jdL KRALJEVINA pltUfR JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 52. kos. V LJUBLJANI, dne 2. julija 1932. Letnik III* VSEBINA: 463. Izpremembe in dopolnitve uredbe o draginjskih dokladah državnih upokojencev. 464. Naredba ministra za poljedelstvo o prepovedi provoza parkljarjev iz Rumunije čez ozemlje Jugoslavije v Italijo. 465. Odločba o izpremembah in dopolnitvah uvozne in izvozne tarife. 466. Dopolnitev pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami glede zavarovanja valute. 467. Navodila za izvrševanje obveznega zavarovanja po po- godbi z »Evropsko delniško družbo za zavarovanje blaga in potniške prtljage v Beogradu«. 468. Razpis o postopanju pri uvoznih ekspedicijah stassfurtske soli in ukinitev razpisov št. 80/1929. 128/1929 in 84/1931, 469. Telefonski promet. 470. Popravek v finančnem zakonu za leto 1932./1933. 471. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. 472. Izpremembe v staležu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. Uredbe osrednje vlade. 463. Izpremembe in dopolnitve uredbe o draginjskih dokladah državnih upokojencev.* Na osnovi člena 31. uredbe o draginjskih dokladah državnih upokojencev št. 75.500/1 z dne 27. oktobra 1931., §§ 127. in 148. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931., §§ 133. in 154. zakona o državnem prometnem osebju z dne 22. junija 1931., členov 321., 334. in 345. zakona o ustroju vojske in mornarice z dne 30. septembra 1931., členov 113. in 119. zakona o žandarmeriji (orožništvu) z dne 6. novembra 1931., členov 86. in 95. zakona o obmejni četi z dne 5. novembra 1931., § 62., točk 5., 12., 13., 14. in 17., finančnega zakona za leto 1932./33. In 5 2. zakona o ukinitvi, izpremembi in dopolnitvi zakonskih predpisov, ki se nanašajo na vrhovno državno upravo, z dne 3. decembra 1931. je ministrski svet po predlogu ministra za finance odobril, da se izvrše v uredbi o draginjskih dokladah državnih upokojencev št. 11.330/1 z dne 14. marca 1932. te-le izpremembe in dopolnitve: I. V členu 6., odstavku (*), razpredelnici I., se točka h) izpreminja in se glasi: »h) v 9. skupini I. kategorije, 3., 4. in 5. skupini II. kategorije in 1. in 2. skupini III. kategorije«. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. junija 1932., Št. 141/LX1V/431. - Uredbo gl. »Službeni list« št. 2^3/24 iz 1. 1932. II. V členu 6. se dodajata nova odstavka (4) in (*), ki se glasita: »(4) Osebnim upokojencem, ki jim je v rešitvi o odmeri pokojnine vzeta za osnovo tudi doklada na službo, ki pa niso omenjeni v predhodnem odstavku, se določi osebna draginjska doklada po odredbah odstavka (') tega člena. (5) Osebnim upokojencem, ki so se jim pokojnine uredile nanovo po odredbi § 341. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931., se znižuje osebna draginjska doklada, določena po odredbah odstavka (3), za toliko, kolikor znaša razlika med starimi in novimi pokojninskimi prejemki. Ce presega ta razlika znesek osebne draginjske doklade, se višek državni blagajni ne doplača.« III. V členu 7. se dodaja nov odstavek (4), ki se glasi: > (4) Odredba 'odstavka (5), člena -6. se hporablja analogno tudi na upokojence, naštete v predhodnem odstavku.« IV. V členu 8., odstavku (■), se pred besedami: »po istem odstotku« dodajajo besede: »v vsakem primeru«. V. V členu 10. se dodaja nov odstavek (-), ki se glasi: ■('•') Rodbinskim upokojencem, ki jim je odrejena rodbinska pokojnina po dovršenih petih letih vplačevanja, pripada ista osebna draginjska doklada, ki bi jo imela oseba, od katere izvajaj«/ pravico, če bi bila ta upokojena ob času, ko je umrla, z 10 leti službe.« VI. V členu 14. se besede: »ki prejemajo po tej uredbi osebno draginjsko doklado, nadomeščajo z besedami: »omenjene v lej uredbi«. VII. V/;louu 21., odstavku (‘) se točka a) izpreminja in se glasi: ;>a) za hčer, ki svojemu očetu vdovcu gospodinji, in sicer do njene možitve;« V " VIII. feV členu 25. se dodaja nov odstavek (*), ki se glasi: :.(-) Odredbe predhodnega odstavka ne veljajo za osebne upokojence iz členov 2., 3. in 4., ki so upokojeni po dovršenih 20 letih dejanske službe, pripoznane za pdkojnino, in tudi ne za rodbinske upokojence iz člena 5., neglede na leta starosti.« IX. V členu 20. se dodaja nov odstavek (4), ki se glasi: >(') Odredbe odstavka (') ne veljajo za upokojence iz členov 2., 3., 4. in 5., ki so dovršili 65 let starosti.« X. Te izpremembc in dopolnitve dobe obvezno moč od 1. dne meseca, ki nastopi za mesecem, v katerem se razglase v »Službenih novinali«. Iz občega oddelka ministrstva za finance; dne 18. junija 1932.,Jt. 26.202/1. 464. Naredba ministra za poljedelstvo št. 34.483/IV. z dne 10. junija 1932. o prepovedi provoza parkljarjev iz kraljevine Rumunije čez ozemlje kraljevine Jugoslavije v Italijo* Ker se je pojavila kužna bolezen slinavka in parkljevka v kraljevini Romuniji v zelo velikem obsegu in mestoma — zlasti ob naši meji — v zelo zli obliki in ker se je zanesla iz Rumunije doslej že v dva naša sreza, odrejam na osnovi člena'8. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih'kužnih bolezni,** naj se do nadaljnjega opusti izdajanje specialnih dovolil za provoz vseh parkljarjev tu perutnine iz Rumunije čez našo državo v Italijo po obmejnih velcrinnrnih postajah Veliki Kikindi in Rakeku v smislu navedbe ministrstva za poljedelstvo št. 54.483/Šb z dno 22. septembra 1930. in se z vsega ozemlja kraljevine Rumunije prepoveduje uvoz v našo državo in provoz skozi našo državo vseh vrst parkljarjev, perutnine in vseh predmetov, ki utegnejo biti nosilci kali slinavke in parkljevke. Izjemoma bo izdajalo to ministrstvo interesentom za vsak primer posebej Specialna dovolila za provoz zaklane perutnine in živalskih proizvodov — razen mleka in mlačnih izdelkov ob pogojih, ki se predpišejo v specialnem dovolilu samem. * .Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. junija 1032- Št. 135/LX11/415. *♦ Gl. »Uradni lisk št. 287/80 iz 1. 1928. Prekršitve te naredbe se kaznujejo po predpisih odredb zakona, o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. junija 1928. Transporti, ki so v času razglasitve te naredbe v »Službenih novinali: že na potu, se pripuste za tranzit, če dospejo na mejo v neoporečnem stanju. Ta naredba stopi vi veljavo, ko se razglasi v '»Službenih novinali«. V Beogradu, dne 10. junija 1932.; št. 34.483/IV. Minister za poljedelstvo Jura j Denietrovič s. r. (Ta naredba jo objavljena v »Službenih novinali« št. 133 z dne 14. junija 1932. in je od tega dne v veljavi.) 465. Odločba o izpremembah in dopolnitvah uvozne in izvozne tarife v predlogu zakona o carinski tarifi.* Ministrski svet je izdal v svoji seji z dne 13. junija 1932. po členu 15. v predlogu zakona o obči carinski tarifi na predlog gospoda ministra za finance nastopno odločbo: I. Zvišujejo se maksimalne in minimalne postavke iz naslednjih tarifnih številk uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi in se glase: Za tar. št. 477. Skrilavec in sljuda in izdelki: 1. V ploščah: a) do vštetih 20 cm debelih, dalje nepredelanih: a) skrilavec 15 10 #) ostali.............................2-50 2 b) poliranih, počrnjenih, barvanih: a) skrilavec...................... 35 25 //) ostali............................6-50 5 2. Tablice za pisanje, tudi s črtami, v lesenih okvirih ali brez okvira: a) iz skrilavca........................ 36 30 b) ostale...............................12 10 3. Ostrili izdelki: a) iz skrilavca........................ 36 30 b) iz druge tvarine.....................12 10 Za tar. št. 661., točka 3. a). 3. Kleklroilc: , a) za akumulatorje: n) svinčene..................... . zOu 150 (i) ostale 25 20 Pripomba za tar. št. 664., točko 3.a). Na svinčene elektrode se določa, dokler se ne prično izdelovati v državi v zadostni količini, uvozna carina po maksimalni postavki 25 dinarjev in po minimalni postavki 20 dinarjev za 100 kg. II. Ne pobira se'uvozna carina na naslednje preparate iz tar. št. 235., točke 2., uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi, če jih uvozijo rudniška podjetja zaradi koncentracije rude, ip to; 1. Natrijev etilov ksantat. 2. Kalijev amilov ksantat. 3. Natrijev amilov ksantat. 4. Kalijev butilov ksantat. 5. Natrijev butilov ksantat. 6. Kalijev izobutilov ksantat. 7. Natrijev izobutilov ksantat. 8. Reagens 208. 9. Reagens 301. 10. Pentasolov ksantat. Ta oprostitev velja za vsak poedini preparat, dokler se ne začne izdelovati v državi. III. 1. Ne plačuje se izvozna carina na bombažne, pol-volnene in jutne cunje in tekstilne odpadke, barvane v eni ali več barvah, tiskane in šarane, iz tar. št. 23., točke l.b), izvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi. 2. Ta oprostitev velja eno leto dni od dne razglasitve v »Službenih novinalK. IV. Za uvozno blago iz točke I., ki se je do dne, ko stopi ta odločba v veljavo, prijavilo carinarnici z občo prijavo, veljajo dosedanje carine. Iste carine veljajo tudi, če je blago v privatnih carinskih shraniščih, ako se ocarini in dvigne v 15 dneh od dne razglasitve te odločbe. Drugače je tudi na tako blago uporabiti carinsko postavko iz točke I. te odločbe. V. 1. Za izvozno blago iz točke III., ki je že ocarinjeno, toda do razglasitve te odločbe ni prešlo črez mejo, velja odredba iz točke III. te odločbe. 2. Za izvozno blago iz točke III., ki je bilo pred razglasitvijo te odločbe ocarinjeno in je že prešlo črez mejo, se carina ne vrača. Ta odločba stopi v veljavo na dan, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Iz pisarne ministrstva za finance — oddelka za carine v Beogradu, dne 15, junija 1932.; št. 18.150/1 V. 46«. Dopolnitev pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami glede zavarovanja valute.* Gospod minister za finance je izdal pod št. 11-72.400 z dne 18. junija 1932. nastopno odločbo: * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. junija 1932., št. 141/LXIV/430. 1. S svobodnimi dinarji, ki so nastali, preden je stopil pravilnik o ureditvi prometa z devizami in valutami z dne 7. oktobra 1931.* v veljavo, se ne more vršiti zavarovanje valute. 2. Cenovnik, po katerem se vrši zavarovanje valute, se sestavlja dvakrat na mesec, in sicer za prvo in drugo polovico vsakega meseca, in to izza dne 20. junija 1932.; pooblaščeni denarni zavodi morajo paziti strogo na to, da se zavaruje valuta točno po cenah, ki so označene v cenovniku. 3. Pooblaščeni denarni zavodi morajo ob izdajanju potrdil izvoznikom dobiti od teh pismeno zavezo z izrečno izjavo, da bodo vnesli v državo ves znesek deviz, dobljenih za blago, ki ga izvozijo, in da bodo postopali s to devizo po predpisih pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami. 4. Pooblaščeni denarni zavodi morajo vročati od dne objave te odločbe oddelku za*državno računovodstvu zaradi evidence in kontrole vsa potrdila, ki so jih izdali za zavarovanje valute in ki jim jih vračajo izhodne carinarnice po izvozu blaga. Oddelek za državno računovodstvo mora objaviti to odločbo v »Službenih novinah« in skrbeti za njeno pravilno izvrševanje. Iz oddelka za državno računovodstvo ministrstva za finance v Beogradu, dne 18. junija 1932.; št. 11-72.400. (Ta dopolnitev je bila objavljena v št. 138. »Službenih novin« z dne 21. junija 1932., od katerega dne je tudi v veljavi.), 467. Na osnovi člena 4. pravilnika o ob.veznem zavarovanju pri rednem prevozu potnikov v avtobusnem prometu predpisujem nastopna navodila za izvrševanje obveznega zavarovanja po pogodbi, ki se je sklenila z »Evropsko delniško družbo za zavarovanje blaga in potniške prtljage v Beogradu«.** Člen 1. Izvrševanje obveznega zavarovanja je poverjeno s pogodbo »Evropski delniški družbi za zavarovanje blaga in potniške prtljage v Beogradu« (okrajšano: »Evropska«). Zavarovanje se vrši skladno s pogodbo po teh navodilih. Pravice in dolžnosti avtobusnih podjetij in zavarovanih oseb se določajo iia osnovi teh navodil po nastopnih odredbah. Člen 2. Obvezno zavarovanje se vrši za promet na daljavo in v lokalnem prometu. I. Za promet na daljavo obstoje ta-!e zavarovanja: * »Službeni list« št. 432/63 iz 1. 1931. ** Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne C. junija 1932., št. 127/LVII1/394. a) zavarovanje za nezgode potnikov, ki potujejo z avtobusi in motornimi vozili avtobusnih podjetij, s katerimi vrše ta redni potniški promet, na osebo za najvišjo vsoto: 1. Din 25.000 za smrt; 2. Din 25.000 za stalno invalidnost; 8. Din 100 na dan za prehodno delovno nesposobnost kot podporo za dejanski nastale stroške zdravljenja in izgubo zaslužka, toda najdalj eno leto dni in največ za Din 25.000-—; b) zavarovanje zakonske odgovornosti avtobusnih podjetij za telesne poškodbe, povzročene drugim osebam, ki niso potniki, po avtobusih in motornih vozilih avtobusnih podjetij, s katerimi vrše ta redni potniški promet, na osebo za najvišjo vsoto: 1. Din 25.000 za smrt; 2. Din 25.000 za s^lno invalidnost: 3. Din 100 na dan za prehodno delovno nesposobnost kot podporo za dejanski nastale stroške zdravljenja in izgube zaslužka, toda najdalj eno leto dni in za največ Din 25.000-—. Najvišji skupni znesek odškodnine, ki jo je plačati iz zavarovanja, omenjenega pod b), ob katastrofi, pri kateri je poškodovanih hkratu več oseb, ne sme presegati Din 300.000—; c) zavarovanje zakonske odgovornosti avtobusnih podjetij za škodo na stvareh, storjeno drugim osebam, ki niso potniki, po avtobusih in motornih vozilih avtobusnih podjetij, s katerimi vrše ta redni potniški promet, za skupno naj višjo vsoto Din 30.000 v enem primeru škode; č) zavarovanje potniške prtljage in drugih predmetov, ki jih imajo potniki s seboj, za najvišjo vsoto Din 1000 na osebo. II. Za lokalni promet obstoje ta-le zavarovanja: a) zavarovanje za nezgode potnikov, ki potujejo z avtobusi avtobusnih podjetij, odrejenih za redni potniški promet, na osebo za najvišjo vsoto: 1. Din 25.000 za smrt; 2. Din 25.000 za stalno invalidnost; 3. Din 100 na dan za prehodno delovno nesposobnost kot podporo za dejanski nastale stroške zdravljenja in izgubo zaslužka, toda najdalj eno leto dni in za največ 25.000 Din. b) zavarovanje zakonske odgovornosti avtobusnih podjetij za telesne poškodbe, povzročene drugim ose' bam, ki niso potniki, po avtobusih avtobusnih podjetij, s katerimi vrše ta redni potniški promet, na osebo za na j višjo vsoto: 1. Din 25.000 za smrt; 2. Din 25.000 za stalno invalidnost; 3. Din 100 na dan za primer prehodne delovne nesposobnosti kot podporo za dejanski nastale stroške zdravljenja in izgubo zaslužka, toda najdalj eno leto dni in za največ 25.000 Din; Najvišji skupni znesek odškodnine, ki jo je plačati iz zavarovanja, omenjenega pod b) ob katastrofi, pri kateri se poškoduje hkratu več oseb, ne sme presezati Din 300.000; c) zavarovanje zakonske odgovornosti avtobusnih podjetij za škode na stvareh, povzročene drugim osebam, ki niso potniki, po avtobusih avtobusnih podjetij, s katerimi vrše la redni potniški promet, za skupno najvišjo vsoto Din 30.000 v enem primeru škode; č) zavarovanje potniške prtljage in drugih predmetov, ki jih imajo potniki s seboj, za najvišjo vsoto Din 500 na osebo. Ali je smatrati avtobusni promet za lokalni promet ali za promet na daljavo, je odločilno besedilo dovolitve za opravljanje avtobusnega prometa. Clen 3. Obveznost Evropske obstoji v mejah najvišjih vsot zavarovanj, omenjenih v členu 2., v onih primerih, v katerih odgovarjajo avtobusna podjetja po veljavnih zakonih in zakonskih predpisih. Zavarovanje se ne nanaša na škode, nastale zbog vojnih dogodkov, pobun, stavk in nasilja mase. Zavarovanje se ne razteza na organe, ki so v službi avtobusnih podjetij, niti na osebe, ki se vozijo zunaj prostorov, odrejenih za potnike, kakor na strehi, na stopnicah, na delu, kjer je motor, in podobno, niti na one osebe, ki potujejo brez vozovnice, odnosno ki niso plačale zavarovalnine (zavarovalne premije). Clen 4. Vsak potnik, ki potuje z avtobusi ali motornimi vozili avtobusnih podjetij, s katerimi vrše ta redni potniški promet na področju kraljevine Jugoslavije, je brez kakršnihkoli nadaljnjih formalnosti že samo s tem, da kupi vozovnico, zavarovan za nezgode po členu 2., I. a), odnosno 11. a) za čas vožnje, odnosno veljavnosti vozovnice. Vsak potnik mora imeti vozovnico. Če plača potnik vožnjo po popolni ali znižani ceni, je vračunana zavarovalnina v ceni vozovnice; če se vozi brezplačno, plača samo zavarovalnino, označeno na vozovnici. Za nezgodo se smatra vsaka telesna poškodba, ki se da zdravniški točno ustanoviti in ki jo zadobi zavarovana* oseba brez svoje volje in krivde zbog iznenadnih zunanjih mehaničnih vplivov. Člen 5. Pri zavarovanju za nezgode so dolžnosti Evropske te-le; a) ob smrti. Če povzroči nezgoda v enem letu dni od dne, ko se je dogodila, smrt, izplača Evropska v členu 2. omenjene odškodninske zneske v mejah najvišjih zavarovalnih vsot oni osebi ali onim osebam, ki imajo po zakonu pravico do odškodnine za zavarovančevo smrt. Če se te osebe ne morejo takoj označiti, je Evropska pooblaščena položiti odškodninski znesek pri sodišču. Vse odškodnine, ki bi se morda izplačale za invalidnost pred smrtjo, se odtegnejo od zavarovalne vsote; b) ob stalni invalidnosti. Če povzroči nezgoda v enem letu d i od dne, ko se je zgodila, stalno delovno nesposobnost, plača Evropska ob popolni invalidnosti odškodninski znesek po Členu 2. v mejah najvišje zavarovalne vsote, ob delni invalidnosti pa delni znesek, ki ustreza stopi ji invalidnosti. Ob določanju odškodnine je upoštevati možnost, da se stopnja invalidnosti zviša ali zniža; c) ob prehodni onesposobljenosti za delo. Če ima nezgoda za posledico prehodno onesposobljenost za delo, plača Evropska za čas zdravljenja, najdalj pa za eno leto dni od dne, ko se je nezgoda dogodila, kot podporo za dejanski nastale stroške zdravljenja in izgubo za- služka odškodnino po največ 100 Din na dan, toda skupaj ne več ko 25.000 Din v enem letu dni [člen 2., I.a) 3., člen 2., l.b) 3., člen 2., II.a) 3., člen 2., II.b) 3.]. Ob delni prehodni onesposobljenosti za delo se plačuje sorazmerno manjša odškodnina. Če sposobnost* za delo vobče ni zmanjšana, plača Evropska samo potrebne in dejanske stroške, ki so nastali zbog zdravniškega zdravljenja za čas zdravljenja v višini, navedeni v prednjem odstavku, vendar največ za eno leto dni. č) Če so vplivale na posledico nezgode bolezni in telesne hibe poškodovane osebe, se zmanjša odškodnina sorazmerno z vplivom teh bolezni in hib. d) Če je delovna sposobnost poškodovane osebe bila še pred nastopivšo nezgodo zaradi bolezni in hib trajno znižana, se stopnja prejšnje invalidnosti odbije od skupne invalidnosti po nezgodi. Člen 6. 1. Zavarovanje zakonske odgovornosti za telesne poškodbe drugih oseb se nanaša na odgovornost avtobusnih podjetij za telesne poškodbe po členu 2., I. b), in II. b), povzročene drugim osebam, ki niso potniki, po avtobusih in motornih vozilih avtobusnih podjetij, s katerimi vrše ta redni potniški promet. 2. Zavarovanje zakonske odgovornosti za škodo na stvareh drugih oseb se razteza v mejah člena 2., I. c) in II. c), na zakonsko odgovornost, ki obremenja avtobusna podjetja kot lastnike potniških avtobusov za škode, povzročene po potniških avtobusih svojini drugih oseb, ki niso potniki. Člen 7. Zavarovanje potne prtljage in drugih predmetov se nanaša v okviru zavarovalnih vsot, omenjenih v členu 2., I. č) in II. č), na potno prtljago in ostale predmete, ki jih imajo potniki v potniškem avtobusu s seboj in katerih prevoz je avtobusnim podjetjem po zakonskih predpisih dovoljen. Nakit, pravi biseri, drago kamenje, ure, zlati in srebrni predmeti, dragocenosti, gotovina, novčanice, vrednostni papirji, listine in podobno se izvzemajo od zavarovanja. Člen 8. Za obveznosti, prevzete z zavarovanji, omenjenimi v členih 2. in 3., dobiva Evropska od vsakega potnika, odnosno od vsake vozovnice naslednje premije, in sicer: I. V prometu na daljavo: Ob oddaljenosti od 1 do 25 km................Din !•— do 50 km...........„ 1*50 do 75 km...........„ 2-75 do 100 km...........„ 3-50 preko 100 km....................„ 4'50 II. V lokalnem prometu: Din 0-25. Te premije plačujejo potniki, ko kupijo vozovnico, v kateri je zavarovalnina obsežena. Če ima kdo, ki potuje z avtobusom, več vozovnic, nima pravice do večkratne odškodnine iz zavarovalnega * V izvirniku pomotno: nesposobnost. — Op. ur. razmerja. Evropska odgovarja za enega potnika samo do višine zavarovalne vsote, določene v členu 2. Člen 9. Če se dogodi nezgoda ali škoda, morajo poškodovana oseba in avtobusno podjetje ali njih zastopniki takoj in brez odlašanja, najkesnejO pa v 8 dneh Evropski v priporočenem pismu poslati prijavo o načinu in vseh okolnostih, ob katerih se je nezgoda ali škoda dogodila. V prijavi je treba označiti ime in osebne podatke poškodovane, odnosno oškodovane osebe. Avtobusno podjetje ali njegov zastopnik mora prijaviti primer škode takoj tudi pri najbližjem oblastvu, določiti na zapisnik vzroke, značaj in obseg škode in poslati po možnosti čimprej Evropski vse došle spise in morebitne tožbe, ki se nanašajo na primer škode. Kdor ima pravico do odškodnine, mora dati Evropski na vsako njeno zahtevo resnična obvestila, ki se nanašajo na nezgodo ali škodo, in ji tlidi dati na razpolago vsa dokazila, ki so potrebna, da se ugotovi odškodninska dolžnost in njen obseg. Pravica do odškodnine se sme dokazovati z vsemi dovoljenimi dokazili. Ob nezgodi je treba takoj poiskati zdravniške pomoči, nadaljevati zdravniško nego do konca zdravljenja in poskrbeti za primerno zdravljenje ter si vobče prizadevati, da se posledice nezgode kar najbolj odpravijo in zmanjšajo. Oseba, ki je upravičena zahtevati odškodnino, mora zdravnike, ki so jo ob nezgodi ali kadarkoli prej zdravili, nakazati, naj dajo ob strošku Evropske tej vsak čas potrebna pojasnila. Zdravnikom Evropske je treba vsak čas dovoliti, da pridejo do poškodovane osebe in jo pregledajo. Njih izvidom se mora poškodovanec pokoravati, kolikor temu veljavni predpisi ne nasprotujejo. Evropska ima ob smrti pravico zahtevati raztelesitev. Evropska mora takoj vzeti v postopanje in po možnosti čimprej in čim ustrežljiveje rešiti vsak primer škode, ki se ji prijavi, če je zadostno dokazan in za katerega po zavarovalnih določbah odgovarja. Če prijavi stranka svojo odškodninsko zahtevo avtobusnemu podjetju, mora avtobusno podjetje o tem takoj obvestiti Evropsko, ki odredi nadaljnje ukrepe. Če pokrene oškodovana oseba zoper avtobusno podjetje ali zoper Evropsko ali zoper oba pravdo zaradi povračila škode v mejah zavarovalnih določb, mora izdati avtobusno podjetje pooblastilo za voditev pravde onemu pravnemu zastopniku, ki mu ga Evropska imenuje. Drugim osebam, ki so odgovorne v regresu, se mora spor pravočasno in pravnoveljavno naznaniti. Avtobusno podjetje je nadalje dolžno, izročiti Evropski in pooblaščenemu odvetniku vsa druga zahtevana pojasnila, ki so kakorkoli važna za presojo in rešitev primera škode, in jo vobče v vsem smotrno podpirati, da se rešitev predmeta dožene. Če toži oseba, ki je upravičena zahtevati odškodnino, avtobusno podjetje samo, se vodi pravda na ime avtobusnega podjetja. Avtobusno podjetje nima pravice priznati odškodninske zahteve ali skleniti poravnave brez predhodnega pristanka Evropske. Evropska mora plačati v okviru zavarovalnih določb sodno prisojene odškodninske vsote, razen tega pa tudi pripadajoče pravdne stroške. Clen 10. 1. Evropska mora od vseli oseb, ki jim je plačala odškodnino po zavarovalnih pogojih, izposlovati pravno-veljavno izjavo, da odstopajo vse te osebe Evropski do višine plačane odškodnine svojo celokupno odškodninsko zahtevo proti avtobusnemu podjetju ali njegovemu organu kakor tudi proti vsem drugim odgovornim osebam. 2. Evropska nima regresne pravice, ki ji pristoji kot zavarovalki proti avtobusnemu podjetju ali njegovemu organu glede odškodnine, ki jo je plačala ali jo ho plačala osebam, ki imajo po zavarovalnih določbah pravico zahtevati odškodnino. Evropski pa pritiče regresna pravica zoper avtobusno podjetje do višine plačane odškodnine, če se dokaže, da se je škoda po avtobusnem podjetju ali po njegovih organih namenoma povzročila, kakor tudi, če ugotovi strokovna komisija, ki jo odrede pristojna oblastva in v kateri sme imeti Evropska svojega predstavnika, da je nastal primer škode zbog nepravilnega voznega materiala, odnosno zbog pogonske nesposobnosti vozila. Če so odgovorne za nastalo nezgodo in škodo druge osebe ali druga podjetja, ostane regresna pravica Evropski proti njim nedotaknjena. Za ostvaritev take regresne pravice mora dati avtobusno podjetje Evropski potrebne podatke, odnosno pooblastila. Clen 11. Zavarovalno službo izvaja Evropska ob svojem strošku sporazumno s »Putnikom, delniško družbo za potniški in turistovski promet v kraljevini Jugoslaviji v Beogradu«, odnosno s posredovanjem glavnih zastopstev družbe ; Putnika; na sedežu banovin (v nadaljnjem besedilu okrajšano: Putnik::). Vozovnice za avtobusne vožnje izdela Evropska ob svojih stroških. Te vozovnice obsezajo obenem voznino, zavarovalnino in prispevek za izredno izkoriščanje cest. Pobiranje prispevka za ceste in tudi njegovo obračunavanje ureja minister za gradbe s posebnimi predpisi v navodilih za pobiranje izrednega prispevka. Tako izdelane vozovnice izroči Evropska v zadostni množini v žigosanje s suhim žigom pristojni banski upravi, tehniškemu oddelku, za proge na teritoriju te banovine. Banska uprava odda žigosane vozovnice' proti reverzu glavnemu zastopstvu družbe Putnika na sedežu banovine, ki prodaja avtobusnim podjetjem te vozovnice samo ali po ostalih svojih podružnicah v banovini v blokih po 25. 50 ali 100 vozovnic, pri čemer pobira od njih za vsak blok tolikšen znesek, kolikor znaša prispevek za ceste in zavarovalnina. Vozovnice obsegajo navodilo o obveznem zavarovanju in pripombo, da se bo kaznovala vsaka zloraba vozovnice po kazenskem zakonu. Avtobusna podjetja dobivajo vozovnice od Putnika po naročilnem listu in prejemnem potrdilu, in sicer od onega Potnikovega urada, ki je avtobusnemu podjetju l^rajevno najbližji. Dotične tiskovine se dobivajo pri Potniku brezplačno. - Avtobusna podjetja morajo skrbeti za to, da imajo vedno zadostno zalogo vozovnic za lokalni promet in za promet na daljavo. Vozovnice za lokalni promet in za promet na daljavo se izdelujejo v različnih barvah. II. 11 10 11 11 III. 11 7» 25 11 11 IV. 91 11 50 11 11 v. 11 11 75 11 17 VI. 11 11 100 11 VII. 11 11 150 5» 11 VIII. 11 11 200 11 11 IX. preko 200 11 11 pisane zavarovalnine. Glede na razpredelnico za pobiranje prispevkov za ceste je izdelati vozovnice za 9 pasov v raznih barvah; zavarovalnina za promet na daljavo, predpisana v členu 8., pa se pobira po teh-le pasovih: I. pas do 5 km premija Din P— „ 1— „ 1 — „ P50 „ 2-75 „ 3-50 „ 4‘50 „ 4-50 „ 4-50 V lokalnem prometu se mora pobirati od potnika, odnosno mu vračuniti v ceno vozovnice zavarovalnina po Din 0'25. Vozovnice v lokalnem prometu se izdelajo po pasovih, in to po potrebi. \ ozovnice so opremljene z zaporednimi številkami in serijami in so vezane v bloke. V lokalnem prometu se izdajajo te karte s kuponom, v prometu na daljavo pa s kopijo. Vozovnice se izdajo potnikom tako, da se izroči vozovnica potniku, kupon, odnosno kopija vozovnice pa ostane v zvezku. Če se naročajo vozovnice po pošti, pošlje Putnik vozovnice avtobusnemu podjetju s povzetjem (doplačilom) na znesek pripadajočih zavarovalnin in prispevka za ceste. V promet se smejo dajati samo one vozovnice, ki jih žigosane po banskih upravah prejme od njih in izdaja Putnik. Člen 12. Avtobusna podjetja morajo v svojih vozev vidno izvesiti objave* ki obveščajo občinstvo o obveznem zavarovanju. Te objave vroča avtobusnim podjetjem Evropska po Putniku brezplačno. Avtobusna podjetja morajo skrbeti za to, da so to objave v vozeh vsak Čas izvešene. člen 13. Ministrstvo za trgovino in industrijo nadzira po svojih organih izvrševanje zavarovanja. Evropska je tudi upravičena vršiti po svojih nameščencih kontrolo nad zavarovalno službo, odnosno nad uporabo vozovnic. Ti nameščenci se morajo na zahtevo avtobusnega podjetja ali njegovega organa izkazati z legitimacijo, ki jo izda Evropska v Beogradu, in jo overovijo pristojna oblastva. Člen 14. Zavarovanje po teh navodilih se prične izvrševati z dnem 1- julija 1932. Avtobusna podjetja morajo uporabljati od tega roka dalje samo vozovnice, predpisane v členu 11. teli navodil. Člen 15. Avtobusna podjetja, ki se ne drže odredb teh navodil, odnosno ki ne izdajajo vozovnic, predpisanih s temi navodili, se kaznujejo po § 399., odstavku ('), točki 11., zakona o obrtih z denarno kaznijo od 200 do 10.000 dinarjev, kolikor se dejanje ne kaznuje po kazenskem zakonu. Če so bila podjetja v poslednjih petih letih trikrat ali še večkrat kaznovana in tudi po opominu ne vrše zavarovanja po odredbah teh navodil, jim sme pri- stojno oblastvo s kazensko razsodbo odvzeti pravico obratovanja do enega leta dni ali za vedno. Po § 397. zakona o obrtih se kaznuje kot prestopek po členu 5, pravilnika o obveznem zavarovanju pri rednem prevozu potnikov v avtobusnem prometu z dne 5. aprila 1932., II. br. 9809/u* vsaka opustitev in vsako dejanje avtobusnih podjetij, ki nasprotuje njihovim dolžnostim, predpisanim s temi navodili. Kontrolni organi morajo javljati opažene nepravilnosti in nerednosfi pristojnemu občemu upravnemu oblastvu prve stopnje zaradi nadaljnjega postopanja. Člen 16. Ta navodila dobe obvezno moč z dnem, ko se razglase v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 12. maja 1932.; II. br. 14.105/u. Namestnik ministra za trgovino in industrijo, minister za poljedelstvo Ju raj Demctrovic s. r. 468. Razpis. Postopanje pri vršenju uvoznih ekspedicij stassfurtske soli (»Abraumsalz«). — Ukinitev razpisov št. 86/1929,128/1929 in 34/1931.** V zvezi s pravilnikom o proizvajanju, uvozu in prometu z umetnimi gnojili, po katerem je dovoljeno uvažanje in razpečavanje v državi kalijevih soli z vsebino kuhinjske soli do največ 40 %, dajem na osnovi člena 23. v predlogu zakona o oboi carinski tarifi carinarnicam nastopno pojasnilo; Ob uvozu kalijevih soli iz tar. št. 203. uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi ne vrše carina rnice kemijske preiskave, ampak obveste najbližjo kontrolno postajo ministrstva za poljedelstvo, katere organi odvzamejo cgledke te soli za kemijsko analizo in s por oče carinarnicam uspeh. Po teh poročilih, ki so za carinarnice obvezna, izvrše carinarnice brez nadaljnjega preizkušanja carinsko ekspedicijo onih spli, ki imajo po poročilu kontrolne postaje 40 % ali manj kuhinjske seli (NaCl), in jih puste v svobodni promet brez denaturi-ranja, ker niso monopolni predmet. Solem pa, ki imajo po poročilu več kot 40 % kuhinjske soli (NaCi), carinarnice ne smejo dovoljevali uvoza v državo na osnovi člena 2. v zvezi z odstavkom III. člena 14.*** pravilnika o proizvajanju, uvozu in prometu z umetnimi gnojili, ker je po tem pravilniku njih uvoz prepovedan. Ce odobri kmetijska poizkusna in kontrolna postaja uvez količin preko 1000 kg na osnovi člena 8. pravilnika * »Službeni list« št. 384/38 iz 1. 1932. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. junija 1932., št. 135/LXII/413. *** Številka 14. je v izvirniku pomotoma izpuščena; toda primerjaj člen 14. pravilnika'»Službeni list« Štev. 569/75 iz 1. 1031. o proizvajanju, uvozu in prometu z umetnimi gnojili, morajo dovoliti carinarnice iznos blaga tudi brez poročila o analizi. Ta odobritev mora biti pismena in izdana v uradni obliki. Carinarnica ga priloži unikatu, na unikatu in na duplikatu deklaracije pa zaznami številko in datum dotočnega odobrila. S tem se ukinjajo razpisi C. br. 17.410/1929, C. br. 27.572/1929 in IV. br. 11.772/1931 * V Beogradu, dne 13. junija 1932. ; št. 17.860/IV. Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r. — ' m+tm 469. Telefonski promet.** Upostavljen je telefonski promet; 1. Maribor — vsak kraj v Belgiji, izza dne 20. maja 1932., taksna enota 8-90 zl. fr. 2. Kranj — več krajev v Avstriji, izza dne • 20. maja 1932., taksna enota: 1*50 zl. fr. K r a n j—K 1 a g e n f u r t; 2-70 zl. fr. Kranj — Radenthein, Treibach in V il 1 a c h ; 3-45 zl. fr. Kranj — Badgastein, Hofgastein, Millstatt, Bad Gleichenberg, Deutschlands-berg, Leoben; Mureck in Sehlag bei Zobern; 4-20 zl. fr. Kranj—Aspang, Berndorf, Nieder-. osterreich, Mariazell, Steyr in Zobern; in 4-65 zl. fr. za Kranj — Hallein. 3. Ljubljana—Nčmecky Benešov (Deutsch Be-neschau) v Češkoslovaški, izza dne 20. maja 1932., taksna enota 4-80 zl. fr. 4. Z vsemi kraji v Švedski, izza dne 10 junija 1932.; a) Bled, Kranj, Ljubijana —vsi kraji Švedske, taksna enota 13-90 zl. fr.; b) Maribor — vsi kraji švedske, taksna enota 13-30 zl. fr. 5. Z raznimi kraji R u m unije, izza dne 10. junija 1932.: a) Bled —Caracal, Deta, Deva, Macea, Ra lunic u, Sebi s, Targu-Jiu, taksna enota 6-90 zl. fr. b) Bled — A1 b a - J u 1 i a, Alexandria, Beius, Bistrita, Buzeau, C a 1 a r a s i, C a m p i n a, Careii Mari, Constanta, Curtea de Arges, Dej, Faga-r a s, F o s c a n i, G i u r g i u, M e r c u r e a C i u c u 1 u i, Oltenita, Pitesti, P r e d e a 1, Ramnicu Sarat, Reghin, Rosiori de Vede, Salonta, Satumare, S f a n t u Gheorghe, Sibiu, Sighisoara, Sinaia, T a r g u M u r e s, T u r d a, T u r t u c a i a, taksna enota 8-40 zl. fr.; c) Rled — Bacau, Balti, Boian, Cernauti, Chisinau, Hotin, Jasi, Piatra-Neamt, Radanti, Roman, Stprojinet, Suceaya, Vasluti, taksna enota 10-80 zl. fr.; * »Uradni list« št. 213/51 in 313/75 iz 1. 1929., odn. š* 629/81 iz 1. 1931. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 3. junija 1932., št. 125/LVT/388 (ad 1., 2); z dne 13. junija 1932. št. 132/LX1/405 /ad 3.. 4.); z dne 16. junija 1932., št. 135/LX11/421 (ad 5-). č) Bled — Arad, Baile-Herculane, Caranse-bes, Craiova, Lugoj, Orsova, Turnu-Severin, taksna enota 8-40 zl. fr.; d) Bled — Braila, Brasov, Cluj, Galati, Ora-dea-Mare, Ploesti, taksna enota 8’40 zl. fr.; e) Bled — Ti mi so a ra, taksna enota 6'90 zl. fr. 470. Popravek.* V finančnem zakonu za 1. 1332./1933. se je primerila naslednja tiskovna pomota: V § 40., točki 4., pod f),** je treba v tretji vrsti črtati besedico: »iz«, — kar se s tem popravlja. Iz oddelka za državno računovodstvo in proračun ministrstva za finance v Beogradu, dne 10. maja 1932.; št. 55.624/11. Banove uredbe. 471. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. II. No. 2571/1. Objava. Občina Bela cerkev, v srezu Novo mesto, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 75'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 75—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. junija 1932. II. No. 6433/1. Objava. Občina Berkovci, v srezu murskosoboškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu, v letu 1932. naslednji občinski trošarini: a) od 100 1 vina Din 50-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. junija 1932. II. No. 5717/1. Objava. Občina Boštanj, v srezu krškem, bo pobirala od dneva razglasitve v Službenem listu : v I. 1932. naslednje občinske trošarine: * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. junija 1932.. št. 135. ** »Službeni lisi štev. 281/28 iz 1. 1932. (stran 569, druga kolona, 14. vrsta). a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—, c) od 100 1 piva Din 100-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10*—, d) od 100 kg izvlečkov, esenc in eteričnih olj z alkoholom Din 100-—, e) od goveda nad 1 letom Din 30-—, f) od goveda pod 1 letom Din 20-—, g) od prašičev Din 10-—, h) od drobnice Din 10-—, i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 40-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 21. junija 1932. II. No. 2392/1. Objava. Občina Čatež ob Savi, v srezu krškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 1001—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 60-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6—, d) od goveda nad 1 letom Din 15—, e) od goveda pod 1 letom Din 10-—, f) od prašičev Din 10-—, g) od drobnice Din 5-—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 23. junija 1932. II. No. 8300/1. Objava. Občina Dolina, v srezu dolnjelendavskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 50-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 21. junija 1932. 11. No. 8470/1. Objava. Občina Gomilsko, v srezu celjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. jia-slednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 80'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 80-—, c) od 100 1 piva Din 80’—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—, d) od 100 1 sadnega mošta Din 50-—, e) od goveda nad 1 letom Din 25'—, {) od goveda pod 1 letom Din lO’—, g) od prašičev Din lO1-—, h) od drobnice Din 4-—, i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20—. II. No. 8659/1. Objava. Občina Homec, v srez.u Kamnik, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine; a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 piva Din 50'—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, fuma in konjaka Din 5-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. junija 1932. II. No. 2027/2. Objava. Občina Iška Loka, v srezu Ljubljana, bo ponirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v 1. 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 50-—, b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 2-50. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, . dne 17. junija 1932. II. No. 12654/1. Objava. Občina Ivanjševci, v srezu murskosoboškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 50-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. junija 1932. II. No. 5568/1. Objava. Občina Kočevska Reka, v srezu Kočevje, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine; a) od 100 1 vina Din 125*—, b) od 100 1 piva Din 60-—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5‘—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 21. junija 1932. II. No. 4376/2. Objava. Občina Kostanjevica, v srezu krškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 100'—, č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—, d) od goveda nad 1 letom Din 40—, e) od goveda pod 1 letom Din 20—, f) od prašičev Din 20-—, g) od drobnice Din 10-—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 25—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. dne 21. junija 1932. j II. No. 1196/2. Objava. Občina Loka pri Mengšu, v srezu Kamnik, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. junija 1932. II. No. 5303/1. Objava. Občina Loke v Tuhinju, v srezu Kamnik, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine; a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 piva Din 50-—, c) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. junija 1932. II. No. 3948/1. Objava. Občina Malagora, v srezu Kočevje, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu«' v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 90-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 90-—, c) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 21. junija 1932. II. No. 1532/1. Objava. Občina Marenberg, v srezu dravograjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 I vinskega mošta Din 100-—, c) od ICO 1 piva Din 30'—, č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. junija 1932. II. No. 4200/1. Objava. Občina Mengeš, v srezu Kamnik, bo pobirala od dneva razglasitve v Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) cd 100 l vina Din 100'—, b) (d ICO 1 piva Din HO-—, c) cd hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 8'—, č) od goveda nad 1 letom Din 20'—, d) cd goveda ped 1 letom Din 12-—, e) od prašičev Din 12'—, f) cd drobnice Din 4’—. II. No. 9382/2. Objava. Občina Moravče, v srezu Kamnik, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 100-—, č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5.—, d) od goveda nad 1 letom Din 50-—, e) od goveda pod 1 letom Din 10-—, f) od prašičev Din 10-—, g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. dne 15. junija 1932. II. No. 4451/1. 7 Objava. Občina Mcškanjci, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v lelu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 1C0 1 vina Din 50-—, b) cd 100 1 vinskega mošta Din 50-—, c) od ICO 1 piva Din 50'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, d) od 100 I sadnega mošta Din 10'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne' 17. junija 1932. II. No. 5998/1. Objava. Občina Nasoviče, v srezu Kamnik, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 piva Din 50'—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. junija 1932. i II. No. 7622/1. Objava. Občina Nemška Loka, v srezu Kočevje, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu ; v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskegp mošta Din 100-—, &y od 100 1 piva Din 30-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6-—, d) od goveda nad 1 letom Din 25-—, e) od goveda pod 1 letom Din 15-—, f) od prašičev Din 15-—, g) od drobnice Din 5-—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20—. II. No. 5161/1. Objava. Občina Obrež, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 75-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 25’—, e) od 100 I piva Din 50-—, e) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 8'—, d) od ICO 1 sadnega mošta Din 25'—, e) od goveda nad .l letom Din 10'—, f) od goveda pod 1 letom Din 5-—, g) od prašičev Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. junija 1932. II. No. 28948/1. Objava. Občina Ojstrica, v srezu dravograjskem, bo ponirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 viiia Din 60-—, b) cd ICO I vinskega mošta Din 60'—, c) od 100 1 piva Din 10'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—, d) od goveda nad 1 letom*Din 15'—, e) od goveda pod 1 letom Din 10’—, t) od prašičev Din 5-—, g) od drobnice Din 5“—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. juuija 1932. II. No. 29075/1. Objava. Občina Pleterje, v srezu brežiškem, bo pobirala od dneva razglasitve v Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100’—, b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, c) od goveda nad 1 letom Din 20-—, č) od prašičev Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. junija 1932. II. No. 7085/1. Objava. Občina Plitvica, v srezu Ljutomer, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 I vina Din 100-—, b) od 100 I vinskega mošta Din 100—, c) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 7-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljuoljani, dtie 21. junija 1932. II. No. 7842/1. Objava. a) od 100 1 vina Din 150-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 100'—, e) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din G-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. junija 1932. II. No. 1447/1. Objava. Občina Raka, v srezu krškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, • c) od 100 1 piva Din 40-—, č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—. d) od goveda nad 1 letom Din 10-—, e) od goveda pod 1 letom Din 5-—, f) od prašičev Din 5'—, g) od drobnice Din 5-—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 10-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dno 21. junija 1932. II. No. 2558/1. Objava. Občina Ribnica, v srezu Kočevje, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 90—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 90'—, c) od 100 l piva Din 50-—, č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—, d) od goveda nad 1 letom Din 12-50, e) od goveda pod 1 letom Din 7-50, 1) od prašičev Din 7-50, g) od drobnice Din 2-50, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 10-—. Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani, dne 21. junija 1932. II. No. 556/1. Objava. Občina Sela-Šumperk, v srezu Novo mesto, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 7-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. junija 1932. II. No. 2796/4. Objava. Občina Stara cerkev, v srežu Kočevje, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 70-—, b) od 100 1 piva Din 30"—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—, č) od goveda nad 1 letom Din 25-—, d) od goveda pod 1 letom Din 15-—£ e) od prašičev Din 15'—, f) od drobnice Din 10-—, g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 40-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. junija 1932. II. No. 6918/1. Objava. Občina Suhadole, v srezu Kamnik, bo pubirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. junija 1932. II. No. 3770/1. Objava. Občina Sv. Andraž v Hal., v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 75-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 75'—,, c) od 100 1 piva Din 50'—, č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6'—, d) od goveda nad 1 letom Din 10'—, e) od goveda pod 1 letom Din 5'—, f) od prašičev Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. junija 1932. II. No. 551/1. Objava. Občina Šoštanj mesto, v srezu slovenjgraškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 150'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 150'—, c) od 100 1 piva Din 100'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. junija .1932, II. No. 564/1. Objava. Občina Št. Danijel, v srezu dravograjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 75-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 75—, c) od 100 1 piva Din 30-—, č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—, d) od 100 1 sadnega mošta Din 10-—. II. No. 5624/1. Objava. Občina Velike Lašče, v srezu Kočevje, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 110—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 110—, c) od 100 1 piva Din 50—, č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din G-—, d) od goveda nad 1 letom Din 10-—, e) od goveda pod 1 letom Din 5-—, {) od drobnice Din 5—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. junija 1932. II. No. 30300/1. Objava. Občina Velike Poljane, v srezu Kočevje, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 l piva Din 5fi-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 21. junija 1932. II. No. 5835/2. Objava. Občina Veliki Dolenci, v srezu murskosoboškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 75’—, j b) od 100 1 vinskega mošta Din 75’—, c) od 100 l piva Din 50'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. junija 1932. II. No. 1531/2. Objava. Občina Vir, v srezu Kamnik, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 I vina Din 100'—, b) od 100 1 piva Din 50'—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'— Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. junija 1932. II. No. 4207/1. Objava. Občina Zusem, ^ srezu šmarskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu : v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 70-—. b) od 100 I vinskega mošta Diu 50'—, c) od 100 I piva Din 30-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. junija 1932. 472. Izpremembe v staležu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 22. junija 1932., t. No. 4880/1, je na osnovi § 104., točke 16., zakona o uradnikih prestala služba ing. Ab-secu Mateju, profesorju VIII. skupine na banovinski kmetijski šoli na Grmu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 24. junija 1932., 1. No. 489/3, je bil postavljen Baš Franjo, profesor na državnem moškem učiteljišču v Mariboru za banovinskega arhivarja zgodovinskega društva v Mariboru v VII. položajni skupini. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 27. junija 1932., L No. 3730/1, je bil postavljen ing. Dekleva Maks, banov, katast. geometer VIL položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za tehničnega višjega pristava iste položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. junija 1932., L No. 4881/1, je na osnovi § 104., točke 16., zakona o uradnikih prestala služba inž. Ferliču Pavlu, banovinskemu kmetijskemu pristavil VIII. skupine pri sreskem načelstvu v Mariboru, levi breg. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. junija 1932., I. No. 4883/1, je na osnovi § 104., točke 16, zakona o uradnikih prestala služba inž. Oblaku Josipu, banovinskemu kmetijskemu višjemu pristavil VII. skupine pri sreskem načelstvu v Šmarju pri Jelšah. Z odlokom kraljevske bunske.uprave Dravske banovine z dne 22. junija 1932., L No. 4882/1, je na osnovi § 104., točke 16., zakona o uradnikih prestala služba ing. Muri La m be rtu, banovinskemu kmet. višjemu pristavu VIL skupine pri isti banski upravi. Z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 11. junija 1932., 1. No. 2057/9, je bil postavljen R o n g a d o r Josip za banovinskega uradniškega pripravnika v stroki, v kateri so zvanja razporejena od VIII. položajne skupine navzgor pri banovinski kmetijski šoli v Št. Juriju ob juž žel. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. junija 1932., I. No. 4884/J, je na osnovi § 104., točke 16., zakona o uradnikih prestala služba inž. Skubicu Josipu, banovinskemu kmetijskemu pristavu VIII. skupine pri sreskem načelstvu v Murski Soboti. * Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 15. junija 1932., I. No. 1477/2, je bil upokojen Okorn Ivan, služitelj pri upravi policije v Ljubljani, št. 11—70.400. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: nlen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga. Tiskarna »Merkur« * Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Miclnilek s Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BAM1SE Priloga h kosu 52. letnika III. z dne 2. julija 1932. Razglasi kraljevske banske uprave l!-No. 14.788/1. 2171 a Razglas. ^a delomržneže in izkoriščevalce ob-1 inskih podpor so proglašene sledeč,e “sebe iz drugih banovin:' Munjabašič leho, star 23 let, pristojen v občino . “ganska, srez Kotar Varoš, Mulahabi-“vič Mustafin Began, star 30 let, Hacič pnšiniov Ibrahim, star 30 let, Mulalič Aminov Mehmed, star 32 let, Bošnjako-'č Husin Ibrahim, star 24 let, Blagoje-Siniin Branko, star 27 let, Djurič Pe-rpv Jevto, star 40 let in llie Spasojev-blan, star 32 let, vsi pristojni v občino f^ka, srez Zepče, Brajkovič Ivan, roj. ; ’ pristojen v občino Perušič, srez s‘i' Dušan P. Ljubojevie, roj. 27. de-“inbra 1898. in Palačkovič Lazar, pok. v.asilija, star 40 let, oba pristojna v ob-Br. Majdan, srez Banja Luka, Grbič jalko, star 35 let, Hutič Vahid, star 28 ,ej> Radinovič Svetozar (Lazo), star 29 eL Trkulja Vukosava, stara 30 let, Mli-i?.1' Anka, stara 21 let, Stupar Borka, J/1 Lazarja, Trkulja Dušan. pok. Rista, k,'inič Peter, star 28 let, Škrinič Ivo, 45 let, Škrinič Milka, stara 19 let, /,llsič Živko, star 26 let, Jeffanovič Djor-J°i star 60 let, in Indjič Marta, stara 30 L vsi pristojni v občino Stari Majden, j Sanski Most, Krnjulac Gojko. roj. s' L, pristojen v občino Krnješevci, 4 e.z Zemun, Porschinsky Leopold, roj. fcp . IJa 1896., pristojen v mesto Vara-'pi Crnojevič Štefan, roj. 1904., pri-j Plen v Majur, srez Kostajnic, Stanišič 271, , s*ar ^eL Kurtagič Pašaga, star čh o ’T'r*šic Danko, star 45 let, Mohi-2' Rego, star 43 let, Milič Mihajlo, star j v,eL Zulfo Merič Ahmagič, 26 let star, g-^ovič Mustafa, star 25 let, in Juro-ojjv1/' Boško, star 25 let, vsi pristojni v Lar110 Vlasenlca, srez Vlaseniea, Bekrič C a’ star 22 lot' in Husi<5 Fa,ko Ha' "o °tV' s*ar 2* 'e*' oFa Pristojna v obči-Sjj Lukovica, srez Gračanica, Beronja f^.10 Pok. Jovana, in Šurlan Draginja, §v ‘ Popovič, oba pristojna v občino ff)j 'la, srez Bos. Novski, Smajič Hfisan, Zv« v®", pristojen v občino Sapna, srez K||r’uk, Horvat Marko, roj. 1887., in v 3®?, Vinko, roj. 1911., oba pristojna ^tin 10 Vinica, srez Varaždin, Sosič l^giaU, roj. 1901., in Perič Luka, roj. Mh’ °^a Prist°i,la v občino Priko, srez V Knstm Ante, star 25 let, pristojen hS| ('U° V rska, srez Duvaniski, Gekič ^f)Rari' R*ai' let, Hukič. Tlinzo, roj. (Rj. • Haciab.dič Šerif, star 35 let, Ro- lo airn' r°i' 1889., Šaiu Nikola, star ^i?L Milanovič Ibrahim, star 17 let, c ^ečir Mehin, roj. 1915., Juriševlč *tarVs,ar 95 let, Begič Romič IIuso, vu Jet, Marinčič Stipan, star 35 let. 'km "° Marjanov, star 30 let. D.jalto lota' s*ar 28 let, in Čurič Mato, star ' vsi pristojni v občino Gornji Va- kuf, srez bugojanski, Oštrbica Milan, star 30 let, pristojen v občino Novosto-pala, srez Bos. Gradiška, Mandič Voja Todorova, pristojen v občino Gor. Šabiča, srez Ključ, Šekči Smajo Mujin, Vučkovič Miloš, Tadič Cvijo Vidov, Tadič Nikola, Stupar Mičo Lakin, Klepič Jo-veta Simin, Medič Mujaga Milim, Ali-begovič Avdo Avdin, Šadič Sulejo Fej-din, Džafič Goce Osmanova, Kurtanje-vič Mego Husin, Pavičič Justina Josina, Botonjič Ramio Hušan, Mujakovič Osman Bajrin, Slivar Suljo Mustafin, vsi pristojni v občino Gor. Sanica, srez Ključ, Ristič Jovan, roj. 1890, pristojen v mesto Novi Sad, Grubor Simo, star 33 let, in Grubor JoVo, star 30 let, oba pristojna v občino Dubovnička, srez Bos. Krupa, Barešič Anka, pok. Ivana, stara 17 let, pristojna v občino Plehan, srez Derventa, Ravnjak (Ramljak) Ivan Ivana, šljavik Zejmil Djanilov, Vilaševič Ibrahim Sa.jtin, Hatibovič Mehmed Ili-jin, Bajraktarevič Mehmed Mustafin, Ahmetagič Aljo Munihov, Hadžič Sabit Nasifov, in Kahrimanovič Smail Ramin, vsi pristojni v občino Tešanj, srez Te-šanj, Zvonarevič Andrija, pristojen v mesto Srem. Mitroviča, Bikič Ramo, pok. Omorn, Cakič Vrdonjak Stjepan, Barukčič Pilip Matija, Djurič Valerija, pok. Jože, Rajkovačič Marko Pero, Ribič Saj d a Velije, Barič Jakob Mahmata, in Djelič Huseni Huse, vsi pristojni v občino Ocak, srez Derventa, Jovanovič Slavko, sin Dušana, star 24 let, pristojen v občino Zagojica, srez Bela crkva, Glavanovič Jozefina, roj. 15. marca 1904., Jureševič Ivo, star 30 let, Dragič Oto, rojen 1. julija 1903., Dragič Ivo, rojen 27. septembra 1906., Šačiragie E.šref, roj. 24. septembra 1907., Jurič Petar, roj. 4. maja 1897., Jerkovič Anton, roj. 22. avgusta 1908., Tolič Nikola, star 30 let, Jerkovič Franjo, roj. 1867.. Bagič Niko in Tubakovič Olga, stara 35 let, vsi pristojni v občino Zepče, srez Zepče, Dončič Stjepan, roj. 7. decembra 1895., pristojen v občino Vrapče, srez Zagreb, Švec Magda, roj. 1857, pristojna v Gor. Bistro, srez Dol. Stubica, Bil jan Luka, roj. 1888., pristojen, v občino Sirač, srez Daruvar, Medač Stjepa«, roj. 1898., in Horvat Petar, roj. 1907, oba pristojna v občino Vel. Pisanica, srez Bjelovar, Maglič Ljuba,*roj. 1903., pristojna v občino Darilovič. srez Vojnič. Gevapanič Antun, roj. 1844., pristojen v občino .Tak' ič, srez Slav. Požega, Šuljič Ante, roj. 1906.. pristojen v občino Novalji, srez Rab, Rakarič Anka, stara 31 let, pristojna v občino Vrbovec, srez Križevci. Barinič Kata, roj. 1873., pristojna v občino Dolac, srez Našice, Vujič Franjo, pristojen v občino Gor Rijeka, srez Novi Marof, Bolto Stjepan, roj. 1900., slaščičarski pomočnik iz čakovskega sreza. Kralj, kanska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. junija 1932. II. No. 14.788/1. 217lb Razglas. Za delomržneže in izkoriščevalce'občinskih podpor se proglašajo sledeče osebe: Medved Ciril, roj. 1896., pristojen v občino Sv. Katarina, srez Šmarje pri Jelšah, Umek Karol, roj. 27. oktobra 1902., pristojen v občino Pišece, srez Brežice, Golob Julij, roj. 6. decembra 1909., in Pevc Julij, rbj. 1. maja 1883., oba pristojna v občino št. Rupgrt, srez Krško, Butolen Štefan, roj. 23. novembra 1901., pristojen v občino Žetale, srez Šmarje pri Jelšah, Kramar Janež, roj. 24. junija 1904., pristojen v občino Gorenje polje, srez Novo mesto/ Mastnak Anton, roj. 3. maja 1862, pristojen v občino Prevorje, srez Šmarje pri Jelšah, Ferenčak Karol, roj. 1901., in njegov brat Ferenčak Friderik, roj. 1903., oba pristojna v občino Sela, srez Brežice, Strmšek Štefan, roj. 26. decembra 1913., pristojen v občino Pobrežje, srez Maribor, des. breg, Rodošek Jožef, roj. 23. marca 1909., pristojen v občino Sv. Trojica v Halozah, srez Ptuj, Pirnat Anton, roj. 16. januarja 1891., pristojen v občino Vel. Poljane, srez Kočevje, Hribar Alojzij, roj. 27. maja 1907., pristojen v občino Rudnik, srez Ljubljana, Možina Ivan, roj. 3. avgusta 1901., pristojen v občino Rudnik, srez Ljubljana, Oven Gabrijel, roj. 17. februarja 19.10., pristojen v Ljubljano, mesto, Furar Martin, roj. 29. julija 1901,., ’ pristojen v mesto Slovenska Bistrica, Pšajd Avgust, roj. 13. julija 1911., pristojen v občino Janežovci, srez Ptuj, Bizjak Jernej, roj. 10. avgusta 1896., pristojen v občino Št. lij, srez Slovenjgradec, Strauss Ivan, roj. 1898., pristojen v občino Zg. Sv. Jakobski dol, srez Maribor, 1. breg, Brodar Ivan, roj. 2. januarja 1899., pristojen v občino Moravče, srez Kamnik, Pavlič Ivan, roj. 24. julija 1881., pristojen v občino Stari trg, srez Logatec, Ljubeč Alojzij, roj. 1901., pristojen v občino Podvince, srez Ptuj, Arbeitsr Ivan, roj. 4. avgusta 1901.. pristojen v občino Sv. Lenart pri Vel. Nedelji, srez Ptuj, Čeh Viktor, roj. 1909.,; pristojen v občino Vurberk, srez Ptuj, Kutnar Alojzij, roj. 1892., pristojen v občino Pod-borst, srez Litija, Klun Jožef, roj. 18. novembra 1911.. pristojen v občino Sodražica, srez Kočevje. Kralj, banska unrava Dravske banovine v Liubljaui, dne 13. junija 1932. * II. No. 10644/1. 2158—3—3 Razglas. Muri Ignacij, pos. na Zg. Jezerskem, prosi, dr so mu dovoli zgraditi na pare. št. 520/2 in 520/3, k. o. Jezersko, ob Mlin-šici na Zgor, Jezerskem, poleg njegove sedanje žage novo vodno žago z beneškim jarmenikcm im krožno žago. Kot vodni motor bo služila Francis-turbina z ležečo osjo. Razpoložljiva vodna sila znaša 100 do 300 K na sekundo in razpoložljivi brutto padec 7-16 m. Voda bi se nabirala s pomočjo nabiralnega bajerja. O tem se razpisuje na podstavi § 37. zakona o izkoriščanju vodnih sil od 30. junija 1931., »Službeni list« št. 333/52, ter 73. zakona o občem upravnem postopku na torek dne 12. julija 1932. komisijska razprava s sestankom komisije ob 13. uri na mestu samem. Predmetni načrti so od dne prve objave tega razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« pa do dne razprave razgrnjeni v javni vpogled med uradnimi urami v tehničnem razdelku sreskega načelstva v Kranju. K tej razpravi se pozivajo vsi udeleženci s pristavkom, da morejo svoje pripombe glede poslovanja, ki se izvaja na razpravi, predložiti pismeno upravnemu oddelku kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani do dne 8. julija 1932, najkesneje pa pismeno ali ustno na razpravi sami, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo s poslovanjem. Poznejši ugovori pa bi se mogli upoštevati samo ob pogojih iz § 75. zakona o občem upravnem postopku. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. V Ljubljani, dne 21. junija 1932. Po pooblastilu bana načelnik upravnega oddelka: dr. Stare s. r. * V. No. 71/37. 2155—3—3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo regulacijskih del na Muri v obmejni progi 1932/33 prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. julija 1932. od 11. uri dop. v prostorih hidrotehn. odseka tehničnega oddelka v Ljubljani (Stari trg 34/11). Pojasnila in ponudbeni pripomočki so na vpogled med uradnimi urami v pisarni hidrotehn. odseka Stari trg 34/11. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 1,519.732-50 Din. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. V Ljubljani, ane 20. junija 1932. * Razglasi sodišč in sodnih oblastev Preds. 379 4/32—268 2180a—2—1 Razpis. Pri okrožnem sodišču v Mariboru se oddasta dve mesti jetniškega paznika-zvaničnika ali pripravnika, pri okrožnem sodišču v Celju pa eno mesto. Hkratu se oddajo tudi vsa mesta jetni-ških pazuikov-zvaničnikov ali pripravnikov, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali pa zavoljo njega. Prošnje je vložiti do 10. julija 1932. Podrobnejši pogoji so razvidni iz razpisa, objavljenega v »Službenem listu« (priloga) z dne 29. junija 1932., kos 51. Predscdništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 23. junija 1932. •j. U VI. 22/32—4. 2203 Razglas. Okrajno sodišče v Ljubljani je razsodilo z razsodbo z dne 12. marca 1932., da je Majdič Fortunat, star 27 let, po poklicu upravitelj gostilne v Ljubljani, Komenskega ulica 12., kriv prestopka po členu 6 zakona o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da ni imel dne 23. I. 1932 v svojem obratu označenih tceu jedil in eni vrsti vina. Zaradi tega je bil obsojen po členu 6 zgoraj navedenega zakona na 250 D' denarne kazni, ki se ob neizterljivosti izpremeni v nadaljnjo kazen 1 dan in 12 ur zapora. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd VI., dne 24. marca 1932. ❖ U VI. 10/32—5. 2202 Razglas. Okrajno sodišče v Ljubljani je razsodilo z razsodbo z dne 12. marca 1932., da je Padovan.Frank, star 36 let, po poklicu gostilničar in vin. trg. v Ljubljani, Zidovska steza 4., kriv prestopka po členu 6 zakona o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s teni, da ni imel dne 14. I. 1932 v Ljubljani v svojem lokalu v Puharjevi ulici označenih cen posameznih jedil niti s u mar no niti podrobno, tako da bi jih vsakdo razločno videl. Zaradi tega je bil obsojen po členu 6 zgo raj navedenega zakona na 250 Din denarne kazni, ki se ob neizterljivosti izpremeni v nadaljnjo kazen 1 dan in 12 ur zapora. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd VI., dne 24. marca 1932. * C III 848/32—1. 2211 Oklic. Tožeča stranka Hribar Marija, služkinja pri zdravniku kirurgu — Kramariču, Ljubljana, Miklošičeva cesta, je vložila proti toženi stranki Zakostelny Ani, strojno pletenje, Ljubljana, Šmartinska cesta 8, sedaj neznanega bivališča v ino- zemstvu, radi Din 4000-— s prip. k 0pr-štev. C III 848/32 tožbo. ... Narok za ustno razpravo se je določit na 13. julija 1932 ob pol devetih dop-pred tem sodiščem v izbi št. 50, razprav-na dvorana. Ker je bivališče tožene stranke znano, se postavlja gospod Benkovič Ivan, vodja zemljiške knjige v pok. ^ Ljubljani, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler n0 nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. ' ■ Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. ID-> dne 8. junija 1932. ^ ra E 945/31-6. 2V Dražb eni oklic. Dne 2 1. julija 1 9 3 2. dopoldn0 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba polovice nepremičnin: zemljiške knjige Pokoše, vložn štev. 84. Cenilna vrednost: 11.760 Din 50 p. Vrednost pritikline: 275 Din. Najmanjši ponudek: 7840 Din 34 p-Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje P j.1 družbenem naroku pred začetkom draz-be, sicer bi se ne mogle več uveljavlja glede nepremičnine v škodo zdražitelJa« ki je ravnal v dobri veri. . . V ostalem se opozarja na družben oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno, sodišče Slov. Bistrica, dne 10. junija 1932. •J* E 869/31 22°5 Dražbeni oklic. Dne 26. julija 1932. dopoldne 0b pol enajsti uri bo pri podpisane' sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin-zemljiška knjiga k. o. Šmatevž, vi. st. > 201, 167, 183. Cenilna vrednost: Din 1,418.cdo vršila take trgovske in obrtne Posle. . Pružbena pogodba z dne 17. avgusta not. akt. št. 3101. . Osnovna glavnica znaša ‘20.000 Din in le v celoti vplačana. Poslovodja je: Bernard Oto, trgovec v INOv»m mestu št. 68. ^krožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 4. septembra 1931. Firm. ‘288/31 — Rg C II 1/1. * Sedež: Novo mesto. Ban vpisa: 1. oktobra 1931. Besedilo: Sanitas, javno kopališče, tr-»ovska družba z omejeno zavezo. Predmet trgovske družbe je obratova-nle javnega kopališča in vsj trgovski po-®"i ki so ali bi se zdeli potrebni za to, Pa najsi bodo v zvezi z obratovanjem °pališča ali ne. Osnovna glavnica znaša 15.000 Din. ^»ružabna pogodba od 15. septembra Poslovodje: Mahorčič Karol, trgovec, rDka Jakob, brivec, in Picek Edvard, ‘n trgovca, vsi v Novem mestu. Tvrdko trgovske družbe bodo podpi-rpvali vsi poslovodje skupno ali kolek-’vn° tako, da bodo pristavili svoje pod-'P*se pod besedilo družbine tvrdke, najsi 0 tiskano ali pisano, tožilo sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 1. oktobra 1931. Firm. 308/31 — Rg. C II 3/1. ^pisi v zadružni register. Vpisala se je nastopna San zadruga: "• Sedež: Maribor. JTa« vpisa; 16. junija 1932. Besedilo: Učiteljski dom v Mariboru, JOstrovana zadruga z omejeno zavezo. h °brat in predmet: Zadruga ima naberi: g P omogočiti otrokom svojih članov Uc*ij na zavodih v Mariboru s tem, da: jj **) jim nudi primemo stanovanje in ‘"to po primernih cenah, j P) skrbi za njihovo nadzorstvo izven bkega časa, jim nudi pomoč pri študiju, Sh, sPl°h skrbi za njihovo nadaljnjo "drno vzgojo; "udi popolno oskrbo sirotam članov jj Primerni znižani ceni, v izrednih pri-,r*h pa tudi popolnoma brezplačno, hrn d-ajati članstvu po možnosti dnevna diočišča zlasti v počitnicah; ■ delovati nato, da se Učiteljski dom razširi, da bo nudil svojim članom gkcjencem tudi mala stanovanja; Jl j j ‘ nuditi poslovne lokale organizač-J) skupinam svojih članov. Ul ta namen vzdržuje zadruga v Ma-iu "fu lastni dom, ki ga hoče še razširiti Sg^Popolniti kakor hitro ji bodo dopu-Uhif 1,u,terialna sredstva, tako da bo ton v P°'ne,n obsegu ustrezal svoje-, "anienu. jul/:adri|žna pogodba (Statut) z dne 10. (‘la 1032, Pc«vilni delež znaša ICO Din, ki se plača lahko tudi v desetih zaporednih mesečnih obrokih po 10 Din. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z njegovim dvakratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo po objavi v listu »Učiteljski tovariš«. Načelstvo sestoji iz 7 zadružnikov; člani načelstva so: 1. Hren Anton, šolski upravitelj v Studencih pri Mariboru, 2. Blažič Štefan, učitelj v Studencih pri Mariboru, 3. Kožuh Mirko, šolski upravitelj v Mariboru, 4. Hočevar Ciril, učitelj v Mariboru, 5. Rajšp Josip, šolski upravitelj v pokoju, Krčevina pri Mariboru, 6. Petrič Ludvik, učitelj v Mariboru, 7. Imvše Ivan, učitelj v Mariboru. Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva ali pa en član načelstva in eden za podpisovanje pooblaščeni nameščenec. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 16. junija 1932. Firm. 645/32. — Zadr. V 31/1. Konkurzni razglasi 2208 S 17/32—10. 870. Dopolnitev konkurznega oklica. Z uvedbo konkurza o imovini tvrdke Sana«, tovarne čokolade v Hočah, je obenem uveden tudi konkurz o imovini tvrdke »Soleik, tvornice bonbonov v Osjeku, last tvrdke »Sana«. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 24. junija 1932. Hi S 3/32—79 2218 871. Odreditev posebnega ugotovitvenega naroka. Prezadolženem Zivic Ivan, Stavbenik v Mariboru. Za preizkušnjo naknadno prijavljenih in do naroka morda še prijavljenih terjatev se odredi narok na 7. julija 1932 ob 10. uri. dop. pri tem sodišču, soba št. 84. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 25. junija 1932. * 2210 Sa 23/31—104. 872. Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnika Boh-mervvalda Henrika, trgovca v Ljubljani, Kolodvorska ulica 12, je končano, ker je sodišče poravnavo potrdilo. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. junija 1932. H4 Sa 2/32—46. 2209 873. Konec poravnave. Poravnalno postopanje drlžnika Mrav-ljeta Antona, posestnika in trgovca v Podpeči št. 13 p. Preserje, je končano, ker je sodišče poravnavo potrdilo. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. junija 1932. Razglasi raznih uradov in oblastev Narodna banka kraljevine Jugoslavije. 2212 Stanje 22. junija 1932. Aktiva. Dinarjev Mot&l na podloga . 1.986,899.282-19 (— 9,290.358-35) Devize, ki niso vpodlogi 84,305.411*93 (-j- 3,765.062’32) Kovani novec v niklu 49,891.117-50 (-f- 426.296"50) Oemonetizi- rano srebro 33,907.917"55 Posojila . . 2.317,319.498-14 (-10,553.901-03) Vrednostni papirji . . 27,420.000-— Prejšnji predujmi državi 1.805,950.827"73 (-{- 612.184'68) Začasni predujmi gl. drž. blagajni . 600,000.000'— Vrednosti re- zervn. fonda 79,953.400-69 (-j- 9.344*45) Vrednosti ostalih fondov . . . 546.364-06 Nepremičnine ... . 152,534.672*79 (— 115.85413) Razna aktiva 102.751-858-01 (-f- 355.752*47) 7.241.480.350-59 Pasiva Dinarjev Kapital . . 180,000.000*'— Rezervni fond . . . 87,629.222-90 Ostali fondi 4,006.568'04 Novčanice v obtoku . . 4.828,960.080-—(— 91.572.430*—) Obveze na • pokaz . . 672,808-650-23 (+ 67,170.647*51) Obveze z rokom . . . 1.351,942.785-41 <+ 5,650.000-—) Razna pasiva 116,133.043-41 (-f- 3,960.309*40) 7.241.480.350-59 Obtok in obveze . . . 5.501,768.730"23 Celotno kritje . . . 36-11°/« Kritje v zlatu . . . 32-05°/, Obrestna mera: po eskomptu ,...................» ,,7H% po lombardu # . 0% ❖ Štev. E. r. 1479/32, 1897/32, 1974/32. 2220 Razglas. Po § 130. zak. z dne 26. maja 1909, štaj. dež. zak. štev. 44, se s tem razglaša zaključek postopanja, nanašajočega se na nadrobno delitev skupnih- zemljišč, vpisanih pod 1. vlož. štev. 123,' k. o. Obrež, sodni okraj ormoški, 2. vlož. štev. 5, k. o. Radmirje, sodni okraj gornjegrajski, 3. vlož. štev. 81, k. o. Košnica, sodni okraj celjski, ker so te agrarne operacije popolnoma izvršene. Z dnevom, ko se objavi ta razglas, neha glede teh agrarnih operacij pristojnost agrarnih oblasti, tako da te-ta ostanejo odslej pristojna samo še za razsoja- nje v §§ 99. in 100. zgoraj omenjenega zakona navedenih zahtev. Komisija za agrarne operacijo v Ljubljani, dne 8. junija 1932. Za predsednika: dr. Lukan s. r. * Štev. E. r. 1088/32, 1414/32, 1790/32, 2017/32, 2019/32. 2221 Razglas. Po § 106. zak. z dne 26. X. 1887, kranj. dež. /ak. štev. 2, iz leta 1888., se s tem razglaša zaključek postopanja, nanašajočega se na nadrobno delitev skupnih zemljišč, vpisanih pod 1. vlož. štev. 1, k. o. Iškavas, sodni okraj ljubljanski, 2. vlož. štev. 29 in 24, k. o. Lipoglav, sodni okraj ljubljanski, 3. vlož. štev. 31, k. o. Osredek, sodni okraj cerkniški, 4. vlož. štev. 106, k. o. Bukovica, sodni okraj kamniški, ker so te agrarne operacije popolnoma izvršene. Z dnevom, ko se objavi ta razglas, neha glede teh agrarnih operacij pristojnost agrarnih oblasti, tako da le-ta ostanejo odslej pristojna samo še za razsojanj® v §§ 99- in 100. zgoraj omenjenega zakona navedenih zahtev. Komisija za agrarne operacije v Ljubljani, dne 8. junija 1932. Za predsednika: dr. Lukan s. r. H4 Štev. 5555/11. 2216 Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 4. julija t. 1. nabavo 60 toh visokovrednega portland cementa v papirnatih vrečah. Pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 27. junija 1932. * 2217 Štev. 2023/E—K. Razpis. Mestna elektrarna ljubljanska potrebuje za javno razsvetljavo: 20 komadov armatur iz železne pločevine, vremensko trdne izvedbe, za žarnice do 1000 vatov. Cene je navesti loco Ljubljana, ocarinjeno vštevši vse odtegljaje za davek in pristojbine. Ponudbi je priložiti sliko ponudenih svetilk. Ponudbo je poslati pod zaprto kuverto z napisom: Ponudba za armature do 10. julija 1932. Ravnateljstvo mestne elektrarno ljubljanske, dne 27. junija 1932. št. 140/9—1932. 2222 Razpis. nabave življenjskih in drugih potrebščin. Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju razpisuje po določilih členov 86.—98. zakona o državnem računovodstvu na dan 9. julija 1932. ob 11. uri v svoji pisarili drugo pismeno licitacijo za dobavo življenjskih in drugih potrebščin za čas od 1. julija do 31. decembra 1932. Splošni in podrobni dobavni in draž-beni pogoji se dobe ob delavnikih v pisarni bolnice. Ako ta licitacija ne uspe, se vrši na dan 20. julija 1932. ob isti uri, na istem kraju in z istimi pogoji tretja pismena licitacija. Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju, dne 18. junija 1932. * 2201 E. b. 436/32. Nabava potrebščin za državno bolnico za ženske bolezni v Ljubljani. Razpis. Na podlagi člena 94 zakona o drž. računovodstvu se razpisuje druga pismena ofertalna licitacija na dan 23. julija 1932 za dobavo: 1. mesa vseli vrst, mesnih izdelkov ter slanine, 2. moke in mlevskih izdelkov, 3. kruha vseli vrst, 4. mleka in mlečnih izdelkov, 5. premoga in koksa. Licitacija se bo vršila v upravni pisarni Državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani ob 11. uri dopoldne za dobo od 1. julija 1932 do 31. marca 1933. Podrobni dražbeni in dobavni pogoji so interesentom na razpolago pri upravi bolnice. Uprava drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, dne 25. junija 1932. Št. 2815 * Razpis dobave. 2215 Uprava obče državne bolnice v Ljubljani razpisuje na podlagi čl. 94. in v smislu čl. 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu za dan 25. julija 1932. ob enajstih dopoldne ' drugo pismeno cfertalno licitacijo za dobavo: I. govejega mesa, II. moke in mlevskih izdelkov, TIT. kruha. Pogoji dražbo vanja so razvidni v »Službenih novinah« št. 112, z dne 18. maja 1932., »Službenem listu Dravske banovine« št. 39. z dne 18. maja 1932. in v ekonomatu bolnice. Uprava obče državne bolnico v Ljubljani. Št. 630. * Razglas. 2022a—2—1 vnovič gluhonemi otroci na prošnjo staršev ali njih namestnikov. Prošnje za pripust k pouku ali sprejem notranjih gojencev v zavod nal se vlože do dne 31. juliju 1932. pri podpisanem ravnateljstvu. Natančnejše pogoje in določila S*el prilogo k »Službenemu listu« št. 46 z dne 11. junija 1932. Ravnateljstvo gluhonemnice v Ljubljaflb dne 10. junija 1932. Ravnatelj: Grm Franc s. r. Razne objave 3227 V gluhonemnico v Ljubija ni se sprejmejo ob pričetku šolskega leta 1932./33. »SOLIDARNOST” reg. pcmož. blagajna v Ljubljani sklicuje za dne 18. julija 1932. ob 18. uri zvečer izredni občni zbor v pisarniških prostorih v Kolodvorski ulici štev. 8. Dnevni red: 1. poročilo načelnika, 2. izprememba pravil. V Ljubljani, dne 30. junija 1932. Načelnik Rudolf Juvan s. D •H 1 2196—3-1 Poziv upnikom. Stanovanjska in kreditna zadruga v Ljubljani, r. z. z n. z. je prešla v liky.*' dacijo in poziva upnike, naj ji prijavil0 svoje terjatve do 31. avgusta 1932. Ljubljana, 25. junija 1982. Likvidatorji. * 2207 Objava. Izgubil sem tipno izpričevalo mojc§ motorja znamke BSA 350 cm 6 H-stev. motor, tablice: 2—1534 iz L 193L Proglašam ga za neveljavno. Mak Karl s. r., Maribor, Trstenjakova ul. 4. * 2228 Objava. Izgubil sem šofersko legitimacijo, dano od policijske uprave v Ljubil11 dne 10. februarja 1925, št. 5, na i111 Orehek Herman, rodom iz Ljubija0®' Proglašam jo za neveljavno. Orehek Herman s> r- * Objava. Izgubil sem šofersko legitimacij® , tipno izpričevalo avtomobila »Ansu* na ime: Sattler Ciril iz Ljubljane. Proglašam jih za neveljavni. r Sattler Ciril s- Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska ln zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: O. Mlchšlek v Ljubljani