Iz Kostelja. Večidel učiteljev toži, kako jim poletni čas šolo sprazne; ponebiio kedar je nauk za pervo spoved iu sv. obhajilo dokončan, se šolske klopi močno zjasnijo. Za voljo tega no pri nas duhovni gospodje ta nauk na poletni čas odložili, in sicer tako, da otroci pervo sv. spoved, in sv. obhajilo še le konec solskega lcta opravijo. Tako so otroci prisiljeni /,a šolo žc zavoljo iega nauka, ki se uči, se ve da v šoli, in sicer po dokončanih Aolskih urah. Ta navada je pri na8 že dve leti, in morain reči, da, odkar je tako, še iiLsmo nikoli imeli v šoli praznih klopi, kakor piejsnje čase. Nekoliko nlaršev je pa še vendar tu in (am, ki zavoljo nevednosti, če je le mogoče, otroke šoli odtegujejo. Za take je «icer postava, ali ta postava pri njih redkoma obrodi zaželjeni ead. Učitelj si večidel po tem potu le zopernosti nakoplje, ker, čeravno so taki debelouhneži za dobro reč nevedni, zgovarjati se pa po navadi vendar le dobro znajo; tako jo zvijejo, da je nazadnje vsega tega kriv učitelj, se ve, ker učitelja zraven ni, da bi pri sodniku njih zgovore spodbijal, popisati pa tega tudi ni mogoče. Tako (udi vnemarneži odidejo zasluženi kazni; učitelj pa potem, če ni drugače, se dobi za to kako posvarilo i. t. d. Meui se je že taka pripelila. Več, kakor vse postave, premorejo v tej zadevi res dnhovui g-ospodje z veljavno besedo, kar me lastna skušnja uči. Tudi nam je bilo pomladansko solnce nekoliko otrok iz šole na paso zvabilo. Mislil sem, če ravno ne rad, rabiti gori omenjeno pomoč, da bi jih zopet v šolo pripravil. Pa gosp. duhovni pomočnik in učitelj keršanskeg-a nauka so sklenili otroke sami brez gosposke v šolo pripraviti. Šli so , nainesto drugam se sprehajal, od hiše do hiše k staršem omenjenih otrok, ter so jim a prijazuo bcsedo dolžnosli slaršev do otrok ra/.lag^ali, ter jih spodbujali k rednemu puHiljanju otrok v šolo. In glejte, to ni bilo brez vspeha! Naenkrat je bilo zopet časa dovolj; otroci so zopet prišli v šolo, in se zdaj hodiju prav pridno. L. A. Iz Černomlja. Ljubi bravci, rad bi vam popisal lepi Marijni inesec, ki smo ga pri nas, kakor že vcč let, po.sebno pa letos ginljivo obhajali, in da so Jeranove spodbadne Šinarnice in krasne popevke neumcrlega Riharja naj bolj povzdigrjvale (o lepo pobožnost; pa, ker vem, da se Šmarnice že skoro povsod praznujejo, vam raji kratko popišem lepo svečanost, ki sino jo obhajali 13. pret. m., t. j. 4. uedeljo po binkoštih. Ko so naš marljlvi iu muogo spoštovani go.sp. solski vodja za sveto obhajilo učence ž,e več časa posebej podučevali, 8e napoči za deca, njihove starše in učitelje in za vso faro prav lep praznik. S kakšnimi mislimi in občatki so je (a dan mladost i/. daljnih krajev naše fare v šoli zbrala, se je nekoliko že na obrazih bralo, dopovedati se pa kar ne more. Iz šole jih peljejo gosp. vodja v cerkev in naj poprej h kerstnemu kamnu. Ko kerstno obljubo ponovijo, zapoju pevci z orglami: ,,Pridi sveti duh", in ko se učenci lepo vverstijo, se prične rana peta sveta maša. Potem gosp. vodja v krepkem govoru mladini in starišem ter vsem poslušavcem kažejo iniciiiliii treuutek, kterega je celii nekdaj naj niogočrieji vladar .spoznal /,a naj imenitnejega; kažejo jiin dalje človeško življenje in zanjke njegove , ler v molitvi zročajo malim preljube starše, skerbne učeuikc in poslednjič sainega sebe. Ta govor poslnšavce (oliko g\ne, da se solzijo. Vidile so se solze v očeh mladih in starib. Pri darovanji smo priporočevali mladost Marii v prelepi Riharjevi pesmi: „0 Marija, naša ljnba mati, sprejmi v uiaterno serce!" Po povzdigovanji so otroci v obhajilui pcsnii: ,,Cvctice ve" serčne želje do Jezutsa razodevali. Po mašnikovem zavživanji petje vtihne, iu gosp. vodja zopet z otroci niolijo serčni ke« in tri božje čednosti in jih lepo opoininjajo, da naj se zdaj pripravijo ua uaj sreeneJKi čaa, ki ga bodo kedaj doživeli; iu dečki se verntč z bcliini svečami v roki, deklice pa z venci na glavi k altarju. Po svetem obhajilu we zadoni zahvaljena pesem z orglami; po sv. maši pa otroci ne gredo piecej iz cerkve, temuč še molijo glasno sveti križev pot iz bukvic: wXaj lepši dan" , ki so jih večidel vsi v dar dobili. Putcm opravijo obhajilne molitve, in podajo se (udi «e k Maiijiicniu altarju, kjer se še Marii priporočajo. Po vsem tem jih je pa v šoli že zajterk čakal, kjer so se tudi telesno pokreprali in poživili. Tudi pri deseti tnaši so pri evangeliju iri od povzdigovanja do konea in popoldaD pri litanijah imeli v rokah goreče sveče. Tako se je ta prelepi dan pervega sv. obhajila globoko v serce zapisal vsein pričujočim. L. K. Iz Dobrepolj. *) Zadnji list ,,Učiteljskiga Tovarša" je iss Bema na Moravskem zares prinesel vesele novice o učiteljski plači. Slava taki obtini, ki (ako lepo skerbi za svoje učitelje. — Ni čudiio, da v takih krajih šole obrode obilno koristnega sadu. Učitelji si lahko napravljajo korislne knjige in easuike, da se upešno izobražujejo. To je pri niuogih nasih učiteljih zavoljo njih pičle in neredne plače dostikrat neniogoče. V več krajih (posebno po Dolenskem) se posebno poducileljem šolski denar od cne polovice leta večkrat po 3 — 3 — 4 leta pobira in zelo neredno odrajtuje. Veliko učiteljev iu podučiteljev bi bilo z 300 do 300 gld. letne plače prav srečnih, ko bi to plačo o pravem času dobivali. Mar.sikteri bi si napravil kaj koristnih knjig in kak časnik, in bi pristopil k družbi v pomoč učiteljskim vdovam in nirotam, ko bi niu ne bilo treba milo gledati po tenlo zasluženih reparjili. Udiui pripnmoček za izobraževanje so takim učiteljem učiteljski zbori. Ko bi jim še ta edini pripomoček spodletel, bi bila rea prav žaloHtna njih osoda. Bog daj, da bi se tudi na Kranjskem ubčine bolj poprijemale, da bi učiteljevo plačo povsod vredile, in gotovo bi bilo mnogo učiteljev bolj veselih in zadovoljnih pa tudi boljših, kakor uedaj. Z Bogom! Iz verhnlškega šolskega okraja. Že večkrat nam je ,,Tovars" potožil, da otroci (u pa tam po leti prav rcdko v šnlo hodijo. Tudi pri nas se tako godi. Nekleri starši mislijo, da je vea šolski podak le prazna igrača in zamuda časa. Večkrat slišimo reči: ,,E, kaj šola? to ni za kmeta. Kdor hoče biti gospod, naj hodi v šolo; raoji otroci pa ne bodo za gospoda študirali. Jaz ne znam brati, pisali in takih reči, pa ine iinajo vender Ijudje radi; pridobil sem m tudi toliko premoženja, da so moji otroci preskerbljeni; če bodo pridni in varčni, bodo lahko brez šole živeli; kaj pomaga znanost pri praznem žepu?" Nekteri slaiši ao pa, ki otroke radi v šolo pošiljajo, pa Ie zato, da *) V zadnjem 1. ,,Tov." naj sc na 193. str. bere: nIz Dobrepolj". pa ne: Dropepolj. jpii. jih ni treba doma varovati, in taki učenci pridejo bress vse šolske priprave in Jbrez vsega šolskega oiodja v šolo. Učitelj pa modrnje, kako bi nauk vravnaval, da bi bil vsem učencem priineren in koristeu. Če učenci nimajo v šoli dula, se jiin leno scdcnje spieineni v notraujo gnjilobo, in zdi sc človeku, da vidi pred seboj zelnik poln zelualih glav. Ljabi ,,Tovarš"! ali je mogoče, da bi učitelj v taki šoli kaj prida opravil ? — Iz tega se vidi, da je še mnogo staršev , ki ne vejo, kaj je šola, in so do uje čisto neobčutljivi. Taki ljudje ne vedo, kaj velja izobraženost, in kje se človek izobražuje. Ljubi učitelji, vendar nikar ue obupajmo in delajmo nevtrudeno na pustem Molskem polji ! Neprestana pridnost vse premaga! L. B. Iz IJubljane. Prišel je na svitlo tudi že drugi del lepega dela: ,,RastIiiistvo". Prirodopis za niže gim nazij e in realke. Spisal A. Pokornv. Poslovenil J. Tušek, učitelj ua kr. viši realki v Zagrebu. Kakor ,,živalstvo", je tudi ,,rastliii8tvo" prav spretna knjiga, ki jo živo priporočamo tudi vsein Ijudskim učiteljem. — Odbor za napravo Riharjevega epominka je sklenil, da naj se Klavneinu skladavcu »lovenskih napevov napravi 8pomiuek na pokopalisču, pa tudi duševna npoincnica (albuni) z natisoin njegovih napevov. 0 pervem ae je določilo, da naj bo »pominek iz belcga domačega kamna, iu naj se vdela v zid blizo Voduikovega iu Copovega groba, kamor naj bi se o slovesnosti tudi predjalo truplo rajukega. 0 dušcvni spomenici pa ae bode poznejc določilo. Kdor je tedaj /,a ta nainen iiamenil kak dar, in ga še ni izročil, naj tedaj podviza! — Sliši se, da se je vstanovil nemški časnik za domačo reč. Ker se je tedaj časnik v ptujem jezikn tako hitio osnoral, koliko lo/.cje bode torej osnovati slovenski politiški list, kterega tudi potrebnjemo, in kteri pride sedaj gotovo kmali na svitlo. — Darila po 50 gold. iz Metelkotoye vstanove ho letos dobili ti le g.g. učitelji: Franc Adamič v Šniartuein pri Litii, — Anten Hribar v Ipavi, — Josip Levičnik v Železnikih, — Matevž Močnik v Kamniku, — Jožef Raktelj v Ribnici in Andrej Štamcar v Selcah.