Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 2.25 Din, DELAVSKA POLITIKA GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Uredništvo je ▼ Maribora, - Ruška cesta 5, poštni predal 22, olcopisj se ne vračajo. Nefrankirana pisma se na sprejemajo. Prara: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadrmžni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, ta inozemstvo mesečna 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din, V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14,335, — Reklamacije se ne frankirajo. _ Stev. 34. Sobota 28. aprila 1928. Leto III. v Živel 1. maj! Mednarodni proletarijat bo prazni letošnji 1. maj v znamenju pro-?®fa proti vsesplošni ekonomski, so-?a®i in politični reakciji kapitalizma j? niegovih vlad. Mednarodni kapita-zem, ki ima iza seboj največji zločin seh časov, svetovno vojno, skuša Polagoma odvzeti proletarijatu nje-P?Ve povojne revolucionarne prido-Vei utrditi svoje omajane pozicije .^akcijo in dvigniti svojo ekonom-o moč s hujšim in hujšim izrablja* producentov, i Kapitalizem, ki se je v povojnih , majal pod krepkimi udarci pro-ujenega delavstva, je kasneje, čim je delavskih mas popustil, prešel °fen reakcije še z vse večjim fon« ?? ^ot preJ. ker ie danes toliko eiši na dragocenih izkušnjah, a^e zopetnega zbiranja in pro- delavskih sil opažamo tudi v tacV *avi’ težkih letih desorijen-fiet j apatije se delavske mase zo-t dvigajo, in če se ta proces vrši Počasneje nego drugod, tiči v glav-e® vzrok v še vedno trajajoči, skraj-0 slabi gospodarski konjunkturi, ko vsakega, da se peha predvsem za *>ajcenejši vsakdanji kruh. Vzlic vse-se pa jugoslovanske mase, tudi Pod pritiskom reakcije, ki je dosegla nas svojo blazno kulminacijo v emu glavnjače, prebirajo in zdru-, le_]° in letošnji Prvi maj bo pokazal, . Je jugoslovanski proletarijat tukaj več daleč čas, ko se bo uve-JnT V nažem. javnem življenju kot krstna politična in socialna sila. Jn ravno to je najnujnejša potreba lavneSa življenja, ki se jo je po *a ^ Iburžuaznih strank reduciralo te * ®Pujo divje borbe za oblast, med-Pot v v na®ih razmerah predvsem seU, na energična, do skrajne kon-njj ence izvedena borba za izpreme-urv_v “lasih političnih, socialnih in ^nih razmer. loči, °*rebno je, da se proletarijat od-ijen,n° Uveliavi v našem javnem živ-2 ozirom na notranje in zunanje hod 6^e‘ Rea'kcija v Italiji išče iz-tiijja 12 neizbežne katastrofe v voj-ka r^u^olovščinah — kakor pač vsa-gosI^a"cija —, pa tudi reakcija v Ju-obe .T1)* sili neizbežno v isti prepad; garj-1 _reakciji, kakor reakcija v Bol-žlojjj1.' ^d., ako se jih pravočasno ne dog utegnejo postati usodne za bole v &S* evropskega miru. Rešitev je Proletarijatu. ato pozivamo delavske mase " ^j C" .2načaj protesta proti reakciji in da dajo letošnjemu prvemu . a^aj protesta proti reakciji in Sv0: ,r' da pokažejo pa tudi obenem ^bji* v *n pomen buržuazije in — Vji ^ da bodo vse one^pešte- le( e ^ase, ki še tavajo v temi, videnj katero zastavo spadajo, kod ^n+rP°^ njibove odrešitve. Impo-sJtjjj a udeležba na letošnjih majni-.Proslavah naj bo opomin bur- rWš-m-Vla<3i' na^ °benem klic 5n?m' teptanim, obupanim, 6 j}11}’ da je njihovo mesto v v sredini onih, ki delajo 0 bodite v ljudstva v socializmu. V tem znamenju vsi na delo za impoizantno proslavo našega dneva, 1. maja! Delavske mase Jugoslavije, vkup! V vis zastave razredne borbe, razredne odrešitve! Doli s politično in socialno reakcijo delavskih mas, doli s politiko prevare in glavnjače! Političnim žrtvam — svobodo! Na delo za ljudstvo, za njegovo življenje in pravo! Živel mir! Živel socializem! Živel 1. maj! Marijaa Sever: * Pesem o carju Kapitalu. Vseobsežno res je carstvo ki mu car je Kapital, kot da bog ga vzel je v varstvo in pomoč mu svoj dal. Trdo služijo milijoni mu vesoljnih ljudskih mas, — On, sedeč na zlatem troni, mrk kot sfinga je v obraz. In iz zlate čaše pije strašno vino — ljudsko kri; pa nikdar je ne izpije, ker nikdar ji konca ni. Ljudstva sanjajo o kruhu, o svobode solnčnih dneh. — On pa bije po trebuhu se obilnem jim v zasmeh. Nič ni mar mu solz, ne kletev, v prah potlačene krvi, — Nič ni mar, če strašna žetev mu iz zemlje tal kali! Zdaj je car ... in vsem caruje kot v nebesih silni bog. — Kdo naj žezlo mu izruje iz stoletnih strašnih rok? Ali vendar sred trpljenja raste ljudstvom nov obraz, — Kakor roža hrepenenja vzklil bo enkrat v novi čas. Morda daleč so te zarje, kakor pesem daljnih ptic? — Svet pa šel bo skoz viharje, boljših si iskat pravic. Takrat zrušili milijoni bodo Tvoje carstvo v prah, ki ga Ti, o car na troni, v svojih še tiščiš rokah. Ljudstva bodo sebi dala, kar jim že od rojstva gre — in se bodo radovala, lepega svobode dne! H. von Fallersleben — Čulkovski: Nikar ne beraii! Nikar ne berači nikar nič ne prosi, le kdor se bori pravico dobi! Če prvič ne zmagaš kaj drugič odlagaš? Nevarnosti zri pogumno v oči! Zdaj nas mevža, slabič, ne zanima prav nič; raztrgal bo mrak le, kdor je junak! Nekoč pa gotovo uzreš zarjo novo v svobodi brez mej! Le smelo naprej! Robert Bodanzky: Pravice in dolžnosti. Vladajoči imajo pravice, oblasti, pravijo, /da mora biti tako: kjer po pravice, so tudi dolžnosti, temu nihče oporekal ne bo. Zmota velika le v tem leži, da imajo (pravice oni, dolžnosti pa mil ‘ \) Marijan Sever: Majska pesem. V oknih rde rudeči cveti! V srca skriti globočini se budijo opomini: Enkrat treba je začeti! Krepka dlan naj v pest se skrči in naj vdari ... in naj vdari! Njega pa sam Bog obvari, ki ob njeno silo trčil Kvišku, bratje, vse zastave! In pod njimi z voljo čvrsto, strnjeni vsi v eno vrsto, dvignimo pokonci glave! Maj pregnal je črno zimo še naši naj koraki vdarijo po trdnem tlaki! Svet naj čuje, da živimo! o 6 * Kdo po smrti zdaj se vpraša? — V levo, v desno, vsem od kraja, V kakor rožam sredi maja, solnce zdravje nam prinaša. Kvišku, bratje, vse zastave! — In pod njimi z voljo čvrsto, strnjeni vsi v eno vrsto, dvignimo pokonci glavel - ^ 2' ' j V mesecu maju pridobimo 10^ novih članov »Svobode« — organiziranih bojevnikov za svobodo delavskega razreda! V državi je reakcija. Mi pa zahtevamo svobodo. . Zato organizirajmo proletark v »Svobodi«! Za delavski oder »Svobode«-Bratko Kreft, vrežiser. — Za centralo »Svobode«-: Štukelj Ciril, preds. Ljubljana, dne 24. aprila 1928. SUHOR je zaradi njegovega izvrstnega okusa ter velike vsebine redilnih snovi postal potreben celemu ljudstvu. Če hočete dobiti pravo kvaliteto, zahtevajte povsod samo ROBAUSOV SUHOR v originalnem zavoju ter z origin. zapečatnimi znamkami. Te znamke jamčijo za kvaliteto. — Dobi se povsod! Ali je to mogoče? Oblast prepovedala uprizoritev Golouhove »Krize«. Avstrijski »Priigelpatent« proti slovenski drami! Kar se je moralo zdeti vsakemu normalno mislečemu človeku nemogoče, to se je zgodilo. Cenzurna oblast je prepovedala uprizoritev Golouhove »Krize«, ki bi se morala vršiti v Ljubljani na -predvečer 1. maja v dramskem gledališču. Oblast je prepoved utemeljila z odlokom, ki ga spodaj v celoti objavljamo. Ta utemeljitev je unikum, kateremu ne najdemo primere v nobenem drugem odloku te vrste. Ona se sklicuje v glavnem na to, da bi uprizoritev razpalila strasti, ker se v IV. sliki slikajo trboveljski dogodki iz 1, 1924. To naj bi vznemirilo člane »Orjune«! Da bo izredna modrost cenzorjev očitna, naj takoj pribijemo, da so v knjigi oni dogodki tako postavljeni in predstavljeni, da se iz njih vidi tragedija delavskega in -nacionalističnega gibanja pri nas. In ta tragedija je predstavljena iz tako u-metniškega in človeškega vidika, da so sami člani »Orjune« priznali pravilnost prikaza in razlage, saj mora biti tudi najeksiremnejši nacionalist ginjen v vsem 9vojem bistvu, ko se v logičnem izvajanju prikaza v V. sliki vidi izročene na kolodvoru skupni tragični usodi i ene i druge — žrtve eni in drugi ropa in nasilja onih, ki so oplenili skupno dobro — domovino. V tem je kriza. — In da so to jasno misel razumeli eni in drugi, priča dejstvo, da je bila »Kriza« sprejeta od vseh z odobravanjem. Saj ni »Kriza« agitačno in tendenčno delo — ona je pisana z najstrožjim umetniškim merilom in pri objektivni ocenitvi zgodovinskih naših dogodkov in vzrokov teh dogodkov. Pa vam pride modra oblast in prepove »Krizo« s komodno pretvezo, da bo razburila »Orjuno«, ki se ni prav nič -protivila knjigi in se prav nič ne pro-tivi uprizoritvi. Nasprotno! Ali naj človek še verjame, da je glavni razlog, ki ga navaja policija za prepoved tak, da vsaj oblast verjame nanj. Nota bene: Oblast ni prepovedala samo III. slike, kjer se trboveljski dogodki prikazujejo, prepovedala je -tudi V. sliko, v katerem je z najvišjim človeškim merilom prikazana tragedija enih in drugih, prepovedala je sliko, katero uprizoritev bi morali želeti ravno oni, na katere se prepoved sklicuje! Kaj naj človek reče k tej nepojm- ljivosti, k temu neverjetnemu reakcionarnemu, v ničemer utemeljenemu činu? Osupniti mora! V razloge prepovedi ne verjame niti sama oblast. In ona se sklicuje na »Orjuno«, da na njene stroške maskira svojo reakcionarnost! Tu so bili vse drugi razlogi in vse druge intrige po sredi. To dokazuje dejstvo, 'da noče oblast videti v »Neznancu«, ki nastopi v IV. sliki, duha v III. sliki padlega Puntarja, nego išče zanj razlago v dogodku iz polpretekle naše zgodovine, ki nima vobče nobene zveze z igro, z bistvom igre, z razvojem celokupnega dramatskega dejanja. Naj bi bili vsaj vprašali kakega literata za pojasnitev, pa bi jim bil dokazal, da služi ravno mistični pri- kaz Neznanca (Puntarja) logični zvezi med III. in IV. sliko! Toda, kakor rečeno, to so le izgovori, to potrjuje dovolj zgovorno dejstvo, da je oblast z motivacijo, da ako se vzamejo igri ti inkriminirani momenti, izgubi na pomenu in zvezi, prepovedala kratkomalo celo dramo! Ali je svet že doživel kaj podobnega, da bi cenzurna oblast prepovedala celo dramo iz takorekoč umetniško estetskih ozirov, z ozirom takorekoč na umetniški renome igre?! Bogme, to slavo si je stekla naša oblast. Ali nam služi to samo v dokaz, da se je igro pravzaprav prepovedalo zaradi tistih njenih delov, ki se po zakonu, pa če se ga še tako obrača, ne more prepovedati, Kdo je imel interes na tem, se bo izvedelo. Ta ukrep mora razburiti vse, ki pošteno in svobodno mislijo. Zato smo prepričani, da bodo proti temu strašnemu reakcionarnemu činu, ki se je vršil po »Priigelpa--tentu« iz 1. 1850, po zakonu iz najtemnejše Metternichove avstrijske dolbe! To poglavje ostane neizbrisno v naši politični in kulturni zgodovini, ako ga ne bo oblast vsaj v zadnjem trenutku sama izbrisala! Uprizoritev „Krize“ prepovedano. — „Svobodaši“ in ves slovenski proletariat, na noge! 24. aprila 1928, ravno za osem-letnico Zaloške ceste, nam je oblast prepovedala uprizoritev slovenske socialne drame »Kriza«. Kljub vsej reakcijonarnosti današnjega režima nismo mislili, da je tako reakcijo-narno črn, da nam bo za predvečer 1. maja prepovedal delavsko predstavo. Vse kulturne organizacije smo že pozvali, da podpišejo resolucijo, ki zahteva uprizoritev »Krize«. L maja je treba po vseh krajih najodločneje protestirati proti temu reakcijonarstvu in zahtevati svobodo tiska in govora in odpravo cesarsko-kraljevega Franc Jožefovega Priigelpatenta iz 1.1850. Najizdatneje pa bomo protestirali proti črni reakciji, ako organiziramo delavke i« delavce v »Svobodo«. Zato razpisujemo te-le nagrade: Kdor pridobi od 1. do 31. maja 5 članov »Svobode« s plačano pristopnino in enomesečno članarino, dobi v darilo broširano knjigo »Krizo« s. Golouha! Za 10 članov v platno vezano »Krizo«! Za 25 članov v usnje in z zlato obrezo vezano »Krizo«! Pristopne izjave naročite pri centrali »Svobode«, Marxov trg 2/II, isto tam jih obenem s pristopnino vrnite! LEO SILA: Človek mrtvaških lobanj. Kronika raztrganih duš. ] j On jo začne klicati, jaz pa se skrijem. Dekle pove takoj, kje je ključ hišnih vrat. Po dogovoru sem sezul čevlje in se splazil jaz v hišo. Moral sem tiho, da ne zbudim gospodarja. Ker sicer bi bilo po meni in po dekli. Zato niti govorila nisva. Kar legla sva. Že dolgo ni bil pri njej. Čakala ga je . . . Čez teden smo se sešli v gostilni. Vsi trije. Pa ji reče on: »Kdo pa je bil prejšnjo soboto pri tebi?« Osorno, jezno. Samo na videz. »Kaj boš vprašal?« pravi ona in se nesramežljivo nasmehne. »Ti!« »Jaz?« . . . Nisem vzdržal več smeha. Pri moji duši, pri moji krščanski duši, ali veš, da do takrat ni vedela, da sem jaz spal pri njej in ne njen fant? Smejali smo se vsi trije. Sprva se je sicer nekam zvijala in je skušala biti čemerna. Toda to je bilo potvorjeno, igrano. Žensko je treba poznati. Všeč pa ji je končno vendar le bilo, da je izmenjala . . . Malo je postal. Leo ga je poslušal mirno. Brez vsakega izraza. Niti nasmehnil se ni, niti izpre-govoril, »Take so pač ženske! Čakajo, da prideš. In vi gospodje ste tako čudni, da jih na vse načine povzdigujete, tisoč besedi izpojete. Kakor otrokom, Kako ste nerodni, študirani ljudje! Včasih vam zmešajo knjige vso pamet. Vsaka ženska na tihem misli: Pridi, pridi! Vzemi me! Uživaj me, da te bom uživala tudi jaz . . . Tako mislim vsaj jaz, ker tako me je izučilo življenje.« »Da ni ničesar drugega? . . .« Leonov glas je drhtel. »Ničesar. In dokler si mlad, je to dovolj. Veliko! Hej, Leo ... saj jih je dosti. Saj ni samo ena na svetu!« Matjaž je zažvižgal veselo poskočnico. Konj je zakašljal. Leo je stopil na prag, med vrata. Hotel je že oditi. Matjaž pa ga je zadržal. »Leo . . . nekaj bi te prosil!« Leo se je obrnil. »Če bi mi napisal lepo pismo ... ti to znaš. Tako, da bi se rimalo. Imel sem par prepisov iz tiste knjige, kjer so taki dopisi, pa sem jo zgubil. Eni deklini bom pisal. Pa bi rad, veš tako, da bi bilo . . . lepo. Ampak po naše, preprosto, da bo izgledalo kot moje . . .« Leo se je nasmehnil. »Ali ni časa še jutri?« »Pojutršnjem je že sobota. In v nedeljo bi rad poplesal ž njo.« »Saj je še jutri čas. Če jutri oddaš na pošto, v soboto dobi in v nedeljo lahko pride. Danes nisem razpoložen. Jutri zjutraj sestavim in ti prinesem.« »Leo, ni treba nikomur nič praviti. Smejali bi se!« »Nikomur! Lahko noč!« Matjaž si je zmanil roke, ko je Leo izginil izpred vrat. Veselil se je, da mu bo pomagal iz zadrege. Zakaj, Leo bo sestavil lepo pismo in dekle bo kar zijalo, ko ga bo sprejelo. Ta misel, to veselje je bila Matjaževa večerna molitev. Stegnil se je na pol oblečen na posteljo. Jutri bo treba Pečat reakcije. 24. april 1920 — 24. april 19$ Čuječa oblast za mir ljubljanski!1 občanov je prepovedala »Krizo« s sledečim odlokom: Pov. br. 596/]. Ljubljana, 24. IV. 1^' Delavski telovadni in kulturni zve? »Svoboda« v Ljubljani, v roke t. č. Pre sednika gospoda Cirila Štukelj v Ljubljani, Gradišče Na osnovi § 3 ministrske naredbeJ dne 25. novembra 1850, drž. zak. šte_ 454 in na osnovi uzakonjene naredbe F verjeništva za notranje zadeve z dj 3. II. 1919, Uradni list z dne 8. III. FL štev. 391/40 se iz razlogov javnega &L in miru prepove, da bi dramatični o®| naslovljenega društva dne 30. aprila v Narodnem gledališču v Ljubljani UP^ zoril socialno dramo »Kriza« (spisal K" dolf Golouh, založba »Delavske Politi^ Maribor, tisk Ljudske tiskarne v M?n' boru). Razlogi : III. slika je v celoti nedopust^' Uprizarja namreč dogodke z dne L ju®1 1924 v Trbovljah in sicer na tak nad" da mora vsak gledalec, ki so mu zt#1 ti dogodki, spoznati, da gre za te izgred‘ V interesu javnega reda in miru je, ® se ti dogodki ne uprizarjajo na gleda' škili odrih, ker bi se z njihovo uprizori1' vijo na novo razpaljale strasti, ki s dovedle do tolikšne nesreče. . . Nedopusten je nadalje IV. priz° IV. slike s sceničnim navodilom 1 koncu lil. prizora iste slike. Ta prizor I namreč nekaka apoteoza atentatorja se nanaša očividno na znani atentat 1 naše politične zgodovine poslednjih J* s tem prizorom se hvali zločinsko F janje, z njim se vsaj posredno tudi F živa na taka dejanja, kar je v očividnc* nasprotju s kazenskim zakonom. ,i Nedopusten je tudi III. prizor v ’■ sliki, ki je nadaljevanje III. slike. Pol” tega ta prizor brez III. slike nima zV^8 in pomena. Ker je z ozirom na navedeno nedj' pustna uprizoritev bistvenih delov • drame, brez katerih tudi ostali deli dfJ' me zgube svoj pomen, je treba nje11 uprizoritev v celoti prepovedati. . Proti tej razsodbi je dopustna PL tožba na Velikega župana Ijubljans* oblasti, ki jo je tekom 14 dni po doSSa °®v°boditev izpod kapitalističnega jar-jA.ali — vsaj za nekoliko boljše človeško Hc]*lenje se bije slej kot prej, — samo pod j 1'oliko drugačnimi pogoji in pod nekoliko Žičnimi prilikami. i„ ^vi majnik je postal simbol teh bojev p Vsak razredno zavedni proletarec visoko ,“Svečuje praznik prvega majnika, kate-iJ" ni nobena cerkev postavila, ki pa ima pt °Žo višji pomen ter zvišenejši cilj, ker aznik sam sebi ni namen. Vsak delavec, pf>si bo ročni ali duševni, ve ceniti pomen maja, ako je zaveden. In kateri je ^ Veden? Zaveden je vsak oni, ki se zave-je izkoriščan, da se godi krivica ir ter ima trdno voljo, osvoboditi se s po- vPlrv * .« .1 I ' - _ 4 Air n % > njegovih ravno tako zatiranih tova- Nezaveden delajvec nima nobenega 0n s*cer ^titi, *rP*’ on s}°ka *er ima n. pr. premajhno plačo, s ka-SjJ* ni mogoče živeti, niti hitro umreti polagoma. Toda tak proletarec za-'*ie razreden boj, ker se mu izmika ter se vrže v strašno resignacijo, ki je mnogo jJ*ai kot vsaka razredna borba, ker ona e°i _ 0bup! Proletarijat se je moral v prvem ter drugem desetletju — od leta 1889, ko je bil na kongresu Internacionale uveden prvi maj kot praznik dela — bojevati za prvi maj, ker so mu kapitalisti pripisovali še večji pomen, kot proletarijat sam. Mnogim sodrugom so bila vrata na drugega maja zaprta v tovarno ali delavnico. Še težje je bilo z železnico, ki služi široki javnosti. Spominjam se še, kako zaničljivo se je n. pr. naš bivši ter že dolgo pokoijni načelnik postaje Trst izrazil, ko so prišli prvič zaupniki k njemu ter mu javili, di bodo prvi maj z ostalim delavstvom praznovali. Seveda je bilo treba led prebiti, bilo si je treba prvi majnik vzeti, sicer ne bi imelo tiste vrednosti, kot jo ima. Toda naš načelnik in z njim neštevilni predstavniki kapitala so se morali vdati in vsako leto je šla stvar bolj gladko. Zadnja leta pred vojno smo se že prav na prijateljski način pomenili z g. načelnikom, kako in kaj. Za prvi maj smo mu pustili od približno 600 mož samo 5 čuvajev radi ognja in pa 3 može za pokvarljivo blago. Vse drugo je bilo prosto. Z velikanskim veseljem ter z nestrpnostjo je delavstvo pričakovalo prvega maja. Nobenega cerkvenega praznika se ni staro in mlado tako veselilo, kot tega najnovejšega. Saj pa tudi noben praznik ni bil tako pcpoln. Seveda je bilo v velikem mestu še vedno veliko jjudi, ki so bili obdani s kitajskim zidom konservativnosti in tako je n. pr. neka stara ženica tarnala, češ, da si ne more niti ene žemljice kupiti! Toda to ostalega delavstva prav nič ni motilo, ki je imelo samo posmeh ter pomilovanje za tistih dvesto omejenih ljudi. Na dan prvega maja je bilo seveda vse praznično razpoloženo. Po nas, večinoma južne železničarje, ki smo stanovali na se-verozapadnem delu mesta, je prišla močna godba socialistične mladine, v Rojan. Tam smo jo najprej malo pogostili; medtem se je zbirala množica in za tem smo odkorakali na vzhodno-južni del mesta — navadno na dirkališče Montebello ali na Trg Dona-doni. Tam so se vršili paralelno trije shodi, in sicer za sodruge italijanske, slovenske in nemške narodnosti. Seveda se je udeležilo italijanskega shoda vedno največ ljudi, in sicer po več tisoč, ker so tam bili vedno taki govorniki, ki so uživali velik ugled, včasih celo svetovni. Spominjam se, da nas je najmanj dvakrat poselila sodružica Rusinja Balabanova, ki je obvladala mnogo jezikov. Pa tudi domači voditelji, kakor s. Pittaci, Oliva, Chiussi, so imeli privlačnost. Potem, ko so se shodi končali, se je vršil sprevod po glavnih ulicah, skozi mesto do Glavnega trga, kjer se je povorka razšla. Policija je bila sicer konsignirana, toda ona je bila skrita in se ni pokazala brez prav posebnega povoda, tako da ni bilo na vseh ulicah niti enega moža v uniformi. Saj pa tudi m bilo potrebno! Delavci so znali sami red vzdrževati. Leta 1912 je bil nek incident, ko je korakalo nad 30 tisoč ljudi po ulici. S Stare mitnice so naenkrat padli z nekega baiko-na koščki žemlje na’ delavstvo, kar je po- vzročilo skupno razburjenje. Seveda so bile šipe dotičnega lokala takoj v kosih. Popoldne se je zbrak) vse, staro in mlado, ženske in moški, kar socialistično čuti, na gotovem prostoru, večinoma na prestem. Tam je bila veselica. Ljudje so si večinoma seboj prinesli jedi in pijače, sicer pa je Delavsko konzumno društvo pripeljalo cele vozove provijanta. To so bile veselice, katerih nikoli ne pozabim. Vladalo je med delavstvom navdušenje in kar je posebnega pomena: vladala je absolutna solidarnost, prijateljstvo ter medsebojno zaupanje, vladala je prava ter pristna proletarska ljubezen med vsem delavstvom, seveda mislim vedno le na tisto, ki je bilo razredno zavedno. Programatičnih razlik ni bilo. Bili so tu in tam manjši spori, toda na zunaj je bil proletarijat absolutno enoten in nikomur ni bilo treba misliti na kakšne »enotne fronte«, ker delavstvo je imelo samo enega sovražnika, kot ga ima še dandanes, in to je kapitalizem. Mi smo tudi lepo napredovali. Od dne do dne smo bili močnejši in če bi bilo šlo tako naprej — in šlo bi bilo gotovo, če ne bi prišla vojna, ki na žal ni našla še proletarijata dovolj močnega — bi bili mi mnogo mnogo dalje, kot smo danes. Z ozirom na današnje razmere bi si človek tiste čase skoraj želal nazaj, dasi to ne bi bilo umestno niti potrebno, ampak bilo bi potrebno, da se neha z doktrinami ter raznimi eksperimenti, s katerimi se ne pride samo naprej, ampak nazaj v — pogubo! Živel Prvi maj! X7RA Z iriM N Slabokrvni, suhljati, izstradani hišni posestniki protestirajo . . . Nam ne upada pogum! Octave Mirbeau: Svetovno vojno je potreboval imperialistični kapitalizem, ki se je organiziral po posameznih državah pred vojno v konkurenčne politično-kapitalistične kolose. Ekspanzivna tendenca nespravljivih kapitalističnih imperijev je dovedla do svetovne vojne, v kateri je bilo glavno vprašanje ali zmaga srednjeevropski kapitalizem ali pa kapitalizem velike antante, to je v prvi vrsti Anglije, Zedinjenih držav in Francije, ki so hotele zatreti gospodarsko-konkuirenčni razvoj Nemčije, ker je posegal v kapitalistično sfero teh svetovnih držav. Svetovna vojna torej ni bila narodno osvobodilna, ne socialna, marveč strogo kapitalistična akcija za prvenstvo na svetovnem trgu, za/ gospodarsko oblast nad vsem, kar je že bilo v okrilju teh kapitalističnih herojev in 'kar bi bilo še podjarmiti. Kakor ima vsaka vojna zle posledice, tako jih je imela tudi svetovna vojna. Z zmago velike antante se je fingirani kapitalizem koncentriral le še bolj v državah velike antante, zlasti v Zedinjenih državah, ker so bile kapitalistično najmočnejše ter so zalagale druge države z denarjem in krediti. Velika antanta je v vojni zmagala s takim ugodnim uspehom, da je bila po vojni v stanu diktirati mirovne pogoje in spraviti s tem vse svoje dolžnike v popolno gospodarsko odvisnost in je zato premaganim državam zabranila tudi vsakršno oboroženo silo, kateri se pa sama ni odrekla. Z verzajlsko mirovno pogodbo in raznimi dodatnimi pogodbami so bile države oropane samostojnosti, podrejene nadzorstvu velike antante, in s tem je bila ustvarjena podlaga, da je kapitalizem velike antante gospodarsko zavojeval oslabljene države ter jel organizirati močnejši in so-lidnejšji kapitalizem, kakor smo ga imeli pred vojno. Povojni kapitalizem torej ni oslabel, samo koncentriral se je in mi moremo smatrati ta preobrat v kapitalistični družbi kot jako važno fazo v razvoju kapitalistične družbe, kateri mora slediti že v doglednem času faza socijalizacije. Ni pa rečeno s tem, da je socializacija človeške družbe sad, ki bo dozorel in padel brez boja, brez naše duhovne priprave v roke človeške družbe. Tako mnenje bi bilo Vstajenje. Krist je vstal — Alehija! Kaj danes ne čutite množic dvatisočletnih, ki z novim duhom pojejo prožete: Hosana proletul? krivo, tembolj krivo, ker mora delovni razred, če hoče kdaj biti mandatar socijalizma, socijalizem razumeti, socijalistično čutiti in misliti. Prerojenje v nas samih se mora izvršiti in to prerojenje moramo v prvi vrsti pospeševati, če hočemo prav razumeti in izvajati misijo, ki jo nam nalaga zgodovinski razvoj. Socialistični pokret je moral po vojni res prestati težke preizkušnje. Med delavstvo je poslala buržuazija najrazličnejše agente provokaterje, ki so hoteli sejati med delavstvom razkol z ozirom na taktična vprašanja. Če pa opazujemo danes delovanje teh poslancev kapitalizma, pa že tudi pri nas jasno vidimo, da je pri vsej sovražni agitaciji opaziti samo en namen, to je, cepiti delavske sile politično, strokovno, kulturno in gospodarsko v interesu nekega, namreč kapitalistične buržuazije, da lažje vrši svojo konsolidacijo in nas ropa političnih in socijalnih pravic. Vsi vemo, da je delavski razred samo eden, da je socijalizem samo eden; vemo dalje, da delavstvo pravilno razume delavski socijalistični pokret, da zahteva združitev vsega proletarijata in vseh socijalističnih sil iv naši socijalistični stranki, kar nam daje jamstvo za naše pravilno stališče in nas navdaja z vero, da smo na pravi poti. Na to vlogo v delavskem gibanju se ne more sklicevati noben pokret, ki dela po nalogi te ali one meščanske stranke, te ali one tuje sile, ki zasleduje pač druge sebične politične interese, ne pa interesa socijalizma. Nobenega povoda torej nimamo, da bi se bali bodočnosti. Nobenega strahu nimamo za bodočnost, ker nam daje zgodovina prav. Niti za las ne odstopimo s svoje poti, ker vemo, da je bodočnost naša. Zaraditega, pravimo, nam ne u-pada pogum. Buržuazija in nje apostoli, ki sejejo razkol med delavskimi vrstami, bodo razočarani, ko jim delavstvo pove v brk, da je dovolj vseh kameleonskih iger na račun nesloge delavstva. V tem prepričanju, sodrugi in sodružice, zakličemo in zaprisežemo vsi: Nam ne upada pogum; pač pa pojdemo v boj še odločneje za konsolidacijo delavstva v Socijalistični Stranki Jugoslavije! Ne vidite ognja v ipekočih očeh, ne sile skrivnostne, ki prsi jim dviga, besede radostne, v srce vam vžiga: Pogum? V sleherno dušo prodri hrepenenje prerojenje do novih nebes: Prolet vstani! Dva odlomka iz romana Sebastjan Roch. i. Čutim neke vrste neprijetnega sožalja napram temu ljudstvu, natrpanemu po neverjetnih brlogih, ki se je, radi ubite mu verske morale in množice zakonov, vdalo živalski toposti, Je li še kje smela in ognja-polna mladina, ki zna misliti, ki zna ustvarjati, ki se hoče osvoboditi in ki bi bila sposobna osvoboditi tudi ljudstvo od težkih, zločinskih in du-homorilmih rok duhovščine, ki leže na njem, kakor strahotna mora? Mladina, ki bi brez ovinkov nastopila proti morali, ki jo je postavil duhovnik in proti zakonu, katerega ščiti žandar, ta nerazdružni del duhovnikov, in bi odločno zaklicala: »Hočem biti nemoralna, hočem biti uporna!« Samo to bi še rad vedel, n. Ves dan je vladalo v Pervenche-res-u razburjenje. Cele skupine potrjenih novincev, rekrutov, ki so si ponosno zataknili številke svojih žrebov za klobuke, nosili pisane trakove in trobojne kokarde, so se potepale pa ulicah in pele patrijotične pesmi. Med njimi opazim nekega fantina, ki je bil sin viničarja mojega očeta in ga vprašam: — Čemu pa poješ? — Ne vem! Kar tako ... pojem! — Ali se ti tako zelo dopade, da moraš k vojakom? — Ne, gotovo ne!.., Ali, pojem, ker tudi drugi pojejo. — Zakaj pa drugi pojejo? .— Ne vem... to je pri nas tak običaj, kadar so fantje potrjeni za vojake. — Veš li pravzaprav kaj je Domovina? On zija vame ves osupnjen. Oči-vidno še ni nikoli v svojem življenju o tem razmišljal. — No torej, dečko moj, Domovina, to so dva ali trije lopovi, ki so si prisvojili pravico, napraviti iz tebe nekaj, kar je manj vredno od človeka, manj vredno od živali, manj vredno od bilke na polju: navadno številko! In da bi mogel svoje dokazovanje bolj živo predočiti, sem mu brzo odtrgal številko, nadrgnil z njo njegov kmečki nos in nadaljeval: — To se pravi, radi nekih, njihovih spletk, katerih ti ne razumeš in ki se tebe ne tičejo, te odtrgajo od tvojega posla, od tvoje ljubezni, ti vzamejo svobodo, ti vzamejo življenje .,, Ali razumeš? — Morda res ,., Vendar me ni dalje poslušal tem-običaj, kadar so fantje potrjeni v vo-koščkom kartona v moji roki, s ka- terim sem mahal po zraku in je boječe zaprosil: — Vrnite mi številko, prosi®, gospod Sebastian! — Ali ti je toliko do te številke? — Kako pa!,.. Seveda mi je,.; Dal jo bom v okvirček in jo obesil Prl moji postelji, poleg spominske slike na moje prvo sv. obhajilo. Vrnem mu jo. Vesel -si jo spet zatakne za klobuk, steče za svojo sku* pino in poje naprej. Zvečer sem ga zopet videl. Bil je pijan kot goba, v rokah je držal na' rodno zastavo, ki se je vlekla za nji® po blatu ., . Za delavske žrtve potresa v Bolgariji. Katastrofalni potres v Bolgariji je povzročil velikanske žrtve: n* stotine je mrtvih in ranjenih, tisoči so brez strehe; hiše so porušene, imetje upropaščeno. Mesto Plodiv in mnogo vasi je pretvorjeno v kuP razvalin. Med žrtvami se nahaja tudi veliko število proletarcev, katere je t* katastrofa najhuje zadela. Oni stanujejo sedaj pod milim nebom n> poljih, izpostavljeni vsem vremenskim neprilikam ter mrazu. Njim ie kar najhitrejša in najobilnejša pO' moč nujno potrebna. Radi tega pozivamo vse delavce in socialiste, vse proletarce široffl cele zemlje, da priskočijo na pomoč proletarskim žrtvam potresa v Bolgariji. Sodrugi! Pokažimo tudi pri deli1 svojo internacionalno delavsko solidarnost! Izvršimo svojo proletarsko in socialistično dolžnost! Nabrani denar naj se odposljfi takoj strankinemu blagajniku, sodr; Negoslavu Iliču, Beograd, Maken-zijeva 3. Izvršilni odbor bo ta denar odposlal takoj bratski Socialdemokratski stranki Bolgariji, da ga razdeli po svojem najboljšem pre-vdarku. Sodrugi! Na Prvega maja naj vsak po svoji možnosti doprinese svoj skromni obolus za svoje v nesreči se nahajajoče bolgarske so-druge! Za nje ne bo to samo stvarna pomoč, nego tudi uteha v tej nesreči ! Beograd, 25. IV. 1928. Izvršilni odbor Socialistične stranke Jugoslaviji Edmund Wengraf; Osemurnik. Osem ur določi si za delo, osem ur v pouk in razvedritev; Osem ur se spati bo hotelo: ostali čas porabi za molitev! Ure in zlatnino na mesečfle obroke brez povišanih cen. Ilger' Maribor, Gosposka ulica 15, Gojzerji, lahki, poltežki in orijž1' nal, kakor tudi nad 30 modelov pf°’ menadnih čevljev, nudi Karo, Kor°' ška cesta 19, ostane dolgo lasa svež, »jjJJ |e pravi druiinskl kruh. P® sebno pripraven Je za turi*1*” izletnike In sploh za po‘;i vanJa. — Zahtevajte ga Pr vsakem trgovcu. Dnevne novice. bA bA ys)n H felig b'7,4, t4i- mz ~S?A m p m n ^§£' H si%> m H z'M ¥?,i, m b'A' $4n bA ig? iy?4 žsafe y-/A S§*T' bpb m h§Z H H bpA §88 i#r-' bpA II m Stsjr. b?A SfeJjJ b'A m S®! y?tp i??a ?«§a S:4j Za skupno t Marsikateri proletarec, ki pravi, da je zelo razrednozaveden, se jezi nad kapitalističnim izkoriščanjem. Pri tem pa nosi svoj težko prisluženi denar privatnemu trgovcu, kjer nakupuje blago. Ne zaveda se, da daje s tem dobičke in hraniva tisti privatni trgovini, ki je najagilnejši predstavnik današnjega kapitalističnega družabnega reda in njegovega izkoriščevalnega sistema. Res pravi razrednozavedni proletarec pa nabavlja vse svoje življenske potrebščine pri Konzumnem društvu za Slovenijo, ki ima svoje podružnice po vseh važnejših delavskih centrih Slovenije. — 5 tem pomaga zbirati zadružno premoženje in ustvarja predpogoje za boljši družabni red. Zato sme le tak proletarec reči: Jaz sem res razrednozaveden tudi z dejanji, ne samo z besedami! p '4>§ 'J\)b yjb\ tm -bm 'Ji)Tj 'ip '4N 'jp 'jp 'jp * 'jp '/M p£k m 'jp pkz 'Jp Jp 4p Ž&S 'Jp |l 'jp ms jp 'di$ 'Jp * ¥ pa lil m # ftl II II II H© m "il Če si socialist, živi socialistično! Zavedaj se, da ti je vsak človek brat, sestra! Sluga ni več kot si ti, pa tudi nianj ne. Tvoj sodelavec, tvoj tova-r>š je, ki mora z isto ljubeznijo dopri-našati žrtve, žrtvovati zlasti svojo sebičnost v dobrobit splošnosti — družbe. šele tedaj začenjaš biti socialist, ko nesebično priznaš to načelo. Kapitalizem pozna sužnje, socia-bst pozna sobojevnike. Sobojevniki s& pa tovariši. Zato ne smeš nikdar nikogar žaliti, ga prezirati, ki spada P° svojem družabnem položaju ali Prepričanju v tvoje vrste, ker suženjstvo in predbacivanje žuljavih rok in trdega kruha ni socialistično. Beli gardist W(rangel umrl. V aruslju je dne 25. aprila umrl znani General Wrangel, ki je zbežal s približno 20.000 vojaki v Jugoslavijo, Potem ko je bila njegova vojska od rdeče armade poražena. Wrangel ie bil orodje ter up evropske reakcije, ki ga je angažirala ter podpira, da bi v njenem imenu ter na ojen račun uničil ruski boljševizem. Sedaj je končal, medtem ko je svojo armado pred par leti likvidiral. Strahopetni Horthy! Vse proslave Prvega majnika na Madžarskem so prepovedane. Policijski Predsednik v Budimpešti objavlja, da se med 27. aprilom in 2. majem ne dovoli nobenih shodov niti manifestacij. Policija sicer s svojo silo lahko prepove in prepreči javne nastope, ne more pa delavstva prisiliti, da bi na prvega maja moralo delati, ako samo noče. Sicer pa se mi temu nič ne čudimo. Nemški tajni umori. V Stettinu se vrši te dni proces proti nekaterim organiziranim morilcem, ki so v rnnogih slučajih izvrševali s pomočjo oblasti tajne umore nad osebami, ki so biie nemškim fašistom na poti. Sličnih procesov je bilo že več, na katerih so prišle strašne stvari na dnn, ki nikakor ne dalejo čast visoki nemški kulturi. Neki stotnik Wolf je sedaj nastopil proti svojemu predpostavljenemu generalu v Povelsu, ki je dajal povelja, vse neljube osebe odstraniti. To so bili oficirji nemške državne brambe, kakor se sedaj nemška armada imenuje. Ti oficirji so baje stali v zvezi s fašistično organiziranimi ter oboroženimi organizacijami. Wolf trdi, da je moral sam taka povelja izvrševati. Dravi, da je bilo v Sleziji tekom dobrih dveh let umorjenih nad 2000 raznih oseb! To so vsekakor strašne razmere! Občinske volitve na Koroškem, ki so se vršile v nedeljo, so prinesle socialistom sijajno zmago. Dobili so J47 novih mandatov; izgubili so 54 m ostane tedaj čisti dobiček: 93 mandatov. Dobili pa so 5572 glasoV več, dasi je bila udeležba skrajno majhna. Socialisti so dobili 50.864 klasov. Tako napreduje avstrijski Proletarijat od volitev do volitev, sicer ne prenaglo, toda sigurno, Proti vidnemu cilju. V nedeljo 29. aprila pa se vrše občinske volitve v štajerskih občinah razen v Gradcu in Brucku. Nov zdravnik. Prvi uspehi naše akcije so že vidni. Anketa, ki se je vršila radi razmer na Okrožnem uradu v Mariboru, je rodila svoj začasni uspeh v tem, da se je vršila v nedeljo seja vseh uradovih zdravnikov, katere se je udeležil tudi šef zdravnik iz Ljubljane in tam je bilo soglasno sklenjeno, da se mora nastaviti v Mariboru še en zdravnik in ena bol-ničarna. S tem se bo tisto dolgo čakanje bolnikov poleglo, pa tudi zdravniki bodo manj zaposleni in se bodo vsled tega lažje bolj posvetili posameznim bolnikom. In kar je še zelo važno: glede izplačevanja hranarine in samostojnega Okrožnega urada se pa vrši boj naprej. Der Moritz erzahlt . . .1 Celjski dopisnik »Slovenca« nima posebno dobrega želodca. Nobene stvari, ki ima količkaj protiklerikalen okus, ne more prebaviti. Tako mu je ostal v želodcu tudi shod stanovanjskih najemnikov. Govorniki so na tem shodu tako rohneli nad klerikalci, da so ljudje iz ogorčenja trumoma bežali iz dvorane. To namreč poroča v »Slovencu« Moritz iz Canakrjeve ul., ki obenem trdi, da je bil to »shodič pri pogrnjenih mizah«. Da iz »shodiča« ne morejo odhajati trume ljudi, ve vsak otrok, le slavni »Slovenčev« dopisnik ga je tako pogruntal in s tem priznal, da je bil shod res številno obiskan. Že dejstvo, da se je omenjeni dopisnik v »Slovencu« ponovno spi-skal, nam pove, da je imel shod uspeh številčno in moralno, kar je zasluga odbora društva stanovanjskih najemnikov, v katerega se »Slovenec« zaletava in pa — strokovnih organizacij brez razlike — pardon — razun »Jugoslov. strok, zveze«, ki se ni hotela solidarizirati z najemniki. »Slovenec« pravi nadalje, da »je razumljivo«, da se je poslanec Petejan shoda udeležil. I, seveda, saj je tudi razumljivo, da se ni odzval povabilu klerikalni poslanec Hodžar, ki so mu najemniki tako k srcu prirastli — v času volitev . . .! Glede »socijalistič-ne zagrizenosti«, ki načeluje društvu stanov, najemnikov, pa naj bo »Slovenčev« dopisnik brez skrbi. Ta »zagrizenost« se bo v društvu najemnikov udejstvovala vse dotlej, dokler bo v društvu vživala soglasno — prosim, soglasno — zaupanje! V ostalem pa pričakujemo gospoda profesorja Cestnika, ki se je na zadnji občinski seji tako lepo zavzel za resnično poročanje v časopisju, da potegne celjskega »Slovenčevega« dopisnika nekoliko za ušesa ter ga pouči, da resnica je — božja hčerka! Amen. Občinski svet iz Prage je te dni obiskal Jugoslavijo, zlasti Beograd, Zagreb in Ljubljano. V Ljubljani se je mudila delegacija v torek, dne 24. tm. Vsa prireditev je imela značaj nacionalistične, oziroma panslavistične demonstracije, torej povsem meščanski značaj. Socijalistična stranka se za-raditega prireditve ni udeležila po svojih zastopnikih. S. Mara Lemeževa, soproga odvetnika dr. Lemeža v Ljubljani, je umrla v torek, dne 24. tm, za zavratno boleznijo. Pokojnica, roj. Rus iz Ribnice, je bila prvotno učiteljica in dobra vzgojiteljica. Med preganjanjem komunistov je bila nameščena pri socialnem zavarovanju ter je bila zvesta članica naše strokovne organizacije. Bila je odlična žena in sobojev-nica, ki ostane vsakomur, ki jo je poznal in cenil, v trajnem spominu. Pogreb se je vršil dne 26. t. m. ob obilni udeležbi nje koleginj in kolegov kakor tudi drugega občinstva. Blag ji spomin! Zahvala. Krajevna organizacija SSJ v Ljubljani se zahvaljuje vsem sodrugom in sodružicam, ki so kakorkoli pripomogli do lepo uspelega družabnega izleta v nedeljo 22. aprila. Posebna zahvala bodi izrečena Konzumnemu društvu za Slovenijo in Prvi delavski pekarni v Ljubljani za vozove in priprego, ki sta jih dali obe zadrugi na razpolago. Iskrena zahvala veljaj delavski godbi »Zarja« v Ljubljani in delavnemu tamburaškemu zboru v Gameljnah. Končno se zahvaljujemo za prisrčen sprejem, ki so ga priredili sodrugi in prebivalci Gameljn in za besede, s katerimi smo bili sprejeti. Vsi skupaj pa nadaljujmo započeto delo v zavesti, da smo na pravi poti. — Za krajevno organizacijo SSJ v Ljubljani: Predsednik. * Praktična novost pri kremi za čevlje. Da se prepreči prehitro posu-šenje kreme za čevlje, se zapre doze tako čvrsto, da ije mogoče odpreti dozo samo z nožem ali s kakšno drugo pomočjo. Pri tem si je že marsikdo poškodoval roke ali si jih je umazal s kremo. Svetovno znana znamka »Schmollpasta« prinese v najnovej-' šem času kremo za čevlje v pločevinastih dozah s patentnim, zelo praktičnim odpiračem. En obrat — in doza je odprta! Ta novost je povsod splošno pohvaljena. Zahtevajte zatorej pri svojem trgovcu samo »Schmoll-pasto« z odpiračem! Delajte za »Delavsko politiko"! Mladim sodrugom in sodružicam v uvaževanjel Podpisani Jakob Golar čutim dolžnost javno se zahvaliti Konzumnemu društvu za Slovenijo za večkratno podporo, ki mi jo je to društvo podelilo. To zahvalo pa priobčujem v prvi vrsti zato, da dajem mlajšim mojim sodelavcem in sodelavkam vzgled, kako naj si posteljejo v mladosti, da bodo na stara leta imeli vsaj nekoga, ki se jih bo spomnil. Jaz sem celega pol stoletja pridno in pošteno delal raznim gospodarjem. Toda sedaj v moji sivi starosti nimam od teh pričakovati nikake zaslombe. Vsled svoje starosti in bolehnoti sem pa že skoro tri leta brezposeln. Dajatve Bolniške blagajne sem že davno izčrpal in tako so mi vsi viri za življenje ustavljeni. Sreča je še, da sem bil v svojih mlajših letih toliko zaveden, da sem sodeloval v raznih delavskih organizacijah; med drugim sem član Konzumnega društva za Slovenijo že 16 let. In kadar vsi viri odpovedo, imam vendar še nekoga, na katerega se lahko obrnem in o katerem vem, da proletarsko čuti, to je naša velika zadružna organizacija, ki po svojih močeh svojim članom, če le more, po-! maga. Zato priporočam vsem svojim ! mladim sodrugom in sodružicam: ' skrbite, da se boste včlanili v tem društvu, da 'boste nakupovali vsi svoje življenske potrebščine v njegovih od-dajališčih, kajti zavedajte se, da dobički pri tem društvu ne gredo v privatno bisago, temveč se z njimi podpira potrebne in gradi proletarijatu boljšo bodočnost. V Ljubljani, dne 26. aprila 1928. Jakob Golar. Vestnik „Svobode“. Zalog. V nedeljo, dne 29. aprila ob 16. uri vprizori v dvorani g. Požarja tukajšnja podružnica »Svobode«, s pomočjo igralcev dobrunjske podružnice, dramo Maksima Gor- 5 patentnim najboljša krema za čevlje. V 5 barvah Polagajte važnost pri nakupu čevljev v Va-Sem lastnem interesu: 1. na dobro kvaliteto (brez papirja ali manjvrednega usnja), 2. na dobro izdelavo, tako, da se dajo pozneje za nizko ceno popraviti, 3. da popolnoma odgovarjajo Vaši nogi ne samo po dolžini, ampak tudi po širini, 4. rta času primerno fazono, katera ne izgubi svoje prvotne oblike, 5. da je cena kljub dobri kvaliteti in dobri izdelavi primerno nizka, 6. za občutljive ali boleče noge je potrebna pri nakupu podvojena pazljivost. Ako zaupate in se odločite za naše čevlje, Vam garantiramo v vsem najvestnejšo in najcenejšo postrežbo. JtARO", Horlbar. Koroška t.19. kega »Na dnu«. To je drama iz življenja takozvanih »bivših ljudi«, katerih življenska filozofija mora na mah osvojiti vsakega, še tako preprostega človeka s svojo jedko, a železno logiko. Ta drama je predvsem interesantna tudi zato, ker je sama na sebi strašen memento za vse one, ki samovoljno in z nasiljem pišejo usodo vsem onim širokim množicam delovnega ljudstva, ki danes žive in umirajo po mili volji gospodov kapitalistov. Zato vabimo vse zavedne delavce in kmete, da se do zadnjega moža udeleže te predstave! — Odbor. Mor. Mariborsko narodno gledališče. Petek, 27. aprila: Zaprto. Sobota, 28. aprila, ob 20. uri: »Rigoletto.« Ab. B. Kuponi. Guitnn]. Po 6tedenski mučni bolezni se je ločil od svojih krogov naš sodrug Gašper Čegovnik iz Guštanja, ki je bil svoji družini dober oče, zaveden sodrug in zvest tovariš. Težka usoda je zadela družino, ženo ter tri nepreskrbljene otroke, ki jih je pokojnik zapustil. Da je bil pri vseh priljubljen, je pokazalo spremstvo na njegovi zadnji poti dne 25. apr. Pogreba se je udeležilo okrog 400 ljudi, guštanjska požarna bramba in mnogo gasilcev iz Prevalj in Kotelj, kovinarska godba iz Guštanja ter njegovi lovski tovariši, ki so oddali trikrat po tri strele. Na grobu je zapelo delavsko pevsko društvo dve žalostinki. Slava pokojniku! So. Pavel pri Preboldu. V nedeljo, dne 22. aprila se je pri nas vršil shod socijalistične stranke Jugoslavije, na katerem je poročal naš narodni poslanec sodrug Petejan. Shoda se je udeležilo veliko število kmetov in delavcev, kateri so govornikovim izvajanjem pazno sledili ter mu pritrjevali in odobravali njegovo poročilo. Zavedni delavci in kmetje v tem kraju vabimo tem potom še ob strani stoječi: pridite in pomagajte nam ustvariti močne socijalistične organizacije, strnimo svoje vrste, ker le na ta način si bomo zamogli zboljšati naš gmotni položaj. z Vlito. 12. aprila se je vršil sestanek članov krajevne organizacije Vič-Glince, na katerem se je razpravljalo o po-življenju organizacije in razširjenju socijalistične ideje. Sklenilo se je, da se bode pričelo v kratkem s predavanji. Člane opozarjamo, da se vsako soboto nahaja blagajnik s. Žirovnik v Zadružnem domu od pol 8. ure naprej, kjer lahko vsak plača svojo članarino. V soboto, dne 28. aprila pa se •vrši ponovno sestanek v Zadružnem domu ob pol 8. uri zvečer, kjer bo poročal s. Mlinar o kongresu stranke v Beogradu. Udeležite se sestanka polnoštevilno. — Odbor, Trbovlje. TVORNICA KIH JI OULBMMUKOV^IRHIiA IX STtKJUOA DRUŽBA r.OZ.L1Ual3ANA / ORIENT rnEZ TERPENTIN PR0DA3ALNA DUNADSKA C.J4 UUBL3ANA POLEGTRGOVINA SCHNEIDER tVEROVSER V nedeljo dopoldne se je v Delavskem domu v Trbovljah vršil javni protestni shod, ki je bil izredno dobro obiskan. Shodu (je predsedoval s. Ajdišek, referiral pa s. Mihevc o odpustu 11 železničarjev v Mariborski kurilnici. Kritiziral je ostro in stvarno železniško upravo. Gospodu komisarju pa to ni bilo všeč in je zahteval, da se imena ministrov sploh ne sme imenovati. Delavstvo je bilo nad tem ravnanjem komisarja zelo ogorčeno. Ker je pa te dni ravno obletnica Zaloške ceste, je s. Mihevc tudi omenil ta žalostni dogodek. Toda tudi o Zaloški cesti ni pustil komisar PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CENEFI govoriti, tem manj se ije smelo povedati, da je bil takrat železniški minister g. Korošec. Sodrug Mihevc je nato krenil na temo o delovanju klerikalizma, kar pa je še bolj v živo zadelo. Zborovalci so razumeli in so izvajanjem burno pritrjevali. Nato je še s. Štruc delavstvo pozval na praznovanje Prvega Maja. S. Kindala je pa pozival zaupnike, da složno obhajajo Prvi Maj. Predlog s, Mihevca, da se naj shod pridruži mariborski protestni resoluciji zaradi odpusta železničarjev v kurilnici, je bil enodušno sprejet. PRIPOROČA SE • < ■ tt izdeiovalnica ogledal CELJE PREŠERNOVA UL. 13 (HIŠA G. VANIČ) PRIPOROČA SE Iran Stavbe KLEPAR Celje—Gaberje. OtiRo CELJE, GLAVNI TRG trgovina mesnih izdelkov, kranjskih klobas, sira, masti in sveže slanine. Na debelo in diobno! Nj £.£0 / i~TS yM 'M % MARIBOR, SLOVENSKA UL. 4 || Nogavice, rokavice, srajce, H --------------------------------- -........ ■ - - v £',\' jfeaS MODNA TRGOVINA ANTON PAŠ ^Strogo solidne cene!f| im m TURISTI, IZLETNIKI! Najboljše in najcenejše narezke kupite pri tvrdki UHLER delikatesna trgovina v MARIBORU, Glavni trg, a Elektrotehnična delavnica PRATIK & TRABI MARIBOR, Vodnikov trg št. 3 Popravila vseh vrst eleklrUnlh strojev In aparatov, novo ovijanje seiganlh elektromotorjev, dyna* mo-strojev, transformatorjev Itd. Lastna prelzkuSevalnlca, toina in kulantna po* strelba, smerne cene, nakup In prodaja porabljenih motorjev In dynamo - strojčv. Za birmo! Ure, zlatnino in srebrnino. Velika zaloga in najcenejše samo pri A^Stojec^Haribor Jurčičeva ulica Štev, 7 Vi bodete strmeli kako ceno kupujete pri nas. »I Ciril Kampi - Maribor >3$ lA/A/U/ Ketejeva priporoča svoje izdelke od sodavice in limonade. Specialiteta Hermes-ov biser, »Cokolat* limonada in „ltol“ specijalna limonada.----------- Zaloga Petanjske, Radenske in Gizela kisle vode. Selitve prevozi vseh vrst, ocarinjenje in reekspedicije, v skladiščenj e, samoprodaja celokupne produkcije drv v kolobarjih, za leto 1928 tvrdke Franc Germuth in sin, Brezno ob Dravi. „EXPEDIT“ družba z o. z., Maribor Zmerne cene! Cankarjeva ulica 26 — Telefon 414. Solidna in točna postrežba! Hranilno in posojilno dru-štvo delavcev v Mariboru registrirana zadruga z omejeno zavezo ■ ■■■ Uradne ure: Vsak torek od 6. do pol 8. ure zvečer in vsako soboto od 4. do 6. ure zvečer v društveni pisarni: Frankopanova ulica št. 37, v lastni hiši. ■■■■■■■■ ■ ■■s Hranilne vloge se obrestujejo z 6°|0 odnosno 8° proti odpovedi. ■ ■ m FR. PERC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 34 I. In največja trgovina Z muzikalijami I. In najvelja Zaloga vseh instrumentov, rezervnih delov, strun, gramofonskih plošč, igelj in peres. Lastna delavnica za popravila vseh instrumentov, gramofovov in tenis-raketov v Slovenski Ulici 28. PRODAJAMO TUDI NA OBROKE! I SAMO V TRGOVINI IOS. KARNIČNIK MARIBOR,GLAVNI TRG 11 kupile moderne samoveznice, ovratnike, srajce, klobuke, čevlje, gotove obleke in vse druge modne in oblačilne predmete, po izredno nizkih reklamnih cenah (da se trgovina vpelje.) Nikdo naj ne opusti poizkusal §j§ Restavracija VETRINJSKI DVOR | IH Hinko Kosič, Maribor, Vetrinjska ulica 24. 1| Ul Za 1. maj sem nabavil vagon najboljšega vina. Priporo- MM i= čam se vsem častilcem največjega delavskega praznika. §§! Hnlcenejše potounlno sredstuo le tolo kajti z nakupom kolesa te znamke si prihranite denar, čevlje in čas, obenem pa vsebuje isto najboljši materijal, ter si stem prihranite nadaljne izdatke. Glavno zastopstvo: Trgovina s kolesi BOGOMIR DIVJAK Maribor, Glavni trg Ste v. 17. H 0 a a a a a a 1-maja bodo korakali v sprevodu povečini delavci, ki so si nabavili svoje obleke in perilo pri (Mici DRAVA MARIBOR, Koroška cesta 48. Če niste sovražnik svojega denarja, si nabavite tudi Vi vso manufakturo v omenjeni trgovini. Dobite na obroke vse potrebščine. VIŠEK TRAJNIH KODROV | po sistemu „Realistič" in „Ruso“ po J g dosedaj naj bo Ij ših uspehih negovanja 1 las z oljem, priporoča | SALON DOBAJ _ g /. salon za trajne kodre v Sloveniji g 1 MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 36 1 fOX-SHOE-PAS^^ačevye JE IN OSTANE ZNAMKA NEDOSEŽENE KVALITETE ZAHTEVAJTE POVSOD SAMO TO ZNAMKO POZOR! Vsakdo naj se prepriča, da se dobi ceneje kot pri razprodajah vsakovrstno manu/ak-turno blago samo pri J. TRPIN MARIBOR, GLAVNI TRG ŠT. 17 iccsomnmK uiiiiiiiiiiiiipiiniitiii Modistinji Rozi in Adela AntiMer Marmor, Slovenska ulica 4 priporočata cenjenim damam svojo obilno zalogo klobukov za gospe in gospodične po najnižjih cenah in solidnih izdelkih. Franc Ambrožič (Strohmajerjev naslednik) jobo- črkoslikar In p le}kar Specijalna delavnica za črkoslikarstvo, napisi na zid, steklo les itd. Vedno moderno soboslikanje, pleskanje vseh predmetov. Solidna, hitra in točna izpeljava. Maribor, Grajska ulica ilev. 2. t^gga3iwi»^fggiwiiaiiS3 Abonenti dobijo izvrstno kosilo za Din 7-50 in dobro večerjo za Din 5-— v brezalkoholni jedilni restavraciji „P r I zvezdi" Maribor, Pod mostom 11, v bližini Državn. mostu. Vljudno se priporoča R. Smolej. XL Najcenejši nakup drobnarij, galanterijskega In pletenega blaga Maribor, Aleksandrova c. 19. Otročje nogavice v vseh barvah, par od 5 Din naprej. , . kratke, bele, barvane , 6 , , Zenske nogavice v vseh modnih barvah, par od 10 Din naprej. Moške nogavice v raznih barvah, par od 6 Din naprej. Vezenine, čipke ter svileni traki m od 1 Din naprej. Vsakovrstne potrebščine za krojače ter šivilje kakor na primer svila za šivanje, gumbi ter sukanec po znižanih cenah ter primernem popustu. DELAVCI! DELAVKE! Opozarjamo Vas, da kupujete svoje potrebščine, kakor suknje, obleke, perilo, rute, posteljno perilo, nogavice in drugo samo tam, kjer Vam najbolje in najceneje postrežejo, to je pri znani tvrdki GRAJSKI TRG 1 M. FELDIN, MARIBOR VETRINJSKA UL. Velika zaloga raznovrstnih oblek, hlač, srajc, predpasnikov in drugo blago iz lastne delavnice. Od 1. do 10. maja tega leta za delavce in delavke posebno zniZane cene! Tiska: Ljudska tiskarna d, d. v Mariboru, predstavitelj J osip Ošlak v Mariboru. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v MariborU'