaj bo ustrezalo okusu in razpoloženju duševnih bolnikov. Zato se je dr. Izumi odločil za poskus. Pod nadzorstvom zdravnikov je vzel določeno količino lisergične kisline, ki povzroča psihotične halucinacije in motnje v vizualnih zaznavah. Tako se je torej Izumi nekako izenačil z bodočimi pacienti tega zavoda. Posameznosti o njegovih načrtih niso znane. Povedal je le, da se je pri načrtovanju bolnišnic izognil dolgim hodnikom s številnimi vratj in velikim dvoranam, ki povzročajo občutek strahu. Poskus dr. Izumi j a ni pravzaprav nič novega. 2e prej so nekateri psihiatri jemali tisto kislino, da bi kasneje bolje razumeli svoje varovance. PONOSNO RAZKAZUJEJO italijanski riM£i.„s Caprija 399 kg težkega tuna, ki so ga ujeli na gladini blizu sloviltega turističnega otoka pred Neapljem. Pravijo, da je to najtežji tun, kar se jih je doslej znašlo v ribiških mrežah na Tirenskem morju. V Foto: AP Za rešitev izpod plazov Naprava zaznamuje dihanje 2ivUi ponesrečencev LONDON — V Veliki Britaniji so izdelali napravo, ki odkriva preživele žrtve raznih katastrof, tako potresov, rudniških nesreč in plazov. Sbnda, v kateri je destilirana voda, zaznamuje sleherni dih, pa naj je še tako slaboten. Cista voda, kakršno uporabljajo v avtomobilskih akumulatorjih, ne prevaja električnega toka, ker v njej ni primesi, ki sicer prenašajo električni tok skozi vodo. Toda že najmanjša količina ogljikovega dioksida v zraku, ki ga izdihava preživeli, zmanjšuje neprevodnost vode, in to v znatni meri. Reševalna naprava, ki jo je iznašel neki britanski zdravnik za iskanje preživelih, je oprta prav na to posebnost. Na koncu sonde je majhen cir-kulator z destilirano vodo ter filter, ki preprečuje, da bi v sondo prišel sneg ali prah. »Hvala, nič ne Selim, le modne novosti si ogledujem ...« »Poslušaj, Jurček, poslednjič tt rečem, pokliči mamo k telefonu!« J ■ n 3 n r~ L b 7^ 8 H 9 io~ 11 iT~ 13 14 15 16 17 n 18 r Križanka VODORAVNO: 1. največji nemški Jeklarski koncern, 6. topovski izstrelki, 8. vodna žival, 9. osebni zaimek, 10. žensko ime, 11. nesreča, nasprotje blacčga. dobrega, 1*. substanca, bistvo, jedro, 13. župan v naših krajih pod Francozi, 14. glavni ttevnik, 15. globoka nezavest, 16. navodilo, instrukcija, 18. nekdanja dekliška gimnazija. NAVPIČNO: 1. hudodelstvo, zločin, Z. glavno mesio Maroka, 3. reka na Hrvatskem in v Bosni, 4. veznik, 5. znameniti starogrški astronom in zemljepisec, 6. izrastek na peteiinji glavi, 7. vetrni jopič, 11. zablode, napake, 15. vojaška odeja, 17. LndoUovo število. ^ REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Muljava, 8. eteralt, 9. Grk, 10. Ate, 11. U, 12. rn, 13. Almeria, 17. loden, 18. ožina. Ko torej sondo nameste v plaz ali ruševine, prisotnost preživelih žrtev takoj povzroči, da se poveča prevodnost vode, ki je pod stalno kontrolo. Zrak, ki vsebuje ogljikov dioksid, zmanjša neprevodnost vode v eni minuti, sondo pa je mogoče za naslednji poskus pripraviti v dveh minutah. Aparat zdaj preizkušajo v Švici in Italiji reševalne ekipe v Alpah. Napravo, ki je težka 2,26 kg, reševalec prenaša kot nahrbtnik. S svojimi baterijami more ta naprava delovati nekaj tednov. Nameravajo jo izboljšati,! tako da bi jo napajala sončna energija. Sonde bi bile pred planinskimi domovi stalno na soncu in tako vsak hip uporabne. Koristnost dvojne kopalne kadi Za zakonce, kjer sta mož in žena zaposlena, je neka ameriška tvrdka poslala na tržišče dvojne kopalne kadi Kadar kadi ne uporabljajo, jih je mogoče zvrniti drugo preko druge, tako da ne potrebujejo več prostora kot običajne kopalne kadi. Tovarnar meni, da bo dvojna kopalna kad kmalu v marsikaterem ameriškem domu, kajti zaposlena zakonca imata često samo med kopanjem toliko časa, da se vidita in se pogovorita o svojih problemih. Enkratni motar Za počasna vozila, kot so traktorji ipd., je začela neka kalifornijska tovarna izdelovati posebne motorje, če se tak motor pokvari, stori lastnik najbolje, da ga odvrže in montira drugega. Popravilo se mu nikakor ne bi izplačalo, zakaj novi motorji so po dvajset dolarjev; v vseh ZDA bi težko našli mehanično delavnico, ki bi ceneje popravila motor. Kazen za življenjsko modrost Mojster orientalskih naukov bo plaCat globo PARIZ — Vsaj v utemeljitvi sodbe se je bVžkone zmotilo sodišče za okrožje Seine, ko je odmerilo profesorju Jukikasu Sakurazavi petsto frankov globe zaradi nedovoljene zdravniške prakse. Dejstvo je namreč, da se drobni japonski profesor ni izdajal za zdravnika. Ni delal kot mazač in tudi ne kot čudodelni vrač, ker ni ne eno ne drugo, temveč modrijan. »Medicine ni,« pravi Sa-kurazava, »in sicer zato ne, ker ni bolezni. Obstaja samo zdravstveno stanje: zdravje, če so zastopani in upoštevani vsi zakoni narave ter pomanjkanje zdravja, če se pregrešimo nad temi zakoni. Kdor se začne dosledno ravnati po zakonih narave, je spet zdrav.« Kakšni so ti zakoni? Ponazori naj jih nekaj zelo preprostih načel: mleka ne smeš piti, ker je namenjeno teličku; teleta ne smeš ubiti, ker zahteva zakon narave, da raste in do-raste; pusti jajce, naj se iz njega izvali pišče; ne liži medu. zakaj ta je namenjen čebelji matici, in tako dalje. 2e-vrsto let si prizadeva prof. Sakurazava, da bi se med Evropejci uveljavili ti nauki orientalske modrosti, katere poglavitni značilnosti sta vzdržnost in rastlinska hrana. V Franciji je njegova prizadevnost 'obrodila sadove. Med tistimi, ki so sprejeli njegov nauk, je tudi nekaj bolnikov, ki jih je sodobna medicina baje označila kot neozdravljive, vendar so ozdraveli, potem ko so se ravnali natančno po njegovih načelih: jej rastlinsko hrano, pij svežo in čisto vodo, zraven pa razmišljaj. Profesor Sakurazava, ki je moral zaradi njihove ozdravitve na zatožno klop, ni v svoji neizmerni modrosti prav nič žalosten in prizadet: »Dobro, ljudje me pač ne razumejo. Čudežev nisem delal, in sicer zato ne. ker jih ni. 'Tisto, kar nekateri označujejo kot čudež, ni nič drugega kot življenjska modrost.« Tudi na dopustu j ut ranj lk DELO F. R LOCKRIDGE Hiša fosilov (18. nadaljevanje) Anstey je razumel, kako mu je pri srcu, in mu je to tudi povedal. Dodal je, da ne gori voda in da se torej ne mudi preveč. Morda bi bilo paihetno, če bi počakali vsaj toliko, da strokovnjaki temeljito preučijo oba tipkopisa in poiščejo na obrazcu prstne odtise Orpheusa Pre-sona. Anstey bo razen tega stopil k dr. Presonu in ga povprašal, kako si vso to reč razlaga on sam. »Morebiti ima pa kakega dvojnika,« je rekel Anstey. »Morda sem se zmotil tudi glede stroja.« »A tega ne mislite zares?« je vprašal Homer Preson. »Ne,« je rekel Anstey. »Skoraj prepričan sem, da je tako, kot sem rekel prej.« Cez nekaj minut je odšel. Poslovil se je od Presonovih. Emily je še zmerom stala pri oknu in strmela v temo. Odkorakal je k avtobusni postaji in čakal. Hladen severozahodnik mu je bičal obraz. Odpeljal se je na postajo podzemeljske železnice in nato spet čakal na mrzli ploščadi. Pri tem pa si je moral nekajkrat dopovedovati, da je služba pač služba. Zdaj se bom mimogrede ustavil na postaji in pogledal, ali je prišlo kako sporočilo, nato pa bom končno lahko šel domov. Pomislil je, da bi ga bilo lahko pravzaprav doletelo še vse kaj hujšega. Poročilo je bilo res že na postaji. Primerjava med tipkopisoma je pokazala, da sta bila oba narejena s pisalnim strojem Underwood Noiseless iz leta 1946. Stroj je bil pozneje verjetno še kaj popravljen. Med prstnimi odtisi na formularju, ki jih je bilo mogoče razbrati, ni takih, ki bi pripadali dr. Orpheusu Presonu. Tole zadnje ne pomeni kajpada nič, formular je šel skozi mnogo rok, prejšnji odtisi so najbrž razmazani in zbrisani. Anstey je poročal ustno in poročilo je bilo sprejeto. Natipka ga lahko naslednji dan, so rekli. Tako se je Anstey končno le odpravil proti domu. Za dr. Orpheusa Presona nič kaj dobro ne kaže, čeprav je čisto prijazen fant; a kaj moreš, to je pač ena tistih reči. Anstey je prišel domov malo po enajsti. Žena ga je čakala. Res je sicer, da je že zaspala, a zaspala je na kavču v dnevni sobi. V. SREDA 11.30 DO ČETRTKA 5.35 Northovim in Weigandovim se pri večerji ni nikamor mudilo, potem pa so se odpeljali v Weigandovo stanovanje na zadnji kozarček. Pomenkovali so se o vsem mogočem, naposled pa so se povrnili k težavam, ki tarejo doktorja znanosti in filozofije Orpheusa Presona ali, kakor se je malce zmedeno ali malce zlobno izrazila Pamela North, »izumrlega se-salcoslovca«. K temu predmetu jih je speljala sama Pam — in to malo po enajsti uri zvečer. Rekla je, da se ji kar naprej pletejo po glavi dr. Preson in njegove kosti. Najbolj čudno se ji Je zdelo, da je po njenem v tej zadevi vse po vrsti čisto narobe. Bill IVeigand se je bal, da tiči tisto, kar je narobe, v možganih dr. Orpheusa Presona, in je rekel, da takim rečem pač ni pomoči. »Ne, ne,« je rekla Pam, »saj to je ravno tisto. Kaj je narobe v napačnem?« Pogledala je druge tri. »Napačna narob-nost« je pripravno pojasnila. »No, no,« je rekel Jerry. »Čakaj malo!« »Kajti,« je rekla Pam, »ta človek si utvar ja, da ga preganjajo, a ne dovolj. Kar poglejte! Grožnja ni nikoli smrtna. In take utvare so dokaj prismojene. Me ne razumete?« Dorian jo je že razumela ali pa je to vsaj trdila. Ugotovila je, da je vse skupaj zelo zmedeno. »Vidite,« je rekla Pam, ki je sklenila vso reč pojasniti do konca, »vidite, tole si predstavljaš ti, Bill. Ti in tisti Anstey. Mimogrede, kje pa je Mullins?« »Najbrž doma,« ji je povedal Bill. »Anstey ni na oddelku za umore. Tole ne sodi v naše delovno območje. Mullins in jaz torej nisva prizadeta.« »Kje sem že ostala?« je povprašala Pam. Ozrla se je naokrog in s pogledom prosila za pomoč. »Strnila si vso reč,« je rekel Jerry. »Vsaj meni se je zdelo. To namreč, kar si o vsej zadevi misli Bill.« »Ah, seveda,« je rekla Pam. »Dr. Preson najprej preganja samega sebe z oglasi, kjer išče najrazličnejše ljudi in reči. Potem si nabuta v steklenico z mlekom uspavalno sredstvo — najbrž zato, da bi ga nekaj popil in da bi ga nekdo našel nezavestnega. Le da mu to ne gre od rok: mleko pride pod zob njegovi sestri. Toda vsega tega si ne predstavlja, vse to se ne dogaja samo v njegovi domišljiji. Vse te dogodke povzroča on sam. Kaj mislite, ali ima ...« Pomolčala je, da bi oblikovala misel. »Ali ima manijo, da ima manijo preganjanja? To je kaj nora sorta norosti, mar ne?« Pomolčala je. Moška sta molčala in spet je bila Dorian tista, ki je čez nekaj časa prva pokimala. »Res je, BiH,« je dejala. »Zdi se, kot — kot da ima nekakšen pameten razlog, zaradi katerega bi rad ustvaril videz, da ga nekdo preganja.« Pomolčala je. »Toda kakšen razlog? Je to le želja, da bi o njem pisali?« Jerry North je odločno odkimal. Dr. Preson se ni nikoli maral izpostavljati javni radovednosti, ki bi se nanašala nanj osebno. Krepko se je upiral sleher-nemu razgovoru, ki so ga organizirali takrat, ko je izšel prvi del njegove knjige. Potem ko je dvakrat nastopil na tele viziji, se ni maral več prikazati v studio, češ da se ne mara spremeniti v »bebljajočo opico«. Vztrajal je pri stališču, da nikogar nič ne briga, kaj je in kako se vede. Ce ljudje želijo brati njegovo knjigo, je to dobro in prav. Ce želijo o njegovi knjigi pisati, je tudi to dobro in prav. Vendar pa je treba dr. Presona, človeka z brado in osebnost, iz vsega tega izključiti, kolikor je le mogoče. »Po mojem je mislil resno,« jim je povedal Jerry. »Bil je zelo nenavaden tip pisca.« »In vendar,« je menila Pam, »če bi si bil želel publicitete, bi jo zlahka dobil, kajne? Sklical bi ljudi -in jim povedal, kaj ga mori. Imel bi lahko tiskovno konferenco. Kajne?« Manjše obrtno Pod|et|« v Ljubljani sprejme takoj honorarnega računovodjo po možnosti upokojenca. Ponudbe pod »Honorar«. 6062 VODNA SKUPNOST PRIMORSKE -KOPER razpisuje prosto delovno mesto PKV minerja za dobo 4 do 5 mesecev. Ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja, najpozneje do 20. julija 1965. 6013 IIIH»niltllHHUiUUHiUinilUIUIIIIIIUUUllUnitWI!ililllUIIIIU!l»IUIHIU«illlliHUUI1HI!IIIIIIIIIIIIUiJUJHIIIM!!lllllilllUHIIIIIIIIIIIHIWIIIIilMlllilH!IHIMII Vzgojni zavod JANKA PREMRLA-Vojka” VIPAVA razpisuje delovna mesta za: pomočnika ravnatelja — ekonoma — višja upravna šola ali večletna praksa v upravni službi računovodjo — srednja ekonomska šola administratorja — administrativna šola 6 fizioterapevtov — višja šola socialnega delavca — višja šola logopeda — višja pedagoška šola medicinsko sestro — višja šola 6 negovalk — bolničark 2 kuharici — kvalificirani kuhinjsko pomočnico — 3 nosače — kurjača, težaka — 2 čistilki — šiviljo — likarico — perico Zagotovljene so samske sobe. Razpis velja do zasedbe delovnih mesta. 6009 Trgovsko podjetje »PERUTNINA« PTUJ razpisuje prosti delovni mesti dveh KV prodaialk perutnine, jajc in mesnih izdelkov, v svojih poslovnih enotah v Ljubljani. Interesentke naj se zglase pismeno ali ustno v Trgovskem podjetju »Perutnina« — Ptuj. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Razpis velja do zasedbe, razpisanih delovnih mest. 6011 IIHHIIIIIIIUIIIIIIIIIUIIIIIHIIIIIIIIIin^ Komisija za izobraževanje in štipendiranje industrijskega podjetja ELRAD - Gornja Radgona razpisuje ŠTIPENDIJE za šolsko leto 1965-1966 1. elektro-fakulteta — šibki tok 1 štipendijo 2. strojna fakulteta 1 štipendijo Kandidati morajo izpolnjevati pogoje: — da so državljani SFRJ — da so uspešno končali ustrezno šolo — da so zdravstveno sposobni za opravljanje poklica Kandidati oddajo s prošnjo še: — zadnje šolsko spričevalo oz. potrdilo o oprav ljenih izpitih — potrdilo o premoženjskem stanju staršev Prednost imajo kandidati iz občine Gor. Radgona in kandidati iz višjih letnikov. Vsi interesenti naj vložijo prošnje z ustreznimi prilogami najkasneje do 31. 7. 1965 na naslov: ELRAD Gornja Radgona. Partizanska 3. 6006 Komisija za kadrovanje ZDRAVSTVENEGA DOMA razpisuje prosto mesto RABIČE za teren Podbrezje Pogoji: dokončana bab iška šola. Osebni dohodek po pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov. / Razpis velja-do 20. 7. 1965. Pismene prijave, kolkova-ne s 50 din državne takse in življenjepisom, pošljite na naslov: Zdravstveni dom Kranj. 6010 GRADIS GRADBENO VODSTVO CELJE V CELJU i* razpisuj e prosto delovno mesto SEKTORSKEGA VODJE ZA GRADBIŠČE ŠOŠTANJ Pogoji: gradbeni Inženir ali-tehnik s pooblastilom za opravljanje del. Pismene ponudbe z življenjepisom in dokazili o strokovnosti sprejema kadrovski oddelek gradbenega vodstva Gradis Celje. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 6012 f*rr 4*.^ ~ * PRILOŽNOST ZA LJUBITELJE KNJIG — Državna založba je izrabila blejsko pisateljsko snidenje in včeraj povabila v svoje prostore na Stritarjevi cesti nekaj tistih piscev, katerih dela je že bila natisnila, da bi bralcem podpisovali svoje knjige. Vabilu se je odzvalo sedem književnikov. Na sliki Leonid Leonov. Foto: E. šelhaus HUDE POSLEDICE NEURJA — V nedeljo ponoči se je v Hruševju pri Postojni podrla na Grudnovo domačijo velikanska lipa, ki je zdrobila del strehe m zidu. Sosedje so priskočili na pomoč, da bi čimprej odstranili posledice neurja. Še hujša kot na zgradbah pa je Skoda na njivah, kjer je žito naravnost steptano v zemljo. . ./.ib.. .., & ^ ' *** p®. * VETER JE PODIRAL TUDI NAJDEBELEJŠE SMREKE — Cesta iz Ravbarkomande ▼ Rakov Škocjan je bila dva dni neprehodna. Veter je podiral smreke kot vžigalice in marsikatero drevo je obležalo čez cesto. Marljiva skupina delavcev gozdnega gospodarstva Postojna je danes popoldan odstranila zadnjo oviro na cesti: petnajst debelih smrek. Poto: S' Busid Nadaljevanje Pogovori narodnih problemov, opozoril pa je tudi na njuno skupno privrženost načelom aktivne in miroljubne koeksistence v duhu ustanovne listine OZN. V odgovoru je dr. Obote poudaril, da je dobro seznanjen z Jugoslavijo in njenimi napori za čim širše razumevanje med narodi na svetu. »Z velikim zanimanjem — je dejal premier Ugande — smo spremljali vse izjave predsednika Tita o sožitju in sodelovanju med naroda. Uganda želi kot neuvrščena država aktivno sodelovati v vseh podvigih za mir in boljše življenjske pogoje vseh ljudi na svetu. Posebno ljubo mi je, je zaključil svojo izjavo, ker smo na obisku v državi, katere narodi so žrtvovali svoja življenja, da bi dosegli popolno neodvisnost.« Slavnostna večerja na čast uglednih gostov iz Ugande je potekla v prisrčnem ozračju- o posledicah teh sprememb v gospodarstvu, temveč tudi o njihovem vplivu na nadalj-razvoj vseh družbenih • • Tema ga so neskladnosti v razmerjih med cenami nenehno ustvarjale tudi neskladnosti v celotnem razvoju; hkrati so terjale močno intervencijo družbe, ki je skušala z velikimi sredstvi vsaj omiliti neskladnosti tako med posameznimi gospodarskimi vejami kakor tudi na področju financiranja razširjene reprodukcije. Takšna intervencija družbe na podlagi centraliziranih sredstev je predvidena v letu 1965 za okrog 1500 milijard, in sicer za razne regrese, premije, izvozne subvencije, investicije, pokrivanja izgub železnice, v elektro-energiji ipd. Ko je nadaljeval, je omenil kot primer razlike med izvoznimi in uvoznimi tečaji, ki hkrati kažejo tudi na neskladnosti med notranjimi in svetovnimi cenami. V tej mednarodni blagovni menjavi je naš povprečni uvozni točaj za 210 din nižji od izvoznega. Neuskladeni odnosi v cenah, ki hkrati vsebujejo tudi razne dajatve fiskalnega finančnega sistema, torej ne dajejo jasne podobe o akumu-lativnosti posameznih gospodarskih vej. Zaradi tega so se nekatere gospodarske dejavnosti razvijale hitreje, čeprav z njimi ne moremo sodelovati na svetovnem gospodarskem trgu; zaostajale so pa tiste, ki bi lahko pomenile občutno razširitev naše mednarodne menjave. To kaže, da so se pri dosedanji razdelitvi celotne akumulacije na posamezne dele gospodarstva nenehoma pojavljale tudi slabo proučene investicijske namere oziroma proizvodne usmeritve. Vsi ti pojavi so zato teljali nadaljnje podružblja-nje gospodarskih odločitev in s tem poglabljanje samoupravnega sistema. Zato Je neogibno, da se z novim obračunskim tečajem dosežejo nova razmerja v cenah in da se ustvari enotnejše merilo za družbeno delo, kar bo hkrati tudi omogočilo občut-nejše uveljavljanje načela delitve po delu. Ko je še naprej obravnaval potrebo po širšem vključevanju našega gospodarstva v mednarodno menjavo in s tem v mednarodno delitev dela, je med drugim poudaril, da se je znašlo mnogo naših gospodarskih organizacij v težavnem položaju, ker jim sorazmerno majhni notranji trg onemogoča njihov nadaljnji razvoj, zlasti specializacijo, ki bi nedvomno občutno pripomogla k večji produktivnosti dela. Prav zato se moramo vključiti v svetovno tržišče oziroma v mednarodno delitev dela; ta vključitev bo povečala vpliv zunanjih tržišč in mednarodnih kriterijev na našo notranjo usmeritev nasploh, še zlasti pa v proizvodnji. V povečani mednarodni menjavi in v kooperaciji lahko zagotovimo stvarne pogoje za našo nadaljnjo gospodarsko rast. Ukrepi, ki jih bo v bližnji prihodnosti sprejela zvezna skupščina, bodo hkrati s spremembo razmerij v cenah zmanjšali potrebo po intervencijah na področju cen, izvoznih premij, subvencij in na področju financiranja razvoja deficitarnih panog. Skratka, s temi ukrepi se bo zmanjšal obseg centraliziranih pristojnosti-Zatem je govoril o nekaterih konkretnih vidikih napovedanih sprememb v gospodarstvu. Zadržal se je predvsem na premestitvi prometnega davka iz proizvodnje v potrošnjo, kar bo občutno spremenilo nadaljnje možnosti razvoja za številne družbene dejavnosti. Pri tem bo zlasti očiten velik interes občin za razvoj terciarnih dejavnosti, ki so bile doslej mnogokrat prej v nadlogo kot v korist komunam. Razen tega bo prometni davek v trgovini krepil neposredne stike med proizvodnjo in trgovino na drobno in tako izločeval vso tisto posredniško trgovino, ki je nepotrebna. Preden je končal, je opozoril še na nekatera nepravilna mnenja o posledicah reforme za nekatere gospodarske organizacije. Menil je, da nam mehanični in statistični izračuni o posledicah gospodarske reforme lahko posredujejo samo začetne učinke vseh sprememb, nikakor pa ne morejo predvideti vseh poznejših posledic, še zlasti ne številnih pobud, ki jih bo sprožila reforma. Seveda, celotna reforma pa bo občutno vplivala na vse oblike potrošnje. Ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem ter umirjenejša gospodarska gibanja bomo namreč dosegli predvsem z zmanjšano investicijsko potrošnjo in tudi z varčevanjem v vseh oblikah splošne potrošnje. Spremembe v cenah bodo nedvomno povzročile dvig življenjskih stroškov, toda v povprečju se bodo izravnali ti stroški s povprečnim povečanjem osebnih dohodkov. Zatem je še poudaril, da reforma ni proti interesom ljudi, temveč nasprotno pomeni odločnejše ustvarjanje pogojev za nadaljnjo rast produktivnosti dela, s tem pa tudi povečanje osebnih dohodkov in življenjske ravni. Prvi je posegel v razpravo Miro Hegler, ki je povedal, da ljudje povsod razpravljajo o napovedanih gospodarskih ukrepih. Za tem je dejal, da pa ne bi smeli govoriti samo 17 žrtev tornada v Italiji RIM, 6. jul. (APP) — Nedeljski tornado, ki je divjal po severni Italiji, je terjal 17 žrtev, ranjenih pa je bilo več kot 200. Najbolj so prizadeti kraji Parma, Peacenza, Padova, Mantova, Rovi go, Milano, Ferrara in piemontska Alek-sandria. Reševalne ekipe so se zelo trudile da bi pomagale prizadetemu prebivalstvu, zlasti še, ker je v prizadetih krajih zmanjkalo vode in električnega toka. Po prvih ocenah je za okrog 100 milijard lir škode v kmetijstvu, industriji in prometnih zvezah. Železniško nesreča v CSSR PRAGA, 6. jul. (CTK). V mestu Varin na zahodnem Slovaškem sta trčila ekspresni vlak in električna lokomotiva. Nesreča je terjala osem smrtnih žrtev. Med mrtvimi Sta tudi pomočnik češkoslovaškega ministra za promet Pavel Bounda in uslužbenec mednarodnega oddelka tega ministrstva. Sporočilo pravi, da Je do nesreče najverjetneje prišlo zaradi napake šefa železniške postaje v Va-rinu. nji služb. Bližnji ukrepi, ki bodo nadalje izpopolnili naš gospodarski sistem, bodo namreč terjali racionalnejše gospodarjenje tudi z združbemimi sredstvi zunaj gospodarstva. Za njim se je Ciril Kambič prav tako zavzel za to, da bi delovni kolektivi posameznih družbenih služb premišljevali o svojem nadaljnjem razvoju in o odvisnosti tega od razvoja gospodarstva. Uresničevanje napovedanih ukrepov, je za njim dejal Mirko Žlender, bo neogibno povzročalo določene težave, toliko časa, dokler se ne bodo prilagodile gospodarske organizacije novim razmeram. Podobno kot prejšnja diskutan-ta je tudi on sodil, da je bilo gospodarstvo premočno obremenjeno z raznimi dajatvami, ki so povečevale med drugim tudi splošno in proračunsko potrošnjo. Miran Košmelj, predsednik odbora republiškega zbora za plan, finance in proračun, pa je med drugim povedal, da je posebna komisija republiškega zbora preučila že mnoge vidike napovedanih spre memb. Pri tem so ugotovili, da bo tudi v naši republiki reforma predvsem zboljšala položaj proizvodnje surovin, energije, kmetijstva, terciarnih dejavnosti, v katerih si bodo ustvarili delovni kolektivi tudi možnosti za svojo razširjeno reprodukcijo. Pričakovati je, da bodo mnoge gospodarske organizacije znižale proizvodne stroške, racionalneje gospodarile z reprodukcijskim materialom in podobno. Prav tako bodo nastale ugodnejše gospodarske razmere za tiste delovne kolektive, ki imajo sodobno tehnologijo, dobro organizacijo dela ali če so doslej imeli velike družbene dajatve. Za tem, ko je govoril še o posameznih gospodarskih ukrepih, je dodal, da bi morali kmalu izdelati splošni načrt gospodarskega razvoja Slovenije, temelječega na komparativnih prednostih, ki jih ima gospodarstvo naše republike. Na nekatera posamezna vprašanja poslancev Vlada Črešnika, Franca Svetelja in Franca Tomažiča je odgovoril v imenu izvršnega sveta Mirko Jamar. Med drugim je dejal, da se bo pomagalo s sredstvi skupnih rezerv tistim gospodarskim organizacijam, katere se bodo ob uveljavljanju napovedanih ukrepov znašle v težavah. Glede vprašanja poslanca, kako se bodo izravnali življenjski stroški, je Mirko Jamar pojasnil, da je predvideno izravnanje teh stroškov z ustreznim zvišanjem povprečnih osebnih dohodkov. Kar zadeva pa možnosti zmanjšanja upravnega aparata, bo leto odvisno tudi od delovanja novih gospodarskih ukrepov, ki bodo v mno-gočem zmanjšali potrebo po določenih upravnih poslih. Brez dvoma pa se bo po uveljavljanju teh ukrepov med drugim občutno povečala osebna odgovornost ljudi. Talne vode in nalivi ogroža- RUDI VOGRIČ ••• Pred preosnovo Podoba gospodarskega položaja, socialnih težav, napak in slabosti, ki jo je Narisal Bumedien, vsekakor ni izmišljena. Vendar bi si upali trditi, da takšen položaj le ni bil posledica subjektivnih nesposobnosti ali celo hotenih odklonov in izdaje alžirske revolucije. Zadostuje, da se poglobimo v dokumentirane podatke, v proučevanje materialov s kongresov ali zasedanj raznih političnih, državnih in družbenih organizmov, pa že naletimo na dokaze, da se je bivše vodstvo zavedalo vseh teh oroblemov, da je razpravljalo neštetokrat o vsem tem. da je začrtavalo smer akcije, ki naj bi omilila njihove posledice, in jih postopno premagalo. VIDA HREŠČAK jo nasipe Najbolj kritično stanje je pri Bogojevu NOVI SAD, 6. jul. (Tanjug) Po hudih nalivih so se danes nadaljevala še obsežnejša dela na nasipih vzdolž Donave in drugih rek v Vojvodini, pri katerih sodeluje nad 35.000 občanov in vojakov. Najbolj kritično stanje je slejkoprej pri bački vasi Bogojevu. Za železniško pirogo Bogojevo — Most na Donavi je davi voda predrta nasip, katerega vsako sekundo preteče do 3 kiubike vode. Branilci napenjajo vse sile, da bi zamašili to vrzel in preprečili poplavo Sončen-skega rita. Novi Sad se brani zdaj z utrjevanjem nasipa od kopališča »Mornarice«, ladjedelnice in »Gurškove pristave« do Veternika. Branilce vznemirja to, da so se znova pojavili stari izvirki. Da bi preprečili vsako možnost odtekanja vode iz umetnih jezerc, bodo vse področje v krogu, imenovanem »Mornarica« nasuli s peskom. Donava je pri Begeču nekoliko upadla, ker voda iz novega umetnega jezera odteka v reko. Danes so začele na novosadsko pristanišče prihajati večje količine vreč iz kontingenta 1,000.000 vreč, ki jih pošiljajo iz ZSSR na to ogroženo področje Vreče takoj vgrajujejo na najbolj kritičnih krajih, ka jih je na razmočenih nasipih čedalje več. V zadnjih 24 urah je kakih 7000 občanov vgradilo v nasipe na področju občine Bač približno 30.000 vreč, prsti in peska. Čeprav je stanje čedalje težavnejše, našimi pri Plavni in Bačkem Novem selu kljubujejo pritisku vode. Položaj pa se je znatno poslabšal pri Vajski zaradi moč nega vetra, ki vzdiguje valove, valovi Tazjedajo nasip. Na obrambnih črtah pri Apa-binu izvirki talne vode ne mirujejo, vendar pa jih branilci naglo in vztrajno lokalizirajo. Po najnovejših podatkih pokrajinskega štaba je v Vojvodini poplavljenih zdaj kakih 50.000 ha rodovitne zemlje in prav toliko gozdov. Voda je zalila nad 4000 hiš in 800 se jih je že porušilo. Z ogroženih in poplavljenih področij so izselili kakih 25.000 ljudi, proti pegavici in paratifustu pa so jih cepili nad 150.000. Poplave na Slovaškem in Madžarskem PRAGA, 6. jul. (Tanjug). Po najnovejših podatkih vladne komisije za ublažitev škode, ki so jo povzročile poplave, se je na poplavljene kraje Južne Slovaške izlilo do sedaj več kot 1 milijardo kubičnih metrov vode iz Donave. Poplavljenih je 140.000 hektarov rodovitne zemlje, razmočenih je nadaljnjih 63.000 hektarov obdelovalnih površin, iz 47 občin pa so evakuirali več kot 52.000 prebivalcev. V mestu Komamo, ki so ga delno evakuirali, sta zelo poškodovana rečna ladjedelnica in elektrarna. Na vsem poplavljenem območju v bližini Komama je podrtih ali zelo poškodovanih skupno okoli 4000 hiš. Medtem ko po češkoslovaških ravninah pustošijo narasle vode, pa so biU vrhovi visokih Ta ter na severovzhodnem Češkoslovaškem davi pod snegom. Na Madžarskem je gladina Donave upadla med Budimpešto in Dunaremetom za 16 do 19 cm, med Pakšem in Mohačem pa samo za 5 do 8 cm. V Budimpešti je Donava Se vedno 4 cm nad maksimumom iz leta 1954. Zaradi počasnega upadanja vode na najbolj ogroženih področjih še nadalje krepijo obrambne nasipe. Šport Portorož — že spet v soncu Danes na sporedu skupinski skoki padalcev z višine 800 metrov PORTOROŽ, 6. jul. — Naposled so udeleženci velikega mednarodnega tekmovanja v skokih s padalom za IV. jadranski pokal dočakali lepo vreme. Tekmovanja pa danes kljub temu ni bilo, ker je letališče v Sečovljah Se preveč razmočeno od deževja. Tako se bo tekmovanje začelo Sele jutri (napoved meteorološke službe v Pulju je zelo ugodna), in sicer s skupinskimi skoki na cilj z višine 800 m. Na startu bo 20 moSkih in 10 ženskih ekip; med njimi sta dve ženski in tri moške mednarodne ekipe. Mednarodne ekipe sestavljajo tekmovalci in tekmovalke držav, ki ne sodelujejo s polnim številom, ali pa tistih držav, ki so prispele z večjim številom, kot je potrebno za ekipo. V ženski ekipi so tri padalke, v moški pa 4 padalci. Jutrišnje tekmovanje, na katerem bo Jugoslavija sodelovala s po dvema ekipama v obeh konkurencah, bo nadvse zanimivo, vendar pa tudi tvegano. Ekipi, katere BiH : črna gora 2:0 (1:0) KRANJ, 6. jul. — Peti dan državnega mladinskega prvenstva v nogometu je bilo na sporedu drugo kolo druge skupine. V prvi tekmi je dto lepem sončnem vremenu repreaentanca BiH premagala črno goro z 2:0. Strelca sta bila Sprečo v 26. min. in Bajevič v 79. min. Pred 700 gledalci je sodil Podlipnik iz Ljubljane, dobro. J- Hrvatska : Slovenija 2:0 (0:0) KRANJ, 5. julija. Danes je bila odigrana preložena tekma med Hr-vatsko in Slovenijo za mladinsko prvenstvo Jugoslavije. V hladnem vremenu in na težkem, spolzkem terenu je zmagala Hrvatska i 2:0 (0:0). Pred tisoč gledalci je sodil Polič z Reke. Hrvatska I: Gaus, Begovič, Po-drug, Bonačič, Milkovič, Marjanovič, Novak, Poldrugovac, Babič, Bagmaz. Slovenija: Aljančič. Jakopič, Slivnikar, Furlan, Conradi, Fajon, Šubic, Kožar, Dežman, Kuder, Po-pivoda. Prvi v Montpelliera -Durante PERPIGNAN, 5. julija. Italijanski kolesar Adriano Durante je zmagovalec XIII. etape mednarodne profesionalne kolesarske dirke »Tour de France« od Perpignana do Montpelliera (164 km) s časom 4:03,34. V skupni razvrstitvi vodi še nadalje njegov rojak Gimondi s ča-i som 73:43,15^ tekmovalec odpre padalo po 5 sekundah prostega padanja z zaprtim padalom, odbijejo 50 točk od 200, ki jih lahko prejme olj stoodstotnem uspehu. Prva jugoslovanska moška ekipa bo tekmovala v skupini z ekipama Britanije in Avstralije, obe ženski ekipi Jugoslavije pa z ekipo CSSR in Francije. Vsega skupaj se je zbralo na tekmovanju za jadranski pokal 79 padalcev in 31 padalk iz 16 držav, ki so nastanjeni v portoroških in piranskih hotelih. Seveda so povsod v ospredju zanimanja; zlasti velja to za pogumna dekleta, ki proti pričakovanju ne dajejo vtisa, da gre za športnice, ki tako mnogo tvegajo. Zvečer bo predsednik piranske občine ing. Zlatko Pajk priredil sprejem za zastopnike vseh ekip ter tiska, radia in televizije. Padalsko tekmovanje v Portorožu spremlja 35 novinarjev, od katerih jih je 15 iz tujine. D. KURET Telegrami Po domačih Čeh pri Olimpiji, toda... LJUBLJANA, 6. julija. — Pri ljubljanski nogometni podzvezi so razen dosedanjega člana beograjskega Partizana Sombolca registrirali še Antona Ceha (NK Maribor). Medtem ko je šlo s prvim igralcem vse gladko, pa se vijoličasti ne strinjajo s tem, da bi Ceh odšel v Ljubljano, ne glede na to, da mu Je pogodba z matičnim klubom že potekla. Bo najnovejših sklepih pristojnega foruma mora klub, ki bi rad igralca od drugega, ob prvem prestopu plačati le-temu ustrezno odškodnino. Iz uprave ANK Olimpija smo zvedeli, da je njegovo vodstvo pripravljeno v skladu s predpisi poravnati odškodnino, vendar pa ne tako visoko, kakršno nameravajo Mariborčani predlagati Olimpiji. Spor med obema kluboma je zdaj v ospredju »nogometnih« dogodkov če upoštevamo vse okoliščine, ne kaše najbolje, bi se prizadeti strani glede tega zlahka zedinili. Pri Olimpiji pravijo, da se bodo v tem primeru zatekli k določbam najnovejšega pravilnika, po katerih naj bi ta problem rešila pristojna komisija pri NZS. Končni -prestopni rok — 8. Julij je že zelo blizu . . . Za enajsterico skoraj četrt m Novo na tujem SOFIJA — Tu se je začelo evropsko prvenstvo železničarskih ekip v odbojki. Rezultati — Jugoslavija : Poljska 3:0, Avstrija : Belgija 3:2, Bolgarija : Finska 3:0, CSSR : Nizozemska 3:0, SZ : NDR 3:1, Francija : ZRN 3:1. PARIZ — Na svetovnem sab-ljaškem prvenstvu je v floretu zmagala ekipa SZ, ki je v finalu premagala Poljsko 9:3. REYKJAVIK — Nogometna reprezentanca Danske je v prijateljski tekmi premagala Island 3:1. V 27. kolu »Športne napovedi« z 12 pori je bilo vplačanih 18,147.700 dinarjev (za 362.954 kombinacij). Dvanajst zadetkov nima nihče med igralci, z 11 pravilnimi napovedmi pa jih je pet. Vsak bo prejel po 725.908 dinarjev. Z desetico so 103 srečneži, dobitek pa znaša 52.857 dinarjev. V Sloveniji, kjer je bilo vplačano 778.900 dinarjev (za 15.578 kombinacij), je samo 1 desetica, in sicer v Kranju. Pari za 28. kolo — »velika napoved«: 1. Rijeka — Motor Jena 2. Zeljezničar — Banik 3. Zagreb — Chemie 4. Empor R. — Radnički 5. Zaglebje — Košiče 6. Szombierki — Tatran 7. Leipzig — Gwardia 8. Pogon — Slovnaft 9. Ado — Malmd 10. Grasshoppers —- Fortuna 11. Djurgarden — Kaiserslautem 12. Oergryte — Eintracht (B) 1,0 1 1,0 0,2 1 1 1 1,2 1,0 1 1 1 Pari za 15. kolo — »mala napoved«: , 0 5. Borussia — Lugano l.J 7. Eindhoven — Norrkoping 0,1 8. Eintracht F. — Chaux de Fond? J 9. Luzern — Sparta 1 Mladinsko prvenstvo v rokometu OSIJEK, 6. julija — Po treh dneh se je v Slavonski Požegi končal tradicionalni rokometni turnir mladinskih republiških reprezentanc. Zmagala je reprezentanca Makedonije, ki je v finalu premagala Srbijo 4:2. Za tretje mesto je reprezentanca Hrvatske premagala Bosno in Hercegovino 10:9. za peto mesto pa Crna gora Slovenijo. Vrstni red: Makedonija 6. Sr- bija 4, Hrvatska 2, BiH 2, Crna gora 2, Slovenija brez točke. V drugo polovico — miroljubno Turnir kandidatov za svetovno prvenstvo v šahu BLED, 5. julija (po telefonu). Po enodnevnem presledku »je bila zasedba na turnirju kandidatov danes spet polna, z vsemi štirimi velemojstri na prizorišču. Harmonija je pokvarjena le v toliko, da ima ena dvojica zdaj za seboj že 6 partij (z nedokončano vred), druga pa le pet. Toda to niti ne moti in bo morda že v soboto, na sicer prost dan, spet vse v redu in prav. Današnje kolo je bi-čeprav ura lo zanimivo in borbeno, izjemoma, vsa*j *a Talja velja to. brez žrtev oziroma so imele le začasno, menjalno obeležje. Se hitro rezultata: Talj in Portiach sta remizirala, Larsen in Ivkov pa prekinila. Kot običajno, Je Talj začel partijo z dvojnim korakom svojega kraljevega kmeta. Portisch se je ponovno zatekel, kot v drugi partiji, h karokanski obrambi, vendar Je varianto spremenil in zaigral tako, kot se rad odloča ameriški Velemojster Fischer. Beli je svoje »nezadovoljstvo« izrazil s takojšnjem napredovanjem kmetov proti postojankam črnega kralja, vendar je Ponrt>n pri tem toliko potez, da je Portisch medtem odlično razpostavil figure in celo sam začel odpirati pozicijo. Nadaljevanje Je bilo potem kljub vsem poskusom z obeh strani ves čas bolj ali manj izenačeno, prepleteno z menjavami in poenostavitvami. Pri tem Je, zanimivo, Talj porabil skoraj ves čas, kar pri njemu ni navada. Torej je tuhtal in tuhtal, vendar ni iztuhtal nič več kot remi, ki sta ga velemojstra sklenila P° kratkem premisleku že po kuvert Iran ju Tako vodi Talj uiaj a 3:2 (1). Njegova današnja partija s Fortischem pa je potekal« takole: . 1. e«, ci 2„ ScS, 45 S. 813. 1*4 4. hS, L:f3 4. 1*5*3, 8,6 •• A e6 7. rt, 1x5 8. g4, #—•»• M. j&»47 18. g5, M U. LM. I*- -f. ef 13. Lf4. De7+ 14. Det. c« 1«. D:e7 L:e7 1«. 0-0- 0. Sg7 17. Lg2 Sb« 18. 1*5. Tte8 1«. TdfL Tmd8 •>„ Kdl, td« tl. L:d6» J-d« 22. T:eg+, Ti£'1*hh25.jidk ŠJ8 2L Kd2i 33. bi. Td7 M. de, d4+ 35. 8:44 8:44 3«. cb. S;e*+ *7. Krt, Td« 38. L:b7, T:b8 3*- M*. S:»3 «0. Th3, Tb4 rami. „ Lanen Je. zvest svoji taktiki v teta dvoboju, spet nenavadno od- pri partijo, ki pa je pozneje dobila vsa obeležja zaprte sicilijan-ke, z obrnjenimi barvami seveda. C mi je z originalnimi manevri osvojil najprej s skakačem in nato s kmetom središče in ga blokiral, v zameno pa je beli dobil na damski strani majhno terensko prednost. Problem črne pozicije Je bil v tem, da je imel težave kam razviti damo. Ko je potem še začelo kazati na remi, je Larsen začel igrati na časovno stisko jugoslovanskega velemojstra. Ponudil je žrtev skakača za dva vezana prosta kmeta. Ivkov jo Je sprejel, pa jo čez dve potezi spet vrnil, zamenjal še drugo trdnjavo in nastala je končnica dame in dveh lovcev z nekaj kmeti na obeh straneh. Ker je Ivkovu zmanjkovalo časa, najbrž ni igral najtočneje, kljub temu pa je obšel vse čeri, ki mu Jih je nasprotnik postavljal. Morda je šele v zadnji potezi malo pogrešil, ko je zamenjal dami. Bell ima zdaj namreč aktivnejši lovski “ njegov prosti kmet v nevarnejši od črnega par in tudi njegov središču je nevam . prostega kmeta na damski strani Vendar je partija po prvih ocenah še vedno v mejah remija. Presodite sami! Rezultat pa je tu 3:1 (1) za Larsena. 1. g3, e5, 3. e«. Sc8, 3. Lg2, g6, 4. Sc3, 1*7, 5. 43, Sge7, 8. Tbl. a5, 7. e3, 0—0. 8. Sge2, 46. ». 0—0, LeS, 10. Sd5, Sfs, U. aS, Sb8. 12. e4, Sd4, 13. S:d4, ed, 14. h4, c6, 15. Sf4, Ld7, 1«. b4, ab. 17. ab, Sa6, 18. Db3, Tb8, 19. Tal, Sc7. 20. Ld2, b5, 21. c5, de, 22. bc, Trt, 23. Tfcl Dc8, 24. h5. Se«, 25. Sd5, ed, 26. T:a8, D:s8, 27. ed, S:c5. 28. T:c5. Tc8, 29. T:«8+, D:c8, 30. d«, Lf8, 31. Ld5, De8, 32. U4. gh, 33. Ddl, 1*4, 34. Del, Ld7, 35. Do«, h4, 3«. gh. 1*7, 87. Le4, De«, 38. Dg5, Df«, 39. Kfl. b4, 40. Kel. D:g5, 41. hg prekinjeno. Jutri ne bo rednega kola, marveč bosta na sporedu le prekinjeni partiji petega kola Portisch : Talj in Larsen : Ivkov. I. B. Začetek dvobofa Jugoslavija : SZ VRNJACKA BANJA, 6. julija — Včeraj se je v dvorani termalnega kopališča začel IX. tradicionalni šahovski dvoboj med repreaentaa- ZORIN PRI DE GAULLU — PARIZ. Francoski predsednik de Ganile jte včeraj sprejel sovjetskega veleposlanika v Franciji Zorina, ki je po oljisku povedal, da sta se pogovarjala o francosko-sovjetskili odnosih in o mednarodnem položaju. PETROVIČ SE VRAČA V BEOGRAD — MAROKO. Jugoslovanski veleposlanik v Maroku Slavoljub Petrovič je odpotoval iz Maroka v Jugoslavijo na novo dolžnost. KOLUMBIJA VABI SARAGATA IN FREIA — BOGOTA. Kolumbijska vlada je povabila v goste italijanskega predsednika Saragata in čilskega predsednika Freia. Sara-gat naj bi prišel v Kolumbijo ob koncu tega meseca, Frei pa potem, ko se bo vrnil iz Evrope. 388. RESNO OPOZORILO — PEKING. Ameriška vojaška'letala so spet prekršila kitajski zračni prostor nad pokrajino Kvantung, neka ameriška vojna ladja pa je zaplula v kitajske teritorialne vode pri otoku Hainan. Zaradi tega je pekinška vlada poslala vladi ZDA 288. resno opozorilo. __ SKUPINA FRANCOSKIH SENATORJEV V NDR — BERLIN. Sem je prispela skupina francoskih senatorjev, ki se bo pogovarjala s predstavniki vlade, partije in drugih organizacij. MASAMBA DEBA POVABLJEN V ZSSR — MOSKVA. Prezidij vrhovnega sovjeta ZSSR in sovjetska vlada sta poslali predsedniku republike Kongo (Brazzaville) Masem-bi Debi vabilo, naj obišče ZSSR. Deba je vabilo sprejel. TUJE DRUŽBE BODO ISKALE NAFTO V TAJSKI — BANGKOK. Tajska vlada je sklenila, da bo dala tujim družbam koncesije za raziskavo nafte v Tajski v Siamskem zalivu, kjer sodijo, da so bogata nahajališča nafte. Pa se to: IZGUBLJENA KUPČIJA ALI UGLED — Na razgovoru z novinarji o agrokombinatu »Emona« v Ljubljani so padli očitki tisku, da je z dosedanjim poročanjem povzročil, da so inozemski interesenti prekinili pogajanja o naročilu načrtov za podobne farme, kot jih ima ta kombinat. — Kupčija je res padla v vodo; toda ali ni to manjše zlo, ko če bi zaradi razočaranja v že zgrajenih farmah v tistih državah padel v vodo ugled vsega našega kmetijstva? Finci bodo gradili mosulski jez HELSINKI, 6. jul. (Tanjug). Iraška vlada je zaupala' finskemu podjetju »Imatran Vojima Oy« projektiranje in gradnjo mo-sulskega jezu na reki Tigris v severnem delu države. Zmogljivost jezu, ki bo visok 100 metrov, dolg pa 4 kilometre, ’bo 13.5 milijard kubičnih metrov vode, s katero bodo namakali približno 900.000 hektarov njiv. Gradnja jezu bo veljala 200 milijonov 'dolarjev. V kasnejši fazi bodo tamkaj zgradili hidroelektrarno z zmogljivostjo 380.000 kilovatov. Poldrug milijon članov KPI RIM. 6. jul. (Tanjug). V CK KP Italije so sporočili, da je imela KPI 1. julija letos 1,577.497, federacija komunistične mladine pa 159.450 članov. Partija je dosegla 96,1 odstotka članstva ‘iz leta 1964, mladinska organizacija pa 91,7%. Kampanja za vključevanje v partijo in mladinsko federacijo še traja. V CK so tudi sporočili, cfe. je bilo do sedaj vpisanih v partijo 111.000 novih članov, v mladinsko federacijo pa 46 tisoč. Pričakujejo, da bo do konca leta skupno število članov partije in mladinske federacije preseglo 2 milijona. Vreme 6. julija 1965 cama Jugoslavije in Sovjetske zveze. Po I. kolu vodi Sovjetska zveza 5,5:0,5 (4). Posamezni rezultati: Holuš — Matulovič 1:0 (31), Taj-manov : Matanovič prekinjeno, Ci-rid-Polugajevski prekinjeno, Parma — Spaski prekinjeno, Gligorič — Korčnoj 0:1 (33), Damjanovič — Stajn 0:1 (40), Kušmirova — Nedeljkovičeva 1:0 (36), Zatulov-ska — Jovanovičeva 1:0 (40), Planinc — Makov preloženo, Bojkovič — Gligorjan remi (43). Prvo kolo tega dvoboja je bilo odigrano v nenavadnih okoliščinah. Ker je bila Vmjačka Banja brez električnega toka, so na vsaki mizi svetili z dvema svečama. Prva sta izgubila Matulovič in Gligorič, ki sta veljala za stebra jugoslovanske ekipe. Edini svetli točki v naši reprezentanci sta bila Parma in Čirič. Parma je dobro začel, toda zaradi napake v prekinitvi nima posebnih možnosti za zmago. Mladinsko prvenstvo Slovenife LJUBLJANA, 6. jul. — Ob polovici republiškega mladinskega prvenstva sta zadržala vodstvo na turnirju Klemenčič (Maribor) in Murovec (Kranj) pol točke pred Jeromeljem (Dravograd), ki ni izkoristil možnosti za zmago nad Karnerjem v končnici. Tudi Karner in Skok sta zadržala visoko mesto na lestvici. Rezultati VII. kola: Jeromelj — Verovnik 1:0, Kamer — Trebušak 1:0, Kutin — Kavčič 1:0, Klemenčič — Mihevc 1:0, Skok — Šetinc remi, Murovec — Brečevič 1:0, Weixler — Kržišnik 1:0, Grum — Šporar remi, Stokanovič — Bo-horč 0:1. Vin. kolo: Verovnik — Bohorč remi. Šporar — Stokanovič 1:0, Kržišnik — Grum 1:0, Brečevič — Weixler remi, Šetinc — Murovec 0:1, Mihevc — Skok 0:1, Kavčič — Klemenčič 0:1, Trebušak — Kutin 1:0, Jeromelj — Kamer remi. Stanje po VIII. kolu: Klemenčič, Murovec 7, Jeromelj 6,5, Karner 6, Skok 5,5, Bohorč Kržišnik, Verovnik 4-5 Weixer 4, Grum, Kutin, Mihevc, Trebušak 3,5 Šporar 3, Šetinc 2, Brečevič, Kavčič 1,5, Stokanovič 0,5. J. S. LJUBLJANA •. ZAGREB 'TTnREKA ••Usi BEOGRAD 'vit SONČNO DELNO DBIACNO DUBROVNIK SKOPUt ** * NEVIHTE ™MEGIA ^DEZ MEJE VREMENSKIH PODROČIJ Temperature Ob 7 13 Ljubljana 9 19 Planica 4 16 Brnik 8 17 Maribor 11 18 Slovenj Gradec 6 16 Novo mesto 8 19 Koper 15 20 Kredarica — 3 — 1 Reka 17 21 Pulj 16 22 Split 20 24 Dubrovnik 19 34 Zagreb 12 17 Beograd 14 19 Sarajevo 12 16 Titograd 21 27 Skopje 18 23 Celovec — 18 Gradec 15 17 Dunaj 13 17 Milano 16 21 Genova 18 24 Mtlnchen 10 14 Zurich 11 17 Benetke — — Prognoza VREMENSKA SLIKA Nad srednjo in južno Evropo se je zgradil prehodno greben visokega zračnega pritiska. Ob severo zahodnih vetrovih je pričel dotekati nad naše kraje nekoliko toplejši zrak. NAPOVED , Pretežno sončno. Najnižje nočne temperature med 6 in U, v Primorju 15, najvišje dnevne do 25 stopinj C. NAPOVED ZA DRUGE KRAJE JUGOSLAVIJE Pretežno sončno. Temperature ae bodo postopoma dvignile. / Pomemben prispevek prekomorskih brigad Govor dr. Franca Hočevarja na proslavi 20-letnice osvoboditve Primorske v Ilirski Bistrici V okviru proslave 20-letnice osvoboditve Primorske, posvečene padlim in preživelim borcem prekomorskih brigad ter drugih prekomorskih enot, ki so zadnje dni aprila in prve dni maja 1945 sodelovale v težkih bojih za osvoboditev Slovenskega primorja, Istre in Trsta, je v soboto pred spomenikom m grobnico padlih v Ilirski Bistrici govoril dr. Franc Hočevar, predsednik osrednjega odbora za organizacijo proslave prekomorskih brigad in nekdanji komisar I. tankovske brigade. Te dni, ko se po dvajsetih letih v Ilirski Bistrici srečujemo borci-prekomorci, se naše misli mudijo predvsem pri tistih borcih, katerih ni meč nami, ki so žrtvovali svoja življenja med težkim in dolgotrajnim bojem s fašističnimi okupatorji in za hrbtnimi domačimi izdajalci V tem začasnem grobišču počiva v skupnem grobu okrog 320 borcev — tukajš njih rojakov, poleg njih pa prekomorci iz raznih krajev Jugoslavije in borci vseh enot IV armade NOV Jugoslavije katere so se v tej okolici borile z velikimi skupinami sovražnikov. Območje sedanje ilirsko-bi-striške komune spada med tista območja socialistične Slovenije, ki so več kot dvajset let trpela pod fašističnim na- Zboljšanje naše zunanjetrgovinske- bilance Ze drugi mesec zaporedoma, v maju in juniju, je bil jugoslovanski izvoz kar za eno četrtino večji kakor lani V maju se je povečal na 26,? milijarde deviznih din in je bil pri »tem za 25% večji kakor v lanskem maju, v juniju pa se je po najnovejših podatkih dvignil na 26,5 milijarde din, kar je za 26° o več kakor lani. čeprav je bila vrednost izvoza v prvih dveh mesecih letošnjega leta samo nebistvena nad lansko ravnijo, smo po zaslugi izvoza v zadnjih mesecih tudi za prvo polletje dosegli lep uspeh: vrednost izvoza je znašala 144,2 milijarde deviznih din nasproti 125,1 milijarde din v lanskem prvem polletju. S povečanim izvozom smo ustvarili tudi možnosti za večji uvoz zlasti reprodukcijskega materiala. Nasproti mesečnemu povprečju uvoza v višini 27 milijard din v prvem četrtletju se je uvoz v aprilu povečal na 32,5, v maju na 37,9 in v juniju na 34,0 milijarde din Vsega smo v prvem polletju uvozili za 186,4 milijarde din blaga nasproti 198,0 milijarde din v lanskem prvem polletju. Rezultat tega gibanja, namreč povečanja izvoza za 15,2% ob zmanjšanju uvoza za 5.9%, pomeni bistveno zboljšanje razmerja med izvozom in uvozom. Deficit trgovinske bilance — presežek uvoza nad izvozom — je znašal lani v prvem polletju 72,9 milijarde deviznih din, letos v prvem polletju pa le 42,2 milijarde din. siljem Vsak drugi prebivalec te komune je bil med minulo vojno organiziran udeleženec NOB. Petsto borcev in aktivistov je padlo v narodnoosvobodilni borbi, 250 pa jih je umrlo kot žrtve fašističnega terorja. Kot na vsem po dročju Slovenskega primorja in Istre je bil tudi na tem območju neznan pojav kvislin-štva. Takšno, v trdnem boju s fašizmom preizkušeno ljudstvo, zna vrednotiti žrtve in zna ceniti borce za svobodo, ne glede na njihovo poreklo in narodnost. Z enakim spoštovanjem in pieteto bedi nad skupnim grobiščem svojih rojakov in številnih borcev iz vseh krajev Jugoslavije. Za hvaljujoč predvsem njegovi prizadevnosti bodo nad mestom postavili nov spomenik z grobnico, kamor bodo prenesli ostanke vseh borcev, ki so padli na tem območju. Okrog Ilirske Bistrice so se bili zaključni boji s slavnim pohodom TV. armade za osvoboditev Istre, Slovenskega Primorja in Trsta. Obkoljeni 47. nemški korpus in mnoge druge sovražnikove enote so si prve dni maja krčevito prizadevale, da bi se prebile na sever in se pridružile ostalim nemškim enotam. S trdovratnostjo izgubljenca, ki se ozira na žrtve, so se v nepretrganih valovih zaganjal’ v naše enote, ki so izmučene od dolgih pohodov težko vzdrževale takšen pritisk. Sovražnik je v teh bojih imel ogromne izgube, vendar je tudi našim enotam orizadejal velike žrtve Nad 450 je pokopanih tod okoli. Boji za osvoboditev Ilirske Bistrice spadajo med najbolj krvave v zadnjih dneh narodnoosvobodilne vojne. Tu so našli smrt na pragu svobode šte vilni borci, ki so se leta borili in prehodili več kot pol Jugoslavije, zlasti borci IX . XIX., XX. in XXVI. dalmatinske divizije, 13. primorsko-goranske, 7. banijske in 8. kordanske divizije, ki so sodelovale v pohodu IV. arma de. Med njimi so žrtvovali v teh poslednjih dneh svoja življenja tudi mnogi prekomorci, saj «o se na tem področju borile ITI. prekomorska udarna brigada, I. tankovska brigada in težka artilerijska brigada, katere sc v večini sestavljali prekomorci. V prekomorskih enotah so se z ramo ob rami borili borci iz vseh krajev Jugoslavije, ki so se med vojno iz različ nil; vzrokov, predvsem pa zaradi fašističnega nasilja zna- imiiflflmHiititiunnnniiiiHiMiiHiiiiiiniiiiMiiitiiiHH^iiiiiiiMiiuiiuiiiiiiHiuiuiiiHHiiiuiHiiievi'-' mn iviiiuiiiiit-MNiiiinitiiimiiiiKUHijimmiiiiini" „SPORT-OPREMA" VIZMARJE 1 sprejme za takojšnje sodelovanje: REFERENTA za komercialni oddelek Pogoj: dokončana srednja ekonomska šola z najmanj 3-letno prakso v komercialni službi. V poštev pridejo tudi honorarci. Interesenti naj se osebno zglasijo v upravi pod jetja. 5976 šli na osvobojenem delu južne Italije in se tam organizirali v vojaške enote. Nad 15.000 prekomorcev se je bo rilo v raznih prekomorskih in drugih enotah, od teh je bilo 10.000 Slovencev, večinoma rojakov iz Slovenskega Primorja in Istre. Le-ti so preživeli dolga in težavna leta v tujini, preden so si priborili možnost, da so s prekomorskimi enotami vrnejo v domači kraj. Kruta je bila njihova usoda, saj so jih proti njihovi volji odpeljali v kazenske enote v tuje dežele ali pa so se morali prisilno mobilizirani potikati po sredozemskih in afriških bojiščih. še hujši je bil položaj tistih, ki so spoznali v Kairu, da so hotele njihovo visoko patriotsko zavest zlorabiti razne klike iz okolice pobeglega Kralja, ki so se v stalnih medsebojnih intrigah in spopadih na Bližnjem vzhodu pripravljale, da se vrnejo svojemu, v vojni izmučenemu ljudstvu na hrbet. Občudovanja vredna je bila politična zrelost in vztrajnost primorskih Slovencev in Istranov, ki so si znali v takšnih pogojih z organizirano akcijo pridobiti pravico, da se uvrstijo v oborožene enote na strani svojega ljudstva. Enako visoko zavest in politično zrelost so pokazali vsi drugi borci iz Slovenskega Primorja in Istre, ki so se nahajali v kazenskih bataljonih ali pa v regularnih enotah, ki so v težavnih, včasih prav tveganih pogojih našli pot v narodnoosvobodilno vojsko pod poveljstvom maršala Tita, kljub temu da so bili dolga leta odtrgani od domačega okolja in izpostav ljeni tujemu pritisku. Kompaktna, stoodstotna opredeli tev fantov in mož s Slovenskega primorja ter Istre za udeležbo v NOB, Za Titovo Jugoslavijo, je dogodek izred nega pomena, katerega naša družba doslej v vsej svoji kompleksnosti ni dovolj poznala in zato tudi ni ustrezno ocenila. Ne mislim pri tem samo na dejstvo, da upoštevanje prekomorcev precej spreminja sliko o prispevku, ki sta ga Slovensko primorje in Istra dala med NOB. Menim, da je še pomembnejša okolnost, da so se ti fantje in možje odločili za NOB in novo Titovo Jugoslavijo v po gojih, ko so se morale jasno izraziti njihova vztrajnost in odločnost, visoka patriotska zavest in povezanost z ljudstvom, dojemanje globoke preobrazbe narodnega in političnega življenja med NOB v domovini. Zato je njihova opredelitev imela zares plebiscitarni značaj, delovala je prepričevalno in impresivno na vso javnost, predvsem tudi na vse tiste v zahodnem svetu, ki si še niso ustvarili jasne predstave o resničnem stanju v Jugoslaviji. V prekomorske enote so se vključevali tudi borci italijanske narodnosti, iz Istre, pa tudi antifašisti iz južne T v lije, ki so v narodnoosvobodilnem boju jugoslovanskih narodov gledali najdosledne je in najuspešneje organiziran boj proti fašizmu in so hoteli dati svoj osebni prispevek k splošni zmagi nad ‘ašizmom Jugoslovanski antifašisti so z zadovoljstvom in spoštovanjem ocenili ta njihova plemenita in nesebična interna cionalistična stremljenja in nekaj sto italijanskih antifaši stov je bilo sprejetih v prekomorske brigade. Tako je prišle tudi v prekomorski! brigadah do skupne borbe ju goslovanskih in italijanskih antifašistov, kar je toliko zna- čilno in pomembno za nove odnose med našimi sosednimi narodi. Znano je, da se je na tisoče italijanskih antifašistov borilo v enotah NOV v Sloveniji. Hrvatski, Bosm in Hercego vini ter črni gori. Mnogi meč. njimi so padli v številnih borbah širom Jugoslavije. Števil ni Jugoslovani pa so se borili v italijanskih partizanskih enotah, zlasti v srednji in severni Italiji. Skupna solidarna borba jugoslovanskih in italijanskih patriotov ter antifašistov proti nacifašizmu, skupaj prelita kri na skupnih bojiščih Jugoslavije in Italije je bila izraz plemenitih teženj in vitalnih naporov ljudstv obeh dežel, da premagata in odstranita fašizem, ki je prinesel obema deželama toliko gorja, zlasti pa še ljudem v Slovenskem Primorju in Istri, je bila odsev identičnih stremljenj za svobodo, demokracijo in napredkom. Zato ni bolj naravnega temelja in boljših tradicij, na katerih naj počivajo prijateljski odnosi med obema deželama. Nastajanje prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot je trajalo od oktobra 1943 pa vse do konca vojne. Ves ta čas so se zbirali jugoslovanski zaporniki in interniranci, zlasti pa primorski Slovenci in Istrani, iz kazenskih bataljonov in regularne italijanske vojske, iz bivše kraljevske vojske v Kairu in iz zavezniških ujetniških taborišč ter tudi italijanski antifašisti v jugoslovanskem partizanskem taborišču Car-bonari in kasneje v Gravini v jugoslovanski bazi Bariju, v mornariški bazi v Monopo-liju in tako dalje. Nekateri pa so stopali kar neposredno v enote I. tankovske brigade, ko so se vadile v Egiptu ali pa prav tam v prve jugoslovanske letalske enote. Pot, katero so prehodili prekomorci, je bila dolga in naporna. Dolga in težavna je bila njihova življenjska pot že pred njihovim prihodom v prekomorske enote. Vendar se je s prihodom v prekomorske enot njih pričelo novo živi; bila je to realizacija njih ga dolgoletnega stremljenja — dati svoj delež v borbi za svobodo svojega ljudstva. In prispevali so viden delež v narodnoosvobodilnem boju jugoslovanskih narodov. Uspo sobljeni za uporabo modernega orožja so vstopali v na novo formirane letalske, tankovske, artilerijske in mornariške enote In tako pomnožili udarno moč NOV Jugoslavije v zaključnih operacija!1 za osvoboditev dežele Prav tako je pet prekomorskih brigad s skoraj 10.000 borci dalo svoj zelo pomemben prispevek. Borci I in II. prekomorske • brigade so preživeli ognjeni krst decembra 1043-leta v boju za dalmatinske otoke Razporejeni potem v I. proletarski korpus so se udeležili številnih bojev v BosnL in Hercegovini, Cm' gori in Srbiji, za osvoboditev Beograda in na Sremski fronti. Okrog 300 jih je padlo v bo jih za Korčulo, mnogi so žrtvovali življenja v bojih z nemškimi desantnimi enotami okrog Drvarja, v bojih za osvoboditev Beograda in na Sremski fronti. Nimamo še zbranih dovolj podatkov o padlih, vendar je znano, da jih je le malo preživelo. Tretja prekomorska briga da je prav tako sodelovala v številnih bojih v Dalmaciji, Bosm in Hercegovini, Liki, Gorskem Kotaru, Istri in Slo venskem Primorju. Doslej je ugotovljenih okrog 410 padlih, od teh 320 iz Slovenske ga primorja in Istre. Velika grobišča borcev III. prekomorske brigade so ostala v Mostarju, Kninu, Bihaču, Gos-piču Klani, Lapcu, v Liki, poleg tega jih jc padlo precej v bojih na dalmatinskih otokih (Vis, Korčula, Brač) in na Pelješcu, prav tako pa tudi na območju Rupa—šapjane— Ilirske Bistrica. V V. prekomorski origadi je padlo okrog 160 borcev — Slovencev s štajerske, pa tudi s Primorske V I. tankovski brigadi nad 50 borcev iz Slovenskega pri morja in Istre, poleg njih pa številni borci iz Hrvatske, Črne gore, Srbije ter Bosne in Hercegovine. Po do sedaj zbranih podatkih, ki pa niso popolni, je padlo 1045 prekomorcev. Od teh večina s Slovenskega primorja in Ištre. V prekomorskih enotah so bili pripadniki vseh naših narodov in narodnih manjšin. Skupna borba, skupaj prelita kri, skupni ideali in cilji so vse borce ne glede na narodnostne in kakršnekoli druge razlike, povezali v trdne borbene enote, ki so se prežete z vzornimi odnosi tovarištva in solidarnosti, z enako vnetostjo borile na ozemlju katerekoli republike. Borcem s Slovenskega primorja in Istre, katere je borbena pot vodila po raznih krajih Jugoslavije, je bilo jasno in sprejemljivo, da s to svojo borbo prispevajo tudi k osvoboditvi svoje ožje domovine in svojega domačega kraja. Prav tako je borce iz drugih republik, iz drugih krajev, ki so padli na tem območju, prevevala zavest, da se žrtvujejo za svobodo tudi svojega kraja in vseh jugoslovanskih narodov Bilo nam je vsem jasno, da se lahko Jugoslavija osvobodi samo s skupnimi solidarnimi napori vseh njenih narodov in da samo iz takšnih skupnih naporov in žrtev lahko vzniknejo novi demokratični in socialistični odnosi med našimi narodi, samo iz njih se lahko rodi nova Titova Jugoslavija. Dvajset let je minilo od konca vojne. Dvajset let naši delovni ljudje vlagajo napore v graditev materialnih temeljev naše socialistične družbe. Dosegli smo ogromne uspehe in viden razvoj no vih socialističnih odnosov na bazi družbenega samoupravljanja. In vendar so v temelju vsega našega družbenega razvoja, vseh dosedanjih in bodočih uspehov vzidane plemenite žrtve borcev proti fa tističnemu nasilju. Njih se bomo vedno spominjali, njih imena so povezana z zgodo vinsko zmago naših narodov nad nacifašisti, z zmagovito ljudsko revolucijo naših narodov. Ta skronna grobnica in veličastni spemenik, ki ga bodo postavili nad mestom, bosta nas in naše zanamce večno spominjala na naše padle in umrle tovarišice in tovariše, m prav tako na padle prekomorce Slava padlim borcem in žrtvam nacifašističnega nasilja! Planinski pašniki brez gospodarja Kdo naj jih upravlja: zadruga ali krajevna skupnost? Na območju kmetijske zadruge »Jelovica« v radovljiški in jeseniški občini je 6000 ha pašnikov in planin, ki so tako rekoč brez gospodarja ali upravljavca. Včasih so bile last urbrialnih skupnosti, zdaj pa so splošno ljudsko premoženje ki pa po veljavnih predpisih. niso nikomur dodeljene v upravljanje. Ce za te pašnike ne bo nihče ustrezno skrbel, pa ne bodo mogli dajati takšne paše, kot bj jo sicer lahko Pred leti so kmetijske zadruge dobile v upravljanje vsa zemljišča bivših urbarial-nih skupnosti. V kmetijski zadrugi »Jelovica« pravijo, da je zmeda nastala šsle t.'.!: a:. ljišč v upravljanje kmetijski zadrugi »Jelovica« ima globlje korenine. Gre namreč za to, kje vzeti ali jemati sredstva za vzdrževapje teh 6000 hektarov pašnikov in planin ko so bivšo lastnino urbar:- j ter njihovih objektov za živi- alnih skupnosti začeli razdeljevati med gozdarje in kme-tijce. Ker je njihova zadruga izločila iz svoje dejavnosti gozdarstvo in je gozdno gospodarstvo prevzelo v upravljanje vse gozdove med pašniki in planinami, ki so prej bili sestavni del urbarialnih zemljišč, je prejšnji odlok o o dodelitvi zemljišč v upravljanje zadrugi izgubil veljavo. Novega odloka, da bi zadruga dobila v upravljanje le pašnike in planine bivših urbarialnih skupnosti, pa še vedno niso prejeli. Zavlačevanje pri dodelitvi družbenih kmetijskih zem- SODBA V IMENU LJUDSTVA VRHOVNO GOSPODARSKO SODIŠČE, v senatu, ki ga sestavljajo predsednik sodišča Mihailo Djordjevič kot predsednik senata in sodnik dr. Milan Dokic ter sodniki porotniki dr. Milan Aleksič, dr. Branko Stjepanovič in Vladimir Pejovski kot člani senata, v zadevi obdolženih: 1. podjetja »Vedrog« iz Ljubljane, 2. Franca Kramarja in 3. Aniona Vidriha zaradi gospodarskega prestopka po čl 23, tč. 4 zakona o ureditvi poslovnih razmerij na trgu, na pritožbo javnega tožilstva SR Slove nije proti sodbi višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani Pk 1/65 z dne 24 marca 1965, po zasliša nju Boška Brajoviča, namestnika zveznega javnega tožilca je na seji dne 3i. maja 1965 RAZSODILO Pritožbi se ugodi in se sodba višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani Pk 1/65 z dne 24. marca 1965 spremeni takole: 1. Obdolženo podjetje »Vedrog« iz Ljubljane, obci Franc Kramar in obd. Anton Vidrih SO ODGOVORNI, ker so v nasprotju z do brimi poslovnimi običaji in načeli zdrave konkurence v blagovnem prometu v času od 16. decembra 1963 do 31 januarja 1065 pri prodaji šampona le-tega pakirali v pločevinaste doze z umetniškimi reprodukcijami, katerih vrednost so zaračunavali v ceno proizvoda, embalaža pa je ostala trgovski mreži brezplačno, v namenu, da bi odgovorne osebe iz trgovskih podjetij nabavljale šampon pri obdolženem podjetju, računajoč da Jim bodo te doze ostale gratis in so tako v omenjenem času dobavili šampon, embaliran v 27.789 pločevinastih dozah z umetniškimi reprodukcijami in pridobili ne upravičeno premoženjsko korist; s tem so storili gospodarski pre stopek iz čl 23, tč. 4 zakona o ur«»'5itvi poslovnih razmerij na trgu. Za omenjeni gospodarski presto- pek se obdolženi kaznujejo: podjetje »Vedrog« iz Ljubljane z denarno kaznijo v znesku 1,000.000 dinarjev, obd Franc Kramar z de namo kaznijo v znesku 50.000 din in obd. Anton Vidrih z denarne kaznijo v znesku 30.000 din 2. Obdolženemu podjetju »Vedrog« iz Ljubljane se odvzame protipravno pridobljena premoženjska korist. Višino te koristi bo ugoto vilo sodišče prve stopnje in izdalo sklep o višini premoženjske kori sti, ki se odvzame. 3. Na podlagi čl. 38 zakona o ureditvi poslovnih razmerij na trgu se izreče varstveni ukrep javne objave sodbe v tisku. 4. Oškodovani podjetji »Neva« iz Zagreba in »Kemikalija« iz Novega Sada ’ se napotujeta s svojim pre moženjsko-pravnim zahtevkom na pravdo OBRAZLOŽITEV: S sodbo prve stopnje so bili obdolženo podjetje »Vedrog« iz Ljubljane in odgovorni o-sebi Kramar in Vidrih oproščeni od tožbe, da so z dejanji podrobneje opisanimi v izreku te sodbe, storili gospo darski prestopek nelojalne konkurence po čl, 23, tč 4 zakona o ureditvi poslovnih razmerij na trgu. Proti oprostilni sodbi je Javno tožilstvo SR Slovenije vložilo v zakonitem roku pritožbo Sodbo izpodbija zaradi nepravilno in ne popolno ugotovljenega dejanjskega stanja in zaradi kršitve material nega zakona Predlaga, naj se iz podbijana sodba spremeni tako. da bodo obdolženi spoznani za odgovorne za gospodarski prestopek nelojalne konkurence po čl. 23. tč. 4 navedenega zakona. V odgovoru na pritožbo so ob dolženi predlagali, naj se pritožba Javnega tožilstva SR Slovenije zavrne kot neutemeljena in sodba prve stopnje potrdi. Pritožba ie utemeljena. Odločilna dejstva za izdajo pravilne in zakonite odločbe v tej gospodarsko-kazenski zadevi so bila ugotovljena v postopku. Obdolženo podjetje je v času od 16 decembra 1963 do 31. januarja 1965 pakiralo proizv3oeni šampon v pločevinaste doze z umetniškimi reprodukcijami, uporabljajoč te doze kot embalažo Vrednost ene doze znese 380 —520 din, odvisno od njene velikosti. Ceno teh doz, uporabljenih za embalažo je obdolženo podjetje vračunalo v ceno šampo-I na in vrednost embalaže plačuje končni potrošnik šampona. Ker pa potrošniki kupujejo le po nekaj tamponov, skoraj nikoli pa 100 ali 200 komadov naenkrat, ostane ta ko embalaža trgovski mreži brezplačno, ker je njeno ceno plačal potrošnik v ceni blaga. Na opisani način so obdolženi poslovali v namenu povečati promet blaga lastne proizvodnje s tem pa tudi d o-seči večji dobiček. Vedoč, da embalaža — pločevinaste doze z umetniškimi reprodukcijami ne pridejo do končnih potrošnikov, ki so plačali to embalažo s ceno blaga, so obdolženi računali prav s tem, da bo trgovska mreža več kupovala šampon pri obdolženem podjetju, da bi brezplačno prišla do embalaže, ki ima precejšnjo uporabno vrednost in jo je mogoče koristno uporabiti v gospodinjstvu. Višina vrednosti embalaže, način njenega obračunavanja in prevalitev njene cene na potrošnika kot tudi možnost uporabe te embalaže v koristne namene v gospodinjstvu so bili vaba, da odgovorne osebe iz trgovskih podjetjih nabavljajo blago pri obdolženem podjetju, to pa zato, ker so osebno zainteresirane za embalažo, ki jim ostane brezplačno. Na opisani način so obdolženi poslovali v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in načeli zdrave konkurence v blagovnem prometu in so s tem dejanjem povzročili, ali so mogli povzročiti škodo drugim gospodarskim organizacijam, ki se ukvarjajo a proizvodnjo blaga iste vrste. Razen tega so obdolženi s poslovanjem na opisani način oškodovali potrošnike šampona, ki so s ceno blaga plačevali tudi ceno embalaže, ki je ostajala brezplačno prodajalcem v trgovskih podjetjih. V dejanju obdolženih se stekajo vsi elementi gospodarskega pre- stopka nelojalne konkurence iz čl 23, tč. 4 zakona o ureditvi poslovnih razmerij na trgu; zato je sodi šče prve stopnje prekršilo materialni zakon, ko je ugotovilo, da dejanje obdolženih ne vsebuje ele mentov gospodarskega prestopka, zaradi katerega so obdolženi, in ko jih je oprostilo od obsodbe. To sodišče je ocenilo vse navedbe obrambe, podane tako v poslop-ku pred sodiščem prve stopnje kot tudi v odgovoru na pritožbo, in je mnenja, da te navedbe niso takšne narave, da bi izključile obstoj go spodarskega prestopka in odgovor nost obdolženih zaradi tega de ianja. Pri odmeri kazni obdolžencem je sodišče upoštevalo kot olajševalne okoliščine priznanje dejan skih navedb v obtožbi in okoliščino, da še niso bili kaznovani za gospodarske prestopke. Zato je izreklo obdolženemu podjetju kazen v znesku 1,000.000 din, obd. Kramarju v znesku 5C.000 din in obd. Vidrihu v znesku 30.000 din, ker je mnenja, da so kazni v navedenih zneskih v skladu s težo storjenega dejanja in s stopnjo odgovornosti obdolženih in da bo s kaznimi v izrečenih zneskih dosežen namen kaznovanja. Ker v spisu ni podatkov, iz katerih bi bilo mogoče zanesljivo u-gotoviti višino protipravno pridobljene premoženjske koristi, ki jo Je obdolženo podjetje doseglo s storitvijo gospodarskega prestopka, za katerega je spoznano za odgovorno, je bilo treba odločiti, da bo sodišče prve stopnje ugotovilo, koliko znaša ta korist, in izdalo sklep o višini zneska, ki se odvzame kot protipravno pridobljena premoženjska korist. Podjetji »Neva« iz Zagreba in »Kemikalija« iz Novega Sada se zaradi uveljavljanja svojih premo-ženjsko-pravnih zahtevkov (čl. 101/2 ZKP v zvezi s členom 42 ZGP> napotita na pravdo. Iz gornjih razlogov je sodišče odločilo kot v izreku te sodbe. VRHOVNO GOSPODARSKO SODIŠČE V Beogradu 31 mala 1965, Pk* 22/S5-3 PREDSEDNIK SENATA Mlhallo Djordjevi«! 1. r. no, ko je na paši. Dokler ni moči najti vira potrebnih sredstev za vzdrževanje, za-druga niti ne želi teh pašnikov. S širšega zornega kota pa pomeni zanemarjanje teh pašnikov precejšnjo gospodarsko škodo, zlasti v živinoreji, ker zemljišča niso ustrezno vzdrževana, ne dovolj izkoriščena. Bistvo problema je v tem — pravijo v zadrugi »Jelovica« — da so gozdovi, ki jih je nekdanja oblast v prejšnjem stoletju. dodelila vaškim in krajevnim ali tako imenovanim urbarialnim skupnostim skupaj s pašniki in planinami, prispevali k vzdrževanju pašnikov. Tako je bilo vse do nedavnega, dokler niso gozdarstva popolnoma ločili od kmetijstva. Zdaj pa je ta vir usahnil. Odkod torej dobiti sredstva za vzdrževanje teh pašnikov in planinskih objektov? Ali jih opustiti in živinorejo še bolj omejiti? Ali jih gozdno gospodarstvo lahko pogozdi, da bomo omejitve v živinoreji nadoknadili z gozdarstvom? To jabolko je tako kislo, da nobeden noče ugrizniti vanj Zadruga ne more prelivati sredstev iz drugih kmetijskih dejavnosti na pašnike. Gozdno gospodarstvo nima sredstev za tako veliko pogozdi-tev. Občina pa tudi nima sredstev, da bi krajevnim skupnostim, katerim bi lahko dala pašnike v upravljanje, dajala dotacije za njih vzdr- ževanje. Živinorejci pa ne bodo hoteli nositi vseh stroškov sami — raje bodo opustili pašo. Zasebni lastniki goved zdaj plačujejo za vsako žival, ki je poleti na paši, okrog 3000 din. To pa komaj zadošča za pastirja. Njihovi prispevki bi morali biti mnogo večji kot npr. na ravninskih pašnikih pri Lendavi, če bi z njimi hoteli vzdrževati tudi vse staje in druge obrate, potrebne v planinah. Letno bi morali plačati najmanj 10.000 din za žival Tako visokega povišanja naenkrat ne bodo sprejeli, četudi bi morda bilo za njih še vedno ekonomično. Zadruga pa tudi ne more odtegniti svojim drugim dejavnostim kar 11 milijonov din ki bi jih bilo treba vložiti vzdrževanje pašnih obratov samo letos. Zato niti malo ne nasprotuje temu, da bi občina dodelila pašnike in planine v upravljanje krajevnim skupnostim. Tudi ona je pripravljena prispevati toliko za vsako govedo na paši kot za sebni živinorejci. V kmetijski zadrugi »Jelovi ca« pravijo, da je ’ osnovna slabost pri vzdrževanju paš nikov in njihovih objektov tem, da ob velikem poudarjanju vloge našega gozdarstva nekateri organi podcenjujejo kmetijstvo in hribov sko živinorejo. Zakaj ne bi gozdarstva in kmetijstva oce njevali kot enakovredni go spodarski dejavnosti in ju pospeševali v medsebojni povezanosti, kot sta povezani naravi. Ali se splača z izvozom lesa nadomeščati izvoz mesa in živine? Ali lahko izvozimo toliko več lesa,-kolikor bo zaradi pretiranega razmejevanja med tema dejav nostima manj živine? Takih računov menda ni naredil še nihče. In tu je osnovni vzrok, da se tako dolgo ne morejo odločiti in sporazumel-:. kaj storiti 6000 ha pašnikov in planin i J. PETEK IIIIIIIIIIIIIIIIMIIII Komisija za delovna razmerja „15. september" TOVARNE CEMENTA IN SALONITA ANHOVO razpisuje prosta delovna mesta: a) GEOLOGA b) EKONOMSKEGA TEHNIKA c) FINOMEHANIKA d) ADMINISTRATORKE POGOJI: pod a) diplomiran geolog, pod b) srednja ekonomska šola, pod c) kvalificiran finomehanlk, pod d) dveletna administrativna šola. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek gospodarske organizacije do 15. julija 1965. 6005 z;:-:,-:-;-............. ' ' «] ::••••v *<' s ■ ANSAMBEL JOŽETA KRE2ETA POSTAJA VSE BOLJ PRILJUBLJEN Srednje dobra letina črnega ribeza V občini Šmarje pri Jelšah in na sosednjih področjih bodo ted ni začeli odkupovati letošnji pridelek črnega ribeza, ki je obrodil srednje dobro. Sprva je bol nastavek izredno lep, tako da je spomladi kazalo, da bo pridelek zares rekorden. Hladno vreme in pozeba se opravili sivoje, vendar kljub temu pridelek ribeza letos ne bo manjši od lanskega. Samo v šmarski občini računajo na 180.000 kilogramov pridelka črnega ribeza. Odkupna cena za ribez I. vrste bo 200 din, za II- vrsto pa 170 din za kilogram. S šmarskega podiročja bodo prodaji podjetju VOCAR v Zagreb 120.000 kg ribeza, ki ga bo to podjetje tudi precej izvozilto. Za proizvodnjo sokov v domačem obratu v Kostrivnici bodo odkupovali ribez tudi iz sosednih občin. Skupno je sedaj na območju nekdanjega celjskega okraja zasejanega s črnim ribezom 320 hektarov, od tega v občini Šmarje pri Jelšah 170 ha. Glede letošnjih odkupnih cen sodijo pridelovalci, da bi morale biti nekoliko višje kot minula leta, saj so se v tem času povišali tudi proizvodni stroški. P. K. Ni zanimanja za izlet na Brnik Turistični biro »Ljubljana transporta« že drugo nedeljo zaman pričakuje prijave za popoldanski izlet na Brnik in v Preddvor. Po programu izleta naj bi se turisti odpeljali v zgodnjih popoldanskih urah na Brnik, kjer bi prisostvovali pristanku ali pa vzletu modernega potniškega letala, potem pa nadaljevali pot do preddvora, kjer naj bi si ogledali umetno jezero in grad Hrib. Ker pa si je turistični biro »Ljubljana transporta« pridržal pravico odpovedati izlet v primeru majhnega števila obiskovalcev, je tako že dve nedelji zapored 'izlet na Brnik in v Pr: od padel. Prijavilo se ie namreč manj kot deset oseb, za rentabilnost izleta pa bi moralo potovati na Brnik vsaj 20 ljudi. B. S. NOVO MESTO Prva plošča priljubljenega ansambla Jožeta Krežeta Slepi fizioterapevt uspešno vodi svoj instrumentalni sekstet Zabavnih ansamblov imamo pri nas kar lepo število — neredko gre ta množičnost tudi na račun kakovosti. Zato smo toliko bolj veseli godbeniških skupin, ki se trudijo za kvaliteto in v teh prizadevanjih uspejo. Med te lahko brez pridržka štejemo ansambel »Jože Kreže«, ki ga sestavljajo prizadevni, nadarjeni amaterji, ki so se z vztrajnim delom povzpeli v vrsto naših upoštevanih zabavnih orkestrov. Ustanovitelj, dirigent, komponist in harmonikar, slepi fizioterapevt Jože Kreže je svoje fante takole predstavil: Franjo Lah, klarinet — je ključavničar v Tovarni železniških vozil, Edi Hointaner — trobenta, je absolvent višje tehniške šole, Ervin Hartman — rog, absolvent srednje ekonomske šole, Jože Potrč — kontrabas, je sodar pri »Talisu«, Beno šentveter, kitara, pa je zaposlen kot modelar v TAM. V ansamblu sta tudi pevka Pranja Vauhniko-va, tehniška risarka, in pevec Andrej Tiršek, absolvent srednje tehniške šole. — Sami amaterji smo, s svojim poklicnim delom močno zavzeti, vendar najdemo dovolj časa za vaje in lahko trdim, da je ansambel zelo homogen — pravi Jože Kreže. O svoji glasbeni karieri pa je povedal, da je začel igrati harmoniko leta 1951, ko je imel enajst let. To je bilo v zavodu z slepo mladino v Ljubljani, kjer se je šolal, potem, ko je prebolel posledice eksplozije z dinamitom in ostal invalid. Po končani srednji medicinski šoli v Beogradu se je zaposlil v mariborski bolnišnici, kjer še zdaj službuje kot fiziote-rapeu\ večidel prostega časa pa posveča svojemu ansamblu. — Zelo se trudim, da bi našel nek; svoj izraz v skladbah in izvedb: — pravi o sivo-jem glasbenem delovanju. — Zato sem tudi vključil v ansambel rog, ki dokaj spremeni barvo zvokov. Zelo verjetno bom vpeljal kot vodilna instrumenta alt-saksofon in trobento ter tolkala. — — In vaši načrti? — — Ce bo ta prva plošča dobro sprejeta, upam, da bo naš ansambel v jeseni že snemal drugo ploščo, z desetimi posnetki. — J PEŠTAJ Neurje je opustošilo vinograde in Na Vipavskem uničena polovica leto”- jega pridelka NOVA GORICA, 6. julija. — Neurje, ki je zadnje dni divjalo skoraj povsod po Sloveniji, je prizadejalo tudi gospodarstvu Vipavske doline hud udarec, škoda, ki jo je povzročilo neurje, je po sedanjih podatkih na Vipavskem zelo velika, saj je v vinogradih in sadovnjakih uničila polovico letošnjega pridelka. Obvezno fluorografiranje Občinska skupščina je sprejela odlok o obveznem fluo-rografiranju prebivalstva v občini, ki bo od 2. do 23. avgusta letos. Pri pripravah za to akcijo pa zlasti sodelujejo odbori RK in organizacije SZDL Akcija sodi y ukrepe za zdravstveno varstvo občanov in ima cilj, da pride na pregled vsak občan, ki je dopolnil 24 let. (R) OSILNICA Radi bi dogradili vodovod V Osilnici, znani partizanski vasi v kočevski občini, si vaščani prizadevajo, da bi letos dogradili vodovod in elektrificirali še nekaj zaselkov. Cevi za vodovod so že položili od Zamosta do Sel, izkopati pa morajo le še okolj 300 m jarka. Težaška dela bodo opravili občani s prostovoljnim delom, za cevi in njihovo montažo pa bodo dobili od vodne skupnosti 2,200.000 din. Teže pa bo z elektrifikacijo, posebno ker so majhni zaselki precej oddaljeni in tam. živi vedno manj ljudi. V Osilnici pa so še štiri hiše brez električnih priključkov. M. C. METLIKA Knjigarno je prevzela Mladinska knjiga Knjigarno in papirnico v Metliki je s prvim julijem prevzela Mladinska knjiga — poslovna enota Novo mesto. Poslej bo tudi ta prodajalna v Metliki dokaj bolj založena s blagom te stroke, kot je bila dosedaj. V ta namen bo podjetje MK lokal v Metliki tudi primemo preuredilo. (R) Tudi na žitnih poliih |e opaziti precejšnjo izgubo,:: to bo tudi s krompirjem, ki bo zaradi prevelike vlage začel gnici Nevihte s točo, ki so zadnje dni preteklega kot tudi v začetku tega tedna, div jale po Vipavskem, so v okolici Ajdovščine poleg drevja poškodovale nekaj električnih drogov in električnih naprav ter odkrivale strehe. Seno, ki se je na travnikih bodisi su šilo, ali pa je bilo spravljeno v kopicah, je voda, ki je pre stopila bregove reke Vipave odnesla s seboj Voda je prestopila bregove 6 km od Ajdovščine, pri Velikih Zabljah preplavila cesto ki pelje pro- Odkrili bodo spomenik padlim v NOB V Osilnici je bilo med roško ofenzivo leta 1942 zelo veliko žrtev. Možje in fantje, ki so še bili doma, so Italijani pobili, žene z otroki odgnali na Rab v internacijo, vasi pa požgali. Vsem padlim in žrtvam fašističnega nasilja bodo prebivalci Osilnice postavili spomenik. Veljal bo 3 milijone dinarjev: večji del te vsote so že zbrali. M. C. ti Štanjelu, tako da je bil promet do danes zjutraj v tej smeri onemogočen. Mnogo kmetov, predvsem ob zgornji Vipavski dolini, bo ob ves pridelek, vendar pa se tudi v predelovalnih tovarnah bojijo, da ne bodo mogli izpolniti niti raznih pogodb s tujimi državami o predelavi sadnih izdelkov niti proizvesti dovolj proizvodov za domači trg, ker bo verjetno vso sezono primanjkovalo sadja. D. V. Poškodovano letališče v Portorožu PORTOROŽ, 6. jul. — Nedeljsko neurje je močno poškodovalo tudi letališče v Portorožu. Precejšen del letališča je poplavila voda. vihar pa je poškodoval padalsko naselje in nekatere letališke naprave. R. K. Tabora v Strunjanu ne bo Vodstvo tabora odreda »Rumenih sokolov« iz Šempetra pri Gorici sporoča vsem tabornikom, ki so bili namenjeni na taborjenje v Stranjah, da druge in treje izmene ne bo, ker je neurje 4. t. m. tabor popolnoma opustošilo in uničilo inventar. K. M. imuni: minulimi ........... - miuiiiiiiiiiiiii* ICoieksTobtut Ljubljana, Miklošičeva 18 razpisuje prosto delovno mesto za: NOSILCA POSLA (SAMOSTOJNI KOMERCIALIST) V KOMERCIALNEM SEKTORJU PODJETJA Pogoji: — šolska izobrazba: fakulteta ali njej enaka visoka šola — 9 let prakse — aktivno znanje enega in pasivno znanje drugega tujega jezika — zunanjetrgovinska registracija. Ponudbe sprejema kadrovska sužba podjetja do 30. julija 1965. 5733 < . , • "■ . / »J*' 'v PRILOŽNOST ZA LJUBITELJE KNJIG — Državna založba je Izrabila blejsko pisateljsko snidenje in včeraj povabila v svoje prostore na Stritarjevi cesti nekaj tistih piscev, katerih dela je že bila natisnila, da bi bralcem podpisovali svoje knjige. Vabilu se je odzvalo sedem književnikov. Na sliki Leonid Leonov. Foto: E. Selhaus HUDE POSLEDICE NEURJA — V nedeljo ponoči se je v Hruševju pri Postojni podrla na Grudnovo domačijo velikanska lipa, ki je zdrobila del strehe in zidu. Sosedje so priskočili na pomoč, da bi čimprej odstranili posledice neurja. Še hujša kot na zgradbah pa je škoda na njivah, kjer je žito naravnost steptano v zemljo. Foto: S. Busič VETER JE PODIRAL TUDI NAJDEBELEJŠE SMREKE — Cesta iz Ravbarkomande v Rakov Škocjan je bila dva dni neprehodna. Veter je podiral smreke kot vžigalice in marsikatero drevo je obležalo čez cesto. Marljiva skupina delavcev gozdnega gospodarstva Postojna je danes popoldan odstranila zadnjo oviro na cesti: petnajst debelih smrek. Foto: S. Busič Nadaljevanje Pogovori narodnih problemov, opozoril pa je tudi na njuno skupno privrženost načelom aktivne in miroljubne koeksistence v duhu ustanovne listine OZN. V odgovoru je dr. Obote poudaril, da je dobro seznanjen z Jugoslavijo in njenimi napori za čim širše razumevanje med narodi na svetu. »Z velikim zanimanjem — je dejal premier Ugande — smo spremljali vse izjave predsednika Tita o sožitju in sodelovanju med narodi. Uganda želi kot neuvrščena država aktivno sodelovati v vseh podvigih za mir in boljše življenjske pogoje vseh ljudi na svetu. Posebno ljubo mi je, je zaključil svojo izjavo, ker smo na obisku v državi, katere narodi so žrtvovali svoja življenja, da bi dosegli popolno neodvisnost.« Slavnostna večerja na čast uglednih gostov iz Ugande je potekla v prisrčnem ozračju- • • Tema ga so neskladnosti v razmerjih med cenami nenehno ustvarjale tudi neskladnosti v celotnem razvoju; hkrati so terjale močno intervencijo družbe, ki je skušala z velikimi sredstvi vsaj omiliti neskladnosti tako med posameznimi gospodarskimi vejami kakor tudi na področju financiranja razširjene reprodukcije. Takšna intervencija družbe na podlagi centraliziranih sredstev je predvidena v letu 1965 za okrog 1500 milijard, in sicer za razne regrese, premije, izvozne subvencije, investicije, pokrivanja izgub železnice, v elektro-energiji ipd. Ko je nadaljeval, je omenil kot primer razlike med izvoznimi in uvoznimi tečaji, ki hkrati kažejo tudi na neskladnosti med notranjimi in svetovnimi cenami. V tej mednarodni blagovni menjavi je naš povprečni uvozni točaj za 210 din nižji od izvoznega. Neuskladeni odnosi v cenah, ki hkrati vsebujejo tudi razne dajatve fiskalnega finančnega sistema, torej ne dajejo jasne podobe o akumu-lativnosti posameznih gospodarskih vej. Zaradi tega so se nekatere gospodarske dejavnosti razvijale hitreje, čeprav z njimi ne moremo sodelovati na svetovnem gospodarskem trgu; zaostajale so pa tiste, ki bi lahko pomenile občutno razširitev naše mednarodne menjave. To kaže. da so se pri dosedanji razdelitvi celotne akumulacije na posamezne dele gospodarstva nenehoma pojavljale tudi slabo proučene investicijske namere oziroma proizvodne usmeritve. Vsi ti pojavi so zato teljali nadaljnje podružblja-nje gospodarskih odločitev in s cem poglabljanje samoupravnega sistema. Zato je neogibno, da se z novim obračunskim tečajem dosežejo nova razmerja v cenah in da se ustvari enotnejše merilo za družbeno delo, kar bo hkrati tudi omogočilo občut-nejše uveljavljanje načela delitve po delu. Ko je še naprej obravnaval potrebo po širšem vključevanju našega gospodarstva v mednarodno menjavo in s tem v mednarodno delitev dela, je med drugim poudaril, da se je znašlo mnogo naših gospodarskih organizacij v težavnem položaju, ker jim sorazmerno majhni notranji trg onemogoča njihov nadaljnji razvoj, zlasti specializacijo, ki bi nedvomno občutno pripomogla k večji produktivnosti dela. Prav zato se moramo vključiti v svetovno tržišče oziroma v mednarodno delitev dela; ta vključitev bo povečala vpliv zunanjih tržišč in mednarodnih kriterijev na našo notranjo usmeritev nasploh, še zlasti pa v proizvodnji. V povečani mednarodni menjavi ln v kooperaciji lahko zagotovimo stvarne pogoje za našo nadaljnjo gospodarsko rast. Ukrepi, ki jih bo v bližnji prihodnosti sprejela zvezna skupščina, bodo hkrati s spremembo . razmerij v cenah zmanjšali potrebo po intervencijah na področju cen, izvoznih premij, subvencij in na področju financiranja razvoja deficitarnih panog. Skratka, s temi ukrepi se bo zmanjšal obseg centraliziranih pristojnosti-Zatem je govoril o nekaterih konkretnih vidikih napovedanih sprememb v gospodarstvu. Zadržal se je predvsem na premestitvi prometnega davka iz proizvodnje v potrošnjo, kar bo občutno spremenilo nadaljnje možnosti razvoja za številne družbene dejavnosti. Pri tem bo zlasti očiten velik interes občin za razvoj terciarnih dejavnosti, ki so bile doslej mnogokrat prej v nadlogo kot v korist komunam. Razen tega bo prometni davek v trgovini krepil neposredne stike med proizvodnjo in trgovino na drobno in tako izločeval vso tisto posredniško trgovino, ki je nepotrebna. Preden je končal, je opozoril še na nekatera nepravilna mnenja o posledicah reforme za nekatere gospodarske organizacije. Menil je, da nam mehanični in statistični izračuni o posledicah gospodarske reforme lahko posredujejo samo začetne učinke vseh sprememb, nikakor pa ne morejo predvideti vseh poznejših posledic, še zlasti ne številnih pobud, ki jih bo sprožila reforma. Seveda, celotna reforma pa bo občutno vplivala na vse oblike potrošnje. Ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem ter umirjenejša gospodarska gibanja bomo namreč dosegli predvsem z zmanjšano investicijsko potrošnjo in tudi z varčevanjem v vseh oblikah splošne potrošnje. Spremembe v cenah bodo nedvomno povzročile dvig življenjskih stroškov, toda v povprečju se bodo izravnali ti stroški s povprečnim povečanjem osebnih dohodkov. Zatem je še poudaril, da reforma ni proti interesom ljudi, temveč nasprotno pomeni odločnejše ustvarjanje pogojev za nadaljnjo rast produktivnosti dela, s tem pa tudi povečanje osebnih dohodkov in življenjske ravni. Prvi je posegel v razpravo Miro Hegler, ki je povedal, da ljudje povsod razpravljajo o napovedanih gospodarskih ukrepih. Za tem je dejal, da pa ne bi smeli govoriti samo 17 žrtev tornada v Italiji RIM, 6. jul. (AFP) — Nedeljski tornado, ki je divjal po severni Italiji, je terjal 17 žrtev, ranjenih pa je bilo več kot 200. Najbolj so prizadeti kraji Parma, Peacenza, Padova, Mantova, Rovigo, Milano, Ferrara in piemontska Alek-sandria. Reševalne ekipe so se zelo trudile da bi pomagale prizadetemu prebivalstvu, zlasti še, ker je v prizadetih krajih zmanjkalo vode in električnega toka. Po prvih ocenah je za okrog 100 milijard lir škode v kmetijstvu, industriji in prometnih zvezah. železniško nesreča v ČSSR * PRAGA, 6. jul. (CTK). V mestu Var in na zahodnem Slovaškem sta trčila ekspresni vlak in električna lokomotiva. Nesreča je terjala osem smrtnih žrtev. Med mrtvimi sta tudi pomočnik češkoslovaškega ministra za promet Pavel Bounda in uslužbenec mednarodnega oddelka tega ministrstva. Sporočilo pravi; da Je do nesreče najverjetneje prišlo zaradi napake Sefa železniške postaje v Va-rinu. o posledicah teh sprememb v gospodarstvu, temveč tudi -o njihovem vplivu na nadaljnji razvoj vseh družbenih služb. Bližnji ukrepi, ki bodo nadalje izpopolnili naš gospodarski sistem, bodo namreč terjali racionalnejše gospodarjenje tudi z združbenimi sredstvi zunaj gospodarstva. Za njim se je Ciril Kambič prav tako zavzel za to, da bi delovni kolektivi posameznih družbenih služb premišljevali o svojem nadaljnjem razvoju in o odvisnosti tega od razvoja gospodarstva. Uresničevanje napovedanih ukrepov, je za njim dejal Mirko Žlender, bo neogibno povzročalo določene težave toliko časa, dokler se ne bodo prilagodile gospodarske organizacije novim razmeram. Podobno kot prejšnja diskutan-ta je tudi on sodil, da je bilo gospodarstvo premočno obremenjeno z raznimi dajatvami, ki so povečevale med drugim tudi splošno in proračunsko potrošnjo. Miran Košmelj, predsednik odbora republiškega zbora za plan, finance in proračun, pa je med drugim povedal, da je posebna komisija republiškega zbora preučila že mnoge vidike napovedanih sprememb. Pri tem so ugotovili, da bo tudi v naši republiki reforma predvsem zboljšala položaj proizvodnje surovin, energije, kmetijstva, terciarnih dejavnosti, v katerih si bodo ustvarili delovni kolektivi tudi možnosti za svojo razširjeno reprodukoijo. Pričakovati je, da bodo mnoge gospodarske organizacije znižale proizvodne stroške, racionalneje gospodarile z reprodukcijskim materialom in podobno. Prav tako bodo nastale ugodnejše gospodarske razmere za tiste delovne kolektive, ki imajo sodobno tehnologijo, dobro organizacijo dela ali če so doslej imeli velike družbene dajatve. Za tem, ko je govoril še o posameznih gospodarskih ukrepih, je dodal, da bi morali kmalu izdelati splošni načrt gospodarskega razvoja Slovenije, temelječega na komparativnih prednostih, ki jih ima gospodarstvo naše republike. Na nekatera posamezna vprašanja poslancev Vlada Črešnika, Franca Svetelja in Franca Tomažiča je odgovoril v imenu izvršnega sveta Mirko Jamar. Med drugim je dejal, da se bo pomagalo s sredstvi skupnih rezerv tistim gospodarskim organizacijam, katere se bodo ob uveljavljanju napovedanih ukrepov znašle v težavah. Glede vprašanja poslanca, kako se bodo izravnali življenjski stroški, je Mirko Jamar pojasnil, da je predvideno izravnan je teh stroškov z ustreznim zvišanjem povprečnih osebnih dohodkov. Kar zadeva pa možnosti zmanjšanja upravnega aparata, bo leto odvisno tudi od delovanja novih gospodarskih ukrepov, ki bodo V mno-gočem zmanjšali potrebo po določenih upravnih poslih. Brez dvoma pa se bo po uveljavljanju teh ukrepov med drugim občutno povečala osebna odgovornost ljudi. RUDI VOGRIČ Pred preosnovo Podoba gospodarskega položaja, socialnih težav, napak in slabosti, ki jo je narisal Bumedien, vsekakor ni izmišljena. Vendar bi si upali trditi, da takšen položaj le ni bil posledica subjektivnih nesposobnosti ali celo hotenih odklonov in izdaje alžirske revolucije. Zadostuje, da se poglobimo v dokumentirane podatke, v proučevanje materialov s kongresov ali zasedanj raznih političnih, državnih in družbenih organizmov, pa že naletimo na dokaze, da se je bivše vodstvo zavedalo vseh teh oroblemov, da Je razpravljalo neštetokrat o vsem tem. da je začrtavalo smer akcije, ki naj bi omilila njihove posledice, in jih postopno premagalo. VIDA HREŠČAK Talne vode in nalivi ogrožajo nasipe Najbolj kritično stanje je pri Bogojevu NOVI SAD, 6. jul. (Tanjug) Po hudih nalivih so se danes nadaljevala še obsežnejša dela na nasipih vzdolž Donave in drugih rek v Vojvodini, pri katerih sodeluje nad 35.000 občanov in vojakov. Najbolj kritično stanje je slejkoprej pri bački vasi Bogojevu. Za železniško progo Bogojevo — Most na Donavi je davi voda predrta nasip, katerega vsako sekundo preteče do 3 kiubike vode. Branilci napenjajo vse sile, da bi zamašili to vrzel in preprečili poplavo Sončan, skega rita. Novi Sad se brani zdaj z utrjevanjem nasipa od kopališča »Mornarice«, ladjedelnice in »Gurškove pristave« do Veternika. Branilce vznemirja to, da so se znova pojavili stari izvirki. Da bi preprečili vsako možnost odtekanja vode iz umetnih jezerc, bodo vse področje v krogu, imenovanem »Mornarica« nasuli s peskom. Donava je prt Begeču nekoliko upadla, ker voda iz novega umetnega jezera odteka v reko. Danes so začele na novosadsko pristanišče prihajati večje količine vreč iz kontingenta 1,000.000 vreč, ki jih pošiljajo iz ZSSR na to ogro ženo področje Vreče takoj vgrajujejo na najbolj kritičnih krajih, ki jih je na razmočenih nasijpih čedalje več. V zadnjih 24 urah je kakih 7000 občanov vgradilo v nasipe na področju občine Bač približno 30.000 vreč, prsti in peska. Čeprav je stanje čedalje težavnejše, nasipi pri Plavni in Bačkem Novem selu kljubujejo pritisku vode. Položaj pa se je znatno poslabšal pri Vajski zaradi močnega vetra, ki vzdiguje valove, valovi razjedajo nasip. Na obrambnih črtah pri Apa-tinu izvirki talne vode ne mirujejo, vendar pa jih branilci naglo m vztrajno lokalizirajo. Po najnovejših podatkih i pokrajinskega štaba je v Vojvodini poplavljenih zdaj kakih 50.000 ha rodovitne zemlje in prav toliko gozdov. Voda je zalila nad 4000 hiš in 800 se jih je že porušilo. Z ogroženih in poplavljenih področij so izselili kakih 25.000 ljudi, proti- pegavici in paraiifussu pa so jih cepili nad 150.000. Poplave na Slovaškem in Madžarskem PRAGA, 6. jul. (Tanjug). Po najnovejših podatkih vladne komisije za ublažitev škode, ki so jo povzročile poplave, se je na poplavljene kraje Južne Slovaške izlilo do sedaj več kot 1 milijardo kubičnih metrov vode iz Donave. Poplavljenih je 140.000 hektarov rodovitne zemlje, razmočenih je nadaljnjih 63.000 hektarov obdelovalnih površin, iz 47 občin pa so evakuirali več kot 52.000 prebivalcev. V mestu Komamo, ki so ga delno evakuirali, sta zelo poškodovana rečna ladjedelnica in elektrarna- Na vsem poplavljenem območju v bližini Komama je podrtih ali zelo poškodovanih skupno okoli 4000 hiš. Medtem ko po češkoslovaških ravninah pustošijo narasle vode, pa so bili vrhovi visokih Tater na severovzhodnem Češkoslovaškem davi pod snegom. Na Madžarskem je gladina Donave upadla med Budimpešto in Dunaremetom za 16 do 19 cm, med Pakšem in Mohačem pa samo za 5 do 8 cm. V Budimpešti je Donava Se vedno 4 cm nad maksimumom is leta 1964. Zakadi počasnega upadanja vode na najbolj ogroženih področjih še nadalje krepijo obrambne na- or Šport Portorož — že spet v soncu Danes na sporedu skupinski skoki padalcev z višine 800 metrov Telegrami PORTOROŽ, 6. jul. — Naposled so udeleženci velikega mednarodnega tekmovanja v skokih s padalom za IV. jadranski pokal dočakali lepo vreme. Tekmovanja pa danes kljub temu ni bilo, ker je letališče v Sečovljah Še preveč razmočeno od deževja. Tako se bo tekmovanje začelo šele jutri (napoved meteorološke službe v Pulju je zelo ugodna), in sicer s skupinskimi skoki na cilj z višine 800 m. Na startu bo 20 moških in 10 ženskih ekip; med njimi sta dve ženski in tri moške mednarodne ekipe. Mednarodne ekipe sestavljajo tekmovalci in tekmovalke držav, ki ne sodelujejo s polnim številom, ali pa tistih držav, ki so prispele z večjim številom, kot je potrebno za ekipo. V ženski ekipi so tri padalke, v moški pa 4 padalci. Jutrišnje tekmovanje, na katerem bo Jugoslavija sodelovala s po dvema ekipama v obeh konkurencah, bo nadvse zanimivo, vendar pa tudi tvegano. Ekipi, katere BiH : črna gora 2:0 (1:0) KRANJ, 6. jul. -— Peti dan državnega mladinskega prvenstva v nogometu je bilo na sporedu drugo kolo druge skupine. V prvi tekmi je ob lepem sončnem vremenu reprezentanca BiH premagala Cmo goro z 2:0. Strelca sta bila Sprečo V 26. min. in Bajevič v 79. min. Pred 700 gledalci je sodil Podlipnik iz Ljubljane, dobro. J. Hrvatska 2:0 (0:0) Slovenija KRANJ, 5. julija. Danes je bila odigrana preložena tekma med Hr-vatsko in Slovenijo za mladinsko prvenstvo Jugoslavije. V hladnem vremenu in na težkem, spolzkem terenu je zmagala Hrvatska z 2:0 (0:0). Pred tisoč gledalci je sodil Polič z Reke. Hrvatska I: Gaus, Begovič, Po-drug, Bonačič, Milkovič, Marjanovič, Novak. Poldrugovac, Babič, Bagmaz. Slovenija: Aljančič. Jakopič, Slivnikar, Furlan, Oonradi, Fajon, Šubic, Kožar, Dežman, Kuder, Po-pivoda. Prvi v Montpellieru -j Durante PERPIGNAN, 5. julija. Italijan-! ski kolesar Adriano Durante je ' zmagovalec XIII. etape mednarod-! ne profesionalne kolesarske dirke i »Tour de France« od Perpignana ! do Montpelliera (164 km) s časom 4:03,34. V skuoni razvrstitvi vodi še na-: dalje njegov 'to jak Gimondi s ča-I som 73:43,15. tekmovalec odpre padalo po 5 sekundah prostega padanja z zaprtim padalom, odbijejo 50 točk od 200. ki jih lahko prejme ob stoodstotnem uspehu. Prva jugoslovanska moška ekipa bo tekmovala v skupini z ekipama Britanije in Avstralije, obe ženski ekipi Jugoslavije pa z ekipo CSSR in Franoije. Vsega skupaj se je zbralo na tekmovanju za jadranski pokal 79 padalcev in 31 padalk iz 16 držav, ki so nastanjeni v portoroških in piranskih hotelih. Seveda so povsod v ospredju zanimanja; zlasti velja to za pogumna dekleta, ki proti pričakovanju ne dajejo vtisa, da gre za športnice, ki tako mnogo tvegajo. Zvečer bo predsednik piranske občine ing. Zlatkd’ Pajk priredil sprejem za zastopnike vseh ekip ter tiska, radia in televizije. Padalsko tekmovanje v Portorožu spremlja 35 novinarjev, od katerih jih je 15 iz tujine. D. KURET Po domačih krajih Čeh pri Olimpiji, toda... LJUBLJANA, 6. julija. — Pri ljubljanski nogometni podzvezi so razen dosedanjega člana beograjskega Partizana Sombolca registrirali še Antona Ceha (NK Maribor). Medtem ko je šlo s prvim igralcem vse gladko, pa se vijoličasti ne strinjajo s tem, da bi Ceh odšel v Ljubljano, ne glede na to, da mu je pogodba z matičnim klubom že potekla. I\> najnovejših sklepih pristojnega foruma mora klub, ki bi rad igralca od drugega, ob prvem prestopu plačati le-temu ustrezno odškodnino. Iz uprave ANK Olimpija smo zvedeli, da je njegovo vodstvo pripravljeno v skladu s predpisi poravnati odškodnino, vendar pa ne tako visoko, kakršno nameravajo Mariborčani predlagati Olimpiji. Spor med obema kluboma je zdaj v ospredju »nogometnih« dogodkov; če upoštevamo vse okoliščine, ne kaže najbolje, bi se prizadeti strani glede tega zlahka zedinili. Pri Olimpiji pravijo, da se bodo v tem primeru zatekli k določbam na j novejšega pravilnika, po katerih naj bi ta problem rešila pristojna komisija pri NZS. Končni prestopni rok — 8. julij — je že zelo blizu . . . Novo na tujem SOFIJA — Tu se je začelo evropsko prvenstvo železničarskih ekip v odbojki. Rezultati — Jugoslavija : Poljska 3:0, Avstrija : Belgija 3:2, Eolgarija : Finska 3:0, CSSR : Nizozemska 3:0, SZ : NDR 3:1, Francija : ZRN 3:1. PARIZ — Na svetovnem sab-ljaškem prvenstvu je v floretu zmagala ekipa SZ, ki je v finalu premagala Poljsko 9:3. REYKJAVIK — Nogometna reprezentanca Danske je v prijateljski tekmi premagala Island 3:1. la enajsterico skoraj četrt milijona V 27. kolu »športne napovedi« z 12 pari je bilo vplačanih 18,147.700 dinarjev (za 362.954 kombinacij). Dvanajst zadetkov nima nihče med igralci, z 11 pravilnimi napovedmi pa jih je pet. Vsak bo prejel po 725.908 dinarjev. Z desetico so 103 srečneži, dobitek pa znaša 52.857 dinarjev. V Sloveniji, kjer je bilo vplačano 778.900 dinarjev (za 15.578 kombinacij), je samo 1 desetica, in sicer v Kranju. Pari za 28. kolo — »velika napoved«: 1. Rijeka — Motor Jena 2. 2eljezničar — Banik 3. Zagreb — Chemie 4. Empor R. — Radnički 5. Zaglebje — Košiče 6. Szombierki — Tatran 7. Leipzig — Gwardia 8. Pogon — Slovnaft 9. Ado — Malmb 10. Grasshoppers — Fortuna 11. p jur garden — Kaiserslautem 12 Oergryte — Eintracht (B) Pari za 15. kolo — »mala napo-ved«: 5. Borussia — Lugano 1,2 7. Eindhoven — Norrkoping 0,1 8. Eintracht F. — Chaux de Fond? 1 9. Luzern — Sparta 1 Mladinsko prvenstvo v rokometu OSIJEK, 6. julija — Po treh dneh se je v Slavonski Požegi kon čal tradicionalni rokometni turnir mladinskih republiških reprezentanc. Zmagala je reprezentanca Makedonije, ki je v finalu premagala Srbijo 4:2. Za tretje mesto je reprezentanca Hrvatske premagala Bosno in Hercegovino 10:9, za peto mesto pa Crna gora Slovenijo. Vrstni ied: Makedonija 6, Sr- bija 4, Hrvatska 2, BiH 2, Crna gora 2, Slovenija brez točke. 1,0 1 1,0 0,2 1 1 1 1,2 1,0 1 1 1 V drugo polovico — miroljubno Turnir kandidatov za svetovno prvenstvo v šahu BLED, 5. julija (po telefonu). Po enodnevnem presledku »je bila zasedba na turnirju kandidatov danes spet polna, z vsemi štirimi velemojstri na prizorišču. Harmonija je pokvarjena le v toliko, da ima ena dvojica zdaj za seboj že 6 partij (z nedokončano vred), druga pa le pet. Toda to niti ne moti in bo morda že v soboto, na sicer prost dan, spet vse v redu in prav. Današnje kolo Je bilo zanimivo in borbeno, čeprav izjemoma, vs?») za Tal ja velja to, brez žrtev oziroma so imele le začasno, menjalno obeležje. Se hitro rezultata: Tal j in Portisch sta remizirala, Larsen in Ivkov pa prekinila. Kot običajno, je Tal j začel partijo z dvojnim korakom svojega kraljevega kmeta. Portisch se je ponovno zatekel, kot v drugi partiji, h karokanski obrambi, vendar je varianto spremenil in zaigral tako, kot se rad odloča ameriški velemojster Fischer. Beli je svoje »nezadovoljstvo« izrazil s takojšnjem napredovanjem kmetov proti postojankam črnega kralja, vendar je porabil pri tem toliko potez, da Je Portisch medtem odlično razpostavil figure in celo sam začel odpirati pozicijo. Nadaljevanje je bilo potem kljub vsem poskusom z obeh strani ves čas bolj ali manj izenačeno, prepleteno z menjavami in poenostavitvami. Pri tem Je, zanimivo, Talj porabil skoraj ves čas, kar pri njemu ni navada- Torej je tuhtal in tuhtal, vendar ni iztuhtal nič več kot remi, ki sta ga velemojstra sklenila po kratkem premisleku že po kuvert iranju Tako vodi Talj zdaj s 3:21(1). Njegova današnja partija s Portischem pa je potekala takole: 1. e4, c6 2. Sc3, dS 8. SfS, 1*4 4. h3, L:f3 4. D:IS. SfS S. d3, e6 7. a3 Lc5 8. k4. ® ®- M» Sbd7 io. *5, Se* 11 1*8. «8 1*. ef, ef 13. Lf4, De7 + 14. 1*2. 5« }*■ D:e7, L:e7 18. «-«—0, S*7 17. Lg2, Sb« 18. US. Tfe8 1*. Wel, TadS 20. Kdl. IM 21. L:d*. T:d8 22. T:e8+, S:e8 2*. h5, 8*7 M. hg hg 25. ThS, Sd7 28. Se2, Sf8 W. Kd2, SgeS 28. 14, aS 29. 44, Kg7 30. KeS, Sd7 Sl. SfS, cSi 32. Se2. 8M 33. b3, Td7 34. de, 6«+ »■ S:d4, H:d4 88. eb, S:e2+ 37- K'2. Td* 38. I,:b7, T:b8 39. «-d5, S:a3 40. Th3. TM remi. ' . . .... Larsen je, »vest *voji taktiki v tem dvoboju, spet nenavadno od- prl partijo, ki pa je pozneje dobila vsa obeležja zaprte sicilijan-ke, z obrnjenimi barvami seveda. Cmi je z originalnimi manevri osvojil najprej s skakačem in nato s kmetom središče in ga blokiral, v zameno pa je beli dobil na damski strani majhno terensko prednost. Problem čme pozicije je bil v tem, da je imel težave kam razviti damo. Ko je potem že začelo kazati na remi, je Larsen začel igrati na časovno stisko jugoslovanskega velemojstra. Ponudil je žrtev skakača za dva vezana prosta kmeta. Ivkov jo je sprejel, pa jo čez dve potezi spet vrnil, zamenjal še drugo trdnjavo in nastala je končnica dame in dveh lovcev z nekaj kmeti na obeh straneh. Ker je Ivkovu zmanjkovalo časa, najbrž ni igral najtočneje, kljub temu pa je obšel vse čeri, ki mu Jih je nasprotnik postavljal. Morda je šele v zadnji potezi malo pogrešil, ko je zamenjal dami. Beli ima zdaj namreč aktivnejši lovski par in tudi njegov prosti kmet v središču je nevarnejši od črnega prostega kmeta na damski strani. Vendar je partija po prvih ocenah še vedno v mejah remija. Presodite sami! Rezultat pa je tu 3:1 (1) za Lar sena. 1. g3, e5, 2. c4, So6, 3. Lg2, g6, 4. Sc3, Lg7, 5. d3, Sge7, 6. Tbl, a5, 7. e3, 0—0, B. Sge2, d«, 9. 0—0, Le6, 10. Sd5, SfS, 11. a3, Sb8. 12. e4, Sd4, 13. 8:d4, ed, 14. h4, c6, 15. Sf4, Ld7, 16. b4, ab, 17. ab, Sa6, 18. Db3, Tb8, 19. Tal, Sc7. 20. Ld2, b5, 21. c5, dc, 22. bc. Ta8, 23. Tfcl Dc8, 24. h5, Se6, 25. Sd5. cd, 26. T:a8, D:a8, 27. ed, S:c5, 28. T:c5, Tc8, 2». T:c8+, D:c8, 30. d6, LT8, 31. Ld5, De8, 32. Lf4, gh, 33. Ddl, Lg4, 34. Del, Ld7, 35. Dc5, h4, 36. gh, Lg7, 37. Le4, De6. 38. Dg5, Df6, 3». Kfl, b4, 40. Kel, D:g5, 41. hg prekinjeno. Jutri ne bo rednega kola, marveč bosta na sporedu le prekinjeni partiji petega kola Portisch : Talj in Larsen : Ivkov. I. B. Začetek dvoboja Jugoslavija : SZ VRNJACKA BANJA, 6. julija — Včeraj se je v dvorani termalnega kopališča začel IX. tradicionalni šahovski dvoboj med reprezentan- cama Jugoslavije in Sovjetske zve ze. Po I. kolu vodi Sovjetska zveza 5,5:0,5 (4). Posamezni rezultati: Holuš — Matulovič 1:0 (31), Taj manov : Matanovič prekinjeno, Ci rič-Polugajevski prekinjeno, Parma — Spaski prekinjeno, Gligorič — Korčnoj 0:1 (33), Damjanovič — Stajn 0:1 (40), Kušmirova — Nedeljkovičeva 1:0 (36), Zatulov-ska — Jovanovičeva 1:0 (40), Planinc — Makov preloženo, Bojkovič — Gligorjan remi (43). Prvo kolo tega dvoboja je bilo odigrano v nenavadnih okoliščinah Ker je bila Vmjačka Banja brez električnega toka, so na vsaki mizi svetili z dvema svečama. Prva sta izgubila Matulovič in Gligorič, ki sta veljala za stebra jugoslovanske ekipe. Edini svetli točk) v naši reprezentanci sta bila Parma in Čirič. Parma je dobro začel, toda zaradi napake v prekinitvi nima posebnih možnosti za Mladinsko prvenstvo Slovenije LJUBLJANA, 6. jul. — Ob po lovici republiškega mladinskega prvenstva sta zadržala vodstvo na turnirju Klemenčič (Maribor) ip Murovec (Kranj) pol točke pred Jeromeljem (Dravograd), ki ni izkoristil možnosti za zmago nad Karnerjem v končnici. Tutii Karner in Skok sta zadržala visoko mesto na lestvici. Rezultati VII. kola: Jeromelj — Verovnik 1:0, Kamer — Trebušak 1:0, Kutin — Kavčič 1:0, Klemenčič — Mihevc 1:0, Skok — Šetinc remi, Murovec — Brečevič 1:0, Weixler — Kržišnik 1:0, Grum Šporar remi, Stokanovič — Bo horč 0:1. VIII. kolo: Verovnik — Bohorč remi, Šporar — Stokanovič 1:0, Kržišnik — Grum 1:0, Brečevič — Weixler remi, Šetinc — Murovec 0:1, Mihevc — Skok 0:1, Kavčič — Klemenčič 0:1, Trebušak — Kutin 1:0, Jeromelj — Karner remi. Stanje po VIII. kolu: Klemen Čič, Murovec 7, Jeromelj 6,5, Karner 6, Skok 5,5, Bohorč Kržišnik, Verovnik 4-5 Weixer 4, Grum, Kutin, Mihevc, Trebušak 3,5 Šporar 3, Šetinc 2, Brečevič, Kavčič 1,5, Stokanovič 0,5. J. S. ZORIN PRI DE GAULLU — PARIZ. Francoski predsednik de Gaulile jte včeraj sprejel sovjetskega veleposlanika v Franciji Zorina, ki je po obisku povedal, da sta se pogovarjala o francosko-sovjetskih odnosih in o mednarodnem položaju. PETROVIČ SE VRAČA V BEOGRAD — MAROKO. Jugoslovanski veleposlanik v Maroku Slavoljub Petrovič je odpotoval iz Maroka v Jugoslavijo na novo dolžnost. KOLUMBIJA VABI SARAGATA IN FREIA — BOGOTA. Kolumbijska vlada je povabila v goste italijanskega predsednika Saragata in čilskega predsednika Freia. Sara-gat naj bi prišel v Kolumbijo ob koncu tega meseca, Frei pa potem, ko se bo vrnil iz Evrope. 388. RESNO OPOZORILO — PEKING. Ameriška vojaška letala so spet prekršila kitajski zračni prostor nad pokrajino Kvantung, neka ameriška vojna ladja pa je zaplula v kitajske teritorialne vode pri otoku Hainan. Zaradi tega je pekinška vlada poslala vladi ZDA 288. resno opozorilo. SKUPINA FRANCOSKIH SENATORJEV V NDR — BERLIN. Sem je prispela skupina francoskih senatorjev, ki se bo pogovarjala s predstavniki vlade, partije in drugih organizacij. MASAMBA DEBA POVABLJEN V ZSSR — MOSKVA. Prezidij vrhovnega sovjeta ZSSR in sovjetska vlada sta poslali predsedniku republike Kongo (Brazzaville) Masem-bi Debi vabilo, naj obišče ZSSR. Deba je vabilo sprejel. TUJE DRUŽBE BODO ISKALE NAFTO V TAJSKI — BANGKOK. Tajska vlada je sklenila, da bo dala tujim družbam koncesije za raziskavo nafte v Tajski v Siamskem zalivu, kjer sodijo, da so bogata nahajališča nafte. Pa se to: IZGUBLJENA KUPČIJA ALI UGLED — Na razgovoru z novinarji o agrokombinatu »Emona« v Ljubljani so padli očitki tisku, da je z dosedanjim poročanjem povzročil, da so inozemski interesenti prekinili pogajanja o naročilu načrtov za podobne farme, kot jih ima ta kombinat. — Kupčija je res padla v vodo; toda ali ni to manjše zlo, ko če bi zaradi razočaranja v že zgrajenih farmah v tistih državah padel v vodo ugled vsega našega kmetijstva? Finci bodo gradili mosulski jez HELSINKI, 6. jul. (Tanjug). Iraška vlada je zaupala finskemu podjetju »Imatran Vojima Oy« projektiranje in gradnjo mo sulskega jezu na reki Tigris v severnem delu države. Zmogljivost jezu, ki bo visok 100 metrov, dolg pa 4 kilometre, 'bo 13.5 milijard kubičnih metrov vode, s katero bodo namakali približno 900.000 hektarov njiv. Gradnja jezu bo veljala 200 milijonov 'dolarjev. V kasnejši fazi bodo tamkaj zgradili hidroelektrarno z zmogljivostjo 380.000 kilovatov. Poldrug milijon članov KPI RIM. 6. jul. (Tanjug). V CK KP Italije so sporočili, da je imela KPI 1. julija letos 1,577.497, federacija komunistične mladine pa 159.450 članov. Partija je dosegla 96,1 odstotka članstva 'iz leta 1964, mladinska organizacija pa 91,7r;o. Kampanja za vključevanje v partijo in mladinsko federacijo iše traja. V CK so tudi sporočili, da je bilo do sedaj vpisanih v partijo 111.000 novih članov, v mladinsko federacijo pa 46 tisoč. Pričakujejo, da bo do konca leta skupno število članov partije in mladinske federacije preseglo 2 milijona. Vreme 6. julija i965 LJUBLJANA SONČNO DELNO OBIACNO SKOPLJE ** * NEVIHTE =5= MEGLA MEJE VREMENSKIH 2S8J0EZ Temperature Ob 7 13 Ljubljana 9 19 Planica 4 16 Brnik 8 17 Maribor 11 18 Slovenj Gradec 6 16 Novo mesto 8 19 Koper 15 20 Kredarica — 3 — 1 Reka 17 21 Pulj 16 22 Split 20 24 Dubrovnik 19 24 Zagreb 12 17 Beograd 14 19 Sarajevo 12 16 Titograd 21 27 Skopje 18 23 Celovec — 18 Gradec 15 17 Dunaj 13 17 Milano 16 21 Genova 18 24 Mtlnchen 10 14 Zurich 11 17 Benetke — — Prognoza VREMENSKA SLIKA Nad srednjo in južno Evropo se je zgradil prehodno greben visokega zračnega pritiska. Ob severo zahodnih vetrovih je pričel dotekati nad naše kraje nekoliko toplejši zrak. NAPOVED Pretežno sončno. Naj nižje nočne temperature med 6 in 11, v Primorju 15, najvišje dnevne do 25 stopinj C. NAPOVED ZA DRUGE KRAJE JUGOSLAVIJE Pretežno sončno. Temperature os bodo postopoma dvignile. DELO ★ stran 3 Pomemben prispevek prekomorskih brigad Govor dr. Franco Hočevarja na proslavi 20-letnice osvoboditve Primorske v Ilirski Bistrici V okviru proslave 20-letnice osvoboditve Primorske, posvečene padlim in preživelim borcem prekomorskih brigad ter drugih prekomorskih enot, ki so zadnje dni aprila in prve dni maja 1945 sodelovale v težkih bojih za osvoboditev Slovenskega primorja, Istre in Trsta, je v soboto pred spomenikom in grobnico padlih v Ilirski Bistrici govoril dr. Franc Hočevar, predsednik osrednjega odbora za organizacijo proslave prekomorskih brigad in nekdanji komisar I. tankovske brigade. Te dni, ko se po dvajsetih letih v Ilirski Bistrici srečujemo borci-prekomorci, se naše misli mudijo predvsem pri tistih borcih, katerih ni meč nami, ki so žrtvovali svoja življenja med težkim in dolgotrajnim bojem s fašističnimi okupatorji in za hrbtnimi domačimi izdajalci V tem začasnem grobišču počiva v skupnem grobu okrog 320 borcev — tukajš njih rojakov, poleg njih pa prekomorci iz raznih kraiev Jugoslavije in borci vseh enot IV armade NOV Jugoslavije katere so se v tej okolici borile z velikimi skupinami sovražnikov. Območje sedanje ilirsko-bi-striške komune spada med tista območja socialistične Slovenije, ki so več kot dvajset let trpela pod fašističnim na- Zbotjšanje naše zunanjetrgovinske bilance Že drugi mesec zaporedoma, v maju in juniju, je bil jugoslovanski izvoz kar za eno četrtino večji kakor lani. V maju se je povečal na 26,3 milijarde deviznih din in je bil pri tem za 25% večji kakor v lanskem maju, v juniju pa se je po najnovejših podatkih dvignil na 26.5 milijarde din. kar je za 26"o več kakor lani. Čeprav je bila vrednost izvoza v prvih dveh mesecih letošnjega leta samo nebistvena nad lansko ravnijo, smo po zaslugi izvoza v zadnjih mesecih tudi za prvo polletje dosegli lep uspeh: vrednost izvoza je znašala 144,2 milijarde deviznih din nasproti 125,1 milijarde din v lanskem prvem polletju. S povečanim izvozom smo ustvarili tudi možnosti za večji uvoz zlasti reprodukcijskega materiala. Nasproti mesečnemu povprečju uvoza v višini 27 milijard din v prvem četrtletju se je uvoz v aprilu povečal na 32,5, v maju na 37,9 in v juniju na 34,0 milijarde din Vsega smo v prvem polletju uvozili za 186,4 milijarde din blaga nasproti 198,0 milijarde din v lanskem prvem polletju. Rezultat tega gibanja, namreč povečanja izvoza za 15,2% ob zmanjšanju uvoza za 5,9%, pomeni bistveno zboljšanje razmerja med izvozom in uvozom. Deficit trgovinske bilance — presežek uvoza nad izvozom — je znašal lani v prvem pol letju 72,9 milijarde deviznih din, letos v prvem polletju pa le 42,2 milijarde din. sil jem Vsak drugi prebivalec te komune je bil med minulo vojno organiziran udeleženec NOB. Petsto borcev in aktivistov je padlo v narodnoosvobodilni bcrbi, 250 pa jih je umrlo kot žrtve fašističnega terorja. Kot na vsem področju Slovenskega primorja in Istre je bil tudi na tem območju neznan pojav kvislin-štva. Takšno, v trdnem boju s fašizmom preizkušeno ljudstvo, zna vrednotiti žrtve in zna ceniti borce za svobodo, ne glede na njihovo poreklo in narodnost. Z enakim spoštovanjem in pieteto bedi nad skupnim grobiščem svojih rojakov in številnih borcev iz vseh krajev Jugoslavije. Za hvaljujoč predvsem njegovi prizadevnosti bodo nad mestom postavili nov spomenik z grobnico, kamor bodo prenesli ostanke vseh borcev, ki so padli na tem območju. Okrog Ilirske Bistrice so se bili zaključni boji s slavnim pohodom IV. armade za osvoboditev Istre, Slovenskega Primorja in Trsta. Obkoljeni 47. nemški korpus in mno ge druge sovražnikove enote so si prve dni maja krčevito prizadevale, da bi se prebile na sevčr in se pridružile ostalim nemškim enotam. S trdovratnostjo izgubljenca, ki se ozira na Žrtve, so se v nepretrganih valovih zaganjal- v naše enote, ki so izmučene od dolgih pohodov težko vzdrževale takšen pritisk. Sovražnik je v teh bojih imel ogromne izgube, vendar je tudi našim enotam orizadejal velike žrtve Nad 450 je pokopanih tod okoli. Boji za osvoboditev Ilirske Bistrice spadajo med najbolj krvave v zadnjih dneh narodnoosvobodilne vojne. Tu so našli smrt na pragu svobode šte vilni borci, ki so se leta borili in prehodili več kot pol Jugoslavije, zlasti borci IX. XIX., XX. in XXVI. dalmatinske divizije, 13. primorsko-goranske, 7. banijske in 8. kordonske divizije, ki so sodelovale v pohodu IV. arma de. Med njimi so žrtvovali v teh poslednjih dneh svoja življenja tudi mnogi prekomorci, saj so se na tem področju borile III. prekomorska udarna brigada, I. tankovska brigada in težka artilerijska brigada, katere so v večini sestavljali prekomorci. V prekomorskih enotah so se z ramo ob rami borili borci iz vseh krajev Jugoslavije, ki so se med vojno iz različ nih vzrokov, predvsem pa zaradi fašističnega nasilja zna- nnriMHiiiiiiiiiuiiiiiminfiHininiiiniiiiiiiimiiiiKHiiif-iiiiiiiimnimiiiiimmiiiHiiiimiinMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniinniiMiiHiiuiiiininitiiiiimuimiffliflHfliHiiiir „SPORT-OPREMA" V12MARJE 1 sprejme za takojšnje sodelovanje: REFERENTA za komercialni oddelek Pogoj: dokončana srednja ekonomska šola z najmanj 3-letno prakso v komercialni službi. V poštev pridejo tudi honorarci. Interesenti naj se osebno zglasijo v upravi pod jetja. 5970 šli na osvobojenem delu juž ne Italije in se tam organizirali v vojaške enote. Nad 15.000 prekomorcev se je bo rilo v raznih prekomorskih in drugih enotah, od teh je bilo 10.000 Slovencev, večinoma rojakov i-n Slovenskega Primorja in Istre. Le-ti so preživeli dolga in težavna leta v tujini, preden so si priborili možnost, da so s prekomorskimi enotami vrnejo v domači kraj. Kruta je bila njihova usoda, • saj so jih proti njihovi volji odpeljali v kazenske enote v tuje dežele ali pa so se morali prisilno mobilizirani potikati po sredozemskih in afriških bojiščih. se hujši je bil položaj tistih, ki so spoznali v Kairu, da so hotele njihovo visoko patriotsko zavest zlorabiti razne klike iz okolice pobeglega kralja, ki so se v stalnih medsebojnih intrigah in spopadih na Bližnjem vzhodu pripravljale, da se vrnejo svojemu, v vojni izmučenemu ljudstvu na hrbet. Občudovanja vredna je bila politična zrelost in vztrajnost primorskih Slovencev in Istranov, ki so si znali v takšnih pogojih z organizirano akcijo pridobiti pravico, da se uvrstijo v oborožene enote na strani svojega ljudstva. Enako visoko zavest in politično zrelost so pokazali vsi drugi borci iz Slovenskega Primorja in Istre, ki so se nahajali v kazenskih bataljonih ali pa v regularnih enotah, ki so v težavnih, včasih prav tveganih pogojih našli pot v narodnoosvobodilno vojsko pod poveljstvom maršala Tita, kljub temu da so bili dolga leta odtrgani od domačega okolja in izpostav ljem tujemu pritisku. Kompaktna, stoodstotna opredeli tev fantov in mož s Slovenskega primorja ter Istre za udeležbo v NOB, Za Titovo Jugoslavijo, je dogodek izred ,i pomena, katerega naša zba doslej v vsej svoji Kompleksnosti ni dovolj poznala in zato tudi ni ustrezno ocenila. Ne mislim pri tem samo na dejstvo, da upoštevanje prekomorcev precej spreminja sliko o prispevku, ki sta ga Slovensko primorje in Istra dala med NOB. Menim, da je še pomembnejša okolnost, da so se ti fantje in možje odločili za NOB in novo Titovo Jugoslavijo v po gojih, ko so se morale jasno izraziti njihova vztrajnost in odločnost, visoka patriotska zavest in povezanost z ljudstvom, dojemanje globoke preobrazbe narodnega in političnega življenja med NOB v domovini. Zato je njihova opredelitev imela zares plebiscitarni značaj, delovala je prepričevalno in impresivno na vso javnost, predvsem tudi na vse tiste v zahodnem svetu, ki si ?e niso ustvarili jasne predstave o resničnem stanju v Jugoslaviji. V prekomorske enote so se vključevali tudi borci italijanske narodnosti, iz Istre, pa tudi antifašisti iz južne Italije, ki so v narodnoosvobodilnem boju jugoslovanskih narodov gledali najdosledneje in najuspešneje organiziran boj proti fašizmu in so hoteli dati svoj osebni prispevek k splošni zmagi nad "ašizmom Jugoslovanski antifašisti so z zadovoljstvom in spoštovanjem ocenili ta njihova plemenita in nesebična interna-cionalistična stremljenja in nekaj sto italijanskih antifašistov je bilo sprejetih v prekomorske brigade. Tako je prišle tudi v prekomorskih, brigadah do skupne borbe jugoslovanskih in italijanskih I antifašistov, kar je toliko zna- čilno in pomembno za nove odnose med našimi sosednimi narodi. Znano je, da se je na tisoče italijanskih antifašistov borilo v enotah NOV v Sloveniji Hrvat.ski, Bosni in Hercego vini ter Cmi gori. Mnogi med njimi so padli v številnih borbah širom Jugoslavije, števil ni Jugoslovani pa so se borili v italijanskih partizanskih enotah, zlasti v srednji in severni Italiji. Skupna solidarna borba jugoslovanskih in italijanskih patriotov ter antifašistov proti nacifašizmu, skupaj prelita kri na skupnih bojiščih Jugoslavije in Italije je bila izraz plemenitih teženj in vitalnih naporov ljudstva obeh dežel, da premagata in odstranita fašizem, ki je prinesel obema deželama toliko gorja, zlasti pa še ljudem v Slovenskem Primorju in Istri, je bila odsev identičnih stremljenj za svobodo, demokracijo in napredkom. Zato ni bolj naravnega temelja in boljših tradicij, na katerih naj počivajo prijateljski odnosi med obema deželama. Nastajanje prekomorskih brigad in drugih prekomor skih enot je trajalo od oktobra 1943 pa vse do konca vojne. Ves ta čas so se zbirali jugoslovanski zaporniki in interniranci, zlasti pa primorski Slovenci in Istrani, iz kazenskih bataljonov in regularne italijanske vojske, iz bivše kraljevske vojske v Kairu in iz zavezniških ujetniških taborišč ter tudi italijanski antifašisti v jugoslovanskem partizanskem taborišču Car-bonari in kasneje v Gravini v jugoslovanski bazi Bariju, v mornariški bazi v Monopo-liju in tako dalje. Nekateri pa so stopali kar neposredno v enote I. tankovske brigade, ko so se vadile v Egiptu ali pa prav tam v prve jugoslovanske letalske enote. Pot, katero so prehodili prekomorci, je bila dolga in naporna. Dolga in težavna je bila njihova živ ljenjska pot že pred njihovim prihodom v prekomorske enote. Vendar se je s prihodom v prekomorske enote za njih pričelo novo življenje, bila je to realizacija njihovega dolgoletnega stremljenja — dati svoj delež v borbi za svobodo svojega ljudstva. In prispevali so viden delež v narodnoosvobodilnem boju jugoslovanskih narodov. Uspo sobijeni za uporabo modernega orožja so vstopali v na novo formirane letalske, tankovske, artilerijske in mornariške enote in tako pomnožili udarno moč NOV Jugoslavije v zaključnih operacijah za osvoboditev dežele, Prav tako je pet prekomorskih brigad s skoraj 10.000 borci dalo svoj zelo pomemben prispevek. Borci I in II. prekomorske brigade so preživeli ognjeni krst decembra 1943. leta v boju za dalmatinske otoke Razporejeni potem v I. proletarski korpus so se udeležili številnih bojev v Bosni in Hercegovini, Crn' gori in Srbiji, za osvoboditev Beograda in na Sremski fronti. Okrog 300 jih je padlo v bojih za Korčulo, mnogi so žrtvovali življenja v bojih z nemškimi desantnimi enotami okrog Drvarja, v bojih za osvoboditev Beograda in na Sremski fronti. Nimamo še zbranih dovolj podatkov o padlih, vendar je znano, da jih je le malo preživelo. Tretja prekomorska briga da je prav tako sodelovala v številnih bojih v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, Liki, Gorskem Kotaru, Istri in Slo venskem Primorju. Doslej je ugotovljenih okrog 410 padlih, od teh 320 iz Slovenske ga primorja in Istre. Velika grobišča bor.cev III. prekomorske brigade so ostala v Mostarju, Kninu, Bihaču, Gos-piču Klani, Lapcu, v Liki, poleg tega jih jc padlo precej v bejih na dalmatinskih otokih (Vis, Korčula, Brač) in na Pelješcu, prav tako pa tudi na območju Rupa—Sapjane— Ilirska Bistrica. V V. prekomorski origadi je padlo okrog 160 borcev — Slovencev s Štajerske, pa tudi s Primorske V I. tankovski brigadi nad 50 borcev iz Slovenskega pri morja' in Istre, poleg njih pa številni borci iz Hrvatske, Črne gore, Srbije ter Bosne in Hercegovine. Po do sedaj zbranih podatkih, ki pa niso popolni, je padlo 1045 prekomorcev. Od teh večina s Slovenskega primorja in Istre. V prekomorskih enotah so bili pripadniki vseh naših narodov in narodnih manjšin. Skupna borba, skupaj prelita kri, skupni ideali in cilji so vse borce ne glede na narodnostne in kakršnekoli druge razuke, povezali v trdne borbene enote, ki so se prežete z vzornimi odnosi tovarištva in solidarnosti, z enako vnetostjo borile na ozemlju katerekoli repuhlike. Borcem s Slovenskega primorja in Istre, katere je borbena pot vodila po raznih krajih Jugoslavije, je bilo jasno in Sprejemljivo, da s to svojo borbo prispevajo tudi k osvoboditvi svoje ožje domovine in svojega domačega kraja. Prav tako je borce iz drugih republik, iz drugih krajev, ki so padli na tem območju, prevevala zavest, da se žrtvujejo za svobodo tudi svojega kra ja in vseh jugoslovanskih narodov Bilo nam Je vsem jasno, da se lahko Jugoslavija osvobodi samo s skupnimi solidarnimi napori vseh njonili narodov in da samo iz takšnih skupnih naporov in žrtev lahko vzniknejo novi demokratični in socialistični odnosi med našimi narodi, samo iz njih se lahko rodi nova Titova Jugoslavija. Dvajset let je minilo od konca vojne. Dvajset let naši delovni ljudje vlagajo napore v graditev materialnih temeljev naše socialistične | družbe. Dosegli smo ogromne uspehe in viden razvoj novih socialističnih odnosov na bazi družbenega samouprav- j ljanja. In vendar so v temelju vsega našega družbenega razvoja, vseh dosedanjih in bodočih uspehov vzidane plemenite žrtve borcev proti fa šističnemu nasilju. Njih se bomo vedno spominjali, njih imena so povezana z zgodovinsko zmago naših narodov nad nacifašisti, z zmagovito ljudsko revolucijo naših narod >v. Ta skromna grobnica in veličastni spomenik, ki ga bodo ppstavili nad mestom, bosta nas in naše zanamce večno spominjala na naše padle in umrle tovarišice in tovariše, in prav tako na padle prekomorce Slava padlim borcem in žrtvam nacifašističnega nasilja! :'v. . * PROMET NA KRANJSKEM MOSTU — V Sloveniji imamo več zelo nevarnih točk in mednje prav gotovo sodi tudi most čez Savo v Kranju. Na mostu je posebno okoli druge ure popoldne prava gneča, kjer se po cesti gnetejo avtomobili, tovornjaki, avtobusi: motoristi, mopedisti in še pešci tekajo med njimi z ene strani ceste na drugo. Ce bi bili vsi malo bolj disciplinirani, bi promet potekal mnogo Foto: BusiC manj nevarno. Prospektov in informacij ni Premalo sodelovanja pri izdaji prospektov Čeprav je turistično društvo Ljubljana že razposlalo 17.000 izvodov novega barvnega prospekta Ljubljane, ki ga nameravajo natisniti v nakladi 100.000 izvodov, v Ljubljani le močno primanjkuje turističnih informacij in prospektov mesta. Prav tako pa je v teh dneh zmanjkalo tudi »Turističnih informacij«, kakor tudi »Vodnika po mestu« v francoskem jeziku. V prodaji pa je zelo malo izvodov načrta mesta Ljubljane, tako da se tujcu v Ljubljani res ni lahko znajti. V Ljubljani primanjkuje propagandnega turističnega in informativnega gradiva, ker turistično društvo nima dovolj denarja. Cesto pa se dogaja, da denar dobi prepozno, ko je turistična sezona že na višku. Težava je tudi v tem, da so naklade Planinski pašniki brez gospodarja Kdo naj jih upravlja: zadruga ali krajevna skupnost? Na območju kmetijske zadruge »Jelovica« v radovljiški in jeseniški občini je 6000 ha pašnikov in planin, ki so tako rekoč brez gospodarja ali upravljavca. Včasih so bile last urbrialnih skupnosti, zdaj pa so splošno ljudsko premoženje ki pa po veljavnih predpisih niso nikomur dodeljene v upravljanje. Ce za te pašnike ne bo nihče ustrezno skrbel, pa ne bodo mogli dajati takšne paše, kot bi jo sicer lahko. Pred leti so kmetijske zadruge dobile v upravljanje vsa zemljišča bivših urbarial-nih skupnosti. V kmetijski zadrugi »Jelovica« pravijo, da je zmeda nastala šele takrat, ko so bivšo lastnino urbari-alnih skupnosti začeli razdeljevati med gozdarje in kme-tijce. Ker je njihova zadruga izločila iz svoje dejavnosti gozdarstvo in je gozdno gospodarstvo prevzelo v upravljanje vse gozdove med pašniki in planinami, ki so prej bili sestavni del urbarialnih zemljišč, je prejšnji odlok o o dodelitvi zemljišč v upravljanje zadrugi izgubil veljavo. Novega odloka, da bi zadruga dobila v upravljanje le pašnike in planine bivših urbarialnih skupnosti, pa še vedno niso prejeli. Zavlačevanje pri dodelitvi družbenih kmetijskih zem- SODBA V IMENU LJUDSTVA VRHOVNO GOSPODARSKO SODIŠČE, v senatu, ki ga sestavljajo predsednik sodišča Mihailo Djordjevič kot predsednik senata in sodnik dr. Milan Dokič ter sodniki porotniki dr. Milan Aleksič, dr. Branko Stjepanovič in Vladimir Pejovski kot člani senata, v zadevi obdolženih: 1. podjetja »Vedrog« iz Ljubljane, 2. Franca Kramarja in 3. Antona Vidriha zaradi gospodarskega prestopka po čl- 23, tč. 4 zakona o ureditvi poslovnih razmerij na trgu, na pritožbo javnega tožilstva SR Slovenije proti sodbi višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani Pk 1/65 z dne 24 marca 1965, po zasliša n ju Boška Brajoviča, namestnika zveznega javnega tožilca je na seji dne 31. maja 1965 RAZSODILO Pritožbi se ugpdi in se sodba višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani Pk 1/65 z dne 24. marca 1965 spremeni lakole: 1 Obdolženo podjetje »Vedrog« iz Ljubljane, obd Franc Kramar in obd Anton Vidrih SO ODGOVORNI, ker so v nasprotju z do brimi poslovnimi običaji in načeli zdrave konkurence v blagovnem prometu v Času od 16. decembra 1963 do 31 januarja 1065 pri prodaji šampona le-tega pakirali v pločevinaste doze z umetniškimi reprodukcijami, katerih vrednost so zaračunavali v ceno proizvoda, embalaža pa je ostala trgovski mreži brezplačno, v namenu, da bi odgovorne osebe iz trgovskin podjetij nabavljale šampon pri obdolženem podjetju, računajoč da jim bodo te doze ostale gratis in so tako v omenjenem času dobavili šampon, embaliran v 27.789 PiOčevinastih dozah z umetniškimi reprodukcijami in pridobili ne upravičeno premoženjsko korist; s tem so storili gospodarski prestopek iz čl 23, tč. 4 zakona o ureditvi poslovnih razmerij na trgu. Za omenjeni gospodarski presto- pek se obdolženi kaznujejo: podjetje »Vedrog« iz Ljubljane z denarno kaznijo v znesku 1,000.000 dinarjev, obd. Franc Kramar z denarno kaznijo v znesku 50.000 din in obd. Anton Vidrih z denarno kaznijo v znesku 30.000 din. 2. Obdolženemu podjetju »Ved rog« iz Ljubljane se odvzame pro tipravno pridobljena premoženjska korist. Višino te koristi bo ugotovilo sodišče prve stopnje in izdalo sklep o višini premoženjske kori sti, ki se odvzame. 3. Na podlagi čl. 38 zakona o ureditvi poslovnih razmerij na trg« se izreče varstveni ukrep javne objave sodbe v tisku. 4. Oškodovani podjetji »Neva« iz Zagreba in »Kemikalija« iz Novega Sada se napo tu jot a s svojim pre-moženjsko-pravnim zahtevkom na pravdo. OBRAZLOŽITEV: S sodbo prve stopnje so bili obdolženo podjetje »Vedrog« iz Ljubljane in odgovorni osebi Kramar in Vidrih oproščeni od tožbe, da so z dejanji podrobneje opisanimi v izreku te sodbe, storili gospodarski prestopek nelojalne konkurence po čl, 23, tč. 4 zakona o ureditvi poslovnih razmerij na trgu. Proti oprostilni sodbi Je Javno tožilstvo SR Slovenije vložilo v zakonitem roku pritožbo. Sodbo izpodbija zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanjskega stanja in zaradi kršitve materialnega zakona. Predlaga, naj se izpodbijana sodba spremeni tako, da bodo obdolženi spoznani za odgovorne za gospodarski prestopek nelojalne konkurence po čl. 23, tč. 4 navedenega zakona. V odgovoru na pritožbo so ob dolženi predlagali, naj se pritožba Javnega tožilstva SR Slovenije zavrne kot neutemeljena in sodba prve stopnje potrdi. Pritožba je utemeljena. Odločilna dejstva za izdajo pravilne in zakonite odločbe v tej gospodarsko-kazenski zadevi so bila ugotovljena v postopku. Obdolženo podjetje je v času od 16. decembra 1963 do 31. januarja 1965 pakiralo proizvsoeni šampon v pločevinaste doze z umetniškimi reprodukcijami, uporabljajoč te doze kot embalažo. Vrednost ene doze znese 380—520 din, odvisno od njene velikosti. Ceno teh doz, uporabljenih za embalažo je obdolženo podjetje vračunalo v ceno šampona in vrednost embalaže plačuje končni potrošnik šampona. Ker pa potrošniki kupujejo le po nekaj šamponov, skoraj nikoli pa 100 ali 200 komadov naenkrat, ostane tako embalaža trgovski mreži brezplačno, ker je njeno ceno plačal potrošnik v ceni blaga. Na opisani način so obdolženi poslovali v namenu povečati promet blaga lastne proizvodnje s tem pa tudi doseči večji dobiček. Vedoč, da embalaža — pločevinaste doze z umetniškimi reprodukcijami ne pridejo do končnih potrošnikov, ki so plačali to embalažo s ceno blaga, so obdolženi računali prav s tem, da bo trgovska mreža več kupovala šampon pri obdolženem podjetju, da bi brezplačno prišla do embalaže, ki ima precejšnjo uporabno vrednost in jo je mogoče koristno uporabiti v gospodinjstvu . Višina vrednosti embalaže, način njenega obračunavanja in prevalitev njene cene na potrošnika kot tudi možnost uporabe te embalaže v koristne namene v gospodinjstvu so bili vaba, da odgovorne osebe iz trgovskih podjetjih nabavljajo blago pri obdolženem podjetju, to pa zato, ker so osebno zainteresirane za embalažo, ki jim . ostane brezplačno. Na opisani način so obdolženi poslovali v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in načeli zdrave konkurence v blagovnem prometu in so s tem dejanjem povzročili, ali so mogli povzročiti škodo drugim gospodarskim organizacijam, ki se ukvarjajo a proizvodnjo blaga iste vrste. Razen tega so obdolženi s poslovanjem na opisani način oškodovali potrošnike šampona, ki so s ceno blaga plačevali tudi ceno embalaže, ki je ostajala brezplačno prodajalcem v trgovskih podjetjih. V dejanju obdolženih se stekajo vsi elementi gospodarskega pre- stopka nelojalne konkurence iz čl 23, tč. 4 zakona o ureditvi poslov nih razmerij na trgu; zato je sodi šče prve stopnje prekršilo mate rialni zakon, ko je ugotovilo, da dejanje obdolženih ne vsebuje ele mentov gospodarskega prestopka, zaradi katerega so obdolženi, in ko jih je oprostilo od obsodbe. To sodišče je ocenilo vse navedbe obrambe, podane tako v poslop-ku pred sodiščem prve stopnje kot tudi v odgovoru na pritožbo, in je mnenja, da te navedbe niso takšne narave, da bi izključile obstoj go spodarskega prestopka in odgovor nost obdolženih zaradi tega de janja. Pri odmeri kazni obdolžencem je sodišče upoštevalo kot olajševalne okoliščine priznanje dejan skih navedb v obtožbi in okoliščino, da Še niso bili kaznovani za gospodarske prestopke. Zato je izreklo obdolženemu podjetju kazen v znesku 1,000.000 din, obd. Kramarju v znesku 50.000 din in obd Vidrihu v znesku 30.000 din, ker je mnenja, da so kazni v navedenih zneskih v skladu s težo storjenega dejanja in s stopnjo odgovornosti obdolženih in da bo s kaznimi v izrečenih zneskih dosežen namen kaznovanja. Ker v spisu ni podatkov, iz katerih bi bilo mogoče zanesljivo u-gotoviti višino protipravno pridobljene premoženjske koristi, ki jo je obdolženo podjetje doseglo s storitvijo gospodarskega prestopka, za katerega je spoznano za odgovorno, je bilo treba odločiti, da bo sodišče prve stopnje ugotovilo, koliko znaša ta korist, in izdalo sklep o višini zneska, ki se odvzar me kot protipravno pridobljena premoženjska korist. Podjetji »Neva« iz Zagreba in »Kemikalija« iz Novega Sada se zaradi uveljavljanja svojih premožen jsko-pravnih zahtevkov ffil. 101/2 ZKP v zvezi s členom 42 ZGP) napotita na pravdo. Iz gornjih razlogov je sodišče odločilo kot v izreku te sodbe VRHOVNO GOSPODARSKO SODIŠČE V Beogradu 31. maja 1965, Pkž 22/66-3 PREDSEDNIK SENATA Mihailo Djordjevič 1. r. ljišč v upravljanje kmetijski zadrugi »Jelovica« ima globlje korenine. Gre namreč za to, kje vzeti ali jemati sredstva za vzdrževanje teh 6000 hektarov pašnikov in planin ter njihovih objektov za živino, ko je na paši. Dokler ni moči najti vira potrebnih sredstev za vzdrževanje, zadruga niti ne želi teh pašnikov. S širšega zornega kota pa pomeni zanemarjanje teh pašnikov precejšnjo gospodarsko škodo, zlasti v živinoreji, ker zemljišča niso ustrezno vzdrževana, ne dovolj izkoriščena. Bistvo problema je v tem — pravijo v zadrugi »Jelovica« — da so gozdovi, ki jih je nekdanja oblast v prejšnjem stoletju dodelila vaškim in krajevnim ali tako* imenovanim urbarialnim skupnostim skupaj s pašniki in planinami, prispevali k vzdrževanju pašnikov. Tako je bilo vse' do nedavnega, dokler niso gozdarstva popolnoma ločili od kmetijstva. Zdaj pa je ta vir usahnil. Odkod torej dobiti sredstva za vzdrževanje teh pašnikov in planinskih objektov? Ali jih opustiti in živinorejo še bolj omejiti? Ali jih gozdno gospodarstvo lahko pogozdi, da bomo omejitve v živinoreji nadoknadili z gozdarstvom? To jabolko je tako kislo, da nobeden noče ugrizniti vanj. Zadruga ne more prelivati sredstev iz drugih kmetijskih dejavnosti na pašnike. Gozdno gospodarstvo nima sredstev za tako veliko pogozdi-tev. Občina pa tudi nima sredstev, da bi krajevnim skupnostim, katerim bi lahko dala pašnike v upravljanje, dajala dotacije za njih vzdr- ževanje. Živinorejci pa ne bodo hoteli nositi vseh stroškov sami — raje bodo opustili pašo. Zasebni lastniki goved zdaj plačujejo za vsako žival, ki je poleti na paši, okrog 3000 din. To pa komaj zadošča za pastirja. Njihovi prispevki bi morali biti mnogo večji kot npr. na ravninskih pašnikih pri Lendavi, če bi z njimi hoteli vzdrževati tudi vse staje in druge obrate, potrebne v planinah. Letno bi morali plačati najmanj 10.000 din za žival. Tako visokega povišanja naenkrat ne bodo sprejeli, četudi bi morda bilo za njih še vedno ekonomično. Zadruga pa tudi ne more odtegniti svojim drugim dejavnostim kar 11 milijonov din, ki bi jih bilo treba vložiti v vzdrževanje pašnih obratov samo letos. Zato niti malo ne nasprotuje temu, da bi občina dodelila pašnike in planine v upravljanje krajevnim skupnostim. Tudi ona je pripravljena prispevati toliko za vsako govedo na paši kot zasebni živinorejci. V kmetijski zadrugi »Jelovica« pravijo, da je osnovna slabost pri vzdrževanju pašnikov in njihovih objektov v tem, da ob velikem poudarjanju vloge našega gozdarstva nekateri organi podcenjujejo kmetijstvo in hribovsko živinorejo. Zakaj ne bi gozdarstva in kmetijstva ocenjevali kot enakovredni gospodarski dejavnosti in ju pospeševali v medsebojni povezanosti, kot sta povezani v naravi. Ali se splača z izvozom lesa nadomeščati izvoz mesa in živine? Ali lahko izvozimo tolijfo več lesa, kolikor bo zaradi pretiranega razmejevanja med tema dejav-nostima manj živine? Takih računov menda ni naredil še nihče. In tu je osnovni vzrok, da se tako dolgo ne morejo odločiti in sporazumeti, kaj storiti s 6000 ha pašnikov in planin. J. PETEK Komisija za delovna razmerja ,/15. september" TOVARNE CEMENTA IN SALONITA ANHOVO razpisuje prosta delovna mesta: 0) GEOLOGA b) EKONOMSKEGA TEHNIKA c) FIN0MEHANIKA d) ADMINISTRATORKE POGOJI: pod a) diplomiran geolog, pod b) srednja ekonomska šola, pod e) kvalificiran finomehanik pod d) dveletna administrativna šola. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek gospodarske organizacije do 15. julija 1965. 6005 Kruha' je dovolj Zaradi prevelike potrošnje je včeraj predčasno zmanjkalo kruha V Ljubljani je v torek dopoldne začelo zmanjkovati kruha skoraj v vseh prodajalnah in niso bili redki tisti kupci, ki so širili najrazličnejše in povsem neutemeljene vesti. Povprašali smo v nekaj večjih ljubljanskih pekarnah in povsod izvedeli, da so včeraj napekli precej več kruha, kot pa ga spečejo običajno. Vzrok, da je v Ljubljani včeraj ponekod zmanjkalo kruha, je torej na dlani. Dva dni praznovanja, in to v slabem vremenu, je edini vzrok, da so Ljubljančani spraznili shrambe in v včerajšnjih dopoldanskih urah hiteli nakupovat kruh. Potrošnja je bila prevelika, nekatere pekarne pa na to niso bile dovolj pripravljene, saj spečejo toliko kruha, kolikor ga pri njih naročijo posamezne prodajalne. V pe- I kami »Žita« na šmartinski cesti smo izvedeli, da so spekli včeraj toliko kruha kot običajno, opoldne pa so iz- posameznih prodajaln začela prihajati nova naročila- Kolikor so uspeli, so za nova naročila spekli še nekaj kruha. Isto pa smo izvedeli tudi v pekami Center na Titovi cesti 22. Že v zgodnjih jutranjih urah je na kruh čakalo več občanov in vrsta se ni prekinila, vse dokler ni zmanjkalo kruha. Ker je bilo povpraševanje včeraj tako veliko, so v to prodajalno pripeljali še kruh iz nekaterih drugih pekam, tako da so ga samo v tej prodajalni včeraj prodali skoraj 300 kilogramov več, kot ga prodajo sicer. V. S. Srednje dobra letina črnega ribeza V občini Šmarje pri Jelšah in na sosednjih področjih bodo ted ni začeli odkupovati le-’ tošnji pridelek črnega ribeza, ki je obrodil srednje dobro. Sprva je bil nastavek izredno lep, tako da je spomladi kazalo, da bo pridelek zares rekorden. Hladno vreme in pozeba so opravili svoje, vendar kljub temu pridelek ribeza letos ne bo manjši od lanskega. Samo v šmarski občini računajo na 180.000 kilogramov pridelka črnega ribeza. Odkupna cena za ribez I. vrste bo 200'din, za II- vrsto pa 170 din za kilogram. S šmarskega področja bodo prodali podjetju VOCAR v Zagreb 120.000 kg ribeza, ki ga bo to podjetje tudi precej Izvozilo. Za proizvodnjo sokov v domačem obratu v Kostrivnici bodo odkupovali ribez tudi iz sosednih občin. Skupno je sedaj na območju nekdanjega celjskega okraja zasejanega s črnim ribezom 320 hektarov, od tega v občini Šmarje pri Jelšah 170 ha. Glede letošnjih odkupnih cen sodijo pridelovalci, da bi morale biti nekoliko višje kot minula leta, saj so se v tem času povišali tudi proizvodni Stroški. 7. K. posameznih izdaj zaradi premalo denarja premajhne, v Ljubljani pa je vrsta ustanov, zavodov in drugih delovnih organizacij, ki želijo svojim gostom iz tujine pokloniti prospekte Ljubljane, niso pa pripravljene prispevati skoraj nič. Turistično .društvo sicer nima namena prodajati prospektov in drugih natisnjenih turističnih informacij, toda zaradi pomanjkanja denarja želijo, da jim vsaj z manjšimi prispevki priskočijo na pomoč vse zainteresirane organizacije. Natisnjene pro-spekte mora turistično društvo razposlati našim in tujim potovalnim uradom, nekaj jih pošlje hotelom, veliko pa jih razdelijo tujcem v informacijskem biroju v Ljubljani. Nizke naklade propagandnega turističnega materiala že sedaj ne zadoščajo; s čim pa bodo postregli tujcem, ki bodo v velikem številu prispeli v Ljubljano na svetovno prvenstvo v hokeju na ledu? Do prihodnje turistične sezone bodo dotiskali prospekt Ljubljane, toda razen obnovljenega »Turističnega vodnika po mestu« najbrž ne bomo dobili novega prospekta, čeprav nam primanjkuje še 'vrsta turistično propagandnih publikacij. Da bi vsaj delno izpopolnili vrzel, namerava društvo v izložbi informacijskega biroja v Ljubljani objaviti program razstav in prireditev ter druge drobne dnevne informacije, ki sicer zelo zanimajo turiste. Turistično društvo Ljubljana zelo pogreša predvsem sodelovanje trgovine, nekaterih potovalnih agencij in hotelov, ki imajo od turizma v poletnih mesecih največ koristi. V društvu se prav dobro zavedajo, da Ljubljani primanjkuje turističnih publikacij, vendar društvo samo ne more biti kos vsem nalogam, pač pa bi morali priskočiti na pomoč prav vsi, ki imajo od turizma kakršenkoli dobiček. V. SMOLE Ni zanimanja za izlet na Brnik Turistični biro »Ljubljana transporta« že drugo nedeljo zaman pričakuje prijave za popoldanski izlet na Brnik in v Preddvor. Po programu izleta naj bi se turisti odpeljali v zgodnjih popoldanskih urah na Brnik, kjer bi prisostvovali pristanku ali pa vzletu modernega potniškega letala, potem pa nadaljevali pot do preddvora, kjer naj bi si ogledali umetno jezero in grad Hrib. Ker pa si je turistični biro »Ljubljana transporta« pridržal pravico odpovedati izlet v primeru majhnega števila obiskovalcev, je tako že dve nedelji zapored izlet na Brnik in v Preddvor odpadel. Prijavilo se je namreč manj kot deset oseb, za rentabilnost izleta pa bi moralo potovati na Brnik vsaj 20 ljudi. B. S. Neurje je ©pustošilo vinograde in sadovnjake Na Vipavskem uničena polovica letošnjega pridelka NOVA GORICA, 6. julija. — Neurje, ki je zadnje dni divjalo skoraj povsod po Sloveniji, je prizadejalo tudi gospodarstvu Vipavske doline hud udarec. Škoda, ki jo je povzročilo neurje, je po sedanjih podatkih na Vipavskem zelo velika, saj je v vinogradih in sadovnjakih uničila polovico letošnjega pridelka. Tudi na žitnih poljih je opaziti precejšnjo izgubo, isto bo tudi s krompirjem, ki bo zaradi prevelike vlage začel gnici Nevihte s točo, ki so zadnje dni preteklega kot tu-di v začetku tega tedna, div jale po Vipavskem, so v oko-lici Ajdovščine poleg drevja poškodovale nekaj električnih drogov in električnih naprav ter odkrivale strehe. Seno, ki se je na travnikih bodisi su šilo, ali pa je bilo spravljeno v kopicah, je voda, ki je prestopila bregove reke Vipave, odnesla s seboj. Voda je prestopila bregove 6 km od Ajdovščine, pri Velikih Zabljab preplavila cesto ki pelje pro ti Štanjelu, tako da je bil promet do danes zjutraj v tej smeri onemogočen. Mnogo kmetov, predvsem ob zgornji Vipavski dolini, bo ob ves pridelek, vendar pa se tudi v predelovalnih tovarnah bojijo, da ne bodo mogli iz-polniti niti raznih pogodb s tujimi državami o predelavi sadnih izdelkov niti proizvesti dovolj proizvodov za domači trg, ker bo verjetno vso sezono primanjkovalo sadja. D. V. Poškodovano letališče v Portorožu PORTOROŽ, 6. jul. — Nedeljsko neurje je močno poškodovalo tudi letališče v Portorožu. Precejšen del letališča je poplavila voda, vihar pa je poškodoval padalsko naselje in nekatere letališke naprave. R. K. Tabora v Strunjanu ne bo Vodstvo tabora odreda »Rumenih sokolov« iz Šempetra pri Gorici sporoča vsem tabornikom, ki so bili namenje. ni na taborjenje v Stranjah, da drage in treje izmene ne bo, ker je neurje 4. t. m. tabor popolnoma opustošilo in uničilo inventar. K. M. IIIHIIIIIIIIIIll!lltllllllill!llllnillUlllllllllllllllllllllflllllllll!illllllllllllllllllllllll!lllllllltllllll!l!llll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!f!lllllllll!eti partiji že tretjič v tem dvo-joju položiti orožje, potem ko je jo slabi zadnji potezi pred pre-cinitvijo (menjavi dame) oddal še slabo potezo v kuverto. Larsen vodi že s 4:1, potrebuje torej v preostalih petih partijah le še poldrugo točko. Talj pa je danes v prekinjeni partiji, tudi peti, brez posebnih komplikacij remiziral in ima zdaj s Portischem točko naskoka. Rezultat je 3,5:2,5. kar pomeni, da mora do konca dvoboja, v štirih partijah, doseči vsaj polovičen uspeh. Larsen in Ivkov sta včerajšnje srečanje prekinila v naslednji poziciji: Beli (Larsen): Kel, Le4, Lf4, d6, d3. f2, g5 — Cmi (Ivkov): Kg8, Lg7, M 7, b4, d4, f7, h7. Partija je tekla naprej ta-ko-le: 41 . . La4 (oddana poteza) g6, hg 44. L:g6, 46. Lf5, La4 47. Kd8, 49. L:b4, Ld5, Lb5 52. Lc6 54. Le6, 56. Kb3, Kc6 59. Lc5, Lc7 62. 64. Lf4 i črni se Oddana poteza Je Mia bržčas odločilno usodna. S takojšnjim f6 bi imel. kot priznava tudi Larsen, zelo dobre možnosti za rešitev v remi Ivkov pa Si je, kot velikokrat v takih odločitvah, verjetno mislil, da z indiferentno lovčevo pozicijo ne bo pokvaril, potem pa bo v analizah našel Prevo pot Tako pa se Je sam obsodil na muk polno in na kraju Se brezuspešno obrambo. Beli kralj Je ob asistenci boljših lovcev prodrl po damski strani v središče, vmes Je materialni višek. Potem je Larsen še bolj zboljšal svoj položaj, zamenjal belopoljnega lovca in na-' ije s finim premikanjem čr-nopoljca, s takoimenovanim tempiranjem, izsilil prodor svojega kralja še do zadnjega črnega kmeta. To je bil manever, ki ga jugoslovanska stran v analizah ni opazila. Tako je treba biti v tem dvoboju zdaj že zares pripravljen na najhujše, kajti samo čudež lahko še spremeni tolikšno negati-vo v pozitivo. Talj in Portisch sta bila v nadaljevanju krajša tako po številu potez kot po porabljenem času od svojih velemojstrskih kolegov. Od prekinjene pozicije: beli (Por- tisch): Kf2, Tb8, Ld3, e3, f3, f4, h2 in črni (Talj): Kg7, Thl, Ld5. b3, f6, h6 sta potegnila še nasled njih 16 potez: 41. e4 (oddana poteza), T:h2+ 42. • Ke3, Lf7 43. Tb6, Th5 44. f5, Thl 45. f4, Th3+ 46. Kd2, Tf3 47. e5, T:f4 48. T:f6, Lc4 49. Tg6+. Kf8 50. Tf6+, Ke7 51. L:c4, T:c4 52. Tb6, Te4, 53. f6+, Kf7 54. Tb7 + , Kf8 55. Tb8+, Kf7 56. Tb7+. Kf8 remi. Kakor je bila ta končnica videti na prvi pogled zelo preprosta, pa temu ni tako. Res je sicer, da sta velemojstra desko skoraj popolnoma izpraznila in bila na kraju prisiljena držati Portisch črnega kmeta na damski strani, Talj pa vezana bela kmeta v središču Toda Taljev sekundant Koblenz pravi, da je bila to ena najtežjih končnic, kar jih je imel v obdelavi, celo veliko težja od katere koli v Ialjevih dvobojih z Botvi nikom, pozicija s tisoč možnost mi in presenečenji. Zdi se, da j* bilo za belega veliko boljše nadn ljeavnje e5 že v 43 potezi Neka časa je sovjetska dvojica splor mislila, da se v tem primeru po razu skoraj ni mogoče izognit’ Dokončno pa je nista mogla oce niti, ker Je bila prezahtevna Por tisch ob asistenci treh(!) sekun dantov pa se je odločil drugače in barka Je počasi, vendar zanesljivo plula v pristan remija. Jutri bosta na sporedu partiji Ivkov — Larsen (6. kolo) in Portisch — Talj (7. kolo). I. B. Začetek dvoboja Jugoslavija : SZ VRNJACKA BANJA, 6. julija -Včeraj se je v dvorani termalnega kopališča začel IX. tradicionalni šahovski dvoboj med reprezentan c-ama Jugoslavije in Sovjetske zve- ZCPo 1. kolu vodi Sovjetska zveza 5,5:0,5 (4). Posamezni rezultati: Holuš — Matulovič 1:0 (31), Taj-manov : Matanovič prekinjeno, Ci rič-Polugajevski prekinjeno, Parma — Spaski prekinjeno, Gligorič — Korčnoj 0:1 (33), Damjanovič — štajn 0:1 (40), Kušmirova -Nedeljkovičeva 1:0 (36), Zatulov ska — Jovanovičeva 1:0 (40), Planinc — Makov preloženo, Bojkovic — Gligorjan remi (43). Prvo kolo tega dvoboja je bilo odigrano v nenavadnih okoliščinah. Ker je bila Vmjačka Banja brez električnega toka, so na vsaki mizi svetili z dvema svečama. Mladinsko prvenstvo Slovenije Rezultati VII. kola: Jeromelj — Verovnik 1:0, Kamer — Trebušak 1:0, Kutin — Kavčič 1:0. Klemen čič — Mihevc 10. Skok — Šetinc remi, Murovec — Brečevič 1:0 Weixler - Kržišnik 1:0, Grum -Šporar remi, Stokanovič — Bo horč 0:1. VIII. kolo: Verovnik — BohoiC remi, Šporar — Stokanovič l:f Kržišnik — Grum 1:0, Brečevič Weixler remi, Šetinc — Murove< 0:1, Mihevc — Skok 0:1, Kavčič Klemenčič 0:1, Trebušak — Kuth 1:0, Jeromelj — Kamer remi Stanje po VIII. kolu: Klemen čič. Murovec 7, Jeromelj 6,5, Kar ner 6, Skok 5,5, Bohorč Kržišnik Verovnik 4-5 Weixer 4, Grum, Ku tin, Mihevc, Trebušak 3,5 Šporar 3, Šetinc 2, Brečevič, Kavčič 1.5 Stokanovič 0,5. J. S. 3y(sQkN0 & DELNO OBUCNu OBLAČNO 'KV, DEZ '////.________ ** * V SNEG ~ MEGLA MEJE VREMENSKm Temperature Ob 7 13 Ljubljana 9 19 Planica 4 16 Brnik 8 17 Maribor 11 18 Slovenj Gradec 6 16 Novo mesto 8 19 Koper 15 20 Kredarica — 3 — 1 Reka 17 21 Pulj 16 22 Split 20 24 Dubrovnik 19 24 Zagreb 12 17 Beograd 14 19 Sarajevo 12 16 Titograd 21 27 Skopje 18 23 (.;elovec — 18 Gradec 15 17 Dunaj 13 17 Milano 16 21 Genova 18 24 MUnchen 10 i4 Zurich 1 11 17 Benetke — — Prognoza VREMENSKA SLIKA Nad srednjo in južno Evro po se Je zgradil prehodno greben visokega zračnega pritiska. Ob severo zahodnih ve trovih Je pričel dotekati nad naše kraje nekoliko toplejši zrak. NAPOVED Pretežno sončno. Naj nižje nočne temperature med 6 in 11, v Primorju 15, najvišje dnevne do 25 stopinj C. NAPOVED ZA DRUGE KRAJE JUGOSLAVIJE Pretežno sončno, ^phperatu-re se bodo postopoma dvig nlle.