Posamezna Številka 1 K. PoStnina plačan* « gotovini. Slev. 206. v Liumiani. v psieK. dne ie sepiemiira n Leto XLVE »SLOVENEC« velja po pošti ia «8 strani Jutjt- slavije la t Ljubljani: n oelo loto naprej, & 180«— sa pol loto „ .. „ 8i>— n četrt lota * .. „ 45*-» m en moaoc „ .. „ U-— Zt inozemstvo eeloletno K240*- EE9 Sobotna izdaja: sa la oelo leto ..... K 30-— u lnoiematro.. . . „ 85 — Inserati: Enostolpns peUtvrsta (54 nun široka ln 3 mm visoka ali n]« prostor) sa enkrat . . . po K 6*— poslana Itd. . . po K 9'— Pri večjem naročilu popust. Najmanjši ogl« 59/9mm KIS, Isbaja vsak dan lzvnmši ponedeljek ln dan po prasnlkn, ob S. url zjutraj. _ _ Uredništvo Je v Kopitarjevi ollol štev. 6/UI. Bokoplsi se ue vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet. štv. 50, uprava. Stv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava Je v Kopitarjevi nI. 8. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 sa naročnino In ŠL 349 sa oglase, avstr. In češke 24.707, ogr. 23.511, bosn.-bero, 7563. lotil!® m sfrail! Belgrad, 4. septembra. Sej'e narodnega predstavništva so te dni nudile precej pestrosti tudi privajenemu očesu v opazovanju parlamentarnega življenja. Izjava vlade, njeno stališče v zunanji in notranji politiki, državni proračun, razpoloženje in bojevitost opozicije, predvsem pa nervoznost, s katero se je hitelo, da se čimprej spravi pod streho vsaj volilni zakon za ustavodajno skupščino, — vse to daje mnogo misliti. Debate o posameznih paragrafih zakonske volilne predloge so pokazale, da vladna večina s svojim sporazumom še ni zamašila široko zevajočih špranj, skozi katere štrle nabrušene konice splošnega in vedno še rastočega nezadovoljstva. Vse kaže, da bodemo imeli volitve, fcakorSnih Slovenci nismo bili vajeni. V lem nas potrjuje posebno izjava »demokratskega« ministra notranjih zadev Draškoviča, da so mere, ki jih je podvzel, naperjene proti vsem strankam. Izjemo seveda delajo stranke, ki so združene v » demokratski« zaednici. Ko sta mu očitala Vaša Kneževič i n Al, Žujovič nezakonitost, je Draškovič odgovoril, da je to pač njegovo tolmačenje zakonov in da se ne bo oziral na to, kako drugi nazivajo njegovo postopanje".! Finančni minister si sploh ne upa pokazati se v zbornici, kjer ga že nekaj dni mnogi poslanci prav željno pričakujejo. Državni proračun, s katerim se našemu narodnemu gospodarstvu napoveduje selitev v belgrajske finančne blagajne, je srečno priromal v finančni odsek, kjer se bo »popravljal« do druge polovice septembra. Ker nimamo v Belgradu preroškega daru, sploh ne vemo, če bo prišel državni proračun v razpravo. Če pride, bo pa vlada šla. Ker se Srbi ne morejo pritoževati zaradi nenaklonjenosti finančnega demokratskega ministra, bo izšel pač poziv, da morajo položiti na žrtvenik edin-stva in države »prečanske« stranke svoje in svojega izmozganega naroda interese; v nasprotnem slučaju pa jih doleti očitek: Dunaju in Pešti ste dovoljevali državne kredite, Belgradu pa ne! Če resno premotrimo položaj, se nam odpira zelo, zelo žalostna perspektiva. V pogledu državnega proračuna je vlada čvrsto odločena vztrajati na postavkah finančnega ministra. Z druge strani pa bi se »demokrati« zelo radi prerinili v opozocijo, ki bi jim nudila več možnosti za volilni uspeh. Oh, če bi le prišla na krmilo kaka »nevtralna« vlada! To bi bilo nekaj za »demokrate«! V aktu finančnega ministra, ki ga je naslovil narodnemu predstavništvu, stoji črno na belem, da so zato večji davki naloženi osvobojenemu prebivalstvu, ker so srbski kraji preveč opustošeni in potrebujejo nujne pomoči. Stojanovič je tedaj izvr- šil svojo dolžnost napram svojim ožjim rojakom, ki so mnogi pomoči res zelo potrebni; vprašanje je le, če bodo ta privilegij zares uživali najpotrebnejši sloji v Srbiji. Toda , nerazumljivo je, zakaj odreka Stojanovič isto pravico in dolžnost rastop-nikom »prečanskega« ljudstva, ki je isto tako pritadeto vsled dolgo trajajoče vojne in kateremu ni nobena misija nudila milijonske gmotne pomoči. Kaj ni v tej gospo-darsko-finančni zadevi tudi malo preveč politike vmes? Če se tedaj »prečanski« poslanci, govorim le o onih pravih zastopnikih ljudstva, ki se ne debele od belgrajske leče na račun izkoriščanega naroda, vzprotivijo pri glasovanju za državni proračun, ki hoče že itak biti naredbenim potom »vzakonjen«, se bo zgodilo dvoje. Prvič jim bodo, »državotvorni« in državo »ohranjujoči« demokrati očitali, da so protidržavni separatisti, ker odrekajo državi potrebne kredite, drugič bi ljudski zastopniki morali, zapustiti vlado, ki je že sedaj v latentni krizi, in odreči se kontroli za časa volitev. Recimo, da se izpolni »demokratska« želja, in da pride »nevtralna vlada; kdo nam mo^e jamčiti potem svobodo volitev, V konstituanto bi potem prišli ljudje, ki bodo žrtvovali Belgradu še to senco avtonomije, ki jo imamo. Položaj pa je tako resen, za naše ljudstvo tako odločilen, da mora biti pot njegovih zastopnikov le ena. Za proračun ne morejo in ne smejo glasovati, če se radikalno ne spremene njega krivične in ne-socialne postavke. Ljudstvo in njegovi zastopniki., bodite čuječni in budni! Verus. i&slti liter &ffmcu. Ljudski tabor na Homcu se je razvil v sijajno manifestacijo krščanskega slovenskega ljudstva za samoupravo slovenske pokrajine in odprave vseh krivic, ki se našemu delavnemu ljudstvu nalagajo v Belgradu. Že krog po 1. ure popoldne so pričele prihajati množice peš, z vozovi, kakor tudi z vlakom, iz Kamnika in Domžal. Ob vhodu v vas sta nas pozdravljala dva visoka okinčana slavoloka s pozdravnim napisom »Dobrodošli«. Predsednik homškega Orla br. Klemene pozdravi goste v imenu homškega Orla. Gosp. župnik Mrkun pozdravi v imenu homških župljanov vse goste današnjega tabora. Oba pozdrava sta bila sprejeta z burnimi »Bog živi« in »Živijo«-klici. Nato se je razvil krasen sprevod, katerega so tvorili trije Orli-jahači in mengeška godba. Godbi je sledilo okrog 10 zastav. Za zastavami je sledilo preko 350 Orlov, Orlic in obojega naraščaja. Za orlovskimi vrstami se je uvrstilo ostalo ljudstvo. V cerkvi je imel g dekan in kanonik Lavrenčič ob asistenci šestih duhovnov pete litanije. Ta dan je bila cerkev vkljub temu, da je bila natlačeno polna premajhna, da bi sprejela toliko število ljudstva. Po litanijah je imel č. g. kanonik Lavrenčič pred društvenim domom krasen in pomemben cerkven govor. Ob tričetrt na 3. uro otvori poslanec Štrcin ljudski tabor s pozdravom ter spominom na nepozabnega začetnika koroških taborov, našega očeta in voditelja dr. Kreka (klici: Slava mu) ter je takoj podal besedo predsedniku J. K. Z. poslancu Brodar ju, kateri je poudarjal v svojem govoru krepost in svežost našega naroda, posebno naše mladine, ki se združuje na krščanski podlagi. Med na-daljnim izvajanjem je obravnaval o razrušenem gospodarstvu v naši državi, o med-sebojnam boju dveh najmočnejših državnih strank. Orisal nam je zahteve teh strank, posebno demokratske, ki hoče s svojo in-trigantsko politiko naš narod popolnoma gospodarsko uničiti in politično napraviti odvisnega od Belgrada. Razmere, ki vladajo v Srbiji so žc zdavnej za naš narod zastarele in jih zato odklanjamo. Mi smo godni za samoupravo in lastno gospodarstvo, zato smo proti centralizaciji (burno pritrjevanje) mi nočemo, da bi nam gospodoval vsak najmanjši uradnik in vsak najmanjši birič (klici: nikdar, pritrjevanje). Volitve za konstituanto so razpisane za 28. novembra t. 1. Takrat pa je naša dolžnost, da pokažemo našo voljo in volimo vanjo samo take, ki hočejo našemu narodu dobro. Mi hočemo avtonomijo za našo pokrajino (tako je, dobro). V tem boju za avtonomijo pa se mora naš narod združiti. (Burno odobravanje.) V imenu mlad. organizacije pozdravi Orle in taborjane stolni vikar br. Anžič. Mladinska organizacija je močna po številu in tudi na znotraj, v srčni in umski kulturi. Prva naša misel je: Podlaga nam je vera. Držimo se te podlage in naša organizacija ne bo nikdar padla. Druga naša misel je, da delajmo! Za ljubezen se nam gre, za ljubezen do Boga, do ljudstva. Nasprotnikov imamo dosti, toda mi delamo z ljubeznijo ne z sovraštvom! Kmet Stanovnik je v daljšem govoru omenjal potrebe našega ljudstva ter se ba-vil z razmerami v Jugoslaviji, Mi nismo sovražniki Jugoslavije, če jo kritiziramo, kritiziramo neredne razmere in nered, ki vlada v njej; Mi kritiziramo samo, kar je krivičnega. Za nas Slovence pa vsekakor zahtevamo avtonomijo (burno odobravanje). Ob prevratu smo se nadejali avtonomije, pa te nimamo, nimamo tudi pokrajinskega zbora. Borili smo se za svobodo, a te svobode ni. Pri volitvah v konstituanto so nam vrinili za vsakega četrtega kandidata kvalificirano osebo (klici; žigosano) mi takih ne rabimo, naš narod se zna sam gospodarsko in politično voditi. Poglejte, predno bodete volili vsakega kandidata, če nosi pečat brezverstva, s takim kandidatom takoj na smeti (odobravanje). Naš boj veljaj za avtonomijo, mi jo hočemo imeti. V tem boju moramo iti vsi na plan in na delo. (Odobravanje.) Urednik Kremžar pozdravi taborjane v imenu kršč. soc. delavske organizacije. Poudarjal je važnost skupnega nastopa kmeta in delavca proti skupnemu sovražniku vseh delavnih slojev, kapitalu, ki se je pravkar organiziral in v naši državi po-vspel do velike moči. Nato je orisal vso težo državnega proračuna, ki bi, ako bi se uveljavil, naš narod gospodarsko uničil. Diktaturi kapitalizma, naj si bo ta tudi jugoslovanski, se nc bomo uklonili. Ljudstvo hoče imeti odločujočo besedo ne le pri določanju davkov, marveč tudi pri uporabi istih. Naš denar hočemo rabiti po lastni volji. (Odobravanje!) Zato hočemo avtonomijo! (Odobravanje!) Mi nismo šli v boj za svobodo, da bi nam komandirali ljubljanski in belgrajski bankirji in troti. Komandira naj delovno ljudstvo, ki tudi plačuje, (Odobravanje.) Tako si mi mislimo svojo gospodarsko, politično in socialno svobodo v, svobodni domovini. (Odobravanje.) G. kaplan Primar povdari, da vsega oromnega dela, ki nas še čaka ne bomo mogli zvršiti, ako ne bomo imeli krščanske zavesti. Naša misel in zavest mora prodreti v zadnjo vas in zadnjo kočo kamniškega okraja. Krščanska misel mora zmagati povsodi. (Odobravanje.) Fr. Bore je prebralsledeče resolucije: Resolucije sprejete na taboru na Homcu. _ 1. Zahtevamo za Slovenijo kar največjo samoupravo, ker vidimo le v njej zadostno jamstvo za svoboden in neoviran razvoj na verskem, političnem in gospodarskem polju. 2. Stojimo odločno na stališču: Vsafc državljan kraljevine SHS bodi poslanec, kogar ljudstvo svobodno izvoli. Zahtevo po kvalificiranih mandatarjih odločno odklanjamo. 3. Odločno ugovarjamo, da bi se nameravani državni proračun uveljavil, ker je krivičen in pomenja uničenje našega kmetskega gospodarstva. Hkrati poživljamo Jugoslovanski klub, da odločno nastopi tudi v narodnem predstavništvu proti nameravanemu atentatu na naš kmetski stan. 4. Da se neznosnih davkov razbremeni naš kmet, zahtevamo odločno in brezpogojno takojšnjo izvedbo davka na vojne dobičke. T H "...j K §©t©Is$!§ nogometni Srecli po vojski vzruvanih zmed se med nami prijetno opaža veselo dejstvo: nenavadni povzdig športa, pred vsem nogometne igre. Že ko se je lani prvikrat po vojni otvorila nogometna sezona, je bilo veselje gledati tisoeglave množice, ki so z vnetim zanimanjem prihajale prisostvovat tekmam. Letošnja udeležba in vsestransko zanimanje pa >c tako narastlo, da lahko rečemo, da se malodane gremo že lahko kosat, seve sorazmerno z udeležbo, kakor je navadno v domovini športa, na Angleškem in v Ameriki. Pa tudi aktivna udeležba, število igralcev narašča v veliki meri od dne do dne. V Sloveniji imamo letos menda že štirinajst nogometnih klubov, kakih šest v sami Ljubljani, kjer se bojda obetajo še drugi. In če sc napotiš iz mesta, povsodi, na vsaki strani naletiš na pojave, Iti pričajo o velikem, doslej pri nas neznanem navdušenju za lahko atletsko igro. Vsepovsod! dobiš gruče dijakov, učencev, gruče golo-glavih, bosoDetih kratkohlačnikov. ki so dostikrat veseli, da morejo zbok pomanjkanja prave žoge bacati iz cunj improvizirano, zvito žogo ali celo svinjske mehurje. Gol! Gol! t.i doni na ušesa vsepovsodi, kamorkoli se obrneš| Vsi taki in podobni pojavi, ki jih je že kar brez števila, jasni spričujejo, da tukaj ni zgolj veselje do zabave, do igre, ki vnema ljudi., ampak tudi pravo spoznanje vrednosti in važnosti telesnega športa za telo in duha kakor za značaj. Želeti je le, da bi se vpeljale še druge gimnastične igre in več lahkoatletskega športa. Posebno pa je želeti, da bi se šport vpeljal po vseh ljudskih, srednjih in visokih šolah, da bi se gojil smotreno, resno, temeljito, in ne s tisto nevoljo, prezirlji-vostjo kakor bivše avstrijske mladinske igre, kjer se je postopalo tako, da boliše molčimo o vsem.In pa, da bi se vodstvo lega poverilo veščim, strokovnim, nestrankarskim rokam iz naših športnih klubov 'n društev. Želeti jc tudi iz vseh raznolikih ozirov oživljenja, razširjenja in pogloblje-nja vsega tolikanj raznovrstnega športa. Gimnastičnih športnih iger je precejšnje število. Tennis, ki se je žc pred vojno precej gojil pri nas, je zdaj skoroda izumrl; v naši, predsodkov toli polni deželi, so ga smatrali za igro »od ta nobel« ljudi; to jc, da so stroške za prostor itd. premogli le premožnejši, vendar je iasno, da ni do svo- ji naravi ne le-ta niti nobena druga gimna-stična ali športna igra samo za tiste, Ki »kaj imaio in nič ne delajo«. Na Angleškem, v Ameriki igra z isto vnemo »gospod« (da se poslužimo tega tolikanj razširjenega in vkoreninjenega samoponiževalne-g a izraza) kakor delavec in kmet. Veslarski in drugi vodni športi malodane spe, vzlic temu, da nudi n. pr. Ljubljanica pred mestom prav vzorno priložnost zanj. Celo vrsto drugih iger poznamo komaj po imenu: cricket, hoekey (poletni in zimski), basketball (na prostem in pod streho), lacrossc, golf, druga vrsta nogometa, imenovana rugby, zlasti po Ameriki tolikanj razširjeni in priljubljeni baseball — a naši ameriški rojaki imajo bojda celo svojo busebalsko ligo, t. j. zavezo basebalskih klubov! Upajmo, da sc bo dalo tudi v teh in šc drugih športnih panogah sčasoma kaj doseči! Nobenega dvoma ni, da gre za toliki povzdig našega športa v prvi vrsti zasluga lubljanskemu športnemu klubu Ilirija. Čeprav ne dela posebne reklame in časniki trdovratno ne skrbe za točno in potrebno poročanje, jc ravno njegovim naporom pripisovati vsestransko in vedno naraščajoče zanimanje za nogomet, Z veseljem moramo priznati, da je letos vendar enkrat zavladal večji red na njegovem športnem prostoru ter so precej izginili gotovi odurni, prav nešportni pripori. Vendar bi še nekatere reči priporočali. Red mora biti in ta red zahteva, da sc ne dovoljuj preskakovanje ograje niti pri-' puščanje celih gruč sredi igre — Čemu pa je policija na mestu?! Prav čuden utisek dela nadalje ravnanje precejšnjega števila udeležencev. Plačajo stojišče, pa zasedejo klopi. Ne samo, da je tako ravnanje kratkomalo nepošteno, ampak je tudi brezobzirno do kluba in mu dela prav občutno škodo. Radi tega bi bilo potrebno in umestno, da društvo vpelje še strožjo kontrolo in pa da odredi, da vsakdo brez razlike nosi vstopnico vidno. Omenili smo že naraščanja v številu nogometnih klubov. Pa mnogo je še naših krajev, kjer ni opaziti dosti več kot nič. Pred vsem Novomesto s svojo Krko, ki je idealno pripravna za vodni šport; pa novomeški mladeniči rajši tolčejo kvarte po zaduhlih in zakajenih prostorih ob najlepšem vremenu! In dalje: Kranj, Kamnik, Jc-scnice, Bled in drugi, kje so?! Ali ne bi bilo umestno, da bi društva kakor so orlovska itd. razširila svoje športno delovanje preko vsekakor enostranske telovadhe? Na Angleškem imajo malone y yasi 5. Odločno protestiramo, da se je izvoz in uvoz prepustil poedincem na škodo kmetskega stanu ter zahtevamo, da se izvoz in uvoz življenskih potrebščin izvaja potom kmetskih gospodarskih zadrug. Te naj bodo centralizirane v skupni središnji zadrugi. Obenem ugovarjamo, da se terja od kmetskih zadrug položitev kavcije za vsak izvoz v svrho izravnave valute, saj jamčijo za izravnavo valute člani zadrug. 6. Odločno protestiramo zoper brezvestno zavlačevanje občinskih volitev ter zahtevamo, da se občinske volitve vrše še pred državnozborskimi. 7. Slovenke brez razlike stanu, zbrane na ljudskemu taboru na Homcu zahtevajo poleg volilne pravice v občino tudi volilno pravico v državni zbor. Vse resolucije so bile z viharnim odobravanjem sprejete. Župn, Mrkun pa je prebral še pozdravni brzojav Janeza Kalana, ki ga je poslal s Koroškega. Posl. Štrcin zaključi tabor z pozivom, jcm rojstnem domu, kjer živimo s svojo obiteljo, odvzeta nam je vsaka pravica razpolaganja z našo imovino, na hišne posestnike pa se nalagajo vedno vsi večji državni davki in doklade, in mi stojimo pred neizogibnim propadom, ker svojih domov ne moremo več niti vzdrževati niti popravljati. To zlo utegne trajati skozi leta, ako sami ne bomo stopili naienergič-neje in takoj na branik našega prava, ki nam je z ustavo in zakonom zasigurano. Da bi se pristopilo k popolni organizaciji hišnih posestnikov v celi kraljevini, se je po inicijativi uprave zveze belgrajskih hišnih posestnikov dne 15. avgusta t. 1. v Kazini v Belgradu vršila skupna konferenca, na kateri so bili tudi delegati ostalih zvez in društev hišnih posestnikov iz kraljevine, na kateri se je sklenilo, da se bodo v več večjih mestih države sklicali shodi in 6e bo protestiralo proti nezakonitosti, ki se vrši nad privatno posestjo državljanov, in pri tej priliki se bode sklenilo organizirati tudi v drugih mestih slične organizacije hišnih posestnikov, kjer še ne obstoje. Določil se bo zlasti sporazum tudi v tem, kakšno stališče bodo zavzeli hišni posestniki v državi o priliki bodočih volitev v Narodno predstavništvo in za kake zastopnike bodo glasovali. Pridite vsi brez izjeme na skupščino, ki se bo vršila dne 15. septembra 1920 ob 4. uri popoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani. Iz mesta Ljubljane, njega predmestij ter okolice naj pride na ta velevažni stanovski obrambni shod prav vsak hišni posestnik, ne glede ali je že naš član ali ne; iz vseh mest in večjih krajih Slovenije pa naj se odpošlje vsaj večja deputacija in ravno isto naj napravijo obstoječa društva hišnih posestnikov. Vsako društvo in mesto pa določi po enega ali dva zastopnika, ki se gotovo udeleže skupne seje isti dan ob 11. uri dopoldne v verandi hotela Union, na kateri ustanovimo in odobrimo že pripravljena pravila »Pokrajinske zveze hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani«. Shoda se udeleže odposlanci iz Srbije in Hrvatskega in so nanj povabljeni gospodje narodni poslanci in vladni zastopniki. Hišni posestniki! Z uprav mnogobrojno udeležbo pokažimo in jasno povejmo, da je konec naše potrpežljivosti in brezpravnosti in da ne zahtevamo nič več in nič drugega, kakor nam po ustavi in po zakonu zajamčene pravice. -— Zveza in Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani. — Učiteljem in učiteljicam! Za eno-razrednico v Novem kotu pri Prezidu se nujno potrebuje začasna učna oseba. Zglasiti se je pri okrajnem šolskem svetu v Kočevju. — Obratno ravnateljstvo fažne železnice v LJubljani sprejme v prihodnji brzojavni tečaj več uradniških pripravnikov, to je absolventov srednjih in tem enakovrednih Sol. Prošnjam, ki naj se vložijo na jkasneje do 15. septembra 1020, naj sc priloži: Krstni list, samski list, domov-nica nravstveno izpričevalo (ne čez 6 mesecev staro, izdano od pristojnega občinskega urada), zrelostno izpričevalo, vojaško odpustnico in potrdilo o zaposlenosti od izstopa iz šole do sedaj. V poštev pridejo letniki do vštevši 1898, ako so odslužili predpisani rok 18, oziroma 24 mesecev, nadalje event. vsi trajno nesposobni in od letnika 1899 samo rezervni častniki. — Tiskovni pogrešek, V beležki: »K enketi o izmenjavi avstr. kaz. zakonika s srbskim« — naj se glasi zadnji stavek: »Tudi nameravano izmenjavo (mesto »razlago«) bo razlagati samo itd, Štalerske nomm* š Narodna manifestacija v Št. Ilju. Na praznik Marijinega rojstva so obhajali Št. Iličani desetletnico blagoslovitve in otvoritve »Slovenskega doma». Takrat so poslali nemškutarski mogotci avstrijskega majorja nadzorovat Slovence in 60 orožnikov je obkolilo naše ljudi ter jih spremljalo na kolodvor. Te varnostne straže so mirno pripustile, da so trgali našim dekletom slovenske znake s prsi in malo je manjkalo, da ni tekla kri. Koliko se ie v teh desetih letih spremnilo! — Takega praznika, kakor predvčerajšnjim v Št. Ilju še ni bilo. Ni je bilo hiše, ki bi bila brez zastave ali zelenja. Posebno lepo okrašen je bil »Slovenski dom«, mimo katerega so hodili ta dan domačini z upravičenim ponosom, gostje pa z velikim spoštovanjem. Pred domom je stal visok mlaj. Na kolodvoru se jc zbralo pri dopoldanskem posebnem vlaku čez 1000 ljudi, ki so z viharnimi živio-klici pozdravili došle goste, zlasti Orle. Pozdravni govor je govoril g. T h a 1 e r, ki je v kratkih besedah opisal boj, ki se je vršil tu pred 10 leti. Odgovoril mu je g. N o v a k iz Ljutomera. V dolgem sprevodu je šla množica z železničarsko godbo na čelu v Št. Iljsko cerkev. Tu je imel dr. Medved cerkveni govor, po katerem je bila slovesna sv. maša. Popoldne je prišel še en vlak iz Maribora. Tudi tem gostom so priredili srčen sprejem. Ob štirih popoldne se je vršil na bivšem Siidmarkinem prostoru velik shod, katerega je otvoril gosp. župnik V r a č k o. Med udeleženci so bili častni adjutant Nj. Vel. g. general Plivelič, glavar Lajnšič in do 4000 drugih ljudi. Govorili so urednik Žebot, dr. Lenard, gdč. Cilka Krekova, Fr. Terseglav, dijak Marolt, v imenu Orlov Novak, dr. Kovačič. Po shodu je bila telovadba Orlov, Orlic in gojenk, za tem pa prosta zabava. Vsem ostane ta manifestacija v najlepšem spominu. Etoroške novsce« k Bistrica v Rožu: Na naslov upravnega sveta kranjske industrijske družbe Ljub-Ijana-Jesenicc! Gotovo bi ne bilo v korist kranjski industrijski družbi, ako bi njena žičarna na Bistrici v Rožu vsled za pas neugodnega plebiscita pripadla Nemški Avstriji, kajti s tem bi ta tovarna, ki sama zase nima obstoja, na sličen način bila odrezana od jeseniških obratov, kakor škedenj-ski plavži. Prav gotovo bi torej bilo v interesu Kranjske industrijske družbe, da bi cona A pripadla Jugoslaviji. Navzlic temu pa postopajo nekateri nameščenci Kr. i. dr., v prvi vrsti že opetovano v časopisih imenovani Johansen tako, kakor da smejo porabljati vse tovarniške uredbe v nemške propagandne svrhe. Tako so. n. pr. preskrbeli bivšemu bistriškemu učitelju, sedanjemu nemškemu agitatorju Krissmannu brezplačno stanovanje v tovarniški personalni hiši, v sedanjih razmerah, ko primanjkuje za naše delavstvo vsikdar stanovanj. Ali bo upravni svet Kranjske industrijske družbe tako počenjanje mirno dopustil? Uubll&visk® novice. lj Telovadno akademijo priredi Orlovska zveza v nedeljo dne 12. septembra ob pol 4. uri pop. v veliki /dvorani hotela Union. Proizvajale se bodo nove vaje za 1, 1920f21, Ob tej priliki se razdele diplome in darila med tekmovalce mariborskega tabora. Po akademiji se vrši prijateljski sestanek na čast članom vodstva orlovske organizacije, ki zboruje v ponedeljek. Pri akademiji sodeluje godba. Vabimo prijatelje orlovstva v Ljubljani in najbližji okolici, da se prireditve čini številnejše udeleže. Ij Predstave na ljudskem. odru. V nedeljo, dne 12. t. m. ob osmi uri zvečer se vrši v Ljudskem domu gledališka predstava. Vprizorjena bo ljudska igra v petih dejanjih »Lovski tat«, ki je prirejena iz nemškega in ki bo to pot vprizorjena prvikrat na slovenskem odru. Igra jo zanimiva in se v bodoče najbržje ne bo ponavljala. Vstopnice bo mogoče dobiti od sobote nadalje v trafiki gospe Modiceve v Kopitarjevi ulici in v prodajalni Nove založbe na Kongresnem trgu, lj I. jugosl, citrarski klub »Favorit« v Ljubljani priredi v soboto, dne 11. t. m. točno ob pol 9. uri zvečer v veliki unionski dvorani svoj drugi citrarski koncert. Na sporedu so skladbe najboljših citrarskih komponistov. Kdor hoče uživati lep umetniški večer, naj ne zajnudi te redke prilike. Predprodaja vstopnic v trafiki nasproti glavne pošte, Prešernova ul. 54. in na večer prireditve od 7. naprej pri večerni blagajni. (k) lj Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je angažirala za bodočo sezono več članov odlične ruske igralske družbe, ki je v zadnjem času gostovala na našem dramskem odru, med njimi gospoda Mi-hajla M u r a t o v a , bivšega režiserja Državnega gledališča v Moskvi, gospo Jeleno M a r š e v o , bivšo članico moskovskega Umetniškega gledališča in gospoda Borisa P u t j a t o , bivšega člana slovitega moskovskega gledališča Korša. lj Nokaj rediteljev (biljeterjev) rabi »Ljudski oder« za prihodnjo sezijo. Kdor bi hotel prevzeti to delo proti nagradii, naj se oglasi v pisarni v Ljudskem domu. lj Imenovanje. Dr. Valentin Korun, profesor na I. državni gimnaziji v Ljubljani, je imenovan za ravnatelja na drž. gimnaziji z nemškim učnim jezikom istotam, lj Se^a >za sprejem koroških otrok sc vrši v petek ob šestih zvečar v mestni dvorani, Vabimo vsa šolska vodstva, da sc seje gotovo, udeleže. Pridite! — Odbor. lj Uprava Narodnega gledališča javlja, da se sprejemajo novi abonentje za sezono 1920/21 samo do sobote dne 11. septembra 1920. Po 11. septembru 1920 se ne sprejema nikakih prijav. lj I. splošno društvo jugoslovanskih vpokojencev v Ljubljani vabi člane in prijatelje na dobrodelni društveni sestatiek dne 12. septembra 1920 ob «. popoldne, v Novi ulici 5. Obilne udeležbe pričakuje odbor. lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 29. avgusta do 4. septembra 1920: novorojencev 34, mrtvorojencev 1; umrlo je 35, od teh je domačinov 18, tujcev 17. Od teh so umrli za tifuzom (legarjem) 2 (1 tujec), za grižo 8 (3 tujci), za dušljivim kašljem 2 (tujca), za jetiko 5 (3 tujci), za različnimi boleznimi 17, za pljučnico 1. Med njimi je tujcev 17, iz zavodov 21. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli in sicer: za škrlatico 3, za tifuzom 2 (1 tujec), za grižo 36 (9 tujcev in 5 vojakov), za oslovskim (dušljivtm) kašljem 2 (tujca), za vratico 1, lj Najden uiopljenec. Magistratu! uradnik g. Speil je našel 8. t. m, popoldne, ko je lovil v Ljubljanici ribe, v vodi nepoznanega utopljenca v bližini takozvanega Mokarjevega grabna, kjer stojita dva velika tonola. lj Vlom pri belem dnevu. Tozadevno notico v torkovi številki »Slovenca« popravljamo v toliko, da je bilo vlomljeno v trafiko gospe Antonije Velkaverh na Sv. Jakoba trgu 10 min. čez 12. uro opoldne, ne pri Amaliji Verhovc pred 12. uro dopoldne. lj Nesreča, Z železnim drogom je sumila hči zidarskega mojstra B. 5 letno Kr. Brzato v desno oko. Dekletce se zdravi v bolnišnici Kongres ztatraftan u Zagrebu. LDU Zagreb, 9. septembra. Skpuščina jugoslovenskega zdravniškega društva je imela 8. t. m. svojo zadnjo sejo, na kateri je razpravljala o vprašanju zdravniške zbornice. Skupščina je sklenila, naj upravni odbor skupno s posameznimi pokrajinskimi društvi izdela načrt te zdravniške zbornice. Predsednik dr. Jovanovič Batufc je v svojem zaključnem govoru izjavil, da je jugoslovenska misel v zdravniškem društvu ne več misel, temveč že izvršeno delo. Skupščina je soglasno sprejela predlog dr. Gregoriča, naj se vrši prihodnja skupščina meseca septembra 1921 v Ljubljani, Včeraj popoldne so skupščinarji napravili izlete v Sombor, Prestovac in Stenjevec. Danes je večja skupina skupščinarjev priredila izlet na Plitvička jezera, da spoznajo lepoto naše domovine, Ifalifaiaste pulite za Hibaiifo. LDU Skadar, 9. septembra. Pred kratkim je dospelo iz Sv. Ivana Meduanskega 30 voz s hidroplani, 500 italijanskimi puškami, 300 zaboji municije in šestimi strojnicami. V Kastratih se nahaja vojska, ki šteje približno 4000 mož. Glavna voditelja te vojske Sulce Bo beg in Bajramcur. LDU Skadar, 9. septembra. Dne 3. t. m. je dospelo iz Lješa v Skader 7 vagonov municije. Dosedaj je došlo v Skader 550 Arnavtov pod vodstvom Cena Lolc. V noči od 2. na 3. t, m. je Ahmed Beg rekviriral na levem bregu Bojane živino. LDU Belgrad, 9. septembra. Ker so Aj-navti potisnjeni in vrženi preko demarkacijske črte, jc določena komisija, ki odide na mejo, da odredi novo demarkacijsko črto med našimi četami in Arnavti. Na čelu ce komisije je polkovnik Markovič. Ifellka ^isptalfa. LDU Berlin, 9. sept. (DKU — Wolff.) Kakor poročajo lisii, je včeraj prišlo v M$-riensilu pri Wiihemshavnu pri razkladanjp granat v nekem laboratoriju do eksplozije, ki je imela za posledico eksplozijo municij-skih skladišč delavnice Ruestinger, ki je zletela v zrak. Katastrofa je zahtevala mnogo človeških žrtev. LDU Wilhelmshaven, 9. sept. (DKU) Število smrtnih žrtev pri eksploziji v Ma-riensilu do sedaj še ni znano, ker se do kraja nesreče radi nevarnosti eksplozije ne more priti. Ugotovljeno je 21 težko ranjenih. Pri gašenju je našlo smrt pet gasilcev. Smatra se, da je danes nevarnost odstranjena. LDU Wilkelmsh3fcn, 9. sept. (Wo!ff.) Pri preiskanju ruševin na kraju nesreče pri Mariensiclu so doslej našli petnajst mrtvih. FOTISfiCBSi^ Bia LDU Inn^bruck, 9. septembra. (Dun,-KU.) Dež šc vedno pada. V občini Kizbu-hel je smatrati nad polovico letine za izgubljeno. Po dosedanjih poročilih sta kraja St. Jahann ter, Tatmlicim in Aussarfwn poplavljena. Kirchhof je odrezan od ostalega sveta. Naraslo vodovje je v gorskih dolinah odneslo mnogo mostov. Stola z lakoto. LDU London, 9. septembra. (BrežiČ^ no) Odgovarjajoč na razne brzojavke je Lloyd George tako-le pojasnil svoje stališče glede enajstih Ircev, ki so v zaporih začeli stavkati z lakoto: Aretiranci so bili vsi prijeti zaradi napadov na redarje in vojake, katere so hoteli umoriti, ter slič-nih hudodelstev. Vsi so naenkrat začeli zavračati hrano, dasi so bili različne dni prepeljani v zapor. Na ta način hočejo postati nesposobni za zaslišavanje. Iz tega vzroka vlada ne more popuščati v tej zadevi. LDU London, 9. septembra. (DKU) »Times« poročajo, da je Redmond Howard, nečak voditelja nacionalistov, predlagal ministrskemu predsedniku Lloyd Georgeu, naj ga sprejme kot talca namesto corškega župana. LJUDSKO ŠTETJE. LDIJ Belgrad, 9. septembra. V ministrstvu za socialno politiko se vrše priprave za ljudsko štetje po vsej državi. Ljudsko štetje se vrši 1. januarja 1921. MEDNARODNA FINANČNA KOMISIJA. LDU Belgrad, 9. septembra. V Bruslju se sestane 24, septembra mednarodna finančna komisija, pri kateri bo zastopana tudi naša država. Naša vlada bo zastopana na tej konferenci po ministrih Stojanovi-ču, Ninčiču in Jankoviču. Naši delegati odidejo v spremstvu nekaj referentov okoli 15. t. m. POGAJANJA V RIGL LDU Varšava, 9. septembra, (Brezžično) Po brzojavki poljskega zastopnika v Rigi, Kamenjeckega je latiška vlada dala zagotovila, ki jih je zahtevala ruska vlada in pripravila v hotelu Petrograd stanovanje za rusko mirovno delegacijo. ZVEZA NARODOV. LDU London, 9. sept. (Brezžično.) Tajništvo zveze narodov se s 1. novembrom preseli v Ženevo. V Ženevi je bil kupljen hotel »National« za pet in pol milijona frankov in bo tvoril pod imenom »palača narodov« glavni sedež zveze narodov. Pričetek šol. — Pričetek šolskega leta 1920/21 na javnih mestnih ljudskih šolah v Ljubljani. Na javnih mestnh ljudskih šolah ljubljanskih prične se šolsko leto 1920/21 v četrtek ,dne 16. septembra 1920 s priporočanjem sv. Duha in v petek, dne 17. septembra 1920 z rednim šolskim poukom. Vpisovalo se bode v torek, dne 14. in v sredo, dne 15. septembra 1920 vselej od 8. do 12. ure dopoldne in sicer: Za I. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju v Komenskega ulici št. 19; za II. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Cojzovi cesti št. 5; za III. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 v I. nadstropju; za IV. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju Na Prulah št. 13; za V. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 v pritličju; za I. mestno dekliško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št. 1; za III. mestne dekliško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 19 pri tleh; za šišensko deško in dekliško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Gasilski cesti št. 242; za mestno štirirazrednico na Barju v šolskem poslopju na Ižanski cesti št. 40; za mestni manjšinski šoli v šolskih prostorih na Sv. Jakoba trgu št. 2 v pritličju. Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se načelno odklanjajo. Vse podrobnosti pojasnujejo šolska vodstva pri vpisovanju. — Na državni obrtni šoli v Ljubljani bo vpisovanje od 15. do 18. t. m,, vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure, v onem vrstnem redu, ki je bil v tem listu že objavljen in ki je razviden iz razglasa v »Uradnem listu« št. 85 z dne 20. julija t, L Vpisovanje bo: dne 15. v prvi letnik višje obrtne šple, dne 18. v višje letnike tega oddelka; dne 16. v prvi letnik strojne in elektrotehnične delovodske šole, kiparske šole in ženske obrtne šole, dne 17. pa v višje letnike teh oddelkov. V mizarsko mojstrsko Š0I9 se vpisuje dne 16. t. m. Vsak učenec (učenka) prinesi k vpisovanju, poleg zahtevanih šolskih in drugih izpričeval, tudi krstni list. Natančneji podatki so razvidni iz razglasne deske v zavodu. Z rednim poukom se bo pričelo dne 21. t. m, — Na deški in dekliški meščanski šoli v Tržiču se vrši jesensko vpisovanje v prvi in drugi razred v četrtek, 16. septembra od 8. —12. uro dop. T.edni pouk sc prično v petek, dne 17. septembra ob 9, uri dopoldne s sveto mašo. Ravnateljstvo ima še par stanovanj za deklice, kakor tudi za dečke na razpolago. Ravnateljstvo. — Državna realna gimnazija v Ptuju. Vpisovanje y L razred pismeno do 16. sep-. tembra ali 17. septembra od 8. do 9. ure, vpisovanje novih dijakov v II. do VIII. razred 17. septembra od 9. do 11. ure, vpisovanje starih dijakov 18. septembra cd 1^0. do 11. ure. Sprejemni izpit za I. razred dne 17. septembra pismeno od 9. do 11. ure, ustno popoldne, event. sprejemn izpiti za II. do VIII. razred 16. in 17. septembra, ponavljalni in naknadni izpiti 16, in 17. septembra. Predloži se krstni list in zadnje izpričevalo. — Ravnateljstvo. — Mestna trgovska šola v Celju. Vpisovanje v dvoletno trgovsko šolo in pripravljalni razred se vrši 16. in 17. septembra od 9. do 12. ure. K vpisu je prinesti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vpisnina znaša 10 K in prispevek za učila 20 K. Sprejemni in ponavljalni izpiti bodo 17. septembra od 15. do 18. ure pismeni in 18. septembra od 8. do 12. ure ustmeni. Dne 20. septembra se udeleže vsi gojenci in gojenke otvoritvene sv. maše in se zberejo na to v svojih razredih. — Ravnateljstvo. Dijaški vestnih. d 70-letnica dr, Mahniča. Duševni oče našega pokreta, naš iskreni prijatelj in dobrotnik škof dr. Anton Mahnič obhaja dne 14. septembra t. 1. svoj sedemdeseti rojstni dan. Katoliško dijaštvo izkaže velikemu našemu probuditelju svojo hvaležnost in ljubezen s tem, da pristopi korporativno k sv. obhajilu, v smislu zaključka mariborskega sestanka. Osrednji odbor SDZ poziva vse tovariše, da brez izjeme zadoste te-sklepu, iskreni želji sivolasega jubilarja. Ker pa je 14. t. m. torek, opravi jugoslov. kat. dijaštvo to svojo dolžnost v nedeljo 12, septembra. — Osrednji odbor SDZ. d Tovarišem in tovarišicam, ki se nagajajo momentano v Ljubljani! Dne 12. septembra t. 1. hočemo na skromen način proslaviti 70-letnico škofa dr. Mahniča. Tovariši se zbero točno ob 3. četrt na 8. uro zjutraj na dvorišču Alojzijevišča, odkoder odidemo k sv. maši v kapelo. Med sv mašo skupno sv obhajilo. Tovariši akademiki in srednješolci, polnoštevilno! Tovarišice opravijo svojo dolžnost v poljubni cerkvi. Osrednji odbor SDZ d Naše glasilo. V smislu pooblastila predstavniškega sestanka J. K. D. L. v Mariboru so se sešli dne 7. t. m. v Zagrebu delegati vseh naših dijaških organizacij, da sklepajo o usodi naših glasil. SDZ, »Danico in Dijaško centralo so zastopali predsedniki teh organizacij. Debata je tajala celi dan. V ospredju je stalo vprašanje financiranja. Pod vtisom skrajno težkih gmotnih razmer, s katerimi so se do sedaj borila naša glasila so se delegati zedinili v sklepu: V 1. 1920-21 bo izhajalo v Zagrebu edinstveno glasilo Jug. Kat. Dij. Lige pod imenom: »Zora — Luč.« Izhaja vsaki mesec na eni tiskarniški poli. — Osrednji cdbor SDZ. d Tovarišem iz Posavja! Vse tovariše desno in levo črte Zidanimost-Brežice vabim v smislu pooblastila osrednjega odbora SDZ na ustanovni občni zbor Krške podružnice SDZ, ki se vrši v nedeljo dne 12. t, m. ob 15. uri v dvorani izobraževalnega društva v Leskovcu pri Krškem, Dnevni red; 1. Poročilo odbora dolenjske in celjske podružnice. 2. Program dela. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. — Odbor Celjske in Novomeške (bivše Dolenjske) podružnice piosim, da pošlje na. ustanovni občni zbor svojega delegata s poročili o delu na teritoriju, ki naj bi v smislu ogla- sa osred. odbora SDZ obsega! novo Krško podružnico. S seboj naj prineso tudi event, želje irt načrte glede meja nove podružnice. — Božič Joško, jurist, poverjenik za ustanovitev Krške podružnice SDZ. d Tovarišem iz Litije, Trbovelj itd. Vabim vse katoliško misleče akademike in srednješolce iz okr. glavarstva Litija in iz krajev Trbovlje in Hrastnika na ustanovni j občni zbor Litijske podružnice, ki se vrši ! v pondeljek, dne 13. t. m. ob 10. uri do- 1 poldne v društvenem domu v Šmartnem j pri Litiji. Ker je zadeva nujna in nad vse ' važna, prosim tovariše, cla sc udeležijo pol- j noštevilno občnega zbora. Simončič Pavel, ! bogoslovec, poverjenik za ustanovitev Li tijske podružnice SDZ. ©rlovskS vesfinfik. Tečaj za načelnik® ozir. vaditelje novo ' ustanovljenih ozir. se šele nstanavljnjočih odsekov bo v Ljubljani v času od 12. do 19. septembra 1920. Vsak odsek naj pošlje vsaj 1 zastopnika, ki naj se zglasi v nedeljo 12. i t, m. dop, v Ljudskem domu. Orlovske prireditve so se izvršile v sredo 8. septembra t. 1. v Št. Ilju, Konjicah, Kropi in Dobrovi, povsod z lepim vspehom in pred tisoči prijateljev orlovstva. g Dve novi petrolejski družbi v Rumuniji Nedavno sta se osnovali v Rumuniji 2 Nedavno sta se osnovali v Rumuniji dve novi petrolejski družbi in sicer »Petrolina« s kapitalom 25 milijonov lejev in Neptum« z glavnico 15 milijonov lejev. Pri prvi družbi bodo sodelovali posebno angleški, francoski in belgijski kapitalisti Shell-gruppe, pri drugi Francozi in Belgijci. g Češki sladkor. Čehoslovaška je izvozila meseca julija 163.116 meterskih stotov sladkorja. V Avstrijo ga je izvozila 87.560, v Francijo 59.250, v Nemčijo 6650, v Jugoslavijo 2792, v Rumunijo 2450, v Italijo 1786 stotov, ostali del je šel na Poljsko, v Bulgarijo in Ameriko. g Izvoz češkoslovaškega sladkorja v letu 1919. Kakor poročajo listi iz Prage, je znašala produkcija češkega sladkorja v letu 1919 6.5 milijonov centov. Od tega so izvozili 364.000 centov v Francijo, 816 centov v Avstrijo, 18.000 v Italijo, 36.000 v Nemčijo in 10.000 na Norveško. g Nov premogovnik v Bosni. V kratkem se otvori v Rogatici velik premogovnik, Začele so se že priprave za vpostavi-tev železniške postaje. Kakor poročajo, bo ta premogovnik najboljši v vsej Bosni. g Češkoslovaški državni dolg znaša, kakor poročajo listi, 65 milijard. g Novi izumi v Rusiji. Po vesteh iz Moskve bo te dni izdelan v petrograjskih ladjedelnicah pod vodstvom inženirja Ma-honina prvi električni vlak. Ta vlak more premagati brez ustavljanja progo Pet.ro-grad—Moskva s hitrostjo 50 vrst na uro. Ta tip električnih vlakov je ena največjih tehničnih pridobitev sovjetske Rusije. Razen tega je znanstvena in tehnična sekcija vrhovnega odbora za narodno gospodarstvo v Moskvi registrirala v zadnjih dveh mesecih celo vrsto novih izumov. Od teh je 38 vojmh izumov, ki morajo vsled' tega ostati tajni. Med ostalimi izumi se nahaja nov model avijatičnega motorja s sto konjskimi silami. Izumili so med drugim nov nadomestek za bencin. g Amerika prodaja državne trgovske ladje, Shipping Board javlja, da se bo pro- dal znc.fen del državne trgovske mornarice zasebnikom in sicer tistim, ki največ nudijo. Najmanjša cena za navadne paro-brode znaša 160 dolarjev za tono. Za one parnike, ki se kurijo z oljem 185 dolarjev za tono. Prodati se namerava 1500 ladij s skupno tonažo 10 milijonov ton. g Alien Property Custcdian vrača zaplenjeno lastnino neprijateljskih tujcev, — Vsled zakona osnove § 252., katero je sprejel 66. kongres 5. junija 1920, imajo gotove osebe pravice, da se jim vrne denar ali lastnina, katero je zaplenil Alien Property Custodian. V glavnem so naslednje točke posebne važnosti: Lastnina se vrača naslednjim osebam: Bivšim sovražnikom, ki so sedaj državljani ali podaniki nevtralnih zavezniških držav, kot je Češkoslovaška, Poljska Rumunska, Jugoslavija, Italija, Francija, Belgija, Danska; ali svobodno mesto kot je Gdansk, Nemcem, ali podanikom Avstro-Ogrske, ki so bili internirani in zdaj žive v Združenih državah. Ženam, ki so bile podanice Združenih držav ali kake zavezniške ali nevtralne države, ki pa so se poročile s podaniki Nemčije ali Avstro-Ogrske pred 6. aprilom 1917; ako niso dobile denarja ali posestva od podanika kake sovražne države. Diplomatičnim in konzularnim uradnikom (in njihovim družinam) kake sovražne države. Neso-vražnikom, katerim so bili neprijatelji dolžni pred 6. oktobrom 1917, more Alien Property Custodian s privoljenjem neprija-telja izplačati dolg. Jugoslovenski odsek Ameriškega Rdečega Križa bo v kratkem objavil vsa navodila, kako se mora pri lakih zahtevah postopati. Turlstika In spori. Cestna dirka, V nedeljo se je vršila velika cestna dirka za prvenstvo Jugoslavije na progi Zagreb—Ljubljana 143 km. Udeležilo se je tekme 26 dirkačev, Hrvatov in Slovencev, medtem ko oddaljenejši kraji letos še niso mogli poslati tekmovalcev. Dirka je bila nad vse iuteresant-na, predstavljala je tekmovanje mladega kolesarskega športa v Sloveniji z dolgoletnim, dobro gojenim športom v Hrvatski. Startali so ob 9. uri dopoldne pri 4 km v Zagrebu. Deževalo ni ali cesta je bila skozi do Brežic vsa skvarjena vsled dolgotrajnega deževja. Pogosti defekti in padci so bili posledica tega, V Ljubljani je vladalo velikansko zanimanje za dirko, ki je privabila na tisoče občinstva na cilj. Kmalu po 2. uri je prišlo obvestilo, da vozita Pavlija, stari hrvatski prvak in Slovenec Šiškovič kot prva proti Ljubljani. Občinstva se je polastila velika nervoznost, ki se je neverjetno stopnjevala, ko je godba avizirala dirkača. Boj je bil oster do skrajnosti in Ljubljana lepšega športnega užitka v kolesarstvu še ni imela. Kljub dolgi in naporni vožnji sta prišla oba dirkača v tempu preko 30 km do cilja. Mastna cesta tu je pa bila usodepolna za Ši-škoviča. Še 50 m pred ciljem je bil on za dve kolesni dolžini pred Pavlijo, a je vozil preveč pri kraju ceste in mu je spod-neslo, kar je Pavlija izkoristil ter pridobil prvenstvo za četrt kolesne dolžine pred Šiškovičem, Šele ko sta bila oba dirkača čez trak, je publika s silnim aplavzom in živijo-klici pozdravila dirkača. Vozila sta 5 ur 26 minut in 37Vo sek. progo 143 km nepretrgoma; kdor pozna dolenjske hribe, ve ceniti uspeh in prvovrstno kakovost naših dirkačev. Za prvima sta došla Šolar, letošnji prvak Koroške, ki pa je imel dva- krat defekt in bi bil sicer sigurno med prvimi, v 5:39:107», in Zanoškar (Ilirija, Ljubljana) v 5:39:1 Vu, peti je bil Žnidarič (Sokol, Zagreb) v 5:42:14, šesti Nardin (Ilirija, Ljubljana). Prvi od težkih je došel Perdan v 6:06:317o, drugi Sovič (Zagreb) v 6:46:19. Kvalitativno odpade uspeh na Slovenijo, ki je dosegla, izvzemši prvenstvo, tri najboljše rezultate. Po dirki se je vršila v »Unionu« razdelitev nagrad te dirke, zaeno z razdelitvijo nagrad dirke za koroško prvenstvo. Darila so bila naravnost dragocena, prehodno darilo za prvaka Jugoslavije, krasen srebrn pokal pa ostane Pavliji, ki je pridobil s to dirko dvakrat zapored jugoslovansko prvenstvo. Večer je otvoril s pozdravom predsednik Športne zveze g. dr. Žižek, nakar je odzdravil g. Stiplošek, predsednik pripravljalnega odbora za Jugoslov. Kolesarski Savez in razdelil darila udeležencem dirke za Jugoslovansko prvenstvo, a g. major Jaklič, naš neu,morni športnik, jc razdelil darila zmagovalcem v dirki za prvenstvo Koroške Slovenije. Po razdelitvi se je razvila prosta neprisiljena zabava. Včerai je razpravljala porota o dveh slučajih. Senatu je predsedoval nadsvetnik Vedernjak, votanta sta bila dvorni svetnik Andolšek in svetnik Rekar, obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Ogoreutz. V prvem slučaju se je zagovarjal Rafael Gio-lis, pri katerem sta skrila Ankerst in Ce-rar pri R.anzingerju ukradeno blago. Giolis je bil obsojen na 6 mesecev težke ječe. V drugem slučaju so se zagovarjali Peter Prime (zagovornik dr. Valjavec), Anton Ju-rič (zagovornik dr. Kokalj) in Anton Pavli Konrad (zagovornik dr. Oblak), in sicer sta kradla Prime in Jurič pri Trtniku v Biščih, pri trgovcu Pintarju v Sp. ciški in pri 81-letni trgovki Mariji Agnola na Glincah. Peter Prime, Anton Jurič in Pavel Konrad so pa v noči na 4. februarja v Rodici pri Domžalah ukradli 3000 K denarja in par ženskih čevljev. Porotnikom je senat stavil 13 vprašanj. Z ozirom na odgovor Dorotnikov je razglasil nadsvetnik Vedernjak sodbo, s katero so bili obsojeni Peter Prime in Anton Jurič vsaki na 6 let težke ječe, Pavli Konrad pa na 10 mesecev težke ječe. Danes bo ljubljanska porota pod predsedstvom g. dvornega svetovalca Iiegallyja razpravljala o tožbi proti Jožefu Skubicu, Ivanu Skubicu, Francu Sojerju iz Notranjih Goric in proti Ivanu Maziju iz Preserjev, ki so obdolženi večjih ropov na Planinici in Brezju pri Dobrovi, v Zaklancu in na Lesnem Brdu. Razprava bo najbrže trajala ves dan in pozno v noč. Gospa, ki jc na prarnik 8. t. m. izgubila na Golovcu žensko ogrinjalo (plcl) naj si ga pride iskal v Novo ul. št. 3. na levo. Meteoroiogično poročilo. Ljubljana 306 m n. m. viš. Cas opaao- vania Barometer v mm Termo-inoter v C Psihrom. diferenca v C Nebo, votrovi Padavine v mm 8.19. 23h 737-3 15 5 2 oblačno 9./9. 7h 738-2 14 1 oblačno _ 9./9. 3h 739-0 19-5 3-3 Jasno — Sprejme so izurjena IffS zmožna in poštena iillllUl itU» tudi domačih opravil. Istotam se sprejme tudi služkinja za vsa domača dela. Nastop takoj. Plača zelo ugodna. Zglasiti se je pri Marij'. Ogiin, Ljubljana, Grubarjevo nabrežje 8. 3703 mm parcela f^S^ai zelo prikladnem prostoru se proda. Naslov pove upravništvo „Slovenua" pod št. 3726. se sprojme proti dobri plači ivu zn gostilno in vešča v gospodinjstvu. Zali teva se poštenost in miren značaj. Ponudbe z navedbo kje se je izučila, na upravo lista pod Poštena do 20. t. ui. 271«. Baioveia eiija a:rs »Bnitovo ogije 3G7;?« na upraVo lista. Širite »Slovenca"! Šoke ijolse, hm m* laneno seme, kumno, ter vse druge deželne pridelke kupuje trgovina s semeni Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova ulica št. 12. Zaboje ln Storile od ameriškega petroleja kupi Sever & Komp. Ljubljana. vmm vajenec iuak&s„p;eiz velir, LJubljana, Woliova ulica 3. EosRsrlssronna Hiša njivami, travniki in gozdi v bližini železniške postajo, se proda. Naslov pove uprava „Slovenca" pod št. 3729. ftlOCilPD (traverze) za mostove v dol-AUallbB gosti ocl 5-30 m do 8 70 m. 30 o/m v profilu, prodaja po zmerni ceni Obrtna centrala v LJubljani, Sodna ulica št. 11. 3737 Prs°eda Mm KOiei nja,^preša in mfhi za jabolka. Poizve se v gostilni J. KJt-klavc, Komenskega ulica 36. 3730 Preklic. Podpisani preklicujem po krivdi napačne informacije lažnjivo dolžene trditve o gospodu delovodju tukajšnjega rudnika, ter se s tem zahvaljujem, du je gospod delovodja odstopil od tožbe. iModija-Izlake, dne 3. septembra 1920. Kropivšek Ivan, rudar. MT; Dobavljam amonijak kisline in vse druge kemikalijo (s kem. kontrolo) z nemške meje na debelo, Kemični laboratorij Ing. Llpp, Gradec, Humboldtstrasse 12. Ortop. tel. zavod v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom skrivljenje hrbtenice itd. — Pojasnila se dajejo 4.-5. popoldne. Stritarjeva ulica štev. 7. 37 let star, oženjen, jugoslovanski državljan, 12 let jamomerske prakse, zmožen vseh jamskih in zunanjih merstev, tudi z obratno prak30, sedaj pri velikem rudniku, želi službo premenitl kot jamomerec. Plača in dr. po dogovoru. Naslov na upravo Slovenca pod št. 3725. Grobnica. nova še popolnoma nerabljenaradl družinskih razmer na prodaj. Več pove upraviteljstvo pokopališča Pred Škofijo 17. 3710 GARJE srbečico, hraste, liSaJe, uniči pri človeku in živini mašilo zoper srbečico. Brez duba in n« mate perila I lonček za eno osebo po pošti K 12*60 poštnine prosto. — Prodala (n razpoiil|a lekarna Trnkoci v Ljubljani, zravea rotovia. 1631 Industrijsko podjetje išče za takojšnji nastop po strogo solidnih cenah vedno v zalogi: Obleka za gospode, dečke i. t. d. in vse druge modne potrebščine. LASTNI MODNI ATELIJE s w 5„iw;aSjan3, Drai itl trg Stev. KišSJ, podgane, stenice, Ščurki in vsa golazen mora poginiti, ako porabljalo moja najbolje preizkušena in »plošno hvaljena •rudstva, liot proti poljikira mišim 11 10, ea podgano ln mlSl K 10: r.a »Burko K 10; posebno močna vrsta K 20; tinktura m stenloo K U>l-uničevalec moljev K. 10.; prašek proU mrčesom K 10 In i:.; mazilo proti unem pri ljudeh K 0 —10.; uiar.ilo su, nai pri iivlnl B.—10.; pr«. H0k ua uil v oblaki in perilu K « in 10.; t.in-ktura proti mrčesu na sadju in zelenjadl (unicov rastlin- K lt). Prašek proti mravljam li 10 Ma/.ilo proti zarjam ii 10. — Pošilja pi povzetju Znv"