gioielli - dragulji ¿Ifmolalon VRŠR DRRGUURRNR z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com Pogovor s senatorko Tamaro Blažina o njenem delu v Rimu, krizi Demokratske stranke in slovenski manjšini /^13 Aleksij Križman in njegovo zadnje župansko novo leto /5 Primorski NEDELJA, 28. DECEMBRA 2008 št. 307 (19.397) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € Manjšina upravičeno zavrača napetosti SandorTence V tem našem pisanem prostoru so bile narodne manjšine skozi zgodovino vedno šibki in najbolj ranljivi členi. Slovenci v Italiji in Italijani v Sloveniji ter Hrvaški imajo interes, da so odnosi med državami dobri in da se na ozemlju, ki se razprostira od Trbiža do Reke, krepijo prijateljski odnosi. Ko se odnosi med državami zrahljajo ali tako ali drugače zaostrijo, sta manjšini prvi, ki to občutita. To se v teh dneh dogaja v Istri, ki bi bila najbolj prizadeta z morebitno dodatno zaostritvijo odnosov med Ljubljano in Zagrebom. Zato je popolnoma upravičen včerajšnji poziv italijanske manjšine Hrvaški in Sloveniji, da rešita sedanje spore in da se obnašata kot evropski sosedi. Vsi spori, začenši z mejnimi, so rešljivi, seveda, če za to obstaja konkretna volja, ki je (še) ni. Italijani v Sloveniji in Hrvaški ne preživljajo najboljših časov. Padec schengenske meje, ki je bil za nas velik dogodek, je postal za njih težava, saj pomeni stroga meja med Slovenijo in Hrvaško obenem tudi mejo za manjšino in v manjšini. In vrh vsega bo slednja v letu, ki se začenja, dobila od Italije več kot tretjino manj državnih prispevkov, kot letos. Skoraj edina, ki je v Trstu in v deželi FJK izrazila solidarnost italijanski manjšini, je bila naša manjšina, ki ji je Italija odtegnila več kot milijon evrov prispevkov. Kje je bila tržaška desna sredina, ki se besedno zavzema za italijansko kulturo v Istri, vendar pa ni s prstom mignila za ogroženo manjšino? BLIŽNJI VZHOD - Silovit odgovor Tel Aviva na Hamasovo raketiranje V izraelskem napadu na Gazo čez dvesto žrtev Medtem ko svet poziva k miru, strani napovedujeta nove napade GAZA - V odgovor na Hamasovo obstreljevanje svojega ozemlja je Izrael včeraj izvedel silovit napad na območje Gaze, ki je v nekaj minutah povzročil na desetine mrtvih. Po zadnjih podatkih naj bi njihovo število preseglo 200, med žrtvami, pretežno pripadniki gibanja Hamas, pa so tudi številni civilisti. Zaostritev napetosti na Bližnjem vzhodu je nemudoma obsodil ves svet in vpleteni strani pozval k ustavitvi sovražnosti. Izraelska vlada in skrajno gibanje Hamas pa ne kažeta nobene volje po spravi in napovedujeta ne samo nadaljevanje, ampak še večje zaostrovanje spopada. Na 21. strani v v v ■ ■ v« Tržaška občina namerava zgraditi nomadski kamp pri Padričah Na 4. strani V Gorici božični popusti ublažili splošni padec potrošnje Na 9. strani Zaradi nakupovalnih centrov zapirajo tudi novogoriške trgovine Na 9. strani Razočaranje nad stališčem slovenskih družb o dvojezičnem oglaševanju Na 10. strani KOPER - Skupni apel Italijanske unije in dveh poslancev Italijani v Istri pozivajo Zagreb in Ljubljano k premostitvi spora KOPER - Italijanska manjšina v Istri in na Reki poziva Slovenijo in Hrvaško naj čimprej premostita nastali spor med državama. Apel predsednikoma držav Stipetu Mesicu in Danilu Turku in vlad dveh držav so podpisali Italijanska unija (zanjo predsednik izvršnega odbora Maurizio Tremul) ter poslanca italijanske narodnosti v obeh parlamentih Roberto Battelli in Furio Radin (na sliki). Italijanska manjšina je prepričana, da bi članstvo Hrvaške v Evropski uniji bistveno olajšalo reševanje vseh odprtih problemov med državama. Na 2. strani NOVA GORICA - Stanovnik in goriška ekipa S Puščavskim lisjakom na prestižnem Dakarju 2 Nedelja, 28. decembra 2008 ALPE-JADRAN, DEŽELA KOPER - Apel predsednikoma in vladama obeh držav Italijanska manjšina poziva Zagreb in Ljubljano k premostitvi spora Dokument so podpisali Tremul in manjšinska poslanca Radin in Battelli KOPER - »Slovensko-hrvaški spor in proces evropske integracije Republike Hrvaške« je naslov tiskovnega sporočila, ki so ga včeraj prejeli vsi slovenski in hrvaški mediji in s katerim Italijanska unija apelira na javnost in na vladi Republike Slovenije ter Republike Hrvaške, naj se mejna in vsa ostala odprta vprašanja v bilateralnih odnosih reši v duhu moralnih in etičnih vrednot, ki so navdihnile nastanek Evropske unije. Isto besedilo so včeraj na sedežu Italijanske unije v Kopru predstavili vsi trije podpisniki: predsednik Izvršnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul, poslanec italijanske narodne skupnosti v slovenskem parlamentu Roberto Battel-li in poslanec italijanske narodne skupnosti v hrvaškem Saboru Furio Radin. V njem je Italijanska unija odločno izrazila svoje stališče v zvezi z dogajanjem na področju slovensko-hrvaških odnosov s poudarkom na dejstvu, da na tem istem čezmejnem področju živijo pripadniki italijanske manjšine, ki so istočasno tudi slovenski in hrvaški državljani ter da bi ta- Od leve B attelli, Tremul in Radin ki spori škodovali dobrim sosedskim odnosom. Battelli je celo dodal, da s strahom opaža, kako se je zdajšnja politika obeh vlad nevarno oddaljila od ideala evropske integracije in da lahko to privede do tega, da bi na soseda spet začeli gledati kot mit na sovražnika, katerega je treba uničiti. S ciljem, da se v čim večji meri aktivno vključi Istrsko pokrajino in obmejne občine Kopra, Izole in Pirana v proces reševanja mejnega vprašanja in da bi se ponovno vzpostavilo večstoletni ustaljen prosti prehod med državama, podpisniki sporočila v imenu Italijanske unije pozivajo obe vladi, slovensko in hrvaško, politične sile in civilno družbo obeh držav, naj vložijo dodaten trud v reševanje sporov in naj nadaljujejo prizadevanja za določitev skupnih rešitev, s katerimi bi prekoračili težave, ki ovirajo dvostranske odnose. Vlado RS pozivajo, naj ne prekine procesa približevanja Hrvaške Evropski uniji, na vlado Republike Hrvaške pa apelirajo, naj poveča svoja prizadevanja za prilagoditev države evropskim standardom. Predsednika obeh držav so tako povabili, da svojo moralno avtoriteto uporabita za spodbujanje teh prizadevanj. V Italijanski uniji menijo še, da bi polnopravno članstvo Hrvaške v Evropski uniji in njena vključitev v schengen-sko območje bistveno olajšalo reševanje odprtih vprašanj s Slovenijo in da bi lahko ugleden mednarodni položaj, ki ga je Slovenija dosegla po uspešnem predsedovanju Evropski uniji lahko predstavljal v tem trenutku odlično podlago za ugodno reševanje sporov s Hrvaško. (mit) SOLBICA - Zelo zanimivo »Božično noč v Reziji« je že sedmič pripravilo združenje ViviStolvizza Malo gorsko vasico popestrile žive jaslice in razsvetlila velikanska zvezda repatica SOLBICA - Na štefanovo je po ■ x h It ■' ■. rVp i ■ * ■fr rfifi sončnem zahodu, ko so se na nebu začele prižigati prve zvezde, Solbico, majhno gorsko vasico sredi Rezije, razsvetlila velikanska zvezda repatica. Nenadoma se je pojavila na vrhu hriba Pust Gost (1275 m) in se ob spremljavi tipičnih božičnih melodij počasi spustila do zgornjega dela vasi (575 m), kjer so bile na pobočju hriba pripravljene čudovite žive jaslice. Zelo zanimivo prireditev, tako imenovano »Božično noč v Reziji« je že sedmo leto zapored priredilo združenje ViviStolvizza, ki skrbi za promocijo rezijanske vasice in v ta namen organizira raznovrstne pobude tudi med ostalim delom leta. Po uspehu prvega letošnjega spusta na božično vigilijo si je veliko zvezdo, ki je dolga 8,4 m in široka 1,2 m ter jo razsvetljuje kar 768 žarnic, tudi v petek kljub hudem mrazu (-5 stopinj) ogledalo ogromno obiskovalcev, tako domačinov kot turistov iz vse Furlanije Julijske krajine, Veneta, Slovenije, Avstrije, nekaj obiskovalcev pa je bilo tudi iz Lombardije. Najbolj zadovoljni so bili vsekakor otroci, ki so si lahko žive jaslice ogledali prav od blizu oziroma so tudi postali njihov del, starejši pa so morali celotni prireditvi slediti izza lesene ograje. Prireditev, ki traja približno dve uri, bodo ponovili še 5. januarja zvečer (v skromnejši obliki pa tudi 1. januarja popoldne), tako da bodo lahko prišli na svoj račun tudi tisti, ki si zvezdinega spusta in živih jaslic niso mogli ogledati na prvih dveh ponovitvah. Prireditev je vsekakor gotovo vredna ogleda, zelo zanimiva pa je tudi razstava jaslic, ki so jih domačini postavili na različnih delih vasi in predstavljajo razne zaselke in življenje na Solbici. Najbolj znamenite so nedvomno »Jaslice doline Rezija«, ki prikazujejo zvonike vseh rezijanskih zaselkov. Organizatorji nudijo tudi avtobusni prevoz iz Vidma in raznih drugih mest v Furlaniji do Solbice, da bi si lahko spust velikanske zvezde ogledali tudi tisti, ki neradi vozijo v neugodnih vremenskih razmerah. Sicer pa je na razpolago, kot so nam povedali predstavniki organizatorjev, približno 1300 parkirnih mest, v raznih gostinskih obratih in ogrevanih šotorih pa je prostora za približno 1900 ljudi, ki jim organizatorji nudijo domače tople jedi in sladice. Pri organizaciji odmevne prireditve sodeluje približno 130 ljudi, za pripravo pa je bilo potrebnih več kot 3000 ur dela. »Božične noči v Reziji« pa združenje Vivi- Stolvizza ne bi moglo prirediti brez finančne pomoči Pokrajine Videm, Občine Rezija, Gorske skupnosti, Dežele in Trgovinske zbornice ter nekaterih zasebnih podjetij. Velikanska zvezda re-patica in jaslice pa bodo vsekakor na Velikanska zvezda repatica se je s hriba Pust Gost (1275 m) ob spremljavi tipičnih božičnih melodij počasi spustila do zgornjega dela vasi (575 m), kjer so bile na pobočju hriba pripravljene čudovite žive jaslice _i nm ogled do konca praznikov, tako da je lahko v tem obdobju vsak dan primeren za izlet na Solbico. (T. G.) -/ Gazprom: V mesecu dni nadaljevanje pogovorov s Slovenijo MOSKVA - Tiskovni predstavnik ruskega energetskega giganta Gaz-proma Sergej Kuprijanov je včeraj napovedal dejal, da naj bi bila v letu 2009 narejena študija o izvedljivosti za plinovod Južni tok. Napovedal je tudi, da se bodo v roku enega meseca nadaljevali pogovori s Slovenijo o medvladnem sporazumu. Za ruski radio Eho Moskvi je še povedal, da so podpisali medvladne sporazume z Grčijo, Bolgarijo, Madžarsko in Srbijo. V Avstriji je bila oblikovana nova vlada, s katero bomo nadaljevali z delom," je dejal Kuprijanov. Indirektova osebnost leta je Borut Pahor LJUBLJANA - V anketi, ki jo je za časnik Indirekt opravila agencija Ninamedia, so vprašani za osebnost leta 2008 izbrali predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja, za njim pa se je uvrstil brežiški atlet in dobitnik zlate olimpijske medalje Primož Kozmus. Za Pahorja je glasovalo 45,5, za Kozmusa pa 41,8 odstotka vseh anketirancev. Na zadnjih mestih v anketi sta pristala prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot (3,7 odstotka) in prvi mož podjetja SCT Ivan Zidar (2,1 odstotka). Z "ne vem" je odgovorilo 6,9 odstotka vprašanih. Anketa je potekala med 16. in 18. decembrom na vzorcu 700 naključno vprašanih anketirancev. Danes in 2. ter 3. januarja žive jaslice v Postojnski jami POSTOJNA - Že 19. leto zapored so v Postojnski jami v božično-novoletnem času na ogled tradicionalne žive jaslice. Obiskovalci se z jamskim vlakcem popeljejo v notranjost jame, kjer si lahko ogledajo ob sproščenem sprehodu skozi kraško podzemlje 17 prizorov svetopisemske zgodbe o Jezusovem rojstvu. Jaslice si je mogoče ogledati še danes in 2. ter 3. januarja. Vsak dan so na sporedu tri predstave, in sicer ob 14., 15. in 16. uri.Jaslice spremlja tudi pestro dogajanje zunaj na ploščadi pred vhodom v jamo. Tam poteka bogat zabavni program, med drugim otroško rajanje z zmajčkom Jami-jem, sejem čokolade in pisan božični sejem. Ogled je mogoče rezervirati med 9. in 16. uro po telefonu: 003865 7000100, 7000103, 7000178 ali po elektronski pošti: info@turi-zem-kras.si ali www.turizem-kras.si. KANALSKA DOLINA - Zima je pokazala zobe Na Trbižu poldrugi meter snega Težave v prometu med Tabljo in mejo z Avstrijo - V Saurisu še na delu za odstranitev zemeljskega plazu TRBIŽ - Kanalska dolina je vse bolj zasnežena. Na Trbižu so včeraj namerili poldrugi meter snega, živosrebrni stolpec pa je zdrknil na minus dvanajst stopinj. V Furlaniji-Ju-lijski krajini je bilo včeraj hladneje le na Zoncolanu v Kar-niji, kjer so zabeležili minus trinajst stopinj. Trbiški župan Renato Carlantoni je dejal, da debela snežna odeja za sedaj ne povzroča hudih težav krajanom in turistom, priznal pa je, da zadnji snežni zameti predstavljajo hudo preizkušnjo za občinske službe, ki so se na to vsekakor zelo dobro pripravile. Včeraj je skoraj ves dan snežilo tudi na avtocesti Videm-Trbiž na odseku od Tablje do Ukev ter do italijansko-avstrijske meje. Na tem odseku so bile obvezne verige oziroma zimske pnevmatike. Zaradi prazničnih dni je bil promet na avtocesti vsekakor precej redek. Na območju Saurisa v Karniji so se delavci deželne civilne zaščite tudi včeraj ves dan trudili, da bi odstranili zemeljski plaz z edine ceste, ki pelje do tega kraja. Zaradi plazu je za božič ostalo prisilno v Saurisu približno petsto turistov, poleg seveda krajanov, vsega skupaj torej tisoč ljudi. V petek zvečer so na območju plazu zasilno uredili enosmerno vozišče, nekateri turisti pa so se odpravili v dolino kar peš. Župan Saurisa Stefano Lucchini zatrjuje, da je položaj pod kontrolo in da bodo plaz (približno sedem tisoč kubičnih metrov skalovja in zemlje) s pomočjo eksploziva odstranili s ceste skoraj gotovo danes. Na Trbižu že dolgo ni bilo toliko snega kot letos Easy 0,95 mesečno Jasen in preprost račun, za ceno skodelice kave. / « ZKB <& 1903 y '.■v4^.-- cíwiíffl tíc* "CfTw Udhitaa KiYrW btfM Razlikujemo se. 0,95€ CÍ o,oo€ ef 0,00€ cf 0,00€ CÍ 0,00€ & mesečni strošek internet bank ing ^snovni paket) mednarodni bancomat Maestro bančna nakazila preko internet banking-a pošiljanje izpisov računa preko internet banking-a www.zkb.it Sporah jo reklamnega mafafi m ima Mtf umn pim-nocljc rtouedcnih i.lo'iLev Vfcc-rknron-shc- Mgo.e-. ki m nanuíj.-o na nudenc lIo-iL.o- lahhodnbTn v Ddjafba'M.oc-h Infannalivnih iniih. hi so na m/pota^a v ntóiri pódftifrlfcah. SankAsi piidriupprmvo.du pinl niKfrniem ramienih slciljorpinefi pffluno m HredílnoumSoOnoM [Kraka. 4 Nedelja, 28. decembra 2008 VREME BHHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it KNULP Ciklus TRŽAŠKA OBČINSKA UPRAVA - Odlok je odobrila na seji 18. decembra Dipiazza načrtuje ))novega nomadski kamp pri Padričah fif_m*kega Svetnik DS Stefano Ukmar:»Odločno nasprotujem gradnji nomadskih kampov na Padričah in kjerkoli že« Tržaška občina namerava zgraditi nov nomadski kamp pri Padričah. Tako izhaja iz odloka, ki ga je na seji 18. decembra odobril tržaški občinski odbor in ga je v občinskih uradih »iztaknil« svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar. V odloku je zapisano, da gre za kamp za »rezidenčne in tranzitne nomade«, ki naj bi ga »realizirali« na območju Padrič. Akt je predstavil sam župan Roberto Dipiazza. V premisi je omenjeno, da je tržaška občina podpisala okvirni dogovor za gradnjo »reziden-čnega in tranzitnega nomadskega kampa na kraški planoti«. Občinski odbor je na seji dne 29. septembra letos že izdal pozitivno mnenje o možnosti gradnje nomadskega kampa pri Padričah, in sicer »na območju, razlaščenem za gradnjo hitre ceste približno 100 metrov od vhoda v predor hitre ceste Kras.« Občinski odborniki so takrat ugotovili, da izbrano območje »ne ustreza določilom urbanističnega načrta,« zaradi česar bi moral predhodni načrt tega javnega dela predstavljati istočasno tudi varianto k občinskemu urbanističnemu načrtu.« V ta namen pa je morala občinska uprava uvesti postopek za strateško okoljsko presojo. In prav to je storila z odlokom, odobrenim 18. decembra. V aktu je omenjen nadaljnji postopek. Načrt bo moral odobriti občinski svet, o njem se bodo morale izreči institucije, ki skrbijo za okoljsko zaščito. Te bi morale izreči svoja mnenja 30 dni po prejemu aktov. Zatem bo oral občinski odbor preveriti ves postopek. V odloku je še zapisano, da je bil sklep o gradnji rezidenčnega in tranzitnega nomadskega kampa pri Padričah odobren soglasno (ob županu Dipiazzi so ga podprli še odborniki Massimo Greco, Franco Bandelli, Paolo Rovis, Giovanni Battista Ravida in Marina Gruden Vlach). Tržaška uprava se je tako ponovno odločila, da uredi nomadski kamp na Krasu. Pred nekaj leti je načrtovala tovrstno strukturo na Vejni, kar pa je sprožilo val polemik in nasprotovanj. Odbor je načrt opustil, zatem se je morala mestna uprava soočiti z vprašanjem rezidenčnih Sin-tov iz Ul. Pietraferrata. 50-članski skupnosti bi morala dobiti novo lokacijo. Sprva je bil govor o območju v okviru industrijske cone, zatem je postalo aktualno Rezidenčni kamp Sintov v Ul. Pietraferrata kroma območje nekdanje smodnišnice. Tamkajšnje prebivalstvo je protestiralo, pod taktirko Nacionalnega zavezništva zbralo 880 podpisov proti nomadskemu kam-pu in »zamisel« je zamrla. Nekaj mesecev kasneje je spet postal aktualen Kras... Svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar je takole ocenil novi odlok mestne uprave: »Odločno nasprotujem gradnji nomadskih kampov na Padričah in kjerkoli že, kajti predstavljajo nesprejemljivo segregacijo te posebne kulture. Povsod v Evropski uniji, kjer živi približno 9 milijonov Romov, poskušajo rešiti njihov življenjski status z interakcijo. V Pescari, mestom z nekaj več kot 100 tisoč prebivalci, živi 2 tisoč Sintov, vsi v stanovanjih! Poleg tega zakon Furlanije-Ju-lijske krajine predvideva pismen pristanek stalno bivajočih Sintov, tistih, ki živijo sedaj v Ul. Pietraferrata, za morebitno premestitev. Sinti so svoj čas že odklonili lokacijo na Vejni in zelo verjetno je, da jim tudi nov kamp na Padričah ne bo po godu. O zadevi se mora vsekakor izreči občinski svet, pot je torej še dolga,« je ocenil občinski svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar. M.K. filma« Nemčija v jeseni je naslov filmske revije, ki jo je kulturno združenje Tina Modotti posvetila »novemu nemškemu filmu«, nastalem po tako imenovanem manifestu iz Oberhausna iz leta 1962. Jutri bodo vrteli film Tretja generacija Rainerja Wer-nerja Fassbinderja iz leta 1979. Naslednji ponedeljek, 5. januarja, bo na vrsti film režiserke Helme Sanders-Brahms Nemčija bleda mati iz leta 1980. V ponedeljek, 12. januarja bo sledil film Svinčeni časi Margarethe von Trotta (1981), ciklus pa se bo zaključil v ponedeljek, 19. januarja s predvajanjem filma Wi-ma Wendersa Stanje stvari (Der Stand der Dinge, 1982). Vsi filmi bodo v nemškem izvirniku z italijanskimi podnapisi. Predvajanja bodo potekala na sedežu Knulp, začetek ob 20. LICEJ SLOMŠEK - Pred nedavnim Obisk iz Slovenije V Trstu svetovalci šol iz ljubljanske regije - Medsebojno spoznavanje in primerjava pristopov do dijakov Gostje iz Slovenije v »šolskih klopeh« na Slomšku GLASBA - Projekt tržaškega ansambla Terg Antiqua Prva izvedba festivala Vivaldi Po prvem, ki je bil 22. decembra, bo jutri na vrsti drugi koncert z Vivaldijevimi trio-sonatami Iz navdušenja skupine mladih glasbenikov za baročno glasbo in iz njihovega poglabljanja filološko naravnanih načinov izvajanja te literature je leta 2005 nastal tržaški ansambel Terg Antiqua. Pod umetniškim vodstvom organista in čembalista Manuela Tomadina so člani začeli razvijati svoje koncertne projekte z uporabo starih glasbil, ob redni dejavnosti pa so v teh letih uspeli uresničiti načrt glasbenega festivala, ki letos doživlja svojo prvo izvedbo. Prve note festivala Antonio Vivaldi so zaz-venele pretekli ponedeljek v cerkvi na Montuzzi pod Gradom svetega Justa. Ime in posvetilo pobude, prve in edine tovrstne v državi, ki so jo poimenovali po beneškem »rdečem duhovniku«, je vezano na obletnico Vivaldijevega rojstva (1678) in njegovega obiska v Trstu (1728), kjer je srečal avstrijskega cesarja Karla VI. in mu posvetil zbirko koncertov La Cetra. Program prvega srečanja je obsegal sonate, simfonije in koncerte za razne zasedbe, med katerimi so bili variacije na znano temo La Fol-lia, dopadljiv koncert z dramatično oznako v g-molu, koncert v d-duru za flavto in godala in motet In furore iustissimaes irae. Zagnani izvajalci so svoje iskreno navdušenje znali po- sredovati z ubranim, živim izvajanjem, prijazno medsebojno komunikacijo, ki se je prijetno prenašala tudi na poslušalce. Pri edini pevski točki je sodelovala sopranistka Marianna Prizzon, ki je s čistim glasom pristopila ek-presivno in z veliko lahkoto k vragolijam več-delnega moteta. Festival bo letos obsegal dva koncerta v Prve note festivala Antonio Vivaldi so zazvenele v cerkvi na Montuzzi pod Gradom sv. Justa izvedbi članov skupine Terg Antiqua (drugi bo na vrsti jutri, 29. decembra, na programu bodo Vivaldijeve trio-sonate), ki predstavljata prvi poskus in uvod v vsakoletno tradicijo; v prihodnjih letih naj bi festival zaobjel vse območje pokrajine s koncerti priznanih ansamblov in solistov ter z delavnicami in posveti za vse glasbenike in ljubitelje baročne glasbe. (ROP) Na pedagoškem in družboslovnem liceju Slomšek so bili pred nedavnim na obisku svetovalni delavci šol ljubljanske regije. Obiska so se na liceju Slomšek zelo razveselil, saj v teh težkih časih šolniki še posebno potrebujemo vzpodbudne stike. Cilj obiska je bilo medsebojno spoznavanje in še zlasti primerjava pristopov do dijakov. Pedagoška svetovalka Andreja Duhovnik Antoni je predstavila položaj slovenskih šol v Italiji, potem pa se je razvil pogovor. Srečanja so se udeležile poleg ravnateljice Marine Castellani še nekatere profesorice, ki so okvirno predstavile pristop učnega kadra na liceju Slomšek do dijakov s posebnimi potrebami in z drugimi težavami. Poudarjeno je bilo, da je navzočnost teh dijakov obogatitev za šolsko skupnost in velika življenjska izkušnja za vse dijake. Tudi profesorji imajo priložnost, da doživijo svojo vlogo drugače in širše: od golega posredovanja znanja dijakom, ki jim je vse lahko, je mogoče preiti na napredno in zahtevnejšo didaktiko. Težav nimajo le dijaki s posebnimi potrebami, velik izziv za šolo predstavljajo danes dijaki, ki ne morejo računati na urejene družinske razmere ali na visoko izobražene starše. Pogosto je šola edini kraj, kjer lahko nekateri mladi stopijo v stik z izobrazbo in odkrijejo vrednost učenja, lastnih talentov, drugačnega odnosa do sebe in lastnega telesa. Srečanje smo zaključili z ugotovitvijo, da imamo s slovenskimi kolegi podoben odnos do tega, kar je danes bistveno v pedagoškem poklicu in da smo si zelo blizu, ko razmišljamo o nalogah sodobnega šolstva. Ob tej priložnosti se tudi v imenu vseh zamejskih šolnikov zahvaljujemo naši pedagoški svetovalki, saj neutrudno in zavzeto veliko naredi, da bi povezave zaživele in da bi se zamejsko šolstvo vključilo v slovenski kulturni prostor. A.R. / ŠPORT Nedelja, 28. decembra 2008 5 REPENTABOR - Novoletni pogovor z repentabrskim županom Aleksij Križman in njegovo zadnje župansko novo leto Župan gostinec bi za silvestrovo ponudil Berlusconiju in Veltroniju specialiteto - kislo repo Repentabrski župan Aleksij Križman je preteklo sredo delovno dežural v restavraciji v Bazovici. Prostori so bili že lepo praznično okrašeni. To bo zadnje novo leto, ki ga boste preživeli kot župan. »Res je. Po eni strani se tega veselim, po drugi pa sem gotov, da mi bo prihodnje novo leto to manjkalo.« Koliko novih let ste preživeli z županskim trakom? »Sedemnajst, ali celo osemnajst. Prvi dve sem prebil, ko sem na polovici mandata prevzel župansko mesto, ki ga je zapustil dotedanji župan Pavel Colja. Mislim, da jih je bilo sedemnajst.« Ali je bila to za vas srečna številka? »Zame ponavadi da!« Katero župansko novo leto vam je ostalo v najljubšem spominu? »Najsrečnejše je bilo takrat, ko sem prvič postal odbornik. Še pred županskim časom. Star sem bil 22 ali 23 let. Bil sem mlad, imel sem velikega učitelja, prijatelja in mentorja Pavla Coljo, ki me je mnogo naučil in veliko dal.« Kakšno je bilo vaše zadnje župansko leto? »Dobro, glede na sedanjo situacijo. Jaz sem bil sicer vedno pozitivno naravnan, je pa res težko reči ljudem, naj bodo optimisti, če pa nimajo denarja, da bi kupili osnovne življenjsko potrebne stvari.« Lansko leto se je končalo zelo optimistično, s padcem meje... »To gotovo, in preteklo nedeljo smo župani obmejnih občin iz obeh držav proslavili obletnico pri nas, na Fernetičih.« Kaj je prinesel padec meje? »Celo vrsto lepih pričakovanj. V Trstu pričakujemo še kaj več, a očitno so problemi ločevanja med obema tukajšnjima narodoma, ki sta bistvena komponenta mesta, še prisotni. Ne gre toliko za nasprotovanje nekaterih krogov Slovencem, temveč za gojenje svojega vrtička, za nabiranje volilnih glasov, ki vodi na senatne stolčke, na stolčke podministrov... « V vašem občinskem vrtičku je padec meje zaostril star problem: življenje na Fernetičih je postalo neznosno. »Fernetiči so umetna vas. Nastali so, ko je nastala meja. Nimajo jedra. Vse hiše so ob cesti. Gre tako rekoč za "anonimno vas'. Dejstvo, da Fernetiči nimajo tipičnega vaškega jedra, je upraviteljem preprečilo, da bi tu nekaj novega postorili.« Na primer? »V Repnu smo popolnoma obnovi- li telovadnico. Na Fernetičih take in podobne strukture ni mogoče zgraditi. Prav fizično. Po padcu meje se je cesta skozi Fer-netiče spremenila v... hitro cesto. Tako že sam dostop do lastne hiše postane problem. Nekatere hiše, tik ob nekdanji meji, so popolnoma odrezane zaradi vse večjega prometa, predvsem tovornega. Varnost ni zagotovljena.« Ali je mogoče najti primerno rešitev? »Prejšnji teden sem se sestal z deželnim odbornikom za prevoze Riccardi-jem in mu nakazal stanje. Imel sem vtis, da bo mogoče prišlo do kake vsaj delne rešitve.« Kaj ste vi predlagali? »Med drugim sem omenil problem, na katerega so opozorili prebivalci: pomanjkljivo razsvetljavo. Prav na neraz-svetljenem območju se je pred nekaj dnevi zgodila nesreča: motociklist je povozil fanta, ki dela v enem od tamkajšnjih trgovskih objektov, in po nesreči zbežal.« Kaj je še zaznamovalo zadnje leto vašega županovanja? »Realizirali smo stvari, ki smo jih načrtovali.« Katere? »V Repnu smo odprli telovadnico, tako rekoč novo, ker smo jo skoraj popolnoma prenovili. Občinska skupščina je ta teden odobrila dogovor z repensko srenjo, kar je res velik rezultat.« Na kaj ste kot župan najbolj ponosni? »Težko je reči. Moje delovanje je v vseh teh letih bilo usmerjeno v združeva- Repentabrski župan Aleksij Križman kroma nje ljudi. Ljudi z drugačnimi pogledi, z drugačnimi idejami, vendar nikoli v prepiru. Mislim, da sem v tem uspel, saj so me ljudje večkrat potrdili za župana. Seveda brez polemik ni šlo, mnogo smo razpravljali, a dejstva so dejstva.« Katera? »Zadnjih pet let upravljamo občino skupaj s Slovensko skupnostjo. To delo se je začelo ne šele pred petimi leti, ampak že precej prej. To je zame najbolj pomembno.« Staro novo vprašanje: repenski trg. Kdaj ureditev? »Pravite, da je to staro vprašanje. In res je. Toda: načrt, ki smo ga pripravili pred leti, je služil za to, da smo lahko prejeli prispevek in z njim odkupili trg. Za to je bilo potrebnih sedem let. Odkup zemljišč od naših domačinov se je iztekel brez velikih ran. Trg je danes občinska last. Definiti-vno. Storjen je bil tako prvi korak. Drugega bodo naredili tisti, ki bodo prišli za mano. Upam, da bodo to storili trezno. Kajti, ideja mora dozoreti v glavah ljudi.« Ali bo potrebnih nadaljnjih sedem biblijskih let, preden bo novi trg urejen? »Mislim, da bo res tako. Upam sicer, da bo potrebno manj časa, a glede na razpoložljive finančne vire je to upanje zelo krhko.« Je gospodarska kriza tako hudo prizadela tudi vašo občino? »Sredstev je vedno manj oziroma jih ni. Za kar smo - paradoksalno - tudi sami krivi!« Ste razsipavali z denarjem? »Ne, prav nasprotno! Naša občina je naprtila našim občanom najnižjo stopnjo davka na nepremičnine ICI. Vlada je davek črtala; država je, vsaj letos, poskrbela za kritje, in ker je bil naš davek najnižji, smo, v primerjavi z drugimi občinami, dobili najmanj. Če bi navili davek, bi dobili več. Hoteli pa smo biti pošteni in sedaj se je izkazalo, da smo bili... idioti! Podobno je bilo za dodatek na davek Irpef. Mi ga nismo uvedli in sedaj ne bomo prejeli nič.« Ke šfiga... »Tako je pač v tej državi. Kljub temu imamo v načrtu še eno pomembno delo.« Katero? »Odkup Kraškega muzeja v Repnu, ki je sedaj v lasti tržaške Pokrajine. To bo predstavljalo za našo občino in za naše ljudi veliko bogastvo, saj se bo domača hiša vrnila v last občine in njenih ljudi.« Ali je to idejna dota, ki jo boste pustili nasledniku? »Ne, mislim, da bomo to delo realizirali pred iztekom mandata.« Ali se boste spomladi poslovili od aktivne politike? »Da. Čeprav vsi menijo, da bi moral biti še prisoten. Če bi imel kdo kdaj potrebo, da se pogovori z mano, bom to storil rade volje.« Kdo bo vaš naslednik? »Tega ne vem.« Sedanji podžupan Pisani? »Podžupan Pisani je dobro delal. Gotovo bo kandidiral in ima dobre možnosti. Potem bo gotovo še kdo drug.« Kdo? »Tudi tega ne vem. Namen naše Napredne liste je ta, da se predstavimo, saj smo dobro delali, ne le teh zadnjih pet let, temveč tudi prej, in da bi s Slovensko skupnostjo naredili podoben dogovor, kot smo ga dosegli pred petimi leti. To je moja osebna želja.« Z županom Slovenske skupnosti? »Z županskim kandidatom Slovenske skupnosti. Vsi so to svojčas potrdili. Menili so, da je to zgled Repentabra.« Ali se boste potem bolj predali gostinstvu? »Ko se nečesa lotim, se temu vedno popolno predam.« Vaš doslej najbolj ugleden gostinski gost? »To so tisti gostje, ki se v restavracijo radi vračajo, ki te pokličejo in ti voščijo srečno novo leto, tisti, ki se spomnijo, ko imaš rojstni dan.« Če bi pri vas silvestrovala Berlusconi in Veltroni, kaj bi jima ponudili? »Ha... gotovo našo specialiteto - kislo repo!« Marjan Kemperle Praznično poslovanje občinskih uradov Uprava Občine Dolina obvešča javnost, da bodo ob priliki novoletnih praznikov, v sredo 31. decembra občinski uradi zaprti v popoldanskih urah. Občinski uradi bodo v sredo popoldne zaprti tudi v Trstu. Mestna uprava sicer obvešča, da bodo občinski uradi, za razliko od prejšnjih let, redno poslovali v torek tudi v popoldanskih urah. To velja tudi za oddelek za ozemeljsko načrtovanje, ki bo v torek odprt med 14. in 15. uro, dan kasneje pa med 11.30 in 12.30. Zadoščenje za mladega tržaškega pevca 12-letni Simone Forte je zmagovalec pevskega festivala "Protagonisti", ki je letos doživel že 28. izvedbo. Prireditev organizira Fulvio Marion, finalni del tekmovanja je bil v znani kavarni Pipolo na Drevoredu XX. septembra. Zmagovalec je zapel znano pesem pokojne Mie Martini "Almeno tu nell'universo". V januarju spet koncertna sezona V ponedeljek, 19. januarja 2009 se bo v gledališču Rossetti nadaljevala koncertna sezona tržaške "Societa dei concerti". Za prvi koncert v novem letu bo poskrbela skupina D'Amici String Quartet. Med ljubitelji glasbe vlada veliko pričakovanje za koncert svetovno znane pianistke Marte Argerich, ki bo v Trstu nastopila drugega februarja. Policisti v mestu aretirali prestopnika Policisti letečega oddelka tržaške kvesture so aretirali 47-let-nega Roberta Floro, ki je bil obsojen zaradi razpečevanja mamil, a je zbežal po dokončni razsodbi prizivnega sodišča. Flora je bil obsojen na osem let in šest mesecev zaporne kazni. Policija je ugotovila, da se je tri leta skrival v nekem mestnem stanovanju, ki ga v tem času ni nikoli zapustil. Njegov beg, če ga lahko tako imenujemo, so ščitili sorodniki in prijatelji. Mestni redarji pa so včeraj v Ul. Filzi ustavili 19 letnega fanta B. D., ki stanuje v devinsko-nabre-žinski občini. Mladeniča, ki mu je tržaška kvestura zaradi številnih kaznivih dejanj tri leta prepovedala vrnitev v Trst, so znova prijavili sodstvu. NABREŽINA - V prenovljeni dvorani SKD Igo Gruden Predstavili dopolnjen ponatis dela Kraška hiša in arhitektura Krasa Niz slik in prikazov kraške arhitekture in vasi, štjrn, portalov, skrlatih streh in klesanih detajlov je v prenovljeni dvorani SKD Igo Gruden pred kratkim ustvarilo zelo iznajdljiv in za oči prijeten okvir predstavitvi prenovljene publikacije »Kraška hiša in arhitektura Krasa« (dr. Ljubo Lah in dr. Stanislav Renčelj, založba Libris). Po uvodnem pozdravu predsednice društva Marize Škerk sta spregovorila av- Avtorja dela Kraška hiša in arhitektura Krasa Ljubo Lah in Stanislav Renčelj torja. Dogajanja po odprtju meje, povezana z velikimi apetiti po gradnjah za prosti trg, ki so Kras in Kraševce potisnile pred nove odločitve, so jima namreč narekovala vsebinsko dopolnitev leta 2004 izdanega dela, saj sta želela opozoriti na »nevarnost izoliranega in avtokratskega odločanja o velikih posegih v prostor...«. Soglasno sta ugotovila, kako se vsekakor na Krasu prebivalci in vaščani vse bolj zavedajo pomena ohranjanja arhitekturne dediščine, a sta dodala, da »če jo želimo dejansko ohranjati, jo moramo dodobra poznati, jo razumeti in sprejeti za svojo«. Prav zaradi tega je prišlo do ponatisa monografije, ki ima namen med ljudmi dvigniti raven zavesti o pomenu ohranjanja, varovanja in razvoja te posebne in edinstvene pokrajine - našega Krasa. Večer, na katerem so udeleženci lahko poklepetali z avtorji obsežne publikacije in izmenjali mnenja o današnjem stanju in ohranjanju kraške arhitekture, je bil še dodaten prikaz uspeha celotnega niza pobud v okviru razstave kamnitih izdelkov in skulptur »Govorica kamna«. (Z.P.) RIBARNICA - Atmosfere d'avanspettacolo Merku in njegovi Prvič po volitvah »soočenje« med Illyjem in Tondom Današnja prireditev Atmosfere d'avanspettacolo v dvorani nekdanje ribarnice bo prizorišče izjemnega srečanja. Na odru se bosta - prvič po aprilskih volitvah - srečala prejšnji in sedanji dežel- ni predsednik Illy in Tondo ter se soočila... z očmi in predvsem z glasom Andra Merkuja. Znani imitator se bo nato »pogovoril« z Margherito Hack in ministrom Tremontijem. Začetek ob 17. uri. 6 Nedelja, 28. decembra 2008_ALPE-JADRAN, DEŽELA ŠOLSKO DOGAJANJE - Ob dnevu odprtih vrat FAI Od umobolnice do parka pri Svetem Ivanu Dijakinje klasičnega liceja F. Prešerna vodile sprehod »geometrov« Ž. Zoisa Dijaki geometrskega oddelka zavoda Žige Zoisa so imeli priložnost spoznati park, kjer je bila nekdanja umobolnica BOŽIČNICA - Nižja srednja šola Srečka Kosovela Zadnji dan pouka pred prazniki ■ • • I • v • • • • obujanje običajev, igra in petje Dijaki geometrskega oddelka zavoda Žige Zoisa smo imeli nedavno priložnost spoznati okolje oziroma park, v katerem se nahaja naša šola. Dijakinje klasičnega liceja Franceta Prešerna so nas popeljale po območju, kjer je bila nekdanja umobolnica in nam povedale marsikaj zanimivega. Sprehod po parku smo začeli pri vhodu, razdeljeni v dve skupini. Prvo sta spremljali dijakinji 1. klasičnega liceja Tanja in Lucija, našo, drugo skupino pa Tjaša in Moira. Pokazali sta nam, kje je nekoč stala hiša slovenskega pisatelja Vladimirja Bartola. Po na novo tlakovani stranski poti smo šli najprej do vile Renner, kjer smo prisluhnili zgodovini umobolnice. Dogradili so jo leta 1908, za Sv. Ivan pa so se odločili zato, ker je v bližini tekla železniška proga, ki je vezala Dunaj s Trstom. Ko so bolnišnico odprli, je bila to zelo moderna zdravstvena struktura, ki je kazala moč av-stroogrske države. Mimo vile Grego-retti, kjer je danes dom za ostarele, smo prišli do paviljona De Ralli, ki ga je dal zgraditi baron z istim imenom; ta je med prvo svetovno vojno denarno pomagal za nakup hrane, po vojni pa je stavbo prepustil umobolnici, ki je v njej namestila otroke do 15. leta starosti. Po tem letu so jih razvrstili v druge stavbe, in sicer ženske na levo, moške pa na desno stran. Do konca življenja so bili strogo ločeni. Prvotno so bile stavbe enonadstrop-ne, zaradi pomanjkanja prostora pa so nadgradili nadstropja. Paviljoni so bili grajeni v stilu liberty, hiše so bile pobarvane belo, kar je dajalo vtis čistosti. Fasade so bile okrašene s freskami. Edina groza te umobolnice je bila ta, da se tisti, ki je prišel vanjo kot mentalni bolnik, ni nikoli več vrnil domov. Med drugo svetovno vojno so stavbe prebarvali v rumeno barvo, ki je opozarjala (v primeru bombnega napada), da gre za bolnišnico. Ko je vodstvo umobolnice prevzel dr. Franco Basaglia, je s svojimi sodelavci leta 1978 izvedel pravo revolucijo. Odprl je vrata umobolnice, moški in ženske so se lahko srečevali v popoldanskih urah, niso jih več tako strogo nadzirali in so jih celo pustili ven, ker so trdili, da jim bodo stiki z normalnimi ljudmi koristili. Takrat so tudi izdelali iz papirja konja Marka, ki je postal simbol umobolnice. Vsak dan smo dijaki hodili mimo njega, a nihče ni vedel, zakaj stoji tam. Prišli smo do gledališča in moramo reči, da je res lepo. Že takrat je služilo, da so se bolniki počutili dobro, ker so kot normalni ljudje lahko hodili na predstave in uživali ob njih. Tam stoji tudi cerkvica, v kateri se še danes mašuje. Med paviljoni so bili izredno lepo urejeni vrtovi, ki naj bi bolnikom dajali zgled lepote, ker so mislili, da to čisti dušo in pomaga pri zdravljenju. Danes je funkcija tega parka nekoliko drugačna. Veliko je stavb, ki jih uporabljajo v različne namene.Tu so zdravstvene enote, univerza, muzej antarktike itn. Večji del paviljonov so obnovili, drugi na to še čakajo. Med njimi je tudi naša šola, kateri še niso obnovili ne zunanjosti ne notranjosti. Proste površine, ki obdajajo stavbe, pa so lepo uredili, da se je prijetno sprehajati. Obisk nekdanje umobolnice se nam je zdel zelo koristen in nam je bil všeč, ker smo izvedeli nekatere stvari, ki jih prej nismo vedeli. Kraj, kjer sta domovala obup in žalost, je danes spremenil svoj videz. Skozenj drvijo avtomobili, motorji, mi pa hitimo v šolo. Brez tega pohoda pa bi nikoli ne izvedeli za zgodovino kraja, kjer naša šola je in kjer se vsak dan zadržujemo. Pripravili dijaki 2. razreda geometrov Kot je že običaj, je tudi letos na zadnji dan pouka pred božičnimi prazniki v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah potekala božičnica openske srednje šole Srečka Kosovela, učenci oddelka na Proseku pa so istočasno nastopali na svoji božičnici v proseških šolskih prostorih. Tako je bilo na proseškem šolskem odru uprizorjeno nekdanje kraško božično domače okolje in s tem ustvarjeno pravo vzdušje za obujanje tradicionalnega praznovanja božičnih praznikov. V takem razpoloženju so učenci prvih razredov predstavili razne nekdanje božične običaje, od preprostega, a pomenljivega tradicionalnega okraševanja in prazničnih jedi do navad znotraj vaške skupnosti in pri cerkvenih obredih. V dogajanje na odru pa so se z božičnimi pesmimi vseskozi domiselno vključevali in ga dodatno obogatili tako šolski pevski zbor kot tudi posamezni solisti, saj je za režijo celotne božičnice poskrbela prof. Edith Kocjan. Vsi učenci pa so sodelovali tudi pri postavitvi odrskih kulis ali okrasitvi šolskih prostorov. Božičnica openskih srednješolcev v Finžgarjevem domu je bila ne- koliko daljša kot običajno, saj je bilo na njej uprizorjenih več krajših odrskih besedil. Bivša profesorica in izkušena gledališka ustvarjalka ter režiserka Lučka Sušič je kot mentorica posebej sodelovala pri pripravi uvodnega dela božičnice. V njeni priredbi in pod njenim vodstvom je bil namreč uprizorjen splet pripovedi Srečka Kosovela o Petrčku ubežniku in njegovih pesmi, s katerim namerava šola v kratkem sodelovati tudi na skupni prireditvi s sežansko osnovno šolo. Zavzetost za mir in pravičnejšo prihodnost, ki prežema Kosovelovo literarno ustvarjanje, predstavlja idealno vez med po njem poimenovanima šolama, hkrati pa tudi med obema pobudama. Boljši svet, v katerem naj ne bi bilo prostora za spore in krivice, temveč naj bi v njem prevladala medsebojna solidarnost, pa je tudi svet, ki so si ga na razne načine in v različnih oblikah zamislili sami učenci v še nekaj prizorih, ki so se zatem zvrstili na odru. S pomočjo božičnih tradicij, pravljičnih junakov in bogate domišljije je namreč na odrskih deskah mogoče doseči marsikaj, kar se zdi v vsakda- njem življenju neuresničljivo, s tem pa tudi izpovedati, da smo še zmožni v sebi ohranjati vrednote in z upanjem gledati v prihodnost. Nenazadnje pa je bilo to tudi glavno sporočilo niza pesmi, s katerimi je božičnico zaključil šolski pevski zbor, tokrat pod vodstvom Mire Fabjan, dirigentke pevskega zbora Vesela pomlad, ki je, kot že kdaj prej, z veseljem sprejela povabilo k sodelovanju, za kar je tudi njej šola posebej hvaležna. Petje je obogatila še instrumentalna spremljava skupine učencev. Vsi učenci pa so tako ali drugače prispevali tudi k privlačni scenografiji ter posamezniki še k odrski osvetljavi, glasbeni kulisi in tehnični opremi odra. Božičnici sta bili deležni polno-številnega obiska in toplega ter radodarnega sprejema občinstva tako na proseški šoli kot v Finžgarjevem domu. Vsem na šoli je v zadoščenje in spodbudo, da so dejavnosti v okviru gledališke vzgoje, med katere sodi tudi obiskovanje slovenskega gledališča, ki ga že vrsto let s svojim prispevkom za brezplačen prevoz podpira Zadružna kraška banka, deležne tako ugodnega odziva. -/ Obuditev spomina na zadnjo vožnjo vlaka Trst-Hrpelje Pred 50 leti, 31. decembra 1958, se je turobno končala zgodovina »vlaka čez Glinščico«, odseka državne železnice, ki je bil slovesno odprt leta 1887. Nastal je v funkciji razvoja mesta in njegovega pristanišča in v konkurenci z monopolom »južne železnice«, ki je potnike in blago prevažala v središče podonavske Evrope. Za obuditev spomina na zadnjo vožnjo pred 50 leti je Občina Trst s sodelovanjem Železniškega muzeja in združenja Dopo la-voro Ferroviario pripravila za sredo, 31. decembra od 9. do 15. ure začasno filatelistično okence (v Železniškem muzeju, Ul. Giulio Cesare 1), na katerem bo mogoče dobiti priložnostni žig, ki ga je Občina naročila pri poštni družbi Poste Italiane. Ob tej priložnosti si bodo lahko obiskovalci poleg muzejske zbirke ogledali in morebiti kupili tudi eksponate, ki so bili izdelani na razpis občinske uprave. V tržaške kavarne se vrača niz Le Vie del Caffe Po triletnem premoru sta konzorcij Promotrieste in stalno gledališče La Contrada spet organizirala niz dogodkov, predstav, koncertov in animacij, ki bodo potekali v tržaških zgodovinskih kavarnah pod naslovom Le Vie del Caffe. Enajsta izvedba tega niza bo potekala v štirih dneh, 29. in 30. decembra in 2. in 3. januarja. Jutri, 29. decembra ob 19. uri bo v kavarni Caffe Tommaseo konferenca-pred-stava Marili Cammarate z naslovom Stendhal v Trstu včeraj in danes, posvečena očarljivemu francoskemu pisatelju in še posebno njegovemu trža-ške,mu obdobju. Ob 21. uri se bo večer nadaljeval s predstavo združenja Prijateljev Contrade, ki nosi naslov Na tem otoku - Moniseur Stendhal na obalah Jadrana. Naslednjega dne, 30. decembra, bo ob 21. uri v kavarni Caffe San Marco predstava Maurizia Zacchigne Chi ha incastrato Henry Beyle?, ki jo je avtor priredil po pripovedi Diega Zandela Stendhal il carbonaro. Tako mestni muzeji Mestni muzeji zgodovine in umetnosti ter Mestni gledališki muzej Carlo Schmidl bodo zaprti 1. januarja 2009, medtem ko bodo 31. decembra odprli le do 17. ure. V torek, 6. januarja bodo zaprti vsi muzeji, razen Rižarne pri Sv. Soboti, Mestnega muzeja zgodovine in umetnosti in Spominskega parka. Muzejska knjižnica in fototeka, knjižnica in dokumentacijski center muzeja Schmidl pa bodo zaprti vse do 7. januarja. Danes voden ogled razstave Srednji vek v Trstu Danes ob 11. uri bo v prostorih mestnega muzeja v Gradu sv. Justa voden ogled razstave Srednji vek v Trstu - Institucije, umetnost, družba 14. stoletja, ki jo je postavil Giorgio Potocco. Udeleženci ogleda bodo deležni vstopnine po znižani ceni 3,50 evra. Za skupinske in šolske oglede razstave v obratovalnih urah se lahko int-teresenti prijavijo na tel. št. 040 6754727 ali po elektronski pošti na naslov serviziodidattico@comune.trie-ste.it. V Aristonu predvajajo The Millionaire Dnes, v torek in v sredo bodo v kinu Ariston vrteli film The Millionaire, posnet v indijskem Mumbaju, ki je bil v preteklih tednih prizorišče krvavih atentatov. Gre za majhen film, ki je po uspehih na festivalih v Tellurideju in Torontu postal eden od kinematografskih »primerov« sezone in je po svoje emblem »globalne« kinematografije: ambientiran je v starem Bom-bayu, pripoveduje o televizijskih nagradnih igrah, tema je klasična melodrama, vendar ovita v dinamično in zelo sodobno govorico. Danes in v torek bodo predstave ob 16.00, 18.05, 20.10 in 22.15, v sredo pa samo ob 16. in 18. uri. / ŠPORT Nedelja, 28. decembra 2008 7 PRIREDITVE - Posnetki z nagrajevanja najboljših primorskih športnic in športnikov Srečanje Naš športnik 2008 še enkrat na ogled po televiziji Prireditev primorskih medijev je snemala slovenska RAI - Na zaslonu danes in 1. januarja Slovenski televizijski sporedi deželnega sedeža Rai, Radio Trst A, Radio in televizija Koper - Capodistria, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, Primorske Novice, Primorski dnevnik, Novi Matajur in spletna stran www. slosport.org so pred nekaj dnevi priredili srečanje najboljših športnic in športnikov Primorske, večer z naslovom NAŠ ŠPORTNIK 2008. Vodil ga je Jan Leopoli ob sodelovanju Mojce Klarič in Tamare Stanese, na njem pa so sodelovali trebušna plesalka Lavinia Skerlavaj, glasbeni duo Lara Puntar in Dario Viviani ter ansambel Blek panters. Z nagrajenimi športniki sta se pogovarjala časnikarja Zdenka Tomulič in Boris Simoneta. Večer, na katerem so že petindvaj-setič podelili priznanja za športne dosežke, so v režiji Marije Brecelj in uredništvu Iva Tulla posnele kamere Slovenske televizije RAI in ga uvrščajo v današnji večerni spored, torej po dnevniku okrog 20.50. Kdor bo zamudil ta zmenek, si lahko ogleda ponovitev oddaje v četrtek, 1. januarja 2009. Letošnji nagrajenci na prireditvi Naš športnik v Gorici kroma OBLETNICA - Srečanje ob 45. obletnici »trgovske« mature Obujanje spominov na skupaj preživeta leta v šolskih klopeh FESTIVAL Luttazzi gost Tržaške popevke Lelio Luttazzi je bil glavni protagonist 30. festivala tržaške popevke, ki se je izpel na Štefanovo v gledališču Rossetti. Kot gost je zapel nekaj svojih uspešnic, med katerimi ni izostala znana El can de Trieste in prejel priznanje Triestinita 2008 za svoje umetniške dosežke in za globoko čustveno navezanost na Trst. Na festivalu je zmagala pesem No volevo la vinjeta Riccar-da Valenteja in Davideja Chersicle v izvedbi skupine I sardoni bar-colani vivi. Na drugo mesto se je uvrstila pesem Nostalgia v izvedbi Debore Dusa, tretja pa je bila Sufia la bora Grazielle Se-macchi in Massimiliana Jurcev. Nagrado kritike je prejela pesem Un mar de ricordi kantavtorja Roberta Tomeja, duo Vanesse Battistella in Giannija Serianija je prejel nagrado za najboljšo interpretacijo. Organizirati obhajanje obletnice mature ni lahka zadeva, še toliko bolj ne, ko gre za 45. obletnico »trgovske« mature. Kdor si je prevzel to nalogo, je moral seči globoko v svoj spomin, da je povlekel iz njega imena svojih tedanjih sošolcev. Kajti počasi, a neizprosno zbledijo obrazi in imena tistih, s katerimi smo delili lepe in manj lepe šolske ure. In tako se moramo marsikdaj zateči k starim, nepogrešljivim Izvestjem, tiskanim letnim poročilom z imeni vpisanih in učnega osebja. Končno je samozvanemu (in vrednemu vse naše pohvale) organizacijskemu odboru »Trgovska matura 1963« uspelo stakniti imena, naslove in telefonske številke tistih, ki so morali pred toliko leti opraviti eno izmed svojih težjih življenjskih izkušenj. In tako se nas je tistega prvega torka letošnjega decembra v neki restavraciji zbralo okoli trideset sošolcev, da bi obudili spomine na leta guljenja obleke po šolskih klopeh. Na tej večerji smo kot pridni »trgovci« opravili tudi bilanco tega, kar nam je Slovenska trgovska akademija dala. Ugotovili smo, da nas je lepo in zadostno pripravila, da smo po končanem šolanju bili opremljeni s primernim »orodjem«, s katerim smo se podali v svet. Za to pa moramo biti hvaležni takratnemu ravnatelju in celi vrsti profesorjev, ki so pojmovali svoje delo zlasti kot poslanstvo, in ne le kot vir zaslužka. Seveda smo si »na razstanku« obljubili, da se bomo spet srečali, in to kmalu, saj ne bomo čakali okrogle obletnice. (F.) ZGONIK - Božička so pozdravili v več jezikih Skupna božičnica otrok iz vrtca in osnovnih šol Malčki iz vrtca v Gabrovcu in učenci osnovnih šol iz Saleža in Zgonika so pripravili skupno božičnico, katere glavna posebnost je bila v tem, da so otroci zapeli in igrali tudi v angleščini U Kino AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Madagascar 2«. ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »The Millionaire«. CINECITY - 10.45, 13.00, 15.15, 16.15, 17.30, 20.00, 22.10 »Natale a Rio«; 11.00, 12.50, 14.50, 16.40, 18.15, 18.30, 19.55, 20.20, 22.05 »Madagascar 2«; 10.55, 13.10, 15.20, 17.30, 20.00, 22.05 »Il Cosmo sul como'«; 10.55, 13.10, 15.20, 17.40, 20.00, 22.05 »The Spirit«; 10.45, 12.40, 14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 22.20 »Come un uragano«; 10.45, 12.45, 18.35, 20.25, 22.20 »Ultimatum alla terra«; 15.15, 17.25, 20.00, 22.10 »Come Dio comanda«; 10.45, 12.45, 14.40 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«. EXCELSIOR - 16.15, 18.30, 21.15 »La duc-hessa«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.35, 21.00 »Il giardino di limoni«. FELLINI - 15.30 »Wall-E«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Come Dio comanda«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.30 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Come un ura-gano«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.40, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »Il Cosmo sul como'«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.10, 18.50, 20.30, 22.20 »Il bambino con il pigiama a righe«. KOPER - KOLOSEJ - 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 »Modeli«; 13.30, 15.30, 17.30 »Madagaskar 2«; 15.20, 17.20, 19.20, 21.20 »Božič na kvadrat«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ultimatum alla terra«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Natale a Rio«; Dvorana 3: 11.00, 14.30 »Madagascar 2«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Spirit«; Dvorana4: 11.00, 14.30, 16.00, 17.35, 21.00, 22.30 »Ember il mistero della città di Luce«; 19.15 »Si puo' fare«. SUPER - 16.30, 20.20 »Mamma mia!«; 18.20, 22.10 »Twilight«. TRŽIČ - KIN EMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.00, 20.10, 22.00 »Madagascar 2«; Dvorana 2: 15.30, 17.45, 20.10, 22.15 »Natale a Rio«; Dvorana 3: 15.45, 17.30, 20.00, 22.00 »Come un uragano«; Dvorana4: 15.30, 17.40, 20.10, 22.10 »Il Cosmo sul como'«; Dvorana 5: 20.10, 22.10 »Come Dio comanda«; 16.00, 18.15 »Madagascar 2«. M Izleti SPDT vabi člane in prijatelje na 20. novoletni - jubilejni pohod na Medvedjak. Zbirališče na Poklonu pri restavraciji Furlan 1. januarja 2009, ob 14. uri. Nas-videnje! ČLANI SPDT se bodo udeležili v soboto, 10. januarja 2009 nočnega, spominskega pohoda v Dražgošah. Pohod se začne v soboto, 10. januarja, ob 23. uri in konča naslednji dan ob 10. uri. Je precej zahteven, zato je potrebna dobra kondici-ja udeležencev. Vse informacije Vam nudi Bernard Florenin tel. 0481/882240. Loterija 27. decembra 2008 Bari 31 62 6 46 7 Cagliari 86 88 45 30 69 Firence 65 73 89 74 45 Genova 79 81 67 12 74 Milan 8 3 11 79 21 Neapelj 25 58 10 24 84 Palermo 90 29 20 88 77 Rim 87 3 9 12 59 Turin 2 19 24 17 86 Benetke 28 47 70 11 55 Nazionale 1 76 87 22 58 Super Enalotto Št. 156 8 25 31 65 87 90 jolly 28 Nagradni sklad 4.457.091,52 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 21.764.493,82 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 42 dobitnikov s 5 točkami 15.918,19 € 3.439 dobitnikov s 4 točkami 194,40€ 100.950 dobitnikov s 3 točkami 13,24 € Superstar Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 20 dobitnikov s 4 točkami 19.440,00 C 382 dobitnikov s 3 točkami 1.324,00 C 5.155 dobitnikov z 2 točkama 100,006 32.151 dobitnikov z 1 točko 10,00€ 64.894 dobitnikov z 0 točkami 5,00 C B Nedelja, 2B. decembra 200B TRST / KRiT v sodelovanju z • DRUŠTVOM SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU • ZVEZO INVALIDOV • PODPORNIM DRUŠTVOM V ROJANU prireja tradicionalno SREČANJE OB KONCU LETA danes, 28. decembra, ob 13.00 - v Slovenskem dijaškem domu "S.Kosovel" ul.Ginnastica 72, Trst Z nami bodo: MoPZ Fran Venturini od Domja, humorist Toni Kaijola in Neva Kranjec s svojo harmoniko Včeraj danes Danes, NEDELJA, 28. decembra 2008 ŽIVKO Sonce vzide ob 7.45 zatone ob 16.28 -Dolžina dneva 8.43 - Luna vzide ob 8.38 in zatone ob 17.15. Jutri, PONEDELJEK, 29. decembra 2008 DAVID VREME VČERAJ: temperatura zraka 4 stopinje C, zračni tlak 1030 mb raste, veter 35 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja s sunki do 80 km na uro, vlaga 55-odstotna, nebo jasno, morje močno razgibano, temperatura morja 11 stopinj C. CI3 Lekarne Nedelja, 28. decembra 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine -Proseška ulica 3. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 (040 365840), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (040 767391). Od ponedeljka 29., do srede, 31. decembra 2008, ter v petek, 2., in v soboto, 3. januarja 2009 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 H Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje), Nabrežina 129 ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC. Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 722148). Četrtek, 1. januarja 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6, Bazovica - Grudnova ulica 27. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 772148). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofo-lo. 81 Prireditve SKD PRIMOREC vabi na ogled slikarske in fotografske razstave Marinelle Terbon »Zgodbe, ki so mi jih vedno pripovedovali nonoti« ob sobotah in nedeljah, od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure. Razstava bo odprta še danes, 28. decembra. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA prireja v ponedeljek, 29. decembra, ob 16.30 koncert božičnih pesmi za ostarele in onemogle v domu šolskih sester pri Sv. Ivanu v Trstu. Pel bo otroški zbor Kraški cvet, ki ga vodi sestra Karmen Koren. RAZSTAVA starega kraškega pohištva restavriranega na tečaju, ki ga je organiziralo društvo Noe', bo odprta do 31. decembra v Škerkovi hiši v Šem-polaju s sledečim urnikom: ob sobotah od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 9.30 do 12. in od 14. do 16. ure. Info.: 349-8419497. V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah (Proseška ul. 131) bo do 6. januarja 2009 na ogled fotografska razstava Štefana Grgiča »Kraji duha«. Urnik: do 6. januarja: od ponedeljka do sobote med 16. in 18. uro. V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI je do 6. januarja na ogled tradicionalna razstava jaslic. Sodeluje fotograf Miloš Zidarič. Urnik: četrtek, sobota in prazniki od 16. do 19. ure. Možen je tudi ogled jaslic v cerkvi sv. Roka. 9 Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva med prazniki zaprti v sredo, 31. decembra 2008 ter 5. januarja 2009. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠEK sporoča, da bodo uradi zaprti v sredo, 31. decembra 2008 ter 5. januarja 2009. DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča, da bo v ponedeljek, 5. januarja 2009 šola zaprta. LICEJ FRANCETA PREŠERNA prireja informativni dan za dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol ter njihove starše in sicer v petek, 16. januarja 2009, od 18. do 20. ure. S Poslovni oglasi PRI TEŽAVAH s krčnimi žilami in odprtimi ranami se obrnite na Center za zdravljenje venskih bolezni Portorož. Tel. 00386-31837218 H Mali oglasi IŠČEM krojaško lutko (mera 46) v dobrem stanju. Tel. št.: 339-6013695. LAND CRUISER 3 SOL diesel, edini lastnik, 37.000 prevoženih km, v odličnem stanju prodam. Kličite na tel. št. 3926166694. V KRIŽU prodajam stanovanje, 90 kv. m. z balkonom in garažo. Tel. 334-5088775. Y10 FIRE s komaj opravljenim tehničnim pregledom prodam. Cena po dogovoru. Tel. 040-291477. Hfl Osmice OSMICA PRI PIŠČANCIH. Silvano Fer-luga vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl odprl Radovan Šemec v Prečniku. V LONJERJU je odprl osmico Damian Glavina. Tel. št.: 348-8435444. V MEDJIVASI št. 10 sta odprli osmico Mavrica in Sidonja. Tel. 040-208987. Vabljeni! V SALEŽU na kmetiji Perčič smo odprli osmico. Toplo vabljeni. Ü Čestitke Tudi posamezne snežinke prinašajo veselje. Dragi ELDI za njen jutrišnji praznik želimo prelep dan, ki naj bo tak, kot si ga sama najbolj želi. Mi vsi iz Trebč, ki jo imamo radi pa ji kličemo kar tako naprej v zdravju in zadovoljstu. Na Konservatoriju Benedetta Marcella v Benetkah sta prof. Beatrice Zonta in prof. Vesna Zuppin prejeli štipendijo kot najboljši diplomantki akademskega leta 2007/08. Glasbena matica jima ponosno čestita za prestižen dosežek. Ü3 Obvestila SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB KOŠIR vabi vse člane in ostale filateliste na redno sejo, ki bo v sredo, 7. januarja, ob 19. uri, v Gregorčičevo dvorani v ul. Sv. Frančiška. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR obvešča, da bodo v sredo, 31. decembra, v popoldanskih urah uradi zaprti za javnost. NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER v Bazovici bo danes, 28. decembra, odprt od 10. do 15. ure. Na ogled je tudi razstava »Ko so se v Bazovici rojevale ladje«. Vstop prost. Za informacije lahko pokličete tel. št. 040 - 3773677. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU sporoča, da bo urnik med božičnimi prazniki naslednji: 29.decembra, 16.0018.30; sreda 31. decembra 9.00-11.30. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO obvešča, da v torek, 30. decembra, bo urad izjemoma odprt od 16. do 18. ure. NA OBČINI DEVIN - NABREŽINA bo Urad za šolstvo in kulturo v sredo, 31. decembra, (v popoldanskih urah) in v ponedeljek, 5. januarja 2009, zaprt. OBČINA DEVIN-NABREŽINA obvešča občane, da bodo anagrafski in matični urad, tajništvo in protokol v sredo, 31. decembra, v popoldanskih urah zaprti. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) prireja Silvestrovanje z glasbo v živo večerjo in družabnimi igrami. Informacije nudimo na št. 040-411635 ali 040-415797. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO razpisuje 22. natečaj za študijske nagrade iz sklada »Mihael Flajban« namenjene univerzitetnim študentom naše dežele, ki so obiskovali slovenske šole. Glavna nagrada znaša 1.500 evrov in je namenjena zaslužnemu akademiku prvega letnika. Ta nagrada je ponovljiva za ves potek rednega študija, če bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Poleg glavne nagrade so predvidene podpore tudi za naslednje letnike. Prošnjo za nagrado, naslovljeno na Slovensko dobrodelno društvo - ul. Mazzini, 46 - Trst, je treba predložiti do 31. decembra. Prošnji naj bo priložen curriculum, potrdilo o vpisu na univerzo (za kasnejše letnike tudi potrdilo o predvidenih in opravljenih izpitih) ter potrdilo ISEE. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ul. Mazzini 46, prvo nadstropje, tel. 040-631203, ob četrtkih od 16. do 18. ure. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bodo, ob priliki božičnih in novoletnih praznikov, v sredo, 31. decembra občinski uradi zaprti v popoldanskih urah. UPRAVA OBČINE ZGONIK obvešča svoje člane, da bodo anagrafski in matični urad, tajništvo in protokol v sredo, 31. decembra, odprti od 9. do 12. ure, v popoldanskih urah pa zaprti. UPRAVA OBČINE ZGONIK obvešča, da bo občinska knjižnica v sredo, 31. decembra 2008 zaprta. KRUT obvešča, da bo urad zaprt od 29. decembra do vključno 5. januarja. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Trstu zaprti do 5. januarja 2009. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da bo zaprt zaradi dopusta od ponedeljka 29. decembra, do torka 6. januarja 2009. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bodo uradi v Trstu, Gorici in Čedadu zaradi božičnih praznikov zaprti do vključno 6. januarja 2009. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo do vključno 6. januarja 2009 zaprto. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 29. decembra do 6. januarja. PILATES - SKD F. PREŠEREN BOLJU-NEC- Skupina 35-55 sporoča, da danes, 24. decembra ter v petek, 2. januarja 2009 vadba Pilatesa in telovadbe odpadeta; v starem letu se dobimo še v torek, 30. decembra, ko bosta na vrsti samo dve uri vadbe in sicer od 18. do 19. Pilates ter od 19. do 20. ure telovadba. V novem letu bosta Pilates in telovadba stekla po ustaljenih urnikih od srede, 7. januarja dalje. Obveščamo zainteresirane začetnice, da se lahko še udeležijo telovadbe, ki poteka ob torkih, sredah in petkih od 19. do 20. ure. TEČAJ V BAZENU: Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 9. januarja 2009, in se bo odvijal v jutranjih urah na Op-činah. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. SK DEVIN prireja tečaje smučanja v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo pod vodstvom društvenih učiteljev. Na razpolago je petdnevni tečaj od 10. oz. 11. januarja 2009 dalje. Možen je najem smučarske opreme in avtobusni prevoz po ugodni družinski ceni. Informacije info@skdevin.it ali tel. 3481334086 (Erika). ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo do sobote, 10. januarja 2009, urad zaprt. Info na tel. št. 3284559414 »mail-to:info@melanieklein.org«. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo podružnice v Nabrežini, Dolini in na Opčinah zaprte do 11. januarja 2009. SK BRDINA organizira smučarske tečaje za otroke od 4. leta dalje. Tečaji se bodo odvijali ob nedeljah v Forni di Sopra. Začetek tečajev 11. januarja. Za interesente je predviden tudi avtobusni prevoz. Za podrobnejše informacije in vpis tel. 340-1653533 (Valentina). SKLAD MITJA ČUK obvešča, da ob božičnih praznikih ne bo tečajev slovenskega, angleškega in španskega jezika do 12. januarja 2009. O.N.A.V. - Vsedržavno združenje poku-ševalcev vina prireja tečaj degustacije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 28. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.30 do 22.30 v športno-kulturnem centru v Lonjerju. Za informacije lahko obiščete spletno stran: www.onav.it ali pokličite na tel. štev. 333-4219540 ali 340-6294863; email: mailto:trieste@onav.it. OBVEŠČAMO CENJENE BRALCE občinskih knjižnic v Nabrežini in Ribiškem naselju, da bosta zaprti do nedelje, 1. marca 2009. Oproščamo se za nevšečnost. In luč sveti v temi t V božični noči je v Gospodovem objemu zaspala naša draga Magda Slama por. Petaros Globoko prizadeti mož Robert, hčerka Tamara z Markom, sin Mitja z Manico in vnuki. K večnemu počitku jo bomo pospremili v soboto, 3. januarja ob 12.30 iz ulice Costalunga v cerkev sv. Jerneja na Op-činah. Opčine, 28. decembra 2008 Pogrebno podjetje Alabarda - Opčine Ljubljeni noni prisrčni pozdrav Urška, Andraž, Mojca, Tjaša, Veronika, Boštjan in Anja Draga Magda! Si in boš vedno v naših mislih in molitvah. Brat Boris z Adrijano, Davidom in Eriko z družino, sestra Dina z Milošem in Ireno z družino Ob nenadomestljivi izgubi drage gospe Magde sočustvuje z družino Petaros družina Bole Ob težki izgubi gospe Magde sočustvujeta z Robertom, Tamaro in Mito družini Polojaz Ob boleči izgubi drage Magde sočustvujeta z možem Robertom, Tama-ro in Mitjo ter ostalimi sorodniki družini Zerjul in Macor Globoko sožalje izrekamo Robertu, Tamari, Mitji in ostali družini Stana in Efrem, Beti in Roberto z Luko in Pavlom, Lučka in Sandi z Matjažem, Igorjem, Martinom in Marijo, Margi in Igor Pavel s Primožem, Ireno Valerijo in Urošem Ob smrti žene in mame Magde sočustvuje z Robertom Petarosom, Ta-maro in Mitjo z družinami Slovenska skupnost Ob smrti sestre Magde sočustvuje z Borisom Slamo in družino Slovenska skupnost Ob izgubi drage mame in none izreka iskreno sožalje Borisu Bogatcu in družini ŠD Vesna ZAHVALA Maria Subani vd. Riolino (Darka) Ganjeni ob tolikšnih izrazih sožalja se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili našo ljubljeno mamo, taščo, nono in bisnono in jo pospremili k večnemu počitku. Iskrena zahvala naj gre gospodu župniku dr. J. Merkuži, doktorju Igorju Guštinu, cerkvenemu pevskemu zboru, moškemu pevskemu zboru Rdeča Zvezda, nosilcem krste, nosilkam sveč in cvetja ter vsem, ki so sočustvovali z nami in tako počastili njen spomin. Svojci Zgonik, Salež, 28. decembra 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Sezonska razprodaja že pred vrati Božični popusti ublažili splošni padec potrošnje Razprodaja uradno od 2. januarja, vsaka trgovina pa lahko odloča samostojno Podatki o 20-odstotnem padcu predbožičnih nakupov, ki jih je v prejšnjih dneh objavila italijanska zveza združenj potrošnikov Codacons, v Gorici ne držijo. Po besedah nekaterih predstavnikov zveze trgovcev Ascom velike nakupovalne evforije med Goriča-ni ni bilo, količina nakupov pa se je kljub gospodarski krizi in težavam mnogih družin obdržala približno na lanski ravni. K zadovoljivemu rezultatu je botrovala tudi pobuda »Christmas shopping«, v okviru katere je preko 40 trgovin mestnega središča med 13. in 24. decembrom izvajalo popuste. »December je bil z vidika nakupov dokaj uspešen mesec, če ga primerjamo s prejšnjimi. Količinsko je bil podoben lanskemu decembru, menim pa, da je bila vrednost nakupov nižja oziroma da so se mnogi odločili za cenejše artikle,« je povedal predstavnik zveze Ascom Benedikt Kosič, ki je obenem tudi predstavnik SDGZ za trgovino na drobno. »Vzrok za to gre verjetno tudi iskati v dejstvu, da so potrošniki že obveščeni o začetku sezonskih razprodaj. Le-te se bodo v celi deželi Furlaniji-Julijski krajini začele v petek, 2. januarja, zato si je marsikdo decembra priskrbel le najnujnejše stvari in preložil ostale nakupe. Osebno pa se mi zdi, da so po odobritvi deželnega zakona, ki omogoča izvajanje popustov v kateremkoli obdobju, sezonske razprodaje izgubile svojo vrednost in smisel. Posebne akcije se namreč lahko izvajajo skozi celo leto, kar nekoliko zmede kupce. Menim, da bi bilo potrebno postaviti nova pravila,« je povedal Kosič. »Točnejše podatke o nakupih v letošnjem decembru bomo imeli šele konec meseca, saj se bo praznično obdobje nadaljevalo do prihodnjega tedna. O odstotkih zato ne nameravam govoriti, občutek pa imam, da je bil trend nakupov zadovoljiv. Evforične predbožične mrzlice ni bilo, glede na vsesplošno gospodarsko krizo pa se mi zdi, da smo lahko zmerno zadovoljni,« je povedal predsednik Ascoma za goriški okraj Gianluca Madriz in zaključil: »Od 2. januarja dalje nas čakajo še uradne sezonske razprodaje. Prepričan pa sem, da se bodo akcije v posameznih trgovinah nadaljevale tudi v teh dneh.« (Ale) NOVA GORICA - Konkurenca nakupovalnih centrov nevzdržna Trgovine zapirajo Začetna radovednost se spremeni v navado - V bodoče se obetata še trgovski središči na Majskih poljanah Trgovci, ki imajo lokale v središču Nove Gorice ali v okolici, se v zadnjih mesecih spopadajo z nemalo težavami. Poleg tega, da je v mestu septembra odprl vrata nakupovalni center Qlandia, zaradi česar se je drugim trgovcem zmanjšalo število strank, se v zadnjih mesecih vse glasneje in preteče od vsepovsod govori o gospodarski krizi in recesiji, kar seveda tudi vpliva na kupce, da iz previdnosti manj trošijo. V mestu je tako že moč opaziti, da se je v zadnjih mesecih zaprlo nekaj manjših trgovin, ki očitno ob konkurenci večjih trgovcev niso mogle preživeti. Tak pojav sicer ni nič novega, z njim se srečujejo vsa večja mesta v Sloveniji, ki so na obrobju dobila večje nakupovalne centre, kjer so na voljo številna parkirišča in množica trgovin na enem mestu. V Novi Gorici se v bodoče obeta vsaj še eno večje nakupovalno središče: v sklopu nastajajoče nove mestne soseske Majske poljane bo zrasel še trgovski center Supernova in veleblagovnica Obi z gradbenim materialom. Prvi pretres za trgovce v mestu je pred leti pomenilo odprtje Mercatorjevega centra v Kromberku. Veliko večji odliv kupcev pa je, kot rečeno, povzročilo odprtje Qlan-die, ki množico ljudi privablja tudi s sosednje strani meje. Kot je povedal lastnik trgovine z računalniško opremo v Novi Gorici, je bilo zatišje v trgovinah v centru mesta ob odprtju Qlandie v začetku pričakovano, ljudje si novo ponudbo vsaj iz radovednosti ogledajo, potem pa se vseeno, vsaj nekateri, tudi vračajo tja, kjer so bili dotlej vajeni nakupovati. Toda svoje je naredila še recesija. »V maloprodaji ne bi smela biti prisotna vsaj še nekaj mesecev, pa jo je poznati bolj zaradi panike kot pa zaradi dejanskega pomanjkanja denarja pri posameznikih,« meni Klavdij Mervič, lastnik trgovine Eniac v Novi Gorici. Sogovornik pravi, da je za trgovino z računalniško opremo največji problem, da se je znotraj Qlandie pojavila velika trgovina s tehničnim blagom, ki je njegovi vsaj deloma konkurenca. To je do neke mere tudi povzročilo upad jesenskega prometa v njegovem lokalu, prav zaradi začetne radovednosti pri kupcih. Enako je bilo, ko se je v Mercatorjevem centru odprla trgovina s podobnim blagom. »Dva, tri mesece se je odliv tedaj poznal, potem pa ne več,« pravi Mervič, ki dodaja, da vsako leto največji promet v trgovini beleži od jeseni pa do konca leta. Da je letos promet v teh mesecih enak kot čez celo leto, pripisuje ravno »fami« o recesiji. Sicer pa, tudi la tudi Majda Smrekar, lastnica trgovine KID v Novi Gorici, ki je prodajala nose-čniške obleke slovenskega proizvajalca. »Mali trgovci ne morejo konkurirati velikim, kot so v Qlandii. Zato bo središče Nove Gorice počasi zamrlo,« meni Smrekar-jeva, ki je morala trgovino opustiti zaradi cenejših ponudnikov v nakupovalnem središču. »Toda stranke so že razočarane zaradi slabše kakovosti, ki jo imajo cenejša oblačila večjih trgovcev,« pravi sogovorni- Privlačna sila velike distribucije deluje v škodo manjših trgovin foto k. m. njegovi kolegi v sosednjih lokalih po njegovih besedah opažajo manjši obisk v trgovinah, ne pa toliko manjšega prometa. »Manj je tistih radovednih ogledov, če kdo pride, tudi kupi,« zaključuje sogovornik. Med ogledom trgovin po mestu je opaziti tudi nekaj primerov, ko že oglasi v izložbi vabijo k nakupu blaga po znižanih cenah zaradi popolne razprodaje. V eni od teh trgovin lastnica pove, da trgovino zapira ravno zaradi močnega padca prometa in vljudno zavrne nadaljnji pogovor. Zaradi kar 70-odstotnega padca prometa v trgovini, se je za upokojitev odloči- ca, ki v lokalu ohranja humanitarno dejavnost: ustanovila je medobčinsko društvo KID, otrok - otroku, ki deluje na območju od Bovca do Sežane. V lokalu na Grad-nikovi ulici sedaj sprejema podarjene rabljene otroške obleke in opremo. Darujejo ljudje iz vse Slovenije, pove sogovornica, ki opaža, da ljudi tre vse večja revščina, celo v družinah, kjer sta zaposlena oba starša, si marsikdaj ne morejo privoščiti novih oblačil za otroke. Odziv je zato velik, tako tistih, ki povprašujejo po rabljenih oblačil-cih in otroški opremi, kot tistih, ki jih podarjajo. (km) 661 Nedelja, 28. decembra 2008 VREME APrimorski ~ dnevnik GORICA - Radikalci »Namesto zaslug spet prevladale stranke« Radikalci iz združenja Trasparenza e partecipazione grozijo goriški občinski upravi s prizivom na upravno sodišče. Tokrat se spotikajo ob imenovanje predstavnikov tričlanskega odbora za ocenjevanje vodij občinskih oddelkov. »Uprava je imenovala nove predstavnike odbora na prikrit način, ne da bi upoštevala zasluge in kompetenco kandidatov,« je prepričan tajnik združenja Pie-tro Pipi. Radikalci bodo pojasnila najprej zahtevali od upraviteljev, v primeru, da jih ne bodo dobili, pa se bodo obrnili na občinsko pravobranilko in na tržaško upravno sodišče. »Februarja je občinski odbor sprejel sklep, s katerim si je postavil nova pravila za imenovanje dveh zunanjih predstavnikov odbora za ocenjevanje. Romolijeva uprava je zavrnila prakso, po kateri je župan lahko samovoljno imenoval člane, in določila, da razpiše natečaj in izbere kandidata na podlagi kurikuluma,« je povedal Pipi in nadaljeval: »Prijavilo se je 38 oseb. Ko je zapadel rok, pa smo izvedeli, da je občina ponovno odprla razpis, ne da bi pojasnila vzroka. Prijavilo se je dodatnih 21 kandidatov, med katerimi pa sta bila izbrana oba zunanja člana odbora.« Radikalci se zgražajo predvsem nad dejstvom, da ni bila pred imenovanjem objavljena nikakršna lestvica kandidatov in da sta bila kurikuluma dveh imenovanih članov odbora »revnejša« od nekaterih drugih. »Kot notranji kandidat je bil imenovan generalni tajnik občine Andrea Ravagnani, ki je med drugim tudi član odbora garantov. Kot zunanja kandidata pa sta bila imenovana generalni direktor pokrajine Pordenon Giovanni Blarasin in bivši sindikalni predstavnik Lucio Gregoretti. Izpadel pa je docent na področju upravnega prava Ezio Guerci, ki je eden izmed najpomembnejših izvedencev na področju odborov za ocenjevanje. Glede na dejstvo, da Gregoretti nima niti univerzitetne diplome, je dokaj samoumevno, da je bil imenovan na podlagi strankarskih delitev stolčkov.« Radikalci apelirajo na občinski svet, naj obsodi ravnanje uprave, od le-te pa bodo zahtevali pojasnila o vzrokih, zaradi katerih je bil razpis ponovno odprt. Zahtevali bodo tudi objavo kriterijev, na podlagi katerih je prišlo do imenovanja. »Če ne bomo uslišani, se bomo najprej obrnili na prav-obranilko Eleno Grossi, čepravje bila tudi sama imenovana s političnim dogovorom. Če ne bomo dobili odgovora, pa bomo ubrali sodno pot,« je zaključil Pipi. (Ale) GORICA - Še brez odločitve Ognjemet pod vprašajem V parku nevarno, z gradu nevidno Potem ko se je lani Gorica odpovedala silvestrovanju na prostem, ga bo letos imela, pod vprašajem pa je tradicionalni ognjemet. Letošnje silvestrovanje bo potekalo na Battistijevem trgu, saj je Travnik zaradi gradbišča še vedno neuporaben. Sprva je bilo načrtovano, da bodo opolnoči umetne ognje prižigali v bližnjem ljudskem vrtu. Pokrajinska tehnična komisija pa se je prejšnji teden v zvezi s tem izrazila negativno zaradi bližine prizorišča praznovanja, zaman pa bi bilo prižigati ognjemet na gradu, ker bi bil z Battistijevega trga neviden. »Zaradi negativnega mnenja komisije smo zmanjšali količino pirotehničnih izdelkov,« je povedal županov glasnik Stefano Cosma. Komisija bi se zato morala včeraj še enkrat izreči v zvezi z ognjemetom na Battistijevem trgu, zaradi nesklepčnosti pa je bila odločitev preložena. »V ponedeljek bo župan Romoli posegel in skušal doseči, da bo komisija dala zeleno luč,« je dodal Cosma. Goriška silvestrska noč bo letos potekala pod naslovom CaPOPd'anno. Že z jutrišnjim dnem bodo na Battistijevem trgu stojnice. Jutri in v torek od 18. ure dalje bo na trgu Battisti ape-ritiv z DJ-em Štefanom Munarijem. Na zadnji dan leta bo ob 18. uri koncert otroškega zbora iz Podturna, sledila bosta zabava z glasbo Radia Punto Zero in ob 22.30 koncert skupine Magenta. Okrog 23.30 bo »laser show«, ob 1. uri pa bo na oder stopil DJ Toky z Radia 105. Osrednji gost bo MTV-jev DJ Carlo Pastore, ki bo nastopil ob 2. uri in prisotne zabaval poldrugo uro. DOBERDOB - Žalovanje za 55-letnim Frankom Ferfoljo V vasi je bil angažiran in priljubljen, zlasti pa steber in duša godbe Kras Na predbožični večer je doberdobsko in okoliško javnost pretresla vest, da je po krajši bolezni odšel Franko Ferfolja. Življenje je posvetil družini in domači godbi, za sabo pušča nenadomestljivo vrzel v vaški skupnosti. Rodil se je pred 55 leti očetu Jožefu Fer-folji, dolgoletnemu kulturnemu in političnemu delavcu, in Mili Ferletič, upraviteljici semenarne v Doberdobu. Po končanem študiju se je zaposlil v tržiškem pristanišču in se poročil s Klavdijo Sulič. Rodila sta se jima Silvan in Romina. Franka so zaznamovali iskrenost, skromnost in navezanost na družino. Zelo mlad je vzljubil glasbo in se kot tro-bentar vključil v vrste domače godbe. Konec sedemdesetih let je doberdobska godba zaradi pomanjkanja godbenikov in predvsem mladih sil nastopala le občasno. Franko je takrat stopil v ospredje in se zavzel za ustanovitev godbeniške glasbene šole. V vasi se je tedaj glasbi približalo več otrok in postavljen je bil temelj za glasbeno skupino, ki je pod strokovnim vodstvom dirigenta Stojana Ristov-skega v naslednjih letih postala jedro do-berdobske godbe. Leta 1982 je Franko nasto- i * f^gi * ' Jr'" "'E t Franko Ferfolja mi mm i pil predsedniško mesto pihalnega orkestra Kras in funkcijo opravljal celih dvajset let. Vodstvo je nato prepustil mlajši generaciji, vseeno pa je do zadnjega ostal nenadomestljiv člen in duša celotne godbe. Kljub bolezni je z godbo še oktobra nastopil na tradicionalni bakladi, ki jo društvo krvodajalcev prireja po vaških ulicah. Mlade člane je vedno spodbujal k vztrajanju, s starejšimi se je rad posvetoval, ljubezen do godbe pa je posredoval tudi lastni družini, ki aktivno sodeluje pri njenem delovanju. Franko je bil poznan in priljubljen daleč naokoli tudi zaradi svoje družabnosti, druž- bene občutljivosti in angažiranosti. Rad je sodeloval pri vaških pobudah, od postavljanja mlaja do pustnih običajev, kjer se je vedno oglašal s svojo trobento. Aktivno je bil vključen v vaško dogajanje, pred leti je bil tudi izvoljen v občinski svet. Bil je velik ljubitelj Dalmatinske obale in glasbe; s prijatelji se je rad ponašal, da je tudi s svojo godbo nastopil na otoku Rab, kjer je vzpostavil prijateljsko-kul-turne stike. Kot predsednik pihalnega orkestra je zagovarjal povezovanje med vaškimi društvi, ob tem pa je tudi kot odbornik pri združenju godb ANBIMA gojil številne stike med orkestri iz Slovenije, Laškega in Furlani-je. Med njegovim predsedovanjem je godba več let v Doberdobu prirejala vaško šagro; v velik ponos mu je bil nastop Alpskega kvinteta leta 1994. S Frankom Ferfoljo odhaja torej človek, ki je nesebično in radodarno deloval za kulturno rast celotne doberdobske skupnosti. Z ženo, hčerjo in sinom, s starši, bratom in ostalim sorodstvom sočustvuje vsa vaška skupnost, še posebej jim sožalje izreka pihalni orkester Kras. 1 0 Nedelja, 28. decembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Mirana Stanovnika bo spremljala že uigrana goriška ekipa S Puščavskim lisjakom na prestižnem Dakarju Cilja na visoko uvrstitev - Najbolj problematične bodo velike višinske razlike Na fotografiji levo Gregor Pavšič, Miran Stanovnik, Darij Novak in Branko Belingar; Belingar in Novak ter njuna Toyota Landcruiser v Dakarju ob zaključku relija 2007 (levo spodaj); Stanovnik v akciji (desno) foto n.n., belingar V Buenos Airesu v Argentini se bo 3. januarja začel re-li Dakar, ki ga lani zaradi groženj teroristov na originalni trasi niso izvedli, letos pa so ga zaradi varnosti z afriških tal preselili na južnoameriška. Na 14-dnevni in 9.574 kilometrov dolgi krožni preizkušnji, ki bo potekala tudi po Čilu, bo nastopilo skoraj 200 avtomobilov, več kot 80 tovornjakov, 30 štirikolesnikov in 230 motoristov. Med slednjimi bo spet tudi Miran Stanovnik z vzdevkom Puščavski lisjak, ki je postal v Sloveniji že sinonim za reli Pariz-Dakar, saj je na tej znameniti preizkušnji, ki jo organizirajo od leta 1979, prvič nastopil leta 1996. Stanovnika, ki je na zadnji izvedbi relija Dakar v skupnem seštevku zasedel trinajsto mesto, letos pa ponovno cilja na uvrstitev med prvo petnajsterico v skupnem seštevku in med prvo trojico v razredu maraton, bo na avanturi po južnoameriški stepi spremljala tudi že uigrana spremljevalna ekipa novogoriškega društva Go adventure. Člani ome- njenega društva so v zadnjih desetih organizirali kar nekaj avanturističnih odprav z džipi, pretežno v afriški puščavski svet, sodelovali so na nekaj puščavskih relijih, že štirikrat pa so se v vlogi spremljevalne ekipe udeležili tudi najbolj znanega in prestižnega med vsemi, relija Dakar. Poleg vodje ekipe Darija Novaka in izkušenega sovoznika Branka Belingarja bo tokrat v terenski Toyoti, ki je z ladjo že prispela v Buenos Aires, tudi novinar Gregor Pavšič. Stanovnik in goriška spremljevalna ekipa se v Argentino odpravljajo jutri, na nedavnem srečanju v Novi Gorici pa je bilo več kot očitno, da so se med njimi v minulih letih spletle čvrste prijateljske vezi. V zvezi s traso in razmerami na njej je Stanovnik povedal, da bodo problematične predvsem velike višinske razlike na posameznih etapah, ki jih ne bodo čutili le tekmovalci in spremljevalci ampak tudi njihova vozila. Dirka jih bo namreč večkrat popeljala preko tri tisoč metrov nadmorske višine, najvišje pa kar do 4.700 metrov, kjer bo tudi motor- jem zmanjkovalo sape. Poudaril je tudi, da v južni Ameriki res ni Sahare, a je tudi puščava Atacama, skozi katero bo potekala ena najbolj selektivnih etap, med najbolj suhimi puščavami na svetu. Vodja spremljevalne ekipe, Darij Novak, je pojasnil, da bodo svoj bioritem povsem prilagodili Miranovemu in mu skušali pomagati, kolikor bo v njihovi moči. To pomeni, da bodo tudi sami vstajali sredi noči, saj se bodo posamezne etape začele že okrog treh zjutraj, vsak dan pa mu bodo tudi na cilju skušali zagotoviti čimbolj kvaliteten počitek oz. regeneracijo. Ker živi v Južni Ameriki veliko slovenskih izseljencev, se bo Stanovnik z ekipo v torek udeležil uradnega sprejema na slovenskem veleposlaništvu v Argentini. O svojih pričakovanjih je povedal še, da bi bil preboj med najboljših deset zanj presenečenje, v šali pa je dodal, da se bo, če mu to vendarle uspe, iz Puščavskega lisjaka preimenoval v Gaucha. Nace Novak GORICA - Meja Cigarete: z novim letom nova pravila Goriška finančna straža je v zadnjih tednih zasegla preko 38 kilogramov cigaret. Bogati izkupiček so finančnim stražnikom omogočile poostrene kontrole za omejevanje tihotapstva, ki ga je goriško poveljstvo z večjim številom patrulj na teritoriju izvedlo v mesecu decembru. Finančni stražniki so pregledali 22 oseb, pet izmed njih pa so prijavili sodnim oblastem. Med kontrolami so zasegli 38 kilogramov cigaret, ki so jih nameravali ilegalno pripeljati iz Slovenije v Italijo. »Vsak državljan lahko trenutno iz drugih držav EU pripelje v Italijo 800 cigaret, kar pomeni štiri pakete po deset zavojčkov cigaret. Iz držav izven EU pa lahko pripeljemo na italijansko ozemlje le dvesto cigaret,« so povedali na goriškem poveljstvu finančne straže, kjer pa so tudi opozorili, da za prebivalce obmejnega pasu veljajo drugačna pravila: »Tudi po padcu schengenske meje so za občane, ki živijo v obmejnem pasu, torej tudi za Goričane, še vedno v veljavi prejšnja zakonska določila. Vsak lahko pripelje iz Slovenije v Italijo po največ dva zavojčka cigaret, eden izmed le-teh pa mora biti odprt oz. rabljen. To pravilo bo veljalo le še do 31. decembra, od januarja 2009 pa bo tudi za Goričane veljala mejna količina štirih paketov.« ŠEMPETER - Odporniška in borčevska združenja iz obeh Goric Skupni so jim ideali Poletto: Potrdili smo demokratično vrednost sožitja in bratstva med narodi, ki prebivajo ob goriški meji Predstavniki italijanskih in slovenskih odporniških in borčevskih združenj so se na tradicionalnem srečanju ob iztekajočem se letu sešli v dvorani šempetrske občine foto vzpi-anpi sklicuje vsedržavna zveza partizanov. Ob Padovanu so delegacijo sestavljali predstavniki iz Gorice, Podgore, Štandreža, Ločnika, Pevme in Oslavja, med njimi so izstopali Mirko Primožič, Ivan Bratina, Pietro Mosettig in Gigi Franco, dalje še Luciano Pelizzo ter Edi in Stanko Maligoj. »Idealno sta bila z nami še Mario Merni iz društva Volontari della Liberta (AVL) in Milovan Bressan iz združenja bivših deportirancev ANED,« je povedal Poletto, ki je med srečanjem poudaril človeško in državljansko veličino osebnosti iz slovenskega odporništva, ki so prispevale k skupnemu boju s partizanskimi formacijami pod vodstvom Sassa in Vannija - pravkar poteka prva obletnica njegove smrti - ter k vstaji evropskih narodov proti nacizmu in fašizmu. Poletto je s tem v zvezi omenil Bevka, Srebrniča, Bel-trama, Mermoljo, Štruklja, Rutarja, dalje še Dornika, Lenar-diča, Nanuta, Budala in druge. Ob tem je vnovič izpostavil, da je v Gorici OF sodelovala z italijanskim narodnoosvobodilnim odborom CLN do konca vojne in začetka gradnje miru. Na šempetrski občini so se na tradicionalnem srečanju ob iztekajočem se letu sešli predstavniki odporniških in borčevskih združenj iz Gorice in Nove Gorice. »S tem smo potrdili demokratično vrednost sožitja in bratstva med narodi, ki prebivajo ob goriški meji in ki delujejo v korist naših držav pod skupno evropsko streho,« je pomen šempetrskega srečanja povzel predsednik goriške sekcije Vsedržavnega združenja partizanov Italije (VZPI-ANPI) Silvino Poletto, ki posebej nagla-šuje okoliščino, da so se sešli v neposredni bližini nekdanje meje med Italijo in Jugoslavijo, ki ima danes v evropskem okviru povsem drugačen pomen. Zvonko Maršič, Štefan Cigoj in Vladimir Krpan, predsednik območnega združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica, so v imenu slovenske strani poudarili, da bodo v dosedanjem duhu združevanja delovali tudi v novem letu. Paolo Padovan, član goriškega predsedstva VZPI-ANPI, pa je povzel osnovne smernice italijanskega odporništva, na katere se OGLASI - Semolič Razočaran nad odzivom družb Na včerajšnje izjave iz treh največjih novogoriških družb o zastopanosti slovenščine na oglasnih panojih v Gorici, se je razočarano odzval Li-vio Semolič, goriški predsednik SKGZ-ja. »Ob pohvali in priznanju za takojšen odziv župana Mirka Brulca, ki je trem družbam posredoval našo prošnjo, da v Gorici oglašujejo dvojezično in ne samo v italijanskem jeziku - tako Semolič -, ne moremo mimo razočaranja ob odgovoru le-teh. Presenetljivo izpade predvsem poudarek, da bo slovenščina še naprej dosledno in primerno zastopana tudi ob spoštovanju vseh zakonov o rabi slovenskega jezika v Republiki Sloveniji. Morda ni vsem jasno, da je naše vsakdanje prizadevanje za dvojezi-čnost vezano na Gorico, kjer živi slovenska narodnostna skupnost, ki si z velikim trudom prizadeva za vsako najmanjšo vidno prisotnost slovenščine. Sicer pa smo ravno v tem prazničnem času s posebnim veseljem opazili, da na številnih izložbah goriških trgovin so ob italijanskih povsod tudi slovenski lepaki italijanskega združenja trgovcev Ascom, kar je za nas pomenljivo. V prepričanju, da bodo vidno dvojezičnost vsi sprejemali kot dodano vrednost Gorice, želim goriškim in novogoriškim trgovcem in družbam obilo uspeha v letu 2009.« Usodna nesreča pod Krnom V petek dopoldne sta se planinca iz okolice Nove Gorice vzpenjala po grapi proti Srednjemu vrhu, med Maslenikom in Ba-tognico pod Krnom. Bila sta pravilno opremljena, a nenavezana drug na drugega. Med vzpenjanjem je 46-letnemu planincu iz Bilj zdrsnilo, tako da je drsel okoli 200 metrov po grapi. Pri tem je utrpel hude telesne poškodbe noge in glave. Kljub pomoči zdravnika iz Gorske reševalne službe Kranjska gora, ki je skupaj s tolminskimi gorskimi reševalci prišel na kraj nesreče, je ponesrečeni poškodbam podlegel. (nn) Baklada s srečanjem na meji Rajonski svet, župnija, športna in kulturna društva iz Štandreža ter društvo Tojva iz Vrtojbe prirejajo danes ob 17. uri dobrodelno baklado, med katero bodo s prodajo sveč zbirali prispevke za hospic Via di Natale v Avianu. Start bo na glavnem vaškem trgu v Štandrežu, od koder se bodo pohodniki odpravili proti nekdanjemu mednarodnemu mejnemu prehodu, kjer se bodo srečali z Vrtojbenci. Sledila bodo voščila in družabnost ob sladicah, ki jih bodo pripravile gospodinje iz Vrtojbe, medtem ko bodo Štandrežci ponudili kuhano vino, čaj in klobase. Novoletni koncert v Gorici Goriško združenje Rodolfo Lipizer bo v torek, 30. decembra, priredilo tradicionalni novoletni koncert. Na odru Verdijevega gledališča v Gorici bo ob 20.45 nastopila filharmonija Jora iz kraja Bacau v Romuniji. Pod taktirko Ovidia Balana bosta kot solista nastopila violinist Artur Chermo-nov in sopranistka Silvia Martinelli. Cena vstopnice znaša 18 evrov, znižana cena pa 16 evrov; predprodaja poteka v turistični agenciji IOT v ulici Oberdan v Gorici. Stoletnica ladjedelnice Jutri ob 20.45 bo v občinskem gledališču v Tržiču glasbeni spektakel, s katerim se bodo sklenila praznovanja stoletnice trži-ške ladjedelnice; nastopila bo skupina Flamencolibre iz Sevilje. Hanukka v goriški sinagogi V goriški sinagogi v Ascolijevi ulici bo danes tradicionalni obred ob judovskem prazniku Hanukka; slovesnost se bo začela ob 16.30. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 28. decembra 2008 1 1 ŠILEC - V četrtek Pripravljeni na novoletni spust po Soči Kajakaški klub Šilec se tudi tokrat ne bo izneveril tradiciji. Na prvi dan leta - v četrtek, 1. januarja 2009, - bo potekal novoletni spust po Soči, ki ga slovensko goriško društvo prireja že od 90. let dalje. »Sprva je novoletni spust potekal med Štandrežem in Sovodnja-mi, z lansko schengensko širitvijo pa smo se odločili, da ga izvedemo med Solkanom in pevmskim parkom, kar pomeni, da je pobuda čezmejno zasnovana. To obliko bomo ohranili tudi v izvedbi 2009,« pravi predsednik Šilca Robert Makuc in dodaja: »Zbrali se bomo malo pred 12. uro pri lokalu Žogica v Solkanu, spust pa se bo začel opoldne. Uro kasneje bomo predvidoma že priveslali do našega priveza v pevmskem parku, na italijanski strani, kjer bomo nazdravili novemu letu.« Makuc še pojasnjuje, da vpisnine ni in da je novoletni podvig na Soči namenjen nekoliko bolj izkušenim kajakašem. Dragemu Kralju (dirigentu) Bogdanu iskrena voščila za okroglo obletnico Podložniki (pevci in pevke zbora Lojze Bratuž Gorica) Ob uspešno dokončanem masterju čestita Caterini Ambrosi PD Podgora ui Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.45 -18.30 - 20.00 - 21.45 »Madagascar 2«. Dvorana 2: 15.20 - 17.30 - 20.10 - 22.15 »Natale a Rio«. Dvorana 3: 15.00 - 16.50 - 18.40 - 20.30 - 22.20 »Il cosmo sul como«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.00 -20.10 - 22.00 »Madagascar 2«. Dvorana 2: 15.20 - 17.45 - 20.10 - 22.15 »Natale a Rio«. Dvorana 3: 15.45 - 17.30 - 20.00 - 22.00 »Come un uragano«. Dvorana 4: 15.30 - 17.40 - 20.10 - 22.10 »Il cosmo sul como«. Dvorana 5: 16.00 - 18.15 »Madagascar Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo TAMOIL - Drev. Cosulich 21 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 Goriški upokojenci so se kljub dežju odlično imeli na Štajerskem Izlet na Štajersko je na pobudo Društva goriških upokojencev in agencije Palma iz Celja na začetku decembra res lepo uspel, čeprav je bil deževen dan. Vse je potekalo po predvidenem programu. Glavni cilj sta bili mesti Ptuj in Maribor. Dva avtobusa sta peljala upokojence in prijatelje najprej po Savinjski dolini in kaj kmalu nato dospela do Ptuja. Tam sta vodnici obrazložili nastanek mesta in razkazali glavne kulturne ter zgodovinske znamenitosti. Izletniki so bogato mestno preteklost spoznali tudi na lepo urejenem ptujskem gradu, kjer so obiskali sobane z muzejskimi zbirkami, ki pričajo o življenju in delu ter oblasti plemičev (na fotografiji skupina upokojencev posluša razlago v grajskem muzeju). Obiskali so tudi t.i. »kurentijo«, kjer izdelujejo oblačila za kurente. Na poti proti Mariboru, mestu sedmih mostov na Dravi in sedmih trgov, so se vedno bolj zbirali temni oblaki. A kljub neprestanem dežju so si izletniki tako med vožnjo kot peš z zanimanjem ogledali mariborske značilne predele, znamenito 400 let staro trto, ustanove, parke, domove, stolnico in Slomškov trg. (ed) 2«; 20.10 - 22.10 »Come Dio comanda«. KRMIN OBČINSKO GLEDALIŠČE: 18.00 - 20-15 »La felicita porta fortuna«. [I] Lekarne 20.45 bo nastopila romunska filhar-monika Jora iz Bacaua z novoletnim koncertom; informacije na tel. 0481547863, 0481-280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. S Izleti SPDG prireja nočni spominski pohod Po poteh Cankarjevega bataljona iz Pasje ravni v Dražgoše v noči iz sobote 10. na nedeljo 11. januarja 2009. Obvezna predhodna prijava na info@spdg.eu ali na tel. 320-1423712 (Andrej). □ Obvestila fl Razstave FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN SVETA GORA v sodelovanju s krajevno skupnostjo Solkan, turističnim društvom Solkan in kulturnim društvom Sabotin iz Štmavra vabi na ogled 7. slovenske razstave jaslic v Frančiškovi dvorani na Sveti Gori; do 11. januarja 2009 med 10. in 18. uro. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji razstavlja slikarski ciklus Marcella Fogo-lina na sedežu fundacije v ul. Carduc-ci 2 v Gorici; do 1. februarja 2009 (razstava bo zaprta 1. januarja 2009) s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na www.fondazionecari-go.it, tel. 0481-537111). POKRAJINSKA PINAKOTEKA v palači Attems Petzenstein na Kornu v Gorici je spet odprta; do 1. marca 2009 od torka do nedelje med 9. in 19. uro, 31. decembra med 9. in 13. uro, 1. januarja 2009 med 13. in 19. uro. VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi na fotografsko razstavo o kubanski revoluciji, ki je na ogled v večnamenskem središču v Jamljah do 8. januarja 2009; vsak dan med 18. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro, zaprto 31. decembra in 1. januarja. Skupine si lahko razstavo ogledajo tudi izven urnika odprtja po predhodni najavi na tel. 333-1188061 (Patrik) in 333-1175798 (Jordan). ~M Koncerti PERPETUUM JAZZILE, vrhunski slovenski jazzovski zbor, ki ga vodi Tomaž Kozlevčar, bo oblikoval Novoletni koncert, ki bo v telovadnici v Sovodnjah v nedeljo, 11. januarja 2009, ob 18. uri. Vabi sovodenjska občinska uprava. Vstop je prost. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v gledališču Verdi v Gorici: v torek, 30. decembra, ob DOBRODELNA BAKLADA v organizaciji rajonskega sveta, župnije, športnih in kulturnih društev iz Štandreža ter društva Tojva iz Vrtojbe bo startala danes, 28. decembra, ob 17. uri s trga sv. Andreja v Štandrežu. Pohodniki se bodo odpravili proti nekdanjemu mednarodnemu mejnemu prehodu, kjer se bodo srečali z Vrtojbenci; sledila bodo voščila in družabnost. DRUŠTVO KULTURAGUA je izoblikovalo koledar za leto 2009 na temo otrok. Izkupiček prodaje bo namenjen otroškemu oddelku bolnišnice v kraju Leona v Nikaragvi; informacije na e-mailu janajarc@hotmail.com ali na tel. 347-2965932 (Jana). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo avtobus odpeljal udeležence silvestrovanja danes, 28. decembra, ob 16. uri iz Doberdoba, s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah, Štandrežu (pri cerkvi) in v Podgori (pri telovadnici in vagi). Srečanje v Dijaškem domu v Novi Gorici se bo začelo ob 17. uri. Priporoča se točnost. DRŽAVNA KNJIŽNICA v ul. Mameli v Gorici bo do 5. januarja 2009 odprta ob delavnikih samo med 8. in 13.30. GORIŠKA PREFEKTURA obvešča, da bodo v sredo, 31. decembra, uradi odprti samo med 9.30 in 12.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo do 6. januarja 2009 zaprta. Od 7. januarja 2009 bo odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo v ponedeljek, 5. januarja 2009, anagrafski urad zaprt; prijave smrti na tel. 3487795064. OBČINA GORICA obvešča, da bodo uradi zaprti 31. decembra, z izjemo pogrebnega urada, socialnega tajništva, upravnega urada hiše za starejše občane Angelo Culot, demografskega in matičnega urada, protokola, arhiva in urada za stike z javnostjo, ki bodo odprti samo v dopoldanskih urah. Uradi za vzgojne storitve v centru Lenassi v ul. Vittorio Veneto bodo zaprti od 29. decembra do 6. januarja 2009. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaprta 31. decembra in 5. januarja 2009. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo 31. decembra odprta samo od 10. do 12. ure. POKRAJINSKI ŠOLSKI URAD v ul. Ri- smondo 6 v Gorici bo zaprt 2. in 5. januarja 2009. URADI PODJETJA ATER na korzu Italia 116 v Gorici bodo zaprti 31. decembra popoldan in 2. januarja 2009. Urad v ul. Verdi 44 v Tržiču pa bo zaprt do 5. januarja 2009, odprt bo 12. januarja 2009. URADI GORIŠKIH PODJETIJ ISOGAS, IRIS IN IRISACQUA bodo v sredo, 31. decembra, odprti do 11. ure, v soboto, 3., in v torek, 6. januarja 2009, pa bodo zaprti. VIDEMSKA UNIVERZA sporoča, da bodo uradi na sedežu v ulici Alvarez, Hiša filma in palača Lenassi v Gorici ter krminski sedež zaprti do 6. januarja 2009. ZSKD obvešča, da bo goriški urad zaprt do 6. januarja 2009. JAVNI RAZPIS - PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR: ZSKP, KC Lojze Bratuž in ZCPZ podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom, ki delujejo v goriškem prostoru za ustvarjalne dosežke. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica, drevored 20. septembra, 85 s pripisom na ovojnico Predlog za priznanje. KNJIGA KRAJEVNA IMENA IN PRIIMKI NA DOBERDOBSKEM KRASU je na razpolago na glavnem sedežu in pri podružnicah Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se bodo 18. januarja 2009 pričeli nedeljski tečaji smučanja. Prijave (samo na sedežu društva) 29. decembra od 18. do 20. ure ter 7. in 9. januarja 2009 od 18. do 20. ure; informacije na tel. 0481536104 (Danja), 338-5068432 (Loredana) in 0481-22164 (Marta). 13 Prireditve PD VRH SV. MIHAELA vabi na boži-čnico z naslovom Nepozaben božič danes, 28. decembra, po maši ob 11. uri v cerkvi Sv. Lovrenca na Vrhu. Nastopil bo otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela. ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI vabi na predstavitev Zbornika slovenskega športa v Italiji 2008 v ponedeljek, 29. decembra, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Gost večera bo italijanski državni odbojkarski re-prezentant Loris Mania, sledil bo krajši poseg ob 50-letnici Slovenskih športnih iger. Prispevki V spomin na Jožefa Gergoleta darujejo sorodniki in sovaščani 310 evrov za ho-spic »Via di Natale« v Avianu in 100 evrov za vzdrževanje spomenika NOB v Dolu. V spomin na moža Marčela in hčere Erminie daruje Danica Pahor 25 evrov za AŠKD Kremenjak in 25 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Jamljah. V spomin na drago Erminio daruje brat Claudio Radetti 100 evrov za AŠKD Kremenjak; v isti namen daruje Danica Frandolič 20 evrov. V spomin na svakinjo Eldo daruje Olga Pahor vd. Oretti 25 evrov za AŠKD Kremenjak in 25 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Jamljah. Pogrebi JUTRI V GORICI: 10.30, Gioconda Zo-rat iz hiše žalosti v ul. Michelstaedter 4 v cerkev na Svetogorski ulici in na glavno pokopališče; 12.00, Ladislava Silli z glavnega pokopališča v cerkvi Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. JUTRI V TRŽIČU: 10.50, Giorgio Delu-ca iz bolnišnice na pokopališče; 11.50, Vali Stafuzza vd. Zuliani iz bolnišnice na pokopališče. JUTRI V ROMANSU: 14.30, Vittorio Cumin (iz goriške bivše splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. V 55. letu starosti nas je na božični večer prerano zapustil naš dragi Franco Ferfolja iz Doberdoba Žalostno vest sporočajo žena Klavdija, sin Silvan, hči Romina, mama Mila in oče Pepe, zet Niko, vnuka Alan in Teja, brat Roberto z družino in ostali sorodniki Cerkveni obred bo v torek, 30. decembra ob 14.00 v cerkvi v Doberdobu. Žara bo tam od 12. ure dalje. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Svojci se zahvaljujejo vsem, ki bodo počastili njegov spomin. Zjutraj si sonček, ki nas prebudi, čez dan si oblaček, ki po nebu hiti, zvečer si zvezdica, ki temo osvetli. Ko spančkamo si luna, ki nad nami bedi. Dragi nončko Franco, te močno »šte-mamo«. Tvoji »cuocki« Alan in Teja Člani Pihalnega orkestra KRAS izrekamo družini Ferfolja iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta, moža in sina Ob izgubi dragega očeta Franca izrekamo Romini in družini iskreno sožalje Marco, Antonella, Nataša, Alessandro, Martin, Katja Dragi prijatelj Franco, tudi če ne bomo več skupaj praznovali naših okroglih obletnic, boš vedno ostal v naših srcih in spominu. Letniki Obenem izrekamo družini naše najgloblje občuteno sožalje ob tako težki izgubi. Ob boleči izgubi dragega očeta izrekamo gospodu Karlu Bolčini iskreno sožalje PD Podgora Gospodu župniku Karlu Bolčini, Andreju in Mirjam izražamo iskreno so-žalje ob izgubi očeta, vzgojitelja in dirigenta PD Štandrež 12 Nedelja, 28. decembra 2008 ALPE-JADRAN, DEŽELA GORICA - Predstavitev Zbornika slovenskega športa v Italiji Gost bo Loris Mania Jutri v centru Lojze Bratuž - Spomnili se bodo tudi 50-letnice Slovenskih športnih iger Odbojkar Loris Manià foto kroma Zbornik slovenskega športa v Italiji 2008 bodo jutri predstavili tudi v Gorici. Ob prisotnosti njenega avtorja, novinarja Branka Lakoviča, bo ob 18. uri predstavitev potekala v prostorih Kulturnega centra Lojze Bratuž na drevoredu 20. septembra 85. Tudi letošnji zbornik prinaša podroben opis razvejanega in uspešnega delovanja zamejskih športnih društev. Knjiga je kot običajno bogata s fotografskim gradivom, kar jo postavlja med publikacije, kakršnih ne premorejo niti večje skupnosti. Večer prireja ZSŠDI, udeležbo pa je zagotovil odbojkar Loris Mania, trenutno eden izmed naših najboljših športnikov. Med pogovorom, ki ga bo vodil radijski voditelj Jan Leopoli, bo odlični odbojkar razkril dobre in slabe plati profesionalnega športa. Na koncu večera bo tudi obeležitev 50-letnice Slovenskih športnih iger, ki so pomenile začetek pomembnega gibanja, ki je z leti botrovalo nastanku skoraj šestdesetih slovenskih športnih društev na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. ZSŠDI vabi predstavnike vseh društev, da se udeležijo srečanja in s svojo navzočnostjo izkažejo priznanje avtorju zbornika za izjemno delo, ki ga je opravil tudi letos. To bo hkrati priložnost, da si športni delavci čestitajo za opravljeno delo, nazdravijo uspehom v iztekajočem se letu, ki jih ni bilo malo, in da si voščijo uspešno nadaljevanje v novem letu. (vip) SVETUJEMO Mm __ S PROFESIONALNOSTJO / PEVMA - V organizaciji učiteljev V cerkvi božičnica s petdesetimi otroki Slovenski vasi ne premoreta za kulturo primernega prostora Na božični prireditvi so nastopili otroci iz krajevne osnovne šole in vrtca foto vip V zadnjem tednu so se božične prireditve kar vrstile na Goriškem. Tako je bilo tudi v Pevmi, kjer je v petek minulega tedna božičnica priklicala v vaško cerkev veliko število ljudi. V glavnem je šlo za starše otrok iz domače osnovne šole in vrtca, kajti lepo prireditev so organizirali ravno učitelji obeh izobraževalnih ustanov. Pokroviteljstvo nad pobudo je prevzel domači krajevni svet, program pa sta sooblikovala še moški pevski zbor Štmaver in pevmski cerkveni mešani zbor. Oba je ob tej priložnosti vodila Nadja Kovic, medtem ko ju je na orgle spremljala mlada in nadarjena organistka Martina Valentinčič. Božičnica je potekala v pevmski cerkvi, ki v zadnjih letih nudi gostoljubje tudi prireditvam večinoma z glasbeno-pevskega področja. V širšem okolišu je tamkajšnja cerkev tudi edini prostor, kjer lahko prirejajo večje kulturne pobude, za kar gre posebna zahvala župniku. Med petkovim enournim programom je z domiselno zasnovanim spletom recitacij, petja in plesa nastopilo več kot petdeset otrok med petim in enajstim letom. Program so odigrali in odpeli na stopnišču pred oltarjem, medtem ko sta pevska zbora svoj del božičnih pesmi izvajala na koru. Ob vsem tem pa obžalujemo, da ob tolikšnem zanimanju za petje in kulturo Pevma in Oslavje z izjemo cerkve ne premoreta temu primernega prostora. Po prireditvi so se vsi zbrali v bližnji osnovni šoli, kjer so mame nastopajočih otrok pripravile družabnost z dobrotami vseh vrst. (vip) m m MjOT QHTWU m« December v Gorici Za Novo leto i Podari si TOKU V i t v! v' ûofk-l »l»min|t RtniMobäHnnü mpiifl t Hi^ "1 ■ jvíiyrfMwvví/í * 191E. ;mai|a »(taílw Srn«, vojfli poraičrtlti mid prw> swelovno r«Hn* nti GdiáVrti gi*Ju da Ï1 isnuBrio 2HH riHkArinanBáflB ■É^nlUMUI HMiBniitfdU ■■■■■ E □ ■ Mareellrt Fftgfllino v Gorici, fj h no v JI izgubljene uncht^^irm it 16. stoletja do 15. ianudrja £009 mi ifm • Diar, od Libije rio VittOiiii Venetfl do fi. tebftiifja HXB Sta.' VI>< i Auifi v ijLFiljrii ■ ■¿ji™ TVWVW ^UlUt liJ'Jll ■: * Nimfe - kipi za sodoben parit J4. |ijnycrjfl 0O^l LiP^ v '(m/1»* ivfvp testno • Sreda. 31. det&rnbai gs • '-inj CiiPÛPtTiinnO ■AítaJ lAmsrewié 4 3er Ï! « »bM t n nïôtf ¡r, i Clficm Pumtiffr, i.) pdnûA iprtukLiartr '.fst z «/".íiTiiir/v ri kjîr>' www lapoîKlsrra own f Novoletni sejem ad 23 do3l docectr» Gâtù-k^rtW* odundÄzaj» EÙ.VJ-. MpIriTi pDMtol HWWtt iprc ji :cl.yn in ia n-iùîicrxj ö-uncoj! 'JlH irtHD ri.ic-tionriiri h j«J ü Awwlrtíi i. IftyWi jlïmft iKWk^v il bGlfcrtfuJofr«! Ni -silvEilrxhi vrfer knrzpfKivi pokuinji bMliiiDnilnih.prizmc.nTh dolir&ir EDELJSKE Nedelja, 28. decembra 2008 ^ APrimorski r dnevnik M Po petih letih dela v deželnem svetu kakšni so vaši občutki o delu v parlamentu? Po eni strani se zavedam velike odgovornosti, ki mi je bila zaupana, čeprav žal brez preferenc, kar je odraz neustreznega volilnega zakona. S tem so povezana pričakovanja volilcev in državljanov za rešitev nešteto odprtih vprašanj. Po drugi strani pa imam občutek precejšnje nemoči. Zakaj nemoči? Tudi doseganje minimalnih rezultatov terja veliko naprezanja in truda. Ob tem lahko rečem, da je izredno zanimivo in izzivalno občasno preseči našo ozko krajevno in manjšinsko stvarnost in se posvetiti splošnejšim temam, ki zadevajo hotenja in pričakovanja širše skupnosti. Mislim, da nam je lahko kontaminacija z drugimi ljudmi, z drugimi problemi samo koristna tudi pri reševanju naših vprašanj. Prej na zgoniškem županstvu in potem v deželnem svetu ste bili v večini, v senatu pa ste v opoziciji. Kako se znajdete v tej novi vlogi? Moram priznati, da mi vloga opozicije ne leži. Zakaj ne? Doslej sem bila vedno v večini in sem torej lahko neposredno sodelovala pri izbirah in pri odločitvah. To zahteva veliko truda in veliko odgovornost, daje pa istočasno tudi veliko zadoščenj. Kaj pa sedaj v opoziciji? Iz opozicije pa žal - kot smo videli v teh mesecih - nimaš možnosti vplivati na izbire. Lahko bolj ali manj glasno opozarjaš na probleme, lahko kritiziraš, lahko se upiraš na različne načine, vendar ne spremeniš ničesar. Zelo zahtevno delo torej... Desna sredina je v tem trenutku tako samozadostna in podrejena vladi, da se dejansko ne zmeni za predloge opozicije. V resnici ni prostora za neko zdravo in poglobljeno soočenje različnih idej in pogledov. Zaradi tega je občutek frustracije včasih prisoten tudi v meni. Se vam kdaj torej toži po deželnem svetu? Nekoliko se mi toži po deželnem svetu in ne samo, ker sem bila v večini, ampak zaradi dveh drugih stvari. Začniva pri prvi... V deželnem svetu obravnavaš vprašanja in tematike, ki so ti bolj blizu in ki so bolj neposredno vezane na tvoje okolje. Vsak dan imaš neposredne stike z osebami, ustanovami, ki so sestavni del tvojega teritorija. Zdi se ti, da se ukvarjaš z zadevami, ki bodo imele določene učinke in ki bodo koristne. Po eni strani je to prednost, po drugi pa gre tudi za neko omejeno dimenzijo. V deželnem svetu ste bili tudi v večini in ste imeli ob sebi Riccarda II- Izkušnja petletne Illyjeve uprave je bila zelo pozitivna in mi je dala kar veliko zadoščenj. Šlo je za občutek, da se nekaj konkretno spreminja in izboljšuje. Volilci v FJK pa so aprila pre-sodiIi drugače... Zal volilci niso bili istega mnenja. Vse bolj pa postaja jasno, da trenutna Tondova deželna vlada nima nobenega strateškega načrta za prihodnost naše dežele. Imate občutek, da sIovenska manjšina spremIja vaše deIo, da vas spodbuja aIi pa da je do njega odmaknjena? Tudi na to vprašanje se ne da odgovoriti črnobelo, odgovor je nekoliko bolj kompleksen. Na splošno opažam, da naši ljudje precej pozorno spremljajo moje delo v senatu ter na teritoriju in to predvsem, ko gre za vprašanja, ki so vezana na manjšino. Kaj pa ostaIo? Vse ostalo, s katerim se ukvarjam, jih verjetno manj zanima: delo, zaposlovanje, socialni blažilci, ženska pro-blematikain etična vprašanja. Občutek imam, da to prepuščamo drugim, kot da se nas ne bi tikalo. In to je škoda, saj nam ne more biti vseeno, kaj se dogaja okrog nas. Kaj je po vašem, poIeg manjšine, najboIj zanimaIo vaše voIiIce? Najbolj odmevna tematika tudi med našimi ljudmi je bilo šolstvo. O tej temi sem imela ničkoliko srečanj, razgovorov in javnih razprav. Da bi se ljudem približala in posredovala informacije o svojem delu, sem pred kratkim odprla spletno stran. Upam, da bom imela s strani manjšine več spodbud in, če potrebno, tudi kritik. Že ker smo pri manjšini. Kako gledate nanjo iz rimske „perspektive"? Verjetno ni veliko razlik, če gle- za pozitivno rešitev tega kočljivega vprašanja, kar bo po vsej verjetnosti obrodilo sadove. Ne moremo pa spregledati, da sedijo v vladi ljudje, ki nam niso ravno naklonjeni. VeIiko ste se v tem času ukvarjali tudi s šolstvom. Dosegli ste, da se je vIada obvezaIa k spoštovanju zna-čiInosti sIovenske šoIe, kar v danih pogojih predstavIja uspeh. Kaj menite o tem? Uspeh ni v tem, da se je vlada za nekaj obvezala, ampak v tem, da te obveze spoštuje. Izgledi v to smer so pozitivni, saj komaj sprejeti pravilnik našo specifiko tudi upošteva. V tem smislu gre pozitivno oceniti razgovore na ministrstvu za šolstvo v prejšnjih tednih. Ne morem pa mimo ugotovitve, da vlada na šolskem področju pravi kaos, saj se ministrstvo za šolstvo stalno spreneveda in spreminja stališča. koliko površna, sem takoj navezala stike. Isto velja za občino Ronke. Glede vi-demske pokrajine pa opažam, da so se odnosi do naše skupnosti v zadnjih časih precej zaostrili in posledice so na dlani. Nedopustno pa je, da se odmerjajo pravice manjšini na podlagi trenutne politične večine: pravice ne smejo biti predmet političnih spletkarjenj. Kaj pa na spIošno zaščitni zakon? Glede zaščitnega zakona lahko rečem, da so bili določeni vozli rešeni ali so tik pred tem, da se rešijo. Naše napore moramo sedaj usmeriti v udejanjanje še odprtih vprašanj, v prvi vrsti vidljivost televizije in glasbeno šolstvo. Koristno bi bilo, da brez zadrege spregovorimo tudi o koriščenju obstoječih pravic. Vse bolj se mi poraja občutek, da smo zadnje čase v naših prizadevanjih nekoliko osamljeni, kar nas mora Na splošno lahko rečem, da se stranki približuje precej novih ljudi, ki niso bili vezani v preteklosti na nobeno stranko. Ob tem gre upoštevati, da stranko šele gradimo, tako z vsebinske, kot z organizacijske plati. To velja tudi za odnos do slovenskega vprašanja. V prihodnjih tednih bomo začrtali organiziranost slovenske komponente znotraj stranke, kar naj bi pospešilo tudi samo včlanjevanje. Slika naj bi bila torej, kljub hudim težavam, pri nas še kar spodbudna? V DS se prepoznava veliko izvoljenih predstavnikov, utrdili smo njeno organiziranost med Slovenci na Goriškem. Skratka, prepričana sem, da imamo še veliko maneverskega prostora in da bo stranka, tako kot je bila DSL, še vedno prva stranka med Slovenci v Italiji. Za nekatere volilce je si- POGOVOR S SENATORKO TAMARO BLAŽINO »Manjšini želim več sproščenosti in tudi več poguma« dam slovensko manjšino od tu ali iz „rimske perspektive". Zagotovo lahko rečem, da je vedenje o naši manjšini v Rimu precej pičlo, kar velja tudi za problematiko, ki zadeva ta prostor: pretekla in novejša zgodovina, razpad Jugoslavije in osamosvojitev Slovenije, širjenje Evropske Unije na Balkan itd.. Kakšno je zanimanje za naše probIeme v Rimu? Vsakič, ko spregovorim o teh vprašanjih zasledim veliko zanimanje. Iz tega izhaja, da bi morali kot manjšina premisliti tudi naše nastopanje navzven, naše delovanje; postati bi morali bolj odmevni, v večji meri bi morali promovirati naše uspehe. To pomeni istočasno tudi posvečati večjo pozornost kakovosti. Gledano iz Rima se mi zdi slovenska narodnostna skupnost še vedno preveč zazrta vase ter v lastno preteklost in premalo vtkana v širše družbeno tkivo. Ostanimo pri manjšini. V senatu ste se do zadnjega boriIi, da bi SIo-venci ohraniIi neokrnjene državne prispevke. Vsi napori so biIi žaI zaman. Se čutite poraženo? Mislim, da si ni nihče delal utvar, da bi lahko vladna večina sprejela popravek opozicije o povišanju prispevka. Prvič, ker ni bil sprejet noben popravek opozicije, in drugič, ker mora vlada najti zadevno proračunsko kritje. Vseeno ste pa vztrajaIi... Vztrajali smo pedvsem z namenom, da opozorimo na to vprašanje. Glede na razgovore in stike na vladni ravni sem po tihem le upala, da bo sprejet dnevni red, kar bi dejansko dalo vladi možnost, da ukrepa na kak drug način brez zadrege. Zgleda, da se bo to zgodilo, kar postavlja v še bolj negativno luč obnašanje vladnih predstavnikov. Obstajajo torej še možnosti za rešitev tega vprašanja? Rada bi podčrtala, da je bilo vloženega veliko truda na različnih ravneh Sandor Tence To ni ravno spodbudna ugotovitev... Edini jasen podatek je v tem, da so bila šoli odvzeta precejšnja finančna sredstva ter je bilo zreducirano število učnega in neučnega osebja. To se bo odražalo v vseh nadaljnjih ukrepih. In že ker smo pri šoli bi rada pripomnila, da bi morala naša šola izkoristiti ta trenutek in sprejeti nekatere izboljševal-ne ukrepe, ki jih terjajo novi časi. Kakšni naj bi biIi ti ukrepi? Kot primer naj navedem predlog o vertikalizaciji osnovnih in srednjih šol, ki ga podpiram. To ne pomeni krčenja števila šol, ne pomeni obuboženja naše šolske mreže in šolskega sistema, kot tudi ne pomeni samoodpovedovanja. Odprto je tudi vprašanje učnih smeri na višji srednji šoli. Moja želja je, da bi se o teh temah pogovorili brez predsodkov, ampak s strokovnim pristopom, ki naj postavi v središče pozornosti uporabnike šole, to je učence in dijake. Ne moremo mimo zaščitnega zakona. Predsednik DežeIe je pod-pisaI odIok o t.i. vidni dvojezičnosti. Kako ga ocenjujete? Seveda izražam zadovoljstvo, da je prišlo do podpisa ob istočasni ugotovitvi, da je bila vsa procedura predvidena po členu 10 zaščitnega zakona odločno prepočasna. Ravno tako želim podčrtati, da je predsednik Tondo samo izpolnil neko zakonsko obvezo in nam torej ni ničesar podaril. Kaj pa vsebina odIoka? Če grem k vsebini se ne morem veseliti, kajti obstaja nek razkorak med sklepi paritetnega odbora in vsebino dekreta. Zgleda, da so bila razčiščena nekatera dvomljiva stališča in bo prišlo v kratkem do dopolnilnega dekreta. ZaIomiIo se je predvsem pri tržaški Pokrajini. Kako ocenjujete ta zapIet? S predstavniki Pokrajine, ki je bila pri odgovoru Deželi netočna in ne- spodbuditi, da za naša vprašanja sen-sibiliziramo večinski del, saj so naši problemi konec koncev problemi širšega okolja. Demokratska stranka preživIja težke čase. Kje so po vašem razIogi za to krizo? Ne moremo spregledati, da se DS nahaja v globoki krizi, kar pa absolutno ne pomeni, da načrt o nastanku in vlogi te stranke na italijanski politični sceni ni bil pravilen. Nekaj se je zatem očitno zatak-niIo... Po pekočem volilnem porazu se je žal proces utrjevanja stranke nekoliko zamajal, saj je v premajhni meri zadostil potrebam po prenovi politike. Izvirne kulture, iz katerih je stranka nastala, se še niso povsem stopile v nek skupen načrt za prenovo družbe. K temu gre dodati, da že na začetku niso bili rešeni nekateri pomembni vozli. Kakšni so ti vozIi? Tak primer je opredelitev stranke na evropski ravni. Zadnja sodna dogajanja so še dodatno ošibila stranko in njeno vodilno garnituro. Kako sedaj naprej? V pričakovanju programske konference in kongresa je potrebno strniti vrste ter izoblikovati jasno in verodostojno alternativo sedanji vladni večini. Poti nazaj ni. Če si nadejamo vrniti ljudem zaupanje v politiko in stranke ter zmanjšati razkorak, ki se vse bolj poglablja. Mislite, da se je Demokratska stranka dobro „prijela" med Slovenci v ItaIiji? V teh tednih poteka včlanjevanje v stranko. Težave, ki jih zasledimo med italijanskimi volilci, so nam sorodne. To pomeni, da se med številnimi Slovenci, ki so se udeležili primarnih volitev, pojavljajo določeni dvomi, pomisleki in neizpolnjena pričakovanja. Težave torej tudi na ravni sIo-venske manjšine? cer lažje se opredeliti za bolj populisti-čna in demagoška stališča. Takšna staIišča očitno niso v vaši "genski" zakladnici... To res ne sodi v naše pojmovanje politike, ki terja od nas veliko naprezanja za krepitev potrebnega konsenza in vedno večje integracije. To je za ta naš pluralen prostor edina realistična perspektiva. Zato verjamem v nenadomestljivo vlogo Demokratske stranke tudi med Slovenci v Italiji. Staro Ieto se izteka, novo trka na vrata. Kaj voščite naši narodni skupnosti v Ietu 2009? Leto 2008 je bilo za našo narodno skupnost in za ta prostor izredno pozitivno. Z dokončnim padcem meje se nam odpirajo neslutene perspektive, ki jih moramo znati še bolje izkoristiti. Manjšini želim, da bi resnično postala subjekt v teh novih spremenjenih razmerah, da bi se v večji meri vključila v realnost, ki jo obkroža. Nadalje ji želim, da bi bolj sproščeno obravnavala svoje probleme ter se bolje opremila za uspešno soočenje z izzivi sodobnega sveta. Kakšni so ti izzivi? To pomeni na novo premisliti lastno organiziranost in delovanje, tudi na osnovi zaključkov programske konference. Vsekakor bi morala biti manjšina manj obremenjena s preteklostjo in sedanjostjo ter v večji meri naravnana na bodočnost. Da se vse to uresniči so potrebni nekateri bistveni pogoji. In kakšni so ti pogoji? Notranja strpnost in manj pre-pirljivosti ob upoštevanju različnosti stališč, prijateljsko ozračje, sožitje, finančna stabilnost in uživanje manjšinskih pravic. Zelim, da bi se vse to uresničilo v korist vsakega posamaznika, skupnosti in nenazadnje celotnega tukajšnjega prostora. Vsem bralkam in bralcem Primorskega dnevnika voščim prijetne praznike ter srečno in uspešno 2009. 1 4 Nedelja, 28. decembra 2008 NEDELJSKE TEME - Pobuda šol 5 PiOieka. iz Nabreiine in Komna Tristo učence^ pozdravilo pomlad Mladi so se 29. marca podali na pohod na Sv, Lenart / Na bregu svetlih strug ne vpraša druga drug, za koga naj živi: zaril je v zemljo plug za setev sončnih dni. Štanjel S l o v e n i j a 'San PelagiO, Šempolaj Oi _ — X Beži, beži zima bela, saj pomlad je zacvetela. Vseokoli nas cveti, na veji kos z vrabcem žvrgoli in učence iz šolskih klopi podi. Zato smo se danes tu zbrali, da bi se v naravi poigrali in glasno zakričali:»Živijo, pomlad!« PROJEKT Sneg je ponehal, hlad na široko zazehal, odpravil se spat in prišla je pomlad. Vse je zeleno, veselo razpoloženo, breskev cveti in vse Na trati ležim, se sladko smejim. Vsak dan se igram... »Pod sonce, na plan!« » Učenci DSŠ Iga Grudna v Nabrežini so v lanskem šolskem letu sodelovali z učenci komenske OŠ Antona Šibelja-Stienka pri projektu Brez meja, s katerim so proslavili padec meje med Italijo in Slovenijo. Projekt se je začel 21. decembra 2007s podiranjem mejnega prehoda med Mavhinjami in Gorjanskim. 24. februarja2008 so v nabrežinski občinski telovadnici sodelovali na prireditvi Setev sončnih dni ob 60. obletnici Grudnove smrti. 29. marca so pozdravili pomlad s skupnim pohodom na Sv. Lenart. 9. maja pa so se udeležili Teka svetovne harmonije, na katerem so si skupine učencev podajale štafeto palico skozi štiri občine: Komen, Devin-Nabrežina, Doberdob in Dobrovo. Nabrežinska šola je s tem projektom nadaljevala večletne stike in sodelovanja s komensko šolo. NABREŽINA DOBERDOB - Slovenski nižji srednji šoli prvič soc Protagonisti mir< Nobrežtttike tekoče je sprejel In nagovoril župan Giotgio fiet - Petdeset navd Z današnjim tekom svetovne harmonije se želimo miselno povezati v s Želimo si drugačen svet, želimo si svet brez vojn. Vsi vi, ki se bojujete, položite svoje orožje in gladite spore s pogovori. Vlade naj poslušajo in spoštujejo voljo ljudstva. Sovraštvo naj se spremeni v spoštovanje, nestrpnost v razumevanje, ne Revščina in pohlep, ki sta vzroka spopadov, naj data mesto razvoju in p Prizadevajmo si dan za dnem, da bo lahko vsak naš dan dan mi / NEDELJSKE TEME Nedelja, 28. decembra 2008 15 2007-08 ■ ... I..1 .. . i rV- - T. 3 -.Í . .•"V ■ 7! letovali pri teku svetovne harmonije ^ Sobota, >ljubne štafete uienih doberdobskih učencev je skupaj ipfemtjob plamenino miru vetovno mrežo miru. ^znanje v znanje. »ravičnosti. iru. # # ^ # w / 2008 NAfifiEilNA - V nedeljo osrednja prireditev od dnevu kulture Z verzi Iga Grudna ^ 26. ieb^al")a in v duhu sodelovanja V izvedbi domačega dfutoain učencev NS$ Grude d a Nabreiine in 05 A. %eljQ-5tjenke ri Komuni Rada bi vam povedala... ...da Vas družba potrebuje, potrebuje slišati vaše mnenje, vaša razmišljanja. Rada bi vas spodbudila, da potegnete iz sebe vaš potencial, vaš glas, ki je ravno tako dragocen v tej družbi kot glas nas, takozvanih »odraslih«. Pišite, ustvarjajte, sporočajte v svet to, kar ste, tudi dvome, oklevanja, nerazumevanja ali nesprejemanja te družbe, vas in nas v njej, razdvojenost, težnjo po preseganju vseh meja in pregrad, ki nas omejujejo pri osebnostnem razvoju. ... kako odprta so vrata vašega življenja, koliko možnosti in priložnosti imate na voljo. Koliko pomeni dejstvo, da se lahko prosto kretate v slovenskem in italijanskem prostoru, z isto lahkoto lahko vstopate v slovenski in italijanski svet, tega se seveda zavedate. Zagrabite to priložnost, ker predstavlja nekaj edinstvenega, to Vam bo zelo jasno predvsem čez nekaj let, * ko bodo te šolske klopi že daleč, ko boste lahko brez težav študirali iz univerzitetnih knjig v " slovenščini ali v italijanščini, ko boste lahko brez jezikovnih ali kulturnih težav iskali in našli zaposlitev v Italiji ali v Sloveniji. Prizadevajte si za kvaliteto v vsem (začenši z vašim delom, ki r je v teh letih študij) predvsem kotpoklon vaši edinstvenosti. ...da zahteve sveta, ki vas obkroža, bodo v letih vedno višje, vedno težje dosegljive, toliko časa, kot ga imate danes na razpolago za svoj osebnostni razvoj, ga ne bo nikoli. Vedno težavnejši in obenem vedno zanimivejši študij vas bo prevzel, zaposlitev bo zahtevala večino aktivnega časa vašega dne, v nobenem obdobju, tako kot v današnjem, ne boste imeli toliko časa in možnosti spoznavati sebe, svojih vrstnikov in iskati odgovore na vsa vprašanja, ki se človeku venomer porajajo. Zato je tudi na Vas, da to izkoristite na najboljši način, doživljajte to iskanje na zdrav način, sprejmite tudi padce, kijih vsako iskanje tudi prinese s sabo, sprejmite tudi veliko negotovost, ki jo boste lahko občutili, vse to je del zorenja. Vida Vaieneie 16 Nedelja, 28. decembra 2008 ALPE-JADRAN, DEŽELA ZNANOST - Pogovor z očetom sodobne slovenske matematike prof. Ivanom Vidavom »Če bi verjel, da je polovica tistega, kar so napisali o meni, res, bi bil zelo domišljav človek« / Tjaša Gruden Matematika je za tiste, ki se lahko vanjo vži-vijo, čudovit in skrivnosten predmet. A takih ljudi ni veliko. Še manj je tistih, ki poznajo najbolj uspešne matematike in njihove izsledke. Prav zaradi tega verjetno med Slovenci v Italiji skoraj nihče ne ve, da se lahko zamejci ponašamo tudi z vrhunskim matematikom. Malokdo pri nas ve za profesorja Ivana Vidava, ki velja v bistvu za očeta sodobne slovenske matematike, in za to, da je bil doma z Opčin; mogoče tudi zato, ker se je njegova družina leta 1920, le dve leti po njegovem rojstvu, preselila v Maribor. Matematiko je študiral na ljubljanski univerzi med letoma 1937 in 1941. Leta 1941 je diplomiral in doktoriral, nato pa je v študijskem letu 1941/42 s pomočjo Tur-nerjeve štipendije nadaljeval študij v Rimu. Ko se je poleti 1942 vrnil domov, so ga zaprli v taborišče v Gonarsu, a je bil na posredovanje takratne Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani kmalu izpuščen. Že kot študent je bil pomožni asistent pri profesorju Plemlju, leta 1943 pa je postal honorarni asistent na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Leta 1946 je postal docent, že leta 1949 izredni in 1953 redni profesor za matematiko. Slovenski matematiki je s svojim poučevanjem in nesebičnim razdajanjem pomagal zrasti iz sicer po obsegu skromnih, a kvalitetnih začetkov do današnje širine in globine. V poznih petdesetih letih je bil dekan tedanje Naravo-slovno-tehniške fakultete, nato pa je dolga leta vodil Oddelek in odsek za matematiko. V obdobju 1951 - 1955 je bil predsednik Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Leta 1988 je postal njegov častni član. Veliko truda je vložil v strokovno rast matematične knjižnice, v pisanje učbenikov in monografij ter v oblikovanje slovenske terminologije. Njegovo ime pa je povezano tudi s Komisijo za tisk, današnjim založništvom DMFA, s knjižnico Sigma za popularizacijo matematike in naravoslovja in z raziskovalnim inštitutom. Po njem je imenovan Vidav-Palmer-jev izrek; z Vidavovim imenom so povezane Banachova algebra, afina in projektivna geometrija, diferencialna geometrija, eliptične krivulje in funkcije. Glede na kvaliteto niso izostale najvišje nagrade, tako na primer Prešernova leta 1952 za knjigo Višja matematika I-II, kakor Kidričeva nagrada (1970), Nagrada Avnoj (1981) in Nagrada RS za znanstveno-raziskovalno delo (1992) za vrhunsko raziskovanje na področju matematike. Od leta 1962 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 1997 so mu podelili častni doktorat univerze v Ljubljani, pred kratkim pa je že devetdesetletni profesor Vidav dobil še odlikovanje Zlati red Republike Slovenije za izjemne zasluge pri razvoju znanosti in izobraževanja v Sloveniji. Kljub vsem svojim pomembnim dosežkom je profesor Vidav zelo skromen človek. Izdajo knjige, ki so jo ob njegovi devetdesetletnici pripravili njegovi bivši dok-torandi in kolegi, je tako komentiral: »Če bi verjel, da je polovica tistega, kar so napisali, res, bi bil zelo domišljav človek.« To niso bile le priložnostne besede. Njegova velika prijaznost in skromnost sta prišli na dan tudi med dvournim pogovorom za naš dnevnik, med katerim je z veseljem obujal spomine na stare čase in govoril o svoji veliki ljubezni, matematiki. Profesor Vidav, zakaj matematika? Bil sem radoveden. Takrat me je zanimala astronomija in sem veliko bral o zvezdah, razdalji med njimi in tako dalje. In sem hotel zvedeti, kako se vse to računa. In res sem se med študijem matematike tega naučil. Vam je bila matematika všeč že na srednji šoli? Takrat o njej nisem vedel nič. Obiskoval sem klasično gimnazijo, saj takrat druge možnosti niti ni bilo. Po realki je bilo namreč mogoče študirati samo tehniko. Šele kasneje so ustanovili tudi realno gim- nazijo, ki je omogočala nadaljevanje študija na katerikoli fakulteti. Kakšna so bila vaša študijska leta? Bilo je kar težko, še posebno na začetku leta 1937, ko sem se vpisal na matematiko, ki je bila takrat na Filozofski fakulteti. Skupno nas je bilo približno 500 ali 600 študentov, če upoštevamo bodisi humanistični kot naravoslovni del fakultete, v Ljubljani pa je bilo približno 1800 študentov. Na univerzi na srečo velikih stroškov ni bilo. Plačevali smo kak kolek, učbeniki v glavnem niso bili predpisani, tako da smo izpite polagali le na podlagi zapiskov iz predavanj. Vem, da so na kemiji občasno kaj plačevali za eksperimentalni del. V Ljubljani pa je bilo treba živeti, torej plačevati hrano in sobo. Zame, ki sem takrat prvič iz Maribora prišel v Ljubljano, ni bilo enostavno. Nisem bil iz premožne družine in starši mi niso mogli pomagati. Doma sem se preživljal z inštrukcijami. V Mariboru so me vsi poznali, tako da sem se moral včasih celo otepati dijakov, ki so potrebovali inštrukcije. V Ljubljani pa me ni nihče poznal, pa tudi konkurenca je bila veliko večja. Na srečo mi je pomagal prof. Ple-melj. Na njegovo priporočilo sem dobil mesto v domu, tako da je bilo potem nekoliko lažje. Je takrat veliko vaših vrstnikov študiralo matematiko? Precej manj kot zdaj. Prav zaradi tega je bilo tudi lažje doseči kak uspeh. Poleg tega pa se je marsikdo na matematiko vpisal tudi za to, da bi lažje dobil službo. Diplomirani matematiki so imeli namreč precej več možnosti kot drugi, pa čeprav so morali nato večkrat iz Slovenije. Spominjam se kolega, ki se je na matematiko vpisal tri leta pred mano. Bil je hud astmatik, pa so ga nato službeno poslali v Makedonijo. Tam z dihanjem ni imel več težav, očitno je bil zrak tam boljši in je zato tam tudi ostal. V letih, ko ste študirali, se je ravno začenjala 2. svetovna vojna. Kako je bilo? Pri nas smo to občutili šele leta 1941, ko je tudi Jugoslavija stopila v vojno. Mene niso poklicali v vojsko, saj nikoli nisem bil na naboru. Moral bi iti pri dvajsetih letih, a študentje smo imeli pravico, da služenje roka odložimo do diplome. Nekateri pa smo se odločili, da gremo v vojsko kot prosto- voljci. Peljali smo se z vlakom preko Novega mesta v Zagreb, ki pa so ga takrat že zasedli ustaši. Na srečo nam niso nič hudega storili, le nagnali so nas domov. Nazaj smo morali peš. Šele pri Zidanem mostu smo šli lahko na vlak, ki nas je pripeljal v Ljubljano. Na poti domov nas je bilo vedno manj, saj so se vsi ustavili v domači vasi ali mestu, v Ljubljano sva se tako vrnila le jaz in moj bratranec Rado Rauber, ki je takrat prav tako še študiral v Ljubljani, čeprav je bil štiri leta starejši. Predavanj vsekakor takrat na univerzi ni bilo. Smo pa imeli možnost, da smo polagali izpite in tako sem lahko tudi diplomiral. Običajno je bil rok za diplomo poleti ali jeseni, nam pa so omogočili, da diplomiramo aprila. Le mesec kasneje pa ste tudi doktorirali... Disertacijo sem imel pripravljeno še pred diplomo, nato pa je šlo zaradi vojne itak vse bolj hitro. V šali večkrat pravim, da so nam takrat diplomo in doktorat v bistvu podarili, ker niso vedeli, če bomo dočakali konec vojne. S študijem pa ste nadaljevali tudi po doktorski disertaciji... Jeseni je univerza spet začela delovati. Italijani, ki so zasedli Ljubljano, je niso zaprli. Takrat sem dobil Turnerjevo štipendijo in šel na izpopolnjevanje v Rim. To štipendijo so podeljevali navadno enemu ali dvema, tudi Bratko Kreft je dobil isto šti-pendijo.Matematiki so sicer v glavnem hodili v Pariz, zaradi vojnih razmer pa to ni bilo mogoče. Edina možnost je bila enoletni študij v Rimu. Pa ste italijanščino obvladali? Kje pa. Moral sem se je šele naučiti. Na gimnaziji smo se učili vseh pet let latinščino, nekaj let grščino, do 3. letnika nemščino, zadnje dve leti pa francoščino. Naučili pa ste se veliko jezikov, saj Na zgornjem posnetku je prof. Vidav med podelitvijo častnega doktorata na Univerzi v Ljubljani, spodnji posnetek pa je nastal v njegovih mladih letih ste tudi v tujini objavljali svoje članke. Ne bi rekel, da te jezike res obvladam. Sam nisem imel posebnega talenta za učenje jezikov. Na srečo je matematični jezik tako skromen, da ne potrebuješ bogatega besednega zaklada. Pri pisanju člankov pa mi je na začetku precej pomagal prof. Ple-melj, potem sem se pa zlasti francoščino in angleščino toliko naučil, da nisem potreboval več pomoči. Ste veliko potovali po Evropi? Niti ne. Spominjam se, da sem trikrat preživel kak mesec v Parizu, enkrat pa so nam nudili zelo ugodne pogoje za potovanje v Cambridge, da smo se lahko tam udeležili svetovnega matematičnega kongresa. Kdaj ste pa začeli poučevati na univerzi? Že med vojno sem bil nastavljen kot asistent, a univerza takrat ni delovala. Nemci so zasedli poslopje, ki je bilo na Kongresnem trgu, imeli pa smo sobico v NUK-u. Predavanj seveda ni bilo. Za rednega docenta pa sem bil imenovan takoj po vojni. Poučevati takrat ni bilo lahko. Literature pravzaprav sploh ni bilo. Pred vojno smo imeli nekaj nemških in kako francosko knjigo, med vojno je bilo stanje še slabše, po vojni pa smo začenjali dobivati knjige iz Rusije. A tudi ruščine nismo znali, poleg tega pa je bila še cirilica dodatna ovira, še posebno zato, ker so nekatere črke enake kot pri naši pisavi, a imajo drug pomen. Podzavestno smo se pri tem vedno motili. Po komin-formu pa tudi iz Rusije nismo dobivali več knjig. Kasneje pa so začele prihajati z Zahoda. Počasi so se začeli namreč tudi v Ameriki zanimati za matematiko in fiziko. Ko so Rusi začeli izdelovati rakete, je namreč v Ameriki veljal moto "učimo se matematiko in fiziko, sicer se bomo morali učiti ru-ščinoe" Dodaten problem pa je predstavljajo pomanjkanje denarja. Nismo ga imeli dovolj, da bi kupovali vse, kar smo potrebovali. Vam je bil vaš poklic všeč? Rad sem ga imel, sicer ga ne bi opravljal. Mislim, da ne sme biti edini in glavni faktor pri izbiri poklica plača. Ta je seveda pomembna, toda človek mora predvsem početi to, kar ga veseli. Ste kdaj razmišljali o tem, kaj bi bili, če ne bi svojega življenja posvetili matematiki? Če bi bil bolj sposoben, bi bil lahko fizik. Seveda teoretski, za eksperimentiranje sem bil preneroden. Poučevali ste pravzaprav vse predmete. Kaj ni bilo to naporno? Takrat matematika še ni bila tako razvita in je bilo to mogoče. Zdaj je znanje tako naraslo, da je specializacija nujno potrebna. Enostavno ne moreš vsega vedeti, takrat pa smo poznali bolj ali manj celotno matematiko. Kateri del matematike pa ste imeli najrajši? V glavnem sem se ukvarjal z matematično analizo, že od nekdaj pa sem imel posebno rad teorijo števil. S tem se še zdaj občasno zabavam in si z zelo enostavnimi problemi preganjam čas. Kaj bolj zahtevnega pa ne zmorem. Spomnim se, da sem pred leti bral o dokončni rešitvi Fermato-vega problema. Bila je prezapletena, da bi se lahko vanjo vživel. Do 4. potence še nekako gre, to bi razumel vsak srednješolec, splošna rešitev pa je res prekomplicirana. Na splošno se problemi večkrat zdijo zelo enostavni, najti rešitev pa je veliko težje. Na primer? Razrezati kvadrat na same manjše kvadrate tako, da so vsi različnih velikosti, zgleda zelo enostavno. Pa ni. Morali so si celo z računalnikom pomagati, da so našli rešitev. Če se ne motim, je za to potrebnih najmanj 23 manjših kvadratov. Tudi za odgovor na vprašanje, ki ga je zastavil Nizozemec Bower, če obstaja v decimalnem zapisu grškega števila pi zaporedje od 0 do 9, je bil potreben računalnik. Pred leti so na Japonskem odkrili, da zaporedje res obstaja. Da bi to izračunali brez računalnika, pa bi morali narediti milijone in milijone računov. Ali vi imate računalnik? Ne, saj imam že težave s svojim novim radiom. Nikoli ne vem, kateri gumb naj obrnem, če hočem zamenjati postajo. Da bi se zdaj začel učiti uporabljati še nove računalnike in deskati po spletu, pa bi bilo res prenaporno. Imam pa majhen žepni kalkulator. Verjetno je že ta moj mali kalkulator zmožen več kot tisti prvi ogromni računalniki, ki smo jih imeli na fakulteti. Neverjetno je, kako tehnologija hitro napreduje. Zmogljivost računalnikov je dandanes res nepojmljiva. Z avtom prideš do cilja, veliko hitreje, kot če greš peš, če pa primerjaš računalnik in človeka je tu razlika veliko večja. Računalnik ima res grozen faktor hitrosti. Sicer so tudi nekateri ljudje na primer pri računanju zelo hitri in zgledajo pravi avtomati, z računalnikom pa se ne morejo primerjati. Ste bili tudi vi tak avtomat? Sploh ne, saj se je še moja sestra Pep-ka norčevala iz mene, ker sem tako počasi računal. Ona se je pri svojem delu ukvarjala z računovodstvom in je dosti računala, tako da je bila precej hitrejša od mene. Morda bo res veljalo to, kar so nekoč govorili. Če srečaš nekoga, za katerega se zdi, da ne zna šteti niti do 5, je to gotovo matematik. Rodili ste se na Opčinah, nato pa se je vaša družina preselila v Maribor. Kako to? Pravzaprav ne vem. Takrat se o tem nisem spraševal, saj sem bil star šele dve leti. Spominjam se, da mama nad tem ni bila navdušena, oče pa je silil v Maribor. Mogoče smo se tja preselili zato, ker bi moral sicer moj starejši brat Mirko s šolanjem nadaljevati v italijanščini, v Mariboru pa je lahko še naprej obiskoval slovensko šolo. Ste se potem kdaj vračali na Opči- ne? Skoraj nikoli. Le takrat, ko sem šel v Rim, sem se za en dan ustavil tudi v Trstu in na Opčinah. Vlak je bil takrat drag, avtomobilov pa nismo imeli. Tudi kasneje sem malokrat hodil v Trst. Moja sestra Pepka pa je šla večkrat na obisk k svoji prijateljici Jo-hanci, mami Stanke Hrovatin. Poznali sta se iz osnovne šole. Njo so spomini vezali na Trst in na Opčine, saj je tam preživela svojih prvih šestnajst let, jaz sem bil pa tako majhen, ko smo odšli, da se ničesar ne spominjam. Kaj pa vaši sorodniki? Tudi naši sorodniki so se v glavnem skoraj istočasno preselili v Maribor. S temi smo tudi imeli največ stikov. Z drugimi pa ne. Mamina sestra se je preselila v Ameriko, z njo smo si občasno dopisovali po vojni. Kako so pa vas Primorce sprejeli v Mariboru? Takrat je bilo na Štajerskem veliko Primorcev, še posebno po krizi leta 1929, zaradi katere se je zvišala stopnja brezposelnosti, pa je nastalo trenje med nami in Štajerci. Sam tega nikoli nisem razumel. Tako eni kot drugi smo bili Slovenci, vera je bila tudi ista, le narečje, ki smo ga govorili je bilo različno. V šali sem vedno pravil, da smo mi jedli polento, oni pa so natepavali žgan-ce. No, ko so prišli v Maribor Nemci, pa so bili nekateri Štajerci zelo zadovoljni, saj so izselili predvsem Primorce. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 28. decembra 2008 17 MANJŠINE - Izvajanje Evropske listine za regionalne ali manjšinske jezika Svet Evrope zelo kritičen glede odnosa Španije do manjšinskih jezikov Odbor ministrov Sveta Evrope je objavil drugo poročilo o stanju ustavnih, regionalnih in manjšinskih jezikov v Španiji. Poročilo je izdelala skupina neodvisnih strokovnjakov, ki preverja izvajanje Evropske listine za regionalne ali manjšinske jezike. Poročilo je zelo kritično glede Baskov v Navarri in opozarja na pomanjkanje zavesti špansko govorečih ljudi glede jezikovne raznolikosti svoje države. Na osnovi tega poročila je Odbor ministrov pozval Španijo, naj izboljša rabo ustavnih, r3egionalnih ali manjšinskih jezikov v Španiji med uslužbenci v sodstvu in v uradih državne uprave, Navarra Pri ocenjevanju izobraževanja v baskovskem jeziku v Navarri poročilo ugotavlja, da »so oblasti v Navarri povečale ponudbo poučevanja na mešanem območju, to je v srednji Navarri, in tudi v tistem delu Navarre, ki ne sodi v baskovsko območje. Vsekakor pa obstajajo številni problemi na področju tehničnega in poklicnega pouka, in to tudi v naskovsko govorečem delu, to je v Severni Navarri,« Poročilo se nadaljuje: »Zagotavljanje storitev deželne uprave, ki ima sedež v Pamploni, v baskovskem jeziku ni zajamčeno, ... oblasti pa so pred kratkim sprejele pozitivne ukrepe z ustanovitvijo urada za baskovski jezik in s sprejetjem sporazuma o sodelovanju z oblastmi v baskovski deželi.« Glede priporočila, naj Navarra preuči možnost, da bi baskovski jezik primerno zaščitila tudi na območju, kjer je prebivalstvo jezikovno mešano in da bi bila ta zaščita v skladu z evropsko listino, je odbor strokovnjakov Sveta Evrope prejel odgovor, da so oblasti v Navarri nekajkrat poskusile spremeniti deželno zakonodajo o jeziku, vendar so bili ti poskusi doslej neuspešni. Pač pa so oblasti v tem času preizkusile nekatere fleksibilne rešitve v tako imenovani mešani coni, predvsem na področju šolstva. Iulen Urbiola Loiarte, predstavnik baskovske nevladne organizacije Euska-ra Kultur Elkargoa, je tako ocenil poročilo Sveta Evrope: »Predvsem je treba povedati, da deželna vlada v Navarri ni udejanjila priporočil, ki jih je odbor ministrov Sveta Evrope navedel v svojem prvem poročilu leta 2005. To sta predvsem priporočili štev. 4, naj dežela okrepi strukturo za zagotavljanje rabe baskovščine v medijih, in priporočilo št. 5, naj uvede pri- merno zaščito na osnovi 3. dela Evropske listine tudi na jezikovno mešanem območju. Strokovnjaki Sveta Evrope so kritični tudi glede ravnanja oblasti v Navarri v zvezi s številnimi členi listine: gre za čl. 8 (izobraževanje), 10 (javna uprava), 11 (mediji) in 13 (gospodarstvo). Po oceni Sveta Evrope bo treba opraviti še veliko dela, da bo mogoče trditi, da španske oblasti izpolnjujejo obveze, ki so jih sprejele z ratifikacijo te listine. Čeprav to poročilo ne obravnava Navarre tako poglobljeno, kot jo je obravnavalo prvo poročilo, iz besedila jasno izhaja, da se strokovnjaki zavedajo, da v Navarri ne izpolnjujejo sprejetih obveznosti in prav tako ne priporočil, ki jih je vsebovalo prvo poročilo odbora strokovnjakov Sveta Evrope. Poleg vsega tega je zelo cinična trditev, kako oblasti Navarre opravičujejo dejstvo, da še niso izpolnile 5. priporočila, ki ga je vsebovalo 1. poročilo. Po besedah vlade v Navarri naj bi prišlo do več poskusov spremembe zakona o baskovskem jeziku z namenom, da bi zadostili željam oziroma priporočilom odbora ministrov Sveta Evrope, ampak ti poskusi naj ne bi bili uspešni. Vlada v Navarri je Svetu Evrope pozabila povedati, da so prav stranke, ki sestavljajo vladno koalicijo, onemogočile odobritev teh sprememb zakona o jezikih.« Drugi jeziki Odbor ministrov je zapisal, da so potrebna dodatna prizadevanja za zaščito asturijščine in da je potrebna posebna zakonodaja za aragonski in katalonski jezik v deželi Aragon. Svet Evrope tudi spodbuja španske oblasti, naj pojasnijo status galicijskega jezika v deželi Castilla y Leon, portugalščine v mestu Olivenza, berberščine v avtonomnem mestu Melilli in arabščine v avtonomnem mestu Ceuti, ter v sodelovanju z ljudmi, ki te jezike govorijo, sprejmejo ustrezne ukrepe za njihovo zaščito. Poročilo se konča s splošno ugotovitvijo, da v Španiji sredstva obveščanja namenjajo zelo malo pozornosti jezikovni različnosti in da vse kaže, da med ka-stiljsko govorečo jezikovno večino ni prave zavesti o tem, da je Španija večjezična država. »Prednosti večjezičnosti in jezikovne različnosti je treba promovirati tako pri manjšinskih kot tudi pri večinskih jezikovnih skupinah,« je še zapisano v poročilu Sveta Evrope. Dawyth Hicks Baski zelo glasno zahtevajo uveljavljanje manjšinskih pravic NEMČIJA Nemščina po ustavi uradni jezik Nemška krščanskodemokratska stranka CDU je 2. decembra izglasovala novo določilo, ki ga bodo vključili v 22. člen ustave. Določilo se glasi: »Jezik republike je nemščina.« Zveza strank narodnih manjšin EFA je kritizirala to odločitev. V pogovoru za agencijo Eurolang so dejali, da som bile na ta način štiri jezikovne manjšine potisnjene ob stran, kot da ne bi bile sestavni del nemške republike. »To je korak nazaj in kaže na pomanjkanje spoštovanja mednarodnih sporazumov, kot je na primer Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih, ki jo je Nemčija ratificirala,« so dejali. Predsednica EFA Nelly Maes je dejala, da »je treba Frizijcem, Dancem in Lužiškim Srbom zagotoviti spoštovanje, do katerega so upravičeni. To je povratek k diskriminaciji glede na jezik in na kulturo, kar ni sprejemljivo.« Po poročanju medijev se je CDU odločila za tak ukrep po zgledu Francije z namenom, da prisili priseljence, da se naučijo nemščine. FRANCIJA Bretonci nočejo francoskega imena kraja Prebivalci bretonske vasi Plou-gerne tvegajo, da bodo ulice njihovega kraja iz bretonščine preimenovali v francoščino, prav tako pa naj bi pofrancozili tudi ime kraja, ki naj bi se preimenoval v Plougerneau. Tako pravi župan, ki je prepričan, da poštni uradniki bretonskih imen ulic in trgov ne razumejo. Domačini tega ne sprejemajo; Fran May Pingent, ki vodi kampanjo proti županovi nameri pravi: »Mi želimo, da naše ulice ohranijo stara imena. Če bi jih spremenili, bi se čez noč spremenili kultura in identiteta našega kraja.« Sicer pa je županova namera šokirala vse prebivalstvo. Začeli so zbirati podpise pod peticijo, ki jo bodo poslali županu. Spreminjanje imen je velik nesmisel. Plougerne je bretonska beseda, ki ima svojo zgodovino in svoj pomen. Plougerneau, kot želi župan poimenovati kraj, pa ne pomeni nič, ne v bretonščini in niti v francoščini. GRENLANDIJA Avtonomija pridobitev za inuitsko ljudstvo Grenlandija, ki je formalno del Danske, si je z referendumom zagotovila večjo avtonomijo, Ta odločitev, na katero marsikdo gleda kot korak na poti v neodvisnost, je pomembna predvsem za domačine Inuit, ki govorijo eskimski jezik inuktitut. Na referendumu je 75 odstotkov volivcev glasovalo za večjo avtonomijo, s katero bo Grenlandija pridobila delno kontrolo nad svojimi surovinami, pridobila pa bo tudi pristojnosti v pravosodju in v pravnih zadevah, »Če se ozremo nazaj v svojo zgodovino, je bilo tokrat prvič, da smo bili vprašani za mnanje,« je dejal predsednik grenlandske deželne vlade Hans Enoksen. »Zelo sem ganjen, ker bomo sedaj tudi mi priznani kot narod,« je dodal. Volilna udeležba je bila visoka, saj se je volitev udeležilo 75,5 odstotka 39.000 volilnih upravičencev. Enoksen, ki je voditelj največje stranke Siumut, je tudi dejal, da bo sedaj Grenlandija pomagala tudi drugim ljudstvom, da dosežejo, kar so oni dosegli. Avtonomija bo začela veljati 21. junija 2009. INŠTITUT ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA V LJUBLJANI - Razprave in gradivo 55 Raziskovanja na področjih manjšinske zaščite, človekovih pravic, etničnih odnosov in identitete v Sloveniji in po svetu 1. Izr. prof. dr. Jernej Zupančič iz Filozofske fakultete v Ljubljani v svojem prispevku Albansko vprašanje v luči poli-tičnoteritorialne rekonstrukcije Balkana obravnava razvoj etničnih in teritorialnih sprememb na Balkanskem polotoku, s posebnim ozirom na ozemlju, ki ga naseljujejo Albanci. Avtor v prispevku navaja, da je albansko vprašanje je že dobro stoletje ena od stalnih nevralgičnih točk tega prostora, za katerega tekmujejo poleg domačih (balkanskih) narodov tudi tuje sile. Avtor poleg najpogosteje navajanih etničnih in političnih procesov poudarja tudi pomen in vlogo ozemlja ter socialnoekonomskih dejavnikov. Mag. Apolonija Oblak Flander iz Statističnega urada Republike Slovenije v Ljubljani v svojem prispevku Demogeo-grafsko preučevanje narodnih in etničnih manjšin - primer italijanske narodne manjšine v Sloveniji poudarja, da je demogeografsko proučevanje narodnih in etničnih manjšin, skupin in skupnosti pogosto oteženo zaradi nedostopnosti kakovostnih podatkovnih virov, ki bi omogočali nepretrgano sledenje njihovemu demografskemu razvoju in spremembam. Le malo podatkovnih virov v Sloveniji omogoča analizo demografske dinamike t.i. skritih prebivalstvenih skupin. Podatkovni viri navadno omogočajo le analizo stanja -števila in struktur v določenem trenutku v preteklosti. Nove možnosti na področju de-mogeografskega proučevanja ne le narodnih in etničnih manjšin, pač pa tudi drugih posebnih prebivalstvenih manjšin in skupin ter skupnosti se kažejo v uporabi sekundarne analize, in sicer v povezavi obstoječih podatkovnih virov. Avtorica prispevka ugotavlja, da je demogeografska analiza na primeru italijanske narodne manjšine v Sloveniji (prebivalstva italijanske narodnosti, prebivalstva z italijanskim maternim jezikom in prebivalstva z italijanskim pogovornim jezikom v družini/gospodinjstvu) ob povezavi podatkov popisa prebivalstva 1991 in 2002 z bazami vitalnih statistik za obdobje 1991-2005 in ob upoštevanju vseh posebnosti, ki jih proučevanje majhnih in specifičnih prebi-valstvenih skupin zahteva od raziskovalca, potrdila, da se italijanska narodna manjšina bolj kot s pomanjkanjem ustreznega manjšinskega varstva sooča z notranjo demografsko grožnjo. Dr. Peter Sekloča z Univerze na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper v svojem prispevku Neuravnotežena čezmejna javna sfera: nesorazmerna prisotnost Slovenije in slovenske manjšine v Italiji v javnomnenj-skih procesih na podlagi ocene pozornosti manjšinskih in slovenskih tiskanih medijev do dogajanja v Sloveniji oziroma do dogajanja med slovensko manjšino v Italiji ter analize v medijih zabeleženih konfliktov med Slovenijo in manjšino poda analizo javnega čezmejnega komuniciranja. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metoda analize besedil manjšinskega časnika in dveh časnikov iz Slovenije. Javno komuniciranje med Slovenijo in manjšino je s pomočjo primerjave sodobnih teorij javne sfere konceptualizirano kot k spora- zumu usmerjeno javno razpravljanje o problemih na širših področjih politike, ekonomije in civilne družbe. Avtor v prispevku ugotavlja, da so rezultati analize dejanskega stanja pokazali, da čezmejno komuniciranje zaznamujeta nesorazmerna participacija in vpliv akterjev, kar se kaže v neprestanih naporih manjšine postati razpoznan in upoštevanja vreden partner v razpravi, pri akterjih iz Slovenije pa kot moč prezreti konflikte, ki jih po mnenju manjšine producira predvsem slovenski politični sistem. Avtor v prispevku poudarja. da mediji v javno razpravo posegajo kot distributerji subvencioniranih informacij, ob tem, da si za subvencioniranje prizadeva predvsem manjšina, medtem ko so akterji iz Slovenije zaradi svoje moči največkrat nujni objekt pozornosti manjšine in njenih medijev ob težavah, ki zadevajo tako manjšino kot Slovenijo. Red. prof. dr. Matjaž Klemenčič iz Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani ter Filozofske fakultete Univerze v Mariboru v svojem prispevku Slove- ne Periodicals in the USA, 1891-1920 (Slovenski periodični tisk v ZDA, 18911920) predstavlja zgodovino slovenskega periodičnega tiska v ZDA, to je časopisja, mesečnikov in štirinajstdnevnikov, revij in koledarjev, in sicer od leta 1891 do začetka dvajsetih let dvajsetega stoletja. Priseljensko časopisje in druga periodika sta na splošno igrala zelo pomembno vlogo pri ohranjanju zavesti o obstoju etničnih skupnosti v ZDA, še zlasti med njihovimi pripadniki. Priseljenska periodika je bila in je še danes eden najpomembnejših izrazov življenja omenjenih skupnosti; obenem pa je poročala o njihovih kulturnih, političnih in drugih aktivnostih. Avtor ugotavlja, da je zgodovina etnične periodike odsev zgodovine etničnih skupnosti v ZDA, kar se je v pričujočem članku potrdilo za slovenske Američane. Ti so objavili okoli 100 naslovov. Nekateri časopisi so prenehali izhajati že po nekaj številkah, nekateri izhajajo še danes. Nada Vilhar (Se nadaljuje) 1 4 Nedelja, 28. decembra 2008 NEDELJSKE TEME / NOVA POBUDA KMEČKE ZVEZE S PODPORO TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE Prodaja mleka na kmetiji z avtomatskimi distributerji Kmečka zveza je na vseh forumih, kjer se obravnavajo problemi gospodarske uspešnosti v kmetijstvu, izrazila svoje prepričanje, da je preživetje našega primarnega sektorja odvisno predvsem od sledečih dejavnikov: kakovosti in tipičnosti kmetijske proizvodnje in dodane vrednosti ter, seveda, možnosti uporabe zemlje brez odvečnih in nepotrebnih omejevanj. Ob tej priliki bi radi na kratko spregovorili o pobudi, ki omogoča kmetu proizvajalcu, da si zagotovi dodano vrednost pri svoji proizvodnji. V mislih imamo neposredno prodajo na kmetiji z uresničitvijo najkrajše tržne verige proizvajalci-porabniki. Navezujemo se na primer neposredne prodaje mleka na posestvu. Ta način prodaje je pri nas sicer ustaljen, a v tradicionalni obliki, ki zahteva zamudno prisotnost kmeta-prodajalca in mu s tem jemlje dragocen čas za druga opravila. Zato je Kmečka zveza še pred leti na srečanjih z živinorejci iznesla zamisel o prodaji mleka na kmetiji z napravo za avtomatsko distribucijo. Ta zamisel se je porodila na osnovi podobnih vzpodbudnih izkušenj iz drugih predelov Italije, kjer je prireja mleka zelo razširjena. Pri iskanju izhoda iz OPRAVILA NA VRTU težke gospodarske stiske, ki je pestila prirejo mleka zaradi prenizke odkupne cene proizvoda s strani predelovalne industrije, so začeli rejci uvajati ta način prodaje, ki se je izkazal kot uspešen. Kmetija namreč lahko proda mleko po znatno višji ceni od odkupne, ki jo plačuje mlečna industrija, in je kljub temu še zelo konkurenčna, ker ji ostane dober del dodane vrednosti. Pri tem pa, glede na avtomatičen način prodaje, ne odvaja delovne sile od drugih opravil. Kljub razumljivim pomislekom, ki jih prinaša vsaka novost, se je pri rejcih začelo vzbujati zanimanje za tovrstno pobudo, ki pa je ekonomsko precej zahtevna. Zato se je Kmečka zveza obrnila na Tržaško trgovinsko zbornico s prošnjo, da bi le ta dodelila tonamenski sklad kot prispevek za nakup potrebnih naprav za avtomatično distribucijo svežega mleka na kmetiji. Trgovinska zbornica je tudi v tem primeru prisluhnila potrebam kmetijstva in dodelila zvezi finančno pomoč za nakup omenjenih naprav. Ta sredstva bo zveza posredovala kmetijam. Zbornica je po svoji namembnosti in tradiciji odprta do pobud na področju gospodarstva in kmetijstva. V zadnjih letih pa se je njena odprtost do primarnega sektorja še okrepila in razširila na vse najpomembnejše proizvodne usmeritve tržaškega kmetijstva. Izredno aktivna je na področju vinarstva in oljkarstva, predvsem pri promociji proizvodov ter pri njihovem zaščitenju. V zasledovanje vrednotenja domačih proizvodov in gospodarskega utrjevanja kmetij na Tržaškem se postavlja tudi finančna pomoč te ustanove govedorejskim kmetijam. Zaenkrat je načrtovan nakup in inštalacija naprav na dveh govedorej-skih posestvih s prirejo mleka. Če se bo pobuda izkazala za koristno, kot nam dokazujejo številne pozitivne izkušnje rejcev na drugih območjih, bo Kmečka zveza iskala možnosti razširitve podobnih pobud na druge kmetije s prirejo mleka. Naša stanovska organizacija je prepričana, da je govedoreja ne le pomembna gospodarska usmeritev, temveč tudi najučinkovitejši način za ohranjanje krajine. Vsa sredstva in pobude za ohranjanje in utrjevanje živinoreje, govedoreje ali reje drugih živalskih vrst so zato izredno dobrodošla. Zato je finančna podpora Tržaške trgovinske zbornice za uresničitev te pobude Kmečke zveze hvalevredna. Svetovalna služba KZ Nekaj navodil za pravilno zimsko gojenje vrtnic Vrtnica je kraljica rož, ker je njena lepota izredna zaradi njenih različnih barv in oblik. Če temu dodamo še mamljiv vonj, je lahko razumeti, zakaj je tako priljubljena in razširjena, saj je prisotna na vsakem vrtu. Zato je prav, da nudimo nekaj osnovnih navodil za njeno gojenje. Vrtnice sadimo pretežno jeseni (zlasti oktobra in novembra) ali spomladi, čeprav to lahko delamo tudi v tem letnem času, pod pogojem, da ni zemlja zmrznjena ali, kot se letos dogaja, prenasičena z vodo zaradi obilnega dežja. Današnji strokovni nasveti za sajenje in druga opravila bodo zato prišli pretežno v poštev čez dva - tri mesece. Pomembno je, da novih mladih vrtnic ne sadimo na isto mesto, kjer so bile že sajene, saj jih lahko napadejo vrtnične koreninske bolezni. Korenine mladih vrtnic niso namreč odporne proti tem boleznim kot pri starih. Pred sajenjem sadikam obre-žemo predolge korenine in jih namakamo v posodi z vodo 3 do 6 ur. Sadike ne sadimo pregloboko, cepljeno mesto naj bo od 3 do 5 cm pod zemljo. Za nasaditev vrtnic iz-kopljemo od 40 do 50 cm globoko jamo, široko 50 do 60 cm. Sadilno jamo najprej napolnimo s prepere-lim hlevskim gnojem in nato z zemljo z drugega dela vrta, kjer ni- smo gojili vrtnic. Po sajenju vrtnice dobro zalijemo. Če jih sadimo v zimskem času, jih zavarujemo pred mrazom, tako, da jim obsujemo koreninski vrat. To storimo tudi, če smo sadili vrtnice DO 9. JANUARJA 2009 Kmečka zveza sprejema prijave vina za leto 2008 Kmečka zveza obvešča člane, da je v teku izpolnjevanje prijave letošnje proizvodnje vina. Rok za predstavitev prijave je bil podaljšan do četrtka, 15. januarja 2009. Pridelano vino morajo prijaviti vsi vinogradniki, ki obdelujejo več kot 1.000 kvadratnih metrov vinograda in/ali proizvedejo več kot 10 hektolitrov vina, ne glede če je namenjeno prodaji ali ne. Za prijavo je potrebna veljavna osebna izkaznica. Prosimo člane, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040/362941), Gorici (tel. 0481/82570) in Čedadu (tel. 0432/703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila. Kmečka zveza bo sprejemala prijave do petka 9. januarja 2009. jeseni in preti nevarnost hudega mraza. Pomembno opravilo je tudi obrezovanje. Vrtnice obrezujemo potem, ko odvržejo liste in spomladi, preden poženejo listi. Veje režemo poševno tik nad brstom, ki kaže v tisto smer, kamor želimo, da se razvije nov poganjek. Redno odstranjujemo slabotne in odmirajoče veje. Odrežemo tudi pregoste poganjke, ki bi ovirali glavne veje. Glavne poganjke prikrajšamo na 5 - 7 očes. Upoštevati moramo, da najbolj bujno cvetijo vrtnice z dvoletnimi poganjki, zato vrtnice redno pomlajujemo. V zimskem času škropimo proti glivičnem obolenju, predvsem proti črni pegavosti vrtnice, ki jih povzroča glivica Cryptosporel-la umbrina. Za škropljenje uporabljamo bakrene pripravke. O drugih boleznih in škodljivcih več spomladi. Strokovna služba KZ NASVETI STROKOVNJAKA Ekološki dejavniki, ki vplivajo na rastline Vsaka rastlina se različno obnaša v različnih situacijah. Tako npr. na rastline različno vplivajo zemljepisni pas, svetloba, temperatura, padavine in veter. Oglejmo si posamezne ekološke dejavnike in kako lahko pripomoremo, da izboljšajo njihov vpliv na naše rastline. ZEMLJEPISNI PAS - Obstaja južna in severna meja razširitve določene rastline. Vsaka vrsta oz. sorta potrebuje določen čas nizkih temperatur in nato določen čas visokih temperatur, da normalno cveti in obrodi. Ozimna žita npr. morajo preživeti zimo, da potem lahko cvetijo in obrodijo. Sladkorna pesa prvo leto tvori koren, iz katerega pridobivamo sladkor, komaj naslednje leto pa cveti in obrodi. Če npr. trto postavimo na Norveško, bo pomrznila, v bolj zavetnih legah bo mogoče katera preživela, a ne bo obrodila, ker je za cvetenje prehladno. V tropskem območju pa bo težko cvetela in obrodila. Seveda obstajajo izjeme. Izven zemljepisne omejitve določene rastline obstajajo mikroklime, kjer je podnebje različno od širšega okolja. Primer je Renska dolina v Nemčiji za trto, medtem ko v neposredni bližini doline podnebje ni primerno za trto. Pri nas pa tudi ob Gardskem jezeru dobro uspeva oljka (vpliv morja in jezera). Prav tako oljka uspeva ob mestu Arica na skrajnem severu Čila, kjer je že izrazito sub-tropski pas, mesto se pa nahaja ob Tihem oceanu, kjer je vpliv mrzlega Humboltovega toka, zato je podnebje hladnejše in torej idealno za rast oljke. SVETLOBA - Sončna svetloba je za rastlino bistvene važnosti. Sončni žarki, ki pridejo na zemljo, so sestavljeni iz različnih valovnih dolžin. Za rastlino so najvažnejši žarki vidnega spektra, ki gre od rdečih do vijoličnih žarkov. Teh je skoraj polovica in vplivajo na fotosintezo. Fotosinteza je eden najvažnejših procesov rastlin in živih bitij nasploh, brez katere bi bilo življenje na zemlji nemogoče. S pomočjo fotosinteze ima rastlina sposobnost, da energijo iz sončnih žarkov nekako ujame in uskladišči v obliki ogljikovih hidratov. Fotosinteza se odvija v listih, točneje v kloroplastih. Za fotosintezo je odgovoren klorofil, ki daje rastlini zeleno barvo. Sposobnost fotosinteze imajo torej vsi zeleni deli rastline, tudi nezreli plodovi. V največji meri pa se fotosinteza odvija v listih. Prav zaradi tega je vloga listov za rastlino res velika. Glavni organ rastline za uskladiščenje ogljikovih hidratov so korenine. Ko rastlina pomladi še nima listov in si torej še ne more sama proizvajati hrane, jo za brstenje črpa prav iz korenin. Zato je važno, da rastlina uskladišči dovolj hrane. Za nas je obenem važno, da rastlina kopiči ogljikove hidrate v plodove. Ponavadi je to sladkor. Važno je zato, da ima rastlina dovolj listov in da so slednji dobro osvetljeni. Rastlina, ki ima malo listov, daje male in kisle sadeže. Sadeži, ki rastejo na senčni strani drevesa, so bolj kisli in slabše kakovosti. Preveč listov pa tudi ni prav. Učinkovitost fotosinteze je maksimalna, ko svetlobni žarki padajo pravokotno na list. Največja učinkovitost je v opoldanskih urah. Različne rastline imajo različne potrebe po sončni svetlobi. Grah, cve-tača ali radič dobro živijo tudi v senci. Druge pa, kot so krompir, sadna drevesa, trta in sadna drevesa, potrebujejo veliko sonca. Oljka pa je izrazito he- liofilna rastlina in zato potrebuje zelo veliko sonca. Mi lahko posredno vplivamo na povečanje učinkovitosti svetlobe na naše rastline. Pravilno ravnotežje med listi in plodovi na primer dobimo s pravilnim obrezovanjem, z zelenim obrezovanjem ali z redčenjem plodov. Za boljšo osvetlitev sadimo vrste v vinogradu ali sadovnjaku v smeri sever-jug. Povrtnin, ki zahtevajo veliko sonca, ne gojimo v neposredni bližini sadnih dreves. Večjo osvetlitev imamo tudi v višjih nadmorskih višinah in na južni strani pobočja. Različne vzgojne oblike različno kopičijo sončno energijo. Latni-ki so pri trti dobro osvetljeni in to je tudi vzrok, zakaj je na Krasu ta vzgojna oblika razširjena. Če je razmerje med površino in prostornino veliko, se sončna energija veliko kopiči. Zelo osvetljena so npr. drevesa, ki imajo vzgojno obliko majhne obsežnosti. Dovolj so osvetljene tudi pravokotne in stožčaste oblike. Stožčasta je npr. vretenasta vzgojna oblika. Slednja se zelo lepo obnese pri oljki. Oljko pri nas pa raje vzgajamo na kotlasto obliko, katera laže prenese burjo. TEMPERATURA - Temperatura je povezana z zemljepisnim pasom. Vpliva na fotosintezo, ki je optimalna pri približno 20 stopinjah Celzija. Pri višjih temperaturah se poveča dihanje, fotosinteza se pa zmanjša. Zelo važna je termična ekskurzija med dnevom in nočjo. Čim večja je ta razlika, bolj kakovostni so sadeži (sadno drevje, trta, paradižnik). Previsoka toplota škodi rastlini, sadeži so slabše kakovosti, rastlina ovene, posebno ob suši. Prav tako rastlini škodijo prenizke temperature. Zimzelene rastline so manj odporne od listopadnih. Bolj kot zimske pozebe so za rastline nevarne spomladanske pozebe. Bolj pogosta je pozeba zaradi termične inverzije, ko v primeru jasne in brezvetrne noči se temperatura ob tleh zelo zniža. Proti nizkim temperaturam lahko ukrepamo na različne načine: rastlinam izberemo južno lego, tla prekrivamo, pokrijemo mlade oljke in sadna drevesa, ki so najbolj občutljiva na po-zebe, obrezovanje raje odložimo na konec zime ali pomlad, izbiramo sorte, ki so primerne našim krajem, orientacija nasada sever-jug, rastline zavarujemo z rastlinjaki in tuneli, jesensko gnojenje s fosforjem in kalijem. Nekoč so proti pozebam uporabljali visoke vzgojne oblike. Na zelo velikih kmetijah uporabljajo različne tehnike, kot npr. zalivanje, ko je temperatura pod ničlo, peči, dim ali umetno meglo, velike ventilatorje, da zrak v primeru inverznih temperatur kroži. DEŽ IN VLAGA - Vsem je dobro znano, da vlažno vreme pospešuje rastlinske bolezni. Če pa je vlage premalo, se poviša evapotranspiracija, s katero rastlina izgubi veliko vode. VETER - Vpliv vetra je lahko pozitiven, ker se vlaga okrog rastlin zmanjša, zato je manj bolezni. Obenem ob času cvetenja rahel veter pozitivno deluje na opraševanje sadnega drevja. Če pa je veter premočan, se lahko veje lomijo, poveča se evapotranspiraci-ja, zmanjša se fotosinteza, veter lahko raznaša plevelno seme. Proti vetru lahko izbiramo lege v zavetju, postavimo žive meje ali vetro-brane v smer, od koder piha glavni veter (burja), vzgajamo primerne vzgojne oblike. Magda Šturman KULTURNI Št. 136 u 1M. Nedelja, 28. decembra 2008 S pevskim voščilom v novo leto Pevski zbori revije Nativitas so že skoraj mesec dni na terenu s koncerti, ki na širokem, mednarodnem teritoriju pričarajo božično vzdušje z najbolj učinkovitim in prisrčnim sredstvom, glasbo in petjem. Povsod je praznovanje božičnih praznikov vezano na koncertne dogodke; s to zavestjo je deželna sekcija Zveze italijanskih zborovskih društev USCI dala pobudo za povezovanje mnogih koncertov v sklopu obsežne božične revije Nativitas. Revija je nastala predvsem, da bi ovrednotila zaklad krajevne literature v deželi, ki je posebno bogata s specifičnimi izrazi različnih jezikovnih skupnosti. Pobuda je navdušila že od prve izvedbe in se je v letih postopno večala z vključitvijo novih koncertov; letošnja izvedba obsega 68 koncertov na deželnem teritoriju. V duhu izmenjave se nekateri koncerti odvijajo tudi v drugih deželah severne Italije, Avstriji in v Franciji. Kot je napisal predsednik deželne zborovske zveze Sante For-nasier, »Nativitas pripoveduje o Božiču, ki ga ne pogojujejo trendi, potrošništvo in želja po alternativnih praznovanjih. Gre za Božič, ki se vrača h koreninam, k ljudskim običajem in kulturi naših ljudi.« Ob tipičnih, krajevnih glasbenih izrazih, je Nativitas tudi zrcalo evropske zborovske tradicije, ki je postala del našega doživljanja božičnih praznikov z zimzelenimi melodijami in novejšimi spevi. Tudi Zveza slovenskih kulturnih društev že več let sodeluje pri pobudi Nativitas, letos s prirejanjem štirih koncertov. Revija se bo nadaljevala do 11. januarja; na sporedu je še osem koncertov, od katerih pet na Tržaškem (tri v organizaciji slovenskih društev). Torek, 6. januarja ob 18.00 Zgonik, Cerkev sv. Mihaela Božična revija MEPZ "JACOBUS GALLUS" vodi: Marko Sancin MEPZ "RDEČA ZVEZDA'-vodi: Rado Milič OKTET "ODMEVI"-vodi: Rado Milič OPZ IZ ZGONIKA-vodi: Zulejka Devetak Letos nas je božiček obdaril z dvema koncertoma na reviji Nativitas. Prvega smo z MePZ Rdeča zvezda in Oktetom Odmevi že spravili pod zasneženo božično streho, drugega pa bomo z istimi prijatelji in dodatkom tamkajšnjega otroškega zbora speljali 6. januarja v Zgoniku. Za zbor Jacobus Gallus je bila ta prva preizkušnja v novi sezoni s prenovljeno zasedbo izredno pozitivna in spodbudna. Želim si, da bi nam Božiček prinesel zvrhan koš dobre volje (ki je seveda vedno najbolja), novih pevcev in zabave. V imenu zbora Jacobus Gallus pa želim vsem ljubiteljem glasbe in petja vesel božič in srečno novo leto. Marko Sancin NflTlVlTflš Nedelja, 11.januar j a 2009 ob 15.30 Stolnica v Miljah S pesmijo vam mladi želimo... MeMlPZ "TRST" vodi: Aleksandra Pertot V miljski stolnici bo 11. januarja koncert, ki zaključuje sklop koncertov Nativitas. V organizaciji Društva Slovencev milj-ske občine, v sodelovanju z ZSKD in Občino Milje bo nastopil MeMlPz Trst pod taktirko Aleksandre Pertot. Ob zvokih mladinskih glasov se bodo zvrstili tudi nekateri in-štrumentalisti in diplomirani glasbeniki, ki bodo koncert sklenili v celoto. Z nastopom, kot že sam naslov razkrije, si organizatorji in nastopajoči želijo, da bi se leto 2009 izkazalo polno dobrih in lepih trenutkov, takih da se jih lahko poslušalci spomnejo tudi v hujših časih. Predsednica DSMo voščim vsem srečno leto 2009, polno enkratnih užitkov, veselja in zdravja. Predvsem si obeta, da bo leto 2009 predstavljalo prelomnico med starim in novim, da bo leto steklo v sožitju v manjšini in v večini. Želim, da bi glasba prišla ne le iz glasilk pevca, ampak iz globine srca, saj imata glasba in petje moč združevanja ljudi vseh narodnosti. Mirna Viola Torek, ll.januarja ob 17.00 Nabrežina, Cerkev sv. Roka Različni izrazi božičnega razpoloženja MEPZ "IGO GRUDEN"-vodi: Mikela Simac DPZ "KRASKI SLAVČEK"-vodi: Mirko Ferlan Ansambel harmonik iz Sežane vodi: Mikela Simac Nabrežinska župnijska skupnost ima navado, da vsako leto priredi božični koncert, zato je rade volje sprejela predlog, da priredi letošnji božični koncert v okviru pobude Nativitas v sodelovanju z nabrežin-skim kulturnim društvom z nastopom obeh zborov, dekliškega pevskega zbora Kraški slavček pod vodstvom Mirka Ferlana in mešanega pevskega zbora Igo Gruden pod vodstvom Mikele Simac. Program je zasnovan zelo široko, saj bodo na programu pesmi različnih jezikov in različnih stilov, kar jih povezuje pa je pristno božično sporočilo, da se Bog rodi kot človek v vsakem izmed nas, sicer se sploh ne rodi. Mir na svet ne pade z neba, ga ustvarjamo ljudje. Kdor je kristjan, naj bo zares in naj ustvarja čudeže ljubezni. Kdor misli, da ni, naj spoštuje človeško dostojanstvo vsakega človeka, tudi drugače mislečega, drugače izobraženega, drugje rojenega in manj bogatega. Pa bo mir na zemlji. To želimo, da bi se dogajalo predvsem v našem okolju, po naših domovih, po šolah, po društvih, povsod, kjer se trudimo za zdravo rast in napredek Vera Tuta Ban agenda - agenda - agenda - agenda - agenda - agenda NIZ KONCERTOV DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NHT1V1T!1§ Torek, 6.1.2009 ob 18.00 Zgonik, Cerkev sv. Mihaela Božična revija MePz Jacobus Gallus MePz Rdeča zvezda Oktet Odmevi OPZ iz Zgonika Nedelja, 11.1.2009 ob 16.00 Nabrežina, Cerkev sv. Roka Različni izrazi božičnega razpoloženja MePZ Igo Gruden DPZ Kraški slavček glasbeni utrinek s harmonikarji Nedelja, 11.1.2009 ob 15.30 Milje, Stolnica S pesmijo vam mladi želimo... MeMlPZ Trst glasbeni utrinki Iz Rezije Izšel je tradicionalni koledar kulturnega društva Rozajanski dum »kolin-drin«. Tokrat je namenjen temi »ku-škritavi". To je lepa lokalna navada, ki združuje mlade do dvajsetega leta v večdnevno druženje s plesom in veselicami na prehodu s starega v novo leto ob nepogršljivi citiri in bunkuli. Etnografska koledarska zbirka, kot običajno, vsebuje zgovorne fotografije, ki beležijo lepe stare navade. Nova številka šestmesečnika Naš Glas - La nostra voce, ki izide v prihodnjih dneh, prinaša številne zanimive teme o mladinskem združevanju, jezikovnih vprašanjih z vidika akdemske obravnave, večjih lokalnih in mednarodnih dogodkih in kulturnih prireditvah. Koledar in revijo lahko dobite pri ZSKD v Solbici ali preko drugih sedežev. Za naročila tudi rozajanski -dum@libero.it ali tel.: 0433 53428. ZANIMIVO ZA GODBENIKE: SEMINAR ZA PREDVODNIKE IN KORAKANJE Seminar je namenjen instrumentalistom in predvodnikom. Na seminarju bodo udeleženci spoznavali osnove predvodniške dejavnosti, obnavljali pravila ter nadgradili svoje znanje s figurativnimi elementi. Pogovor bo tekel tudi v smeri organizacije srečanj godb, kjer sodeluje večje število sodelujočih godb ter protokolarnih pravilih na takih srečanjih. Seminar se bo odvijal v prostorih Osnovne šole ''Viktor Car Emin'' v Lovranu od 24. do 25. januarja 2009. Rok prijave zapade 9. januarja 2009. 40. JUBILEJNA REVIJA "PRIMORSKA POJE" 2009 V teku so prijave za sodelovanje na reviji. Rok prijave zapade 31.12.2008. Prijavnico dobite na spletni strani www.zskd.org. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta aorica@zskd.ora Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.ora Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.ora 15. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB Milje, 24.1.2009 ob 20. uri Pihalni orkester Komen Postojnska godba 1808 Godbeno društvo Prosek Ilirska Bistrica, 1.2.2009 ob 17. uri Godbeno društvo Viktor Parma Pihalni orkester Divaga Pihalni orkester Ilirska Bistrica Hrpelje, 7.2.2009 ob 20. uri Pihalni orkester Breg Godbeno društvo Nabrežina Brkinska godba 2000 Tržič, 28.2.2009 ob 20. uri Kraška pihalna godba Sežana Pihalni orkester Ricmanje Pihalni orkester Kras - Doberdob Letošnji jubilanti (nadaljevanje...) SKD Valentin Vodnik iz Doline je praznovalo letos 130 let kulturnega delovanja. Sveže moči sedanjosti, ki so omogočile izvedbo društvenega jubileja, temeljijo na plodnih temeljih preteklosti, poznanje katere je nujna za kljubovanje novim izzivom in priložnostim, ki nam jih sedanjost prinaša. Kajti društvo ni ustanova namenjena sama sebi, temveč je namenjena vsem vaščanom in privržencem, ki v njem vidijo lepše in kvalitetnejše preživljaje vsakdanjega življenja. Naše društvo ni živelo samo za lastne cilje, zaprto samo vase. Živelo in delovalo je kot sestavni del celotne vaške skupnosti, kjer je odigralo svojo povezovalno vlogo. Na podobnih praznovanjih se veselimo kulturnega življenja, intelektualne živahnosti in uspešnosti društva, kot je, to lahko mirno rečem, tudi naše. Odbornicam in odbornikom, posameznikom moškega pevskega zbora, vsem članicam in članom ter simpatizerjem, volje in ustvarjalnega zagona resnično ne manjka. Kot primer naj navedem dosežke, ki smo jim bili priča, ob 130-letnici: dolinske gospe so sešile, predstavile in podarile žensko in moško narodno nošo našemu društvu. Skupina dolinskih žena so si zamislile koledar za leto 2009 in zamisel izpeljale do konca. Izdali smo dve knjigi: knjigo o zgodovini društvenega prapora, ki jo je uredil Boris Kuret in knjigo o fotografij brežanske vasice Stoletje dolinskega vsakdana. Vsem tem osebam gredo iskrene zahvale za vztrajno prizadevanje za naše tradicije, za našo bogato kulturno dediščino, za naš jezik. Zgoraj navedeno naj predstavlja izziv za nadaljne projekte. Kajti samo z novimi in inovativnimi idejami bo naša skupnost v koraku s časom. Robi Jakomin Predsednik SKD V. Vodnik, Dolina Zbor Jadran je relativno mlad, če ga primerjamo z zbori in društvi, ki so letos proslavljali svoje obletnice. V njem pa se čuti duh dolge pevske tradicije in stalnega boja za obstoj. Zbor Jadran se je rodil v sklopu Društva Slovencev miljske občine, ki deluje na najbolj oddaljenem koncu Dežele FJK in v teritoriju, ki je podvržen stalnim vplivom italijanske večine. Italijansko jedro ni vedno sprejelo Slovence z odprtimi rokami in seveda mnogi mešani zakoni ter šolanje v italijanskih krogih niso ponujali trdnih osnov za obširnejše delovanje. Kljub vsem oviram in omejitvam je društvo in v prvi vrsti zbor Jadran vztrajal in lahko letos proslavil svojo 30. obletnico. Kot predsednica Društva Slovencev miljske občine in zbora Jadran si prizadevam skupaj z odborom, ki ga sestavljajo mladi oz. mlajši člani in seveda stebra društva, kot sta npr. Vesna Zahar Tull in Branko Žerjal, da bi se zbor obdržal še naprej, da bi vztrajno sodeloval z občinsko upravo in nadaljeval s petjem. Seveda se zavedam, da brez pomladka bo ta želja ostala le želja. Zato si vsi skupaj prizadevamo, da bi v društvo zahajalo čimveč mladih, ponujamo različne vrste pobud, ki bi privabile ljudi v svojo sredo. Mladim šolskim otrokom pa nudimo tudi finančno pomoč za glasbeno, fotografsko in likovno vzgojo z upanjem, da bi s tem vzbudili zanimanje za to dejavnost in jo nadaljevali tudi v mladosti. Misel za novo leto: vedno večje sožitje med prebivalci vseh narodnosti, sodelovanja s sorodnimi društvi, ustanovami in občinsko upravo ter osebnih zadoščenj v sklopu društvenega in zborovskega delovanja. Mirna Viola Predsednica Društva Slovencev Miljske občine i.podlistek M. ipodlistek@gmail.com 28. 12. 2008 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Vesel Božič in srečno novo leto 2009 Srečno (in drugačno) leto 2009! Staro leto se vsako leto poslavlja s kančkom grenkega priokusa. Marsikaj se je med minulim letom ni izšlo prav po načrtih, veliko je stvari, ki bi jih človek rad naredil, ustvaril.... A kaj, ko dan ima samo 24 ur, leto pa samo 365 dni! Kakorkoli že, konec leta je po eni strani čas obračunov in pričakovanj. V teh dneh lahko slišimo bolj ali manj rožnata prerokovanja, ki pa bo čez natanko leto dni enako stara kot leto, od katerega se v teh dneh poslavljamo. Skratka, vklenjeni smo v začaran krog ponavljanja starega in novega. Nič novega pod soncem, a vendar.. Znotraj možnega in človeškega smo vsako leto poklicani, da storimo vse, kar je v naših močeh, da bi bilo leto lepše in boljše. V šoli , na delu, na političnem področju: vsi smo odgovorni, da iz leta v leto delamo nekaj v korist nas samih in širše skupnosti. Seštevek posameznih prizadevanj se navsezadnje zrcali tudi navzven. Za manjšinsko in zamejsko skupnost je to življenjsko pomembno. Manjšinska in zamejska skupnost smo še vedno, in sicer zaradi statusa, ki ga (ne) uživamo. Položaj našega jezika je (in to ne le pri nas) še vedno nerešeno politično vprašanje. Za obstoj naših institucij in medijev moramo kljub zaščitnim zakonom vedno znova romati v Rim. Kljub dejanskemu padcu meja zgleda, da slednje še vedno obstajajo. Živimo v času, ki nas spominja na preteklost, kljub temu, da nas koledar opozarja, da bo čez nekaj dni že leto 2009. Če bi verjeli vsem črnogledim prognozam v zvezi z prihajajočim letom, bi nas morda popadel občutek nostalgije za minulim letom. Resnici na ljubo, vsako leto prinaša dobro in manj prijetno. Od nas pa je vendarle odvisno, če nas bodo grenke izkušnje iz preteklosti poučile, da se bomo izogibali napačnim odločitvam in tako vsaj malo pripomogli, da bo naslednje leto če že ne boljše, vsaj nekoliko različno. i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 37084, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: corili01@gorica.191.it SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ vošči vsem članicam, odbornikom in društvenikom veliko notranjega miru ob letošnjem Božiču in v prihajajočem letu 2009. Kljub ne-lahkim časom je potrebno z zaupanjem in mirom gledati naprej, in sicer kot posamezniki in kot člani naše slovenske skupnosti. Vsem rojakom, torej, prisrčna voščila! videm V teh dneh smo se spomnili prve obletnice padca meje - zgodovinskega dogodka, ki za Benečijo pomeni razvojno možnost tako na kulturnem kot tudi na gospodarskem področju, če bo seveda upoštevana specifičnost tega območja med Furlanijo in Slovenijo. Poleg teh pozitivnih znakov žal moramo ponovno beležiti nasilne poskuse izbrisanja slovenske identitete naše skupnosti. Ukrepi, ki so jih sprejeli tako deželni svet kot videmska pokrajina, so zadnji dokaz, kako določena politika zasleduje kot cilj asimilacijo, pri tem pa potvarja zgodovinska in lingvistična dejstva. Prepričani smo, da bo slovenska skupnost v videmski pokrajini znala premostiti tudi ta čas, ki je postal še težji zaradi pomanjkanja občutljivosti vladnih političnih sil, ki, z drastičnim krčenjem sredstev za kulturno delovanje slovenske manjšine, ne omogoča redno promocijo slovenskega jezika in kulture na teritoriju. Vsem našim ljudem doma in po svetu želimo veselo in uspešno leto 2009! V Čedadu bo v torek, 6.1.2009, v gledališču Ristori potekal Dan emigranta. Vsakoletni praznik Slovencev videmske pokrajine, ki se bo začel ob 15.00 uri, ima letos geslo "Mi smo tu". V okviru Beneških kulturnih dnevov "Odkrivajmo naš jezik', bosta v četrtek, 15.1.2009, v dvorani občinskega sveta dve predavanji, in sicer Renata Kodilja z Univerze v Vidmu bo govorila o dvo-jezičnosti in stereotipih, psihologinja Susanna Pertot pa o dvojezičnosti in identiteti. gorica Tako so peli Cosí cantavano Pred kratkim je v Kanalski dolina nastala nova zgoščenka, ki nosi naslov "Tako so peli-Cosi' cantavano" Na zgoščenki so zbrane nekatere pripovedi in pesmi (skupaj jih je petnajst) ki so bile posnete v glavnem v Ukvah med leti 1968 in 1972. Največ jih je posnel dr. Pavle Merku, ki jih je nato podaril Glasbeno narodopisnemu inštitutu, ki danes deluje v okviru slovenskega SAZU-ja. Posnetki, ki so bili opravljeni s takratno tehnologijo in v neprimernih prostorih, največ v gostilni so posledično bili ohranjeni na starih in deloma že pokvarjenih trakovih so na zgoščenki predstavljeni tako, kot so bili registrirani v originalu in brez večjih zvočnih popravil, vsekakor, sta se morala založnika zgoščenke kar potruditi za izdajo kvalitetnega dela. V zgoščenki zasledimo pesmi, ki so jih takratni pevci peli v knjižni slovenščini ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA želi vsem pevskim zborom, njihovim dirigentom in vsem rojakom blagoslovljen Božič in uspešno novo leto 2009. trst ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE želi članom, društvom, pevskim zborom, organizacijam in vsem, ki njeno delo podpirajo in spremljajo, duhovno bogat praznik Gospodovega rojstva in Božji blagoslov v novem letu 2009. Redni letni občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete bo v torek, 27. januarja 2009, v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Kulturni Center Lojze Bratuž in Zveza slovenske katoliške prosvete prirejata niz veseloiger ljubiteljskih odrov »Iskrivi smeh na ustih vseh«. V soboto,17. januarja 2009, se bo ob 20.30 predstavil Dramski odsek SKPD Mirko Filej -Oder 90 z igro Gospodična Papillon, ki je nastala na podlagi teksta Stefana Bennija. Vsem organistom, zborovodjem, pevkam in pevcem, kakor tudi njihovim družinam naj ob božičnih praznikih voščimo božjega blagoslova in notranjega zadoščenja ob doživetem petju naših božičnih pesmi. Tudi v letu, ki je za nami, to lahko rečemo, so naši cerkveni zbori po vsehfa-rah s svojim petjem lepšali bogoslužja in potrjevali slovensko prisotnost. Ob izteku leta, ko se oziramo za opravljenim delom, lahko zato ugotavljamo, da so nam minuli meseci prinesli mnogo pobud, koncertov, revij in seminarjev, ki so udeležencem dali veliko priložnosti za pridobivanje novih izkušenj in uživanja ob izvajanju ali poslušanju lepega petja. V zadoščenje pa nam je tudi, da mimo vseh težav in ovir stojimo in delujemo. V tem smislu nameravamo vztrajati tudi v letu, ki je pred nami, kajti prepričani smo, da nam tudi napovedane težave ne morejo vzeti veselja do petja in čuta odgovornosti do skupnosti v katerih delujemo. Preizkušnje pa nas lahko le utrjujejo. V prepričanju, da se bomo čez leto dni lahko prav tako mirno in z veseljem ozrli za opravljenim delom na ravni cele Zveze in posameznih zborov in skupin, ki delujejo v njenem okviru, naj vsem voščimo srečno 2009! Izvršni odbor Zveze cerkvenih pevskih zborov - Trst OPZ Kraški cvet bo sodeloval pri pobudi Vincencijeve konference in pod vodstvom s. Karmen Koren nastopil v ponedeljek, 29. decembra ob 16.30, za ostarele v zavodu šolskih sester pri Svetem Ivanu v Trstu. Dekliška mladinska supina Vesela pomlad z Opčin, ki jo vodi Mira Fabjan pa bo v domu za osta-reel Jerala na Padričah nastopila v četrtek, 8. januarja. Župnija sv. Roka v Nabrežini obvešča, da bodo tudi letos v župnijski dvorani razstava jaslic. Ogled je mogoč ob četrtkih, sobotah in praznikih od 16. do 19. ure. Božič je čas miru in upanja. V miru se oziramo nazaj na opravljeno delo in delamo obračune. V upanju in z zaupanjem zremo v prihodnost in načrtujemo. Kako smo letos zadovoljni, kako uživamo mir, ki nam ga Novorojeni poklanja? Mislim, da smo s preteklim letom lahko zadovoljni in da smo v glavnem svoje delo pošteno opravili.. Bolj pa nas skrbi prihodnost. Nam bo novo leto prineslo vsaj to, kar nam je letošnje? Da bi v božjem miru z upanjem in zaupanjem zrli v prihajajoče leto 2009 želim vsem članicam, sodelavcem in prijateljem Slovenske prosvete . Srečen Božič! Marij Maver Priznanje Kazimir Humar 1)Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podelujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. 2)Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa. 3)Priznanje se praviloma podeli v mesecu februarju za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. 4)Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. 5)Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2008 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra, 85, s pripisom na ovojnico: "Predlog za priznanje" Kmalu dvojezična tabla v cerkvi pri sv. Ivanu ali pa v krajevnem avtohtonem narečju. Zgoščenko sta izdali Glasbena matica -Glasbena šola Tomaž Holmar v Kanalski dolini in Slovensko kulturno središče Planika ob delni finančni podpori krajevne gorske skupnosti. Glasbeno, tehnično svetovanje ter ureditev zgoščenke je opravil prof. Manuel Figelj. V kratkem bo tudi izšla spremljajoča knjižica s spremnimi teksti in besedili pesmi v izvirniku s prevodom v italijanski jezik, katero je delno podprl tudi Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zgoščenka, kateri upamo, da bodo sledila še druga, naj bi bil prispevek slovenskih ustanov, ki delujejo v Kanalski dolini, k ohranjevanju pevske in kulturne dediščine, hkrati pa spodbuda k nadaljnemu delu in raziskovanju na ozemlju, kjer je še prisotna avtohtona slovenska govorica. V prvem desetletju 20. stoletja so na Slovenskem imeli navado kronati Marijine podobe z detetom. Znamenit je primer Marijine podobe na Brezijah, katero so kronali leta 1907. Tudi Marijina podoba v cerkvi pri sv. Ivanu je bila kro-nanan takrat. Po obnovitvenih delih, katerih je bila slika deležna pred dvema letoma, pa sta bili kroni odstranjeni, češ, da sta za sliko »invazivni«. Kot že rečeno, gre za slovensko navado in torej za narodno pričevanje, ki je bilo tako odstranjeno. Društvu Marij Kogoj in nasploh Svetoivančanom pa se je ob praznovanju 150-letnice župnijske cerkve porodila zamisel, da se o prisotnost Slovencev v župniji vendarle obeleži, in sicer s spominsko ploščo, ki bo kmalu našla svoje mesto pod Marijino podobo. / DNEVNE NOVICE Nedelja, 28. decembra 2008 2 1 BLIŽNJI VZHOD - Silovit odgovor Izraela na Hamasovo raketiranje njegovega ozemlja Več kot dvesto mrtvih v izraelskem napadu na Gazo Globoko zaskrbljena mednarodna javnost poziva vpleteni strani k takojšnji prekinitvi sovražnosti GATA - Izraelske zračne sile so včeraj izvedle bliskovito ofenzivo in na območje Gaze izstrelile več deset raket. Pri tem je umrlo najmanj 205 ljudi, več kot 750 pa je ranjenih. Medtem ko številne države Izrael in gibanje Hamas pozivajo, naj prenehata z nasiljem, pa izraelska vojska poudarja, da se bodo operacije proti Hama-su nadaljevale, dokler bo potrebno. Prve rakete so Hamasova poslopja zadele prav v času, ko so palestinski otroci zapuščali šolo, zato je bilo med napadi na ulicah večje število žensk, ki so v kaosu poskušale najti in zaščititi svoje otroke. Oblasti se sicer bojijo, da se bo število žrtev še zvišalo, saj so številni še vedno ujeti pod ruševinami porušenih objektov. Tarče napadov so bila sicer predvsem poslopja gibanja Hamas vzdolž območja Gaze. V enem izmed omenjenih poslopij, ki ga je razdejala raketa, je bilo videti več deset trupel uniformiranih pripadnikov Hamasa, med njimi tudi vodja policije. Izraelska stran je v preteklih dneh večkrat opozorila, da bo izvedla silovit protinapad, če Hamas ne bo prenehal z raketnim obstreljevanjem izraelskega ozemlja. Zaenkrat sicer še ni znakov, da bi izraelska vojska vzporedno z zračno izvedla tudi kopensko ofenzivo. Kljub temu pa je tiskovni predstavnik izraelske vojske za vojaški radio poudaril, da je bila zračna ofenziva šele začetek izraelskih napadov. Izraelska zunanja ministrica Cipi Li-vni je dejala, da je vojna edina rešitev, ki je Izraelu na voljo proti Hamasu. »Če so žrtve civilisti, je za to odgovoren samo Hamas,« je dodala. Palestinsko ekstremistično gibanje pa je takoj po izraelskih napadih kot povračilni ukrep izstrelilo na ozemlje Izraela vrsto raket, pri čemer je bila ubita ena oseba. Hamas je svoje pripadnike pozval, naj z vso silo udarijo po Izraelu. Včerajšnji izbruh nasilja so ostro obsodili predstavniki številnih držav in organizacij, ki so si enotni, da morata Izrael in Hamas takoj prenehati sovražnosti in vzpostaviti premirje. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je med prvimi izrazil globoko zaskrbljenost in pretresenost nad napadi in strani pozval k takojšnji prekinitvi sovražnih akcij. K takojšnjemu premirju je pozval tudi visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, predsedujoči EU, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, pa je pozval tako gibanje Hamas kot tudi Izrael, naj prenehata s sovražnimi aktivnostmi. »Predsednik je izrazil globoko zaskrbljenost nad stopnjevanjem nasilja na jugu Izraela in na območju Gaze. Ob tem je ostro obsodil tako neodgovorno izzivanje, ki je do teh razmer pripeljalo, kot tudi neprimerno uporabo sile,« so v sporočilu za javnost zapisali v uradu francoskega predsednika. Tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost Gordon Johdroe je pozval Izrael, naj se pri napadih na Hamasove cilje poskuša izogniti žrtvam med civilisti. Ob tem je opozoril, da je za prenehanje nasilja nujno, da z raketnim obstreljevanjem preneha tudi Hamas. Pozivom k prekinitvi ognja se je pridružila tudi Rusija. Izrazi globoke zaskrbljenosti nad razmerami v Gazi s pozivi za prenehanje nasilja so prišli tudi iz Rima in Londona, pozivom pa se je pridružil tudi posebni odposlanec bližnjevzhodne četverice Tony Blair. ki je poudaril, da je za območje Gaze potrebna nova strategija. Stopnjevanje nasilja so obsodili tudi v Egiptu in napovedali odprtje prehoda med Gazo in Egiptom. Sekretar Arabske lige Amr Musa je pozval k izrednemu zasedanju zunanjih ministrov arabskih držav, Libijo kot članico Varnostnega sveta ZN pa, naj organizira izredno zasedanje o zaostritvi razmer na Bližnjem vzhodu. Nad Gazo se je po včerajšnjih napadih dvignil gost črn dim ansa IRAK - V eksploziji avtomobila bombe 22 mrtvih V Bagdad se vrača teror Včerajšnje nasilje zahtevalo še drugih šest življenj v treh ločenih napadih Razdejanje po eksploziji avtomobila bombe v Bagdadu ansa BAGDAD - V eksploziji avtomobila bombe v šiitski četrti Bagdada je bilo včeraj po zadnjih podatkih ubitih 22 ljudi, 54 pa je ranjenih. Eksplozija se je zgodila v bližini avtobusne postaje, slišati pa jo je bilo več kilometrov daleč. Samomorilski napadalec je počasi vozil proti vhodu na avtobusno postajo, ob katerem so bile stojnice praznične tržnice, zadnjih sto metrov pa je silovito pritisnil na plin in sprožil detonator. Razdejanje je bilo silovito, zgodilo pa se je v predelu mesta, ki je sicer »eden najbolj varnih«. Med žrtvami je tudi okrog petnajst žensk in otrok, ki so bili v minibu-su in so po pričanju očividcev zgoreli kot žive bakle. Sicer pa iz Iraka poročajo tudi o drugih nasilnih dogodkih, tako da je krvavi obračun včerajšnjega dne 28 mrtvih. Pet vojaških oseb in en civilist so umrli v napadih pri Bakubi, v Babelu in v Zafrani-ji. Zadnja dva mrtva, en vojak in en civilist, sta umrla v eksploziji paketa bombe, ki je eksplodiral na cesti v trenutku, ko je šla mimo policijska patrulja. IMIGRACIJA - Včeraj že sedmo zaporedno izkrcanje Afričanov od božiča Na Lampedusi že 1500 pribežnikov Zunanji minister Frattini priznal, da Italija zamuja z rafitikacijo sporazuma med Berlusconijem in Gadafijem LAMPEDUSA - Na Lampeduso je včeraj prispelo drugih več kot tristo nezakonitih pribežnikov iz Afrike, potem ko jih je samo v petek prispelo približno tisoč. To je bilo sedmo zapovrstno izkrcanje pribežnikov, ki jih je od božičnega dne prispelo že 1300. Obalna straža je včeraj zgodaj zjutraj prestregla ladjo z 247 nezakonitimi pribežniki, nato pa še čoln s 65 osebami, med katerimi sta bili tudi nosečnici. V sprejemnem centru na Lampedusi, ki ima uradno zmogljivost okrog 850 oseb, je tako zdaj že več kot 1500 oseb. Policija bo nekaj pribežnikov s posebnimi letali prepeljala v druge centre po državi. Mediji pa medtem poročajo, da so na poti proti Siciliji nova plovila s pribežniki, ki prihajajo v veliki večini iz Libije. Po navedbah notranjega ministrstva je od januarja do septembra letos v Italijo prišlo več kot 24 tisoč nezakonitih pribež-nikov, kar je znatno več kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo približno 14 tisoč. Notranji minister Roberto Maroni je v zvezi z novim imigracijskim valom včeraj telefoniral zunanjemu ministru Francu Frattiniju in ga pozval, naj poseže pri libijskih oblasteh, da bi v skladu z nedavnim sporazumom med Berlusconijem in Gadafijem ustavili reko prihodov. Toda položaj je po oceni zunanjega ministra bolj zapleten: »Resnici na ljubo smo tudi mi v zamudi, saj smo zaradi tehničnih problemov poslali besedilo sporazuma v parlament šele pred nekaj tedni, zaradi česar avgusta podpisan dogovor še ni ratificiran.« Sicer pa je Frattini prepričan, da sporazum politično velja, in to ne samo za italijansko vlado, ampak tudi za Libijo, ki ga je že ratificirala. Pakistan poziva Indijo k nevmešavanju ISLAMABAD - Pakistanski predsednik Asif Ali Zardari je zagotovil, da si bo Pakistan v prizadeval za izkoreninjenje skrajnih skupin, vendar je ob tem opozoril Indijo, naj po terorističnih napadih v Mumbaju pakistanskemu vodstvu ne poskuša diktirati pogojev za tovrstne ukrep. »To bomo storili, ker moramo, ne zato, ker tako želi Indija,« je dejal Zardari ob včerajšnji prvi obletnici umora njegove žene in nekdanje pakistanske premierke Benazir Buto. »Naša odločnost je bila že večkrat na preizkušnji, zato ni treba, da bi jo Indija znova preizkušala. Dovolite nam svobodo demokracije, dovolite nam svobodno izbiro,« je dejal Zardari. Umrl avtor Spopada civilizacij NEW YORK - V 82. letu starosti je umrl vplivni ameriški politični analitik Samuel Huntington, avtor znamenite knjige Spopad civilizacij. Bil je dolgoletni profesor na harvardski univerzi in soavtor oziroma urednik številnih knjig s politično tematiko. Kot so zapisali na spletni strani univerze v Harvardu, je Huntington na univerzi predaval 58 let, lani pa se je upokojil. Kot soavtor ali urednik je sodeloval pri 17 knjižnih delih, ki večinoma govorijo o ameriški vladi, demokratizaciji, vojaški politiki in političnem razvoju. Najbolj pa je postal znan po svojem razmišljanju in napovedih, da bo po hladni vojni v svetu prihajalo do konfliktov zaradi kulturnih oziroma verskih razlik in ne več zaradi ideoloških razlik med državami. Tovrstno razmišljanje je leta 1996 strnil v knjižni uspešnici Spopad civilizacij, ki je prevedena v 39 jezikov, tudi v slovenščino. V snežnem metežu rodila dvojčke Požar na odlagališču dotrajanih ladij, s katerimi prihajajo pribežniki z afriških obal ansa TORONTO - 27-letna Kanadčanka iz mesta Windsor blizu meje z ZDA je pred dnevi v hudem snežnem me-težu na ulici rodila dvojčka, pri porodu pa sta ji pomagala policista, ki sta bila na rutinskem nočnem obhodu soseske. Najprej sta mislila, da gre za zločin, ko jima je nasproti tekla okrvavljena ženska, ki je klicala na pomoč. Nato je 27-letnica dvignila pulover in jima pokazala novorojenčka, ki ga je privijala k sebi. Nekaj minut zatem je stoje rodila še drugega otroka, pozneje pa je na prizorišče pritekel še prestrašeni novo-pečeni oče. Zakaj je bila ženska na ulici, ni znano. 2 Nedelja, 28. decembra 2008 VREME APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NAŠ POGOVOR - Nekdanji predsednik Triestine Raffaele De Riu in igralec Francesco Romano Med navijači sta še vedno zelo priljubljena Takrat, leta 1994, je sicer tržaški klub doživel stečaj - Romano je igral tudi z Maradono Čeprav je pod njegovim predsedni-kovanjem (točneje, ko je bil on gospodar kluba, saj se je predsedniški funkciji že prej odpovedal) Triestina leta 1994doživela stečaj, je nekdanji predsednik Raffaele De Riu navijačem še vedno zelo pri srcu. Dokaz o tem smo imeli tudi na praznovanju 90-le-tnice kluba, ko je bil ravno on deležen enega najbolj toplih sprejemov. Navijači so namreč hitro pozabili na stečajni postopek, a se še dobro spominjajo vseh kvalitetnih igralcev, ki jih je podjetnik iz Palerma pripeljal v Trst v obdobju enajstih let (19831994). Za las je zgrešil napredovanje v Aligo (zgrešena 11-metrovka De Giorgisa in ena točka odbitka na lestvici, ki je Triestini preprečila napredovanje, 25 let kasneje še burita duhove). De Riu je zelo rad privolil na intervju, že sam glas pa je kazal na njegov zelo čustven pristop do praznovanja pomembnega jubileja Triestine, kluba za katerega bo »navijal vse do konca svojih dni«: »Zelo lepo se je spominjati vseh dogodkov, ki so zaznamovali moje predsed-nikovanje. Spominjam se jih z zadovoljstvom in ljubeznijo. Takrat sem bil prepričan, da sem prvi navijač Triestine, že samo zato, ker sem predsednik. Šele potem, ko nisem bil več na tem položaju, sem se zavedel, da sem še bolj zagret navijač tega kluba! Vsako soboto se pozanimam za rezultat Triestine. Že ob koncu prvega polčasa moram takoj zvedeti za trenutno stanje. Šele potem se pozanimam za Juventus. Spomini na tisto obdobje ostajajo živi, saj gre za res lepe spomine. Čisto naključno sem krstni nastop kot predsednik opravil na tekmi proti Palermu, ekipi iz mojega rojstnega mesta. V trenutku sem pozabil na Palermo in postal navijač Triestine. Ne znam si razlagati, zakaj sem se tako navezal na ta klub. Enostavno mi je bil pisan na kožo.« Kateri je najlepši spomin? Mislim, da je vezan na vse tiste igralce, ki so igrali na nek poseben način, z nekim posebnim pristopom. Kot velja tudi za nekatere trenerje. Enostavno so bili, seveda metaforično, pripravljeni dati življenje za ta dres, za to ekipo, za to mesto. Videlo se je, da niso igrali za denar, ampak da so čutili nekaj posebnega do Triestine. Z njimi sem imel odnos, ki je v določenih pogledih skoraj presegal odnos med očetom in sinom. Kako se je spremenil nogomet v teh letih? Zelo. Danes vidimo v A-ligi Inter, ki ima same tujce. Nekoč pa so ekipe sestavljali samo Italijani. Oziroma, v nekaterih društvih so se poskušali omejiti celo na igralce iz svoje dežele. Prav zato so bili igralci toliko bolj vezani na klub; imeli so ga za svojega. Princivalliju ne bo mogel nikoli nihče očitati, da se ne trudi maksimalno, saj je očitno, da ni samo igralec Triestine ampak tudi njen navijač. Takrat so bili taki primeri prej pravilo kot izjema. Danes je nogomet pravi show, ampak ni več tistega odnosa med navijači in igralci, ki je obstajal nekoč. Tudi vloga predsednika se je verjetno medtem spremenila. Obdobje raznih Rozzijev, Anconetanijev in De Riu-jev je dokončno mimo. Predsedniki se nekoč niso tako vtikali v športno plat ekipe. Jaz sem zvedel za postavo morda pol ure pred začetkom srečanja. Sploh se nisem vmešal v te zadeve. Zdaj pa predsedniki vsiljujejo trenerjem izbire, kupujejo igralce, ki so njim všeč, ne glede na to, če so ekipi koristni ali ne, v nekaterih primerih pa gre zgolj za biznis, ne pa za premišljeno izbiro. Kaj pa zaželite tej Triestini? Morda, da doseže tisti cilj, ki je vam ušel le za eno točko? Nedvomno je želja vseh navijačev Triestine ravno ta. Sploh ne veste, kolikokrat mislim na tisto točko... Glede na to, kar sem videl letos, začenši s tekmo proti Li-vornu, sem prepričan da v tej B-ligi ni ekipe, ki bi lahko brez težav napredovala. Z enim ali dvema nakupoma bi se res lahko ciljalo višje. Potem ti mora priskočiti na pomoč tudi sreča. In vse komponente, gledalci, igralci, trener, kondicijski trener - po mojem mnenju je v modernem nogometu kon-dicijski trener celo pomembnejši od samega trenerja - morajo imeti enake cilje. Potem tudi A-liga ne bi bila več utopija. Romano: Maradona bo uspel tudi kot selektor Med razne igralce, ki so prišli v Trst ravno po zaslugi predsednika De Riuja, sodi tudi Francesco Romano. Leta 1983 mu pri Milanu po hudi poškodbi kolena niso več zaupali, tako da je izbral B-ligo in Triestino za nov preporod. Romano je v treh sezonah v Trstu tako navdušil (112 nastopov in 20 golov), da je sredi sezone 1986/87 (oktobra meseca) prestopil k Napoliju Maradone in trenerja Ottavia Bianchija, kjer mu je v prvem poskusu uspelo osvojiti naslov italijanskega prvaka. Z modrimi je nato osvojil še italijanski pokal in pokal Uefa, za Trie-stino pa je ponovno nastopil v sezoni 1993/94: »Mislim, da je vedno prijetno praznovati vesele obletnice, posebno zato, ker ti take svečanosti ponujajo možnost, da znova srečaš stare znance in prijatelje, s katerimi se že dolgo časa ne vidiš. Skupaj lahko obujaš lepe spomine, ki si jih z njimi delil v tistih letih. Prav zato, ker so bila zame leta v Trstu res prijetna.« Zate je bila Triestina odskočna deska za ponovni vzpon proti samemu vrhu italijanskega nogometa. Res je. Po hudi poškodbi so mi zaupali in verjeli vame. Mislim, da je bil pavi kraj tfhúsy1 ¿iiíisr t' kmp j Q i î{Mdnm i uí'j n j j1^"lI~'iTdTjjrK T "^fc yl Zbornika slovenskega športa v Italiji 2008 fcMu Erante Lo4ca*K|, l.M h^i iliJfan^i državni dbijkan4ii rrprrzcittil LORIS MANIA' jutri, 29,ilcceänbra 200ft ob 18.00, v niait dvorani Kulturnega Centn "L. Bratuž+h. drevored XX. scpteinbra S5 Miilil Ihn kmjii ¡MKrp mIn iHt-Irlriiri Slfrvitrikih ¿|iiirliiili i^x »Princivalliju (na sliki) ne bo mogel nikoli nihče očitati, da se ne trudi maksimalno, saj je očitno, da ni samo igralec Triestine ampak tudi njen navijač,« meni Raffaele De Riu kroma v pravem trenutku, saj so me takoj toplo sprejeli in mi omogočili, da sem lahko delal brez pritiskov in popolnoma premostil posledice poškodbe. V Neaplju si imel možnost igrati skupaj z Diegom Armandom Maradono. Kakšni spomini te vežejo nanj in kako si sprejel novico, da je postal novi selektor argentinske reprezentance? Maradona je pravi unikat. Nimam dvomov, da gre za najboljšega nogometaša vseh časov. On je delal stvari, na katere navadni smrtniki sploh nismo pomislili. Tudi v tem nogometu bi bil on daleč najboljši in nekaj stopničk nad vsemi konkurenti. Ob tem je Maradona res čudovita oseba. Njega lahko mirno imam za pravega prijatelja. Mislim, da je prava izbira za selek-torsko mesto. Kdor ga dobro pozna, nima dvoma, da je Maradona tako karizmatična osebnost, ob tem da je velik poznavalec nogometa, da mu bo uspelo tudi na tem položaju. V katerih pogledih so se v nogometnem svetu stvari spremenile na bolje in v katerih so se poslabšale? Ni dvoma, da je moderni nogomet veliko bolj vezan na medije, zlasti televizijo. Ljudje se pritožujejo, da ekonomske zadeve postajajo vse pomembnejše, športna plat pa, da izgublja na pomenu. Vendar, če gledam na zadevo z zornega kota igralca, se ni nič bistvenega spremenilo. Nogometaša zanima samo, da lahko v nedeljo stopi na igrišče, igra in se zabava. Vse ostalo je postranskega pomena. Iztok Furlanič ODBOJKA ACH Volley slovenski pokalni prvak ACH Volley Bled - Salonit Anhovo 3:2 (25:22, 21:25, 22:25, 25:21, 16:145) Odbojkarji ACH Volleya z Bleda so po pričakovanju osvojili slovenski pokalni naslov, toda pot do zmage je bila izredno težka, Salonit pa je v zadnjem odločilnem nizu vodil že s 13:11. Toda v izjemno razburljivi končnici je bil slovenski prvak prisebnejši in tudi srečnejši. Novogorčanke danes v finalu z Branikom Hit Nova Gorica - Aliansa 3:0 (27, 15, 23) HIT NOVA GORICA: Mori, Vogrič, Barič, Jontes 7, Lipovž, Šuler, Spačal 8, Testen 13, Milosavljevič 8, Krstič 4, Cvetanovič 9, Potokar 6. Varovanke trenerja Zorana Je-rončiča so v polfinalu slovenskega pokala zasluženo premagale Alian-so. V današnjem finalu z začetkom ob 18. uri v Novi Gorici (dvorana OŠ Milojke Štrukelj) se bodo domačinke pomerile z ekipo Nove KBM Branik, ki je prav tako s 3:0 ugnala Cal-cit Kamnik. TOUR DE SKI Petra Majdič v prologu na 3. mestu OBERHOF - Slovenska smučarska tekačica Petra Majdič je v prologu novoletne turneje Tour de Ski v nemškem Oberhofu zasedla 3. mesto, ki si ga je razdelila s Poljakinjo Justyno Kowalczyk. Najhitrejša je bila Nemka Claudia Nystad, druga pa Italijanka Arianna Follis. Vesna Fabjan je uvodno preizkušnjo končala na 32. mestu. V moški konkurenci se je na veselje približno 6000 gledalcev zmage prav tako veselil Nemec, zmagal je Axel Teichmann. 2. mesto je na uvodni preizkušnji osvojil Švicar Dario Cologna, medtem ko je bil 3. Norvežan Petter Nordhug. Danes čaka smučarske tekače in tekačice v Oberhofu še druga preizkušnja turneje Tour de Ski. Dekleta bodo ob 12.30 (po Slo 2) v klasični tehniki tekla na deset kilometrov, fantje pa ob 13.45 na 15 kilometrov, prav tako v klasični tehniki. Iz Nemčije se karavana seli v Prago, nato v Nove Mesto in na koncu še v Val di Fiem-me. BORMIO IN SEMMERING - Zmagovalec zadnjega smuka za svetovni pokal v Val Gardeni Michael Walchhofer je bil najboljši na drugem treningu pred današnjo smukaško tekmo v Bormiu (11.40 po Slo 2 in Rai 2). Alpske smučarke pa čaka danes v Semmeringu veleslalomska preizkušnja (10.20 po Slo 2). NA TRBIŽU - Italijanska ženska reprezentanca se bo od danes do torka mudila na Trbižu, kjer bo trenirala v hitrih disciplinah. NORDIJSKA KOMBINACIJA -Magnus Moan je zmagovalec prve od dveh tekem svetovnega pokala nordijskih kombinatorcev v Oberhofu. Norvežan, ki je dosegel drugo letošnjo zmago in deveto nasploh, je bil v izenačenem in napetem zaključku deset kilometrskega teka boljši od Američana Todda Lodwicka ter najboljšega po skoku in vodilnega v svetovnem pokalu Finca Anssija Koivuran-te. Alessandro Pittin iz Karnije se je uvrstil na 30. mesto. SNAIDERO - Videmski košarkarski prvoligaš bo v današnjem 12. krogu v Vidmu (ob 21.00) gostil Angelico Biella. VČERAJŠNJA IZIDA: La Fortezza Bologna -Carife Fe 78:63, Cantù - Solsonica 88:69. ORLI - Hokejski prvoligaš na ledu Aquile FVG iz Tablje bodo nocoj (20.30) doma gostile ekipo Pustertal. NAJBOLJŠI - Rusa Andreja Arša-vina, 27-letnega napadalca Zenita iz St. Peterburga, so drugič zapored izbrali za najboljšega igralca leta v državah nekdanje Sovjetske Zveze. Nogometna zveza Bolgarije je za najboljšega nogometaša leta izbrala napadalca Manchester Utd Dimitra Berbatova. V Črni gori pa je bil za najboljšega nogometaša imenovan Romin napadalec Mirko Vučinic. SMUČARSKI SKOKI - Jutri prva etapa v Oberstdorfu Novoletna turneja v znamenju dvoboja Ammann - Avstrija LJUBLJANA - Z jutrišnjo nočno tekmo v Oberstdorfu (16.30) se za smučarske skakalce začenja prvi vrhunec sezone - 57. nemško-avstrijska novoletna turneja štirih skakalnic. Trener reprezentance Matjaž Zupan se je po treningu v Engelbergu odločil, da bodo slovenske barve zastopali Robert Kranjec, Primož Peterka, Jernej Damjan, Mitja Mežnar in Primož Pikl. Potem ko je lani zdaj že »upokojeni« legendarni Finec Janne Ahonen postal skupni zmagovalec 56. novoletne turneje in s tem postal prvi skakalec v zgodovini, ki mu je ta izjemen dosežek po letih 1999, 2003, 2005 in 2006 uspel petkrat v karieri, je prvi favorit letošnje izvedbe gotovo Švicar Simon Ammann. Dvakratni olimpijski prvak iz Salt Lake Cityja (2002), ki je to sezono brez dvoma v odlični formi, je nanizal že poker prvih mest. V mladem Avstrijcu Gregorju Schlierenzauerju, to se- zono zmagovalcu dveh tekem, bo imel izjemnega tekmeca za skupno zmago, a tudi izkušenega Wolfganga Loitzla ne gre kar tako odpisati, saj to sezono skače zelo konstantno. »Ammann je gotovo prvi favorit. A vloga lovca nam je pisana na kožo. Naredili bomo vse, da mu preprečimo slavje,« pred turnejo obljublja glavni trener rdeče avstrijske falange, Alexander Pointner, in opozarja: »Za mene sta tiha favorita gotovo vsaj še dva skakalca, izkušena veterana in 'rutinerja': Nemec Martin Schmitt in Finec Matti Hautamaki.« Schlieri, ki je drugo zmago v sezoni vknjižil prav na zadnji preizkušnji pred turnejo, na generalki v Engelbergu, že komaj čaka na začetek spektakla. »Moja motivacija je, posebej po zmagi v En-gelbergu, izjemno visoka. Tudi v psihološkem smislu je bilo izjemno pomembno, da sem premagal Ammanna. Z ve- seljem bom nastopal na turneji in komaj že čakam, da se začne,« je dejal 18-letni Tirolec, ki v skupnem seštevku svetovnega pokala za vodilnim Ammannom zaostaja za 75 točk. V slovenskem taboru imajo pred turnejo kljub ne ravno obetavnem uvodu v sezono razmeroma visoka pričakovanja. »Naše želje so, da bi se enemu od fantov na vsaki tekmi uspelo prebiti med najboljših deset skakalcev. Tu mislim predvsem na Peterko (zmagovalec novoletne turneje v sezoni 1996/97), Kranjca in Damjana, ki so izjemno izkušeni, poznajo skakalnice in so na vsaki tekmi sposobni skočiti 'v točke'. Od teh treh skakalcev največ pričakujemo,« je povedal Zupan. Uvodu v Oberstdorfu bodo sledili še Garmisch-Partenkirchen (1. januarja), Innsbruck (4. januarja) in Bischofshofen (6. januarja). (STA) / ŠPORT Nedelja, 28. decembra 2008 23 NOGOMET - Danes v Križu in v Bazovici zaostali tekmi 13. kroga Vesna odločno na zmago Zarjo Gajo čaka težja naloga Pri Vesni na razpolago tudi Venturini - Četrti rumeni karton ta teden ni prišel v poštev Ljubitelji amaterskega nogometa bodo danes popoldne prišli na svoj račun v Križu in v Bazovici. V zaostali tekmi 13. kroga bo Vesna, v skupini B promocijske lige, v Križu (ob 14.30) gostila ekipo Centro Sedia, ki ima 11 točk na lestvici. »Plavi« jih imajo sedem več in bodo danes poskusili zmagati ter se tako približati vodilnim. Nogometaši kriškega društva so trenirali tudi včeraj zjutraj, sicer v nekoliko okrnjeni zasedbi, saj so bili nekateri igralci na dopustu. Za danes pa so Leone, Degrassi in Donato že potrdili svojo prisotnost. Trener Veneziano bo imel vseeno nekaj težav z odsotnostmi, saj ne bo di-skvalificiranih in poškodovanih Di Donata, Bertocchija in Chebra. Dobra novica pa je, da bo najbrž že od prve minute igral Venturini, ki ga je do pred kratkim še pestila lažja poškodba. Športni vodja Vesne Paolo Vido-ni je optimist in je prepričan, da bo Vesna danes osvojila vse tri točke. Tekmo bo sodil Pordenončan Moras. V okviru današnjega kroga bodo v skupini B igrali še: Pro Gorizia - Santamaria, Sangiorgina - Lignano in Virtus Corno - Ponziana. Tekmo Trieste Calcio - Staranzano bodo igrali 4. januarja, Kras Koimpex pa bo proti Per-tegadi igral 6. januarja. V okviru 2. amaterske lige bo danes stopila na igrišče tudi Zarja Gaja. Rumeno-modri bodo v Bazovici (ob 14.30), če ne bo premočne burje, gostili Castions, ki ima enako število točk na lestvici (19). Obeta se torej izenačena tekma. Trener vzhodno-kraškega kluba Di Summa bo danes imel na razpolago skoraj vse nogometaše. Odsotna bosta le vratar Jaš Grgič in branilec Matej Bernetič, ki sta na dopustu. Na razpolago bodo tudi Goran Križmančič, Bernobi in David Gregori, čeprav so v nedeljo prejeli četrti opomin. Ker se disciplinska komisija ta teden ni sestala, bodo vsi trije nogometaši odsotni na prihodnji tekmi proti Primorju. Zarja Gaja je zadnji trening naredila včeraj dopoldne. Predsednik Robert Kalc je optimist in računa, da bodo rumeno-modri iztrgali vsaj točko. »Castions je dobra ekipa. Če pa bomo igrali kot v zadnjih krogih, pa lahko brez večjih težav zmagamo, saj smo v dobri formi,« meni Kalc. (jng) VČERAJŠNJI IZID - Promocijska liga: Capriva - Pro Cervignano 0:3 (Marino iz 11-m, Fierro 2). NOGOMET - Zaostala tekma 3. amaterske lige v Doberdobu Mladost le boljša Igralci doberdobskega društva v drugem polčasu povsem nadigrali goriški Audax Mladost - Audax 3:0 (0:0) STRELCI: Radetič v 52., De Meio v 62. in Vitturelli v 91. min. MLADOST: Devetak, Kobal, Ra-detič (De Meio), Marusic, E. Zorzin (Černic), C. Zorzin, Gobbo, Bressan, Bensa (Bet), Vitturelli, Caggiula (Con-tin). TRENER: Fabio Sambo. Doberdobska Mladost je v zaostali tekmi 13. kroga povsem zasluženo premagala goriški Audax, ki je bil vseskozi slabši nasprotnik. Prvi polčas, ki resnici na ljubo ni bil najbolj kakovosten, se je končal brez zadetkov. Mladost pa je imela dve lepi priložnosti za gol. V drugem polčasu so gostitelji popolnoma zagospodarili na igrišču. Po-vedli so v 52. minuti. Nasprotnikovo mrežo je zatresel Emanuel Radetič, ki je dobro izkoristil Bressanov predložek. Po golu so plavo-rdeči še naprej napadali in v 62. minuti je bilo že 2:0. V polno je zadel De Meio, ki je najprej preigral tri nasprotnikove igralce in nato še natančno poslal žogo v zgornji kot vrat. V 70. minuti je imela Mladost na razpolago še enajstmetrovko. Gostujoči branilci so v kazenskem prostoru s prekrškom zaustavili Benso. Z bele točke pa ni bil dovolj natančen Carlos Zorzin. Vratarju Audaxa je uspelo žogo poslati v kot. Gostje so se nekoliko opogumili, čeprav jim ni nikoli resneje uspelo zaposliti vratarja Devetaka. Tretji gol je padel v 91. minuti. Avtor je bil 38-letni Alessandro Vitturelli (na sliki BUMBACA), ki je bil včeraj skupaj s Kobalom med boljšimi na igrišču. Trener Fabio Sambo je tokrat pohvalil celotno ekipo. DANES V DOLINI ■ ■ vv • •■• Naraščajniki Pomladi proti Brugneri Zaostalo prvenstveno tekmo bodo danes ob 10.30 v Dolini nadoknadili tudi naraščajni-ki Pomladi, ki nastopajo v deželnem prvenstvu. Igrali bodo proti solidni Brugneri, ki je s 25 točkami druga na lestvici. Za varovance trenerja Dina Tomma-sija, ki letos še niso zmagali, bo že sam neodločen izid velik uspeh. (jng) PO TV KOPER-CAPODISTRIA Jutrišnji Športel o profesionalnem športu Jutrišnja posneta oddaja Športela bo namenjena profesionalnim in polprofesionalnim slovenskim športnikom iz tržaškega in goriškega konca. Gostje voditelja oddaje Igorja Mala-lana bodo Mladinina rolkarica Mateja Bogatec, Gajina teniška igralka Paola Cigui ter športna psihologinja Tatjana Kobal. Po telefonu se bosta oglasila še Po-letova kotalkarica Tanja Romano in goriški odbojkar Loris Mania, ki bo sicer edini predstavnik profesionalnih športnikov. Malalan je v studijo povabil tudi bivšo odbojkarico Sandro Vitez, ki pa je jutri ne bo. Špor-telovi sodelavci so pripravili anketo prav v zvezi z Vitezovo. Anketirance so vprašali, ali je San-drina odločitev, da zapusti profesionalno odbojko pravilna ali ne. Tokrat ne bo nagradne igre Poglej me v oči. □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od jutri, 29. decembra do 6. januarja. SK BRDINA organizira smučarske tečaje za otroke od 4. leta dalje. Tečaji se bodo odvijali ob nedeljah v kraju For-ni di Sopra. Začetek tečajev 11. januarja. Za interesente je previden tudi avtobusni prevoz. Podrobnejše informacije in vpis tel. 340-1653533 (Valentina). SK DEVIN prireja tečaje smučanja v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 10. oz. 11. januarja 2009 dalje. Možnost avtobusnega prevoza in najema smučarske opreme. Informacije info@skdevin.it, ali 3481334086 (Erika) Predstavitev tečajev bo v sredo, 7. januarja 2009, ob 19. uri v Kamnarski hiši v Nabrežini. ATLETIKA - Obračun lonjerskega hitrohodca Če ga ne bi ovirala poškodba kolena Kljub temu je bila sezona Fabia Ruzzierja zelo pozitivna - Med najpomembnejšimi dosežki sta dva svetovna veteranska naslova in nastop na članskem svetovnem pokalu v Rusiji • •• Pred kratkim je bila na koprskem stadionu Bonifika zadnja tekma v hitri hoji, veljavna za »1. Jadran Racewalking Cup 2008«. To tekmovanje, ki sta ga letos prvič skupaj organizirali Slovenija ter Hrvaška, je štelo 6 tekem, in sicer 3 v Sloveniji ter 3 na Hrvaškem. Tekmovanje je bilo odprtega značaja in namenjeno vsem moškim ter ženskim članskim kategorijam. Prva tekma je bila 31. maja v Slovenski Bistrici. Skupno se je tekmovanj udeležilo 42 tekmovalcev (32 moških in 10 žensk) iz 6 držav (Slovenije, Hrvaške, Italije, Bosne in Hercegovine, Španije ter Nemčije). Ze naslednjo sezono se bo razsežnost tekmovanja podvojila, saj sta k organizaciji pristopili še Avstrija in Italija. Prva tekma bo 22. marca v Sežani, v okviru Malega kraškega maratona. Glavni pobudnik in direktor tekmovanja je naš Fabio Ruzzier, ki je imel na letošnji izvedbi več funkcij: najprej seveda kot atlet, saj je od 6 tekem kar na 4 zmagal, enkrat je bil 6., na zadnji pa ni nastopil, zaradi komaj prestane operacije meniskusa. Vseeno pa je bil prisoten, tokrat pa kot glavni sodnik. Pri moških je na zmagovalni oder stopil Fa-bio Ruzzier (AK Koper) z maksimalnim številom točk, 240 (štelo se je najboljše 4 rezultate od 6 tekem), na drugo mesto se je povzpel Slovenec Vla- dimir Veršec (AK Koper) z 233 točkami, na tretje pa Hrvat Zelimir Haubrih (Dinamo Zrinje-vac) z 227 točkami. Ruzzier je tako letošnji zbirki veteranskih naslovov dodal še enega, ki pa je bil dosežen v članski kategoriji in v tekmovanju mednarodnega obsega. Če si ne bi praktično na začetku letošnje sezone poškodoval meniskusa, kar ga je nato močno oviralo v preostalem delu sezone (da ne govorimo o bolečinah, ki jih je prestajal med tekmami in le malo bolj napornimi treningi), bi njegova bera bila letos verjetno celo rekordna. Takoj na začetku sezone je bil namreč že v odlični formi, kar je dokazal z osvojitvijo dveh svetovnih naslovov Master marca meseca v francoskem Clermont-Ferrandu, osvojitvijo 8. mesta na članskem DP na 50 km ter dosego norme za nastop na članskem Svetovnem pokalu v hoji v ruskem Čeboksariju (kjer pa je bil diskvalificiran prav zaradi bolečin, ki so ga močno ovirale pri tehniki), izboljšanem evropskem rekordu M55 na 3000m indoor tudi marca meseca v Anconi in pa z osvojitvijo na zadnji »zdravi« tekmi v Parizu 4. mesta med člani (prvi 3 vsi francoski državni reprezentanti) s časom 1:38,53 na 20km, čas ki ga ni dosegal že 5 let. Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier na najvišji stopnički na nagrajevanju 1. »Jadran Racewalking Cup 2008« 24 + Nedelja, 28. decembra 2008 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.10 Vabilo v gledališče - Ti in jaz in mali Medo (2.del) 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Naš športnik 2008, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Nad.: Incantesimo 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica 9.30 Dok.: Stella del Sud 10.00 Aktualno. Linea verde Orizzonti 10.30 Aktualno: A sua immagine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica in - L'Arena 15.15 Variete: Domenica in... sieme 16.25 Dnevnik in vremenska napoved 16.35 Variete: Domenica in - 100 e lode 18.00 Variete: Domenica in - 7 giorni 20.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.40 Kviz: Affari tuoi (v. Max Giusti) 21.30 Nan.: Tutti pazzi per amore 23.30 Dnevnik, sledi Speciale Tg1 0.40 Aktualno: Oltremoda ^ Rai Due 6.20 Aktualno: Inconscio e magia psic-he 6.45 Aktualno: Mattina in famiglia 10.00 Dnevnik 10.05 Variete: Ragazzi c'e Voyager 10.30 Veriete: Cartoon Flakes 11.40 SP v alpskem smučanju, smuk (M) 13.00 Dnevnik in rubrike 13.45 Film: The Karate Dog (kom., Nem./ZDA, '04, r. B. C, i. J. Voight) 15.15 Film: Hercules (anim., ZDA, '97, r. R. Clements, i. J. Musker) 16.40 18.00 18.05 19.30 20.00 20.30 21.05 21.50 22.35 23.30 Film: Mowgli e il libro della giun-gla (akc., ZDA, '94, r. S. Sommers, i. J. Scott) Dnevnik in vremenska napoved Film: George re della giungla (akc., ZDA, '94, r. S. Weisman, i. B. Fraser) Nan.: Piloti Nan.: friends Dnevnik Nan.: NCIS - Unita' anticrimine Nan.: Criminal Minds Nan.: Law & Order - I due volti della giustizia Dok.: Speciale Olimpiadi V" Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.00 Risanke 7.40 Variete: E' domenica papa' 8.50 Risanke 9.40 Dok.: Timbuctu 11.15 Aktualno: Dnevnik - Buongiorno Europa 11.45 Dnevnik, šport in vremenska napoved 12.25 Aktualno: TeleCamere 12.55 Aktualno: Racconti di vita 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik 14.30 Aktualno: Alle falde del Kiliman-giaro 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo fa 21.30 Aktualno: Elisir 23.20 Deželni dnevnik 23.35 Variete: Glob, l'osceno del villaggio 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: Commissariato Saint Martin Dnevnik: Pregled tiska Nan.: Vita da strega Nan.: Sei forte maestro 2 Dokumentarec Dok.: Storie di confine Sveta maša Aktualno: Pianeta mare Dnevnik, prometne informacije Aktualno: Melaverde Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Le comiche di Stanlio e Ol-lio Film: Mondo perduto (pustm., ZDA, '60, r. I. Allen, i. M. Rennie, C. Rains) Film: King Kong (dram., ZDA, '76, r. J. Guillermin, i. J. Bridges) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Colombo Nan.: Siska Film: Gli ultimi fuorilegge (western, ZDA, '01, r. L. Mayfield, i. C. Far-rell) Fuoricampo 14.15 16.15 18.55 19.35 21.30 0.00 0.55 8.00 8.50 9.50 10.20 13.00 13.40 14.50 18.50 20.00 20.40 21.50 0.30 i Canale 5 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved Jutranji dnevnik Aktualno: Le frontiere dello Spiri-to Dok.: Wild Tales Film: Il sogno di Crumb (dram., '99, r. M. Peters, i. H. Haenen) Dnevnik, vremenska napoved, Okusi Nan.: Belli dentro Nan.: I ragazzi delle via Pal Variete: Supershow Dnevnik, vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Film: Love actually (kom., VB, '03, r. R. Curtis, i. B. Nighy) Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 7.00 7.45 10.55 11.25 12.25 13.00 13.40 15.05 16.55 18.30 19.05 19.35 21.30 22.20 Nan.: Due gemelle e una tata Risanke Nan.: Raven Nan.. Willy, il principe di Bel Air Dnevnik in vremenska napoved Nan.. La vita secondo Jim Film: Magiche leggende (fant., VB, '99, r. J. Henderson, i. R. Quaid) Dnevnik in vremenska napoved Film: Fievel - il tesoro dell'isola di Manhattan (anim., ZDA, '00, r. L. Latham) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Tutto in famiglia Film: Spot - Supercane anticrimi-ne (kom., ZDA, '01, r. J. Whitestel, i. D. Arquette) Nan.: Terminator: The Sarah Connor Chronicles Nan.: Bionic Woman (i. Michelle Ryan) 23.15 Nan.: Taken ^ Tele 4 6.45 10.10, 12.30, 15.05, 17.30, 20.15 Risanke 8.05 16.30 Dokumentarec o naravi 9.55 A.COM Automobilissima 11.10 Saul 2000 - Ripartire da Damasco 12.00 Sveta maša 12.25 Aktualno: Fede, perche' no? 13.30 Aktualno: Di roccia e di cielo 14.10 Camper magazine 14.30 Campagna amica 15.50 Film: Ping! (kom., r. C. Baugh, i. J. Reinhold, C. Howard) 19.30 Koncert: Pulcinella (L. Dalla) 21.35 Film: A casa di nonna (kom.) 23.00 Koncert: Voci dal Ghetto 0.30 Film: Cattive compagnie ('90) LA 7.30 9.40 10.00 12.30 13.00 14.00 16.00 17.50 20.00 20.30 La 7 Film: I Tromboni di Fra Diavolo (kom., It/Šp., '62, i. R. Vianello) Aktualno: La settimana Film: Veneri al sole (kom., It, '65, r. M. Girolami, i. W. Chiari) Dnevnik Dok.: Giovanni XXIII - Il pensiero e la memoria Nan.: L'ispettore Barnaby Film: Il computer con le scarpe da tennis (kom., ZDA, '69, r. R. Butler, i. K. Russell) Film: I tre moschettieri (akc., ZDA, '48, r. G. Sidney, i. L. Turner) Dnevnik in športne vesti Resničnostni šov: Chef per un giorno 21.30 Dok.. Preistoric Park 23.30 Aktualno: Reality 0.30 Dnevnik 0.55 Film: Arriva John Doe (kom., ZDA, '41, r. F. Capra, i. G. Cooper) (t Slovenija 1 7.00 Ris. Nan.: Živ Žav 9.20 Umko, najboljša zabava za umne glave 10.20 Otroška serija: Mulčki 10.55 Prisluhnimo tišini 11.25 Ozare (pon.) 11.30 Obzorje duha (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Na zdravje! (pon.) 14.25 Nad.: Fina gospa 15.00 Koncert v spomin Lucianu Pava-rottiju 17.00 22.10 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Dok. oddaja 18.10 Za srcem s Slovenskim Oktetom 18.20 Risanke 18.30 Žrebanje Lota 19.00 Dnevnik, vremenska napoved, zrcalo tedna in športne vesti 19.55 Oto Pestner - 40 let 22.10 Dok. film: Tarok zgodovina 23.00 Ars 360 23.15 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.45 Film: Lenny (pon.) 1.30 50 let Tv (t Slovenija 2 6.30 6.50 7.30 7.55 8.25 9.00 9.25 10.20 11.40 12.40 14.15 14.55 16.50 17.55 20.00 Dok. serija: Popotovanja po svetu 20.50 Nad.: Jesenin 21.45 Nad.: Impresionisti 22.45 Nad.: Vražji fant 23.30 Na utrip srca ~ Koper 12.45 Dnevni program 13.00 SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž) 14.30 Vas tedna 15.00 »Q« - Trendovska oddaja 15.45 Dok. odd.: Spoznavajmo Agrigen-to 16.15 Srečanje v skupnostih Italijanov 17.00 Dok. odd.: Ninfa in Sermoneta 17.30 Potopisi 18.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (program v slov. jeziku) 19.00 22.00 , 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Tednik 20.00 Vesolje je ... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. oddaja: Potovanje po Nemčiji 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Maremetraggio 23.30 Izola: Pevski zbori 0.15 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Duhovna misel (pon.) 18.15 Tedenski pregled (pon.) 18.30 Kulturni utrinek (pon.) 18.45 Sneguljčica 19.30 Med Sočo in Nadižo (pon.) 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Spoznajmo jih 21.30 Zelena Bratovščina (pon.) 23.00 Objektiv (pon.) 0.55 Zabavni infokanal Skozi čas 50 let televizije Globus (pon.) Nan.: Brat bratu (pon.) Poljudnozn. serija: Po poteh Us- huaie Tekma (pon.) 13.25 Semmering: SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž) Bormio: SP v alpskem smučanju, smuk (M) Oberhof: SP v nordijskem smučanju, smučarski teki, 10 km (Ž) Oberhof: SP v nordijskem smučanju, smučarski teki, 15 km (M) London: nogomet, tekma angleške lige, Fulham vs. Chelsea Obersdorf: SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki novoletne turneje Nova Gorica: odbojka, finale slov. pokala (Ž) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Veselo po domače; 10.30 Otroški kotiček; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Sotočja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev, sledi Dežurna glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Radijska kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.3019.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Ple-soči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zborovska glasba; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Odbojka, finale pokala (M), smučarski tek; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.33 SP v alpskem smučanju - Semmering, veleslalom, (Ž); 10.45 Nedeljski gostje; 11.35 Obvestila; 11.45 SP v alpskem smučanju, Bormio, smuk (M); 12.00 Centrifuga; 12.35 Novoletna turneja v smučarskem teku, Oberhof; 13.10 Pregled novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.50 Morda niste vedeli; 18.00 Hokej, Jesenice vs. Beljak; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 22.55 Drugi val. SLOVENIJA 3 11.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. Maša; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vo-kalno-instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Konec leta boste začeli praznovati že pred silvestrovim, saj bo razpoloženje na delovnem mestu tako razposajeno, da se vas bo polotila prava evforija. Smeha ne bo in ne bo konec. /m^^t BIK 21.4.-20.5.: Začarala vas bosta migetanje lučk in toplina sija prižganih svečk. V vas se bo prebudila romantična duša. Poskušajte nekaj prazničnega ozračja pričarati tudi svojim domačim in partnerju. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Že pri pripravah na silvestrski večer se vas bo polotila slaba volja. Z ničemer ne boste zadovoljni. Morda potrebujete popolnoma drugačno praznovanje. RAK 22.6.-22.7.: V novo leto «« boste zakorakali z roko v roki s partnerjem. Želeli mu boste pokazati, da vam pomeni največ na svetu. Dolgo se boste trudili z izbiro darila in na koncu našli tisto pravo. y^ LEV 23.7.-23.8.: Na silvestr-(^^r ski jedilnik uvrstite raznoliko in malce eksotično hrano. Privoščite si gurmanski užitek. Domače boste obdarovali s praktičnimi darili. DEVICA 24.8.-22.9.: Pred va-^^ mi je razigran praznični teden. Že dolgo niste popolnoma sprostili in pozabili na skrbi. Tokrat vam bo uspelo. Vzemite si kakšen dan dopusta več, ne bo vam žal. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Za ^ ^ praznike si želite predvsem veliko notranjega miru in topline. Oboje boste našli v krogu družine in najbližjih prijateljev. Odložite vso nepotrebno prtljago s svojih ramen. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Napeti ste kot struna. Nikjer ne boste imeli miru. Želeli si boste zabave, smeha in druženja. Partner bo komaj sledil vašemu tempu. Med ljudi boste vnašali sproščenost. Av STRELEC 23.11 .-21.12.: Nikakor se ne boste mogli odpovedati nakupovanju daril. Pošteno boste presegli načrtovan proračun. Ker je vaše stanje na računu dokaj trdno ne boste imeli posebne škode. KOZOROG 22.12.-20.1.: Ste v odlični formi. Poskrbeli boste, da bo vam in vašim najbližjim med prazniki resnično lepo. Na nikogar ne boste pozabili. Znali boste nameniti vsakomur svojo pozornost. ? « VODNAR 21.1.-19.2.: Proste dni boste izkoristili za počitek. Vzemite si, kar potrebujete. Na-spite se in malce polenarite. Privoščite si dolg, počasen sprehod in knjigo, ki vas bo mentalno prebudila. RIBI 20.2.-20.3.: Nikar ne načrtujte najdaljše noči v letu. Čaka vas presenečenje, za katerega bodo poskrbeli vaši prijatelji. Prepustite se spontanosti in trenutnim prebliskom. Ti so najbolj zabavni. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 28. decembra 2008 25 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.25 videofleš: Čuki - Panzer Tanc 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 6.30 6.45 10.00 11.00 12.00 13.30 14.10 16.15 17.00 17.15 18.50 20.00 20.30 21.10 23.05 23.10 1.15 Nad.: Incantesimo Dnevnik, Cciss Aktualno: Unomattina Aktualno: Verdetto finale Aktualno: Occhio alla spesa Variete: La prova del cuoco Dnevnik - Gospodarstvo Variete: Festa italiana Aktualno: La vita in diretta, vmes Dnevnik, Parlament Dnevnik in vremenska napoved Film: Phenomenon 2 (dram., ZDA, '03, r. K. Olin, i. C. Shyer, J. Clay-burgh) Kviz: L'eredita Dnevnik Kviz: Affari tuoi Nan.: Artemisia Sachez Dnevnik Glasba: Un uomo in frac Nočni dnevnik Rai Due 6.20 6.45 6.55 7.00 7.30 9.30 10.00 11.00 11.30 13.00 13.30 14.00 14.45 16.15 17.20 18.05 19.00 19.35 20.30 21.05 23.30 23.45 Dokumentarec Tg2 Eat Parade Aktualno: Quasi le sette Aktualno: Sorgente di vita Variete: Cartoon Flakes Aktualno: Protestantesimo Dnevnik in rubrike Variete: Ragazzi c'e' Voyager Film: Un vero regalo di Natale (dram., ZDA, '07, r. G. Goodell, i. J. Gertz, D. Walsh) Dnevnik Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje Variete: Scalo 76 Cargo Aktualno: Italia allo specchio Aktualno: Ricomincio da qui Nad.: Julia Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti Nan.: Piloti Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Dnevnik Variete: Mezzogiorno in famiglia -Speciale oroscopo 2009 (v. G. Ma-galli, A. Volp) Nočni dnevnik, sledi Punto di vista Film: Il mito (akc., Hong Kong, '05, r. S. Tong., i. J. Chan, H. Kim) ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Tgr Buongiorno Regione Rai News 24 Aktualno: La storia siamo noi, sledi Verba volant Aktualno: Speciale Cominciamo bene - Prima 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terra nostra 7.30 8.00 8.15 9.20 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.15 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo &Geo 19.00 0.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Film: Il castello errante di Howl (anim., Jap., '04, r. H. Miyazaki) 23.15 Dok.: Don Zeno di Nomadelfia tra Castello ERRANTE oiHOWl HJTÍVJ MIYAZAKI realta' e fiction 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: Chips Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nad.: Febbre d'amore Nad.: Bianca Dnevnik, prometne vesti Nan: My Life 2 Nan.: Un detective in corsia Dnevnik, vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana del tribunale di Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber- lino Nad.: Sentieri Film: La segretaria quasi priva-ta(kom., ZDA, '57, r. W. Lang, i. S. Tracy, K. Hepburn) Nad.: Tempesta d'amore 0.40 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: Big Fish - Le storie di una vita incredibile (fant., ZDA, '03, r. T. Burton, i. E. McGregor) Film: Moulin Rouge (glasb., ZDA'Austral., '01, i. N. Kidman) 15.00 15.55 16.05 18.40 18.55 20.20 21.10 23.50 Canale 5 8.00 8.40 9.10 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 16.15 17.05 18.50 20.00 20.30 21.10 0.30 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik Nan.: Finalmente soli Film: Crummy e la ricetta di Bab-bo Natale (kom., Dan., '06, r. M. Lo-rentzen, i. J. Morton) Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Forum Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Film: Un desiderio di troppo (kom., ZDA, '07, r. B. Kish, i. N. Eggert) Resničnostni šov: Amici Film: Le scarpette di Maggie (dram., ZDA, '02, r. A. Wolk, i. R. Lowe) Kviz: Chi vuol esere milionario Dnevnik, vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Film: Ferrari (It., '02, r. C. Carlei, i. S. Castellitto, E. Stoppard) Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.50 Nan.: Due gemelle e una tata 7.25 13.40, 16.50 Risanke 8.45 Film: La voce del cigno (anim., ZDA, '01, r. R. Rich, T.L. Noos) 10.20 Film: Gremlins (fant., ZDA, '84, r. J. Dante, i. Z. Galligan, P. Cates) 12.25 Dnevnik: Studio aperto, vremenska napoved, Studio sport 14.30 Risanke: Simponovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 18.30 Dnevnik, vremenska napoved 19.05 Nan.: Don Luca c'e 19.35 Nan.: Medici miei 20.00 Nan.: Camera Café 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Film: Le spie (kom., ZDA, '02, r. B. Thomas, i. E. Murphy, O. Wilson) 23.05 aktualno: Quello che le donne non dicono (v. E. Ruggeri) 0.45 Talent 1 Player ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 11.05, 17.00, 19.00 Risanke 8.10 Storie tra le righe 8.50 Film: A casa di nonna (pon.) 10.40 Dokumentarec 11.25 Camper magazine 12.05 Aktualno: Super Aea 12.35 Dok.: Malezija 13.25 Aktualno: Speciale Pista ciclope-donale 13.50 Aktualno. ...animali amici miei 14.30 Aktualno: A.com - Automobilissi-ma 15.35 Aktualno: Saul 2000 20.00 Musa TV 20.10 Aktualno: Italia economia 20.30 Deželni dnevnik 21.55 Film: Children of Fortune (triler, '00, r. S. Larry) LA 7.30 9.25 9.40 10.50 11.50 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.05 20.30 20.00 20.30 21.10 23.10 La 7 Aktualno: Omnibus Live, sledi Omnibus Rewind Due minuti in un libro Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock Dokumentarec 20.00, 0.50 Dnevnik Nan.: Cuore e batticuore Film: Il fantasma del pirata Barba- nera (kom., ZDA, '67, i. P. Ustinov) Nan.: Mac Gyver Nan.: Il commissario Scali Nan.: Stargate SG-1 Aktualno: Otto e mezzo 1.20 Dnevnik Variete: Le interviste barbariche Resničnostni show: Adolescenti -Istruzioni per l'uso Film: cuba (pust., ZDA/V.B., '79, r. R. Lester, i. S. Connery) smučanju, slalom (Ž) 16.25 Obersdorf: SP v nordijskem smučanju, novoletne turneje smučarskih skokov 19.20 Risanke 19.30 Z glavo na zabavo 20.00 Poljudnozn. odd.: Zima v Yellow-stonu 20.55 Šport v letu 2008 21.55 Knjiga mene briga: L. Cohen - Knjiga milosti 22.15 Dok. oddaja 23.05 Film: Izvirni greh (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.35 14.55 15.25 15.55 16.25 16.55 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FHJK - deželne vesti 22.15 Vzhod-Zahod Vsedanes, vzgoja in izobraževanje Alter Eco Slovenski magazin Maremetraggio Vesolje je... Tednik Istra in... 23.20 Naj igralec, naj strelec Vremenska napoved 23.00 Primorska kronika Vsedanes - TV Dnevnik, športne vesti Fanzine Sredozemlje Dok. oddaja Meridiani Vsedanes - Tv Dnevnik Športel (program v slovenskem jeziku) Tv Primorka 11.15 23.30 Videostrani 17.10 Nan.: Jelena 18.00 20.20 Kultura (pon.) 18.30 Epp 18.40 Glasbena oddaja (pon.) 19.55 Epp 20.00 Dnevnik, vremenska napoved 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Koncert: Rožmarinke 22.45 Glasbena razglednica 23.00 Dnevnik, vreme, kultura (pon.) (T Slovenija 1 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Otroška serija: Mulčki 9.40 Ris. nan.: Gumbek in Rjavček (pon.) 10.00 Izobraževalna odd.: Tomažev svet 10.10 Umko, najboljša zabava za umne glave (pon.) 10.15 Dok. serija.: National Geographic (pon.) 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Film: Razbojnik rogovilež (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Risani film: Medvedkov Božič 16.05 17.50, 18.10 Risanke 16.15 Otroška nad.: Ribič Pepe 16.35 Igrana nan.: S soncem v očeh 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Nad.: Fina gospa (pon.) 18.05 Žrebanje 3x3 18.10 Risanke 18.25 Nad.: Astrid Lindgren 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Hum. nan.: Brat bratu 20.35 Tarča 22.00 Odmevi, kultura, šport, vremenska napoved 23.00 Opus (t Slovenija 2 6.30 1.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.25 Veliki božični koncert 9.35 Sobotno popoldne (pon.) 12.20 Slovenci v Italiji (pon.) 13.10 50 let televizije 13.35 Ars 360 (pon.) 13.50 Slovenski magazin (pon.) 14.15 Prvi in drugi (pon.) 14.40 Praga: SP v nordijskem smučanju, smučarski teki, sprint, (Ž in M) 15.20 18.20 Semmering: SP v alpskem RADIO TRST A 7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Medprazni-čni radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D, sledi Ekonomski kotiček; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sotočja; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod drevesom; 11.30 130-letna tradicija Pihalnega orkestra Izola; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočja; 21.00 Indie ni Indija; 22.30 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giuliani-ne note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muo-ve; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Et-nofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 9.50 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Koledar, Novo leto in časovnica praznovanja; 12.20 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 14.45 Praga: Novoletna turnej v smučarskih tekih; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00, 18.30 Sem-mering: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž); 16.05 Popevki tedna; 16.30 Obersdorf: novoletna skakalna turneja; 17.40 Šport; 18.10 Hip hop; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.30 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slov. glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 26 Nedelja, 28. decembra 2008 VREME jasno rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež megla VREMENSKA SLIKA Območje visokega zračnega pritiska se zadržuje na severno Evropo in omogočajo pritok precej hladnih vzhodnih tokov nad našo deželo. Nad severno in srednjo Evropo je obsežno območje visokega zračnega pritiska, nad zahodnim Sredozemljem pa šibko ciklonsko območje. Z vzhodnimi vetrovi priteka nad naše kraje mrzel zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.28 Dolžina dneva 8.43 '"lunine mene ^ Luna vzide ob 7.45 in zatone „ ob 16.28 BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv zmerno obremenilen, pri občutljivih ljudeh se bodo z vremenom povezane težave kazale predvsem kot nerazpoloženost, motnje zbranosti in manjša delovna storilnost. Okrepljeni bodo nekateri bolezenski znaki. PLIMOVANJE Danes: ob 3.53 najnižje -8 cm, ob 9.38 najvišje 42 cm, ob 16.38 najnižje -60 cm, ob 23.15 najvišje 30 cm. Jutri: ob 4.26 najnižje -7 cm, ob 10.03 najvišje 39 cm, ob 17.09 najnižje -57 cm, ob 23.50 najvišje 30 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................670 Piancavallo..........250 Vogel.................260 Forni di Sopra........200 Kranjska Gora........100 Zoncolan............260 Krvavec..............170 Trbiž..................280 Cerkno...............100 Na Žlebeh...........400 Rogla.................100 Mokrine..............260 Mariborsko Pohorje . .80 Podklošter...........200 Civetta...............250 Bad Kleinkirchheim . 190 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg Sä mocan liti sneg topla » fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona M. SOBOTA MARIBOR 0 -3/0 O -3/-1 PTUJ O ~ ZAGREB -2/1 O ^NAPOVED ZA DANES Nad vso deželo bo zmerno do spremenljivo oblačno. Ob obali bo pihala močna, v nižavju pa zmerna burja. Možna bo večja oblačnost nad Trbižem. Na Primorskem bo večinoma sončno, pihala bo zmerna do močna burja. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno, ponekod bo lahko še občasno rahlo naletaval sneg. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -1, v alpskih dolinah do -12, ob morju okoli 0, najvišje dnevne od -5 do 0, na Primorskem do 5 stopinj C. TRBIŽ O -12/-4 VIDEM O -8/6 O PORDENON y -7/5^_ O -12/4 KRANJSKA G. Q TRŽIČ _ ^ -7/-2 ČEDAD O * & O N. GORICA CEL 3 - ŽIC o GRADEC -7/-1 CELOVEC O -7/-1 O KRANJ o -6/-1 S. GRADEC CELJE -5/0 O , MARIBOR o -6/-1 PTUJ O M. SOBOTA 0-5/-1 o5 GORICA O -4/6 ^3/5 LJUBLJANA -4/-1 N. MESTO -3/-1 POSTOJNA O ^^ O -4/2 ^ ^--- KOČEVJE ZAGREB -5/1 O PORTOROŽ O -1/6 ) UMAG OPATIJA PAZIN O REKA 0/6 _ O ČRNOMELJ (NAPOVED ZAJUTRI ^Nad vso deželo bo lepo vreme z jasnim nebom, ozračje bo Jutri in v torek bo na Primorskem in v višjih legah jasno, dru-čisto in jasno. Ob obali bo pihala močna, v nižavju pa bo god se bo večji del dneva zadrževala nizka oblačnost. predvsem na vzhodnih predelih zjutraj pihala zmerna burja. Nočne temperature v nižinah bodo precej nizke, veter se bo umiril. POREČ / PRIREDITVE Nedelja, 28. decembra 2008 27 GLEDALIŠČE GLASBA V PONEDELJEK 5. JANUARJA V GLEDALIŠČU ROSSETTI Novoletni pozdrav Trstu s koncertom Patty Pravo Novo leto se bo v Trstu začelo z zelo zanimivim koncertom. V ponedeljek, 5. januarja, bo v gledališču Rossetti nastopila priznana italijanska pevka Nicoletta Strambelli, vsem znana s psevdonimom Patty Pravo. Koncert je običajna vsakoletna pobuda v organizaciji združenja trgovcev na drobno (ZTD) tržaške Trgovinske zbornice poimenovana »Srečno leto Trst« (Buon Anno Trieste). Predsednica ZTD Donatella Duiz se je seveda veselila, da jim je uspelo v Trst pripeljati tako pomembno osebnost italijanske glasbene scene za večer, ki je priložnost, da trgovci in potrošniki skupaj nazdravijo novemu letu, zlasti v obdobju, ko se začenjajo vse bolj čutiti posledice svetovne ekonomske krize. Tudi letošnja izvedba pobude Srečno leto Trst je bila možna le po zaslugi prispevkov raznih inštitucij, zasebnikov in seveda Trgovinske zbornice. To bo že 29. izvedba (prva leta 1979), razni koncerti pa so v preteklosti v Trst privabili številne goste tudi iz drugih italijanskih dežel ter seveda iz bližnje Slovenije in Hrvaške. Patty Pravo je 15. decembra izdala nov album »The Essential Patty Pravo«, v poletnih mesecih pa je bila na turneji po Italiji, s številnimi razprodanimi koncerti in skupnim številom obskovalcev, ki je preseglo mejo 150.000. Patty Pravo je opozorila nase že leta 1966 s svojo prvo pesmijo »Ragazzo triste«. Vsi so takoj razumeli, da gre za glasbeni talent, saj je pesem imela takojšen izreden uspeh. Isto velja za pesem La bam-bola, ki je ta uspeh leto kasneje celo presegla. Ploščo s to pesmijo so prodali v 9 milijonski nakladi, kar je bilo za mlado pevko res neverjetno in nepričakovano. Zaradi številnih nastopov v Piper Clubu je Patty Pravo kmalu dobila vzdevek »dekle iz Piperja«. S svojim kar globokim glasom, ki je v velikem nasprotju z njenim drobnim zunanjim videzom, je očarala in še očara na milijone poslušalcev. Pesem Pazza idea iz leta 1973 je prav tako že del zgodovine italijanske glasbe. Zaradi dokaj razburkanega zasebnega življenja in posledičnih »napadov« medijev, se je Patty Pravo nato vse manj pojavljala v javnosti. Tudi zaradi iskanja večje zasebnosti se je v 80. letih preselila v ZDA. To obdobje z umetnostnega vidika ni bilo posebno pozitivno za pevko iz Benetk. Nekaj ponesrečenih nastopov na festivalu italijanske glasbe v Sanremu in nekaj neuspelih albumov so že napovedovali predčasen konec kariere ene izmed najbolj popularnih pevk, a po zaslugi sodelovanja z Vascom Rossijem in pesmijo iz leta 1997 »E dimmi che non vuoi morire«, s katero je nastopila na sanremskem festivalu in prejela nagrado kritike, je Patty Pravo znova prišla v ospredje. Preporod so zaznamovala sodelovanja s številnimi italijanskimi pevci (Fossati, Battiato, Dalla, Ruggeri, Vecchioni, Berte', Curreri, Lavezzi, Baroni, znova Vasco idr.), ki so za Strambellijevo napisali kar nekaj pesmi. Leta 2007 je izdala nov album »Spero che ti piaccia... Pour toi...«, poklon italijansko francoski pevki Dalidi dvajset let po smrti. Letos je kot single album izšel nov aranžma pesmi La bambola ob 40-letnici te velike uspešnice. Nov aranžma je nastal ravno med zelo uspešno turnejo, ki se je zaključila v razprodani ve-ronski Areni. Za dodatne informacije se lahko povežete s spletno stranjo gledališča Rossetti (www.ilrossetti.it), vstopnice pa so že v prodaji na običajnih prodajnih mestih (TicketPoint na Korzu št.6/c in tudi na blagajnah gledališča Rossetti) ter po internetu na spletni strani www.viva-ticket.it. Cene: parter 12 €, galerija 18 €. (Iztok Furlanič) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli »Varietà« - I Piccoli di Podrecca / Urnik: danes, 28., jutri, 29. in v torek, 30. decembra ob 17.00, v soboto, 3. in v nedeljo, 4. januarja ob 17.00. Roberto Saviano e Mario Gelardi: »Gomorra«. Scena: Roberto Crea, glasba: Francesco Forni, režija: Mario Gelardi produkcija: Mercadante Teatro Stabile di Napoli. Nastopajo: Ivan Ca-stiglione, Giuseppe Gaudino, Francesco Di Leva, Giuseppe Miale di Mauro, Adriano Pantaleo in Ernesto Mahieux. Urnik: v torek 6. in v sredo, 7. januarja, ob 20.30. Gledališče Orazio Bobbio La Contrada Bernard Slade: »Romantic Comedy«. / Nastopajo: Marco Columbro, Mariangela D'Abbraccio, Tatiana Winteler, Federica Restan, Erica Puddu in Francesco Gabbrielli. Režija: Alessandro Benvenuti. Urniki: V petek, 9. in v soboto 10. ob 20.30, v nedeljo, 11. in v torek, 13. ob 16.30, v sredo,14., v četrtek, 15., v petek, 16. in v soboto, 17. ob 20.30 ter v nedeljo, 18. januarja, ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V soboto, 10. januarja ob 20.45 / Scena: Roberto Crea, glasba: Francesco Forni, režija: Mario Gelardi produkcija: Mercadante Teatro Stabile di Napoli. Nastopajo: Ivan Castiglione, Giuseppe Gaudino, Francesco Di Leva, Giuseppe Miale di Mauro, Adriano Pantaleo in Ernesto Mahieux. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 29. decembra ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V torek, 30. decembra ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. V sredo, 31. decembra ob 19.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V ponedeljek, 5. januarja ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V sredo 7. januarja ob 19.30 / Spiro Sci-mone: »Praznovanje«, gostuje Comédie Française; ob 21.00 Molière: »Smešni preciozi«, gostuje Comédie Française. V četrtek, 8. januarja ob 18.00 / Spiro Scimone: »Praznovanje«; ob 19.30 Molière: »Smešni preciozi«, gostuje Comédie Française. Mala drama Jutri, 29. in v sredo, 31. decembra ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. V torek, 30. decembra ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V ponedeljek, 5. januarja ob 20.00 / Jean-Luc Lagarce: »Samo konec sveta«. V torek, 6. januarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V petek, 9. januarja ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »Art«. V soboto, 10. januarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Jutri, 29. in v torek, 30. decembra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V sredo, 31. decembra ob 19.00 / John Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V ponedeljek, 5. januarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V torek 6. in v sredo 7. januarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. V Četrtek, 8. januarja ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«; ob 19.30 Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V petek, 9. januarja ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. Mala scena V sredo, 31. decembra ob 19.30 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. Šentjakobsko gledališče V sredo, 31. decembra ob 19.30 / A. Nicolaj: »Hamlet v pikantni omaki«, komedija. Režija: Janez Starina. Od 6. do 9. januarja ob 19.30 / J. Austen / J. Jory: »Prevzetnost in pristranost«, romantična komedija, režija Zvone Šedlbauer. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V sredo, 31. decembra ob 18.00 / koncert ob koncu leta. Na sporedu bo Verdijeva, Puccinijeva, Mascagnijeva in Ponchiellijeva glasba. Nastopata: Daniela Dessi in Fabio Armiliato. Dirigent: Marco Boemi. Dvorana Raffaello de Banfield-Tripcovich V četrtek, 1. januarja ob 18.00 / Novoletni koncert, nastopa pihalni orkester G. Verdi iz Trsta, vodi Cristina Se-meraro. Gledališče Rossetti »Gran Varieta Brachetti« / zamisel, režija in podajanje: Arturo Brachetti. Urnik: danes, 28. ob 16.00, jutri, 29. in v torek, 30. decembra ob 20.30, v soboto, 3. ob 20.30 in v nedeljo, 4. januarja ob 16.00. V ponedeljek, 5. januarja ob 21.00 / Novoletni koncert s popevkarico Patty Pravo. SOVODNJE V telovadnici V nedeljo, 11. januarja ob 18.00 / Novoletni koncert na katerem bo nastopil slovenski jazzovski zbor Perpetuum Jazzile, ki ga vodi Tomaž Kozlevčar. Vabi sovodenjska občinska uprava. Prost vstop. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 8. januarja ob 20.45 / Nastop pianistke Angele Hewitt. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Franz Lehar: »Vesela vdova«, Linhartova dvorana / Opereta, izvaja SNG Opera in balet Ljubljana. Urnik: danes, 28. ob 17.00, v jutri, 29., v torek, 30. in v sredo, 31. decembra ob 19.30. »Otango«, Gallusova dvorana / Plesna predstava v režiji Olivierja Tilkina v sredo, 31. decembra ob 20.00. V četrtek, 1. januarja ob 18.00, Gallusova dvorana / Novoletni koncert z Orkestrom Slovenske filharmonije, vodi Silvio Barbato. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška 131): do 6. januarja 2009 je na ogled razstava »Kraji duha« fotografa Štefana Gegiča. Odprta od ponedeljka do sobote od 16. do 18. ure. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. Župnijska dvorana: do 6. januarja, je na ogled tradicionalna razstava jaslic. Sodeluje fotograf Miloš Zidarčič. Urnik: četrtek, sobota, in prazniki od 16.00 do 19.00. Možen je tudi ogled jaslic v cerkvi sv. Roka, ki so vsako leto drugačne. JAMLJE Večnamensko središče: do 8. januarja bo v priredbi VZPI-ANPI Dol-Jamlje fotografska razstava o kubanski revoluciji. Odprta bo vsak dan med 18. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro, zaprta 31. decembra in 1. januarja. Skupine si lahko razstavo ogledajo tudi izven urnika odprtja po prijavi na telefonski številki 333-1188061 (Patrik) in 333-1175798 (Jordan). GORICA V galeriji ARS na Travniku je do 31. decembra na ogled skupinska prodajna razstava Umetniki za Karitas. Ogled je možen po urniku Katoliške knjigarne na Travniku v Gorici. V Kulturnem domu (mala dvorana) je na ogled razstava »Slovenske športne igre«. Kulturni center Lojze Bratuž: razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev, ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Na ogled do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. Fundacija goriške hranilnice v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji razstavlja slikarski ciklus Marcella Fogolina na sedežu fundacije v ul. Carducci 2 v Gorici; do 1. februarja s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na www.fondazionecarigo.it, tel. 0481537111). Knjigarna Corrispondenze, (Trg sv. Antona 18): še danes, 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. "Gorica se spominja" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vittoria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofovi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481-383402, 0481383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. VIDEM V Patriarhovi palači v Vidmu - Nadškofijskem muzeju (Trg Patriarcato 1) bo do 8. marca 2009 na ogled razstava Kromacij Oglejski - Na križpo-tju ljudstev in verstev. Odprta je od torka do petka med 9. in 19. uro, ob koncu tedna in ob praznikih pa od 10. do 20. ure. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 18. januarja 2009, bo razstavljal slikar Sergio Altieri. Odprto od torka do nedelje od 9.00 do 18.00. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. KOZINA V Knjižnici Kozina bo do konca decembra na ogled razstava starih predmetov in umetnin iz zbirke Marije in Janeza Janežiča iz Kopra. Odprto ob urniku knjižnice. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. DIVAČA V Knjižnici Divača bodo do konca leta na ogled olja in ilustracije Emi Vega. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). AJDOVŠČINA V Pilonovi Galeriji je na ogled razstava z naslovom Zmago Jeraj, slika, risba, fotografija; do 9. januarja 2009 od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Knjižnica Franceta Bevka, (Trg Edvarda Kardelja 4):na ogled je kali-grafska razstava V objemu črk avtorice Loredane Zega; do 5. januarja 2009 od ponedeljka do srede in ob petkih med 9. in 19. uro, ob četrtkih med 11. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Preddverje Kinogledališča: do 15. januarja 2009 bo na ogled likovna razstava »Od nas - vam«. Na razstavi se predstavlja 24 članic in članov društva Slikarjev amaterjev Tolmin. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. ■ RAZSTAVE FESTIVALA MESEC FOTOGRAFIJE 2008 Tomo Brejc »Untitled« / UGM Maribor do 31.12. NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (27. 12. 2008) Vodoravno: makaron, recital, atamanl, Alabama, kitice, P. S., robot, oko, kartel, Uri, las, Marlon, E. N., stilet, gad, Asti, Vere, Mel, La-ert, pistacija, V. S., Ema, pastel, ananas, nit, dar, apartma, R. A., Emile Zola, R. O., Keaton, rariteta, A. G., alkar, anilin, škripalo, Noel, slavistika, koran, Anka, rana, tesar, Arona; na sliki: Peter Vere. .'i-njihiloJ Ekstra deviško oljčno olje TRASIMENO s sadno aromo, 1 liter \€ 4,29 ■it*** Tunina v oljčnem olju MARUZZELLA \€ V/OV/ 6 x »0 g, 7,02 €/ kg Kava LAVAZZA Crema e Gusto 2 x 250 g \€ 6,98 €/kg 3,65 Toaletni papir SCOTTONELLE 1» rol \€ s 5,99 m * Na \€ 6,90 Sušilo za perilo Jolly s podaljškoma \ poleg tega... branimo naše kupce nizamo cene in dvigujemo kupno moc cene za vec kot 150 artiklov so pri nas znižane m zamrznjene do 31. marca 2009 DANES ODPRTO Hipermarket Emisfero MONFALCONE/TRŽIČ (GO) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481 /416740 ^^ ponedeljek: 14.30 - 20.30 od torka do sobote: NEPREKINJEN URNIK: 9.00 - 20.30 - nedelja: 9.30 - 20.00 EMISFERO NAJDETE TUDI V KRAJIH: BELLUNO, FIUME VENETO (PN), PERUGIA, SCORZE' (VE), SILEA (TV), VICENZA, VITTORIO VENETO (TV), ZANE (VI) gioielli - dragulji ¿Ifmolalon VRŠR DRRGUURRNR z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com Pogovor s senatorko Tamaro Blažina o njenem delu v Rimu, krizi Demokratske stranke in slovenski manjšini /^13 Aleksij Križman in njegovo zadnje župansko novo leto /5 Primorski NEDELJA, 28. DECEMBRA 2008 št. 307 (19.397) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € Manjšina upravičeno zavrača napetosti SandorTence V tem našem pisanem prostoru so bile narodne manjšine skozi zgodovino vedno šibki in najbolj ranljivi členi. Slovenci v Italiji in Italijani v Sloveniji ter Hrvaški imajo interes, da so odnosi med državami dobri in da se na ozemlju, ki se razprostira od Trbiža do Reke, krepijo prijateljski odnosi. Ko se odnosi med državami zrahljajo ali tako ali drugače zaostrijo, sta manjšini prvi, ki to občutita. To se v teh dneh dogaja v Istri, ki bi bila najbolj prizadeta z morebitno dodatno zaostritvijo odnosov med Ljubljano in Zagrebom. Zato je popolnoma upravičen včerajšnji poziv italijanske manjšine Hrvaški in Sloveniji, da rešita sedanje spore in da se obnašata kot evropski sosedi. Vsi spori, začenši z mejnimi, so rešljivi, seveda, če za to obstaja konkretna volja, ki je (še) ni. Italijani v Sloveniji in Hrvaški ne preživljajo najboljših časov. Padec schengenske meje, ki je bil za nas velik dogodek, je postal za njih težava, saj pomeni stroga meja med Slovenijo in Hrvaško obenem tudi mejo za manjšino in v manjšini. In vrh vsega bo slednja v letu, ki se začenja, dobila od Italije več kot tretjino manj državnih prispevkov, kot letos. Skoraj edina, ki je v Trstu in v deželi FJK izrazila solidarnost italijanski manjšini, je bila naša manjšina, ki ji je Italija odtegnila več kot milijon evrov prispevkov. Kje je bila tržaška desna sredina, ki se besedno zavzema za italijansko kulturo v Istri, vendar pa ni s prstom mignila za ogroženo manjšino? BLIŽNJI VZHOD - Silovit odgovor Tel Aviva na Hamasovo raketiranje V izraelskem napadu na Gazo čez dvesto žrtev Medtem ko svet poziva k miru, strani napovedujeta nove napade GAZA - V odgovor na Hamasovo obstreljevanje svojega ozemlja je Izrael včeraj izvedel silovit napad na območje Gaze, ki je v nekaj minutah povzročil na desetine mrtvih. Po zadnjih podatkih naj bi njihovo število preseglo 200, med žrtvami, pretežno pripadniki gibanja Hamas, pa so tudi številni civilisti. Zaostritev napetosti na Bližnjem vzhodu je nemudoma obsodil ves svet in vpleteni strani pozval k ustavitvi sovražnosti. Izraelska vlada in skrajno gibanje Hamas pa ne kažeta nobene volje po spravi in napovedujeta ne samo nadaljevanje, ampak še večje zaostrovanje spopada. Na 21. strani v v v ■ ■ v« Tržaška občina namerava zgraditi nomadski kamp pri Padričah Na 4. strani V Gorici božični popusti ublažili splošni padec potrošnje Na 9. strani Zaradi nakupovalnih centrov zapirajo tudi novogoriške trgovine Na 9. strani Razočaranje nad stališčem slovenskih družb o dvojezičnem oglaševanju Na 10. strani KOPER - Skupni apel Italijanske unije in dveh poslancev Italijani v Istri pozivajo Zagreb in Ljubljano k premostitvi spora KOPER - Italijanska manjšina v Istri in na Reki poziva Slovenijo in Hrvaško naj čimprej premostita nastali spor med državama. Apel predsednikoma držav Stipetu Mesicu in Danilu Turku in vlad dveh držav so podpisali Italijanska unija (zanjo predsednik izvršnega odbora Maurizio Tremul) ter poslanca italijanske narodnosti v obeh parlamentih Roberto Battelli in Furio Radin (na sliki). Italijanska manjšina je prepričana, da bi članstvo Hrvaške v Evropski uniji bistveno olajšalo reševanje vseh odprtih problemov med državama. Na 2. strani NOVA GORICA - Stanovnik in goriška ekipa S Puščavskim lisjakom na prestižnem Dakarju 2 Nedelja, 28. decembra 2008 ALPE-JADRAN, DEŽELA KOPER - Apel predsednikoma in vladama obeh držav Italijanska manjšina poziva Zagreb in Ljubljano k premostitvi spora Dokument so podpisali Tremul in manjšinska poslanca Radin in Battelli KOPER - »Slovensko-hrvaški spor in proces evropske integracije Republike Hrvaške« je naslov tiskovnega sporočila, ki so ga včeraj prejeli vsi slovenski in hrvaški mediji in s katerim Italijanska unija apelira na javnost in na vladi Republike Slovenije ter Republike Hrvaške, naj se mejna in vsa ostala odprta vprašanja v bilateralnih odnosih reši v duhu moralnih in etičnih vrednot, ki so navdihnile nastanek Evropske unije. Isto besedilo so včeraj na sedežu Italijanske unije v Kopru predstavili vsi trije podpisniki: predsednik Izvršnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul, poslanec italijanske narodne skupnosti v slovenskem parlamentu Roberto Battel-li in poslanec italijanske narodne skupnosti v hrvaškem Saboru Furio Radin. V njem je Italijanska unija odločno izrazila svoje stališče v zvezi z dogajanjem na področju slovensko-hrvaških odnosov s poudarkom na dejstvu, da na tem istem čezmejnem področju živijo pripadniki italijanske manjšine, ki so istočasno tudi slovenski in hrvaški državljani ter da bi ta- Od leve B attelli, Tremul in Radin ki spori škodovali dobrim sosedskim odnosom. Battelli je celo dodal, da s strahom opaža, kako se je zdajšnja politika obeh vlad nevarno oddaljila od ideala evropske integracije in da lahko to privede do tega, da bi na soseda spet začeli gledati kot mit na sovražnika, katerega je treba uničiti. S ciljem, da se v čim večji meri aktivno vključi Istrsko pokrajino in obmejne občine Kopra, Izole in Pirana v proces reševanja mejnega vprašanja in da bi se ponovno vzpostavilo večstoletni ustaljen prosti prehod med državama, podpisniki sporočila v imenu Italijanske unije pozivajo obe vladi, slovensko in hrvaško, politične sile in civilno družbo obeh držav, naj vložijo dodaten trud v reševanje sporov in naj nadaljujejo prizadevanja za določitev skupnih rešitev, s katerimi bi prekoračili težave, ki ovirajo dvostranske odnose. Vlado RS pozivajo, naj ne prekine procesa približevanja Hrvaške Evropski uniji, na vlado Republike Hrvaške pa apelirajo, naj poveča svoja prizadevanja za prilagoditev države evropskim standardom. Predsednika obeh držav so tako povabili, da svojo moralno avtoriteto uporabita za spodbujanje teh prizadevanj. V Italijanski uniji menijo še, da bi polnopravno članstvo Hrvaške v Evropski uniji in njena vključitev v schengen-sko območje bistveno olajšalo reševanje odprtih vprašanj s Slovenijo in da bi lahko ugleden mednarodni položaj, ki ga je Slovenija dosegla po uspešnem predsedovanju Evropski uniji lahko predstavljal v tem trenutku odlično podlago za ugodno reševanje sporov s Hrvaško. (mit) SOLBICA - Zelo zanimivo »Božično noč v Reziji« je že sedmič pripravilo združenje ViviStolvizza Malo gorsko vasico popestrile žive jaslice in razsvetlila velikanska zvezda repatica SOLBICA - Na štefanovo je po ■ x h It ■' ■. rVp i ■ * ■fr rfifi sončnem zahodu, ko so se na nebu začele prižigati prve zvezde, Solbico, majhno gorsko vasico sredi Rezije, razsvetlila velikanska zvezda repatica. Nenadoma se je pojavila na vrhu hriba Pust Gost (1275 m) in se ob spremljavi tipičnih božičnih melodij počasi spustila do zgornjega dela vasi (575 m), kjer so bile na pobočju hriba pripravljene čudovite žive jaslice. Zelo zanimivo prireditev, tako imenovano »Božično noč v Reziji« je že sedmo leto zapored priredilo združenje ViviStolvizza, ki skrbi za promocijo rezijanske vasice in v ta namen organizira raznovrstne pobude tudi med ostalim delom leta. Po uspehu prvega letošnjega spusta na božično vigilijo si je veliko zvezdo, ki je dolga 8,4 m in široka 1,2 m ter jo razsvetljuje kar 768 žarnic, tudi v petek kljub hudem mrazu (-5 stopinj) ogledalo ogromno obiskovalcev, tako domačinov kot turistov iz vse Furlanije Julijske krajine, Veneta, Slovenije, Avstrije, nekaj obiskovalcev pa je bilo tudi iz Lombardije. Najbolj zadovoljni so bili vsekakor otroci, ki so si lahko žive jaslice ogledali prav od blizu oziroma so tudi postali njihov del, starejši pa so morali celotni prireditvi slediti izza lesene ograje. Prireditev, ki traja približno dve uri, bodo ponovili še 5. januarja zvečer (v skromnejši obliki pa tudi 1. januarja popoldne), tako da bodo lahko prišli na svoj račun tudi tisti, ki si zvezdinega spusta in živih jaslic niso mogli ogledati na prvih dveh ponovitvah. Prireditev je vsekakor gotovo vredna ogleda, zelo zanimiva pa je tudi razstava jaslic, ki so jih domačini postavili na različnih delih vasi in predstavljajo razne zaselke in življenje na Solbici. Najbolj znamenite so nedvomno »Jaslice doline Rezija«, ki prikazujejo zvonike vseh rezijanskih zaselkov. Organizatorji nudijo tudi avtobusni prevoz iz Vidma in raznih drugih mest v Furlaniji do Solbice, da bi si lahko spust velikanske zvezde ogledali tudi tisti, ki neradi vozijo v neugodnih vremenskih razmerah. Sicer pa je na razpolago, kot so nam povedali predstavniki organizatorjev, približno 1300 parkirnih mest, v raznih gostinskih obratih in ogrevanih šotorih pa je prostora za približno 1900 ljudi, ki jim organizatorji nudijo domače tople jedi in sladice. Pri organizaciji odmevne prireditve sodeluje približno 130 ljudi, za pripravo pa je bilo potrebnih več kot 3000 ur dela. »Božične noči v Reziji« pa združenje Vivi- Stolvizza ne bi moglo prirediti brez finančne pomoči Pokrajine Videm, Občine Rezija, Gorske skupnosti, Dežele in Trgovinske zbornice ter nekaterih zasebnih podjetij. Velikanska zvezda re-patica in jaslice pa bodo vsekakor na Velikanska zvezda repatica se je s hriba Pust Gost (1275 m) ob spremljavi tipičnih božičnih melodij počasi spustila do zgornjega dela vasi (575 m), kjer so bile na pobočju hriba pripravljene čudovite žive jaslice _i nm ogled do konca praznikov, tako da je lahko v tem obdobju vsak dan primeren za izlet na Solbico. (T. G.) -/ Gazprom: V mesecu dni nadaljevanje pogovorov s Slovenijo MOSKVA - Tiskovni predstavnik ruskega energetskega giganta Gaz-proma Sergej Kuprijanov je včeraj napovedal dejal, da naj bi bila v letu 2009 narejena študija o izvedljivosti za plinovod Južni tok. Napovedal je tudi, da se bodo v roku enega meseca nadaljevali pogovori s Slovenijo o medvladnem sporazumu. Za ruski radio Eho Moskvi je še povedal, da so podpisali medvladne sporazume z Grčijo, Bolgarijo, Madžarsko in Srbijo. V Avstriji je bila oblikovana nova vlada, s katero bomo nadaljevali z delom," je dejal Kuprijanov. Indirektova osebnost leta je Borut Pahor LJUBLJANA - V anketi, ki jo je za časnik Indirekt opravila agencija Ninamedia, so vprašani za osebnost leta 2008 izbrali predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja, za njim pa se je uvrstil brežiški atlet in dobitnik zlate olimpijske medalje Primož Kozmus. Za Pahorja je glasovalo 45,5, za Kozmusa pa 41,8 odstotka vseh anketirancev. Na zadnjih mestih v anketi sta pristala prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot (3,7 odstotka) in prvi mož podjetja SCT Ivan Zidar (2,1 odstotka). Z "ne vem" je odgovorilo 6,9 odstotka vprašanih. Anketa je potekala med 16. in 18. decembrom na vzorcu 700 naključno vprašanih anketirancev. Danes in 2. ter 3. januarja žive jaslice v Postojnski jami POSTOJNA - Že 19. leto zapored so v Postojnski jami v božično-novoletnem času na ogled tradicionalne žive jaslice. Obiskovalci se z jamskim vlakcem popeljejo v notranjost jame, kjer si lahko ogledajo ob sproščenem sprehodu skozi kraško podzemlje 17 prizorov svetopisemske zgodbe o Jezusovem rojstvu. Jaslice si je mogoče ogledati še danes in 2. ter 3. januarja. Vsak dan so na sporedu tri predstave, in sicer ob 14., 15. in 16. uri.Jaslice spremlja tudi pestro dogajanje zunaj na ploščadi pred vhodom v jamo. Tam poteka bogat zabavni program, med drugim otroško rajanje z zmajčkom Jami-jem, sejem čokolade in pisan božični sejem. Ogled je mogoče rezervirati med 9. in 16. uro po telefonu: 003865 7000100, 7000103, 7000178 ali po elektronski pošti: info@turi-zem-kras.si ali www.turizem-kras.si. KANALSKA DOLINA - Zima je pokazala zobe Na Trbižu poldrugi meter snega Težave v prometu med Tabljo in mejo z Avstrijo - V Saurisu še na delu za odstranitev zemeljskega plazu TRBIŽ - Kanalska dolina je vse bolj zasnežena. Na Trbižu so včeraj namerili poldrugi meter snega, živosrebrni stolpec pa je zdrknil na minus dvanajst stopinj. V Furlaniji-Ju-lijski krajini je bilo včeraj hladneje le na Zoncolanu v Kar-niji, kjer so zabeležili minus trinajst stopinj. Trbiški župan Renato Carlantoni je dejal, da debela snežna odeja za sedaj ne povzroča hudih težav krajanom in turistom, priznal pa je, da zadnji snežni zameti predstavljajo hudo preizkušnjo za občinske službe, ki so se na to vsekakor zelo dobro pripravile. Včeraj je skoraj ves dan snežilo tudi na avtocesti Videm-Trbiž na odseku od Tablje do Ukev ter do italijansko-avstrijske meje. Na tem odseku so bile obvezne verige oziroma zimske pnevmatike. Zaradi prazničnih dni je bil promet na avtocesti vsekakor precej redek. Na območju Saurisa v Karniji so se delavci deželne civilne zaščite tudi včeraj ves dan trudili, da bi odstranili zemeljski plaz z edine ceste, ki pelje do tega kraja. Zaradi plazu je za božič ostalo prisilno v Saurisu približno petsto turistov, poleg seveda krajanov, vsega skupaj torej tisoč ljudi. V petek zvečer so na območju plazu zasilno uredili enosmerno vozišče, nekateri turisti pa so se odpravili v dolino kar peš. Župan Saurisa Stefano Lucchini zatrjuje, da je položaj pod kontrolo in da bodo plaz (približno sedem tisoč kubičnih metrov skalovja in zemlje) s pomočjo eksploziva odstranili s ceste skoraj gotovo danes. Na Trbižu že dolgo ni bilo toliko snega kot letos Easy 0,95 mesečno Jasen in preprost račun, za ceno skodelice kave. / « ZKB <& 1903 y '.■v4^.-- cíwiíffl tíc* "CfTw Udhitaa KiYrW btfM Razlikujemo se. 0,95€ CÍ o,oo€ ef 0,00€ cf 0,00€ CÍ 0,00€ & mesečni strošek internet bank ing osnovni paket) mednarodni bancomat Maestro bančna nakazila preko internet banking-a pošiljanje izpisov računa preko internet banking-a www.zkb.it Sporah jo reklamnega mafafi m ima Mtf umn pim-nocljc rtouedcnih i.lo'iLev Vfcc-rknron-shc- Mgo.e-. ki m nanuíj.-o na nudenc lIo-iL.o- lahhodnbTn v Ddjafba'M.oc-h Infannalivnih iniih. hi so na m/pota^a v ntóiri pódftifrlfcah. SankAsi piidriupprmvo.du pinl niKfrniem ramienih slciljorpinefi pffluno m HredílnoumSoOnoM [Kraka. 4 Nedelja, 28. decembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / BHHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it knulp Ciklus tržaška občinska uprava - Odlok je odobrila na seji 18. decembra Dipiazza načrtuje ))novega nomadski kamp pri Padričah fif_m*kega Svetnik DS Stefano Ukmar:»Odločno nasprotujem gradnji nomadskih kampov na Padričah in kjerkoli že« Tržaška občina namerava zgraditi nov nomadski kamp pri Padričah. Tako izhaja iz odloka, ki ga je na seji 18. decembra odobril tržaški občinski odbor in ga je v občinskih uradih »iztaknil« svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar. V odloku je zapisano, da gre za kamp za »rezidenčne in tranzitne nomade«, ki naj bi ga »realizirali« na območju Padrič. Akt je predstavil sam župan Roberto Dipiazza. V premisi je omenjeno, da je tržaška občina podpisala okvirni dogovor za gradnjo »reziden-čnega in tranzitnega nomadskega kampa na kraški planoti«. Občinski odbor je na seji dne 29. septembra letos že izdal pozitivno mnenje o možnosti gradnje nomadskega kampa pri Padričah, in sicer »na območju, razlaščenem za gradnjo hitre ceste približno 100 metrov od vhoda v predor hitre ceste Kras.« Občinski odborniki so takrat ugotovili, da izbrano območje »ne ustreza določilom urbanističnega načrta,« zaradi česar bi moral predhodni načrt tega javnega dela predstavljati istočasno tudi varianto k občinskemu urbanističnemu načrtu.« V ta namen pa je morala občinska uprava uvesti postopek za strateško okoljsko presojo. In prav to je storila z odlokom, odobrenim 18. decembra. V aktu je omenjen nadaljnji postopek. Načrt bo moral odobriti občinski svet, o njem se bodo morale izreči institucije, ki skrbijo za okoljsko zaščito. Te bi morale izreči svoja mnenja 30 dni po prejemu aktov. Zatem bo oral občinski odbor preveriti ves postopek. V odloku je še zapisano, da je bil sklep o gradnji rezidenčnega in tranzitnega nomadskega kampa pri Padričah odobren soglasno (ob županu Dipiazzi so ga podprli še odborniki Massimo Greco, Franco Bandelli, Paolo Rovis, Giovanni Battista Ravida in Marina Gruden Vlach). Tržaška uprava se je tako ponovno odločila, da uredi nomadski kamp na Krasu. Pred nekaj leti je načrtovala tovrstno strukturo na Vejni, kar pa je sprožilo val polemik in nasprotovanj. Odbor je načrt opustil, zatem se je morala mestna uprava soočiti z vprašanjem rezidenčnih Sin-tov iz Ul. Pietraferrata. 50-članski skupnosti bi morala dobiti novo lokacijo. Sprva je bil govor o območju v okviru industrijske cone, zatem je postalo aktualno Rezidenčni kamp Sintov v Ul. Pietraferrata kroma območje nekdanje smodnišnice. Tamkajšnje prebivalstvo je protestiralo, pod taktirko Nacionalnega zavezništva zbralo 880 podpisov proti nomadskemu kam-pu in »zamisel« je zamrla. Nekaj mesecev kasneje je spet postal aktualen Kras... Svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar je takole ocenil novi odlok mestne uprave: »Odločno nasprotujem gradnji nomadskih kampov na Padričah in kjerkoli že, kajti predstavljajo nesprejemljivo segregacijo te posebne kulture. Povsod v Evropski uniji, kjer živi približno 9 milijonov Romov, poskušajo rešiti njihov življenjski status z interakcijo. V Pescari, mestom z nekaj več kot 100 tisoč prebivalci, živi 2 tisoč Sintov, vsi v stanovanjih! Poleg tega zakon Furlanije-Ju-lijske krajine predvideva pismen pristanek stalno bivajočih Sintov, tistih, ki živijo sedaj v Ul. Pietraferrata, za morebitno premestitev. Sinti so svoj čas že odklonili lokacijo na Vejni in zelo verjetno je, da jim tudi nov kamp na Padričah ne bo po godu. O zadevi se mora vsekakor izreči občinski svet, pot je torej še dolga,« je ocenil občinski svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar. M.K. filma« Nemčija v jeseni je naslov filmske revije, ki jo je kulturno združenje Tina Modotti posvetila »novemu nemškemu filmu«, nastalem po tako imenovanem manifestu iz Oberhausna iz leta 1962. Jutri bodo vrteli film Tretja generacija Rainerja Wer-nerja Fassbinderja iz leta 1979. Naslednji ponedeljek, 5. januarja, bo na vrsti film režiserke Helme Sanders-Brahms Nemčija bleda mati iz leta 1980. V ponedeljek, 12. januarja bo sledil film Svinčeni časi Margarethe von Trotta (1981), ciklus pa se bo zaključil v ponedeljek, 19. januarja s predvajanjem filma Wi-ma Wendersa Stanje stvari (Der Stand der Dinge, 1982). Vsi filmi bodo v nemškem izvirniku z italijanskimi podnapisi. Predvajanja bodo potekala na sedežu Knulp, začetek ob 20. licej slomšek - Pred nedavnim Obisk iz Slovenije V Trstu svetovalci šol iz ljubljanske regije - Medsebojno spoznavanje in primerjava pristopov do dijakov Gostje iz Slovenije v »šolskih klopeh« na Slomšku glasba - Projekt tržaškega ansambla Terg Antiqua Prva izvedba festivala Vivaldi Po prvem, ki je bil 22. decembra, bo jutri na vrsti drugi koncert z Vivaldijevimi trio-sonatami Iz navdušenja skupine mladih glasbenikov za baročno glasbo in iz njihovega poglabljanja filološko naravnanih načinov izvajanja te literature je leta 2005 nastal tržaški ansambel Terg Antiqua. Pod umetniškim vodstvom organista in čembalista Manuela Tomadina so člani začeli razvijati svoje koncertne projekte z uporabo starih glasbil, ob redni dejavnosti pa so v teh letih uspeli uresničiti načrt glasbenega festivala, ki letos doživlja svojo prvo izvedbo. Prve note festivala Antonio Vivaldi so zaz-venele pretekli ponedeljek v cerkvi na Montuzzi pod Gradom svetega Justa. Ime in posvetilo pobude, prve in edine tovrstne v državi, ki so jo poimenovali po beneškem »rdečem duhovniku«, je vezano na obletnico Vivaldijevega rojstva (1678) in njegovega obiska v Trstu (1728), kjer je srečal avstrijskega cesarja Karla VI. in mu posvetil zbirko koncertov La Cetra. Program prvega srečanja je obsegal sonate, simfonije in koncerte za razne zasedbe, med katerimi so bili variacije na znano temo La Fol-lia, dopadljiv koncert z dramatično oznako v g-molu, koncert v d-duru za flavto in godala in motet In furore iustissimaes irae. Zagnani izvajalci so svoje iskreno navdušenje znali po- sredovati z ubranim, živim izvajanjem, prijazno medsebojno komunikacijo, ki se je prijetno prenašala tudi na poslušalce. Pri edini pevski točki je sodelovala sopranistka Marianna Prizzon, ki je s čistim glasom pristopila ek-presivno in z veliko lahkoto k vragolijam več-delnega moteta. Festival bo letos obsegal dva koncerta v Prve note festivala Antonio Vivaldi so zazvenele v cerkvi na Montuzzi pod Gradom sv. Justa izvedbi članov skupine Terg Antiqua (drugi bo na vrsti jutri, 29. decembra, na programu bodo Vivaldijeve trio-sonate), ki predstavljata prvi poskus in uvod v vsakoletno tradicijo; v prihodnjih letih naj bi festival zaobjel vse območje pokrajine s koncerti priznanih ansamblov in solistov ter z delavnicami in posveti za vse glasbenike in ljubitelje baročne glasbe. (ROP) Na pedagoškem in družboslovnem liceju Slomšek so bili pred nedavnim na obisku svetovalni delavci šol ljubljanske regije. Obiska so se na liceju Slomšek zelo razveselil, saj v teh težkih časih šolniki še posebno potrebujemo vzpodbudne stike. Cilj obiska je bilo medsebojno spoznavanje in še zlasti primerjava pristopov do dijakov. Pedagoška svetovalka Andreja Duhovnik Antoni je predstavila položaj slovenskih šol v Italiji, potem pa se je razvil pogovor. Srečanja so se udeležile poleg ravnateljice Marine Castellani še nekatere profesorice, ki so okvirno predstavile pristop učnega kadra na liceju Slomšek do dijakov s posebnimi potrebami in z drugimi težavami. Poudarjeno je bilo, da je navzočnost teh dijakov obogatitev za šolsko skupnost in velika življenjska izkušnja za vse dijake. Tudi profesorji imajo priložnost, da doživijo svojo vlogo drugače in širše: od golega posredovanja znanja dijakom, ki jim je vse lahko, je mogoče preiti na napredno in zahtevnejšo didaktiko. Težav nimajo le dijaki s posebnimi potrebami, velik izziv za šolo predstavljajo danes dijaki, ki ne morejo računati na urejene družinske razmere ali na visoko izobražene starše. Pogosto je šola edini kraj, kjer lahko nekateri mladi stopijo v stik z izobrazbo in odkrijejo vrednost učenja, lastnih talentov, drugačnega odnosa do sebe in lastnega telesa. Srečanje smo zaključili z ugotovitvijo, da imamo s slovenskimi kolegi podoben odnos do tega, kar je danes bistveno v pedagoškem poklicu in da smo si zelo blizu, ko razmišljamo o nalogah sodobnega šolstva. Ob tej priložnosti se tudi v imenu vseh zamejskih šolnikov zahvaljujemo naši pedagoški svetovalki, saj neutrudno in zavzeto veliko naredi, da bi povezave zaživele in da bi se zamejsko šolstvo vključilo v slovenski kulturni prostor. A.R. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 28. decembra 2008 5 repentabor - Novoletni pogovor z repentabrskim županom Aleksij Križman in njegovo zadnje župansko novo leto Župan gostinec bi za silvestrovo ponudil Berlusconiju in Veltroniju specialiteto - kislo repo Repentabrski župan Aleksij Križman je preteklo sredo delovno dežural v restavraciji v Bazovici. Prostori so bili že lepo praznično okrašeni. To bo zadnje novo leto, ki ga boste preživeli kot župan. »Res je. Po eni strani se tega veselim, po drugi pa sem gotov, da mi bo prihodnje novo leto to manjkalo.« Koliko novih let ste preživeli z županskim trakom? »Sedemnajst, ali celo osemnajst. Prvi dve sem prebil, ko sem na polovici mandata prevzel župansko mesto, ki ga je zapustil dotedanji župan Pavel Colja. Mislim, da jih je bilo sedemnajst.« Ali je bila to za vas srečna številka? »Zame ponavadi da!« Katero župansko novo leto vam je ostalo v najljubšem spominu? »Najsrečnejše je bilo takrat, ko sem prvič postal odbornik. Še pred županskim časom. Star sem bil 22 ali 23 let. Bil sem mlad, imel sem velikega učitelja, prijatelja in mentorja Pavla Coljo, ki me je mnogo naučil in veliko dal.« Kakšno je bilo vaše zadnje župansko leto? »Dobro, glede na sedanjo situacijo. Jaz sem bil sicer vedno pozitivno naravnan, je pa res težko reči ljudem, naj bodo optimisti, če pa nimajo denarja, da bi kupili osnovne življenjsko potrebne stvari.« Lansko leto se je končalo zelo optimistično, s padcem meje... »To gotovo, in preteklo nedeljo smo župani obmejnih občin iz obeh držav proslavili obletnico pri nas, na Fernetičih.« Kaj je prinesel padec meje? »Celo vrsto lepih pričakovanj. V Trstu pričakujemo še kaj več, a očitno so problemi ločevanja med obema tukajšnjima narodoma, ki sta bistvena komponenta mesta, še prisotni. Ne gre toliko za nasprotovanje nekaterih krogov Slovencem, temveč za gojenje svojega vrtička, za nabiranje volilnih glasov, ki vodi na senatne stolčke, na stolčke podministrov... « V vašem občinskem vrtičku je padec meje zaostril star problem: življenje na Fernetičih je postalo neznosno. »Fernetiči so umetna vas. Nastali so, ko je nastala meja. Nimajo jedra. Vse hiše so ob cesti. Gre tako rekoč za "anonimno vas'. Dejstvo, da Fernetiči nimajo tipičnega vaškega jedra, je upraviteljem preprečilo, da bi tu nekaj novega postorili.« Na primer? »V Repnu smo popolnoma obnovi- li telovadnico. Na Fernetičih take in podobne strukture ni mogoče zgraditi. Prav fizično. Po padcu meje se je cesta skozi Fer-netiče spremenila v... hitro cesto. Tako že sam dostop do lastne hiše postane problem. Nekatere hiše, tik ob nekdanji meji, so popolnoma odrezane zaradi vse večjega prometa, predvsem tovornega. Varnost ni zagotovljena.« Ali je mogoče najti primerno rešitev? »Prejšnji teden sem se sestal z deželnim odbornikom za prevoze Riccardi-jem in mu nakazal stanje. Imel sem vtis, da bo mogoče prišlo do kake vsaj delne rešitve.« Kaj ste vi predlagali? »Med drugim sem omenil problem, na katerega so opozorili prebivalci: pomanjkljivo razsvetljavo. Prav na neraz-svetljenem območju se je pred nekaj dnevi zgodila nesreča: motociklist je povozil fanta, ki dela v enem od tamkajšnjih trgovskih objektov, in po nesreči zbežal.« Kaj je še zaznamovalo zadnje leto vašega županovanja? »Realizirali smo stvari, ki smo jih načrtovali.« Katere? »V Repnu smo odprli telovadnico, tako rekoč novo, ker smo jo skoraj popolnoma prenovili. Občinska skupščina je ta teden odobrila dogovor z repensko srenjo, kar je res velik rezultat.« Na kaj ste kot župan najbolj ponosni? »Težko je reči. Moje delovanje je v vseh teh letih bilo usmerjeno v združeva- Repentabrski župan Aleksij Križman kroma nje ljudi. Ljudi z drugačnimi pogledi, z drugačnimi idejami, vendar nikoli v prepiru. Mislim, da sem v tem uspel, saj so me ljudje večkrat potrdili za župana. Seveda brez polemik ni šlo, mnogo smo razpravljali, a dejstva so dejstva.« Katera? »Zadnjih pet let upravljamo občino skupaj s Slovensko skupnostjo. To delo se je začelo ne šele pred petimi leti, ampak že precej prej. To je zame najbolj pomembno.« Staro novo vprašanje: repenski trg. Kdaj ureditev? »Pravite, da je to staro vprašanje. In res je. Toda: načrt, ki smo ga pripravili pred leti, je služil za to, da smo lahko prejeli prispevek in z njim odkupili trg. Za to je bilo potrebnih sedem let. Odkup zemljišč od naših domačinov se je iztekel brez velikih ran. Trg je danes občinska last. Definiti-vno. Storjen je bil tako prvi korak. Drugega bodo naredili tisti, ki bodo prišli za mano. Upam, da bodo to storili trezno. Kajti, ideja mora dozoreti v glavah ljudi.« Ali bo potrebnih nadaljnjih sedem biblijskih let, preden bo novi trg urejen? »Mislim, da bo res tako. Upam sicer, da bo potrebno manj časa, a glede na razpoložljive finančne vire je to upanje zelo krhko.« Je gospodarska kriza tako hudo prizadela tudi vašo občino? »Sredstev je vedno manj oziroma jih ni. Za kar smo - paradoksalno - tudi sami krivi!« Ste razsipavali z denarjem? »Ne, prav nasprotno! Naša občina je naprtila našim občanom najnižjo stopnjo davka na nepremičnine ICI. Vlada je davek črtala; država je, vsaj letos, poskrbela za kritje, in ker je bil naš davek najnižji, smo, v primerjavi z drugimi občinami, dobili najmanj. Če bi navili davek, bi dobili več. Hoteli pa smo biti pošteni in sedaj se je izkazalo, da smo bili... idioti! Podobno je bilo za dodatek na davek Irpef. Mi ga nismo uvedli in sedaj ne bomo prejeli nič.« Ke šfiga... »Tako je pač v tej državi. Kljub temu imamo v načrtu še eno pomembno delo.« Katero? »Odkup Kraškega muzeja v Repnu, ki je sedaj v lasti tržaške Pokrajine. To bo predstavljalo za našo občino in za naše ljudi veliko bogastvo, saj se bo domača hiša vrnila v last občine in njenih ljudi.« Ali je to idejna dota, ki jo boste pustili nasledniku? »Ne, mislim, da bomo to delo realizirali pred iztekom mandata.« Ali se boste spomladi poslovili od aktivne politike? »Da. Čeprav vsi menijo, da bi moral biti še prisoten. Če bi imel kdo kdaj potrebo, da se pogovori z mano, bom to storil rade volje.« Kdo bo vaš naslednik? »Tega ne vem.« Sedanji podžupan Pisani? »Podžupan Pisani je dobro delal. Gotovo bo kandidiral in ima dobre možnosti. Potem bo gotovo še kdo drug.« Kdo? »Tudi tega ne vem. Namen naše Napredne liste je ta, da se predstavimo, saj smo dobro delali, ne le teh zadnjih pet let, temveč tudi prej, in da bi s Slovensko skupnostjo naredili podoben dogovor, kot smo ga dosegli pred petimi leti. To je moja osebna želja.« Z županom Slovenske skupnosti? »Z županskim kandidatom Slovenske skupnosti. Vsi so to svojčas potrdili. Menili so, da je to zgled Repentabra.« Ali se boste potem bolj predali gostinstvu? »Ko se nečesa lotim, se temu vedno popolno predam.« Vaš doslej najbolj ugleden gostinski gost? »To so tisti gostje, ki se v restavracijo radi vračajo, ki te pokličejo in ti voščijo srečno novo leto, tisti, ki se spomnijo, ko imaš rojstni dan.« Če bi pri vas silvestrovala Berlusconi in Veltroni, kaj bi jima ponudili? »Ha... gotovo našo specialiteto - kislo repo!« Marjan Kemperle Praznično poslovanje občinskih uradov Uprava Občine Dolina obvešča javnost, da bodo ob priliki novoletnih praznikov, v sredo 31. decembra občinski uradi zaprti v popoldanskih urah. Občinski uradi bodo v sredo popoldne zaprti tudi v Trstu. Mestna uprava sicer obvešča, da bodo občinski uradi, za razliko od prejšnjih let, redno poslovali v torek tudi v popoldanskih urah. To velja tudi za oddelek za ozemeljsko načrtovanje, ki bo v torek odprt med 14. in 15. uro, dan kasneje pa med 11.30 in 12.30. Zadoščenje za mladega tržaškega pevca 12-letni Simone Forte je zmagovalec pevskega festivala "Protagonisti", ki je letos doživel že 28. izvedbo. Prireditev organizira Fulvio Marion, finalni del tekmovanja je bil v znani kavarni Pipolo na Drevoredu XX. septembra. Zmagovalec je zapel znano pesem pokojne Mie Martini "Almeno tu nell'universo". V januarju spet koncertna sezona V ponedeljek, 19. januarja 2009 se bo v gledališču Rossetti nadaljevala koncertna sezona tržaške "Societa dei concerti". Za prvi koncert v novem letu bo poskrbela skupina D'Amici String Quartet. Med ljubitelji glasbe vlada veliko pričakovanje za koncert svetovno znane pianistke Marte Argerich, ki bo v Trstu nastopila drugega februarja. Policisti v mestu aretirali prestopnika Policisti letečega oddelka tržaške kvesture so aretirali 47-let-nega Roberta Floro, ki je bil obsojen zaradi razpečevanja mamil, a je zbežal po dokončni razsodbi prizivnega sodišča. Flora je bil obsojen na osem let in šest mesecev zaporne kazni. Policija je ugotovila, da se je tri leta skrival v nekem mestnem stanovanju, ki ga v tem času ni nikoli zapustil. Njegov beg, če ga lahko tako imenujemo, so ščitili sorodniki in prijatelji. Mestni redarji pa so včeraj v Ul. Filzi ustavili 19 letnega fanta B. D., ki stanuje v devinsko-nabre-žinski občini. Mladeniča, ki mu je tržaška kvestura zaradi številnih kaznivih dejanj tri leta prepovedala vrnitev v Trst, so znova prijavili sodstvu. nabrežina - V prenovljeni dvorani SKD Igo Gruden Predstavili dopolnjen ponatis dela Kraška hiša in arhitektura Krasa Niz slik in prikazov kraške arhitekture in vasi, štjrn, portalov, skrlatih streh in klesanih detajlov je v prenovljeni dvorani SKD Igo Gruden pred kratkim ustvarilo zelo iznajdljiv in za oči prijeten okvir predstavitvi prenovljene publikacije »Kraška hiša in arhitektura Krasa« (dr. Ljubo Lah in dr. Stanislav Renčelj, založba Libris). Po uvodnem pozdravu predsednice društva Marize Škerk sta spregovorila av- Avtorja dela Kraška hiša in arhitektura Krasa Ljubo Lah in Stanislav Renčelj torja. Dogajanja po odprtju meje, povezana z velikimi apetiti po gradnjah za prosti trg, ki so Kras in Kraševce potisnile pred nove odločitve, so jima namreč narekovala vsebinsko dopolnitev leta 2004 izdanega dela, saj sta želela opozoriti na »nevarnost izoliranega in avtokratskega odločanja o velikih posegih v prostor...«. Soglasno sta ugotovila, kako se vsekakor na Krasu prebivalci in vaščani vse bolj zavedajo pomena ohranjanja arhitekturne dediščine, a sta dodala, da »če jo želimo dejansko ohranjati, jo moramo dodobra poznati, jo razumeti in sprejeti za svojo«. Prav zaradi tega je prišlo do ponatisa monografije, ki ima namen med ljudmi dvigniti raven zavesti o pomenu ohranjanja, varovanja in razvoja te posebne in edinstvene pokrajine - našega Krasa. Večer, na katerem so udeleženci lahko poklepetali z avtorji obsežne publikacije in izmenjali mnenja o današnjem stanju in ohranjanju kraške arhitekture, je bil še dodaten prikaz uspeha celotnega niza pobud v okviru razstave kamnitih izdelkov in skulptur »Govorica kamna«. (Z.P.) RIBARNICA - Atmosfere d'avanspettacolo Merku in njegovi Prvič po volitvah »soočenje« med Illyjem in Tondom Današnja prireditev Atmosfere d'avanspettacolo v dvorani nekdanje ribarnice bo prizorišče izjemnega srečanja. Na odru se bosta - prvič po aprilskih volitvah - srečala prejšnji in sedanji dežel- ni predsednik Illy in Tondo ter se soočila... z očmi in predvsem z glasom Andra Merkuja. Znani imitator se bo nato »pogovoril« z Margherito Hack in ministrom Tremontijem. Začetek ob 17. uri. 6 Nedelja, 28. decembra 2008_GORIŠKI PROSTOR šolsko dogajanje - Ob dnevu odprtih vrat FAI Od umobolnice do parka pri Svetem Ivanu Dijakinje klasičnega liceja F. Prešerna vodile sprehod »geometrov« Ž. Zoisa Dijaki geometrskega oddelka zavoda Žige Zoisa so imeli priložnost spoznati park, kjer je bila nekdanja umobolnica božičnica - Nižja srednja šola Srečka Kosovela Zadnji dan pouka pred prazniki ■ • • I • v • • • • obujanje običajev, igra in petje Dijaki geometrskega oddelka zavoda Žige Zoisa smo imeli nedavno priložnost spoznati okolje oziroma park, v katerem se nahaja naša šola. Dijakinje klasičnega liceja Franceta Prešerna so nas popeljale po območju, kjer je bila nekdanja umobolnica in nam povedale marsikaj zanimivega. Sprehod po parku smo začeli pri vhodu, razdeljeni v dve skupini. Prvo sta spremljali dijakinji 1. klasičnega liceja Tanja in Lucija, našo, drugo skupino pa Tjaša in Moira. Pokazali sta nam, kje je nekoč stala hiša slovenskega pisatelja Vladimirja Bartola. Po na novo tlakovani stranski poti smo šli najprej do vile Renner, kjer smo prisluhnili zgodovini umobolnice. Dogradili so jo leta 1908, za Sv. Ivan pa so se odločili zato, ker je v bližini tekla železniška proga, ki je vezala Dunaj s Trstom. Ko so bolnišnico odprli, je bila to zelo moderna zdravstvena struktura, ki je kazala moč av-stroogrske države. Mimo vile Grego-retti, kjer je danes dom za ostarele, smo prišli do paviljona De Ralli, ki ga je dal zgraditi baron z istim imenom; ta je med prvo svetovno vojno denarno pomagal za nakup hrane, po vojni pa je stavbo prepustil umobolnici, ki je v njej namestila otroke do 15. leta starosti. Po tem letu so jih razvrstili v druge stavbe, in sicer ženske na levo, moške pa na desno stran. Do konca življenja so bili strogo ločeni. Prvotno so bile stavbe enonadstrop-ne, zaradi pomanjkanja prostora pa so nadgradili nadstropja. Paviljoni so bili grajeni v stilu liberty, hiše so bile pobarvane belo, kar je dajalo vtis čistosti. Fasade so bile okrašene s freskami. Edina groza te umobolnice je bila ta, da se tisti, ki je prišel vanjo kot mentalni bolnik, ni nikoli več vrnil domov. Med drugo svetovno vojno so stavbe prebarvali v rumeno barvo, ki je opozarjala (v primeru bombnega napada), da gre za bolnišnico. Ko je vodstvo umobolnice prevzel dr. Franco Basaglia, je s svojimi sodelavci leta 1978 izvedel pravo revolucijo. Odprl je vrata umobolnice, moški in ženske so se lahko srečevali v popoldanskih urah, niso jih več tako strogo nadzirali in so jih celo pustili ven, ker so trdili, da jim bodo stiki z normalnimi ljudmi koristili. Takrat so tudi izdelali iz papirja konja Marka, ki je postal simbol umobolnice. Vsak dan smo dijaki hodili mimo njega, a nihče ni vedel, zakaj stoji tam. Prišli smo do gledališča in moramo reči, da je res lepo. Že takrat je služilo, da so se bolniki počutili dobro, ker so kot normalni ljudje lahko hodili na predstave in uživali ob njih. Tam stoji tudi cerkvica, v kateri se še danes mašuje. Med paviljoni so bili izredno lepo urejeni vrtovi, ki naj bi bolnikom dajali zgled lepote, ker so mislili, da to čisti dušo in pomaga pri zdravljenju. Danes je funkcija tega parka nekoliko drugačna. Veliko je stavb, ki jih uporabljajo v različne namene.Tu so zdravstvene enote, univerza, muzej antarktike itn. Večji del paviljonov so obnovili, drugi na to še čakajo. Med njimi je tudi naša šola, kateri še niso obnovili ne zunanjosti ne notranjosti. Proste površine, ki obdajajo stavbe, pa so lepo uredili, da se je prijetno sprehajati. Obisk nekdanje umobolnice se nam je zdel zelo koristen in nam je bil všeč, ker smo izvedeli nekatere stvari, ki jih prej nismo vedeli. Kraj, kjer sta domovala obup in žalost, je danes spremenil svoj videz. Skozenj drvijo avtomobili, motorji, mi pa hitimo v šolo. Brez tega pohoda pa bi nikoli ne izvedeli za zgodovino kraja, kjer naša šola je in kjer se vsak dan zadržujemo. Pripravili dijaki 2. razreda geometrov Kot je že običaj, je tudi letos na zadnji dan pouka pred božičnimi prazniki v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah potekala božičnica openske srednje šole Srečka Kosovela, učenci oddelka na Proseku pa so istočasno nastopali na svoji božičnici v proseških šolskih prostorih. Tako je bilo na proseškem šolskem odru uprizorjeno nekdanje kraško božično domače okolje in s tem ustvarjeno pravo vzdušje za obujanje tradicionalnega praznovanja božičnih praznikov. V takem razpoloženju so učenci prvih razredov predstavili razne nekdanje božične običaje, od preprostega, a pomenljivega tradicionalnega okraševanja in prazničnih jedi do navad znotraj vaške skupnosti in pri cerkvenih obredih. V dogajanje na odru pa so se z božičnimi pesmimi vseskozi domiselno vključevali in ga dodatno obogatili tako šolski pevski zbor kot tudi posamezni solisti, saj je za režijo celotne božičnice poskrbela prof. Edith Kocjan. Vsi učenci pa so sodelovali tudi pri postavitvi odrskih kulis ali okrasitvi šolskih prostorov. Božičnica openskih srednješolcev v Finžgarjevem domu je bila ne- koliko daljša kot običajno, saj je bilo na njej uprizorjenih več krajših odrskih besedil. Bivša profesorica in izkušena gledališka ustvarjalka ter režiserka Lučka Sušič je kot mentorica posebej sodelovala pri pripravi uvodnega dela božičnice. V njeni priredbi in pod njenim vodstvom je bil namreč uprizorjen splet pripovedi Srečka Kosovela o Petrčku ubežniku in njegovih pesmi, s katerim namerava šola v kratkem sodelovati tudi na skupni prireditvi s sežansko osnovno šolo. Zavzetost za mir in pravičnejšo prihodnost, ki prežema Kosovelovo literarno ustvarjanje, predstavlja idealno vez med po njem poimenovanima šolama, hkrati pa tudi med obema pobudama. Boljši svet, v katerem naj ne bi bilo prostora za spore in krivice, temveč naj bi v njem prevladala medsebojna solidarnost, pa je tudi svet, ki so si ga na razne načine in v različnih oblikah zamislili sami učenci v še nekaj prizorih, ki so se zatem zvrstili na odru. S pomočjo božičnih tradicij, pravljičnih junakov in bogate domišljije je namreč na odrskih deskah mogoče doseči marsikaj, kar se zdi v vsakda- njem življenju neuresničljivo, s tem pa tudi izpovedati, da smo še zmožni v sebi ohranjati vrednote in z upanjem gledati v prihodnost. Nenazadnje pa je bilo to tudi glavno sporočilo niza pesmi, s katerimi je božičnico zaključil šolski pevski zbor, tokrat pod vodstvom Mire Fabjan, dirigentke pevskega zbora Vesela pomlad, ki je, kot že kdaj prej, z veseljem sprejela povabilo k sodelovanju, za kar je tudi njej šola posebej hvaležna. Petje je obogatila še instrumentalna spremljava skupine učencev. Vsi učenci pa so tako ali drugače prispevali tudi k privlačni scenografiji ter posamezniki še k odrski osvetljavi, glasbeni kulisi in tehnični opremi odra. Božičnici sta bili deležni polno-številnega obiska in toplega ter radodarnega sprejema občinstva tako na proseški šoli kot v Finžgarjevem domu. Vsem na šoli je v zadoščenje in spodbudo, da so dejavnosti v okviru gledališke vzgoje, med katere sodi tudi obiskovanje slovenskega gledališča, ki ga že vrsto let s svojim prispevkom za brezplačen prevoz podpira Zadružna kraška banka, deležne tako ugodnega odziva. / Obuditev spomina na zadnjo vožnjo vlaka Trst-Hrpelje Pred 50 leti, 31. decembra 1958, se je turobno končala zgodovina »vlaka čez Glinščico«, odseka državne železnice, ki je bil slovesno odprt leta 1887. Nastal je v funkciji razvoja mesta in njegovega pristanišča in v konkurenci z monopolom »južne železnice«, ki je potnike in blago prevažala v središče podonavske Evrope. Za obuditev spomina na zadnjo vožnjo pred 50 leti je Občina Trst s sodelovanjem Železniškega muzeja in združenja Dopo la-voro Ferroviario pripravila za sredo, 31. decembra od 9. do 15. ure začasno filatelistično okence (v Železniškem muzeju, Ul. Giulio Cesare 1), na katerem bo mogoče dobiti priložnostni žig, ki ga je Občina naročila pri poštni družbi Poste Italiane. Ob tej priložnosti si bodo lahko obiskovalci poleg muzejske zbirke ogledali in morebiti kupili tudi eksponate, ki so bili izdelani na razpis občinske uprave. V tržaške kavarne se vrača niz Le Vie del Caffe Po triletnem premoru sta konzorcij Promotrieste in stalno gledališče La Contrada spet organizirala niz dogodkov, predstav, koncertov in animacij, ki bodo potekali v tržaških zgodovinskih kavarnah pod naslovom Le Vie del Caffe. Enajsta izvedba tega niza bo potekala v štirih dneh, 29. in 30. decembra in 2. in 3. januarja. Jutri, 29. decembra ob 19. uri bo v kavarni Caffe Tommaseo konferenca-pred-stava Marili Cammarate z naslovom Stendhal v Trstu včeraj in danes, posvečena očarljivemu francoskemu pisatelju in še posebno njegovemu trža-ške,mu obdobju. Ob 21. uri se bo večer nadaljeval s predstavo združenja Prijateljev Contrade, ki nosi naslov Na tem otoku - Moniseur Stendhal na obalah Jadrana. Naslednjega dne, 30. decembra, bo ob 21. uri v kavarni Caffe San Marco predstava Maurizia Zacchigne Chi ha incastrato Henry Beyle?, ki jo je avtor priredil po pripovedi Diega Zandela Stendhal il carbonaro. Tako mestni muzeji Mestni muzeji zgodovine in umetnosti ter Mestni gledališki muzej Carlo Schmidl bodo zaprti 1. januarja 2009, medtem ko bodo 31. decembra odprli le do 17. ure. V torek, 6. januarja bodo zaprti vsi muzeji, razen Rižarne pri Sv. Soboti, Mestnega muzeja zgodovine in umetnosti in Spominskega parka. Muzejska knjižnica in fototeka, knjižnica in dokumentacijski center muzeja Schmidl pa bodo zaprti vse do 7. januarja. Danes voden ogled razstave Srednji vek v Trstu Danes ob 11. uri bo v prostorih mestnega muzeja v Gradu sv. Justa voden ogled razstave Srednji vek v Trstu - Institucije, umetnost, družba 14. stoletja, ki jo je postavil Giorgio Potocco. Udeleženci ogleda bodo deležni vstopnine po znižani ceni 3,50 evra. Za skupinske in šolske oglede razstave v obratovalnih urah se lahko int-teresenti prijavijo na tel. št. 040 6754727 ali po elektronski pošti na naslov serviziodidattico@comune.trie-ste.it. V Aristonu predvajajo The Millionaire Dnes, v torek in v sredo bodo v kinu Ariston vrteli film The Millionaire, posnet v indijskem Mumbaju, ki je bil v preteklih tednih prizorišče krvavih atentatov. Gre za majhen film, ki je po uspehih na festivalih v Tellurideju in Torontu postal eden od kinematografskih »primerov« sezone in je po svoje emblem »globalne« kinematografije: ambientiran je v starem Bom-bayu, pripoveduje o televizijskih nagradnih igrah, tema je klasična melodrama, vendar ovita v dinamično in zelo sodobno govorico. Danes in v torek bodo predstave ob 16.00, 18.05, 20.10 in 22.15, v sredo pa samo ob 16. in 18. uri. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 28. decembra 2008 7 prireditve - Posnetki z nagrajevanja najboljših primorskih športnic in športnikov Srečanje Naš športnik 2008 še enkrat na ogled po televiziji Prireditev primorskih medijev je snemala slovenska RAI - Na zaslonu danes in 1. januarja Slovenski televizijski sporedi deželnega sedeža Rai, Radio Trst A, Radio in televizija Koper - Capodistria, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, Primorske Novice, Primorski dnevnik, Novi Matajur in spletna stran www. slosport.org so pred nekaj dnevi priredili srečanje najboljših športnic in športnikov Primorske, večer z naslovom NAŠ ŠPORTNIK 2008. Vodil ga je Jan Leopoli ob sodelovanju Mojce Klarič in Tamare Stanese, na njem pa so sodelovali trebušna plesalka Lavinia Skerlavaj, glasbeni duo Lara Puntar in Dario Viviani ter ansambel Blek panters. Z nagrajenimi športniki sta se pogovarjala časnikarja Zdenka Tomulič in Boris Simoneta. Večer, na katerem so že petindvaj-setič podelili priznanja za športne dosežke, so v režiji Marije Brecelj in uredništvu Iva Tulla posnele kamere Slovenske televizije RAI in ga uvrščajo v današnji večerni spored, torej po dnevniku okrog 20.50. Kdor bo zamudil ta zmenek, si lahko ogleda ponovitev oddaje v četrtek, 1. januarja 2009. Letošnji nagrajenci na prireditvi Naš športnik v Gorici kroma obletnica - Srečanje ob 45. obletnici »trgovske« mature Obujanje spominov na skupaj preživeta leta v šolskih klopeh festival Luttazzi gost Tržaške popevke Lelio Luttazzi je bil glavni protagonist 30. festivala tržaške popevke, ki se je izpel na Štefanovo v gledališču Rossetti. Kot gost je zapel nekaj svojih uspešnic, med katerimi ni izostala znana El can de Trieste in prejel priznanje Triestinita 2008 za svoje umetniške dosežke in za globoko čustveno navezanost na Trst. Na festivalu je zmagala pesem No volevo la vinjeta Riccar-da Valenteja in Davideja Chersicle v izvedbi skupine I sardoni bar-colani vivi. Na drugo mesto se je uvrstila pesem Nostalgia v izvedbi Debore Dusa, tretja pa je bila Sufia la bora Grazielle Se-macchi in Massimiliana Jurcev. Nagrado kritike je prejela pesem Un mar de ricordi kantavtorja Roberta Tomeja, duo Vanesse Battistella in Giannija Serianija je prejel nagrado za najboljšo interpretacijo. Organizirati obhajanje obletnice mature ni lahka zadeva, še toliko bolj ne, ko gre za 45. obletnico »trgovske« mature. Kdor si je prevzel to nalogo, je moral seči globoko v svoj spomin, da je povlekel iz njega imena svojih tedanjih sošolcev. Kajti počasi, a neizprosno zbledijo obrazi in imena tistih, s katerimi smo delili lepe in manj lepe šolske ure. In tako se moramo marsikdaj zateči k starim, nepogrešljivim Izvestjem, tiskanim letnim poročilom z imeni vpisanih in učnega osebja. Končno je samozvanemu (in vrednemu vse naše pohvale) organizacijskemu odboru »Trgovska matura 1963« uspelo stakniti imena, naslove in telefonske številke tistih, ki so morali pred toliko leti opraviti eno izmed svojih težjih življenjskih izkušenj. In tako se nas je tistega prvega torka letošnjega decembra v neki restavraciji zbralo okoli trideset sošolcev, da bi obudili spomine na leta guljenja obleke po šolskih klopeh. Na tej večerji smo kot pridni »trgovci« opravili tudi bilanco tega, kar nam je Slovenska trgovska akademija dala. Ugotovili smo, da nas je lepo in zadostno pripravila, da smo po končanem šolanju bili opremljeni s primernim »orodjem«, s katerim smo se podali v svet. Za to pa moramo biti hvaležni takratnemu ravnatelju in celi vrsti profesorjev, ki so pojmovali svoje delo zlasti kot poslanstvo, in ne le kot vir zaslužka. Seveda smo si »na razstanku« obljubili, da se bomo spet srečali, in to kmalu, saj ne bomo čakali okrogle obletnice. (F.) zgonik - Božička so pozdravili v več jezikih Skupna božičnica otrok iz vrtca in osnovnih šol Malčki iz vrtca v Gabrovcu in učenci osnovnih šol iz Saleža in Zgonika so pripravili skupno božičnico, katere glavna posebnost je bila v tem, da so otroci zapeli in igrali tudi v angleščini U Kino AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Madagascar 2«. ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »The Millionaire«. CINECITY - 10.45, 13.00, 15.15, 16.15, 17.30, 20.00, 22.10 »Natale a Rio«; 11.00, 12.50, 14.50, 16.40, 18.15, 18.30, 19.55, 20.20, 22.05 »Madagascar 2«; 10.55, 13.10, 15.20, 17.30, 20.00, 22.05 »Il Cosmo sul como'«; 10.55, 13.10, 15.20, 17.40, 20.00, 22.05 »The Spirit«; 10.45, 12.40, 14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 22.20 »Come un uragano«; 10.45, 12.45, 18.35, 20.25, 22.20 »Ultimatum alla terra«; 15.15, 17.25, 20.00, 22.10 »Come Dio comanda«; 10.45, 12.45, 14.40 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«. EXCELSIOR - 16.15, 18.30, 21.15 »La duc-hessa«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.35, 21.00 »Il giardino di limoni«. FELLINI - 15.30 »Wall-E«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Come Dio comanda«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.30 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Come un ura-gano«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.40, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »Il Cosmo sul como'«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.10, 18.50, 20.30, 22.20 »Il bambino con il pigiama a righe«. KOPER - KOLOSEJ - 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 »Modeli«; 13.30, 15.30, 17.30 »Madagaskar 2«; 15.20, 17.20, 19.20, 21.20 »Božič na kvadrat«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ultimatum alla terra«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Natale a Rio«; Dvorana 3: 11.00, 14.30 »Madagascar 2«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Spirit«; Dvorana4: 11.00, 14.30, 16.00, 17.35, 21.00, 22.30 »Ember il mistero della città di Luce«; 19.15 »Si puo' fare«. SUPER - 16.30, 20.20 »Mamma mia!«; 18.20, 22.10 »Twilight«. TRŽIČ - KIN EMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.00, 20.10, 22.00 »Madagascar 2«; Dvorana 2: 15.30, 17.45, 20.10, 22.15 »Natale a Rio«; Dvorana 3: 15.45, 17.30, 20.00, 22.00 »Come un uragano«; Dvorana4: 15.30, 17.40, 20.10, 22.10 »Il Cosmo sul como'«; Dvorana 5: 20.10, 22.10 »Come Dio comanda«; 16.00, 18.15 »Madagascar 2«. M Izleti SPDT vabi člane in prijatelje na 20. novoletni - jubilejni pohod na Medvedjak. Zbirališče na Poklonu pri restavraciji Furlan 1. januarja 2009, ob 14. uri. Nas-videnje! ČLANI SPDT se bodo udeležili v soboto, 10. januarja 2009 nočnega, spominskega pohoda v Dražgošah. Pohod se začne v soboto, 10. januarja, ob 23. uri in konča naslednji dan ob 10. uri. Je precej zahteven, zato je potrebna dobra kondici-ja udeležencev. Vse informacije Vam nudi Bernard Florenin tel. 0481/882240. Loterija 27. decembra 2008 Bari 31 62 6 46 7 Cagliari 86 88 45 30 69 Firence 65 73 89 74 45 Genova 79 81 67 12 74 Milan 8 3 11 79 21 Neapelj 25 58 10 24 84 Palermo 90 29 20 88 77 Rim 87 3 9 12 59 Turin 2 19 24 17 86 Benetke 28 47 70 11 55 Nazionale 1 76 87 22 58 Super Enalotto Št. 156 8 25 31 65 87 90 jolly 28 Nagradni sklad 4.457.091,52 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 21.764.493,82 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 42 dobitnikov s 5 točkami 15.918,19 € 3.439 dobitnikov s 4 točkami 194,40€ 100.950 dobitnikov s 3 točkami 13,24 € Superstar Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 20 dobitnikov s 4 točkami 19.440,00 C 382 dobitnikov s 3 točkami 1.324,00 C 5.155 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 32.151 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 64.894 dobitnikov z 0 točkami 5,00 C B Nedelja, 2B. decembra 200B TRST / KRiT v sodelovanju z • DRUŠTVOM SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU • ZVEZO INVALIDOV • PODPORNIM DRUŠTVOM V ROJANU prireja tradicionalno SREČANJE OB KONCU LETA danes, 28. decembra, ob 13.00 - v Slovenskem dijaškem domu "S.Kosovel" ul.Ginnastica 72, Trst Z nami bodo: MoPZ Fran Venturini od Domja, humorist Toni Kaijoia in Neva Kranjec s svojo harmoniko Včeraj danes Danes, NEDELJA, 28. decembra 2008 ŽIVKO Sonce vzide ob 7.45 zatone ob 16.28 -Dolžina dneva 8.43 - Luna vzide ob 8.38 in zatone ob 17.15. Jutri, PONEDELJEK, 29. decembra 2008 DAVID VREME VČERAJ: temperatura zraka 4 stopinje C, zračni tlak 1030 mb raste, veter 35 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja s sunki do 80 km na uro, vlaga 55-odstotna, nebo jasno, morje močno razgibano, temperatura morja 11 stopinj C. CI3 Lekarne Nedelja, 28. decembra 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine -Proseška ulica 3. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 (040 365840), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (040 767391). Od ponedeljka 29., do srede, 31. decembra 2008, ter v petek, 2., in v soboto, 3. januarja 2009 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 H Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje), Nabrežina 129 ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC. Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 722148). Četrtek, 1. januarja 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6, Bazovica - Grudnova ulica 27. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 772148). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofo-lo. 81 Prireditve SKD PRIMOREC vabi na ogled slikarske in fotografske razstave Marinelle Terbon »Zgodbe, ki so mi jih vedno pripovedovali nonoti« ob sobotah in nedeljah, od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure. Razstava bo odprta še danes, 28. decembra. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA prireja v ponedeljek, 29. decembra, ob 16.30 koncert božičnih pesmi za ostarele in onemogle v domu šolskih sester pri Sv. Ivanu v Trstu. Pel bo otroški zbor Kraški cvet, ki ga vodi sestra Karmen Koren. RAZSTAVA starega kraškega pohištva restavriranega na tečaju, ki ga je organiziralo društvo Noe', bo odprta do 31. decembra v Škerkovi hiši v Šem-polaju s sledečim urnikom: ob sobotah od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 9.30 do 12. in od 14. do 16. ure. Info.: 349-8419497. V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah (Proseška ul. 131) bo do 6. januarja 2009 na ogled fotografska razstava Štefana Grgiča »Kraji duha«. Urnik: do 6. januarja: od ponedeljka do sobote med 16. in 18. uro. V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI je do 6. januarja na ogled tradicionalna razstava jaslic. Sodeluje fotograf Miloš Zidarič. Urnik: četrtek, sobota in prazniki od 16. do 19. ure. Možen je tudi ogled jaslic v cerkvi sv. Roka. 9 Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva med prazniki zaprti v sredo, 31. decembra 2008 ter 5. januarja 2009. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠEK sporoča, da bodo uradi zaprti v sredo, 31. decembra 2008 ter 5. januarja 2009. DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča, da bo v ponedeljek, 5. januarja 2009 šola zaprta. LICEJ FRANCETA PREŠERNA prireja informativni dan za dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol ter njihove starše in sicer v petek, 16. januarja 2009, od 18. do 20. ure. S Poslovni oglasi PRI TEŽAVAH s krčnimi žilami in odprtimi ranami se obrnite na Center za zdravljenje venskih bolezni Portorož. Tel. 00386-31837218 H Mali oglasi IŠČEM krojaško lutko (mera 46) v dobrem stanju. Tel. št.: 339-6013695. LAND CRUISER 3 SOL diesel, edini lastnik, 37.000 prevoženih km, v odličnem stanju prodam. Kličite na tel. št. 3926166694. V KRIŽU prodajam stanovanje, 90 kv. m. z balkonom in garažo. Tel. 334-5088775. Y10 FIRE s komaj opravljenim tehničnim pregledom prodam. Cena po dogovoru. Tel. 040-291477. Hfl Osmice OSMICA PRI PIŠČANCIH. Silvano Fer-luga vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl odprl Radovan Šemec v Prečniku. V LONJERJU je odprl osmico Damian Glavina. Tel. št.: 348-8435444. V MEDJIVASI št. 10 sta odprli osmico Mavrica in Sidonja. Tel. 040-208987. Vabljeni! V SALEŽU na kmetiji Perčič smo odprli osmico. Toplo vabljeni. Ü Čestitke Tudi posamezne snežinke prinašajo veselje. Dragi ELDI za njen jutrišnji praznik želimo prelep dan, ki naj bo tak, kot si ga sama najbolj želi. Mi vsi iz Trebč, ki jo imamo radi pa ji kličemo kar tako naprej v zdravju in zadovoljstu. Na Konservatoriju Benedetta Marcella v Benetkah sta prof. Beatrice Zonta in prof. Vesna Zuppin prejeli štipendijo kot najboljši diplomantki akademskega leta 2007/08. Glasbena matica jima ponosno čestita za prestižen dosežek. Ü3 Obvestila SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB KOŠIR vabi vse člane in ostale filateliste na redno sejo, ki bo v sredo, 7. januarja, ob 19. uri, v Gregorčičevo dvorani v ul. Sv. Frančiška. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR obvešča, da bodo v sredo, 31. decembra, v popoldanskih urah uradi zaprti za javnost. NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER v Bazovici bo danes, 28. decembra, odprt od 10. do 15. ure. Na ogled je tudi razstava »Ko so se v Bazovici rojevale ladje«. Vstop prost. Za informacije lahko pokličete tel. št. 040 - 3773677. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU sporoča, da bo urnik med božičnimi prazniki naslednji: 29.decembra, 16.0018.30; sreda 31. decembra 9.00-11.30. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO obvešča, da v torek, 30. decembra, bo urad izjemoma odprt od 16. do 18. ure. NA OBČINI DEVIN - NABREŽINA bo Urad za šolstvo in kulturo v sredo, 31. decembra, (v popoldanskih urah) in v ponedeljek, 5. januarja 2009, zaprt. OBČINA DEVIN-NABREŽINA obvešča občane, da bodo anagrafski in matični urad, tajništvo in protokol v sredo, 31. decembra, v popoldanskih urah zaprti. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) prireja Silvestrovanje z glasbo v živo večerjo in družabnimi igrami. Informacije nudimo na št. 040-411635 ali 040-415797. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO razpisuje 22. natečaj za študijske nagrade iz sklada »Mihael Flajban« namenjene univerzitetnim študentom naše dežele, ki so obiskovali slovenske šole. Glavna nagrada znaša 1.500 evrov in je namenjena zaslužnemu akademiku prvega letnika. Ta nagrada je ponovljiva za ves potek rednega študija, če bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Poleg glavne nagrade so predvidene podpore tudi za naslednje letnike. Prošnjo za nagrado, naslovljeno na Slovensko dobrodelno društvo - ul. Mazzini, 46 - Trst, je treba predložiti do 31. decembra. Prošnji naj bo priložen curriculum, potrdilo o vpisu na univerzo (za kasnejše letnike tudi potrdilo o predvidenih in opravljenih izpitih) ter potrdilo ISEE. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ul. Mazzini 46, prvo nadstropje, tel. 040-631203, ob četrtkih od 16. do 18. ure. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bodo, ob priliki božičnih in novoletnih praznikov, v sredo, 31. decembra občinski uradi zaprti v popoldanskih urah. UPRAVA OBČINE ZGONIK obvešča svoje člane, da bodo anagrafski in matični urad, tajništvo in protokol v sredo, 31. decembra, odprti od 9. do 12. ure, v popoldanskih urah pa zaprti. UPRAVA OBČINE ZGONIK obvešča, da bo občinska knjižnica v sredo, 31. decembra 2008 zaprta. KRUT obvešča, da bo urad zaprt od 29. decembra do vključno 5. januarja. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Trstu zaprti do 5. januarja 2009. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da bo zaprt zaradi dopusta od ponedeljka 29. decembra, do torka 6. januarja 2009. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bodo uradi v Trstu, Gorici in Čedadu zaradi božičnih praznikov zaprti do vključno 6. januarja 2009. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo do vključno 6. januarja 2009 zaprto. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 29. decembra do 6. januarja. PILATES - SKD F. PREŠEREN BOLJU-NEC- Skupina 35-55 sporoča, da danes, 24. decembra ter v petek, 2. januarja 2009 vadba Pilatesa in telovadbe odpadeta; v starem letu se dobimo še v torek, 30. decembra, ko bosta na vrsti samo dve uri vadbe in sicer od 18. do 19. Pilates ter od 19. do 20. ure telovadba. V novem letu bosta Pilates in telovadba stekla po ustaljenih urnikih od srede, 7. januarja dalje. Obveščamo zainteresirane začetnice, da se lahko še udeležijo telovadbe, ki poteka ob torkih, sredah in petkih od 19. do 20. ure. TEČAJ V BAZENU: Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 9. januarja 2009, in se bo odvijal v jutranjih urah na Op-činah. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. SK DEVIN prireja tečaje smučanja v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo pod vodstvom društvenih učiteljev. Na razpolago je petdnevni tečaj od 10. oz. 11. januarja 2009 dalje. Možen je najem smučarske opreme in avtobusni prevoz po ugodni družinski ceni. Informacije info@skdevin.it ali tel. 3481334086 (Erika). ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo do sobote, 10. januarja 2009, urad zaprt. Info na tel. št. 3284559414 »mail-to:info@melanieklein.org«. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo podružnice v Nabrežini, Dolini in na Opčinah zaprte do 11. januarja 2009. SK BRDINA organizira smučarske tečaje za otroke od 4. leta dalje. Tečaji se bodo odvijali ob nedeljah v Forni di Sopra. Začetek tečajev 11. januarja. Za interesente je predviden tudi avtobusni prevoz. Za podrobnejše informacije in vpis tel. 340-1653533 (Valentina). SKLAD MITJA ČUK obvešča, da ob božičnih praznikih ne bo tečajev slovenskega, angleškega in španskega jezika do 12. januarja 2009. O.N.A.V. - Vsedržavno združenje poku-ševalcev vina prireja tečaj degustacije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 28. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.30 do 22.30 v športno-kulturnem centru v Lonjerju. Za informacije lahko obiščete spletno stran: www.onav.it ali pokličite na tel. štev. 333-4219540 ali 340-6294863; email: mailto:trieste@onav.it. OBVEŠČAMO CENJENE BRALCE občinskih knjižnic v Nabrežini in Ribiškem naselju, da bosta zaprti do nedelje, 1. marca 2009. Oproščamo se za nevšečnost. In luč sveti v temi t V božični noči je v Gospodovem objemu zaspala naša draga Magda Slama por. Petaros Globoko prizadeti mož Robert, hčerka Tamara z Markom, sin Mitja z Manico in vnuki. K večnemu počitku jo bomo pospremili v soboto, 3. januarja ob 12.30 iz ulice Costalunga v cerkev sv. Jerneja na Op-činah. Opčine, 28. decembra 2008 Pogrebno podjetje Alabarda - Opčine Ljubljeni noni prisrčni pozdrav Urška, Andraž, Mojca, Tjaša, Veronika, Boštjan in Anja Draga Magda! Si in boš vedno v naših mislih in molitvah. Brat Boris z Adrijano, Davidom in Eriko z družino, sestra Dina z Milošem in Ireno z družino Ob nenadomestljivi izgubi drage gospe Magde sočustvuje z družino Petaros družina Bole Ob težki izgubi gospe Magde sočustvujeta z Robertom, Tamaro in Mito družini Polojaz Ob boleči izgubi drage Magde sočustvujeta z možem Robertom, Tama-ro in Mitjo ter ostalimi sorodniki družini Zerjul in Macor Globoko sožalje izrekamo Robertu, Tamari, Mitji in ostali družini Stana in Efrem, Beti in Roberto z Luko in Pavlom, Lučka in Sandi z Matjažem, Igorjem, Martinom in Marijo, Margi in Igor Pavel s Primožem, Ireno Valerijo in Urošem Ob smrti žene in mame Magde sočustvuje z Robertom Petarosom, Ta-maro in Mitjo z družinami Slovenska skupnost Ob smrti sestre Magde sočustvuje z Borisom Slamo in družino Slovenska skupnost Ob izgubi drage mame in none izreka iskreno sožalje Borisu Bogatcu in družini ŠD Vesna ZAHVALA Maria Subani vd. Riolino (Darka) Ganjeni ob tolikšnih izrazih sožalja se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili našo ljubljeno mamo, taščo, nono in bisnono in jo pospremili k večnemu počitku. Iskrena zahvala naj gre gospodu župniku dr. J. Merkuži, doktorju Igorju Guštinu, cerkvenemu pevskemu zboru, moškemu pevskemu zboru Rdeča Zvezda, nosilcem krste, nosilkam sveč in cvetja ter vsem, ki so sočustvovali z nami in tako počastili njen spomin. Svojci Zgonik, Salež, 28. decembra 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Sezonska razprodaja že pred vrati Božični popusti ublažili splošni padec potrošnje Razprodaja uradno od 2. januarja, vsaka trgovina pa lahko odloča samostojno Podatki o 20-odstotnem padcu predbožičnih nakupov, ki jih je v prejšnjih dneh objavila italijanska zveza združenj potrošnikov Codacons, v Gorici ne držijo. Po besedah nekaterih predstavnikov zveze trgovcev Ascom velike nakupovalne evforije med Goriča-ni ni bilo, količina nakupov pa se je kljub gospodarski krizi in težavam mnogih družin obdržala približno na lanski ravni. K zadovoljivemu rezultatu je botrovala tudi pobuda »Christmas shopping«, v okviru katere je preko 40 trgovin mestnega središča med 13. in 24. decembrom izvajalo popuste. »December je bil z vidika nakupov dokaj uspešen mesec, če ga primerjamo s prejšnjimi. Količinsko je bil podoben lanskemu decembru, menim pa, da je bila vrednost nakupov nižja oziroma da so se mnogi odločili za cenejše artikle,« je povedal predstavnik zveze Ascom Benedikt Kosič, ki je obenem tudi predstavnik SDGZ za trgovino na drobno. »Vzrok za to gre verjetno tudi iskati v dejstvu, da so potrošniki že obveščeni o začetku sezonskih razprodaj. Le-te se bodo v celi deželi Furlaniji-Julijski krajini začele v petek, 2. januarja, zato si je marsikdo decembra priskrbel le najnujnejše stvari in preložil ostale nakupe. Osebno pa se mi zdi, da so po odobritvi deželnega zakona, ki omogoča izvajanje popustov v kateremkoli obdobju, sezonske razprodaje izgubile svojo vrednost in smisel. Posebne akcije se namreč lahko izvajajo skozi celo leto, kar nekoliko zmede kupce. Menim, da bi bilo potrebno postaviti nova pravila,« je povedal Kosič. »Točnejše podatke o nakupih v letošnjem decembru bomo imeli šele konec meseca, saj se bo praznično obdobje nadaljevalo do prihodnjega tedna. O odstotkih zato ne nameravam govoriti, občutek pa imam, da je bil trend nakupov zadovoljiv. Evforične predbožične mrzlice ni bilo, glede na vsesplošno gospodarsko krizo pa se mi zdi, da smo lahko zmerno zadovoljni,« je povedal predsednik Ascoma za goriški okraj Gianluca Madriz in zaključil: »Od 2. januarja dalje nas čakajo še uradne sezonske razprodaje. Prepričan pa sem, da se bodo akcije v posameznih trgovinah nadaljevale tudi v teh dneh.« (Ale) nova gorica - Konkurenca nakupovalnih centrov nevzdržna Trgovine zapirajo Začetna radovednost se spremeni v navado - V bodoče se obetata še trgovski središči na Majskih poljanah Trgovci, ki imajo lokale v središču Nove Gorice ali v okolici, se v zadnjih mesecih spopadajo z nemalo težavami. Poleg tega, da je v mestu septembra odprl vrata nakupovalni center Qlandia, zaradi česar se je drugim trgovcem zmanjšalo število strank, se v zadnjih mesecih vse glasneje in preteče od vsepovsod govori o gospodarski krizi in recesiji, kar seveda tudi vpliva na kupce, da iz previdnosti manj trošijo. V mestu je tako že moč opaziti, da se je v zadnjih mesecih zaprlo nekaj manjših trgovin, ki očitno ob konkurenci večjih trgovcev niso mogle preživeti. Tak pojav sicer ni nič novega, z njim se srečujejo vsa večja mesta v Sloveniji, ki so na obrobju dobila večje nakupovalne centre, kjer so na voljo številna parkirišča in množica trgovin na enem mestu. V Novi Gorici se v bodoče obeta vsaj še eno večje nakupovalno središče: v sklopu nastajajoče nove mestne soseske Majske poljane bo zrasel še trgovski center Supernova in veleblagovnica Obi z gradbenim materialom. Prvi pretres za trgovce v mestu je pred leti pomenilo odprtje Mercatorjevega centra v Kromberku. Veliko večji odliv kupcev pa je, kot rečeno, povzročilo odprtje Qlan-die, ki množico ljudi privablja tudi s sosednje strani meje. Kot je povedal lastnik trgovine z računalniško opremo v Novi Gorici, je bilo zatišje v trgovinah v centru mesta ob odprtju Qlandie v začetku pričakovano, ljudje si novo ponudbo vsaj iz radovednosti ogledajo, potem pa se vseeno, vsaj nekateri, tudi vračajo tja, kjer so bili dotlej vajeni nakupovati. Toda svoje je naredila še recesija. »V maloprodaji ne bi smela biti prisotna vsaj še nekaj mesecev, pa jo je poznati bolj zaradi panike kot pa zaradi dejanskega pomanjkanja denarja pri posameznikih,« meni Klavdij Mervič, lastnik trgovine Eniac v Novi Gorici. Sogovornik pravi, da je za trgovino z računalniško opremo največji problem, da se je znotraj Qlandie pojavila velika trgovina s tehničnim blagom, ki je njegovi vsaj deloma konkurenca. To je do neke mere tudi povzročilo upad jesenskega prometa v njegovem lokalu, prav zaradi začetne radovednosti pri kupcih. Enako je bilo, ko se je v Mercatorjevem centru odprla trgovina s podobnim blagom. »Dva, tri mesece se je odliv tedaj poznal, potem pa ne več,« pravi Mervič, ki dodaja, da vsako leto največji promet v trgovini beleži od jeseni pa do konca leta. Da je letos promet v teh mesecih enak kot čez celo leto, pripisuje ravno »fami« o recesiji. Sicer pa, tudi la tudi Majda Smrekar, lastnica trgovine KID v Novi Gorici, ki je prodajala nose-čniške obleke slovenskega proizvajalca. »Mali trgovci ne morejo konkurirati velikim, kot so v Qlandii. Zato bo središče Nove Gorice počasi zamrlo,« meni Smrekar-jeva, ki je morala trgovino opustiti zaradi cenejših ponudnikov v nakupovalnem središču. »Toda stranke so že razočarane zaradi slabše kakovosti, ki jo imajo cenejša oblačila večjih trgovcev,« pravi sogovorni- Privlačna sila velike distribucije deluje v škodo manjših trgovin foto k. m. njegovi kolegi v sosednjih lokalih po njegovih besedah opažajo manjši obisk v trgovinah, ne pa toliko manjšega prometa. »Manj je tistih radovednih ogledov, če kdo pride, tudi kupi,« zaključuje sogovornik. Med ogledom trgovin po mestu je opaziti tudi nekaj primerov, ko že oglasi v izložbi vabijo k nakupu blaga po znižanih cenah zaradi popolne razprodaje. V eni od teh trgovin lastnica pove, da trgovino zapira ravno zaradi močnega padca prometa in vljudno zavrne nadaljnji pogovor. Zaradi kar 70-odstotnega padca prometa v trgovini, se je za upokojitev odloči- ca, ki v lokalu ohranja humanitarno dejavnost: ustanovila je medobčinsko društvo KID, otrok - otroku, ki deluje na območju od Bovca do Sežane. V lokalu na Grad-nikovi ulici sedaj sprejema podarjene rabljene otroške obleke in opremo. Darujejo ljudje iz vse Slovenije, pove sogovornica, ki opaža, da ljudi tre vse večja revščina, celo v družinah, kjer sta zaposlena oba starša, si marsikdaj ne morejo privoščiti novih oblačil za otroke. Odziv je zato velik, tako tistih, ki povprašujejo po rabljenih oblačil-cih in otroški opremi, kot tistih, ki jih podarjajo. (km) 689 2 Nedelja, 28. decembra 2008 APrimorski ~ dnevnik gorica - Radikalci »Namesto zaslug spet prevladale stranke« Radikalci iz združenja Trasparenza e partecipazione grozijo goriški občinski upravi s prizivom na upravno sodišče. Tokrat se spotikajo ob imenovanje predstavnikov tričlanskega odbora za ocenjevanje vodij občinskih oddelkov. »Uprava je imenovala nove predstavnike odbora na prikrit način, ne da bi upoštevala zasluge in kompetenco kandidatov,« je prepričan tajnik združenja Pie-tro Pipi. Radikalci bodo pojasnila najprej zahtevali od upraviteljev, v primeru, da jih ne bodo dobili, pa se bodo obrnili na občinsko pravobranilko in na tržaško upravno sodišče. »Februarja je občinski odbor sprejel sklep, s katerim si je postavil nova pravila za imenovanje dveh zunanjih predstavnikov odbora za ocenjevanje. Romolijeva uprava je zavrnila prakso, po kateri je župan lahko samovoljno imenoval člane, in določila, da razpiše natečaj in izbere kandidata na podlagi kurikuluma,« je povedal Pipi in nadaljeval: »Prijavilo se je 38 oseb. Ko je zapadel rok, pa smo izvedeli, da je občina ponovno odprla razpis, ne da bi pojasnila vzroka. Prijavilo se je dodatnih 21 kandidatov, med katerimi pa sta bila izbrana oba zunanja člana odbora.« Radikalci se zgražajo predvsem nad dejstvom, da ni bila pred imenovanjem objavljena nikakršna lestvica kandidatov in da sta bila kurikuluma dveh imenovanih članov odbora »revnejša« od nekaterih drugih. »Kot notranji kandidat je bil imenovan generalni tajnik občine Andrea Ravagnani, ki je med drugim tudi član odbora garantov. Kot zunanja kandidata pa sta bila imenovana generalni direktor pokrajine Pordenon Giovanni Blarasin in bivši sindikalni predstavnik Lucio Gregoretti. Izpadel pa je docent na področju upravnega prava Ezio Guerci, ki je eden izmed najpomembnejših izvedencev na področju odborov za ocenjevanje. Glede na dejstvo, da Gregoretti nima niti univerzitetne diplome, je dokaj samoumevno, da je bil imenovan na podlagi strankarskih delitev stolčkov.« Radikalci apelirajo na občinski svet, naj obsodi ravnanje uprave, od le-te pa bodo zahtevali pojasnila o vzrokih, zaradi katerih je bil razpis ponovno odprt. Zahtevali bodo tudi objavo kriterijev, na podlagi katerih je prišlo do imenovanja. »Če ne bomo uslišani, se bomo najprej obrnili na prav-obranilko Eleno Grossi, čepravje bila tudi sama imenovana s političnim dogovorom. Če ne bomo dobili odgovora, pa bomo ubrali sodno pot,« je zaključil Pipi. (Ale) gorica - Še brez odločitve Ognjemet pod vprašajem V parku nevarno, z gradu nevidno Potem ko se je lani Gorica odpovedala silvestrovanju na prostem, ga bo letos imela, pod vprašajem pa je tradicionalni ognjemet. Letošnje silvestrovanje bo potekalo na Battistijevem trgu, saj je Travnik zaradi gradbišča še vedno neuporaben. Sprva je bilo načrtovano, da bodo opolnoči umetne ognje prižigali v bližnjem ljudskem vrtu. Pokrajinska tehnična komisija pa se je prejšnji teden v zvezi s tem izrazila negativno zaradi bližine prizorišča praznovanja, zaman pa bi bilo prižigati ognjemet na gradu, ker bi bil z Battistijevega trga neviden. »Zaradi negativnega mnenja komisije smo zmanjšali količino pirotehničnih izdelkov,« je povedal županov glasnik Stefano Cosma. Komisija bi se zato morala včeraj še enkrat izreči v zvezi z ognjemetom na Battistijevem trgu, zaradi nesklepčnosti pa je bila odločitev preložena. »V ponedeljek bo župan Romoli posegel in skušal doseči, da bo komisija dala zeleno luč,« je dodal Cosma. Goriška silvestrska noč bo letos potekala pod naslovom CaPOPd'anno. Že z jutrišnjim dnem bodo na Battistijevem trgu stojnice. Jutri in v torek od 18. ure dalje bo na trgu Battisti ape-ritiv z DJ-em Štefanom Munarijem. Na zadnji dan leta bo ob 18. uri koncert otroškega zbora iz Podturna, sledila bosta zabava z glasbo Radia Punto Zero in ob 22.30 koncert skupine Magenta. Okrog 23.30 bo »laser show«, ob 1. uri pa bo na oder stopil DJ Toky z Radia 105. Osrednji gost bo MTV-jev DJ Carlo Pastore, ki bo nastopil ob 2. uri in prisotne zabaval poldrugo uro. doberdob - Žalovanje za 55-letnim Frankom Ferfoljo V vasi je bil angažiran in priljubljen, zlasti pa steber in duša godbe Kras Na predbožični večer je doberdobsko in okoliško javnost pretresla vest, da je po krajši bolezni odšel Franko Ferfolja. Življenje je posvetil družini in domači godbi, za sabo pušča nenadomestljivo vrzel v vaški skupnosti. Rodil se je pred 55 leti očetu Jožefu Fer-folji, dolgoletnemu kulturnemu in političnemu delavcu, in Mili Ferletič, upraviteljici semenarne v Doberdobu. Po končanem študiju se je zaposlil v tržiškem pristanišču in se poročil s Klavdijo Sulič. Rodila sta se jima Silvan in Romina. Franka so zaznamovali iskrenost, skromnost in navezanost na družino. Zelo mlad je vzljubil glasbo in se kot tro-bentar vključil v vrste domače godbe. Konec sedemdesetih let je doberdobska godba zaradi pomanjkanja godbenikov in predvsem mladih sil nastopala le občasno. Franko je takrat stopil v ospredje in se zavzel za ustanovitev godbeniške glasbene šole. V vasi se je tedaj glasbi približalo več otrok in postavljen je bil temelj za glasbeno skupino, ki je pod strokovnim vodstvom dirigenta Stojana Ristov-skega v naslednjih letih postala jedro do-berdobske godbe. Leta 1982 je Franko nasto- i * f^gi * ' ¿-i Franko Ferfolja mi mm I pil predsedniško mesto pihalnega orkestra Kras in funkcijo opravljal celih dvajset let. Vodstvo je nato prepustil mlajši generaciji, vseeno pa je do zadnjega ostal nenadomestljiv člen in duša celotne godbe. Kljub bolezni je z godbo še oktobra nastopil na tradicionalni bakladi, ki jo društvo krvodajalcev prireja po vaških ulicah. Mlade člane je vedno spodbujal k vztrajanju, s starejšimi se je rad posvetoval, ljubezen do godbe pa je posredoval tudi lastni družini, ki aktivno sodeluje pri njenem delovanju. Franko je bil poznan in priljubljen daleč naokoli tudi zaradi svoje družabnosti, druž- bene občutljivosti in angažiranosti. Rad je sodeloval pri vaških pobudah, od postavljanja mlaja do pustnih običajev, kjer se je vedno oglašal s svojo trobento. Aktivno je bil vključen v vaško dogajanje, pred leti je bil tudi izvoljen v občinski svet. Bil je velik ljubitelj Dalmatinske obale in glasbe; s prijatelji se je rad ponašal, da je tudi s svojo godbo nastopil na otoku Rab, kjer je vzpostavil prijateljsko-kul-turne stike. Kot predsednik pihalnega orkestra je zagovarjal povezovanje med vaškimi društvi, ob tem pa je tudi kot odbornik pri združenju godb ANBIMA gojil številne stike med orkestri iz Slovenije, Laškega in Furlani-je. Med njegovim predsedovanjem je godba več let v Doberdobu prirejala vaško šagro; v velik ponos mu je bil nastop Alpskega kvinteta leta 1994. S Frankom Ferfoljo odhaja torej človek, ki je nesebično in radodarno deloval za kulturno rast celotne doberdobske skupnosti. Z ženo, hčerjo in sinom, s starši, bratom in ostalim sorodstvom sočustvuje vsa vaška skupnost, še posebej jim sožalje izreka pihalni orkester Kras. 1 0 Nedelja, 28. decembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Mirana Stanovnika bo spremljala že uigrana goriška ekipa S Puščavskim lisjakom na prestižnem Dakarju Cilja na visoko uvrstitev - Najbolj problematične bodo velike višinske razlike Na fotografiji levo Gregor Pavšič, Miran Stanovnik, Darij Novak in Branko Belingar; Belingar in Novak ter njuna Toyota Landcruiser v Dakarju ob zaključku relija 2007 (levo spodaj); Stanovnik v akciji (desno) foto n.n., belingar V Buenos Airesu v Argentini se bo 3. januarja začel re-li Dakar, ki ga lani zaradi groženj teroristov na originalni trasi niso izvedli, letos pa so ga zaradi varnosti z afriških tal preselili na južnoameriška. Na 14-dnevni in 9.574 kilometrov dolgi krožni preizkušnji, ki bo potekala tudi po Čilu, bo nastopilo skoraj 200 avtomobilov, več kot 80 tovornjakov, 30 štirikolesnikov in 230 motoristov. Med slednjimi bo spet tudi Miran Stanovnik z vzdevkom Puščavski lisjak, ki je postal v Sloveniji že sinonim za reli Pariz-Dakar, saj je na tej znameniti preizkušnji, ki jo organizirajo od leta 1979, prvič nastopil leta 1996. Stanovnika, ki je na zadnji izvedbi relija Dakar v skupnem seštevku zasedel trinajsto mesto, letos pa ponovno cilja na uvrstitev med prvo petnajsterico v skupnem seštevku in med prvo trojico v razredu maraton, bo na avanturi po južnoameriški stepi spremljala tudi že uigrana spremljevalna ekipa novogoriškega društva Go adventure. Člani ome- njenega društva so v zadnjih desetih organizirali kar nekaj avanturističnih odprav z džipi, pretežno v afriški puščavski svet, sodelovali so na nekaj puščavskih relijih, že štirikrat pa so se v vlogi spremljevalne ekipe udeležili tudi najbolj znanega in prestižnega med vsemi, relija Dakar. Poleg vodje ekipe Darija Novaka in izkušenega sovoznika Branka Belingarja bo tokrat v terenski Toyoti, ki je z ladjo že prispela v Buenos Aires, tudi novinar Gregor Pavšič. Stanovnik in goriška spremljevalna ekipa se v Argentino odpravljajo jutri, na nedavnem srečanju v Novi Gorici pa je bilo več kot očitno, da so se med njimi v minulih letih spletle čvrste prijateljske vezi. V zvezi s traso in razmerami na njej je Stanovnik povedal, da bodo problematične predvsem velike višinske razlike na posameznih etapah, ki jih ne bodo čutili le tekmovalci in spremljevalci ampak tudi njihova vozila. Dirka jih bo namreč večkrat popeljala preko tri tisoč metrov nadmorske višine, najvišje pa kar do 4.700 metrov, kjer bo tudi motor- jem zmanjkovalo sape. Poudaril je tudi, da v južni Ameriki res ni Sahare, a je tudi puščava Atacama, skozi katero bo potekala ena najbolj selektivnih etap, med najbolj suhimi puščavami na svetu. Vodja spremljevalne ekipe, Darij Novak, je pojasnil, da bodo svoj bioritem povsem prilagodili Miranovemu in mu skušali pomagati, kolikor bo v njihovi moči. To pomeni, da bodo tudi sami vstajali sredi noči, saj se bodo posamezne etape začele že okrog treh zjutraj, vsak dan pa mu bodo tudi na cilju skušali zagotoviti čimbolj kvaliteten počitek oz. regeneracijo. Ker živi v Južni Ameriki veliko slovenskih izseljencev, se bo Stanovnik z ekipo v torek udeležil uradnega sprejema na slovenskem veleposlaništvu v Argentini. O svojih pričakovanjih je povedal še, da bi bil preboj med najboljših deset zanj presenečenje, v šali pa je dodal, da se bo, če mu to vendarle uspe, iz Puščavskega lisjaka preimenoval v Gaucha. Nace Novak gorica - Meja Cigarete: z novim letom nova pravila Goriška finančna straža je v zadnjih tednih zasegla preko 38 kilogramov cigaret. Bogati izkupiček so finančnim stražnikom omogočile poostrene kontrole za omejevanje tihotapstva, ki ga je goriško poveljstvo z večjim številom patrulj na teritoriju izvedlo v mesecu decembru. Finančni stražniki so pregledali 22 oseb, pet izmed njih pa so prijavili sodnim oblastem. Med kontrolami so zasegli 38 kilogramov cigaret, ki so jih nameravali ilegalno pripeljati iz Slovenije v Italijo. »Vsak državljan lahko trenutno iz drugih držav EU pripelje v Italijo 800 cigaret, kar pomeni štiri pakete po deset zavojčkov cigaret. Iz držav izven EU pa lahko pripeljemo na italijansko ozemlje le dvesto cigaret,« so povedali na goriškem poveljstvu finančne straže, kjer pa so tudi opozorili, da za prebivalce obmejnega pasu veljajo drugačna pravila: »Tudi po padcu schengenske meje so za občane, ki živijo v obmejnem pasu, torej tudi za Goričane, še vedno v veljavi prejšnja zakonska določila. Vsak lahko pripelje iz Slovenije v Italijo po največ dva zavojčka cigaret, eden izmed le-teh pa mora biti odprt oz. rabljen. To pravilo bo veljalo le še do 31. decembra, od januarja 2009 pa bo tudi za Goričane veljala mejna količina štirih paketov.« šempeter - Odporniška in borčevska združenja iz obeh Goric Skupni so jim ideali Poletto: Potrdili smo demokratično vrednost sožitja in bratstva med narodi, ki prebivajo ob goriški meji Predstavniki italijanskih in slovenskih odporniških in borčevskih združenj so se na tradicionalnem srečanju ob iztekajočem se letu sešli v dvorani šempetrske občine foto vzpi-anpi sklicuje vsedržavna zveza partizanov. Ob Padovanu so delegacijo sestavljali predstavniki iz Gorice, Podgore, Štandreža, Ločnika, Pevme in Oslavja, med njimi so izstopali Mirko Primožič, Ivan Bratina, Pietro Mosettig in Gigi Franco, dalje še Luciano Pelizzo ter Edi in Stanko Maligoj. »Idealno sta bila z nami še Mario Merni iz društva Volontari della Liberta (AVL) in Milovan Bressan iz združenja bivših deportirancev ANED,« je povedal Poletto, ki je med srečanjem poudaril človeško in državljansko veličino osebnosti iz slovenskega odporništva, ki so prispevale k skupnemu boju s partizanskimi formacijami pod vodstvom Sassa in Vannija - pravkar poteka prva obletnica njegove smrti - ter k vstaji evropskih narodov proti nacizmu in fašizmu. Poletto je s tem v zvezi omenil Bevka, Srebrniča, Bel-trama, Mermoljo, Štruklja, Rutarja, dalje še Dornika, Lenar-diča, Nanuta, Budala in druge. Ob tem je vnovič izpostavil, da je v Gorici OF sodelovala z italijanskim narodnoosvobodilnim odborom CLN do konca vojne in začetka gradnje miru. Na šempetrski občini so se na tradicionalnem srečanju ob iztekajočem se letu sešli predstavniki odporniških in borčevskih združenj iz Gorice in Nove Gorice. »S tem smo potrdili demokratično vrednost sožitja in bratstva med narodi, ki prebivajo ob goriški meji in ki delujejo v korist naših držav pod skupno evropsko streho,« je pomen šempetrskega srečanja povzel predsednik goriške sekcije Vsedržavnega združenja partizanov Italije (VZPI-ANPI) Silvino Poletto, ki posebej nagla-šuje okoliščino, da so se sešli v neposredni bližini nekdanje meje med Italijo in Jugoslavijo, ki ima danes v evropskem okviru povsem drugačen pomen. Zvonko Maršič, Štefan Cigoj in Vladimir Krpan, predsednik območnega združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica, so v imenu slovenske strani poudarili, da bodo v dosedanjem duhu združevanja delovali tudi v novem letu. Paolo Padovan, član goriškega predsedstva VZPI-ANPI, pa je povzel osnovne smernice italijanskega odporništva, na katere se oglasi - Semolič Razočaran nad odzivom družb Na včerajšnje izjave iz treh največjih novogoriških družb o zastopanosti slovenščine na oglasnih panojih v Gorici, se je razočarano odzval Li-vio Semolič, goriški predsednik SKGZ-ja. »Ob pohvali in priznanju za takojšen odziv župana Mirka Brulca, ki je trem družbam posredoval našo prošnjo, da v Gorici oglašujejo dvojezično in ne samo v italijanskem jeziku - tako Semolič -, ne moremo mimo razočaranja ob odgovoru le-teh. Presenetljivo izpade predvsem poudarek, da bo slovenščina še naprej dosledno in primerno zastopana tudi ob spoštovanju vseh zakonov o rabi slovenskega jezika v Republiki Sloveniji. Morda ni vsem jasno, da je naše vsakdanje prizadevanje za dvojezi-čnost vezano na Gorico, kjer živi slovenska narodnostna skupnost, ki si z velikim trudom prizadeva za vsako najmanjšo vidno prisotnost slovenščine. Sicer pa smo ravno v tem prazničnem času s posebnim veseljem opazili, da na številnih izložbah goriških trgovin so ob italijanskih povsod tudi slovenski lepaki italijanskega združenja trgovcev Ascom, kar je za nas pomenljivo. V prepričanju, da bodo vidno dvojezičnost vsi sprejemali kot dodano vrednost Gorice, želim goriškim in novogoriškim trgovcem in družbam obilo uspeha v letu 2009.« Usodna nesreča pod Krnom V petek dopoldne sta se planinca iz okolice Nove Gorice vzpenjala po grapi proti Srednjemu vrhu, med Maslenikom in Ba-tognico pod Krnom. Bila sta pravilno opremljena, a nenavezana drug na drugega. Med vzpenjanjem je 46-letnemu planincu iz Bilj zdrsnilo, tako da je drsel okoli 200 metrov po grapi. Pri tem je utrpel hude telesne poškodbe noge in glave. Kljub pomoči zdravnika iz Gorske reševalne službe Kranjska gora, ki je skupaj s tolminskimi gorskimi reševalci prišel na kraj nesreče, je ponesrečeni poškodbam podlegel. (nn) Baklada s srečanjem na meji Rajonski svet, župnija, športna in kulturna društva iz Štandreža ter društvo Tojva iz Vrtojbe prirejajo danes ob 17. uri dobrodelno baklado, med katero bodo s prodajo sveč zbirali prispevke za hospic Via di Natale v Avianu. Start bo na glavnem vaškem trgu v Štandrežu, od koder se bodo pohodniki odpravili proti nekdanjemu mednarodnemu mejnemu prehodu, kjer se bodo srečali z Vrtojbenci. Sledila bodo voščila in družabnost ob sladicah, ki jih bodo pripravile gospodinje iz Vrtojbe, medtem ko bodo Štandrežci ponudili kuhano vino, čaj in klobase. Novoletni koncert v Gorici Goriško združenje Rodolfo Lipizer bo v torek, 30. decembra, priredilo tradicionalni novoletni koncert. Na odru Verdijevega gledališča v Gorici bo ob 20.45 nastopila filharmonija Jora iz kraja Bacau v Romuniji. Pod taktirko Ovidia Balana bosta kot solista nastopila violinist Artur Chermo-nov in sopranistka Silvia Martinelli. Cena vstopnice znaša 18 evrov, znižana cena pa 16 evrov; predprodaja poteka v turistični agenciji IOT v ulici Oberdan v Gorici. Stoletnica ladjedelnice Jutri ob 20.45 bo v občinskem gledališču v Tržiču glasbeni spektakel, s katerim se bodo sklenila praznovanja stoletnice trži-ške ladjedelnice; nastopila bo skupina Flamencolibre iz Sevilje. Hanukka v goriški sinagogi V goriški sinagogi v Ascolijevi ulici bo danes tradicionalni obred ob judovskem prazniku Hanukka; slovesnost se bo začela ob 16.30. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 28. decembra 2008 1 1 šilec - V četrtek Pripravljeni na novoletni spust po Soči Kajakaški klub Šilec se tudi tokrat ne bo izneveril tradiciji. Na prvi dan leta - v četrtek, 1. januarja 2009, - bo potekal novoletni spust po Soči, ki ga slovensko goriško društvo prireja že od 90. let dalje. »Sprva je novoletni spust potekal med Štandrežem in Sovodnja-mi, z lansko schengensko širitvijo pa smo se odločili, da ga izvedemo med Solkanom in pevmskim parkom, kar pomeni, da je pobuda čezmejno zasnovana. To obliko bomo ohranili tudi v izvedbi 2009,« pravi predsednik Šilca Robert Makuc in dodaja: »Zbrali se bomo malo pred 12. uro pri lokalu Žogica v Solkanu, spust pa se bo začel opoldne. Uro kasneje bomo predvidoma že priveslali do našega priveza v pevmskem parku, na italijanski strani, kjer bomo nazdravili novemu letu.« Makuc še pojasnjuje, da vpisnine ni in da je novoletni podvig na Soči namenjen nekoliko bolj izkušenim kajakašem. Dragemu Kralju (dirigentu) Bogdanu iskrena voščila za okroglo obletnico Podložniki (pevci in pevke zbora Lojze Bratuž Gorica) Ob uspešno dokončanem masterju čestita Caterini Ambrosi PD Podgora ui Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.45 -18.30 - 20.00 - 21.45 »Madagascar 2«. Dvorana 2: 15.20 - 17.30 - 20.10 - 22.15 »Natale a Rio«. Dvorana 3: 15.00 - 16.50 - 18.40 - 20.30 - 22.20 »Il cosmo sul como«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.00 -20.10 - 22.00 »Madagascar 2«. Dvorana 2: 15.20 - 17.45 - 20.10 - 22.15 »Natale a Rio«. Dvorana 3: 15.45 - 17.30 - 20.00 - 22.00 »Come un uragano«. Dvorana 4: 15.30 - 17.40 - 20.10 - 22.10 »Il cosmo sul como«. Dvorana 5: 16.00 - 18.15 »Madagascar Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo TAMOIL - Drev. Cosulich 21 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 Goriški upokojenci so se kljub dežju odlično imeli na Štajerskem Izlet na Štajersko je na pobudo Društva goriških upokojencev in agencije Palma iz Celja na začetku decembra res lepo uspel, čeprav je bil deževen dan. Vse je potekalo po predvidenem programu. Glavni cilj sta bili mesti Ptuj in Maribor. Dva avtobusa sta peljala upokojence in prijatelje najprej po Savinjski dolini in kaj kmalu nato dospela do Ptuja. Tam sta vodnici obrazložili nastanek mesta in razkazali glavne kulturne ter zgodovinske znamenitosti. Izletniki so bogato mestno preteklost spoznali tudi na lepo urejenem ptujskem gradu, kjer so obiskali sobane z muzejskimi zbirkami, ki pričajo o življenju in delu ter oblasti plemičev (na fotografiji skupina upokojencev posluša razlago v grajskem muzeju). Obiskali so tudi t.i. »kurentijo«, kjer izdelujejo oblačila za kurente. Na poti proti Mariboru, mestu sedmih mostov na Dravi in sedmih trgov, so se vedno bolj zbirali temni oblaki. A kljub neprestanem dežju so si izletniki tako med vožnjo kot peš z zanimanjem ogledali mariborske značilne predele, znamenito 400 let staro trto, ustanove, parke, domove, stolnico in Slomškov trg. (ed) 2«; 20.10 - 22.10 »Come Dio comanda«. KRMIN OBČINSKO GLEDALIŠČE: 18.00 - 20-15 »La felicita porta fortuna«. [I] Lekarne 20.45 bo nastopila romunska filhar-monika Jora iz Bacaua z novoletnim koncertom; informacije na tel. 0481547863, 0481-280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. S Izleti SPDG prireja nočni spominski pohod Po poteh Cankarjevega bataljona iz Pasje ravni v Dražgoše v noči iz sobote 10. na nedeljo 11. januarja 2009. Obvezna predhodna prijava na info@spdg.eu ali na tel. 320-1423712 (Andrej). □ Obvestila fl Razstave FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN SVETA GORA v sodelovanju s krajevno skupnostjo Solkan, turističnim društvom Solkan in kulturnim društvom Sabotin iz Štmavra vabi na ogled 7. slovenske razstave jaslic v Frančiškovi dvorani na Sveti Gori; do 11. januarja 2009 med 10. in 18. uro. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji razstavlja slikarski ciklus Marcella Fogo-lina na sedežu fundacije v ul. Carduc-ci 2 v Gorici; do 1. februarja 2009 (razstava bo zaprta 1. januarja 2009) s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na www.fondazionecari-go.it, tel. 0481-537111). POKRAJINSKA PINAKOTEKA v palači Attems Petzenstein na Kornu v Gorici je spet odprta; do 1. marca 2009 od torka do nedelje med 9. in 19. uro, 31. decembra med 9. in 13. uro, 1. januarja 2009 med 13. in 19. uro. VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi na fotografsko razstavo o kubanski revoluciji, ki je na ogled v večnamenskem središču v Jamljah do 8. januarja 2009; vsak dan med 18. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro, zaprto 31. decembra in 1. januarja. Skupine si lahko razstavo ogledajo tudi izven urnika odprtja po predhodni najavi na tel. 333-1188061 (Patrik) in 333-1175798 (Jordan). ~M Koncerti PERPETUUM JAZZILE, vrhunski slovenski jazzovski zbor, ki ga vodi Tomaž Kozlevčar, bo oblikoval Novoletni koncert, ki bo v telovadnici v Sovodnjah v nedeljo, 11. januarja 2009, ob 18. uri. Vabi sovodenjska občinska uprava. Vstop je prost. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v gledališču Verdi v Gorici: v torek, 30. decembra, ob DOBRODELNA BAKLADA v organizaciji rajonskega sveta, župnije, športnih in kulturnih društev iz Štandreža ter društva Tojva iz Vrtojbe bo startala danes, 28. decembra, ob 17. uri s trga sv. Andreja v Štandrežu. Pohodniki se bodo odpravili proti nekdanjemu mednarodnemu mejnemu prehodu, kjer se bodo srečali z Vrtojbenci; sledila bodo voščila in družabnost. DRUŠTVO KULTURAGUA je izoblikovalo koledar za leto 2009 na temo otrok. Izkupiček prodaje bo namenjen otroškemu oddelku bolnišnice v kraju Leona v Nikaragvi; informacije na e-mailu janajarc@hotmail.com ali na tel. 347-2965932 (Jana). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo avtobus odpeljal udeležence silvestrovanja danes, 28. decembra, ob 16. uri iz Doberdoba, s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah, Štandrežu (pri cerkvi) in v Podgori (pri telovadnici in vagi). Srečanje v Dijaškem domu v Novi Gorici se bo začelo ob 17. uri. Priporoča se točnost. DRŽAVNA KNJIŽNICA v ul. Mameli v Gorici bo do 5. januarja 2009 odprta ob delavnikih samo med 8. in 13.30. GORIŠKA PREFEKTURA obvešča, da bodo v sredo, 31. decembra, uradi odprti samo med 9.30 in 12.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo do 6. januarja 2009 zaprta. Od 7. januarja 2009 bo odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo v ponedeljek, 5. januarja 2009, anagrafski urad zaprt; prijave smrti na tel. 3487795064. OBČINA GORICA obvešča, da bodo uradi zaprti 31. decembra, z izjemo pogrebnega urada, socialnega tajništva, upravnega urada hiše za starejše občane Angelo Culot, demografskega in matičnega urada, protokola, arhiva in urada za stike z javnostjo, ki bodo odprti samo v dopoldanskih urah. Uradi za vzgojne storitve v centru Lenassi v ul. Vittorio Veneto bodo zaprti od 29. decembra do 6. januarja 2009. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaprta 31. decembra in 5. januarja 2009. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo 31. decembra odprta samo od 10. do 12. ure. POKRAJINSKI ŠOLSKI URAD v ul. Ri- smondo 6 v Gorici bo zaprt 2. in 5. januarja 2009. URADI PODJETJA ATER na korzu Italia 116 v Gorici bodo zaprti 31. decembra popoldan in 2. januarja 2009. Urad v ul. Verdi 44 v Tržiču pa bo zaprt do 5. januarja 2009, odprt bo 12. januarja 2009. URADI GORIŠKIH PODJETIJ ISOGAS, IRIS IN IRISACQUA bodo v sredo, 31. decembra, odprti do 11. ure, v soboto, 3., in v torek, 6. januarja 2009, pa bodo zaprti. VIDEMSKA UNIVERZA sporoča, da bodo uradi na sedežu v ulici Alvarez, Hiša filma in palača Lenassi v Gorici ter krminski sedež zaprti do 6. januarja 2009. ZSKD obvešča, da bo goriški urad zaprt do 6. januarja 2009. JAVNI RAZPIS - PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR: ZSKP, KC Lojze Bratuž in ZCPZ podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom, ki delujejo v goriškem prostoru za ustvarjalne dosežke. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica, drevored 20. septembra, 85 s pripisom na ovojnico Predlog za priznanje. KNJIGA KRAJEVNA IMENA IN PRIIMKI NA DOBERDOBSKEM KRASU je na razpolago na glavnem sedežu in pri podružnicah Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se bodo 18. januarja 2009 pričeli nedeljski tečaji smučanja. Prijave (samo na sedežu društva) 29. decembra od 18. do 20. ure ter 7. in 9. januarja 2009 od 18. do 20. ure; informacije na tel. 0481536104 (Danja), 338-5068432 (Loredana) in 0481-22164 (Marta). 13 Prireditve PD VRH SV. MIHAELA vabi na boži-čnico z naslovom Nepozaben božič danes, 28. decembra, po maši ob 11. uri v cerkvi Sv. Lovrenca na Vrhu. Nastopil bo otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela. ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI vabi na predstavitev Zbornika slovenskega športa v Italiji 2008 v ponedeljek, 29. decembra, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Gost večera bo italijanski državni odbojkarski re-prezentant Loris Mania, sledil bo krajši poseg ob 50-letnici Slovenskih športnih iger. Prispevki V spomin na Jožefa Gergoleta darujejo sorodniki in sovaščani 310 evrov za ho-spic »Via di Natale« v Avianu in 100 evrov za vzdrževanje spomenika NOB v Dolu. V spomin na moža Marčela in hčere Erminie daruje Danica Pahor 25 evrov za AŠKD Kremenjak in 25 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Jamljah. V spomin na drago Erminio daruje brat Claudio Radetti 100 evrov za AŠKD Kremenjak; v isti namen daruje Danica Frandolič 20 evrov. V spomin na svakinjo Eldo daruje Olga Pahor vd. Oretti 25 evrov za AŠKD Kremenjak in 25 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Jamljah. Pogrebi JUTRI V GORICI: 10.30, Gioconda Zo-rat iz hiše žalosti v ul. Michelstaedter 4 v cerkev na Svetogorski ulici in na glavno pokopališče; 12.00, Ladislava Silli z glavnega pokopališča v cerkvi Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. JUTRI V TRŽIČU: 10.50, Giorgio Delu-ca iz bolnišnice na pokopališče; 11.50, Vali Stafuzza vd. Zuliani iz bolnišnice na pokopališče. JUTRI V ROMANSU: 14.30, Vittorio Cumin (iz goriške bivše splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. V 55. letu starosti nas je na božični večer prerano zapustil naš dragi Franco Ferfolja iz Doberdoba Žalostno vest sporočajo žena Klavdija, sin Silvan, hči Romina, mama Mila in oče Pepe, zet Niko, vnuka Alan in Teja, brat Roberto z družino in ostali sorodniki Cerkveni obred bo v torek, 30. decembra ob 14.00 v cerkvi v Doberdobu. Žara bo tam od 12. ure dalje. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Svojci se zahvaljujejo vsem, ki bodo počastili njegov spomin. Zjutraj si sonček, ki nas prebudi, čez dan si oblaček, ki po nebu hiti, zvečer si zvezdica, ki temo osvetli. Ko spančkamo si luna, ki nad nami bedi. Dragi nončko Franco, te močno »šte-mamo«. Tvoji »cuocki« Alan in Teja Člani Pihalnega orkestra KRAS izrekamo družini Ferfolja iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta, moža in sina Ob izgubi dragega očeta Franca izrekamo Romini in družini iskreno sožalje Marco, Antonella, Nataša, Alessandro, Martin, Katja Dragi prijatelj Franco, tudi če ne bomo več skupaj praznovali naših okroglih obletnic, boš vedno ostal v naših srcih in spominu. Letniki Obenem izrekamo družini naše najgloblje občuteno sožalje ob tako težki izgubi. Ob boleči izgubi dragega očeta izrekamo gospodu Karlu Bolčini iskreno sožalje PD Podgora Gospodu župniku Karlu Bolčini, Andreju in Mirjam izražamo iskreno so-žalje ob izgubi očeta, vzgojitelja in dirigenta PD Štandrež 12 Nedelja, 28. decembra 2008 GORIŠKI PROSTOR gorica - Predstavitev Zbornika slovenskega športa v Italiji Gost bo Loris Mania Jutri v centru Lojze Bratuž - Spomnili se bodo tudi 50-letnice Slovenskih športnih iger Odbojkar Loris Manià foto kroma Zbornik slovenskega športa v Italiji 2008 bodo jutri predstavili tudi v Gorici. Ob prisotnosti njenega avtorja, novinarja Branka Lakoviča, bo ob 18. uri predstavitev potekala v prostorih Kulturnega centra Lojze Bratuž na drevoredu 20. septembra 85. Tudi letošnji zbornik prinaša podroben opis razvejanega in uspešnega delovanja zamejskih športnih društev. Knjiga je kot običajno bogata s fotografskim gradivom, kar jo postavlja med publikacije, kakršnih ne premorejo niti večje skupnosti. Večer prireja ZSŠDI, udeležbo pa je zagotovil odbojkar Loris Mania, trenutno eden izmed naših najboljših športnikov. Med pogovorom, ki ga bo vodil radijski voditelj Jan Leopoli, bo odlični odbojkar razkril dobre in slabe plati profesionalnega športa. Na koncu večera bo tudi obeležitev 50-letnice Slovenskih športnih iger, ki so pomenile začetek pomembnega gibanja, ki je z leti botrovalo nastanku skoraj šestdesetih slovenskih športnih društev na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. ZSŠDI vabi predstavnike vseh društev, da se udeležijo srečanja in s svojo navzočnostjo izkažejo priznanje avtorju zbornika za izjemno delo, ki ga je opravil tudi letos. To bo hkrati priložnost, da si športni delavci čestitajo za opravljeno delo, nazdravijo uspehom v iztekajočem se letu, ki jih ni bilo malo, in da si voščijo uspešno nadaljevanje v novem letu. (vip) SVETUJEMO Mm __ S PROFESIONALNOSTJO / pevma - V organizaciji učiteljev V cerkvi božičnica s petdesetimi otroki Slovenski vasi ne premoreta za kulturo primernega prostora Na božični prireditvi so nastopili otroci iz krajevne osnovne šole in vrtca foto vip V zadnjem tednu so se božične prireditve kar vrstile na Goriškem. Tako je bilo tudi v Pevmi, kjer je v petek minulega tedna božičnica priklicala v vaško cerkev veliko število ljudi. V glavnem je šlo za starše otrok iz domače osnovne šole in vrtca, kajti lepo prireditev so organizirali ravno učitelji obeh izobraževalnih ustanov. Pokroviteljstvo nad pobudo je prevzel domači krajevni svet, program pa sta sooblikovala še moški pevski zbor Štmaver in pevmski cerkveni mešani zbor. Oba je ob tej priložnosti vodila Nadja Kovic, medtem ko ju je na orgle spremljala mlada in nadarjena organistka Martina Valentinčič. Božičnica je potekala v pevmski cerkvi, ki v zadnjih letih nudi gostoljubje tudi prireditvam večinoma z glasbeno-pevskega področja. V širšem okolišu je tamkajšnja cerkev tudi edini prostor, kjer lahko prirejajo večje kulturne pobude, za kar gre posebna zahvala župniku. Med petkovim enournim programom je z domiselno zasnovanim spletom recitacij, petja in plesa nastopilo več kot petdeset otrok med petim in enajstim letom. Program so odigrali in odpeli na stopnišču pred oltarjem, medtem ko sta pevska zbora svoj del božičnih pesmi izvajala na koru. Ob vsem tem pa obžalujemo, da ob tolikšnem zanimanju za petje in kulturo Pevma in Oslavje z izjemo cerkve ne premoreta temu primernega prostora. Po prireditvi so se vsi zbrali v bližnji osnovni šoli, kjer so mame nastopajočih otrok pripravile družabnost z dobrotami vseh vrst. (vip) m m mjOT QHTWU m« December v Gorici Za Novo leto i Podari si TOKU V i t v! v' ûofk-l »l»min|t RtniMobäHnnü ■TTrfTO mpiiP t Hí^ "1 ■ jvíiyrfMwvví/í * 191E. ;mai|a »(taílw Srn«, vojfli poroiNirtISi mid prw> swelovno r«Hn* nti GdiáVrti gi*Ju da Ï1 isnuBrio 2HH riHkArinanBáflB ■É^nlUMUI HMiBniitfdU ■■■■■ E □ ■ Mareellrt Fftgfllino v Gorici, fj h no v JI izgubljene uncht^^irm it 16. stoletja do 15. ianudrja £009 mi ifm • Diar, od Libije rio VittOiiii Venetfl do fi. tebftjifja HXB Sta.' VI>< i Auifi v ijLFiljrii ■ ■¿ji™ TVWVW ^UlUt liJ'Jll ■: * Nimfe - kipi za sodoben parit J4. |ijnycnfl 0O^l LiP^ v '(m/1»* ivfvp testno • Sreda. 31. det&rnbai gS • '-inj CiiPÛPtTiinnO ■AítaJ lAmsrewié 4 3er Ï! « »bM t n nïôtf ¡r, i Clficm Pumtiffr, i.) pdnûA ipGfcukLJrai '.fst z «/".íiTiiir/v ri kjîr>' www lapoîKlsrra own f Novoletni sejem ad 23 do3l docectr» Gâtù-k^rtW* odundÄzaj» EÙ.VJ-. MplriTi pOMtol HWWtt iprc ji :cl.yn in ia n-iùîicrxj ö-uncoj! 'Jlh irtHD ri.ic-tionriiri h ü Awwlrtíi i. IftyWi jlïmft iKWk^v il bGlfcrtfuJofr«! Ni -silvEilrxhi vrfer knrzpfKivi pokuinji bMliiiDnilnih.prizmc.nTh dolir&ir EDELJSKE Nedelja, 28. decembra 2008 ^ APrimorski r dnevnik M Po petih letih dela v deželnem svetu kakšni so vaši občutki o delu v parlamentu? Po eni strani se zavedam velike odgovornosti, ki mi je bila zaupana, čeprav žal brez preferenc, kar je odraz neustreznega volilnega zakona. S tem so povezana pričakovanja volilcev in državljanov za rešitev nešteto odprtih vprašanj. Po drugi strani pa imam občutek precejšnje nemoči. Zakaj nemoči? Tudi doseganje minimalnih rezultatov terja veliko naprezanja in truda. Ob tem lahko rečem, da je izredno zanimivo in izzivalno občasno preseči našo ozko krajevno in manjšinsko stvarnost in se posvetiti splošnejšim temam, ki zadevajo hotenja in pričakovanja širše skupnosti. Mislim, da nam je lahko kontaminacija z drugimi ljudmi, z drugimi problemi samo koristna tudi pri reševanju naših vprašanj. Prej na zgoniškem županstvu in potem v deželnem svetu ste bili v večini, v senatu pa ste v opoziciji. Kako se znajdete v tej novi vlogi? Moram priznati, da mi vloga opozicije ne leži. Zakaj ne? Doslej sem bila vedno v večini in sem torej lahko neposredno sodelovala pri izbirah in pri odločitvah. To zahteva veliko truda in veliko odgovornost, daje pa istočasno tudi veliko zadoščenj. Kaj pa sedaj v opoziciji? Iz opozicije pa žal - kot smo videli v teh mesecih - nimaš možnosti vplivati na izbire. Lahko bolj ali manj glasno opozarjaš na probleme, lahko kritiziraš, lahko se upiraš na različne načine, vendar ne spremeniš ničesar. Zelo zahtevno delo torej... Desna sredina je v tem trenutku tako samozadostna in podrejena vladi, da se dejansko ne zmeni za predloge opozicije. V resnici ni prostora za neko zdravo in poglobljeno soočenje različnih idej in pogledov. Zaradi tega je občutek frustracije včasih prisoten tudi v meni. Se vam kdaj torej toži po deželnem svetu? Nekoliko se mi toži po deželnem svetu in ne samo, ker sem bila v večini, ampak zaradi dveh drugih stvari. Začniva pri prvi... V deželnem svetu obravnavaš vprašanja in tematike, ki so ti bolj blizu in ki so bolj neposredno vezane na tvoje okolje. Vsak dan imaš neposredne stike z osebami, ustanovami, ki so sestavni del tvojega teritorija. Zdi se ti, da se ukvarjaš z zadevami, ki bodo imele določene učinke in ki bodo koristne. Po eni strani je to prednost, po drugi pa gre tudi za neko omejeno dimenzijo. V deželnem svetu ste bili tudi v večini in ste imeli ob sebi Riccarda II- Iyj'a... Izkušnja petletne Illyjeve uprave je bila zelo pozitivna in mi je dala kar veliko zadoščenj. Šlo je za občutek, da se nekaj konkretno spreminja in izboljšuje. Volilci v FJK pa so aprila pre-sodiIi drugače... Zal volilci niso bili istega mnenja. Vse bolj pa postaja jasno, da trenutna Tondova deželna vlada nima nobenega strateškega načrta za prihodnost naše dežele. Imate občutek, da sIovenska manjšina spremIja vaše deIo, da vas spodbuja aIi pa da je do njega odmaknjena? Tudi na to vprašanje se ne da odgovoriti črnobelo, odgovor je nekoliko bolj kompleksen. Na splošno opažam, da naši ljudje precej pozorno spremljajo moje delo v senatu ter na teritoriju in to predvsem, ko gre za vprašanja, ki so vezana na manjšino. Kaj pa ostaIo? Vse ostalo, s katerim se ukvarjam, jih verjetno manj zanima: delo, zaposlovanje, socialni blažilci, ženska pro-blematikain etična vprašanja. Občutek imam, da to prepuščamo drugim, kot da se nas ne bi tikalo. In to je škoda, saj nam ne more biti vseeno, kaj se dogaja okrog nas. Kaj je po vašem, poIeg manjšine, najboIj zanimaIo vaše voIiIce? Najbolj odmevna tematika tudi med našimi ljudmi je bilo šolstvo. O tej temi sem imela ničkoliko srečanj, razgovorov in javnih razprav. Da bi se ljudem približala in posredovala informacije o svojem delu, sem pred kratkim odprla spletno stran. Upam, da bom imela s strani manjšine več spodbud in, če potrebno, tudi kritik. Že ker smo pri manjšini. Kako gledate nanjo iz rimske „perspektive"? Verjetno ni veliko razlik, če gle- za pozitivno rešitev tega kočljivega vprašanja, kar bo po vsej verjetnosti obrodilo sadove. Ne moremo pa spregledati, da sedijo v vladi ljudje, ki nam niso ravno naklonjeni. VeIiko ste se v tem času ukvarjali tudi s šolstvom. Dosegli ste, da se je vIada obvezaIa k spoštovanju zna-čiInosti sIovenske šoIe, kar v danih pogojih predstavIja uspeh. Kaj menite o tem? Uspeh ni v tem, da se je vlada za nekaj obvezala, ampak v tem, da te obveze spoštuje. Izgledi v to smer so pozitivni, saj komaj sprejeti pravilnik našo specifiko tudi upošteva. V tem smislu gre pozitivno oceniti razgovore na ministrstvu za šolstvo v prejšnjih tednih. Ne morem pa mimo ugotovitve, da vlada na šolskem področju pravi kaos, saj se ministrstvo za šolstvo stalno spreneveda in spreminja stališča. koliko površna, sem takoj navezala stike. Isto velja za občino Ronke. Glede vi-demske pokrajine pa opažam, da so se odnosi do naše skupnosti v zadnjih časih precej zaostrili in posledice so na dlani. Nedopustno pa je, da se odmerjajo pravice manjšini na podlagi trenutne politične večine: pravice ne smejo biti predmet političnih spletkarjenj. Kaj pa na spIošno zaščitni zakon? Glede zaščitnega zakona lahko rečem, da so bili določeni vozli rešeni ali so tik pred tem, da se rešijo. Naše napore moramo sedaj usmeriti v udejanjanje še odprtih vprašanj, v prvi vrsti vidljivost televizije in glasbeno šolstvo. Koristno bi bilo, da brez zadrege spregovorimo tudi o koriščenju obstoječih pravic. Vse bolj se mi poraja občutek, da smo zadnje čase v naših prizadevanjih nekoliko osamljeni, kar nas mora Na splošno lahko rečem, da se stranki približuje precej novih ljudi, ki niso bili vezani v preteklosti na nobeno stranko. Ob tem gre upoštevati, da stranko šele gradimo, tako z vsebinske, kot z organizacijske plati. To velja tudi za odnos do slovenskega vprašanja. V prihodnjih tednih bomo začrtali organiziranost slovenske komponente znotraj stranke, kar naj bi pospešilo tudi samo včlanjevanje. Slika naj bi bila torej, kljub hudim težavam, pri nas še kar spodbudna? V DS se prepoznava veliko izvoljenih predstavnikov, utrdili smo njeno organiziranost med Slovenci na Goriškem. Skratka, prepričana sem, da imamo še veliko maneverskega prostora in da bo stranka, tako kot je bila DSL, še vedno prva stranka med Slovenci v Italiji. Za nekatere volilce je si- POGOVOR S SENATORKO TAMARO BLAŽINO »Manjšini želim več sproščenosti in tudi več poguma« dam slovensko manjšino od tu ali iz „rimske perspektive". Zagotovo lahko rečem, da je vedenje o naši manjšini v Rimu precej pičlo, kar velja tudi za problematiko, ki zadeva ta prostor: pretekla in novejša zgodovina, razpad Jugoslavije in osamosvojitev Slovenije, širjenje Evropske Unije na Balkan itd.. Kakšno je zanimanje za naše probIeme v Rimu? Vsakič, ko spregovorim o teh vprašanjih zasledim veliko zanimanje. Iz tega izhaja, da bi morali kot manjšina premisliti tudi naše nastopanje navzven, naše delovanje; postati bi morali bolj odmevni, v večji meri bi morali promovirati naše uspehe. To pomeni istočasno tudi posvečati večjo pozornost kakovosti. Gledano iz Rima se mi zdi slovenska narodnostna skupnost še vedno preveč zazrta vase ter v lastno preteklost in premalo vtkana v širše družbeno tkivo. Ostanimo pri manjšini. V senatu ste se do zadnjega boriIi, da bi SIo-venci ohraniIi neokrnjene državne prispevke. Vsi napori so biIi žaI zaman. Se čutite poraženo? Mislim, da si ni nihče delal utvar, da bi lahko vladna večina sprejela popravek opozicije o povišanju prispevka. Prvič, ker ni bil sprejet noben popravek opozicije, in drugič, ker mora vlada najti zadevno proračunsko kritje. Vseeno ste pa vztrajaIi... Vztrajali smo pedvsem z namenom, da opozorimo na to vprašanje. Glede na razgovore in stike na vladni ravni sem po tihem le upala, da bo sprejet dnevni red, kar bi dejansko dalo vladi možnost, da ukrepa na kak drug način brez zadrege. Zgleda, da se bo to zgodilo, kar postavlja v še bolj negativno luč obnašanje vladnih predstavnikov. Obstajajo torej še možnosti za rešitev tega vprašanja? Rada bi podčrtala, da je bilo vloženega veliko truda na različnih ravneh Sandor Tence To ni ravno spodbudna ugotovitev... Edini jasen podatek je v tem, da so bila šoli odvzeta precejšnja finančna sredstva ter je bilo zreducirano število učnega in neučnega osebja. To se bo odražalo v vseh nadaljnjih ukrepih. In že ker smo pri šoli bi rada pripomnila, da bi morala naša šola izkoristiti ta trenutek in sprejeti nekatere izboljševal-ne ukrepe, ki jih terjajo novi časi. Kakšni naj bi biIi ti ukrepi? Kot primer naj navedem predlog o vertikalizaciji osnovnih in srednjih šol, ki ga podpiram. To ne pomeni krčenja števila šol, ne pomeni obuboženja naše šolske mreže in šolskega sistema, kot tudi ne pomeni samoodpovedovanja. Odprto je tudi vprašanje učnih smeri na višji srednji šoli. Moja želja je, da bi se o teh temah pogovorili brez predsodkov, ampak s strokovnim pristopom, ki naj postavi v središče pozornosti uporabnike šole, to je učence in dijake. Ne moremo mimo zaščitnega zakona. Predsednik DežeIe je pod-pisaI odIok o t.i. vidni dvojezičnosti. Kako ga ocenjujete? Seveda izražam zadovoljstvo, da je prišlo do podpisa ob istočasni ugotovitvi, da je bila vsa procedura predvidena po členu 10 zaščitnega zakona odločno prepočasna. Ravno tako želim podčrtati, da je predsednik Tondo samo izpolnil neko zakonsko obvezo in nam torej ni ničesar podaril. Kaj pa vsebina odIoka? Če grem k vsebini se ne morem veseliti, kajti obstaja nek razkorak med sklepi paritetnega odbora in vsebino dekreta. Zgleda, da so bila razčiščena nekatera dvomljiva stališča in bo prišlo v kratkem do dopolnilnega dekreta. ZaIomiIo se je predvsem pri tržaški Pokrajini. Kako ocenjujete ta zapIet? S predstavniki Pokrajine, ki je bila pri odgovoru Deželi netočna in ne- spodbuditi, da za naša vprašanja sen-sibiliziramo večinski del, saj so naši problemi konec koncev problemi širšega okolja. Demokratska stranka preživIja težke čase. Kje so po vašem razIogi za to krizo? Ne moremo spregledati, da se DS nahaja v globoki krizi, kar pa absolutno ne pomeni, da načrt o nastanku in vlogi te stranke na italijanski politični sceni ni bil pravilen. Nekaj se je zatem očitno zatak-niIo... Po pekočem volilnem porazu se je žal proces utrjevanja stranke nekoliko zamajal, saj je v premajhni meri zadostil potrebam po prenovi politike. Izvirne kulture, iz katerih je stranka nastala, se še niso povsem stopile v nek skupen načrt za prenovo družbe. K temu gre dodati, da že na začetku niso bili rešeni nekateri pomembni vozli. Kakšni so ti vozIi? Tak primer je opredelitev stranke na evropski ravni. Zadnja sodna dogajanja so še dodatno ošibila stranko in njeno vodilno garnituro. Kako sedaj naprej? V pričakovanju programske konference in kongresa je potrebno strniti vrste ter izoblikovati jasno in verodostojno alternativo sedanji vladni večini. Poti nazaj ni. Če si nadejamo vrniti ljudem zaupanje v politiko in stranke ter zmanjšati razkorak, ki se vse bolj poglablja. Mislite, da se je Demokratska stranka dobro „prijela" med Slovenci v ItaIiji? V teh tednih poteka včlanjevanje v stranko. Težave, ki jih zasledimo med italijanskimi volilci, so nam sorodne. To pomeni, da se med številnimi Slovenci, ki so se udeležili primarnih volitev, pojavljajo določeni dvomi, pomisleki in neizpolnjena pričakovanja. Težave torej tudi na ravni sIo-venske manjšine? cer lažje se opredeliti za bolj populisti-čna in demagoška stališča. Takšna staIišča očitno niso v vaši "genski" zakladnici... To res ne sodi v naše pojmovanje politike, ki terja od nas veliko naprezanja za krepitev potrebnega konsenza in vedno večje integracije. To je za ta naš pluralen prostor edina realistična perspektiva. Zato verjamem v nenadomestljivo vlogo Demokratske stranke tudi med Slovenci v Italiji. Staro Ieto se izteka, novo trka na vrata. Kaj voščite naši narodni skupnosti v Ietu 2009? Leto 2008 je bilo za našo narodno skupnost in za ta prostor izredno pozitivno. Z dokončnim padcem meje se nam odpirajo neslutene perspektive, ki jih moramo znati še bolje izkoristiti. Manjšini želim, da bi resnično postala subjekt v teh novih spremenjenih razmerah, da bi se v večji meri vključila v realnost, ki jo obkroža. Nadalje ji želim, da bi bolj sproščeno obravnavala svoje probleme ter se bolje opremila za uspešno soočenje z izzivi sodobnega sveta. Kakšni so ti izzivi? To pomeni na novo premisliti lastno organiziranost in delovanje, tudi na osnovi zaključkov programske konference. Vsekakor bi morala biti manjšina manj obremenjena s preteklostjo in sedanjostjo ter v večji meri naravnana na bodočnost. Da se vse to uresniči so potrebni nekateri bistveni pogoji. In kakšni so ti pogoji? Notranja strpnost in manj pre-pirljivosti ob upoštevanju različnosti stališč, prijateljsko ozračje, sožitje, finančna stabilnost in uživanje manjšinskih pravic. Zelim, da bi se vse to uresničilo v korist vsakega posamaznika, skupnosti in nenazadnje celotnega tukajšnjega prostora. Vsem bralkam in bralcem Primorskega dnevnika voščim prijetne praznike ter srečno in uspešno 2009. 1 4 Nedelja, 28. decembra 2008 NEDELJSKE TEME - Pobuda šol 5 PiOieka. iz Nabreiine in Komna Tristo učence^ pozdravilo pomlad Mladi so se 29. marca podali na pohod na Sv, Lenart / Na bregu svetlih strug ne vpraša druga drug, za koga naj živi: zaril je v zemljo plug za setev sončnih dni. Štanjel S l o v e n i j a 'San PelagiO, Šempolaj «» _ — Beži, beži zima bela, saj pomlad je zacvetela. Vseokoli nas cveti, na veji kos z vrabcem žvrgoli in učence iz šolskih klopi podi. Zato smo se danes tu zbrali, da bi se v naravi poigrali in glasno zakričali:»Živijo, pomlad!« PROJEKT Sneg je ponehal, hlad na široko zazehal, odpravil se spat in prišla je pomlad. Vse je zeleno, veselo razpoloženo, breskev cveti in vse Na trati ležim, se sladko smejim. Vsak dan se igram... »Pod sonce, na plan!« » Učenci DSŠ Iga Grudna v Nabrežini so v lanskem šolskem letu sodelovali z učenci komenske OŠ Antona Šibelja-Stienka pri projektu Brez meja, s katerim so proslavili padec meje med Italijo in Slovenijo. Projekt se je začel 21. decembra 2007s podiranjem mejnega prehoda med Mavhinjami in Gorjanskim. 24. februarja2008 so v nabrežinski občinski telovadnici sodelovali na prireditvi Setev sončnih dni ob 60. obletnici Grudnove smrti. 29. marca so pozdravili pomlad s skupnim pohodom na Sv. Lenart. 9. maja pa so se udeležili Teka svetovne harmonije, na katerem so si skupine učencev podajale štafeto palico skozi štiri občine: Komen, Devin-Nabrežina, Doberdob in Dobrovo. Nabrežinska šola je s tem projektom nadaljevala večletne stike in sodelovanja s komensko šolo. NABREŽINA DOBERDOB - Slovenski nižji srednji šoli prvič soc Protagonisti mir< Nobrežtttike tekoče je sprejel In nagovoril župan Giotgio fiet - Petdeset navd Z današnjim tekom svetovne harmonije se želimo miselno povezati v s Želimo si drugačen svet, želimo si svet brez vojn. Vsi vi, ki se bojujete, položite svoje orožje in gladite spore s pogovori. Vlade naj poslušajo in spoštujejo voljo ljudstva. Sovraštvo naj se spremeni v spoštovanje, nestrpnost v razumevanje, ne Revščina in pohlep, ki sta vzroka spopadov, naj data mesto razvoju in p Prizadevajmo si dan za dnem, da bo lahko vsak naš dan dan mi / NEDELJSKE TEME Nedelja, 28. decembra 2008 15 2007-08 ■ ... I..1 .. . i rV- - T. 3 i. .•"v ■ 7! letovali pri teku svetovne harmonije ^ Sobota, >ljubne štafete uienih doberdobikih učencev je i kupa} ipfemtjob plamenino miru vetovno mrežo miru. ^znanje v znanje. »ravičnosti. iru. # # ^ # w / 2008 narreZinA - v nedeljo osrednja prireditev od dnevu kulture Z verzi Iga Grudna ^ 26. ieb^al")a in v duhu sodelovanja V izvedbi domačega dfutoain učencev NS$ Gruden a Nabreiine in 05 A. %eljQ-5tjenke ri Komuni Rada bi vam povedala... ...da Vas družba potrebuje, potrebuje slišati vaše mnenje, vaša razmišljanja. Rada bi vas spodbudila, da potegnete iz sebe vaš potencial, vaš glas, ki je ravno tako dragocen v tej družbi kot glas nas, takozvanih »odraslih«. Pišite, ustvarjajte, sporočajte v svet to, kar ste, tudi dvome, oklevanja, nerazumevanja ali nesprejemanja te družbe, vas in nas v njej, razdvojenost, težnjo po preseganju vseh meja in pregrad, ki nas omejujejo pri osebnostnem razvoju. ... kako odprta so vrata vašega življenja, koliko možnosti in priložnosti imate na voljo. Koliko pomeni dejstvo, da se lahko prosto kretate v slovenskem in italijanskem prostoru, z isto lahkoto lahko vstopate v slovenski in italijanski svet, tega se seveda zavedate. Zagrabite to priložnost, ker predstavlja nekaj edinstvenega, to Vam bo zelo jasno predvsem čez nekaj let, * ko bodo te šolske klopi že daleč, ko boste lahko brez težav študirali iz univerzitetnih knjig v " slovenščini ali v italijanščini, ko boste lahko brez jezikovnih ali kulturnih težav iskali in našli zaposlitev v Italiji ali v Sloveniji. Prizadevajte si za kvaliteto v vsem (začenši z vašim delom, ki r je v teh letih študij) predvsem kotpoklon vaši edinstvenosti. ...da zahteve sveta, ki vas obkroža, bodo v letih vedno višje, vedno težje dosegljive, toliko časa, kot ga imate danes na razpolago za svoj osebnostni razvoj, ga ne bo nikoli. Vedno težavnejši in obenem vedno zanimivejši študij vas bo prevzel, zaposlitev bo zahtevala večino aktivnega časa vašega dne, v nobenem obdobju, tako kot v današnjem, ne boste imeli toliko časa in možnosti spoznavati sebe, svojih vrstnikov in iskati odgovore na vsa vprašanja, ki se človeku venomer porajajo. Zato je tudi na Vas, da to izkoristite na najboljši način, doživljajte to iskanje na zdrav način, sprejmite tudi padce, kijih vsako iskanje tudi prinese s sabo, sprejmite tudi veliko negotovost, ki jo boste lahko občutili, vse to je del zorenja. Vida Valenčič 16 Nedelja, 28. decembra 2008 GORIŠKI PROSTOR znanost - Pogovor z očetom sodobne slovenske matematike prof. Ivanom Vidavom »Če bi verjel, da je polovica tistega, kar so napisali o meni, res, bi bil zelo domišljav človek« / Tjaša Gruden Matematika je za tiste, ki se lahko vanjo vži-vijo, čudovit in skrivnosten predmet. A takih ljudi ni veliko. Še manj je tistih, ki poznajo najbolj uspešne matematike in njihove izsledke. Prav zaradi tega verjetno med Slovenci v Italiji skoraj nihče ne ve, da se lahko zamejci ponašamo tudi z vrhunskim matematikom. Malokdo pri nas ve za profesorja Ivana Vidava, ki velja v bistvu za očeta sodobne slovenske matematike, in za to, da je bil doma z Opčin; mogoče tudi zato, ker se je njegova družina leta 1920, le dve leti po njegovem rojstvu, preselila v Maribor. Matematiko je študiral na ljubljanski univerzi med letoma 1937 in 1941. Leta 1941 je diplomiral in doktoriral, nato pa je v študijskem letu 1941/42 s pomočjo Tur-nerjeve štipendije nadaljeval študij v Rimu. Ko se je poleti 1942 vrnil domov, so ga zaprli v taborišče v Gonarsu, a je bil na posredovanje takratne Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani kmalu izpuščen. Že kot študent je bil pomožni asistent pri profesorju Plemlju, leta 1943 pa je postal honorarni asistent na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Leta 1946 je postal docent, že leta 1949 izredni in 1953 redni profesor za matematiko. Slovenski matematiki je s svojim poučevanjem in nesebičnim razdajanjem pomagal zrasti iz sicer po obsegu skromnih, a kvalitetnih začetkov do današnje širine in globine. V poznih petdesetih letih je bil dekan tedanje Naravo-slovno-tehniške fakultete, nato pa je dolga leta vodil Oddelek in odsek za matematiko. V obdobju 1951 - 1955 je bil predsednik Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Leta 1988 je postal njegov častni član. Veliko truda je vložil v strokovno rast matematične knjižnice, v pisanje učbenikov in monografij ter v oblikovanje slovenske terminologije. Njegovo ime pa je povezano tudi s Komisijo za tisk, današnjim založništvom DMFA, s knjižnico Sigma za popularizacijo matematike in naravoslovja in z raziskovalnim inštitutom. Po njem je imenovan Vidav-Palmer-jev izrek; z Vidavovim imenom so povezane Banachova algebra, afina in projektivna geometrija, diferencialna geometrija, eliptične krivulje in funkcije. Glede na kvaliteto niso izostale najvišje nagrade, tako na primer Prešernova leta 1952 za knjigo Višja matematika I-II, kakor Kidričeva nagrada (1970), Nagrada Avnoj (1981) in Nagrada RS za znanstveno-raziskovalno delo (1992) za vrhunsko raziskovanje na področju matematike. Od leta 1962 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 1997 so mu podelili častni doktorat univerze v Ljubljani, pred kratkim pa je že devetdesetletni profesor Vidav dobil še odlikovanje Zlati red Republike Slovenije za izjemne zasluge pri razvoju znanosti in izobraževanja v Sloveniji. Kljub vsem svojim pomembnim dosežkom je profesor Vidav zelo skromen človek. Izdajo knjige, ki so jo ob njegovi devetdesetletnici pripravili njegovi bivši dok-torandi in kolegi, je tako komentiral: »Če bi verjel, da je polovica tistega, kar so napisali, res, bi bil zelo domišljav človek.« To niso bile le priložnostne besede. Njegova velika prijaznost in skromnost sta prišli na dan tudi med dvournim pogovorom za naš dnevnik, med katerim je z veseljem obujal spomine na stare čase in govoril o svoji veliki ljubezni, matematiki. Profesor Vidav, zakaj matematika? Bil sem radoveden. Takrat me je zanimala astronomija in sem veliko bral o zvezdah, razdalji med njimi in tako dalje. In sem hotel zvedeti, kako se vse to računa. In res sem se med študijem matematike tega naučil. Vam je bila matematika všeč že na srednji šoli? Takrat o njej nisem vedel nič. Obiskoval sem klasično gimnazijo, saj takrat druge možnosti niti ni bilo. Po realki je bilo namreč mogoče študirati samo tehniko. Šele kasneje so ustanovili tudi realno gim- nazijo, ki je omogočala nadaljevanje študija na katerikoli fakulteti. Kakšna so bila vaša študijska leta? Bilo je kar težko, še posebno na začetku leta 1937, ko sem se vpisal na matematiko, ki je bila takrat na Filozofski fakulteti. Skupno nas je bilo približno 500 ali 600 študentov, če upoštevamo bodisi humanistični kot naravoslovni del fakultete, v Ljubljani pa je bilo približno 1800 študentov. Na univerzi na srečo velikih stroškov ni bilo. Plačevali smo kak kolek, učbeniki v glavnem niso bili predpisani, tako da smo izpite polagali le na podlagi zapiskov iz predavanj. Vem, da so na kemiji občasno kaj plačevali za eksperimentalni del. V Ljubljani pa je bilo treba živeti, torej plačevati hrano in sobo. Zame, ki sem takrat prvič iz Maribora prišel v Ljubljano, ni bilo enostavno. Nisem bil iz premožne družine in starši mi niso mogli pomagati. Doma sem se preživljal z inštrukcijami. V Mariboru so me vsi poznali, tako da sem se moral včasih celo otepati dijakov, ki so potrebovali inštrukcije. V Ljubljani pa me ni nihče poznal, pa tudi konkurenca je bila veliko večja. Na srečo mi je pomagal prof. Ple-melj. Na njegovo priporočilo sem dobil mesto v domu, tako da je bilo potem nekoliko lažje. Je takrat veliko vaših vrstnikov študiralo matematiko? Precej manj kot zdaj. Prav zaradi tega je bilo tudi lažje doseči kak uspeh. Poleg tega pa se je marsikdo na matematiko vpisal tudi za to, da bi lažje dobil službo. Diplomirani matematiki so imeli namreč precej več možnosti kot drugi, pa čeprav so morali nato večkrat iz Slovenije. Spominjam se kolega, ki se je na matematiko vpisal tri leta pred mano. Bil je hud astmatik, pa so ga nato službeno poslali v Makedonijo. Tam z dihanjem ni imel več težav, očitno je bil zrak tam boljši in je zato tam tudi ostal. V letih, ko ste študirali, se je ravno začenjala 2. svetovna vojna. Kako je bilo? Pri nas smo to občutili šele leta 1941, ko je tudi Jugoslavija stopila v vojno. Mene niso poklicali v vojsko, saj nikoli nisem bil na naboru. Moral bi iti pri dvajsetih letih, a študentje smo imeli pravico, da služenje roka odložimo do diplome. Nekateri pa smo se odločili, da gremo v vojsko kot prosto- voljci. Peljali smo se z vlakom preko Novega mesta v Zagreb, ki pa so ga takrat že zasedli ustaši. Na srečo nam niso nič hudega storili, le nagnali so nas domov. Nazaj smo morali peš. Šele pri Zidanem mostu smo šli lahko na vlak, ki nas je pripeljal v Ljubljano. Na poti domov nas je bilo vedno manj, saj so se vsi ustavili v domači vasi ali mestu, v Ljubljano sva se tako vrnila le jaz in moj bratranec Rado Rauber, ki je takrat prav tako še študiral v Ljubljani, čeprav je bil štiri leta starejši. Predavanj vsekakor takrat na univerzi ni bilo. Smo pa imeli možnost, da smo polagali izpite in tako sem lahko tudi diplomiral. Običajno je bil rok za diplomo poleti ali jeseni, nam pa so omogočili, da diplomiramo aprila. Le mesec kasneje pa ste tudi doktorirali... Disertacijo sem imel pripravljeno še pred diplomo, nato pa je šlo zaradi vojne itak vse bolj hitro. V šali večkrat pravim, da so nam takrat diplomo in doktorat v bistvu podarili, ker niso vedeli, če bomo dočakali konec vojne. S študijem pa ste nadaljevali tudi po doktorski disertaciji... Jeseni je univerza spet začela delovati. Italijani, ki so zasedli Ljubljano, je niso zaprli. Takrat sem dobil Turnerjevo štipendijo in šel na izpopolnjevanje v Rim. To štipendijo so podeljevali navadno enemu ali dvema, tudi Bratko Kreft je dobil isto šti-pendijo.Matematiki so sicer v glavnem hodili v Pariz, zaradi vojnih razmer pa to ni bilo mogoče. Edina možnost je bila enoletni študij v Rimu. Pa ste italijanščino obvladali? Kje pa. Moral sem se je šele naučiti. Na gimnaziji smo se učili vseh pet let latinščino, nekaj let grščino, do 3. letnika nemščino, zadnje dve leti pa francoščino. Naučili pa ste se veliko jezikov, saj Na zgornjem posnetku je prof. Vidav med podelitvijo častnega doktorata na Univerzi v Ljubljani, spodnji posnetek pa je nastal v njegovih mladih letih ste tudi v tujini objavljali svoje članke. Ne bi rekel, da te jezike res obvladam. Sam nisem imel posebnega talenta za učenje jezikov. Na srečo je matematični jezik tako skromen, da ne potrebuješ bogatega besednega zaklada. Pri pisanju člankov pa mi je na začetku precej pomagal prof. Ple-melj, potem sem se pa zlasti francoščino in angleščino toliko naučil, da nisem potreboval več pomoči. Ste veliko potovali po Evropi? Niti ne. Spominjam se, da sem trikrat preživel kak mesec v Parizu, enkrat pa so nam nudili zelo ugodne pogoje za potovanje v Cambridge, da smo se lahko tam udeležili svetovnega matematičnega kongresa. Kdaj ste pa začeli poučevati na univerzi? Že med vojno sem bil nastavljen kot asistent, a univerza takrat ni delovala. Nemci so zasedli poslopje, ki je bilo na Kongresnem trgu, imeli pa smo sobico v NUK-u. Predavanj seveda ni bilo. Za rednega docenta pa sem bil imenovan takoj po vojni. Poučevati takrat ni bilo lahko. Literature pravzaprav sploh ni bilo. Pred vojno smo imeli nekaj nemških in kako francosko knjigo, med vojno je bilo stanje še slabše, po vojni pa smo začenjali dobivati knjige iz Rusije. A tudi ruščine nismo znali, poleg tega pa je bila še cirilica dodatna ovira, še posebno zato, ker so nekatere črke enake kot pri naši pisavi, a imajo drug pomen. Podzavestno smo se pri tem vedno motili. Po komin-formu pa tudi iz Rusije nismo dobivali več knjig. Kasneje pa so začele prihajati z Zahoda. Počasi so se začeli namreč tudi v Ameriki zanimati za matematiko in fiziko. Ko so Rusi začeli izdelovati rakete, je namreč v Ameriki veljal moto "učimo se matematiko in fiziko, sicer se bomo morali učiti ru-ščinoe" Dodaten problem pa je predstavljajo pomanjkanje denarja. Nismo ga imeli dovolj, da bi kupovali vse, kar smo potrebovali. Vam je bil vaš poklic všeč? Rad sem ga imel, sicer ga ne bi opravljal. Mislim, da ne sme biti edini in glavni faktor pri izbiri poklica plača. Ta je seveda pomembna, toda človek mora predvsem početi to, kar ga veseli. Ste kdaj razmišljali o tem, kaj bi bili, če ne bi svojega življenja posvetili matematiki? Če bi bil bolj sposoben, bi bil lahko fizik. Seveda teoretski, za eksperimentiranje sem bil preneroden. Poučevali ste pravzaprav vse predmete. Kaj ni bilo to naporno? Takrat matematika še ni bila tako razvita in je bilo to mogoče. Zdaj je znanje tako naraslo, da je specializacija nujno potrebna. Enostavno ne moreš vsega vedeti, takrat pa smo poznali bolj ali manj celotno matematiko. Kateri del matematike pa ste imeli najrajši? V glavnem sem se ukvarjal z matematično analizo, že od nekdaj pa sem imel posebno rad teorijo števil. S tem se še zdaj občasno zabavam in si z zelo enostavnimi problemi preganjam čas. Kaj bolj zahtevnega pa ne zmorem. Spomnim se, da sem pred leti bral o dokončni rešitvi Fermato-vega problema. Bila je prezapletena, da bi se lahko vanjo vživel. Do 4. potence še nekako gre, to bi razumel vsak srednješolec, splošna rešitev pa je res prekomplicirana. Na splošno se problemi večkrat zdijo zelo enostavni, najti rešitev pa je veliko težje. Na primer? Razrezati kvadrat na same manjše kvadrate tako, da so vsi različnih velikosti, zgleda zelo enostavno. Pa ni. Morali so si celo z računalnikom pomagati, da so našli rešitev. Če se ne motim, je za to potrebnih najmanj 23 manjših kvadratov. Tudi za odgovor na vprašanje, ki ga je zastavil Nizozemec Bower, če obstaja v decimalnem zapisu grškega števila pi zaporedje od 0 do 9, je bil potreben računalnik. Pred leti so na Japonskem odkrili, da zaporedje res obstaja. Da bi to izračunali brez računalnika, pa bi morali narediti milijone in milijone računov. Ali vi imate računalnik? Ne, saj imam že težave s svojim novim radiom. Nikoli ne vem, kateri gumb naj obrnem, če hočem zamenjati postajo. Da bi se zdaj začel učiti uporabljati še nove računalnike in deskati po spletu, pa bi bilo res prenaporno. Imam pa majhen žepni kalkulator. Verjetno je že ta moj mali kalkulator zmožen več kot tisti prvi ogromni računalniki, ki smo jih imeli na fakulteti. Neverjetno je, kako tehnologija hitro napreduje. Zmogljivost računalnikov je dandanes res nepojmljiva. Z avtom prideš do cilja, veliko hitreje, kot če greš peš, če pa primerjaš računalnik in človeka je tu razlika veliko večja. Računalnik ima res grozen faktor hitrosti. Sicer so tudi nekateri ljudje na primer pri računanju zelo hitri in zgledajo pravi avtomati, z računalnikom pa se ne morejo primerjati. Ste bili tudi vi tak avtomat? Sploh ne, saj se je še moja sestra Pep-ka norčevala iz mene, ker sem tako počasi računal. Ona se je pri svojem delu ukvarjala z računovodstvom in je dosti računala, tako da je bila precej hitrejša od mene. Morda bo res veljalo to, kar so nekoč govorili. Če srečaš nekoga, za katerega se zdi, da ne zna šteti niti do 5, je to gotovo matematik. Rodili ste se na Opčinah, nato pa se je vaša družina preselila v Maribor. Kako to? Pravzaprav ne vem. Takrat se o tem nisem spraševal, saj sem bil star šele dve leti. Spominjam se, da mama nad tem ni bila navdušena, oče pa je silil v Maribor. Mogoče smo se tja preselili zato, ker bi moral sicer moj starejši brat Mirko s šolanjem nadaljevati v italijanščini, v Mariboru pa je lahko še naprej obiskoval slovensko šolo. Ste se potem kdaj vračali na Opči- ne? Skoraj nikoli. Le takrat, ko sem šel v Rim, sem se za en dan ustavil tudi v Trstu in na Opčinah. Vlak je bil takrat drag, avtomobilov pa nismo imeli. Tudi kasneje sem malokrat hodil v Trst. Moja sestra Pepka pa je šla večkrat na obisk k svoji prijateljici Jo-hanci, mami Stanke Hrovatin. Poznali sta se iz osnovne šole. Njo so spomini vezali na Trst in na Opčine, saj je tam preživela svojih prvih šestnajst let, jaz sem bil pa tako majhen, ko smo odšli, da se ničesar ne spominjam. Kaj pa vaši sorodniki? Tudi naši sorodniki so se v glavnem skoraj istočasno preselili v Maribor. S temi smo tudi imeli največ stikov. Z drugimi pa ne. Mamina sestra se je preselila v Ameriko, z njo smo si občasno dopisovali po vojni. Kako so pa vas Primorce sprejeli v Mariboru? Takrat je bilo na Štajerskem veliko Primorcev, še posebno po krizi leta 1929, zaradi katere se je zvišala stopnja brezposelnosti, pa je nastalo trenje med nami in Štajerci. Sam tega nikoli nisem razumel. Tako eni kot drugi smo bili Slovenci, vera je bila tudi ista, le narečje, ki smo ga govorili je bilo različno. V šali sem vedno pravil, da smo mi jedli polento, oni pa so natepavali žgan-ce. No, ko so prišli v Maribor Nemci, pa so bili nekateri Štajerci zelo zadovoljni, saj so izselili predvsem Primorce. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 28. decembra 2008 17 manjšine - Izvajanje Evropske listine za regionalne ali manjšinske jezika Svet Evrope zelo kritičen glede odnosa Španije do manjšinskih jezikov Odbor ministrov Sveta Evrope je objavil drugo poročilo o stanju ustavnih, regionalnih in manjšinskih jezikov v Španiji. Poročilo je izdelala skupina neodvisnih strokovnjakov, ki preverja izvajanje Evropske listine za regionalne ali manjšinske jezike. Poročilo je zelo kritično glede Baskov v Navarri in opozarja na pomanjkanje zavesti špansko govorečih ljudi glede jezikovne raznolikosti svoje države. Na osnovi tega poročila je Odbor ministrov pozval Španijo, naj izboljša rabo ustavnih, r3egionalnih ali manjšinskih jezikov v Španiji med uslužbenci v sodstvu in v uradih državne uprave, Navarra Pri ocenjevanju izobraževanja v baskovskem jeziku v Navarri poročilo ugotavlja, da »so oblasti v Navarri povečale ponudbo poučevanja na mešanem območju, to je v srednji Navarri, in tudi v tistem delu Navarre, ki ne sodi v baskovsko območje. Vsekakor pa obstajajo številni problemi na področju tehničnega in poklicnega pouka, in to tudi v naskovsko govorečem delu, to je v Severni Navarri,« Poročilo se nadaljuje: »Zagotavljanje storitev deželne uprave, ki ima sedež v Pamploni, v baskovskem jeziku ni zajamčeno, ... oblasti pa so pred kratkim sprejele pozitivne ukrepe z ustanovitvijo urada za baskovski jezik in s sprejetjem sporazuma o sodelovanju z oblastmi v baskovski deželi.« Glede priporočila, naj Navarra preuči možnost, da bi baskovski jezik primerno zaščitila tudi na območju, kjer je prebivalstvo jezikovno mešano in da bi bila ta zaščita v skladu z evropsko listino, je odbor strokovnjakov Sveta Evrope prejel odgovor, da so oblasti v Navarri nekajkrat poskusile spremeniti deželno zakonodajo o jeziku, vendar so bili ti poskusi doslej neuspešni. Pač pa so oblasti v tem času preizkusile nekatere fleksibilne rešitve v tako imenovani mešani coni, predvsem na področju šolstva. Iulen Urbiola Loiarte, predstavnik baskovske nevladne organizacije Euska-ra Kultur Elkargoa, je tako ocenil poročilo Sveta Evrope: »Predvsem je treba povedati, da deželna vlada v Navarri ni udejanjila priporočil, ki jih je odbor ministrov Sveta Evrope navedel v svojem prvem poročilu leta 2005. To sta predvsem priporočili štev. 4, naj dežela okrepi strukturo za zagotavljanje rabe baskovščine v medijih, in priporočilo št. 5, naj uvede pri- merno zaščito na osnovi 3. dela Evropske listine tudi na jezikovno mešanem območju. Strokovnjaki Sveta Evrope so kritični tudi glede ravnanja oblasti v Navarri v zvezi s številnimi členi listine: gre za čl. 8 (izobraževanje), 10 (javna uprava), 11 (mediji) in 13 (gospodarstvo). Po oceni Sveta Evrope bo treba opraviti še veliko dela, da bo mogoče trditi, da španske oblasti izpolnjujejo obveze, ki so jih sprejele z ratifikacijo te listine. Čeprav to poročilo ne obravnava Navarre tako poglobljeno, kot jo je obravnavalo prvo poročilo, iz besedila jasno izhaja, da se strokovnjaki zavedajo, da v Navarri ne izpolnjujejo sprejetih obveznosti in prav tako ne priporočil, ki jih je vsebovalo prvo poročilo odbora strokovnjakov Sveta Evrope. Poleg vsega tega je zelo cinična trditev, kako oblasti Navarre opravičujejo dejstvo, da še niso izpolnile 5. priporočila, ki ga je vsebovalo 1. poročilo. Po besedah vlade v Navarri naj bi prišlo do več poskusov spremembe zakona o baskovskem jeziku z namenom, da bi zadostili željam oziroma priporočilom odbora ministrov Sveta Evrope, ampak ti poskusi naj ne bi bili uspešni. Vlada v Navarri je Svetu Evrope pozabila povedati, da so prav stranke, ki sestavljajo vladno koalicijo, onemogočile odobritev teh sprememb zakona o jezikih.« Drugi jeziki Odbor ministrov je zapisal, da so potrebna dodatna prizadevanja za zaščito asturijščine in da je potrebna posebna zakonodaja za aragonski in katalonski jezik v deželi Aragon. Svet Evrope tudi spodbuja španske oblasti, naj pojasnijo status galicijskega jezika v deželi Castilla y Leon, portugalščine v mestu Olivenza, berberščine v avtonomnem mestu Melilli in arabščine v avtonomnem mestu Ceuti, ter v sodelovanju z ljudmi, ki te jezike govorijo, sprejmejo ustrezne ukrepe za njihovo zaščito. Poročilo se konča s splošno ugotovitvijo, da v Španiji sredstva obveščanja namenjajo zelo malo pozornosti jezikovni različnosti in da vse kaže, da med ka-stiljsko govorečo jezikovno večino ni prave zavesti o tem, da je Španija večjezična država. »Prednosti večjezičnosti in jezikovne različnosti je treba promovirati tako pri manjšinskih kot tudi pri večinskih jezikovnih skupinah,« je še zapisano v poročilu Sveta Evrope. Dawyth Hicks Baski zelo glasno zahtevajo uveljavljanje manjšinskih pravic nemčija Nemščina po ustavi uradni jezik Nemška krščanskodemokratska stranka CDU je 2. decembra izglasovala novo določilo, ki ga bodo vključili v 22. člen ustave. Določilo se glasi: »Jezik republike je nemščina.« Zveza strank narodnih manjšin EFA je kritizirala to odločitev. V pogovoru za agencijo Eurolang so dejali, da som bile na ta način štiri jezikovne manjšine potisnjene ob stran, kot da ne bi bile sestavni del nemške republike. »To je korak nazaj in kaže na pomanjkanje spoštovanja mednarodnih sporazumov, kot je na primer Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih, ki jo je Nemčija ratificirala,« so dejali. Predsednica EFA Nelly Maes je dejala, da »je treba Frizijcem, Dancem in Lužiškim Srbom zagotoviti spoštovanje, do katerega so upravičeni. To je povratek k diskriminaciji glede na jezik in na kulturo, kar ni sprejemljivo.« Po poročanju medijev se je CDU odločila za tak ukrep po zgledu Francije z namenom, da prisili priseljence, da se naučijo nemščine. francija Bretonci nočejo francoskega imena kraja Prebivalci bretonske vasi Plou-gerne tvegajo, da bodo ulice njihovega kraja iz bretonščine preimenovali v francoščino, prav tako pa naj bi pofrancozili tudi ime kraja, ki naj bi se preimenoval v Plougerneau. Tako pravi župan, ki je prepričan, da poštni uradniki bretonskih imen ulic in trgov ne razumejo. Domačini tega ne sprejemajo; Fran May Pingent, ki vodi kampanjo proti županovi nameri pravi: »Mi želimo, da naše ulice ohranijo stara imena. Če bi jih spremenili, bi se čez noč spremenili kultura in identiteta našega kraja.« Sicer pa je županova namera šokirala vse prebivalstvo. Začeli so zbirati podpise pod peticijo, ki jo bodo poslali županu. Spreminjanje imen je velik nesmisel. Plougerne je bretonska beseda, ki ima svojo zgodovino in svoj pomen. Plougerneau, kot želi župan poimenovati kraj, pa ne pomeni nič, ne v bretonščini in niti v francoščini. grenlandija Avtonomija pridobitev za inuitsko ljudstvo Grenlandija, ki je formalno del Danske, si je z referendumom zagotovila večjo avtonomijo, Ta odločitev, na katero marsikdo gleda kot korak na poti v neodvisnost, je pomembna predvsem za domačine Inuit, ki govorijo eskimski jezik inuktitut. Na referendumu je 75 odstotkov volivcev glasovalo za večjo avtonomijo, s katero bo Grenlandija pridobila delno kontrolo nad svojimi surovinami, pridobila pa bo tudi pristojnosti v pravosodju in v pravnih zadevah, »Če se ozremo nazaj v svojo zgodovino, je bilo tokrat prvič, da smo bili vprašani za mnanje,« je dejal predsednik grenlandske deželne vlade Hans Enoksen. »Zelo sem ganjen, ker bomo sedaj tudi mi priznani kot narod,« je dodal. Volilna udeležba je bila visoka, saj se je volitev udeležilo 75,5 odstotka 39.000 volilnih upravičencev. Enoksen, ki je voditelj največje stranke Siumut, je tudi dejal, da bo sedaj Grenlandija pomagala tudi drugim ljudstvom, da dosežejo, kar so oni dosegli. Avtonomija bo začela veljati 21. junija 2009. inštitut za narodnostna vprašanja v ljubljani - Razprave in gradivo 55 Raziskovanja na področjih manjšinske zaščite, človekovih pravic, etničnih odnosov in identitete v Sloveniji in po svetu 1. Izr. prof. dr. Jernej Zupančič iz Filozofske fakultete v Ljubljani v svojem prispevku Albansko vprašanje v luči poli-tičnoteritorialne rekonstrukcije Balkana obravnava razvoj etničnih in teritorialnih sprememb na Balkanskem polotoku, s posebnim ozirom na ozemlju, ki ga naseljujejo Albanci. Avtor v prispevku navaja, da je albansko vprašanje je že dobro stoletje ena od stalnih nevralgičnih točk tega prostora, za katerega tekmujejo poleg domačih (balkanskih) narodov tudi tuje sile. Avtor poleg najpogosteje navajanih etničnih in političnih procesov poudarja tudi pomen in vlogo ozemlja ter socialnoekonomskih dejavnikov. Mag. Apolonija Oblak Flander iz Statističnega urada Republike Slovenije v Ljubljani v svojem prispevku Demogeo-grafsko preučevanje narodnih in etničnih manjšin - primer italijanske narodne manjšine v Sloveniji poudarja, da je demogeografsko proučevanje narodnih in etničnih manjšin, skupin in skupnosti pogosto oteženo zaradi nedostopnosti kakovostnih podatkovnih virov, ki bi omogočali nepretrgano sledenje njihovemu demografskemu razvoju in spremembam. Le malo podatkovnih virov v Sloveniji omogoča analizo demografske dinamike t.i. skritih prebivalstvenih skupin. Podatkovni viri navadno omogočajo le analizo stanja -števila in struktur v določenem trenutku v preteklosti. Nove možnosti na področju de-mogeografskega proučevanja ne le narodnih in etničnih manjšin, pač pa tudi drugih posebnih prebivalstvenih manjšin in skupin ter skupnosti se kažejo v uporabi sekundarne analize, in sicer v povezavi obstoječih podatkovnih virov. Avtorica prispevka ugotavlja, da je demogeografska analiza na primeru italijanske narodne manjšine v Sloveniji (prebivalstva italijanske narodnosti, prebivalstva z italijanskim maternim jezikom in prebivalstva z italijanskim pogovornim jezikom v družini/gospodinjstvu) ob povezavi podatkov popisa prebivalstva 1991 in 2002 z bazami vitalnih statistik za obdobje 1991-2005 in ob upoštevanju vseh posebnosti, ki jih proučevanje majhnih in specifičnih prebi-valstvenih skupin zahteva od raziskovalca, potrdila, da se italijanska narodna manjšina bolj kot s pomanjkanjem ustreznega manjšinskega varstva sooča z notranjo demografsko grožnjo. Dr. Peter Sekloča z Univerze na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper v svojem prispevku Neuravnotežena čezmejna javna sfera: nesorazmerna prisotnost Slovenije in slovenske manjšine v Italiji v javnomnenj-skih procesih na podlagi ocene pozornosti manjšinskih in slovenskih tiskanih medijev do dogajanja v Sloveniji oziroma do dogajanja med slovensko manjšino v Italiji ter analize v medijih zabeleženih konfliktov med Slovenijo in manjšino poda analizo javnega čezmejnega komuniciranja. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metoda analize besedil manjšinskega časnika in dveh časnikov iz Slovenije. Javno komuniciranje med Slovenijo in manjšino je s pomočjo primerjave sodobnih teorij javne sfere konceptualizirano kot k spora- zumu usmerjeno javno razpravljanje o problemih na širših področjih politike, ekonomije in civilne družbe. Avtor v prispevku ugotavlja, da so rezultati analize dejanskega stanja pokazali, da čezmejno komuniciranje zaznamujeta nesorazmerna participacija in vpliv akterjev, kar se kaže v neprestanih naporih manjšine postati razpoznan in upoštevanja vreden partner v razpravi, pri akterjih iz Slovenije pa kot moč prezreti konflikte, ki jih po mnenju manjšine producira predvsem slovenski politični sistem. Avtor v prispevku poudarja. da mediji v javno razpravo posegajo kot distributerji subvencioniranih informacij, ob tem, da si za subvencioniranje prizadeva predvsem manjšina, medtem ko so akterji iz Slovenije zaradi svoje moči največkrat nujni objekt pozornosti manjšine in njenih medijev ob težavah, ki zadevajo tako manjšino kot Slovenijo. Red. prof. dr. Matjaž Klemenčič iz Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani ter Filozofske fakultete Univerze v Mariboru v svojem prispevku Slove- ne Periodicals in the USA, 1891-1920 (Slovenski periodični tisk v ZDA, 18911920) predstavlja zgodovino slovenskega periodičnega tiska v ZDA, to je časopisja, mesečnikov in štirinajstdnevnikov, revij in koledarjev, in sicer od leta 1891 do začetka dvajsetih let dvajsetega stoletja. Priseljensko časopisje in druga periodika sta na splošno igrala zelo pomembno vlogo pri ohranjanju zavesti o obstoju etničnih skupnosti v ZDA, še zlasti med njihovimi pripadniki. Priseljenska periodika je bila in je še danes eden najpomembnejših izrazov življenja omenjenih skupnosti; obenem pa je poročala o njihovih kulturnih, političnih in drugih aktivnostih. Avtor ugotavlja, da je zgodovina etnične periodike odsev zgodovine etničnih skupnosti v ZDA, kar se je v pričujočem članku potrdilo za slovenske Američane. Ti so objavili okoli 100 naslovov. Nekateri časopisi so prenehali izhajati že po nekaj številkah, nekateri izhajajo še danes. Nada Vilhar (Se nadaljuje) 1 4 Nedelja, 28. decembra 2008 NEDELJSKE TEME / nova pobuda kmečke zveze s podporo tržaške trgovinske zbornice Prodaja mleka na kmetiji z avtomatskimi distributerji Kmečka zveza je na vseh forumih, kjer se obravnavajo problemi gospodarske uspešnosti v kmetijstvu, izrazila svoje prepričanje, da je preživetje našega primarnega sektorja odvisno predvsem od sledečih dejavnikov: kakovosti in tipičnosti kmetijske proizvodnje in dodane vrednosti ter, seveda, možnosti uporabe zemlje brez odvečnih in nepotrebnih omejevanj. Ob tej priliki bi radi na kratko spregovorili o pobudi, ki omogoča kmetu proizvajalcu, da si zagotovi dodano vrednost pri svoji proizvodnji. V mislih imamo neposredno prodajo na kmetiji z uresničitvijo najkrajše tržne verige proizvajalci-porabniki. Navezujemo se na primer neposredne prodaje mleka na posestvu. Ta način prodaje je pri nas sicer ustaljen, a v tradicionalni obliki, ki zahteva zamudno prisotnost kmeta-prodajalca in mu s tem jemlje dragocen čas za druga opravila. Zato je Kmečka zveza še pred leti na srečanjih z živinorejci iznesla zamisel o prodaji mleka na kmetiji z napravo za avtomatsko distribucijo. Ta zamisel se je porodila na osnovi podobnih vzpodbudnih izkušenj iz drugih predelov Italije, kjer je prireja mleka zelo razširjena. Pri iskanju izhoda iz opravila na vrtu težke gospodarske stiske, ki je pestila prirejo mleka zaradi prenizke odkupne cene proizvoda s strani predelovalne industrije, so začeli rejci uvajati ta način prodaje, ki se je izkazal kot uspešen. Kmetija namreč lahko proda mleko po znatno višji ceni od odkupne, ki jo plačuje mlečna industrija, in je kljub temu še zelo konkurenčna, ker ji ostane dober del dodane vrednosti. Pri tem pa, glede na avtomatičen način prodaje, ne odvaja delovne sile od drugih opravil. Kljub razumljivim pomislekom, ki jih prinaša vsaka novost, se je pri rejcih začelo vzbujati zanimanje za tovrstno pobudo, ki pa je ekonomsko precej zahtevna. Zato se je Kmečka zveza obrnila na Tržaško trgovinsko zbornico s prošnjo, da bi le ta dodelila tonamenski sklad kot prispevek za nakup potrebnih naprav za avtomatično distribucijo svežega mleka na kmetiji. Trgovinska zbornica je tudi v tem primeru prisluhnila potrebam kmetijstva in dodelila zvezi finančno pomoč za nakup omenjenih naprav. Ta sredstva bo zveza posredovala kmetijam. Zbornica je po svoji namembnosti in tradiciji odprta do pobud na področju gospodarstva in kmetijstva. V zadnjih letih pa se je njena odprtost do primarnega sektorja še okrepila in razširila na vse najpomembnejše proizvodne usmeritve tržaškega kmetijstva. Izredno aktivna je na področju vinarstva in oljkarstva, predvsem pri promociji proizvodov ter pri njihovem zaščitenju. V zasledovanje vrednotenja domačih proizvodov in gospodarskega utrjevanja kmetij na Tržaškem se postavlja tudi finančna pomoč te ustanove govedorejskim kmetijam. Zaenkrat je načrtovan nakup in inštalacija naprav na dveh govedorej-skih posestvih s prirejo mleka. Če se bo pobuda izkazala za koristno, kot nam dokazujejo številne pozitivne izkušnje rejcev na drugih območjih, bo Kmečka zveza iskala možnosti razširitve podobnih pobud na druge kmetije s prirejo mleka. Naša stanovska organizacija je prepričana, da je govedoreja ne le pomembna gospodarska usmeritev, temveč tudi najučinkovitejši način za ohranjanje krajine. Vsa sredstva in pobude za ohranjanje in utrjevanje živinoreje, govedoreje ali reje drugih živalskih vrst so zato izredno dobrodošla. Zato je finančna podpora Tržaške trgovinske zbornice za uresničitev te pobude Kmečke zveze hvalevredna. Svetovalna služba KZ Nekaj navodil za pravilno zimsko gojenje vrtnic Vrtnica je kraljica rož, ker je njena lepota izredna zaradi njenih različnih barv in oblik. Če temu dodamo še mamljiv vonj, je lahko razumeti, zakaj je tako priljubljena in razširjena, saj je prisotna na vsakem vrtu. Zato je prav, da nudimo nekaj osnovnih navodil za njeno gojenje. Vrtnice sadimo pretežno jeseni (zlasti oktobra in novembra) ali spomladi, čeprav to lahko delamo tudi v tem letnem času, pod pogojem, da ni zemlja zmrznjena ali, kot se letos dogaja, prenasičena z vodo zaradi obilnega dežja. Današnji strokovni nasveti za sajenje in druga opravila bodo zato prišli pretežno v poštev čez dva - tri mesece. Pomembno je, da novih mladih vrtnic ne sadimo na isto mesto, kjer so bile že sajene, saj jih lahko napadejo vrtnične koreninske bolezni. Korenine mladih vrtnic niso namreč odporne proti tem boleznim kot pri starih. Pred sajenjem sadikam obre-žemo predolge korenine in jih namakamo v posodi z vodo 3 do 6 ur. Sadike ne sadimo pregloboko, cepljeno mesto naj bo od 3 do 5 cm pod zemljo. Za nasaditev vrtnic iz-kopljemo od 40 do 50 cm globoko jamo, široko 50 do 60 cm. Sadilno jamo najprej napolnimo s prepere-lim hlevskim gnojem in nato z zemljo z drugega dela vrta, kjer ni- smo gojili vrtnic. Po sajenju vrtnice dobro zalijemo. Če jih sadimo v zimskem času, jih zavarujemo pred mrazom, tako, da jim obsujemo koreninski vrat. To storimo tudi, če smo sadili vrtnice do 9. januarja 2009 Kmečka zveza sprejema prijave vina za leto 2008 Kmečka zveza obvešča člane, da je v teku izpolnjevanje prijave letošnje proizvodnje vina. Rok za predstavitev prijave je bil podaljšan do četrtka, 15. januarja 2009. Pridelano vino morajo prijaviti vsi vinogradniki, ki obdelujejo več kot 1.000 kvadratnih metrov vinograda in/ali proizvedejo več kot 10 hektolitrov vina, ne glede če je namenjeno prodaji ali ne. Za prijavo je potrebna veljavna osebna izkaznica. Prosimo člane, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040/362941), Gorici (tel. 0481/82570) in Čedadu (tel. 0432/703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila. Kmečka zveza bo sprejemala prijave do petka 9. januarja 2009. jeseni in preti nevarnost hudega mraza. Pomembno opravilo je tudi obrezovanje. Vrtnice obrezujemo potem, ko odvržejo liste in spomladi, preden poženejo listi. Veje režemo poševno tik nad brstom, ki kaže v tisto smer, kamor želimo, da se razvije nov poganjek. Redno odstranjujemo slabotne in odmirajoče veje. Odrežemo tudi pregoste poganjke, ki bi ovirali glavne veje. Glavne poganjke prikrajšamo na 5 - 7 očes. Upoštevati moramo, da najbolj bujno cvetijo vrtnice z dvoletnimi poganjki, zato vrtnice redno pomlajujemo. V zimskem času škropimo proti glivičnem obolenju, predvsem proti črni pegavosti vrtnice, ki jih povzroča glivica Cryptosporel-la umbrina. Za škropljenje uporabljamo bakrene pripravke. O drugih boleznih in škodljivcih več spomladi. Strokovna služba KZ nasveti strokovnjaka Ekološki dejavniki, ki vplivajo na rastline Vsaka rastlina se različno obnaša v različnih situacijah. Tako npr. na rastline različno vplivajo zemljepisni pas, svetloba, temperatura, padavine in veter. Oglejmo si posamezne ekološke dejavnike in kako lahko pripomoremo, da izboljšajo njihov vpliv na naše rastline. ZEMLJEPISNI PAS - Obstaja južna in severna meja razširitve določene rastline. Vsaka vrsta oz. sorta potrebuje določen čas nizkih temperatur in nato določen čas visokih temperatur, da normalno cveti in obrodi. Ozimna žita npr. morajo preživeti zimo, da potem lahko cvetijo in obrodijo. Sladkorna pesa prvo leto tvori koren, iz katerega pridobivamo sladkor, komaj naslednje leto pa cveti in obrodi. Če npr. trto postavimo na Norveško, bo pomrznila, v bolj zavetnih legah bo mogoče katera preživela, a ne bo obrodila, ker je za cvetenje prehladno. V tropskem območju pa bo težko cvetela in obrodila. Seveda obstajajo izjeme. Izven zemljepisne omejitve določene rastline obstajajo mikroklime, kjer je podnebje različno od širšega okolja. Primer je Renska dolina v Nemčiji za trto, medtem ko v neposredni bližini doline podnebje ni primerno za trto. Pri nas pa tudi ob Gardskem jezeru dobro uspeva oljka (vpliv morja in jezera). Prav tako oljka uspeva ob mestu Arica na skrajnem severu Čila, kjer je že izrazito sub-tropski pas, mesto se pa nahaja ob Tihem oceanu, kjer je vpliv mrzlega Humboltovega toka, zato je podnebje hladnejše in torej idealno za rast oljke. SVETLOBA - Sončna svetloba je za rastlino bistvene važnosti. Sončni žarki, ki pridejo na zemljo, so sestavljeni iz različnih valovnih dolžin. Za rastlino so najvažnejši žarki vidnega spektra, ki gre od rdečih do vijoličnih žarkov. Teh je skoraj polovica in vplivajo na fotosintezo. Fotosinteza je eden najvažnejših procesov rastlin in živih bitij nasploh, brez katere bi bilo življenje na zemlji nemogoče. S pomočjo fotosinteze ima rastlina sposobnost, da energijo iz sončnih žarkov nekako ujame in uskladišči v obliki ogljikovih hidratov. Fotosinteza se odvija v listih, točneje v kloroplastih. Za fotosintezo je odgovoren klorofil, ki daje rastlini zeleno barvo. Sposobnost fotosinteze imajo torej vsi zeleni deli rastline, tudi nezreli plodovi. V največji meri pa se fotosinteza odvija v listih. Prav zaradi tega je vloga listov za rastlino res velika. Glavni organ rastline za uskladiščenje ogljikovih hidratov so korenine. Ko rastlina pomladi še nima listov in si torej še ne more sama proizvajati hrane, jo za brstenje črpa prav iz korenin. Zato je važno, da rastlina uskladišči dovolj hrane. Za nas je obenem važno, da rastlina kopiči ogljikove hidrate v plodove. Ponavadi je to sladkor. Važno je zato, da ima rastlina dovolj listov in da so slednji dobro osvetljeni. Rastlina, ki ima malo listov, daje male in kisle sadeže. Sadeži, ki rastejo na senčni strani drevesa, so bolj kisli in slabše kakovosti. Preveč listov pa tudi ni prav. Učinkovitost fotosinteze je maksimalna, ko svetlobni žarki padajo pravokotno na list. Največja učinkovitost je v opoldanskih urah. Različne rastline imajo različne potrebe po sončni svetlobi. Grah, cve-tača ali radič dobro živijo tudi v senci. Druge pa, kot so krompir, sadna drevesa, trta in sadna drevesa, potrebujejo veliko sonca. Oljka pa je izrazito he- liofilna rastlina in zato potrebuje zelo veliko sonca. Mi lahko posredno vplivamo na povečanje učinkovitosti svetlobe na naše rastline. Pravilno ravnotežje med listi in plodovi na primer dobimo s pravilnim obrezovanjem, z zelenim obrezovanjem ali z redčenjem plodov. Za boljšo osvetlitev sadimo vrste v vinogradu ali sadovnjaku v smeri sever-jug. Povrtnin, ki zahtevajo veliko sonca, ne gojimo v neposredni bližini sadnih dreves. Večjo osvetlitev imamo tudi v višjih nadmorskih višinah in na južni strani pobočja. Različne vzgojne oblike različno kopičijo sončno energijo. Latni-ki so pri trti dobro osvetljeni in to je tudi vzrok, zakaj je na Krasu ta vzgojna oblika razširjena. Če je razmerje med površino in prostornino veliko, se sončna energija veliko kopiči. Zelo osvetljena so npr. drevesa, ki imajo vzgojno obliko majhne obsežnosti. Dovolj so osvetljene tudi pravokotne in stožčaste oblike. Stožčasta je npr. vretenasta vzgojna oblika. Slednja se zelo lepo obnese pri oljki. Oljko pri nas pa raje vzgajamo na kotlasto obliko, katera laže prenese burjo. TEMPERATURA - Temperatura je povezana z zemljepisnim pasom. Vpliva na fotosintezo, ki je optimalna pri približno 20 stopinjah Celzija. Pri višjih temperaturah se poveča dihanje, fotosinteza se pa zmanjša. Zelo važna je termična ekskurzija med dnevom in nočjo. Čim večja je ta razlika, bolj kakovostni so sadeži (sadno drevje, trta, paradižnik). Previsoka toplota škodi rastlini, sadeži so slabše kakovosti, rastlina ovene, posebno ob suši. Prav tako rastlini škodijo prenizke temperature. Zimzelene rastline so manj odporne od listopadnih. Bolj kot zimske pozebe so za rastline nevarne spomladanske pozebe. Bolj pogosta je pozeba zaradi termične inverzije, ko v primeru jasne in brezvetrne noči se temperatura ob tleh zelo zniža. Proti nizkim temperaturam lahko ukrepamo na različne načine: rastlinam izberemo južno lego, tla prekrivamo, pokrijemo mlade oljke in sadna drevesa, ki so najbolj občutljiva na po-zebe, obrezovanje raje odložimo na konec zime ali pomlad, izbiramo sorte, ki so primerne našim krajem, orientacija nasada sever-jug, rastline zavarujemo z rastlinjaki in tuneli, jesensko gnojenje s fosforjem in kalijem. Nekoč so proti pozebam uporabljali visoke vzgojne oblike. Na zelo velikih kmetijah uporabljajo različne tehnike, kot npr. zalivanje, ko je temperatura pod ničlo, peči, dim ali umetno meglo, velike ventilatorje, da zrak v primeru inverznih temperatur kroži. DEŽ IN VLAGA - Vsem je dobro znano, da vlažno vreme pospešuje rastlinske bolezni. Če pa je vlage premalo, se poviša evapotranspiracija, s katero rastlina izgubi veliko vode. VETER - Vpliv vetra je lahko pozitiven, ker se vlaga okrog rastlin zmanjša, zato je manj bolezni. Obenem ob času cvetenja rahel veter pozitivno deluje na opraševanje sadnega drevja. Če pa je veter premočan, se lahko veje lomijo, poveča se evapotranspiraci-ja, zmanjša se fotosinteza, veter lahko raznaša plevelno seme. Proti vetru lahko izbiramo lege v zavetju, postavimo žive meje ali vetro-brane v smer, od koder piha glavni veter (burja), vzgajamo primerne vzgojne oblike. Magda Šturman KULTURNI Št. 136 u 1M. Nedelja, 28. decembra 2008 S pevskim voščilom v novo leto Pevski zbori revije Nativitas so že skoraj mesec dni na terenu s koncerti, ki na širokem, mednarodnem teritoriju pričarajo božično vzdušje z najbolj učinkovitim in prisrčnim sredstvom, glasbo in petjem. Povsod je praznovanje božičnih praznikov vezano na koncertne dogodke; s to zavestjo je deželna sekcija Zveze italijanskih zborovskih društev USCI dala pobudo za povezovanje mnogih koncertov v sklopu obsežne božične revije Nativitas. Revija je nastala predvsem, da bi ovrednotila zaklad krajevne literature v deželi, ki je posebno bogata s specifičnimi izrazi različnih jezikovnih skupnosti. Pobuda je navdušila že od prve izvedbe in se je v letih postopno večala z vključitvijo novih koncertov; letošnja izvedba obsega 68 koncertov na deželnem teritoriju. V duhu izmenjave se nekateri koncerti odvijajo tudi v drugih deželah severne Italije, Avstriji in v Franciji. Kot je napisal predsednik deželne zborovske zveze Sante For-nasier, »Nativitas pripoveduje o Božiču, ki ga ne pogojujejo trendi, potrošništvo in želja po alternativnih praznovanjih. Gre za Božič, ki se vrača h koreninam, k ljudskim običajem in kulturi naših ljudi.« Ob tipičnih, krajevnih glasbenih izrazih, je Nativitas tudi zrcalo evropske zborovske tradicije, ki je postala del našega doživljanja božičnih praznikov z zimzelenimi melodijami in novejšimi spevi. Tudi Zveza slovenskih kulturnih društev že več let sodeluje pri pobudi Nativitas, letos s prirejanjem štirih koncertov. Revija se bo nadaljevala do 11. januarja; na sporedu je še osem koncertov, od katerih pet na Tržaškem (tri v organizaciji slovenskih društev). Torek, 6. januarja ob 18.00 Zgonik, Cerkev sv. Mihaela Božična revija MEPZ "JACOBUS GALLUS" vodi: Marko Sancin MEPZ "RDEČA ZVEZDA'-vodi: Rado Milič OKTET "ODMEVI"-vodi: Rado Milič OPZ IZ ZGONIKA-vodi: Zulejka Devetak Letos nas je božiček obdaril z dvema koncertoma na reviji Nativitas. Prvega smo z MePZ Rdeča zvezda in Oktetom Odmevi že spravili pod zasneženo božično streho, drugega pa bomo z istimi prijatelji in dodatkom tamkajšnjega otroškega zbora speljali 6. januarja v Zgoniku. Za zbor Jacobus Gallus je bila ta prva preizkušnja v novi sezoni s prenovljeno zasedbo izredno pozitivna in spodbudna. Želim si, da bi nam Božiček prinesel zvrhan koš dobre volje (ki je seveda vedno najbolja), novih pevcev in zabave. V imenu zbora Jacobus Gallus pa želim vsem ljubiteljem glasbe in petja vesel božič in srečno novo leto. Marko Sancin NflTlVlTflš Nedelja, 11.januar j a 2009 ob 15.30 Stolnica v Miljah S pesmijo vam mladi želimo... MeMlPZ "TRST" vodi: Aleksandra Pertot V miljski stolnici bo 11. januarja koncert, ki zaključuje sklop koncertov Nativitas. V organizaciji Društva Slovencev milj-ske občine, v sodelovanju z ZSKD in Občino Milje bo nastopil MeMlPz Trst pod taktirko Aleksandre Pertot. Ob zvokih mladinskih glasov se bodo zvrstili tudi nekateri in-štrumentalisti in diplomirani glasbeniki, ki bodo koncert sklenili v celoto. Z nastopom, kot že sam naslov razkrije, si organizatorji in nastopajoči želijo, da bi se leto 2009 izkazalo polno dobrih in lepih trenutkov, takih da se jih lahko poslušalci spomnejo tudi v hujših časih. Predsednica DSMo voščim vsem srečno leto 2009, polno enkratnih užitkov, veselja in zdravja. Predvsem si obeta, da bo leto 2009 predstavljalo prelomnico med starim in novim, da bo leto steklo v sožitju v manjšini in v večini. Želim, da bi glasba prišla ne le iz glasilk pevca, ampak iz globine srca, saj imata glasba in petje moč združevanja ljudi vseh narodnosti. Mirna Viola Torek, ll.januarja ob 17.00 Nabrežina, Cerkev sv. Roka Različni izrazi božičnega razpoloženja MEPZ "IGO GRUDEN"-vodi: Mikela Simac DPZ "KRASKI SLAVČEK"-vodi: Mirko Ferlan Ansambel harmonik iz Sežane vodi: Mikela Simac Nabrežinska župnijska skupnost ima navado, da vsako leto priredi božični koncert, zato je rade volje sprejela predlog, da priredi letošnji božični koncert v okviru pobude Nativitas v sodelovanju z nabrežin-skim kulturnim društvom z nastopom obeh zborov, dekliškega pevskega zbora Kraški slavček pod vodstvom Mirka Ferlana in mešanega pevskega zbora Igo Gruden pod vodstvom Mikele Simac. Program je zasnovan zelo široko, saj bodo na programu pesmi različnih jezikov in različnih stilov, kar jih povezuje pa je pristno božično sporočilo, da se Bog rodi kot človek v vsakem izmed nas, sicer se sploh ne rodi. Mir na svet ne pade z neba, ga ustvarjamo ljudje. Kdor je kristjan, naj bo zares in naj ustvarja čudeže ljubezni. Kdor misli, da ni, naj spoštuje človeško dostojanstvo vsakega človeka, tudi drugače mislečega, drugače izobraženega, drugje rojenega in manj bogatega. Pa bo mir na zemlji. To želimo, da bi se dogajalo predvsem v našem okolju, po naših domovih, po šolah, po društvih, povsod, kjer se trudimo za zdravo rast in napredek Vera Tuta Ban agenda - agenda - agenda - agenda - agenda - agenda NIZ KONCERTOV DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NHT1V1T!1§ Torek, 6.1.2009 ob 18.00 Zgonik, Cerkev sv. Mihaela Božična revija MePz Jacobus Gallus MePz Rdeča zvezda Oktet Odmevi OPZ iz Zgonika Nedelja, 11.1.2009 ob 16.00 Nabrežina, Cerkev sv. Roka Različni izrazi božičnega razpoloženja MePZ Igo Gruden DPZ Kraški slavček glasbeni utrinek s harmonikarji Nedelja, 11.1.2009 ob 15.30 Milje, Stolnica S pesmijo vam mladi želimo... MeMlPZ Trst glasbeni utrinki Iz Rezije Izšel je tradicionalni koledar kulturnega društva Rozajanski dum »kolin-drin«. Tokrat je namenjen temi »ku-škritavi". To je lepa lokalna navada, ki združuje mlade do dvajsetega leta v večdnevno druženje s plesom in veselicami na prehodu s starega v novo leto ob nepogršljivi citiri in bunkuli. Etnografska koledarska zbirka, kot običajno, vsebuje zgovorne fotografije, ki beležijo lepe stare navade. Nova številka šestmesečnika Naš Glas - La nostra voce, ki izide v prihodnjih dneh, prinaša številne zanimive teme o mladinskem združevanju, jezikovnih vprašanjih z vidika akdemske obravnave, večjih lokalnih in mednarodnih dogodkih in kulturnih prireditvah. Koledar in revijo lahko dobite pri ZSKD v Solbici ali preko drugih sedežev. Za naročila tudi rozajanski-dum@libero.it ali tel.: 0433 53428. ZANIMIVO ZA GODBENIKE: SEMINAR ZA PREDVODNIKE IN KORAKANJE Seminar je namenjen instrumentalistom in predvodnikom. Na seminarju bodo udeleženci spoznavali osnove predvodniške dejavnosti, obnavljali pravila ter nadgradili svoje znanje s figurativnimi elementi. Pogovor bo tekel tudi v smeri organizacije srečanj godb, kjer sodeluje večje število sodelujočih godb ter protokolarnih pravilih na takih srečanjih. Seminar se bo odvijal v prostorih Osnovne šole ''Viktor Car Emin'' v Lovranu od 24. do 25. januarja 2009. Rok prijave zapade 9. januarja 2009. 40. JUBILEJNA REVIJA "PRIMORSKA POJE" 2009 V teku so prijave za sodelovanje na reviji. Rok prijave zapade 31.12.2008. Prijavnico dobite na spletni strani www.zskd.org. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta aorica@zskd.ora Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.ora Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.ora 15. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB Milje, 24.1.2009 ob 20. uri Pihalni orkester Komen Postojnska godba 1808 Godbeno društvo Prosek Ilirska Bistrica, 1.2.2009 ob 17. uri Godbeno društvo Viktor Parma Pihalni orkester Divaga Pihalni orkester Ilirska Bistrica Hrpelje, 7.2.2009 ob 20. uri Pihalni orkester Breg Godbeno društvo Nabrežina Brkinska godba 2000 Tržič, 28.2.2009 ob 20. uri Kraška pihalna godba Sežana Pihalni orkester Ricmanje Pihalni orkester Kras - Doberdob Letošnji jubilanti (nadaljevanje...) SKD Valentin Vodnik iz Doline je praznovalo letos 130 let kulturnega delovanja. Sveže moči sedanjosti, ki so omogočile izvedbo društvenega jubileja, temeljijo na plodnih temeljih preteklosti, poznanje katere je nujna za kljubovanje novim izzivom in priložnostim, ki nam jih sedanjost prinaša. Kajti društvo ni ustanova namenjena sama sebi, temveč je namenjena vsem vaščanom in privržencem, ki v njem vidijo lepše in kvalitetnejše preživljaje vsakdanjega življenja. Naše društvo ni živelo samo za lastne cilje, zaprto samo vase. Živelo in delovalo je kot sestavni del celotne vaške skupnosti, kjer je odigralo svojo povezovalno vlogo. Na podobnih praznovanjih se veselimo kulturnega življenja, intelektualne živahnosti in uspešnosti društva, kot je, to lahko mirno rečem, tudi naše. Odbornicam in odbornikom, posameznikom moškega pevskega zbora, vsem članicam in članom ter simpatizerjem, volje in ustvarjalnega zagona resnično ne manjka. Kot primer naj navedem dosežke, ki smo jim bili priča, ob 130-letnici: dolinske gospe so sešile, predstavile in podarile žensko in moško narodno nošo našemu društvu Skupina dolinskih žena so si zamislile koledar za leto 2009 in zamisel izpeljale do konca. Izdali smo dve knjigi: knjigo o zgodovini društvenega prapora, ki jo je uredil Boris Kuret in knjigo o fotografij brežanske vasice Stoletje dolinskega vsakdana. Vsem tem osebam gredo iskrene zahvale za vztrajno prizadevanje za naše tradicije, za našo bogato kulturno dediščino, za naš jezik. Zgoraj navedeno naj predstavlja izziv za nadaljne projekte. Kajti samo z novimi in inovativnimi idejami bo naša skupnost v koraku s časom. Robi Jakomin Predsednik SKD V. Vodnik, Dolina Zbor Jadran je relativno mlad, če ga primerjamo z zbori in društvi, ki so letos proslavljali svoje obletnice. V njem pa se čuti duh dolge pevske tradicije in stalnega boja za obstoj. Zbor Jadran se je rodil v sklopu Društva Slovencev miljske občine, ki deluje na najbolj oddaljenem koncu Dežele FJK in v teritoriju, ki je podvržen stalnim vplivom italijanske večine. Italijansko jedro ni vedno sprejelo Slovence z odprtimi rokami in seveda mnogi mešani zakoni ter šolanje v italijanskih krogih niso ponujali trdnih osnov za obširnejše delovanje. Kljub vsem oviram in omejitvam je društvo in v prvi vrsti zbor Jadran vztrajal in lahko letos proslavil svojo 30. obletnico. Kot predsednica Društva Slovencev miljske občine in zbora Jadran si prizadevam skupaj z odborom, ki ga sestavljajo mladi oz. mlajši člani in seveda stebra društva, kot sta npr. Vesna Zahar Tull in Branko Žerjal, da bi se zbor obdržal še naprej, da bi vztrajno sodeloval z občinsko upravo in nadaljeval s petjem. Seveda se zavedam, da brez pomladka bo ta želja ostala le želja. Zato si vsi skupaj prizadevamo, da bi v društvo zahajalo čimveč mladih, ponujamo različne vrste pobud, ki bi privabile ljudi v svojo sredo. Mladim šolskim otrokom pa nudimo tudi finančno pomoč za glasbeno, fotografsko in likovno vzgojo z upanjem, da bi s tem vzbudili zanimanje za to dejavnost in jo nadaljevali tudi v mladosti. Misel za novo leto: vedno večje sožitje med prebivalci vseh narodnosti, sodelovanja s sorodnimi društvi, ustanovami in občinsko upravo ter osebnih zadoščenj v sklopu društvenega in zborovskega delovanja. Mirna Viola Predsednica Društva Slovencev Miljske občine i.podlistek M. ipodlistek@gmail.com 28. 12. 2008 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Vesel Božič in srečno novo leto 2009 Srečno (in drugačno) leto 2009! Staro leto se vsako leto poslavlja s kančkom grenkega priokusa. Marsikaj se je med minulim letom ni izšlo prav po načrtih, veliko je stvari, ki bi jih človek rad naredil, ustvaril.... A kaj, ko dan ima samo 24 ur, leto pa samo 365 dni! Kakorkoli že, konec leta je po eni strani čas obračunov in pričakovanj. V teh dneh lahko slišimo bolj ali manj rožnata prerokovanja, ki pa bo čez natanko leto dni enako stara kot leto, od katerega se v teh dneh poslavljamo. Skratka, vklenjeni smo v začaran krog ponavljanja starega in novega. Nič novega pod soncem, a vendar.. Znotraj možnega in človeškega smo vsako leto poklicani, da storimo vse, kar je v naših močeh, da bi bilo leto lepše in boljše. V šoli , na delu, na političnem področju: vsi smo odgovorni, da iz leta v leto delamo nekaj v korist nas samih in širše skupnosti. Seštevek posameznih prizadevanj se navsezadnje zrcali tudi navzven. Za manjšinsko in zamejsko skupnost je to življenjsko pomembno. Manjšinska in zamejska skupnost smo še vedno, in sicer zaradi statusa, ki ga (ne) uživamo. Položaj našega jezika je (in to ne le pri nas) še vedno nerešeno politično vprašanje. Za obstoj naših institucij in medijev moramo kljub zaščitnim zakonom vedno znova romati v Rim. Kljub dejanskemu padcu meja zgleda, da slednje še vedno obstajajo. Živimo v času, ki nas spominja na preteklost, kljub temu, da nas koledar opozarja, da bo čez nekaj dni že leto 2009. Če bi verjeli vsem črnogledim prognozam v zvezi z prihajajočim letom, bi nas morda popadel občutek nostalgije za minulim letom. Resnici na ljubo, vsako leto prinaša dobro in manj prijetno. Od nas pa je vendarle odvisno, če nas bodo grenke izkušnje iz preteklosti poučile, da se bomo izogibali napačnim odločitvam in tako vsaj malo pripomogli, da bo naslednje leto če že ne boljše, vsaj nekoliko različno. i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 37084, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: corili01@gorica.191.it SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ vošči vsem članicam, odbornikom in društvenikom veliko notranjega miru ob letošnjem Božiču in v prihajajočem letu 2009. Kljub ne-lahkim časom je potrebno z zaupanjem in mirom gledati naprej, in sicer kot posamezniki in kot člani naše slovenske skupnosti. Vsem rojakom, torej, prisrčna voščila! videm V teh dneh smo se spomnili prve obletnice padca meje - zgodovinskega dogodka, ki za Benečijo pomeni razvojno možnost tako na kulturnem kot tudi na gospodarskem področju, če bo seveda upoštevana specifičnost tega območja med Furlanijo in Slovenijo. Poleg teh pozitivnih znakov žal moramo ponovno beležiti nasilne poskuse izbrisanja slovenske identitete naše skupnosti. Ukrepi, ki so jih sprejeli tako deželni svet kot videmska pokrajina, so zadnji dokaz, kako določena politika zasleduje kot cilj asimilacijo, pri tem pa potvarja zgodovinska in lingvistična dejstva. Prepričani smo, da bo slovenska skupnost v videmski pokrajini znala premostiti tudi ta čas, ki je postal še težji zaradi pomanjkanja občutljivosti vladnih političnih sil, ki, z drastičnim krčenjem sredstev za kulturno delovanje slovenske manjšine, ne omogoča redno promocijo slovenskega jezika in kulture na teritoriju. Vsem našim ljudem doma in po svetu želimo veselo in uspešno leto 2009! V Čedadu bo v torek, 6.1.2009, v gledališču Ristori potekal Dan emigranta. Vsakoletni praznik Slovencev videmske pokrajine, ki se bo začel ob 15.00 uri, ima letos geslo "Mi smo tu". V okviru Beneških kulturnih dnevov "Odkrivajmo naš jezik', bosta v četrtek, 15.1.2009, v dvorani občinskega sveta dve predavanji, in sicer Renata Kodilja z Univerze v Vidmu bo govorila o dvo-jezičnosti in stereotipih, psihologinja Susanna Pertot pa o dvojezičnosti in identiteti. gorica Tako so peli Cosí cantavano Pred kratkim je v Kanalski dolina nastala nova zgoščenka, ki nosi naslov "Tako so peli-Cosi' cantavano" Na zgoščenki so zbrane nekatere pripovedi in pesmi (skupaj jih je petnajst) ki so bile posnete v glavnem v Ukvah med leti 1968 in 1972. Največ jih je posnel dr. Pavle Merku, ki jih je nato podaril Glasbeno narodopisnemu inštitutu, ki danes deluje v okviru slovenskega SAZU-ja. Posnetki, ki so bili opravljeni s takratno tehnologijo in v neprimernih prostorih, največ v gostilni so posledično bili ohranjeni na starih in deloma že pokvarjenih trakovih so na zgoščenki predstavljeni tako, kot so bili registrirani v originalu in brez večjih zvočnih popravil, vsekakor, sta se morala založnika zgoščenke kar potruditi za izdajo kvalitetnega dela. V zgoščenki zasledimo pesmi, ki so jih takratni pevci peli v knjižni slovenščini ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA želi vsem pevskim zborom, njihovim dirigentom in vsem rojakom blagoslovljen Božič in uspešno novo leto 2009. trst ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE želi članom, društvom, pevskim zborom, organizacijam in vsem, ki njeno delo podpirajo in spremljajo, duhovno bogat praznik Gospodovega rojstva in Božji blagoslov v novem letu 2009. Redni letni občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete bo v torek, 27. januarja 2009, v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Kulturni Center Lojze Bratuž in Zveza slovenske katoliške prosvete prirejata niz veseloiger ljubiteljskih odrov »Iskrivi smeh na ustih vseh«. V soboto,17. januarja 2009, se bo ob 20.30 predstavil Dramski odsek SKPD Mirko Filej -Oder 90 z igro Gospodična Papillon, ki je nastala na podlagi teksta Stefana Bennija. Vsem organistom, zborovodjem, pevkam in pevcem, kakor tudi njihovim družinam naj ob božičnih praznikih voščimo božjega blagoslova in notranjega zadoščenja ob doživetem petju naših božičnih pesmi. Tudi v letu, ki je za nami, to lahko rečemo, so naši cerkveni zbori po vsehfa-rah s svojim petjem lepšali bogoslužja in potrjevali slovensko prisotnost. Ob izteku leta, ko se oziramo za opravljenim delom, lahko zato ugotavljamo, da so nam minuli meseci prinesli mnogo pobud, koncertov, revij in seminarjev, ki so udeležencem dali veliko priložnosti za pridobivanje novih izkušenj in uživanja ob izvajanju ali poslušanju lepega petja. V zadoščenje pa nam je tudi, da mimo vseh težav in ovir stojimo in delujemo. V tem smislu nameravamo vztrajati tudi v letu, ki je pred nami, kajti prepričani smo, da nam tudi napovedane težave ne morejo vzeti veselja do petja in čuta odgovornosti do skupnosti v katerih delujemo. Preizkušnje pa nas lahko le utrjujejo. V prepričanju, da se bomo čez leto dni lahko prav tako mirno in z veseljem ozrli za opravljenim delom na ravni cele Zveze in posameznih zborov in skupin, ki delujejo v njenem okviru, naj vsem voščimo srečno 2009! Izvršni odbor Zveze cerkvenih pevskih zborov - Trst OPZ Kraški cvet bo sodeloval pri pobudi Vincencijeve konference in pod vodstvom s. Karmen Koren nastopil v ponedeljek, 29. decembra ob 16.30, za ostarele v zavodu šolskih sester pri Svetem Ivanu v Trstu. Dekliška mladinska supina Vesela pomlad z Opčin, ki jo vodi Mira Fabjan pa bo v domu za osta-reel Jerala na Padričah nastopila v četrtek, 8. januarja. Župnija sv. Roka v Nabrežini obvešča, da bodo tudi letos v župnijski dvorani razstava jaslic. Ogled je mogoč ob četrtkih, sobotah in praznikih od 16. do 19. ure. Božič je čas miru in upanja. V miru se oziramo nazaj na opravljeno delo in delamo obračune. V upanju in z zaupanjem zremo v prihodnost in načrtujemo. Kako smo letos zadovoljni, kako uživamo mir, ki nam ga Novorojeni poklanja? Mislim, da smo s preteklim letom lahko zadovoljni in da smo v glavnem svoje delo pošteno opravili.. Bolj pa nas skrbi prihodnost. Nam bo novo leto prineslo vsaj to, kar nam je letošnje? Da bi v božjem miru z upanjem in zaupanjem zrli v prihajajoče leto 2009 želim vsem članicam, sodelavcem in prijateljem Slovenske prosvete . Srečen Božič! Marij Maver Priznanje Kazimir Humar 1)Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podelujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. 2)Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa. 3)Priznanje se praviloma podeli v mesecu februarju za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. 4)Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. 5)Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2008 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra, 85, s pripisom na ovojnico: "Predlog za priznanje" Kmalu dvojezična tabla v cerkvi pri sv. Ivanu ali pa v krajevnem avtohtonem narečju. Zgoščenko sta izdali Glasbena matica -Glasbena šola Tomaž Holmar v Kanalski dolini in Slovensko kulturno središče Planika ob delni finančni podpori krajevne gorske skupnosti. Glasbeno, tehnično svetovanje ter ureditev zgoščenke je opravil prof. Manuel Figelj. V kratkem bo tudi izšla spremljajoča knjižica s spremnimi teksti in besedili pesmi v izvirniku s prevodom v italijanski jezik, katero je delno podprl tudi Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zgoščenka, kateri upamo, da bodo sledila še druga, naj bi bil prispevek slovenskih ustanov, ki delujejo v Kanalski dolini, k ohranjevanju pevske in kulturne dediščine, hkrati pa spodbuda k nadaljnemu delu in raziskovanju na ozemlju, kjer je še prisotna avtohtona slovenska govorica. V prvem desetletju 20. stoletja so na Slovenskem imeli navado kronati Marijine podobe z detetom. Znamenit je primer Marijine podobe na Brezijah, katero so kronali leta 1907. Tudi Marijina podoba v cerkvi pri sv. Ivanu je bila kro-nanan takrat. Po obnovitvenih delih, katerih je bila slika deležna pred dvema letoma, pa sta bili kroni odstranjeni, češ, da sta za sliko »invazivni«. Kot že rečeno, gre za slovensko navado in torej za narodno pričevanje, ki je bilo tako odstranjeno. Društvu Marij Kogoj in nasploh Svetoivančanom pa se je ob praznovanju 150-letnice župnijske cerkve porodila zamisel, da se o prisotnost Slovencev v župniji vendarle obeleži, in sicer s spominsko ploščo, ki bo kmalu našla svoje mesto pod Marijino podobo. / DNEVNE NOVICE Nedelja, 28. decembra 2008 2 1 bližnji vzhod - Silovit odgovor Izraela na Hamasovo raketiranje njegovega ozemlja Več kot dvesto mrtvih v izraelskem napadu na Gazo Globoko zaskrbljena mednarodna javnost poziva vpleteni strani k takojšnji prekinitvi sovražnosti GATA - Izraelske zračne sile so včeraj izvedle bliskovito ofenzivo in na območje Gaze izstrelile več deset raket. Pri tem je umrlo najmanj 205 ljudi, več kot 750 pa je ranjenih. Medtem ko številne države Izrael in gibanje Hamas pozivajo, naj prenehata z nasiljem, pa izraelska vojska poudarja, da se bodo operacije proti Hama-su nadaljevale, dokler bo potrebno. Prve rakete so Hamasova poslopja zadele prav v času, ko so palestinski otroci zapuščali šolo, zato je bilo med napadi na ulicah večje število žensk, ki so v kaosu poskušale najti in zaščititi svoje otroke. Oblasti se sicer bojijo, da se bo število žrtev še zvišalo, saj so številni še vedno ujeti pod ruševinami porušenih objektov. Tarče napadov so bila sicer predvsem poslopja gibanja Hamas vzdolž območja Gaze. V enem izmed omenjenih poslopij, ki ga je razdejala raketa, je bilo videti več deset trupel uniformiranih pripadnikov Hamasa, med njimi tudi vodja policije. Izraelska stran je v preteklih dneh večkrat opozorila, da bo izvedla silovit protinapad, če Hamas ne bo prenehal z raketnim obstreljevanjem izraelskega ozemlja. Zaenkrat sicer še ni znakov, da bi izraelska vojska vzporedno z zračno izvedla tudi kopensko ofenzivo. Kljub temu pa je tiskovni predstavnik izraelske vojske za vojaški radio poudaril, da je bila zračna ofenziva šele začetek izraelskih napadov. Izraelska zunanja ministrica Cipi Li-vni je dejala, da je vojna edina rešitev, ki je Izraelu na voljo proti Hamasu. »Če so žrtve civilisti, je za to odgovoren samo Hamas,« je dodala. Palestinsko ekstremistično gibanje pa je takoj po izraelskih napadih kot povračilni ukrep izstrelilo na ozemlje Izraela vrsto raket, pri čemer je bila ubita ena oseba. Hamas je svoje pripadnike pozval, naj z vso silo udarijo po Izraelu. Včerajšnji izbruh nasilja so ostro obsodili predstavniki številnih držav in organizacij, ki so si enotni, da morata Izrael in Hamas takoj prenehati sovražnosti in vzpostaviti premirje. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je med prvimi izrazil globoko zaskrbljenost in pretresenost nad napadi in strani pozval k takojšnji prekinitvi sovražnih akcij. K takojšnjemu premirju je pozval tudi visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, predsedujoči EU, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, pa je pozval tako gibanje Hamas kot tudi Izrael, naj prenehata s sovražnimi aktivnostmi. »Predsednik je izrazil globoko zaskrbljenost nad stopnjevanjem nasilja na jugu Izraela in na območju Gaze. Ob tem je ostro obsodil tako neodgovorno izzivanje, ki je do teh razmer pripeljalo, kot tudi neprimerno uporabo sile,« so v sporočilu za javnost zapisali v uradu francoskega predsednika. Tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost Gordon Johdroe je pozval Izrael, naj se pri napadih na Hamasove cilje poskuša izogniti žrtvam med civilisti. Ob tem je opozoril, da je za prenehanje nasilja nujno, da z raketnim obstreljevanjem preneha tudi Hamas. Pozivom k prekinitvi ognja se je pridružila tudi Rusija. Izrazi globoke zaskrbljenosti nad razmerami v Gazi s pozivi za prenehanje nasilja so prišli tudi iz Rima in Londona, pozivom pa se je pridružil tudi posebni odposlanec bližnjevzhodne četverice Tony Blair. ki je poudaril, da je za območje Gaze potrebna nova strategija. Stopnjevanje nasilja so obsodili tudi v Egiptu in napovedali odprtje prehoda med Gazo in Egiptom. Sekretar Arabske lige Amr Musa je pozval k izrednemu zasedanju zunanjih ministrov arabskih držav, Libijo kot članico Varnostnega sveta ZN pa, naj organizira izredno zasedanje o zaostritvi razmer na Bližnjem vzhodu. Nad Gazo se je po včerajšnjih napadih dvignil gost črn dim ansa irak - V eksploziji avtomobila bombe 22 mrtvih V Bagdad se vrača teror Včerajšnje nasilje zahtevalo še drugih šest življenj v treh ločenih napadih Razdejanje po eksploziji avtomobila bombe v Bagdadu ansa BAGDAD - V eksploziji avtomobila bombe v šiitski četrti Bagdada je bilo včeraj po zadnjih podatkih ubitih 22 ljudi, 54 pa je ranjenih. Eksplozija se je zgodila v bližini avtobusne postaje, slišati pa jo je bilo več kilometrov daleč. Samomorilski napadalec je počasi vozil proti vhodu na avtobusno postajo, ob katerem so bile stojnice praznične tržnice, zadnjih sto metrov pa je silovito pritisnil na plin in sprožil detonator. Razdejanje je bilo silovito, zgodilo pa se je v predelu mesta, ki je sicer »eden najbolj varnih«. Med žrtvami je tudi okrog petnajst žensk in otrok, ki so bili v minibu-su in so po pričanju očividcev zgoreli kot žive bakle. Sicer pa iz Iraka poročajo tudi o drugih nasilnih dogodkih, tako da je krvavi obračun včerajšnjega dne 28 mrtvih. Pet vojaških oseb in en civilist so umrli v napadih pri Bakubi, v Babelu in v Zafrani-ji. Zadnja dva mrtva, en vojak in en civilist, sta umrla v eksploziji paketa bombe, ki je eksplodiral na cesti v trenutku, ko je šla mimo policijska patrulja. imigracija - Včeraj že sedmo zaporedno izkrcanje Afričanov od božiča Na Lampedusi že 1500 pribežnikov Zunanji minister Frattini priznal, da Italija zamuja z rafitikacijo sporazuma med Berlusconijem in Gadafijem LAMPEDUSA - Na Lampeduso je včeraj prispelo drugih več kot tristo nezakonitih pribežnikov iz Afrike, potem ko jih je samo v petek prispelo približno tisoč. To je bilo sedmo zapovrstno izkrcanje pribežnikov, ki jih je od božičnega dne prispelo že 1300. Obalna straža je včeraj zgodaj zjutraj prestregla ladjo z 247 nezakonitimi pribežniki, nato pa še čoln s 65 osebami, med katerimi sta bili tudi nosečnici. V sprejemnem centru na Lampedusi, ki ima uradno zmogljivost okrog 850 oseb, je tako zdaj že več kot 1500 oseb. Policija bo nekaj pribežnikov s posebnimi letali prepeljala v druge centre po državi. Mediji pa medtem poročajo, da so na poti proti Siciliji nova plovila s pribežniki, ki prihajajo v veliki večini iz Libije. Po navedbah notranjega ministrstva je od januarja do septembra letos v Italijo prišlo več kot 24 tisoč nezakonitih pribež-nikov, kar je znatno več kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo približno 14 tisoč. Notranji minister Roberto Maroni je v zvezi z novim imigracijskim valom včeraj telefoniral zunanjemu ministru Francu Frattiniju in ga pozval, naj poseže pri libijskih oblasteh, da bi v skladu z nedavnim sporazumom med Berlusconijem in Gadafijem ustavili reko prihodov. Toda položaj je po oceni zunanjega ministra bolj zapleten: »Resnici na ljubo smo tudi mi v zamudi, saj smo zaradi tehničnih problemov poslali besedilo sporazuma v parlament šele pred nekaj tedni, zaradi česar avgusta podpisan dogovor še ni ratificiran.« Sicer pa je Frattini prepričan, da sporazum politično velja, in to ne samo za italijansko vlado, ampak tudi za Libijo, ki ga je že ratificirala. Pakistan poziva Indijo k nevmešavanju ISLAMABAD - Pakistanski predsednik Asif Ali Zardari je zagotovil, da si bo Pakistan v prizadeval za izkoreninjenje skrajnih skupin, vendar je ob tem opozoril Indijo, naj po terorističnih napadih v Mumbaju pakistanskemu vodstvu ne poskuša diktirati pogojev za tovrstne ukrep. »To bomo storili, ker moramo, ne zato, ker tako želi Indija,« je dejal Zardari ob včerajšnji prvi obletnici umora njegove žene in nekdanje pakistanske premierke Benazir Buto. »Naša odločnost je bila že večkrat na preizkušnji, zato ni treba, da bi jo Indija znova preizkušala. Dovolite nam svobodo demokracije, dovolite nam svobodno izbiro,« je dejal Zardari. Umrl avtor Spopada civilizacij NEW YORK - V 82. letu starosti je umrl vplivni ameriški politični analitik Samuel Huntington, avtor znamenite knjige Spopad civilizacij. Bil je dolgoletni profesor na harvardski univerzi in soavtor oziroma urednik številnih knjig s politično tematiko. Kot so zapisali na spletni strani univerze v Harvardu, je Huntington na univerzi predaval 58 let, lani pa se je upokojil. Kot soavtor ali urednik je sodeloval pri 17 knjižnih delih, ki večinoma govorijo o ameriški vladi, demokratizaciji, vojaški politiki in političnem razvoju. Najbolj pa je postal znan po svojem razmišljanju in napovedih, da bo po hladni vojni v svetu prihajalo do konfliktov zaradi kulturnih oziroma verskih razlik in ne več zaradi ideoloških razlik med državami. Tovrstno razmišljanje je leta 1996 strnil v knjižni uspešnici Spopad civilizacij, ki je prevedena v 39 jezikov, tudi v slovenščino. V snežnem metežu rodila dvojčke Požar na odlagališču dotrajanih ladij, s katerimi prihajajo pribežniki z afriških obal ansa TORONTO - 27-letna Kanadčanka iz mesta Windsor blizu meje z ZDA je pred dnevi v hudem snežnem me-težu na ulici rodila dvojčka, pri porodu pa sta ji pomagala policista, ki sta bila na rutinskem nočnem obhodu soseske. Najprej sta mislila, da gre za zločin, ko jima je nasproti tekla okrvavljena ženska, ki je klicala na pomoč. Nato je 27-letnica dvignila pulover in jima pokazala novorojenčka, ki ga je privijala k sebi. Nekaj minut zatem je stoje rodila še drugega otroka, pozneje pa je na prizorišče pritekel še prestrašeni novo-pečeni oče. Zakaj je bila ženska na ulici, ni znano. 2 2 Nedelja, 28. decembra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it naš pogovor - Nekdanji predsednik Triestine Raffaele De Riu in igralec Francesco Romano Med navijači sta še vedno zelo priljubljena Takrat, leta 1994, je sicer tržaški klub doživel stečaj - Romano je igral tudi z Maradono Čeprav je pod njegovim predsedni-kovanjem (točneje, ko je bil on gospodar kluba, saj se je predsedniški funkciji že prej odpovedal) Triestina leta 1994doživela stečaj, je nekdanji predsednik Raffaele De Riu navijačem še vedno zelo pri srcu. Dokaz o tem smo imeli tudi na praznovanju 90-le-tnice kluba, ko je bil ravno on deležen enega najbolj toplih sprejemov. Navijači so namreč hitro pozabili na stečajni postopek, a se še dobro spominjajo vseh kvalitetnih igralcev, ki jih je podjetnik iz Palerma pripeljal v Trst v obdobju enajstih let (19831994). Za las je zgrešil napredovanje v Aligo (zgrešena 11-metrovka De Giorgisa in ena točka odbitka na lestvici, ki je Triestini preprečila napredovanje, 25 let kasneje še burita duhove). De Riu je zelo rad privolil na intervju, že sam glas pa je kazal na njegov zelo čustven pristop do praznovanja pomembnega jubileja Triestine, kluba za katerega bo »navijal vse do konca svojih dni«: »Zelo lepo se je spominjati vseh dogodkov, ki so zaznamovali moje predsed-nikovanje. Spominjam se jih z zadovoljstvom in ljubeznijo. Takrat sem bil prepričan, da sem prvi navijač Triestine, že samo zato, ker sem predsednik. Šele potem, ko nisem bil več na tem položaju, sem se zavedel, da sem še bolj zagret navijač tega kluba! Vsako soboto se pozanimam za rezultat Triestine. Že ob koncu prvega polčasa moram takoj zvedeti za trenutno stanje. Šele potem se pozanimam za Juventus. Spomini na tisto obdobje ostajajo živi, saj gre za res lepe spomine. Čisto naključno sem krstni nastop kot predsednik opravil na tekmi proti Palermu, ekipi iz mojega rojstnega mesta. V trenutku sem pozabil na Palermo in postal navijač Triestine. Ne znam si razlagati, zakaj sem se tako navezal na ta klub. Enostavno mi je bil pisan na kožo.« Kateri je najlepši spomin? Mislim, da je vezan na vse tiste igralce, ki so igrali na nek poseben način, z nekim posebnim pristopom. Kot velja tudi za nekatere trenerje. Enostavno so bili, seveda metaforično, pripravljeni dati življenje za ta dres, za to ekipo, za to mesto. Videlo se je, da niso igrali za denar, ampak da so čutili nekaj posebnega do Triestine. Z njimi sem imel odnos, ki je v določenih pogledih skoraj presegal odnos med očetom in sinom. Kako se je spremenil nogomet v teh letih? Zelo. Danes vidimo v A-ligi Inter, ki ima same tujce. Nekoč pa so ekipe sestavljali samo Italijani. Oziroma, v nekaterih društvih so se poskušali omejiti celo na igralce iz svoje dežele. Prav zato so bili igralci toliko bolj vezani na klub; imeli so ga za svojega. Princivalliju ne bo mogel nikoli nihče očitati, da se ne trudi maksimalno, saj je očitno, da ni samo igralec Triestine ampak tudi njen navijač. Takrat so bili taki primeri prej pravilo kot izjema. Danes je nogomet pravi show, ampak ni več tistega odnosa med navijači in igralci, ki je obstajal nekoč. Tudi vloga predsednika se je verjetno medtem spremenila. Obdobje raznih Rozzijev, Anconetanijev in De Riu-jev je dokončno mimo. Predsedniki se nekoč niso tako vtikali v športno plat ekipe. Jaz sem zvedel za postavo morda pol ure pred začetkom srečanja. Sploh se nisem vmešal v te zadeve. Zdaj pa predsedniki vsiljujejo trenerjem izbire, kupujejo igralce, ki so njim všeč, ne glede na to, če so ekipi koristni ali ne, v nekaterih primerih pa gre zgolj za biznis, ne pa za premišljeno izbiro. Kaj pa zaželite tej Triestini? Morda, da doseže tisti cilj, ki je vam ušel le za eno točko? Nedvomno je želja vseh navijačev Triestine ravno ta. Sploh ne veste, kolikokrat mislim na tisto točko... Glede na to, kar sem videl letos, začenši s tekmo proti Li-vornu, sem prepričan da v tej B-ligi ni ekipe, ki bi lahko brez težav napredovala. Z enim ali dvema nakupoma bi se res lahko ciljalo višje. Potem ti mora priskočiti na pomoč tudi sreča. In vse komponente, gledalci, igralci, trener, kondicijski trener - po mojem mnenju je v modernem nogometu kon-dicijski trener celo pomembnejši od samega trenerja - morajo imeti enake cilje. Potem tudi A-liga ne bi bila več utopija. Romano: Maradona bo uspel tudi kot selektor Med razne igralce, ki so prišli v Trst ravno po zaslugi predsednika De Riuja, sodi tudi Francesco Romano. Leta 1983 mu pri Milanu po hudi poškodbi kolena niso več zaupali, tako da je izbral B-ligo in Triestino za nov preporod. Romano je v treh sezonah v Trstu tako navdušil (112 nastopov in 20 golov), da je sredi sezone 1986/87 (oktobra meseca) prestopil k Napoliju Maradone in trenerja Ottavia Bianchija, kjer mu je v prvem poskusu uspelo osvojiti naslov italijanskega prvaka. Z modrimi je nato osvojil še italijanski pokal in pokal Uefa, za Trie-stino pa je ponovno nastopil v sezoni 1993/94: »Mislim, da je vedno prijetno praznovati vesele obletnice, posebno zato, ker ti take svečanosti ponujajo možnost, da znova srečaš stare znance in prijatelje, s katerimi se že dolgo časa ne vidiš. Skupaj lahko obujaš lepe spomine, ki si jih z njimi delil v tistih letih. Prav zato, ker so bila zame leta v Trstu res prijetna.« Zate je bila Triestina odskočna deska za ponovni vzpon proti samemu vrhu italijanskega nogometa. Res je. Po hudi poškodbi so mi zaupali in verjeli vame. Mislim, da je bil pavi kraj tfhúsy1 ¿iiíisr t' kmp j Q i î{Mdnm i uí'j n j j1^"li~'itdTjjrK t "^fc yl Zbornika slovenskega športa v Italiji 2008 fcMu Erante Lo4ca*K|, l.M Irn državni mllupjk.Li^ki irpraciltil LORIS MANIA' jutri, 29,ilcceänbra 200ft ob 18.00, v niait dvorani Kulturnega Centn "L. Bratuž+h. drevored XX. scpteinbra S5 Miilil ihn kmjii ¡MKrp min iHt-Irlriiri ^imin-k mi ¿|iiirliiili i^x »Princivalliju (na sliki) ne bo mogel nikoli nihče očitati, da se ne trudi maksimalno, saj je očitno, da ni samo igralec Triestine ampak tudi njen navijač,« meni Raffaele De Riu kroma v pravem trenutku, saj so me takoj toplo sprejeli in mi omogočili, da sem lahko delal brez pritiskov in popolnoma premostil posledice poškodbe. V Neaplju si imel možnost igrati skupaj z Diegom Armandom Maradono. Kakšni spomini te vežejo nanj in kako si sprejel novico, da je postal novi selektor argentinske reprezentance? Maradona je pravi unikat. Nimam dvomov, da gre za najboljšega nogometaša vseh časov. On je delal stvari, na katere navadni smrtniki sploh nismo pomislili. Tudi v tem nogometu bi bil on daleč najboljši in nekaj stopničk nad vsemi konkurenti. Ob tem je Maradona res čudovita oseba. Njega lahko mirno imam za pravega prijatelja. Mislim, da je prava izbira za selek-torsko mesto. Kdor ga dobro pozna, nima dvoma, da je Maradona tako karizmatična osebnost, ob tem da je velik poznavalec nogometa, da mu bo uspelo tudi na tem položaju. V katerih pogledih so se v nogometnem svetu stvari spremenile na bolje in v katerih so se poslabšale? Ni dvoma, da je moderni nogomet veliko bolj vezan na medije, zlasti televizijo. Ljudje se pritožujejo, da ekonomske zadeve postajajo vse pomembnejše, športna plat pa, da izgublja na pomenu. Vendar, če gledam na zadevo z zornega kota igralca, se ni nič bistvenega spremenilo. Nogometaša zanima samo, da lahko v nedeljo stopi na igrišče, igra in se zabava. Vse ostalo je postranskega pomena. Iztok Furlanič odbojka ACH Volley slovenski pokalni prvak ACH Volley Bled - Salonit Anhovo 3:2 (25:22, 21:25, 22:25, 25:21, 16:145) Odbojkarji ACH Volleya z Bleda so po pričakovanju osvojili slovenski pokalni naslov, toda pot do zmage je bila izredno težka, Salonit pa je v zadnjem odločilnem nizu vodil že s 13:11. Toda v izjemno razburljivi končnici je bil slovenski prvak prisebnejši in tudi srečnejši. Novogorčanke danes v finalu z Branikom Hit Nova Gorica - Aliansa 3:0 (27, 15, 23) HIT NOVA GORICA: Mori, Vogrič, Barič, Jontes 7, Lipovž, Šuler, Spačal 8, Testen 13, Milosavljevič 8, Krstič 4, Cvetanovič 9, Potokar 6. Varovanke trenerja Zorana Je-rončiča so v polfinalu slovenskega pokala zasluženo premagale Alian-so. V današnjem finalu z začetkom ob 18. uri v Novi Gorici (dvorana OŠ Milojke Štrukelj) se bodo domačinke pomerile z ekipo Nove KBM Branik, ki je prav tako s 3:0 ugnala Cal-cit Kamnik. tour de ski Petra Majdič v prologu na 3. mestu OBERHOF - Slovenska smučarska tekačica Petra Majdič je v prologu novoletne turneje Tour de Ski v nemškem Oberhofu zasedla 3. mesto, ki si ga je razdelila s Poljakinjo Justyno Kowalczyk. Najhitrejša je bila Nemka Claudia Nystad, druga pa Italijanka Arianna Follis. Vesna Fabjan je uvodno preizkušnjo končala na 32. mestu. V moški konkurenci se je na veselje približno 6000 gledalcev zmage prav tako veselil Nemec, zmagal je Axel Teichmann. 2. mesto je na uvodni preizkušnji osvojil Švicar Dario Cologna, medtem ko je bil 3. Norvežan Petter Nordhug. Danes čaka smučarske tekače in tekačice v Oberhofu še druga preizkušnja turneje Tour de Ski. Dekleta bodo ob 12.30 (po Slo 2) v klasični tehniki tekla na deset kilometrov, fantje pa ob 13.45 na 15 kilometrov, prav tako v klasični tehniki. Iz Nemčije se karavana seli v Prago, nato v Nove Mesto in na koncu še v Val di Fiem-me. BORMIO IN SEMMERING - Zmagovalec zadnjega smuka za svetovni pokal v Val Gardeni Michael Walchhofer je bil najboljši na drugem treningu pred današnjo smukaško tekmo v Bormiu (11.40 po Slo 2 in Rai 2). Alpske smučarke pa čaka danes v Semmeringu veleslalomska preizkušnja (10.20 po Slo 2). NA TRBIŽU - Italijanska ženska reprezentanca se bo od danes do torka mudila na Trbižu, kjer bo trenirala v hitrih disciplinah. NORDIJSKA KOMBINACIJA -Magnus Moan je zmagovalec prve od dveh tekem svetovnega pokala nordijskih kombinatorcev v Oberhofu. Norvežan, ki je dosegel drugo letošnjo zmago in deveto nasploh, je bil v izenačenem in napetem zaključku deset kilometrskega teka boljši od Američana Todda Lodwicka ter najboljšega po skoku in vodilnega v svetovnem pokalu Finca Anssija Koivuran-te. Alessandro Pittin iz Karnije se je uvrstil na 30. mesto. SNAIDERO - Videmski košarkarski prvoligaš bo v današnjem 12. krogu v Vidmu (ob 21.00) gostil Angelico Biella. VČERAJŠNJA IZIDA: La Fortezza Bologna -Carife Fe 78:63, Cantù - Solsonica 88:69. ORLI - Hokejski prvoligaš na ledu Aquile FVG iz Tablje bodo nocoj (20.30) doma gostile ekipo Pustertal. NAJBOLJŠI - Rusa Andreja Arša-vina, 27-letnega napadalca Zenita iz St. Peterburga, so drugič zapored izbrali za najboljšega igralca leta v državah nekdanje Sovjetske Zveze. Nogometna zveza Bolgarije je za najboljšega nogometaša leta izbrala napadalca Manchester Utd Dimitra Berbatova. V Črni gori pa je bil za najboljšega nogometaša imenovan Romin napadalec Mirko Vučinic. smučarski skoki - Jutri prva etapa v Oberstdorfu Novoletna turneja v znamenju dvoboja Ammann - Avstrija LJUBLJANA - Z jutrišnjo nočno tekmo v Oberstdorfu (16.30) se za smučarske skakalce začenja prvi vrhunec sezone - 57. nemško-avstrijska novoletna turneja štirih skakalnic. Trener reprezentance Matjaž Zupan se je po treningu v Engelbergu odločil, da bodo slovenske barve zastopali Robert Kranjec, Primož Peterka, Jernej Damjan, Mitja Mežnar in Primož Pikl. Potem ko je lani zdaj že »upokojeni« legendarni Finec Janne Ahonen postal skupni zmagovalec 56. novoletne turneje in s tem postal prvi skakalec v zgodovini, ki mu je ta izjemen dosežek po letih 1999, 2003, 2005 in 2006 uspel petkrat v karieri, je prvi favorit letošnje izvedbe gotovo Švicar Simon Ammann. Dvakratni olimpijski prvak iz Salt Lake Cityja (2002), ki je to sezono brez dvoma v odlični formi, je nanizal že poker prvih mest. V mladem Avstrijcu Gregorju Schlierenzauerju, to se- zono zmagovalcu dveh tekem, bo imel izjemnega tekmeca za skupno zmago, a tudi izkušenega Wolfganga Loitzla ne gre kar tako odpisati, saj to sezono skače zelo konstantno. »Ammann je gotovo prvi favorit. A vloga lovca nam je pisana na kožo. Naredili bomo vse, da mu preprečimo slavje,« pred turnejo obljublja glavni trener rdeče avstrijske falange, Alexander Pointner, in opozarja: »Za mene sta tiha favorita gotovo vsaj še dva skakalca, izkušena veterana in 'rutinerja': Nemec Martin Schmitt in Finec Matti Hautamaki.« Schlieri, ki je drugo zmago v sezoni vknjižil prav na zadnji preizkušnji pred turnejo, na generalki v Engelbergu, že komaj čaka na začetek spektakla. »Moja motivacija je, posebej po zmagi v En-gelbergu, izjemno visoka. Tudi v psihološkem smislu je bilo izjemno pomembno, da sem premagal Ammanna. Z ve- seljem bom nastopal na turneji in komaj že čakam, da se začne,« je dejal 18-letni Tirolec, ki v skupnem seštevku svetovnega pokala za vodilnim Ammannom zaostaja za 75 točk. V slovenskem taboru imajo pred turnejo kljub ne ravno obetavnem uvodu v sezono razmeroma visoka pričakovanja. »Naše želje so, da bi se enemu od fantov na vsaki tekmi uspelo prebiti med najboljših deset skakalcev. Tu mislim predvsem na Peterko (zmagovalec novoletne turneje v sezoni 1996/97), Kranjca in Damjana, ki so izjemno izkušeni, poznajo skakalnice in so na vsaki tekmi sposobni skočiti 'v točke'. Od teh treh skakalcev največ pričakujemo,« je povedal Zupan. Uvodu v Oberstdorfu bodo sledili še Garmisch-Partenkirchen (1. januarja), Innsbruck (4. januarja) in Bischofshofen (6. januarja). (STA) / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 28. decembra 2008 23 nogomet - Danes v Križu in v Bazovici zaostali tekmi 13. kroga Vesna odločno na zmago Zarjo Gajo čaka težja naloga Pri Vesni na razpolago tudi Venturini - Četrti rumeni karton ta teden ni prišel v poštev Ljubitelji amaterskega nogometa bodo danes popoldne prišli na svoj račun v Križu in v Bazovici. V zaostali tekmi 13. kroga bo Vesna, v skupini B promocijske lige, v Križu (ob 14.30) gostila ekipo Centro Sedia, ki ima 11 točk na lestvici. »Plavi« jih imajo sedem več in bodo danes poskusili zmagati ter se tako približati vodilnim. Nogometaši kriškega društva so trenirali tudi včeraj zjutraj, sicer v nekoliko okrnjeni zasedbi, saj so bili nekateri igralci na dopustu. Za danes pa so Leone, Degrassi in Donato že potrdili svojo prisotnost. Trener Veneziano bo imel vseeno nekaj težav z odsotnostmi, saj ne bo di-skvalificiranih in poškodovanih Di Donata, Bertocchija in Chebra. Dobra novica pa je, da bo najbrž že od prve minute igral Venturini, ki ga je do pred kratkim še pestila lažja poškodba. Športni vodja Vesne Paolo Vido-ni je optimist in je prepričan, da bo Vesna danes osvojila vse tri točke. Tekmo bo sodil Pordenončan Moras. V okviru današnjega kroga bodo v skupini B igrali še: Pro Gorizia - Santamaria, Sangiorgina - Lignano in Virtus Corno - Ponziana. Tekmo Trieste Calcio - Staranzano bodo igrali 4. januarja, Kras Koimpex pa bo proti Per-tegadi igral 6. januarja. V okviru 2. amaterske lige bo danes stopila na igrišče tudi Zarja Gaja. Rumeno-modri bodo v Bazovici (ob 14.30), če ne bo premočne burje, gostili Castions, ki ima enako število točk na lestvici (19). Obeta se torej izenačena tekma. Trener vzhodno-kraškega kluba Di Summa bo danes imel na razpolago skoraj vse nogometaše. Odsotna bosta le vratar Jaš Grgič in branilec Matej Bernetič, ki sta na dopustu. Na razpolago bodo tudi Goran Križmančič, Bernobi in David Gregori, čeprav so v nedeljo prejeli četrti opomin. Ker se disciplinska komisija ta teden ni sestala, bodo vsi trije nogometaši odsotni na prihodnji tekmi proti Primorju. Zarja Gaja je zadnji trening naredila včeraj dopoldne. Predsednik Robert Kalc je optimist in računa, da bodo rumeno-modri iztrgali vsaj točko. »Castions je dobra ekipa. Če pa bomo igrali kot v zadnjih krogih, pa lahko brez večjih težav zmagamo, saj smo v dobri formi,« meni Kalc. (jng) VČERAJŠNJI IZID - Promocijska liga: Capriva - Pro Cervignano 0:3 (Marino iz 11-m, Fierro 2). nogomet - Zaostala tekma 3. amaterske lige v Doberdobu Mladost le boljša Igralci doberdobskega društva v drugem polčasu povsem nadigrali goriški Audax Mladost - Audax 3:0 (0:0) STRELCI: Radetič v 52., De Meio v 62. in Vitturelli v 91. min. MLADOST: Devetak, Kobal, Ra-detič (De Meio), Marusic, E. Zorzin (Černic), C. Zorzin, Gobbo, Bressan, Bensa (Bet), Vitturelli, Caggiula (Con-tin). TRENER: Fabio Sambo. Doberdobska Mladost je v zaostali tekmi 13. kroga povsem zasluženo premagala goriški Audax, ki je bil vseskozi slabši nasprotnik. Prvi polčas, ki resnici na ljubo ni bil najbolj kakovosten, se je končal brez zadetkov. Mladost pa je imela dve lepi priložnosti za gol. V drugem polčasu so gostitelji popolnoma zagospodarili na igrišču. Po-vedli so v 52. minuti. Nasprotnikovo mrežo je zatresel Emanuel Radetič, ki je dobro izkoristil Bressanov predložek. Po golu so plavo-rdeči še naprej napadali in v 62. minuti je bilo že 2:0. V polno je zadel De Meio, ki je najprej preigral tri nasprotnikove igralce in nato še natančno poslal žogo v zgornji kot vrat. V 70. minuti je imela Mladost na razpolago še enajstmetrovko. Gostujoči branilci so v kazenskem prostoru s prekrškom zaustavili Benso. Z bele točke pa ni bil dovolj natančen Carlos Zorzin. Vratarju Audaxa je uspelo žogo poslati v kot. Gostje so se nekoliko opogumili, čeprav jim ni nikoli resneje uspelo zaposliti vratarja Devetaka. Tretji gol je padel v 91. minuti. Avtor je bil 38-letni Alessandro Vitturelli (na sliki BUMBACA), ki je bil včeraj skupaj s Kobalom med boljšimi na igrišču. Trener Fabio Sambo je tokrat pohvalil celotno ekipo. danes v dolini ■ ■ vv • •■• Naraščajniki Pomladi proti Brugneri Zaostalo prvenstveno tekmo bodo danes ob 10.30 v Dolini nadoknadili tudi naraščajni-ki Pomladi, ki nastopajo v deželnem prvenstvu. Igrali bodo proti solidni Brugneri, ki je s 25 točkami druga na lestvici. Za varovance trenerja Dina Tomma-sija, ki letos še niso zmagali, bo že sam neodločen izid velik uspeh. (jng) PO TV KOPER-CAPODISTRIA Jutrišnji Športel o profesionalnem športu Jutrišnja posneta oddaja Športela bo namenjena profesionalnim in polprofesionalnim slovenskim športnikom iz tržaškega in goriškega konca. Gostje voditelja oddaje Igorja Mala-lana bodo Mladinina rolkarica Mateja Bogatec, Gajina teniška igralka Paola Cigui ter športna psihologinja Tatjana Kobal. Po telefonu se bosta oglasila še Po-letova kotalkarica Tanja Romano in goriški odbojkar Loris Mania, ki bo sicer edini predstavnik profesionalnih športnikov. Malalan je v studijo povabil tudi bivšo odbojkarico Sandro Vitez, ki pa je jutri ne bo. Špor-telovi sodelavci so pripravili anketo prav v zvezi z Vitezovo. Anketirance so vprašali, ali je San-drina odločitev, da zapusti profesionalno odbojko pravilna ali ne. Tokrat ne bo nagradne igre Poglej me v oči. □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od jutri, 29. decembra do 6. januarja. SK BRDINA organizira smučarske tečaje za otroke od 4. leta dalje. Tečaji se bodo odvijali ob nedeljah v kraju For-ni di Sopra. Začetek tečajev 11. januarja. Za interesente je previden tudi avtobusni prevoz. Podrobnejše informacije in vpis tel. 340-1653533 (Valentina). SK DEVIN prireja tečaje smučanja v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 10. oz. 11. januarja 2009 dalje. Možnost avtobusnega prevoza in najema smučarske opreme. Informacije info@skdevin.it, ali 3481334086 (Erika) Predstavitev tečajev bo v sredo, 7. januarja 2009, ob 19. uri v Kamnarski hiši v Nabrežini. atletika - Obračun lonjerskega hitrohodca Če ga ne bi ovirala poškodba kolena Kljub temu je bila sezona Fabia Ruzzierja zelo pozitivna - Med najpomembnejšimi dosežki sta dva svetovna veteranska naslova in nastop na članskem svetovnem pokalu v Rusiji • •• Pred kratkim je bila na koprskem stadionu Bonifika zadnja tekma v hitri hoji, veljavna za »1. Jadran Racewalking Cup 2008«. To tekmovanje, ki sta ga letos prvič skupaj organizirali Slovenija ter Hrvaška, je štelo 6 tekem, in sicer 3 v Sloveniji ter 3 na Hrvaškem. Tekmovanje je bilo odprtega značaja in namenjeno vsem moškim ter ženskim članskim kategorijam. Prva tekma je bila 31. maja v Slovenski Bistrici. Skupno se je tekmovanj udeležilo 42 tekmovalcev (32 moških in 10 žensk) iz 6 držav (Slovenije, Hrvaške, Italije, Bosne in Hercegovine, Španije ter Nemčije). Že naslednjo sezono se bo razsežnost tekmovanja podvojila, saj sta k organizaciji pristopili še Avstrija in Italija. Prva tekma bo 22. marca v Sežani, v okviru Malega kraškega maratona. Glavni pobudnik in direktor tekmovanja je naš Fabio Ruzzier, ki je imel na letošnji izvedbi več funkcij: najprej seveda kot atlet, saj je od 6 tekem kar na 4 zmagal, enkrat je bil 6., na zadnji pa ni nastopil, zaradi komaj prestane operacije meniskusa. Vseeno pa je bil prisoten, tokrat pa kot glavni sodnik. Pri moških je na zmagovalni oder stopil Fa-bio Ruzzier (AK Koper) z maksimalnim številom točk, 240 (štelo se je najboljše 4 rezultate od 6 tekem), na drugo mesto se je povzpel Slovenec Vla- dimir Veršec (AK Koper) z 233 točkami, na tretje pa Hrvat Želimir Haubrih (Dinamo Zrinje-vac) z 227 točkami. Ruzzier je tako letošnji zbirki veteranskih naslovov dodal še enega, ki pa je bil dosežen v članski kategoriji in v tekmovanju mednarodnega obsega. Če si ne bi praktično na začetku letošnje sezone poškodoval meniskusa, kar ga je nato močno oviralo v preostalem delu sezone (da ne govorimo o bolečinah, ki jih je prestajal med tekmami in le malo bolj napornimi treningi), bi njegova bera bila letos verjetno celo rekordna. Takoj na začetku sezone je bil namreč že v odlični formi, kar je dokazal z osvojitvijo dveh svetovnih naslovov Master marca meseca v francoskem Clermont-Ferrandu, osvojitvijo 8. mesta na članskem DP na 50 km ter dosego norme za nastop na članskem Svetovnem pokalu v hoji v ruskem Čeboksariju (kjer pa je bil diskvalificiran prav zaradi bolečin, ki so ga močno ovirale pri tehniki), izboljšanem evropskem rekordu M55 na 3000m indoor tudi marca meseca v Anconi in pa z osvojitvijo na zadnji »zdravi« tekmi v Parizu 4. mesta med člani (prvi 3 vsi francoski državni reprezentanti) s časom 1:38,53 na 20km, čas ki ga ni dosegal že 5 let. Lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier na najvišji stopnički na nagrajevanju 1. »Jadran Racewalking Cup 2008« 24 + Nedelja, 28. decembra 2008 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.10 Vabilo v gledališče - Ti in jaz in mali Medo (2.del) 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Naš športnik 2008, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Nad.: Incantesimo 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica 9.30 Dok.: Stella del Sud 10.00 Aktualno. Linea verde Orizzonti 10.30 Aktualno: A sua immagine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica in - L'Arena 15.15 Variete: Domenica in... sieme 16.25 Dnevnik in vremenska napoved 16.35 Variete: Domenica in - 100 e lode 18.00 Variete: Domenica in - 7 giorni 20.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.40 Kviz: Affari tuoi (v. Max Giusti) 21.30 Nan.: Tutti pazzi per amore 23.30 Dnevnik, sledi Speciale Tg1 0.40 Aktualno: Oltremoda ^ Rai Due 6.20 Aktualno: Inconscio e magia psic-he 6.45 Aktualno: Mattina in famiglia 10.00 Dnevnik 10.05 Variete: Ragazzi c'e Voyager 10.30 Veriete: Cartoon Flakes 11.40 SP v alpskem smučanju, smuk (M) 13.00 Dnevnik in rubrike 13.45 Film: The Karate Dog (kom., Nem./ZDA, '04, r. B. C, i. J. Voight) 15.15 Film: Hercules (anim., ZDA, '97, r. R. Clements, i. J. Musker) 16.40 18.00 18.05 19.30 20.00 20.30 21.05 21.50 22.35 23.30 Film: Mowgli e il libro della giun-gla (akc., ZDA, '94, r. S. Sommers, i. J. Scott) Dnevnik in vremenska napoved Film: George re della giungla (akc., ZDA, '94, r. S. Weisman, i. B. Fraser) Nan.: Piloti Nan.: friends Dnevnik Nan.: NCIS - Unita' anticrimine Nan.: Criminal Minds Nan.: Law & Order - I due volti della giustizia Dok.: Speciale Olimpiadi V" Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.00 Risanke 7.40 Variete: E' domenica papa' 8.50 Risanke 9.40 Dok.: Timbuctu 11.15 Aktualno: Dnevnik - Buongiorno Europa 11.45 Dnevnik, šport in vremenska napoved 12.25 Aktualno: TeleCamere 12.55 Aktualno: Racconti di vita 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik 14.30 Aktualno: Alle falde del Kiliman-giaro 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo fa 21.30 Aktualno: Elisir 23.20 Deželni dnevnik 23.35 Variete: Glob, l'osceno del villaggio 0.35 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: Commissariato Saint Martin Dnevnik: Pregled tiska Nan.: Vita da strega Nan.: Sei forte maestro 2 Dokumentarec Dok.: Storie di confine Sveta maša Aktualno: Pianeta mare Dnevnik, prometne informacije Aktualno: Melaverde Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Le comiche di Stanlio e Ol-lio Film: Mondo perduto (pustm., ZDA, '60, r. I. Allen, i. M. Rennie, C. Rains) Film: King Kong (dram., ZDA, '76, r. J. Guillermin, i. J. Bridges) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Colombo Nan.: Siska Film: Gli ultimi fuorilegge (western, ZDA, '01, r. L. Mayfield, i. C. Far-rell) Fuoricampo 14.15 16.15 18.55 19.35 21.30 0.00 0.55 8.00 8.50 9.50 10.20 13.00 13.40 14.50 18.50 20.00 20.40 21.50 0.30 i Canale 5 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved Jutranji dnevnik Aktualno: Le frontiere dello Spiri-to Dok.: Wild Tales Film: Il sogno di Crumb (dram., '99, r. M. Peters, i. H. Haenen) Dnevnik, vremenska napoved, Okusi Nan.: Belli dentro Nan.: I ragazzi delle via Pal Variete: Supershow Dnevnik, vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Film: Love actually (kom., VB, '03, r. R. Curtis, i. B. Nighy) Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 7.00 7.45 10.55 11.25 12.25 13.00 13.40 15.05 16.55 18.30 19.05 19.35 21.30 22.20 Nan.: Due gemelle e una tata Risanke Nan.: Raven Nan.. Willy, il principe di Bel Air Dnevnik in vremenska napoved Nan.. La vita secondo Jim Film: Magiche leggende (fant., VB, '99, r. J. Henderson, i. R. Quaid) Dnevnik in vremenska napoved Film: Fievel - il tesoro dell'isola di Manhattan (anim., ZDA, '00, r. L. Latham) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Tutto in famiglia Film: Spot - Supercane anticrimi-ne (kom., ZDA, '01, r. J. Whitestel, i. D. Arquette) Nan.: Terminator: The Sarah Connor Chronicles Nan.: Bionic Woman (i. Michelle Ryan) 23.15 Nan.: Taken ^ Tele 4 6.45 10.10, 12.30, 15.05, 17.30, 20.15 Risanke 8.05 16.30 Dokumentarec o naravi 9.55 A.COM Automobilissima 11.10 Saul 2000 - Ripartire da Damasco 12.00 Sveta maša 12.25 Aktualno: Fede, perche' no? 13.30 Aktualno: Di roccia e di cielo 14.10 Camper magazine 14.30 Campagna amica 15.50 Film: Ping! (kom., r. C. Baugh, i. J. Reinhold, C. Howard) 19.30 Koncert: Pulcinella (L. Dalla) 21.35 Film: A casa di nonna (kom.) 23.00 Koncert: Voci dal Ghetto 0.30 Film: Cattive compagnie ('90) LA 7.30 9.40 10.00 12.30 13.00 14.00 16.00 17.50 20.00 20.30 La 7 Film: I Tromboni di Fra Diavolo (kom., It/Šp., '62, i. R. Vianello) Aktualno: La settimana Film: Veneri al sole (kom., It, '65, r. M. Girolami, i. W. Chiari) Dnevnik Dok.: Giovanni XXIII - Il pensiero e la memoria Nan.: L'ispettore Barnaby Film: Il computer con le scarpe da tennis (kom., ZDA, '69, r. R. Butler, i. K. Russell) Film: I tre moschettieri (akc., ZDA, '48, r. G. Sidney, i. L. Turner) Dnevnik in športne vesti Resničnostni šov: Chef per un giorno 21.30 Dok.. Preistoric Park 23.30 Aktualno: Reality 0.30 Dnevnik 0.55 Film: Arriva John Doe (kom., ZDA, '41, r. F. Capra, i. G. Cooper) (t Slovenija 1 7.00 Ris. Nan.: Živ Žav 9.20 Umko, najboljša zabava za umne glave 10.20 Otroška serija: Mulčki 10.55 Prisluhnimo tišini 11.25 Ozare (pon.) 11.30 Obzorje duha (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Na zdravje! (pon.) 14.25 Nad.: Fina gospa 15.00 Koncert v spomin Lucianu Pava-rottiju 17.00 22.10 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Dok. oddaja 18.10 Za srcem s Slovenskim Oktetom 18.20 Risanke 18.30 Žrebanje Lota 19.00 Dnevnik, vremenska napoved, zrcalo tedna in športne vesti 19.55 Oto Pestner - 40 let 22.10 Dok. film: Tarok zgodovina 23.00 Ars 360 23.15 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.45 Film: Lenny (pon.) 1.30 50 let Tv (t Slovenija 2 6.30 6.50 7.30 7.55 8.25 9.00 9.25 10.20 11.40 12.40 14.15 14.55 16.50 17.55 20.00 Dok. serija: Popotovanja po svetu 20.50 Nad.: Jesenin 21.45 Nad.: Impresionisti 22.45 Nad.: Vražji fant 23.30 Na utrip srca ~ Koper 12.45 Dnevni program 13.00 SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž) 14.30 Vas tedna 15.00 »Q« - Trendovska oddaja 15.45 Dok. odd.: Spoznavajmo Agrigen-to 16.15 Srečanje v skupnostih Italijanov 17.00 Dok. odd.: Ninfa in Sermoneta 17.30 Potopisi 18.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (program v slov. jeziku) 19.00 22.00 , 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Tednik 20.00 Vesolje je ... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. oddaja: Potovanje po Nemčiji 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Maremetraggio 23.30 Izola: Pevski zbori 0.15 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Duhovna misel (pon.) 18.15 Tedenski pregled (pon.) 18.30 Kulturni utrinek (pon.) 18.45 Sneguljčica 19.30 Med Sočo in Nadižo (pon.) 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Spoznajmo jih 21.30 Zelena Bratovščina (pon.) 23.00 Objektiv (pon.) 0.55 Zabavni infokanal Skozi čas 50 let televizije Globus (pon.) Nan.: Brat bratu (pon.) Poljudnozn. serija: Po poteh Us- huaie Tekma (pon.) 13.25 Semmering: SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž) Bormio: SP v alpskem smučanju, smuk (M) Oberhof: SP v nordijskem smučanju, smučarski teki, 10 km (Ž) Oberhof: SP v nordijskem smučanju, smučarski teki, 15 km (M) London: nogomet, tekma angleške lige, Fulham vs. Chelsea Obersdorf: SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki novoletne turneje Nova Gorica: odbojka, finale slov. pokala (Ž) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Veselo po domače; 10.30 Otroški kotiček; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Sotočja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev, sledi Dežurna glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Radijska kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.3019.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Ple-soči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zborovska glasba; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Odbojka, finale pokala (M), smučarski tek; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.33 SP v alpskem smučanju - Semmering, veleslalom, (Ž); 10.45 Nedeljski gostje; 11.35 Obvestila; 11.45 SP v alpskem smučanju, Bormio, smuk (M); 12.00 Centrifuga; 12.35 Novoletna turneja v smučarskem teku, Oberhof; 13.10 Pregled novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.50 Morda niste vedeli; 18.00 Hokej, Jesenice vs. Beljak; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 22.55 Drugi val. SLOVENIJA 3 11.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. Maša; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vo-kalno-instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Konec leta boste začeli praznovati že pred silvestrovim, saj bo razpoloženje na delovnem mestu tako razposajeno, da se vas bo polotila prava evforija. Smeha ne bo in ne bo konec. /m^^t BIK 21.4.-20.5.: Začarala vas bosta migetanje lučk in toplina sija prižganih svečk. V vas se bo prebudila romantična duša. Poskušajte nekaj prazničnega ozračja pričarati tudi svojim domačim in partnerju. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Že pri pripravah na silvestrski večer se vas bo polotila slaba volja. Z ničemer ne boste zadovoljni. Morda potrebujete popolnoma drugačno praznovanje. RAK 22.6.-22.7.: V novo leto «« boste zakorakali z roko v roki s partnerjem. Želeli mu boste pokazati, da vam pomeni največ na svetu. Dolgo se boste trudili z izbiro darila in na koncu našli tisto pravo. y^ LEV 23.7.-23.8.: Na silvestr-(^^r ski jedilnik uvrstite raznoliko in malce eksotično hrano. Privoščite si gurmanski užitek. Domače boste obdarovali s praktičnimi darili. DEVICA 24.8.-22.9.: Pred va-^^ mi je razigran praznični teden. Že dolgo niste popolnoma sprostili in pozabili na skrbi. Tokrat vam bo uspelo. Vzemite si kakšen dan dopusta več, ne bo vam žal. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Za ^ ^ praznike si želite predvsem veliko notranjega miru in topline. Oboje boste našli v krogu družine in najbližjih prijateljev. Odložite vso nepotrebno prtljago s svojih ramen. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Napeti ste kot struna. Nikjer ne boste imeli miru. Želeli si boste zabave, smeha in druženja. Partner bo komaj sledil vašemu tempu. Med ljudi boste vnašali sproščenost. Av STRELEC 23.11 .-21.12.: Nikakor se ne boste mogli odpovedati nakupovanju daril. Pošteno boste presegli načrtovan proračun. Ker je vaše stanje na računu dokaj trdno ne boste imeli posebne škode. KOZOROG 22.12.-20.1.: Ste v odlični formi. Poskrbeli boste, da bo vam in vašim najbližjim med prazniki resnično lepo. Na nikogar ne boste pozabili. Znali boste nameniti vsakomur svojo pozornost. ? « VODNAR 21.1.-19.2.: Proste dni boste izkoristili za počitek. Vzemite si, kar potrebujete. Na-spite se in malce polenarite. Privoščite si dolg, počasen sprehod in knjigo, ki vas bo mentalno prebudila. RIBI 20.2.-20.3.: Nikar ne načrtujte najdaljše noči v letu. Čaka vas presenečenje, za katerega bodo poskrbeli vaši prijatelji. Prepustite se spontanosti in trenutnim prebliskom. Ti so najbolj zabavni. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 28. decembra 2008 25 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.25 videofleš: Čuki - Panzer Tanc 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 6.30 6.45 10.00 11.00 12.00 13.30 14.10 16.15 17.00 17.15 18.50 20.00 20.30 21.10 23.05 23.10 1.15 Nad.: Incantesimo Dnevnik, Cciss Aktualno: Unomattina Aktualno: Verdetto finale Aktualno: Occhio alla spesa Variete: La prova del cuoco Dnevnik - Gospodarstvo Variete: Festa italiana Aktualno: La vita in diretta, vmes Dnevnik, Parlament Dnevnik in vremenska napoved Film: Phenomenon 2 (dram., ZDA, '03, r. K. Olin, i. C. Shyer, J. Clay-burgh) Kviz: L'eredita Dnevnik Kviz: Affari tuoi Nan.: Artemisia Sachez Dnevnik Glasba: Un uomo in frac Nočni dnevnik Rai Due 6.20 6.45 6.55 7.00 7.30 9.30 10.00 11.00 11.30 13.00 13.30 14.00 14.45 16.15 17.20 18.05 19.00 19.35 20.30 21.05 23.30 23.45 Dokumentarec Tg2 Eat Parade Aktualno: Quasi le sette Aktualno: Sorgente di vita Variete: Cartoon Flakes Aktualno: Protestantesimo Dnevnik in rubrike Variete: Ragazzi c'e' Voyager Film: Un vero regalo di Natale (dram., ZDA, '07, r. G. Goodell, i. J. Gertz, D. Walsh) Dnevnik Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje Variete: Scalo 76 Cargo Aktualno: Italia allo specchio Aktualno: Ricomincio da qui Nad.: Julia Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti Nan.: Piloti Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Dnevnik Variete: Mezzogiorno in famiglia -Speciale oroscopo 2009 (v. G. Ma-galli, A. Volp) Nočni dnevnik, sledi Punto di vista Film: Il mito (akc., Hong Kong, '05, r. S. Tong., i. J. Chan, H. Kim) ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Tgr Buongiorno Regione Rai News 24 Aktualno: La storia siamo noi, sledi Verba volant Aktualno: Speciale Cominciamo bene - Prima 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terra nostra 7.30 8.00 8.15 9.20 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.15 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo &Geo 19.00 0.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Film: Il castello errante di Howl (anim., Jap., '04, r. H. Miyazaki) 23.15 Dok.: Don Zeno di Nomadelfia tra Castello errante oiHOWl HJTÍVJ MIYAZAKI realta' e fiction 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: Chips Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nad.: Febbre d'amore Nad.: Bianca Dnevnik, prometne vesti Nan: My Life 2 Nan.: Un detective in corsia Dnevnik, vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana del tribunale di Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber- lino Nad.: Sentieri Film: La segretaria quasi priva-ta(kom., ZDA, '57, r. W. Lang, i. S. Tracy, K. Hepburn) Nad.: Tempesta d'amore 0.40 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: Big Fish - Le storie di una vita incredibile (fant., ZDA, '03, r. T. Burton, i. E. McGregor) Film: Moulin Rouge (glasb., ZDA'Austral., '01, i. N. Kidman) 15.00 15.55 16.05 18.40 18.55 20.20 21.10 23.50 Canale 5 8.00 8.40 9.10 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 16.15 17.05 18.50 20.00 20.30 21.10 0.30 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik Nan.: Finalmente soli Film: Crummy e la ricetta di Bab-bo Natale (kom., Dan., '06, r. M. Lo-rentzen, i. J. Morton) Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Forum Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Film: Un desiderio di troppo (kom., ZDA, '07, r. B. Kish, i. N. Eggert) Resničnostni šov: Amici Film: Le scarpette di Maggie (dram., ZDA, '02, r. A. Wolk, i. R. Lowe) Kviz: Chi vuol esere milionario Dnevnik, vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Film: Ferrari (It., '02, r. C. Carlei, i. S. Castellitto, E. Stoppard) Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.50 Nan.: Due gemelle e una tata 7.25 13.40, 16.50 Risanke 8.45 Film: La voce del cigno (anim., ZDA, '01, r. R. Rich, T.L. Noos) 10.20 Film: Gremlins (fant., ZDA, '84, r. J. Dante, i. Z. Galligan, P. Cates) 12.25 Dnevnik: Studio aperto, vremenska napoved, Studio sport 14.30 Risanke: Simponovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 18.30 Dnevnik, vremenska napoved 19.05 Nan.: Don Luca c'e 19.35 Nan.: Medici miei 20.00 Nan.: Camera Café 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Film: Le spie (kom., ZDA, '02, r. B. Thomas, i. E. Murphy, O. Wilson) 23.05 aktualno: Quello che le donne non dicono (v. E. Ruggeri) 0.45 Talent 1 Player ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 11.05, 17.00, 19.00 Risanke 8.10 Storie tra le righe 8.50 Film: A casa di nonna (pon.) 10.40 Dokumentarec 11.25 Camper magazine 12.05 Aktualno: Super Aea 12.35 Dok.: Malezija 13.25 Aktualno: Speciale Pista ciclope-donale 13.50 Aktualno. ...animali amici miei 14.30 Aktualno: A.com - Automobilissi-ma 15.35 Aktualno: Saul 2000 20.00 Musa TV 20.10 Aktualno: Italia economia 20.30 Deželni dnevnik 21.55 Film: Children of Fortune (triler, '00, r. S. Larry) LA 7.30 9.25 9.40 10.50 11.50 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.05 20.30 20.00 20.30 21.10 23.10 La 7 Aktualno: Omnibus Live, sledi Omnibus Rewind Due minuti in un libro Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock Dokumentarec 20.00, 0.50 Dnevnik Nan.: Cuore e batticuore Film: Il fantasma del pirata Barba- nera (kom., ZDA, '67, i. P. Ustinov) Nan.: Mac Gyver Nan.: Il commissario Scali Nan.: Stargate SG-1 Aktualno: Otto e mezzo 1.20 Dnevnik Variete: Le interviste barbariche Resničnostni show: Adolescenti -Istruzioni per l'uso Film: cuba (pust., ZDA/V.B., '79, r. R. Lester, i. S. Connery) smučanju, slalom (Ž) 16.25 Obersdorf: SP v nordijskem smučanju, novoletne turneje smučarskih skokov 19.20 Risanke 19.30 Z glavo na zabavo 20.00 Poljudnozn. odd.: Zima v Yellow-stonu 20.55 Šport v letu 2008 21.55 Knjiga mene briga: L. Cohen - Knjiga milosti 22.15 Dok. oddaja 23.05 Film: Izvirni greh (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.35 14.55 15.25 15.55 16.25 16.55 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FHJK - deželne vesti 22.15 Vzhod-Zahod Vsedanes, vzgoja in izobraževanje Alter Eco Slovenski magazin Maremetraggio Vesolje je... Tednik Istra in... 23.20 Naj igralec, naj strelec Vremenska napoved 23.00 Primorska kronika Vsedanes - TV Dnevnik, športne vesti Fanzine Sredozemlje Dok. oddaja Meridiani Vsedanes - Tv Dnevnik Športel (program v slovenskem jeziku) Tv Primorka 11.15 23.30 Videostrani 17.10 Nan.: Jelena 18.00 20.20 Kultura (pon.) 18.30 Epp 18.40 Glasbena oddaja (pon.) 19.55 Epp 20.00 Dnevnik, vremenska napoved 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Koncert: Rožmarinke 22.45 Glasbena razglednica 23.00 Dnevnik, vreme, kultura (pon.) (T Slovenija 1 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Otroška serija: Mulčki 9.40 Ris. nan.: Gumbek in Rjavček (pon.) 10.00 Izobraževalna odd.: Tomažev svet 10.10 Umko, najboljša zabava za umne glave (pon.) 10.15 Dok. serija.: National Geographic (pon.) 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Film: Razbojnik rogovilež (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Risani film: Medvedkov Božič 16.05 17.50, 18.10 Risanke 16.15 Otroška nad.: Ribič Pepe 16.35 Igrana nan.: S soncem v očeh 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Nad.: Fina gospa (pon.) 18.05 Žrebanje 3x3 18.10 Risanke 18.25 Nad.: Astrid Lindgren 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Hum. nan.: Brat bratu 20.35 Tarča 22.00 Odmevi, kultura, šport, vremenska napoved 23.00 Opus (t Slovenija 2 6.30 1.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.25 Veliki božični koncert 9.35 Sobotno popoldne (pon.) 12.20 Slovenci v Italiji (pon.) 13.10 50 let televizije 13.35 Ars 360 (pon.) 13.50 Slovenski magazin (pon.) 14.15 Prvi in drugi (pon.) 14.40 Praga: SP v nordijskem smučanju, smučarski teki, sprint, (Ž in M) 15.20 18.20 Semmering: SP v alpskem RADIO TRST A 7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Medprazni-čni radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D, sledi Ekonomski kotiček; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sotočja; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod drevesom; 11.30 130-letna tradicija Pihalnega orkestra Izola; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočja; 21.00 Indie ni Indija; 22.30 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giuliani-ne note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muo-ve; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Et-nofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 9.50 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Koledar, Novo leto in časovnica praznovanja; 12.20 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 14.45 Praga: Novoletna turnej v smučarskih tekih; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00, 18.30 Sem-mering: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž); 16.05 Popevki tedna; 16.30 Obersdorf: novoletna skakalna turneja; 17.40 Šport; 18.10 Hip hop; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.30 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slov. glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 26 Nedelja, 28. decembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / jasno rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež megla vremenska slika Območje visokega zračnega pritiska se zadržuje na severno Evropo in omogočajo pritok precej hladnih vzhodnih tokov nad našo deželo. Nad severno in srednjo Evropo je obsežno območje visokega zračnega pritiska, nad zahodnim Sredozemljem pa šibko ciklonsko območje. Z vzhodnimi vetrovi priteka nad naše kraje mrzel zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.28 Dolžina dneva 8.43 '"lunine mene ^ Luna vzide ob 7.45 in zatone „ ob 16.28 BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv zmerno obremenilen, pri občutljivih ljudeh se bodo z vremenom povezane težave kazale predvsem kot nerazpoloženost, motnje zbranosti in manjša delovna storilnost. Okrepljeni bodo nekateri bolezenski znaki. PLIMOVANJE Danes: ob 3.53 najnižje -8 cm, ob 9.38 najvišje 42 cm, ob 16.38 najnižje -60 cm, ob 23.15 najvišje 30 cm. Jutri: ob 4.26 najnižje -7 cm, ob 10.03 najvišje 39 cm, ob 17.09 najnižje -57 cm, ob 23.50 najvišje 30 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................670 Piancavallo..........250 Vogel.................260 Forni di Sopra........200 Kranjska Gora........100 Zoncolan............260 Krvavec..............170 Trbiž..................280 Cerkno...............100 Na Žlebeh...........400 Rogla.................100 Mokrine..............260 Mariborsko Pohorje . .80 Podklošter...........200 Civetta...............250 Bad Kleinkirchheim . 190 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg Sä mocan liti sneg topla » fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona m. sobota maribor 0 -3/0 O -3/-1 ptuj O ~ zagreb -2/1 O ^NAPOVED ZA DANES Nad vso deželo bo zmerno do spremenljivo oblačno. Ob obali bo pihala močna, v nižavju pa zmerna burja. Možna bo večja oblačnost nad Trbižem. Na Primorskem bo večinoma sončno, pihala bo zmerna do močna burja. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno, ponekod bo lahko še občasno rahlo naletaval sneg. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -1, v alpskih dolinah do -12, ob morju okoli 0, najvišje dnevne od -5 do 0, na Primorskem do 5 stopinj C. trbiž o -12/-4 videm o -8/6 o pordenon y -7/5^_ O -12/4 kranjska g. q tržič _ ^ -7/-2 čedad o * & o n. gorica cel 3 - žic o gradec -7/-1 celovec O -7/-1 O kranj o -6/-1 s. gradec celje -5/0 O , maribor o -6/-1 ptuj O m. sobota 0-5/-1 o5 gorica o -4/6 ^3/5 ljubljana -4/-1 n. mesto -3/-1 postojna o ^^ O -4/2 ^ ^--- kočevje zagreb -5/1 O portorož o -1/6 ) umag opatija pazin o reka 0/6 _ O črnomelj (NAPOVED ZAJUTRI ^Nad vso deželo bo lepo vreme z jasnim nebom, ozračje bo Jutri in v torek bo na Primorskem in v višjih legah jasno, dru-čisto in jasno. Ob obali bo pihala močna, v nižavju pa bo god se bo večji del dneva zadrževala nizka oblačnost. predvsem na vzhodnih predelih zjutraj pihala zmerna burja. Nočne temperature v nižinah bodo precej nizke, veter se bo umiril. poreč / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 28. decembra 2008 27 GLEDALIŠČE GLASBA v ponedeljek 5. januarja v gledališču rossetti Novoletni pozdrav Trstu s koncertom Patty Pravo Novo leto se bo v Trstu začelo z zelo zanimivim koncertom. V ponedeljek, 5. januarja, bo v gledališču Rossetti nastopila priznana italijanska pevka Nicoletta Strambelli, vsem znana s psevdonimom Patty Pravo. Koncert je običajna vsakoletna pobuda v organizaciji združenja trgovcev na drobno (ZTD) tržaške Trgovinske zbornice poimenovana »Srečno leto Trst« (Buon Anno Trieste). Predsednica ZTD Donatella Duiz se je seveda veselila, da jim je uspelo v Trst pripeljati tako pomembno osebnost italijanske glasbene scene za večer, ki je priložnost, da trgovci in potrošniki skupaj nazdravijo novemu letu, zlasti v obdobju, ko se začenjajo vse bolj čutiti posledice svetovne ekonomske krize. Tudi letošnja izvedba pobude Srečno leto Trst je bila možna le po zaslugi prispevkov raznih inštitucij, zasebnikov in seveda Trgovinske zbornice. To bo že 29. izvedba (prva leta 1979), razni koncerti pa so v preteklosti v Trst privabili številne goste tudi iz drugih italijanskih dežel ter seveda iz bližnje Slovenije in Hrvaške. Patty Pravo je 15. decembra izdala nov album »The Essential Patty Pravo«, v poletnih mesecih pa je bila na turneji po Italiji, s številnimi razprodanimi koncerti in skupnim številom obskovalcev, ki je preseglo mejo 150.000. Patty Pravo je opozorila nase že leta 1966 s svojo prvo pesmijo »Ragazzo triste«. Vsi so takoj razumeli, da gre za glasbeni talent, saj je pesem imela takojšen izreden uspeh. Isto velja za pesem La bam-bola, ki je ta uspeh leto kasneje celo presegla. Ploščo s to pesmijo so prodali v 9 milijonski nakladi, kar je bilo za mlado pevko res neverjetno in nepričakovano. Zaradi številnih nastopov v Piper Clubu je Patty Pravo kmalu dobila vzdevek »dekle iz Piperja«. S svojim kar globokim glasom, ki je v velikem nasprotju z njenim drobnim zunanjim videzom, je očarala in še očara na milijone poslušalcev. Pesem Pazza idea iz leta 1973 je prav tako že del zgodovine italijanske glasbe. Zaradi dokaj razburkanega zasebnega življenja in posledičnih »napadov« medijev, se je Patty Pravo nato vse manj pojavljala v javnosti. Tudi zaradi iskanja večje zasebnosti se je v 80. letih preselila v ZDA. To obdobje z umetnostnega vidika ni bilo posebno pozitivno za pevko iz Benetk. Nekaj ponesrečenih nastopov na festivalu italijanske glasbe v Sanremu in nekaj neuspelih albumov so že napovedovali predčasen konec kariere ene izmed najbolj popularnih pevk, a po zaslugi sodelovanja z Vascom Rossijem in pesmijo iz leta 1997 »E dimmi che non vuoi morire«, s katero je nastopila na sanremskem festivalu in prejela nagrado kritike, je Patty Pravo znova prišla v ospredje. Preporod so zaznamovala sodelovanja s številnimi italijanskimi pevci (Fossati, Battiato, Dalla, Ruggeri, Vecchioni, Berte', Curreri, Lavezzi, Baroni, znova Vasco idr.), ki so za Strambellijevo napisali kar nekaj pesmi. Leta 2007 je izdala nov album »Spero che ti piaccia... Pour toi...«, poklon italijansko francoski pevki Dalidi dvajset let po smrti. Letos je kot single album izšel nov aranžma pesmi La bambola ob 40-letnici te velike uspešnice. Nov aranžma je nastal ravno med zelo uspešno turnejo, ki se je zaključila v razprodani ve-ronski Areni. Za dodatne informacije se lahko povežete s spletno stranjo gledališča Rossetti (www.ilrossetti.it), vstopnice pa so že v prodaji na običajnih prodajnih mestih (TicketPoint na Korzu št.6/c in tudi na blagajnah gledališča Rossetti) ter po internetu na spletni strani www.viva-ticket.it. Cene: parter 12 €, galerija 18 €. (Iztok Furlanič) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli »Varietà« - I Piccoli di Podrecca / Urnik: danes, 28., jutri, 29. in v torek, 30. decembra ob 17.00, v soboto, 3. in v nedeljo, 4. januarja ob 17.00. Roberto Saviano e Mario Gelardi: »Gomorra«. Scena: Roberto Crea, glasba: Francesco Forni, režija: Mario Gelardi produkcija: Mercadante Teatro Stabile di Napoli. Nastopajo: Ivan Ca-stiglione, Giuseppe Gaudino, Francesco Di Leva, Giuseppe Miale di Mauro, Adriano Pantaleo in Ernesto Mahieux. Urnik: v torek 6. in v sredo, 7. januarja, ob 20.30. Gledališče Orazio Bobbio La Contrada Bernard Slade: »Romantic Comedy«. / Nastopajo: Marco Columbro, Mariangela D'Abbraccio, Tatiana Winteler, Federica Restan, Erica Puddu in Francesco Gabbrielli. Režija: Alessandro Benvenuti. Urniki: V petek, 9. in v soboto 10. ob 20.30, v nedeljo, 11. in v torek, 13. ob 16.30, v sredo,14., v četrtek, 15., v petek, 16. in v soboto, 17. ob 20.30 ter v nedeljo, 18. januarja, ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V soboto, 10. januarja ob 20.45 / Scena: Roberto Crea, glasba: Francesco Forni, režija: Mario Gelardi produkcija: Mercadante Teatro Stabile di Napoli. Nastopajo: Ivan Castiglione, Giuseppe Gaudino, Francesco Di Leva, Giuseppe Miale di Mauro, Adriano Pantaleo in Ernesto Mahieux. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 29. decembra ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V torek, 30. decembra ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. V sredo, 31. decembra ob 19.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V ponedeljek, 5. januarja ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V sredo 7. januarja ob 19.30 / Spiro Sci-mone: »Praznovanje«, gostuje Comédie Française; ob 21.00 Molière: »Smešni preciozi«, gostuje Comédie Française. V četrtek, 8. januarja ob 18.00 / Spiro Scimone: »Praznovanje«; ob 19.30 Molière: »Smešni preciozi«, gostuje Comédie Française. Mala drama Jutri, 29. in v sredo, 31. decembra ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. V torek, 30. decembra ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V ponedeljek, 5. januarja ob 20.00 / Jean-Luc Lagarce: »Samo konec sveta«. V torek, 6. januarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V petek, 9. januarja ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »Art«. V soboto, 10. januarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Jutri, 29. in v torek, 30. decembra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V sredo, 31. decembra ob 19.00 / John Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V ponedeljek, 5. januarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V torek 6. in v sredo 7. januarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. V Četrtek, 8. januarja ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«; ob 19.30 Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V petek, 9. januarja ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. Mala scena V sredo, 31. decembra ob 19.30 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. Šentjakobsko gledališče V sredo, 31. decembra ob 19.30 / A. Nicolaj: »Hamlet v pikantni omaki«, komedija. Režija: Janez Starina. Od 6. do 9. januarja ob 19.30 / J. Austen / J. Jory: »Prevzetnost in pristranost«, romantična komedija, režija Zvone Šedlbauer. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V sredo, 31. decembra ob 18.00 / koncert ob koncu leta. Na sporedu bo Verdijeva, Puccinijeva, Mascagnijeva in Ponchiellijeva glasba. Nastopata: Daniela Dessi in Fabio Armiliato. Dirigent: Marco Boemi. Dvorana Raffaello de Banfield-Tripcovich V četrtek, 1. januarja ob 18.00 / Novoletni koncert, nastopa pihalni orkester G. Verdi iz Trsta, vodi Cristina Se-meraro. Gledališče Rossetti »Gran Varieta Brachetti« / zamisel, režija in podajanje: Arturo Brachetti. Urnik: danes, 28. ob 16.00, jutri, 29. in v torek, 30. decembra ob 20.30, v soboto, 3. ob 20.30 in v nedeljo, 4. januarja ob 16.00. V ponedeljek, 5. januarja ob 21.00 / Novoletni koncert s popevkarico Patty Pravo. SOVODNJE V telovadnici V nedeljo, 11. januarja ob 18.00 / Novoletni koncert na katerem bo nastopil slovenski jazzovski zbor Perpetuum Jazzile, ki ga vodi Tomaž Kozlevčar. Vabi sovodenjska občinska uprava. Prost vstop. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 8. januarja ob 20.45 / Nastop pianistke Angele Hewitt. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Franz Lehar: »Vesela vdova«, Linhartova dvorana / Opereta, izvaja SNG Opera in balet Ljubljana. Urnik: danes, 28. ob 17.00, v jutri, 29., v torek, 30. in v sredo, 31. decembra ob 19.30. »Otango«, Gallusova dvorana / Plesna predstava v režiji Olivierja Tilkina v sredo, 31. decembra ob 20.00. V četrtek, 1. januarja ob 18.00, Gallusova dvorana / Novoletni koncert z Orkestrom Slovenske filharmonije, vodi Silvio Barbato. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška 131): do 6. januarja 2009 je na ogled razstava »Kraji duha« fotografa Štefana Gegiča. Odprta od ponedeljka do sobote od 16. do 18. ure. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. Župnijska dvorana: do 6. januarja, je na ogled tradicionalna razstava jaslic. Sodeluje fotograf Miloš Zidarčič. Urnik: četrtek, sobota, in prazniki od 16.00 do 19.00. Možen je tudi ogled jaslic v cerkvi sv. Roka, ki so vsako leto drugačne. JAMLJE Večnamensko središče: do 8. januarja bo v priredbi VZPI-ANPI Dol-Jamlje fotografska razstava o kubanski revoluciji. Odprta bo vsak dan med 18. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro, zaprta 31. decembra in 1. januarja. Skupine si lahko razstavo ogledajo tudi izven urnika odprtja po prijavi na telefonski številki 333-1188061 (Patrik) in 333-1175798 (Jordan). GORICA V galeriji ARS na Travniku je do 31. decembra na ogled skupinska prodajna razstava Umetniki za Karitas. Ogled je možen po urniku Katoliške knjigarne na Travniku v Gorici. V Kulturnem domu (mala dvorana) je na ogled razstava »Slovenske športne igre«. Kulturni center Lojze Bratuž: razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev, ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Na ogled do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. Fundacija goriške hranilnice v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji razstavlja slikarski ciklus Marcella Fogolina na sedežu fundacije v ul. Carducci 2 v Gorici; do 1. februarja s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na www.fondazionecarigo.it, tel. 0481537111). Knjigarna Corrispondenze, (Trg sv. Antona 18): še danes, 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. "Gorica se spominja" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vittoria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofovi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481-383402, 0481383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. VIDEM V Patriarhovi palači v Vidmu - Nadškofijskem muzeju (Trg Patriarcato 1) bo do 8. marca 2009 na ogled razstava Kromacij Oglejski - Na križpo-tju ljudstev in verstev. Odprta je od torka do petka med 9. in 19. uro, ob koncu tedna in ob praznikih pa od 10. do 20. ure. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 18. januarja 2009, bo razstavljal slikar Sergio Altieri. Odprto od torka do nedelje od 9.00 do 18.00. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. KOZINA V Knjižnici Kozina bo do konca decembra na ogled razstava starih predmetov in umetnin iz zbirke Marije in Janeza Janežiča iz Kopra. Odprto ob urniku knjižnice. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. DIVAČA V Knjižnici Divača bodo do konca leta na ogled olja in ilustracije Emi Vega. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). AJDOVŠČINA V Pilonovi Galeriji je na ogled razstava z naslovom Zmago Jeraj, slika, risba, fotografija; do 9. januarja 2009 od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Knjižnica Franceta Bevka, (Trg Edvarda Kardelja 4):na ogled je kali-grafska razstava V objemu črk avtorice Loredane Zega; do 5. januarja 2009 od ponedeljka do srede in ob petkih med 9. in 19. uro, ob četrtkih med 11. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Preddverje Kinogledališča: do 15. januarja 2009 bo na ogled likovna razstava »Od nas - vam«. Na razstavi se predstavlja 24 članic in članov društva Slikarjev amaterjev Tolmin. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. ■ RAZSTAVE FESTIVALA MESEC FOTOGRAFIJE 2008 Tomo Brejc »Untitled« / UGM Maribor do 31.12. NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (27. 12. 2008) Vodoravno: makaron, recital, atamanl, Alabama, kitice, P. S., robot, oko, kartel, Uri, las, Marlon, E. N., stilet, gad, Asti, Vere, Mel, La-ert, pistacija, V. S., Ema, pastel, ananas, nit, dar, apartma, R. A., Emile Zola, R. O., Keaton, rariteta, A. G., alkar, anilin, škripalo, Noel, slavistika, koran, Anka, rana, tesar, Arona; na sliki: Peter Vere. .'i-njihiloJ Ekstra deviško oljčno olje TRASIMENO s sadno aromo, 1 liter \€ 4,29 -It*** Tunina v oljčnem olju MARUZZELLA \€ V/OV/ 6 x »0 g, 7,02 €/ kg Kava LAVAZZA Crema e Gusto 2 x 250 g \€ 6,98 €/kg 3,65 Toaletni papir SCOTTONELLE 1» rol \€ s 5,99 m * na \€ 6,90 Sušilo za perilo Jolly s podaljškoma \ poleg tega... branimo naše kupce nizamo cene in dvigujemo kupno moc cene za vec kot 150 artiklov so pri nas znižane m zamrznjene do 31. marca 2009 DANES ODPRTO Hipermarket Emisfero MONFALCONE/TRŽIČ (GO) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481 /416740 ^^ ponedeljek: 14.30 - 20.30 od torka do sobote: NEPREKINJEN URNIK: 9.00 - 20.30 - nedelja: 9.30 - 20.00 EMISFERO NAJDETE TUDI V KRAJIH: BELLUNO, FIUME VENETO (PN), PERUGIA, SCORZE' (VE), SILEA (TV), VICENZA, VITTORIO VENETO (TV), ZANE (VI)