PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini t''______________ 1* Abb postale I gruppo “ L6QH l U lUP Leto XXV. St. 293 (7487) TRST, sobota, 20. decembra 1969 POZNO V NOČ SO SE NADALJEVALA POGAJANJA Rešena osnovna vprašanja delovne pogodbe z zmago kovinarjev v zasebnih podjetjih Plačilni in normativni pogoji so v bistvu kot za kovinarje državnih podjetij - Komentarji o sejah vodstev KD in PSU RIM, 19. — Popoldne so se po kratkem presledku nadaljevala na jninistrstvu za delo pogajanja za obnovitev delovne pogodbe kovinarjev zasebnih podjetij, ki trajajo z zelo kratkimi presledki praktično “noč in dan» že nekaj dni in na katerih je stalno prisoten minister za delo Donat Cattin. Nekateri sindikalisti so izjavili, da se bodo poga-ienja nadaljevala tudi tokrat ponoči, tako da bi se lahko rešila še nekatera sporna vprašanja. Po neuradnih vesteh so pogajanja Prišla k zaključku in gre sedaj razprava samo o nekaterih neodločil- rtih vprašanjih in se lahko utemeljeno pričakuje, da se bodo uspešno končala ponoči ali v prvih jutranjih Urah. S tem bo rešen sindikalni •Por, ki je bil v osrčju «vroče sindikalne jeseni« in to na način, kot •o ga pričakovali delavci. Po istih neuradnih vesteh so rešena nekatera bistvena vprašanja na način, ki je podoben delovni pogodbi za kovinarje državnih podjetij. Pri tem gre za isti povišek 65 lir na uro, za načeloma isto znižanje delovnega urnika, ki se bo postopoma skrčil na 40 tedenskih ur in sorodne normativne Pogoje. Obstajajo določene razlike, ki pa ne gredo toliko za bistvene plačilne ali normativne pogoje, kot se nanašajo na rok izvajanja, ki je za kovinarje zasebnih podjetij nekoliko daljši, kot je za kovinarje, ki so zaposleni v državnih podjetjih. Lahko torej že sedaj ugotovimo, da gre za pomembno zmago delavske enotnosti, saj je bila bitka za delovno pogodbo zelo dolgotrajna in trda in je glede odločnosti delavcev, njih sindikalne trdnosti in še zlasti glede povsem enotnega nastopanja vseh treh sindikalnih organizacij skoro ni primere v povojni italijanski zgodovini delavskih borb. Odločilno vlogo pri uspešnem zaključku je prispevala tudi delavska solidarnost, saj •o predstavniki Confindustrie morali na koncu popustiti zaradi združenega pritiska vseh delavcev industrije, ki so napovedali solidarnostno stavko in čemur' so se uprli kidustrijci drugih kategorij, ki so Svoje delovne pogodbe že obnovili. Glede splošnegap olitičnega položaja pa ni kaj posebno bistveno novega in se je pozornost političnih krogov usmerila na komentarje včerajšnjih sej vodstev KD in PSU. Vendar pa gredo tudi tu polemike počasi v predpraznično razdobje, ko je že jasno, da bo pri-#o do nekakega prazničnega po- mirjenja in ko se prepuščajo odločitve na razdobje po novem letu. Glede splošnega političnega polo-in PSU se v Rimu komentira, da je propadel poskus socialdemokratov, da bi se obnovila vlada levega centra v ozračju bomb. Tudi v KD je prevladala opreznost in je Rumor zavrnil možnost vlade «javne blagi-nje», pa tudi Forlani je govoril, da vlada ne more temeljiti na strahu pred bombami. Kandidatura Mora za sestavljalca nove vlade pa je postavila na dnevni red resnično vprašanje razčiščenja odnosov, vendar pa se istočasno tudi vedno bolj omenja možnost, da ostane pri življenju sedanja vlada do pomladanskih upravnih volitev. Tudi zaključno poročilo o zasedanju KD je na tej liniji in ne omenja več stroge omejitve večine, kar predstavlja osnovno zahtevo PSU in je prav obratno govor o večinah, ki se o konkretnih vprašanjih u-stvarjajo na osnovi objektivnega položaja in političnih programov. V PSI so prišli danes do izraza pozitivni komentarji. Fortuna je kot pripadnik avtonomistične struje pozitivno ocenil stališče KD, podobne izjave pa so dali tudi razni pred- iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHii Odložen sklep o sedežu jedrskega pospeševalca 0 tem vprašanju bodo sklepali v Ženevi proti koncu januarja ŽENEVA, 19. — Sklep o kraju, kjer bodo zgradili veliki protonski pospeševalec 300 GEV, so danes odložili za najmanj en mesec. O tem vprašanju bodo sklepali na zaseda nju na ministrski ravni med državami, ki so zainteresirane za gradnjo. Sestanek bo verjetno v zadnjih dneh januarja prihodnjega leta v Ženevi. Do odločitve je prišlo na zaseda nju sveta Evropskega centra za jedrsko raziskavo (CERN), ki se je danes zaključilo v Ženevi. Na zase danju je namreč Zahodna Nemčija izjavila, da bo dala svoj prispevek za gradnjo protosinhrotroria samo v primeru, da ga bodo zgradili v Drehsteinfurtu blizu Dortmunda. Zahtevo so bonski predstavniki uteme ljili z dejstvi, da nima skoraj nobena mednarodna organizacija svojega sedeža v Zahodni Nemčiji, ki bo po drugi strani prispevala največji delež za gradnjo znanstvenega objekta (36 odstotkov). Zahodnomemško stališče je nalete lo na odpor drugih držav, ki ugo- tavljajo, da je sprejetje finančnih obveznosti neodvisno od tega, kje bo pospeševalec zgrajen. Kraj za gradnjo bo namreč moral ustrezati vrsti pogojev geografskega, geološkega in ambientalnega značaja. Izvedenci CERN so že pripravili, kot je znano, lestvico različnih krajev, ki kandidirajo za sedež protosinhro-trona. Zahodnonemški kraj Dreh-steinfurt je na tej lestvici na zadnjem mestu, medtem ko je Doberdob, katerega kandidaturo podpira Italija, na enem prvih mest. Na današnjem zasedanju sveta CERN, v katerem so zastopniki dvanajstih držav, so odobrili program dela za leto 1970 ter so imenovali Italijana prof. Edoarda Amaldija za novega predsednika sveta. stavniki De Martinove struje in med njimi Lezzi, ki je podčrtal, da je treba premostiti ekvidistanco med KD. PSI in PSU, in Querci. ki je mnenja, da PSI ne more biti podporni steber za notranje težavno ravnotežje v KD. Priprave za skupno proslavo 25. obletnice osvoboditve Italije Vodstvo vsedržavnega združenja italijanskih partizanov nam je posredovalo iz Rima vest, da je bilo že vež sestankov odporniških organizacij v zvezi s pripravami za 25. obletnico osvoboditve Italije. U-stanovili so stalni odbor, ki bo sprejemal skupne sklepe in izvajal skupne pobude. V kratkem bodo izdali poziv, ki ga bodo razširili po vsej državi s pomočjo pokrajinskih organizacij odporniškega gibanja. Uradno sporočilo o stalnem pripravljalnem odboru so podpisale naslednje italijanske odporniške organizacije: ANEI, ANED, ANPI, AN PPIA, FIAP in FIVL. Čistka v vojaških vrhovih Indonezije DŽAKARTA, 19. — V Indoneziji bo v vojaških vrhovih izvedena korenita čistka v zvezi z govoricami o poskusu zarote, ki naj bi jo bili organizirali visoki častniki, prijatelji bivšega predsednika Sukarna. Naj »napravi red« v vojski, so sedanji voditelji naročili generalu Panggabeanu. RIM, 19. — Predsednik republike Saragat je danes sprejel člane diplomatskega zbora, ki so akreditirani pri italijanski republiki na običajni sprejem pred novim letom. Gre za 98 veleposlaništev oziroma predstavništev. Sovjetsko-ameriški protokol podpisan v Helsinkih HELSINKI, 19. - Sovjetski in ameriški strokovnjaki so po petih tednih pogajanj za omejevanje jedrske oborožitve napisali tajen protokol, v katerem so — po vesteh iz dobro obveščenih krogov -- zapopa-dena osnovna sporazumna stališča, ki bodo služila kot osnova za uradni sporazum. Pogovori med velesila- .................................... SKORAJ VSE DELEGACIJE ŽE PRISPELE V RABAT Danes začetek arabskega vrha Intenzivno pripravljalno delo v številnih prestolnicah - Francija bo dobavljala Libiji orožje? RABAT, 19. — Danes so dospe- | V Ajmanu so se v preteklih dneh le v maroško prestolnico Rabat že skoraj vse delegacije, ki se bodo Jutri udeležile konference na vir-hu arabskih držav. Jordanski Ikiraij Husein je dospel že včeraj, prav t®ko je že včeraj dospela delegata Sirije, ki jo vodi osebni pred-Atavnllk Burgibe Taieb Sidrn. Uvodna lin zaključna seja vrha bosta v hotelu «Rabat Hiliton», delovna zasedanja pa bodo za zaprtimi vrati v «Palais de Hotes«, kraljevi rezidenci, ki jo navadno kujejo na razpolago uradnim goltom Maroka. Na dnevnem redu arabskega vrba bodo tri točke: mobilizacija tsega arabskega potenciala, pomoč balesblnskl revoluciji in podpora Palestinskemu odporniškemu giba-bju na zasedenih ozemljih. O slednjih dveh točkah je Organizacija za osvoboditev Palestine, katere Predsednik, Jaser Arafat, bo prisoten na konferenci, predložila a-fabskamu obrambnemu svetu obširni poročili. Spora med Juan'™ Jemenom In Saudovo Arabijo, ki Je v zadnjih tednih .postal posebno oster, ni na dnevnem redu. V številnih arabskih In drugih Prestolnicah se v teh dneh mno-tljo srečanja tn razgovori, ki naj Pripravijo teren za konferenco v Rabatu. Kot je znano, se je egiptovski predsednik Naser sestal v Kairu s kraljem Saudove Arabije Felsalom, skupaj s katerim bo jutri dospel v Rabat. Zdi se —■ kot Poročajo zahodni politični opazovalci __ da je predsednik ZA« Prepričal kralja o pravilnosti svoje Politične linije, ki vidi edini izhod Jz srednjevzhodne krize v vojm z Izraelom, medtem ko je Feisal doslej raje podpiral tezo o diplomatskem sporazumevanju med sprtimi stranmi. Podobno srečanje je bilo danes v Alžlru med alžirskim predsednikom Bumedienom, predsednikom revolucionarnega sveta Sudana generalom El Nlmeimjem in predsednikom libijskega revolucionarnega sveta polkovnikom El Gad-dafijem. Tudi tu je Slo menda Za poskus uskladitve med Bume-dlenovlmi zmernimi tezami in stališči drugih dveh arabskih voditeljev, m katere je vojna z Izraelom neizogibna. sestali voditelji palestinske oborožene vstaje, ki so vključeni v «po-veljstvu palestinskega oboroženega boja». Na srečanju so sklenili poslati v Rabat delegacijo z nalogo, dia naj zavrne vse rešitve, ki bi v bistvu pomenile kapitulacijo pred Izraelom, ter naj zahteva popolno akcijsko svobodo za palestinske komandose. Posvetovanja glede jutrišnjega začetka arabskega vrha pa niso bila samo v arabskih prestolnicah: v Parizu se je libanonski predsednik Charles Helou, ki ga je spremljal predsednik vlade Rašid Kara-me, sestal s francoskim predsednikom Pompldoujem, s katerim je razpravljal o poteku dogodkov na Srednjem vzhodu. Po srečanju je Helou izjavil, da bo vrh v Rabatu dokaaal arabsko solidarnost bodisi glede cdljev, kot tudi glede sredstev skupne akcije. Kairski list «A1 Ahram« objavlja danes članek svojega glavnega u-rednlka Mohameda Heikala v podporo tezam predsednika Naserja o «perspektivah za prihodnje desetletje«. Heiikal seveda zagovarja nuj. nost vojne z Izraelci In piše, da je vojna v bistvu politično dejanje, sila pa je le «vojaški aspekt« tega dejanja. Namen vojne je prisiliti sovražnika, da pristane na voljo Arabcev. «Vojna ne zadeva — piše Heikal — samo vojakov In državnih poglavarjev, pač pa je stvar ljudstev, konfrontacije, vprašanje možnosti usklajenega razvoja teh ljudstev na vseh področjih«. V članku Je dalje rečeno, da morajo Arabci premostiti kompleks, ki so se ga navzeli po porazu junija 1967 ter se zavedati, da ni vojna danes spopad med dvema vojskama, pač pa med dvema narodoma, da ni razločkov med vojaki in civilisti in da so glavni cilji tovarne, zveze, znanstvene naprave, nasadi ter sama morala ljudstev. Heikal končno trdi, da so Arabci sposobni zmagati vojno in vsiliti svojo voljo Izraelu ter da Je vojna v Vietnamu dokazala, da oA stajajo sredstva za preprečitev posledic tehnološke prednosti sovražnika. Izraelske enote so preteklo noč prodrl® na egiptovsko ozemlje ter obstreljevale vojaške položaje ZAR na področju zahodno od Balasha na srednjem delu Sueškega prekopa. Podoben vdor so Izraelci poskusili opraviti tudi proti Jordaniji, po poročilih jz Amana pa so se morali izraelski vojaki zaradi hudega jordanskega odpora umakniti. V središču pozornosti so danes med političnimi opazovalci na Srednjem vzhodu vesti, ki Jih objavlja «New York Times« in po katerem naj bi Francija podpisa, la pogodbo z Libijo, na podlagi katere bo dobavljala vladi v Tripolisu orožje za skupno vrednost okrog 400 milijonov dolarjev (250 milijard lir). Med orožjem naj bi bilo tudi kakih 50 letal tipa «M1-rage« in 200 težkih tankov. Po pisanju ameriškega lista naj bi sporazum dosegli v teku tajnih pogajanj, ki so bila proti koncu preteklega meseca v Parizu in ki so sedaj v zaključni fazi. Poseben sporazum glede vojaških dobav pa je bil po pisanju ameriškega lista že podpisan s strani libijske delegacije in funkcionarjev francoskih ministrstev za obrambo in za zunanje zadeve. Sporazum bosta morala odobriti še predsednik Fompidou in francoska vlada. «New York Times« piše v tej zvezi, da francoski «emfoargo» nad orožjem velja samo za tiste države, ki so se udeležile arabsko-izraelske vojne junija 1967 in da ni torej nobene ovire, da ne bi Francija pošiljala orožja Libiji, ki je šele po letošnjem državnem udaru proti kralju Idrisu stopila na stran Arabcev v boju proti Izraelu. Na francoskem zunanjem ministrstvu doslej niso niti potrdili niti demantirali vesti, ki jo je objavil newyorškd list; v krogih pariškega obrambnega ministrstva pa priznavajo, da so trenutno med francosko vlado in libijskim revolucionarnim svetom v teku razgovori za vzpostavitev trgovinskih odnosov in sodelovanja med obema državama. Po drugi strani pa se je danes zvedelo, da pariška vlada prepoveduje izročitev Izraelu petih izvidnic, opremljenih z raketami, ki so jih zgradili v Franciji po naročilu vlade v Tel Avivu. Izvldnlške lad. je so sedaj v pristanišču v Cher-bouirgu, kjer bodo morale verjetno ostati, dokler ne bo vlada preklicala «embarga», ki ga je de Ganile sklenil po silovitem napadu izraelskih komandosov proti bejrutskemu letališču 28. decembra lani. mi za podpis tega sporazuma se bodo obnovili na kvalificirani ravni, kot vse kaže, v prvih pomladanskih mesecih, morda že februarja ali tudi marca. Protokol, ki nadomestuje uradni zapisnik, je za sedaj znan samo ozkemu krogu visokih ameriških in sovjetskih voditeljev, ki ga bodo proučili s svojimi vojaškimi strokovnjaki, vendar pa vse kaže, da so si stališča že precej podobna. Preostalo je še zadnje vprašanje, ki zadeva kraj, kjer naj bi uradni del pogajanj potekal. Američani so predložili, naj bi to bil Dunaj, Rusi pa finsko prestolnico. Zdi se pa, da bo prevladala kompromisna teza in da bodo pogajanja v Ženevi. NADALJEVANJE PREISKAVE 0 ATENTATIH V MILANU IN RIMU Pet mladeničev obtoženih bombnih atentatov v Rimu Državni pravdnik je izdal zaporni nalog za Emilia Borgheseja, Maria Merlina, Emilia Bagnolija, Roberta Gargamellija in Roberta Manderja RIM, 19. — Danes zvečer je državni pravdnik izdal zaporni nalog za pet oseb, ki so jih prejšnje dni priprli v zvezi z bombnimi atentati v Rimu in Milanu, in sicer za Emilia Borgheseja, Maria Merlina, Emilia Bagnolija, Roberta Gargamellija in Roberta Manderja. Obtoženi so združevanja v zločinske namene in sodelovanja pri pokolu ter že raznih drugih manjših zločinov. Emilio Borghese ima 19 let in je sin svetnika višjega kasacijske-ga sodnega zbora, Roberto Mander, ki še ni izpolnil 18 let, pa je sin znanega skladatelja in dirigenta, ki je sedaj na koncertni turneji na Holandskem. Družini obeh mladeničev sta že določili odvetnike, ki ju bodo branili. Kot poročajo iz Rima, bodo obtožbo združevanja v zločinske namene raztegnili tudi na Pietra Valpredo, proti kateremu je bil že pred dnevi izdan zaporni nalog v zvezi z zločinom v Milanu. Načelnik političnega oddelka kvesture v Rimu dr. Provenza je danes izjavil časnikarjem, da »so med petimi obtoženimi mladeniči tisti, ki so pripravili bombe in izvršili atentate v Rimu v petek, 12. decembra proti «Banca Nazionale del Lavoro« in spomeniku neznanega vojaka. Preiskava se nadaljuje, da se ugotovi in preveri, ali stojijo za atentati osebe oziroma organizacije UIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIlIllllllllllllllllllllllllMIIIIIMIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllll POSLANSKA ZBORNICA JE ODOBRILA PRORAČUN Colombo je orisal zelo mračen gospodarski položaj Oster protest ministra Donat Cattina, češ da Colombovi podatki o višjih bremenih zaradi sindikalnih borb niso točni - Seja vlade RIM, 19. — Poslanska zbornica je danes dokončno odobrila proračun za prihodnje leto z 260 glasovi za in 111 glasovi proti. Razpravo so zaključili finančni ministri Colombo, Bosco in Caron, ki so poročali tudi o splošnem gospodarskem položaju. Osrednji govor je imel Colombo, ki je dve uri obravnaval italijanski gospodarski položaj, ki ga je precej temačno ocenil. Obravnaval je tudi posledice stavk in dosežke delavcev, pri čemer pa je značilno in ne preveč običajno, da mu je takoj oporekel minister za delo Donat Cattin, ki je dejal, da so nekateri -njegovi podatki netočni. Zakladni minister Colombo je ugotovil, da se je industrijska proizvodnja ugodno razvijala v prvih osmih mesecih letošnjega leta, nato pa je prišlo zaradi stavk do zastoja itn je indeks napredka industrijske proizvodnje v prvih osmih mesecih dosegel 8 odstotkov, septembra pa je bil za 2,5 odstotka nižji kot septembra lanskega leta. Predvidevajo, da bo padec proizvodnje oktobra in novembra še resnejši. pa tudi glede decembra ne morejo računati, da bodo nadoknadili izgubljeno, tako da gre lahko samo za primerjavo s slabimi leti 1964-65. Predvidevajo tudi, da bo dosegel porast narodnega dohodka 5,3—5,5 odstotka, namesto predvidenih 6,5—7%. Izgubljene delovne ure so vplivale na dobičke podjetij, kar vpliva na njih položaj, ko se še niso srečale z novim! izdatki, ki jih predvidevajo nove delovne pogodbe, medtem ko bodo tudi višji dohodki delavcev glede povečane notranje potrošnje vplivali šele v pričetku prihodnjega leta. Vse to je povzročilo zvišanje cen, ki so zlasti občutne glede cen na debelo in to v taki meri, kot se ni še zgodilo po korejski vojni. Z nakupom blaga in uslug v tujini, kjer so zabeležili pomembno podražitev, namreč Italija uvaža tudi tujo inflacijo. Osnova za zvišanje cen na debelo je tudi v izrednem zvišanju cen gradbenega materiala. Gibanje cen ni torej pomirjujoče, vendar pa je položaj pod nadzorstvom. Colombo je nato govoril o poslabšanju plačilne bilance, ko je prišlo do preokreta in bilanca ni več aktivna temveč pasivna in ko se je bilanca s tujino v razdobju dvanajstih mesecev poslabšala za 1.200 milijard lir. Za ta preOkret je kriv izvoz kapitala, do katerega je prišlo zaradi razlik v obrestni meri v Italiji in v tujini. Vlada je odločno ukrepala, vendar pa je ((prezgoden kakršen koli optimizem«. V tem okviru je Colombo tudi obravnaval vprašanje obnove delovnih pogodb in njih vpliva na investicije in na proizvodne stroške, Minister je dejal, da je težko predvideti vse posledice, ker se bodo izvajale v več letih, vendar pa odpade na prvo leto dve tretjini bremen in prav v tem je osnovna težava. Po ministrovih računih se bodo 1970. leta izdatki za delovno silo povečali za 17 odstotkov v kemijski, gradbeni in kovinarski industriji. Potem pa bo prišlo do nadaljnjih bremen za velika podjetja na osnovi ločenih pogajanj. Colombo je v tej zvezi podčrtal, ......im.................... Heinemann je pripravil odgovor Ulbrichtu BONN, 19. — Glasnik zahodno-nemške vlade Comrad Ahlers je izjavil časnikarjem, da je predsednik republike Gustav Heinemann že napisal odgovor na poslanico, ki mu jo je poslal Walter Ulbricht. Ahlers je poudaril, da bo bonski ministrski podtajnik čdmprej izročil odgovor v vzhodnem Berlinu. Pojasnil je tudi, da je predsednik republike sestavil odgovor sporazumno s predsednikom vlade Brandtom. Heimannov odgovor, je dejal Ahlers, je formalnega značaja, medtem ko bo dal bistveni odgovor na predloge Ulbrichta kancler Brandt na zasedanju buniestaga 14. ja- nuarja. Glede vsebine poslanice vzhodnonemškega voditelja, bonski vladni glasnik ni hotel povedati nobenih podrobnosti, poudaril pa je, da v bistvu vsebuje vprašanje, o katerih je že bil govor. Vzhodnonemška agencija «ADN» pa poroča v dopisu iz Bonna, da je Ullbricht predlagal pogodbo o vzpostavitvi enakopravnih odnosov med obema Nemčijama tn dodaja, da je bil pripis Ulbrichtovega pisma s priloženimi predlogi poslan tudi trem zahodnim velesilam. Pred izročitvijo Heinemannovega odgovora Ulbrichtu, je bivši kancler Kiesinger ostro napadel politiko no- ve Brandtove vlade do Vzhodne Nemčije in do vseh vzhodnih držav. Izjavil je, da vzhodna politika vladne koalicije Brandt-Scheel še ni rodila nobenega uspeha in da je nevarna. Kiesinger je poudaril, da je osebno naklonjen odprti politiki do vzhoda in da je v tej zvezi že dal svoje predloge. »Vedeti pa je treba — je dejal Kiesinger — do kam se lahko gre in kje se je treba ustaviti«. Nato je izrazil »zaskrb ljenost« za mednemško politiko nove vlade in poudaril, da je treba preprečiti, da bi «prijateljske vlade, ki so do sedaj podpirale našo politiko, zaskrbljeno gledale, kaj delamo«. da bodo morali rešiti prihodnje leto nedvomno težaven položaj. Prav s tem podatkom in z odgovarjajočo oceno se ne strinja minister za delo Donat Cattin, ki pravi, da do teh rezultatov ni prišlo ministrstvo za delo, ki je edine pristojno za oceno vseh vprašanj plačilne politike. Poleg tega pa so podatki tudi v bistvu netočni, čeprav nominalno dokaj blizu. V gradbeništvu je namreč še pred obnovitvijo delovne pogodbe prišlo do spreminjanja plač, tako da je dejansko novo breme zelo omejeno. Zaradi tega je resnično breme doseglo višino 13—14 odstotkov. Poleg tega pa ni prav, da se delajo primerjave samo z višjimi izdatki za delovno silo, temveč je treba upoštevati vso dodatno vrednost produktivnega sektorja ker se drugače umetno pospešuje zvišanje cen. Colombo je nato v svojem govoru v poslanski zbornici nadaljeval, da se je treba vprašati, kakšne bodo posledice in na to odgovoril, da bo nujno prišlo do drastičnega znižanja dohodkov podjetij, ali pa do bistvenega zvišanja cen izdelkov. Zelo verjetna pa je vmesna kompromisna rešitev, pri čemer pa se ne sme znižati ritem zaposlenosti, kar med drugim pomeni, da se mora uresničiti tudi proces novih investicij. Minister za proračun Caron je govoril predvsem o programiranju in to za razdobje 1971-75. Ob pričetku novega leta se bo sestala meddeželna posvetovalna komisija, ki se bo sestala s sindikati in s predstavniki podjetij. Januarja bodo s sindikati tudi obravnavali stanovanjsko vprašanje. Minister za finance Bosco pa je govoril o davčnih dohodkih in o nujnosti reforme davčnega sistema. Današnjo sejo poslanske zbornice je zaključil predsedujoči Perti-ni, ki je orisal naporno delo zbornice v letošnjem letu. Zbornica je odšla na počitnice in bo pričela z delom prihodnje leto. Senat je danes odobril zakon o zemljiških najemninah, ki spada med pomembne socialne zakone, saj se nanaša na okrog milijon družin kmetov. Za zakon so poleg vladne večine glasovali še neodvisni levičarji, komunisti in psiupovci so se vzdržali, proti pa so glasovali liberalci in misovcl. Danes se je na kratki seji sestala vlada, ki je odobrila zakonski ukrep, da bi zagotovila izplačilo trinajstih prejemkov državnim u-pckojencem in posebno doklado vojaškim upokojencem. Vlada je tudi odobrila zakonski ukrep o izvajanju pravilnika EGS glede skupnega tržišča z nekaterimi pridelki. Končno so odobrili zakonski ukrep, ki podaljša rok zakona, ki prepoveduje prodajo avtomobilov, motorjev, gospodinjskih aparatov, radijskih in televizijskih sprejemnikov na obroke. Te predmete se bo lahko prodajalo na obroke še dve leti. Rakete na Sajgon SAJGON, 19. — Že drugič v zadnjih treh dneh so pripadniki južnovietnamske Fronte narodne o-svoboditve bombardirali danes Sajgon. Štiri velike rakete so padle na ogromno vojaško oporišče Tan San Nut, v predmestju Sajgona, kjer je tudi sedež generalnega štaba ameriških oboroženih sil v Vietnamu. Bombardiranje je povzročilo eno smrtno žrtev in osem ranjenih. Vse sajgonske in ameriške enote so danes v stanju pripravljenosti v pričakovanju nove partizanske ofenzive, do katere naj bi prišlo jutri ob priliki 23-letnice vstaje proti Francozom in devete obletnice ustanovitve FNO. Radio FNO je sporočil, da so partizanske enote dosegle z nekaterimi oddelki sajgonske vojske sporazum, na podlagi katerega se bodo izogibali medsebojnih spopadov. Radio je komentiral, da FNO podpira tovrstne sporazume, ker «nimajo sajgonski plačanci nobenega vzroka, da bi umirali za A-meričane«. Sporazume, ki jih je pa sajgonski vojaški glasnik demantiral, naj bi dosegli z oddelki 7., 21. in 25. divizije južnovietnamske redne vojske. Isti oddajnik je tudi sporočil, da so enote FNO osvobodile 3. decembra devet vojnih ujetnikov. V sajgonskem pristanišču je prišlo danes do svojevrstnega incidenta: iz topa nekega tanka, ki so ga spravljali iz ladje na suho, se je sprožil strel, ki je zadel hišo nekega sajgonskega pokrajinskega voditelja, tri kilometre daleč. Naboj je ranil dve ženski, ki sta bili v hiši. na višji ravni«. Dr. Provenza je pojasnil, da so štiri od pridržanih o-seb na kvesturi in tri od osumljenih oseb, ki so bile zaprte v preiskovalnem zaporu, spustili na svobodo. Še vedno pa je ostala priprta nemška državljanka Elga Borth, o kateri mora še odločati preiskovalni sodnik dr. Occorsio. Načelnik političnega oddelka kvesture v Rimu je nato dejal: «Lah-ko vam zagotovim, da so dokazi krivde, ki smo jih zbrali proti petim, hudi in zadostni«. Dodal je, da so mnenja, da so bili tudi atentati, ki so bili izvršeni pretekli petek v Milanu, pripravljeni v Rimu, ter da je v teku preiskava, da bi ugotovili, ali je bil s Pietrom Valpredo 12. decembra v Milanu še e-den od petih obtoženih mladeničev. Omenjenih pet mladeničev obtožujejo tudi posesti in prevoza razstreliva, ki je bilo uporabljeno za bombne atentate na spomeniku neznanega vojaka in v notranjosti «Banca Nazionale del Lavoro«. Pred tednom dni, prejšnji petek popoldne okrog 16.30, je v »Banca Nazionale delTAgricoltura« na trgu Fontana v Milanu eksplodirala bomba, ki je ubila 14 oseb in nad 70 ranila. Po tem strahotnem dogodku in močni eksploziji, ki je popolnoma razdejala osrednjo dvorano banke, je bilo danes popoldne, kot je običaj v Milanu, v tej banki vse polno klientov, kmetov, prekupčevalcev in trgovcev, ki so v popoldanskih urah, po petkovem kmetijskem sejmu, opravljali svoje bančne posle. Kot je znano, je »Banca Nazionale delTAgricoltura« vsaki petek popoldne namenoma odprta, da omogoči Ometom in prekupčevalcem, da opravijo svoje posle. Iz Rima poročajo, da bo Pietro Valpreda, ki ga obtožujejo atentata na sedež milanske banke, branil odvetnik Giuseppe Sotgiu. Znani italijanski penalist je sprejel to odgovornost in izjavil, da je dolžnost vsakega penalista, da da svoj pri-nos pri iskanju resnice. Jutri popoldne bodo v Milanu pokopali Giuseppa Pinellija, ki je v noči med ponedeljkom in torkom napravil samomor na milanski kvesturi, kjer je skočil skozi okno s četrtega nadstropja in obležal na dvorišču. Pokojnikova žena je izjavila, da bo pogreb zasebnega značaja s civilnim obredom, kot si je želel njen pokojni mož. iiiiiiiiimimimiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiimiiimiiiiiiuuiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiti Danes konča delo mešani odbor Verjetno bo danes izdano uradno poročilo o delu zasedanja (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 19. — Mešani italijansko jugoslovanski odbor za vprašanja etničnih skupin je danes no zelo intenzivnem delu od ponedeljka v glavnem končal razpravo o vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu. Jutri dopoldne se zelo verjetno konča sestava zapisnika o zasedanju, ki so ga člani komisije pripravili že med zasedanjem. Razprava je ves čas potekala v ozračju medsebojnega razumevanja in dobre volje, kar je pospešilo obravnavanja vprašanj in omogočilo, da se delo, kljub temu, da gripa nekaterim članom ni prizanesla (med drugimi je zbolel strokovnjak odbora tov. Kolenc) konča do sobote, kot je bilo predvideno. Pričakuje se, da bo jutri objavljeno sporočilo o zasedanju. Sinoči je predsednik italtianske-ga dela odbora Gian Lulgi Mile-si Ferrelti v hotelu »Jugoslavija« priredil večerjo v čast jugoslovanskega dela delegacije. Danes dopoldne pa je italijanski veleposlanik v Beogradu Folco Trabalzo v prostorih veleposlaništva priredil kosilo v čast obeh delegacij. BOŽO BOŽIC Državni tajnik Stans o sodelovanju z Jugoslavijo BEOGRAD, 19. — Ameriški državni tajnik za trgovino Morris Stanse je izjavil nocoj na konferenci z domačimi in tujimi novinarji, da je najnovejše sporočilo predsednika Ni-xona predsedniku Titu izraz dobre volje in zanimanja za napredek jugoslovanskega gospodarstva. *V sporočilu, ki sem ga danes izročil predsedniku Titu, je izjavil Stance, je pokazano zanimanje za osnovne smotre mojega obiska, t.j. za okrepitev odnosov in napredek sodelovanja v trgovini, investicijah in tehnologiji..« Stanse je nadalje dejal, da je predsednik Tito sporočil predsedniku Nixonu svoje pozdrave z upanjem, da mu bo v bodoče dana priložnost, da se sestane z ameriškim predsednikom. Ameriški državni tajnik je nadalje izjavil, da so ga prijateljski in topli razgovori z visokimi jugoslovanskimi funkcionarji zelo ohrabrili, kajti v razgovorih je prišlo obojestransko do izraza razumevanje o sodelova- nju med obema državama, posebno na področju trgovine. B. B. Delna ukinitev ««mbarga» ZDA do Kitajske VVASHINGTON, 19. - Predsednik Nixon je odredil, da so ZDA delno ukinile prepoved trgovinske izmenjave s Kitajsko, pri čemer ostane v veljavi »embargo« samo za strateški material. »Embargo« je v veljavi že devetnajst let, ko ni bilo nobenih, niti posrednih trgovinskih stikov med obema državama. Glasnik zunanjega ministrstva je v tej zvezi izjavil, da gre za majhen Korak v ameriških naporih, da bi izboljšali odnose s Kitajsko. ki pa ni v nobeni zvezi z zadnjimi diplomatskimi stiki med ZDA in Kitajsko, ki so bili v Varšavi. Sovjetsko-kitajski železniški sporazum MOSKVA, 19. — Sovjetski tisti so danes na vidnih mestih objavili vest agencije TASS, da so obnovili sporazum o železniškem potniškem prometu med SZ, Kitajsko, Mongolijo, Severno Korejo in Severnim Vietnamom. Sporazum je zapadel leta 1966 in je promet blaga urejen s posebnim drugim sporazumom, vendar menijo opazovalci, da gre za rešitev obeh vprašanj in s tem tudi za ureditev sovjetskih dobav Vietnamu, ki jih pošiljajo po železnici preko kitajske ga ozemlja. Te dobave so bile ustavljene samo za nekaj ur, ob vojaških spopadih med Kitajsko in SZ, vendar pa SZ ni pošiljala nekaterega strateškega materiala po železnici v Vietnam, temveč se je posluževala pomorskega prometa. »Pravda« pojasnjuje, da se sedanji protokol nanaša na urnike potniških vlakov na vrstah železniških zvez in da velja za dve leti. Konferenca se je vršila v mongolski prestolnici Ulan Bator in je potekala »v konstruktivnem ozračju«. SESTANEK «MALE EVROPE» V BRUSUU Financiranje «zelenega načrta razdvaja člane Evropske skupnosti Zahodna Nemčija predlaga, da bi podaljšali prehodno razdobje do leta 1980 - Ostre kritike francoskih predstavnikov BRUSELJ, 19. — V kongresni palači se je začelo zasedanje ministrov šestih držav »male Evrope*. Vsi se danes sprašujejo, če bo 31. december zaključil dolgoletno debato med predstavniki šestih držav evropske skupnosti, ali pa bo treba pomakniti kazalce na uri v kongresni palači še za eno leto, ali več, naprej. Odgovor na to vprašanje bo prišel morda danes ali pa jutri zjutraj. Vprašanje, o katerem danes razpravljajo predstavniki šestih držav, je zelo zapleteno. Največja težava pa nastaja, ko je treba rešiti probleme takoimenovanega «zelenega načrta*. To vprašanje zadeva predvsem način in obsežnost financiranja kmetijstva v združeni «mali Evropi*. Ta problem je predstavljal že v preteklosti in predstavlja še vedno nekakšno čer, ob katero so se razbila vsa dosedanja pogajanja, kar je prisililo državnike šestih dežel, da iz leta v leto odlagajo rešitev vprašanja, ki je bistveno za dejansko ustanovitev in delovanje skupnosti. V ospredju je vprašanje finančne organizacije »zelene Evrope*, kateri je predpogoj rešitev osnovnega vprašanja pravne ureditve. Vsi sprejemajo načelo, da bo skupnost skrbela v bodočnosti za vse svoje potrebe z lastnimi sredstvi in ne več, kot se je dogajalo do sedaj, s prispevki posameznih držav. Evropski parlament ima sedaj le posvetovalno vlogo, toda v bodočnosti bi moral opravljati v celoti nadzorstvo nad proračuni skupnosti. Preden pa bi evropski parlament prevzel to odgovornost, bo preteklo nekaj časa. V tem prehodnem razdobju bodo morale posamezne države prispevati določene zneske za financiranje predvidenih dejavnosti skupnosti. V tem prehodnem razdobju bo namreč skupnost razpolagala s svojimi lastnimi dohodki le iz virov carinskih obveznosti na industrijske proizvode iz drugih dežel in s kmetijskimi prelevmani. V tem razdobju tudi ne bo še v veljavi stalni prispevek za skupnost, ki ga sedaj šele preučujejo. Zato bo vprašanje financiranja še vedno pereče ter ga bodo morali tudi v bodoče še reševati le na ravni sveta ministrov šestih držav. Predvidevajo pa, da se bo vprašanje pristojnosti nadzora nad proračunom skupnosti evropskega parlamenta zaostrilo že s 1. januarjem 1971. Današnja pogajanja med ministri šestih držav potekajo še vedno v znaku hudih nasprotij. Lahko rečemo, da sta se do sedaj izoblikovali Idve stališči, ki sta si precej sorod-Ini. Gre za stališči Italije in Nemčije. Za to zadnjo državo je značilno, da je njen predstavnik menil, da bi bilo potrebno podaljšati prehodno razdobje do leta 1980. Francoski predstavnik Schumann je po seji izjavil časnikarjem: »Nismo dosegli pomembnega uspeha. Zgubljamo čas. ko bi bilo potrebno, da bi vsakdo dokazal svojo dobro voljo. Tisti, ki zavirajo izpopolnitev skupnosti, si nalagajo hudo odgovornost do dežel kandidatov. Začetek pogajanj s temi deželami je namreč povezan z odobritvijo kmetijskega financiranja*. Minister za fiance Giscard D’Estaing, ki je sedel zraven Schumanna, pa je v zvezi z nemškim predlogom o začetku dokončnega vstopa v veljavo sporazuma leta 1980, izjavil, »da ima ta predlog samo eno prednost, in sicer to, da predlaga datum, ki je čim bližji letu 2000». V Rimu preplah pred sodno palačo RIM, 19. — Danes zjutraj so pred sodno palačo v Rimu karabinjerji odkrili čuden zavoj, ki je bil skrit med dvema stebroma palače. Zaradi psihoze, ki so jo zadnji dogodki v državi ustvarili, so karabinjerji takoj oddaljili vse mimoidoče, nato pa obkolili stebra. Istočasno so na kraj prišli strokovnjaki za razstrelivo. Paket je bil težak približno en kilogram, zavit je bil v časopisni papir in prevezan z vrvico. Karabinjerji so nadaljevali s preiskavo, odprli so paket nekaj minut pred 11. uro in odkrili, da je bilo v njem 30 jajc. Kmalu nato je neki vratar pripeljal na karabinjersko postajo svojega znanca s kmetov. Ta je povedal, da je prišel v mesto, da bi se vratarju oddolžil za neko uslugo. V ta namen mu je prinesel v dar paket z jajci. Ker ga ni takoj našel, je pomislil, da mu bo lažje hoditi brez paketa po palači in ga je odložil med stebra. Pozneje se je vrnil in videl tam karabinjerje, bal se je, da je kaj zakrivil, ko je tam pu- stil paket, zato je takoj odšel k vratarju in mu dogodek povedal. Skupaj sta prišla na karabinjersko postajo in vse se je končalo s smehom. Prometne nesreče v Italiji RIM, 19. — Centralni zavod za statistiko je z Automobil Ciuhom zbral približne podatke o prometnih nesrečah v Italiji. V času od januarja do avgusta 1969 Je bilo v Italiji 202.340 prometnih nesreč, pri katerih je umrlo 5.967 oseb, ranjenih pa je bilo 145.592. Lani je bilo v istem časovnem razdobju 210.815 nesreč, 6.130 mrtvih in 153.908 ra-njenih. Samo v avgustu je letos umrlo pri prometnih nesrečah 903 oseb, 21.311 pa jih je bilo ranjenih, lani pa je bilo v avgustu 939 mrtvih in 22.244 ranjenih. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii milili iiiiujiiiuiiiiiiiimiiiinmiiiim,, Priprave za najdaljši cestni predor na svetu Spomladi bodo začeli pri prelazu Sv. Gotharda z deli za najdaljši cestni predor na svetu, ki bo znašal 16 kilometrov in 284 metrov. To je 4 kilometre več kot predor pri Mont Blancu. Gorski predor bo znatno olajšal promet, saj ga bo mogoče prevoziti v 15 minutah, to se pravi, da bo v eni uri moglo iti skozi predor 1800 vozil. Menijo, da bodo predor dokončali v sedmih letih. Dela sta prevzeli švicarski družbi, ki bosta morali med drugim odkopati 1.300.000 kubičnih metrov skal in za to potrošiti 45 milijard lir. Pri delu bodo uporabili švedske stroje «Jumbo A-tlas Copco», (ki jih vidimo na sliki), ki so posebej izdelani za kopanje predorov, ker imajo štiri hidravlične ročice, na katerih so pritrjeni svedri. VPRAŠANJA IN ODGOVORI KAJ SE IZPLAČA PRI PLAČEVANJU PROSTOVOLJNIH SOCIALNIH DAJATEV O nadaljevanju s prostovoljnim socialnim zavarovanjem smo že večkrat pisali in tudi poudarili kako se zavarovancu tako nadaljeva-nje vedno izplača, kajti z ne velikim stroškom lahko dobi pravico do pokojnine ali si poveča njeno višino. Vprašanje, ki si ga mnogi naši čitateljl zastavljajo, pa je, koliko se izplača plačevati pri prostovoljnem socialnem zavarovanju in o tem nam je čitateljica V. Mahnič poslala sledeče pismo: že dve leti plačujem prostovoljne socialne dajatve drugega razreda, toda v meni se ponaja dvom, da sem s tem napravila veliko napako. Cez 8 let, ko bom šla v pokoj bom verjetno prejemala le minimalno pokojnino, torej bi se mi izplačalo plačevati manj prostovoljnih socialnih dtijatev. če pa bi že danes začela plačevati višje socialne dajatve, za koliko bi se mi povišala jnkoj-nina? Prosim ms, če mi lahko kaj svetujete. Preden sem začela plačevati prostovoljne socialne dajatve, sem bila zaposlena 10 let. Ko bo šla naša čitateljica v pokoj, se ji bo pokojnina zaračunala na sledeči način: najprej bo socialni zavod vzel v poštev dobo llllllllllllllllllllll||||||•l|llllllllll|||||lll||||llllllll||llllllllllllllllllllllllllllI|rlllllllllllllll,llll,llllllllllllll,,lllll,lllll||||ll|frI||||m,|||||llllllllllllllllll|lll||||||||||(|1||||l||,|||||||lll,lll||ll|,ll|ll|||lll|lll||||llll PO BRODOLOMU BLIZU PRISTANIŠČA BAY0NNE Prijavljeni sodišču lastniki ladje «Romulus» Odvetnik Musio je v Genovi obtožil panamsko družbo, da je zagrešila nenameren umor petih pomorščakov GENOVA, 19. — Danes je odvetnik Nino Musio Šale prijavil sodišču lastnike tovorne ladje «Romu-lus», ki se je pred nekaj dnevi potopila v bližini francoskega pristanišča Ba.vonne v Biskajskem zalivu. Kot smo že poročali, je pri brodo lomu izgubilo življenje pet ljudi. Gre za poveljnika ladje Gaetana Mazzolinija, za prvega častnika Romana Roggera, za radiotelegrafista Giacoma Bisija in za mornarja Giovannija Ninnello in Luigija De Virgilija. V trenutku brodoloma je bilo na ladji 24 pomorščakov, med katerimi so bili tudi trije Jugoslovani. PO ODKRITJU NOVIH NAHAJALIŠČ NA URALU ZSSR ponuja zahodnim državam metan po zelo ugodni ceni Skrčila pa Je ponudbo petroleja - Čez tri leta bomo tudi pri nas kurili s sovjetskim plinom \ ^ POLJSKA " — ¥ * s * jr'4"*'* *■*"* *”rZSSR .........sr k Brotisloifižala g f j «♦++*» 'V* * + * ROMUNIJA k JUGOSLAVIJA LEGENDA —mm obstoječi plinovodi •••••• projek tirani p!ino vodi- oz. v gradnji "■¥ X Za metan, ki ga bo Sovjetska zveza čez tri leta začela dobavljati Italiji, bodo speljali nov plinovod čez ozemlje češkoslovaške do avstrijske meje pri Bratislavi. Odtod bodo plin potisnili po 370 km dolgem vodu do Trbiža in dalje v notranjost Italije. Tako bomo v kratkem tudi pri nas kuriU z me‘anom iz velikih nahajališč na Uralu Odv. Musio Šale je znan širši javnostni zaradi številnih pravd, ki jih je sprožil proti brodarskim družbam, katerih ladje plovejo pod pa namsko zastavo, ali kako drugo, ki v večini primerov prikrivajo dejansko lastništvo. V prijavi odv. Musio Šale trdi: «BrodoIom se je odigral na razburkanem morju, ker mornarji niso mogli spraviti v tek ladijskih strojev, kar bi omogočilo ladji, da odpluje na odprto morje. V tistih pogojih ni bilo mogoče obvladati ladje. Okvare na strojih so nastale, ko je bilo morje še mirno in jih niso mogli popraviti kljub posegu strokovnjakov*. Odv. Musio Šale trdi še, da je bilg «Romulus» zgrajena 1. 1945 v neki severnoevropski ladjedelnici. Gre torej za zelo staro tovorno ladjo, ki je plula po morjih ne da bi upoštevala varnostnih predpisov gle de posadke. To se je dogajalo samo zato, ker je bila ladja registrirana v Panami. Za to registracijo pa se skrivajo koristi raznih italijanskih in tujih operaterjev, ki pa bi so morali vsi zagovarjati pred sodiš čem zaradi smrti petih italijanskih državljanov. Zaključen proces za nerede v Caserti SANTA MARIA CAPUA VETERE, 19. — Danes se je zaključila sodna obravnava proti osebam, ki so 8. in 9. septembra lanskega leta povzročili nemire ob odločitvi nogometne zveze, da bo nogometno društvo »Casertana* nazadovala iz B lige v C, zaradi dogodkov, ki so v športu nedovoljeni 69 obtožencem so prisodili skupno 80 let zapora. Vse so obtožili uporniškega zborovanja, cestne zapore, poškodovanja javne lastnine, upora, groženj in sramotenja javnih organov ter poškodb. Največjo kazen je dobil 22-letni Antonio Esposito, 3 leta in 4 mesece zapora. Med obtoženci je bila samo ena ženska, ki so ji prisodili 4 mesece zapora, 26 obtožencev pa so oprostili kazni, zaradi pomanjkanja dokazov. / prihodnjih 20 letih bo Sovjet-i zveza dobavila Laliji 100 nuli-■d kubičnih metrov zemeljskega na, ki ga bo ENI sprejemal na ;ji med Češkoslovaško in Avstri-ga potisnila v 370 krn dolg plino i, ki ga bodo speljali v smeri j ti Italiji, in ga prek Trbiža pre tali v italijansko omrežje meta rodov. Tako bomo v kratkem do-eli, da bomo tudi v Trstu, ka ir že sega metanovod SNAM. tro-i sovjetski plin, m da bo ta so Aski plin napajal industrijska sre ča ne le v deželi Furlaniji-Julij-krajini, ampak tudi v sosedni jubliki Sloveniji (kakor znano, se II pogaja za dobavljanje zemelj jga plina cementarni Anhovo in vi Gorici pa tudi slovenskim obal-n občinam do Portoroža). V za »no za plin bo italijanska indu ija dobavila Sovjetski zvezi u ezne količine industrijskega bla-in teh« lični h naprav, tako da bo upna vrednost obojestranske rne-ive dosegla 1900 milijard lir. To naj večja kupčija, ki bi bila kdaj lenjena med Italijo in Sovjetsko ezo; oba partnerja sta z njo sila dovoljna: Sovjetska zveza pred- vsem zato, ker bo na njeni podlagi I energije. Dokaz te spremembe sta lahko uravnovesila svojo plačilno1 tudi politika proste roke, ki jo je bilanco z Italijo, Italija pa zato, ker bo prejemala velike količine energije po zelo ugodni ceni. V mednarodnih krogih poudarjajo, da se italijansko sovjetska pogodba na naša na dobavno ceno, ki je doslej zabeležena na svetu, čudno pa je, da vsaj doslej ni bilo slišati, da bi zahodni konkurenti začeli robantiti proti »dumpinški praksi komunistič nih držav*. S pogodilo, ki jo je pravkar /.a ključila z Italijo, in s pogajanji, ki jih vodi v isto smer z Zahodno Nemčijo, je Sovjetska zveza pokazala, da se je njena strategija na področju energetskih virov v zadnjem času občutno spremenila Pred leti sj Rusi «grozili» zahodnemu svetu s svojim petrolejem, danes pa po tiskajo na Zahod svoj zemeljski pin. V tem pogledu vodijo Sovjeti gospodarsko politiko kakor Ameri čani: petrolej kot energija nekoliko zaostaja za metanom, in sicer deloma zaradi tega, ker se metan pridobiva z manjšimi stroški, deloma pa tudi zaradi skrbi, da bi ne zajeli pregloboko v strateške rezerve domače Sovjetska zveza v zadnjem času dovolila svojim zaveznicam glede pre skrbovanja z ogljikovodiki iz zahodnih nahajališč in vsestranska po moč, ki jo Rusi i.udijo »petrolejskim* deželam na Srednjem vzhodu. Glavno besedo pri spremembi gospodarske politike na področju energije pa je vsekakor pripisati nedav ni najdbi velikih nahajališč zemelj skega plina v Uralu. Da bi tudi doma koliko, mogoče razširili potrošnjo cenene energije, ki jo daje zemeljski plin, pa rabijo Rusi mnogo tehničnega materiala zahodne proizvodnje. Ou tod njihova najnovejša ponudba metana svojim najvažnejšim zahodnoevropskim partnerjem, predvsem pa Italiji, Zahodni Nemčiji in Franciji. Na preusmeritev sovjetske energetske politike pa vplivata še dva argumenta, meni A. Murcier v pariškem »Le Monde*, in sicer želja SZ, da bi oslabila moč zahodnih petrolejskih monopolov, in pa pretveza, da s speljavo potrebnih plinovodov čez ozemlje nekaterih svojih zaveznic, jih še bolj naveže nase. PARIZ, 19. — Danes so operirali bivšega ministra vlade de Gaulla in podžupana v Chamonixu Mori cea Herzoga, ki je znan kot slovit alpinist. Leta 1950 je osvojil vrh Anapurne v Himalajskem gorovju. V zadnjem času je jugoslovanska odprava osvojila dva vrha na Himalaji, in sicer Anapurno 2 in Anapurno 4, ki spadata oba v celotno skupino Anapurne, katere najvišji vrh je visok nekaj čez 8.000 m. Leta 1950 je Herzog dobil hude poškodbe zaradi zmrznjenja nog in rok. Takoj po vrnitvi odprave v domovino so mu morali odrezati več prstov. V zadnjih časih se mu je zdravstveno stanje ponovno poslabšalo ter so morali napraviti nov kirurški poseg, ki je, po zadnjih vesteh, popolnoma uspel. Herzog pa se bo moral zdraviti v bolnišnici mesec dni. SREDNJA EVROPA V ZNAKU SLABEGA VREMENA 40 mrtvih zaradi gripe na področju Bosanske krajine V Genovi razsaja močan veter, ki povzroča požare in ovire v prometu na avtocesti RIM, 19. — Močan veter je danes zajel Iigursko obalo. V Genovi so gasilci morali nenehoma utrjevati strehe in dimnike, ki jih je veter omajal. Tudi v pristanišču je bilo zaradi vetra precej dela. Vlačilci so morali nenehno obračati ladijski krn proti vetru, da bi se ladje ne poškodovale ob pomolu. Letališče Cristoforo Colombo je zaprto, letala morajo pristajati in vzletati z milanskih letališč. V okolici Savone je veter razširil požar, katerega gasijo vsi gasilci iz mesta. Pri Genovi je na avtocesti promet oviran, ker je veter prevrnil nekaj tovornjakov, ki zapirajo prometu pot. Tudi nekaj avtomobilov je močan veter vrgel s ceste, ali jih porinil ob zaščitno ograjo. Zaradi teh nevšečnosti je bila avtocesta Genova - Savona nekaj ur zaprta. V okolici Neaplja zopet dežuje, ponekod je voda zalila pritlična stanovanja. Na dveh krajih se je udrla cesta in požrla celo en avtomobil. K sreči je voznik ostal nepoškodovan. V Jugoslaviji se je stanje na pod ročju Banjaluke zaradi novega sne-gi ponovno poslabšalo. Nevarnost, da se bodo pod težo snega počušile mne 'e hiše, v katere so se vselili Banjalučani, se veča. Zadnja dva dni se je zaradi snega porušilo o krog 20 poškodovanih hiš. Vremenske razmere, posebno velike razlike v temperaturah, ugodno vplivajo na širjenje epidemije gripe in drugih bolezni. V Banjaluki je okrog 4500 oseb bolnih za gripo, 222 primerov vnetja pljuč in 420 primerov bronhitisa. Stanje v okoliških vaseh je verjetno še težje. Točnih podatkov s teh področij ni, ker visok sneg onemogoča delo zdravstvenih skupin. Stanje je posebno kritično v vaseh okrog Sken-dervakuha, fkjer . je okrog 10.000 prebivalcev iz 15 vasi že več dni zaradi snega odrezanih od ostalih krajev. Danes je v Skendervakuh prispela skupina štirih zdravnikov, ki se bo skušala prebiti do zasneženih zakotnih vasi in nuditi pomoč prebivalstvu. Po zadnjih podatkih je na področju Bosanske kra- jine umrlo za gripo 40 ljudi, in sicer 14 na področju Skendarvakuha, 5 v Banjaluki in 15 na področju Prnjavora. Aretirani uživalci heroina in hašiša PARIZ, 19. — Policija je zaprla v Marseillu 15 mladih ljudi, ki so se udeležili «heroin-partyja» v hotelu v bližini postaje. Mladi fantje in dekleta so stari od 17 do 27 let; povedali so, da so pred prihodom policije vrgli skozi okno veliko doz mamila, vendar so agenti kljub temu pri njih dobili vrečico heroina in brizgalki. V Colmarju je policija aretirala 23-letnefca študenta Johna Beaver-ja iz Ohia in ga obsodila na leto dni zapora in na 5 milijonov lir denarne kazni. Beaver je namreč lansko leto skušal pretihotapiti iz Nemčije v Francijo dva in pol kilograma hašiša. redne zaposlitve in zračun&l višino pokojnine za to dobo po novem pokojninskem sistemu. Ce J® na pr. znašala srednja plača zadnjih treh let zaposlitve 80.000 l*r’ pritiče čitateljici za tisto dobo J® tisoč lir mesečne pokojnine (20° ” od 80.000). Tej vsoti se bodo nato prištele prostovoljne socialne dajatve. Ker naša čitateljica plačuj® prostovoljne socialne dajatve drugega razreda, se jii prizna v prid pokojnine 8 lir socialnih dajatev tedensko. Te se po starem pokojninskem sistemu pomnožijo s koeficientom 18.72, kar hi znašalo 1®*' ne pokojnine 77.875 (8x18, 72x52x10) ali 6000 lir mesečne pokojnine. Skupna pokojnina naše čitateljic® bi torej znašala 22.000 Ur kar j® nižje od minimalne pokojnine, ® znaša danes 23.000 lir. Zato se naši čitateljici izplača, da si vza®* najnižji plačilni razred prostovoljnih socialnih dajatev. To je tudi nasvet, ki ga damo vsem tisti® čit.ateljem, ki so bili malo časa zaposleni, ki so imeli v dobi zaposlitve nizko plačo in ki začnej0 s prostovoljnim socialnim zavarovanjem nekaj let pred upokojitvijo- Poglejmo še drugo vprašanje nar še čltateljice. Kaj če bi začela pl®' čevati že danes višje prostovoljna socialne dajatve? Predvsem nesffl®-mo pozabiti, da socialni zavod d<> voli plačevati prostovoljne socialne dajatve le v sorazmerju ali tx3r je od zadnje plače prosilca. Toda vzemimo primer, da bi naša čita-teljica začela plačevati socialne dajatve namesto sedaj drugega, četrtega razreda. Pokojnina bi se J* povišala nadalje za 3750 lir in “ skupno znašala 25.750 lir mesečno. Medtem ko danes plačuje 1187 l'r tedensko bo nadalje plačevala t®" densko 2574 lir, kar bi v 8 letiD znašalo 577.000 lir več. Sama mora preračunati po svojih finančn® zmožnostih ali se ji izplača vložiti to vsoto zato, da bo prejemal* za 3750 lir višjo pokojnino. To kar smo do sedaj napis®** se nanaša na sedanje stanje področju prostovoljnega socialne?® zavarovanja. Ne smemo pa P01^ biti in o tem smo že pisali, d* so predvidene tudi na tem P0®! ročju določene spremembe. Novl pokojninski zakon obvezuje vlado, da te spremembe izvrši do 31. d®-oembra 1971. leta. Bistvo teh sprememb pa naj bi bilo to, da s® bodo tudi prostovoljne socialne dajatve štele kot dejansko plačan® socialne dajatve in da se bo skupno število dajatev izračunalo v odločenem odstotku na srednjo P**" čo zadnjih treh let delovnega razmerja zavarovanca. V tem Pr®“' videvanju hi bilo važno, da si v®*-ki nadaljujejo s prostovoljnim ^ cialnim zavarovanjem, izberejo st’ plačilni razred v katerem J® njih srednja plača zadnjih treh 1®* delovnega razmerja. IZ TRŽAŠKE KRONIKE ZADNJA SEJA OBČINSKEGA SVETA V LETU 1969 Po diskusiji odobren sklep o prehodu uprave openskega tramvaja pod Acegat Pozitivna ocena vsedržavnega natečaju za zamisli o ureditvi zgodovinskega središča mesta - Odobren dogovor z AGIP za gradnjo podzemeljskega parkirnega prostora ARICA, 19. — Oboroženi «zračni gusarji* so danes prisilili čilsko letalo »Boeing 727», da je letelo na Kubo. Letalo je letelo na progi Santiago de) Čile — Asuncion (Paragvaj), ko so nastopili štirje obo roženi moški in prisilili pilota, da je let preusmeril. Dovolili so le, da se je preskrbel z gorivom v Arici in da je tam izstopilo 15 žensk in otrok od skupno 88 potnikov in 11 oseb posadke. HAAG, 19. — Sodišče v Haagu je obsodilo 15-letnega arabskega mladeniča Taysira Alija El - Attara na tri mesece poboljševalnice in s tem potrdilo razsodbo sodišča nižje stopnje. 15-letnik je 8. septembra vrgel bombo proti izraelskemu poslaništvu v Haagu in poškodoval bližnjo stavbo. Fanta bodo v teh dneh izpustili na svobodo, ker je bil zaprt že skoraj tri mesece. Sinoči je bila zadnja seja občinskega sveta v letošnjem letu in se je precej dolgo zavlekla. Najprej je občinski svet z večino glasov odobril nekatere spremembe pravilnika o konzultah in upravnih centrih. Pri tem je vodja komunistične skupine Rossetti pozval občinsko upravo, naj ukrene vse potrebno, da bodo kon-zulte in upravni centri postali čim-prej stvarnost. Večina občinskih svetovalcev, razen liberalcev in misov-cev, je nato odobrila dogovor med občino in podjetjem AGIP za ureditev podzemeljskega parkirnega pro štora za avtomobile na trgu pred sodno palačo, župan je pripomnil, da je občinski odbor upošteval nekatere pripombe občinskih svetovalcev in da so take dogovore sklenile že nekatere občinske uprave velikih italijanskih mest. Diskusija se je razvila zlasti glede prepovedi parkiranja na omenjenem trgu in v nekaterih sosednih ulicah, župan pa je dejal, da spada to med pogoje, ki jih poslavlja druga stranka, obenem pa bodo meščani imeli na razpolago nekaj več prostega prostora. 2uipain je nato sporočil Izid vsedržavnega natečaja za zamisli o u-rediitvi zgodovinskega središča mesta. Posebna komisija mi Dodelila prva nagrade pač pa je dodelila dive nagradi «ex aequo» (vsakemu 7,5 mil. lir). Prav talko Je bila razdeljena «ex aequo» tudii tretja nagrada (vsakemu 2 mil. Ur). Razstavo idejnih načrtov bodo odprli pred 15. januarjem v palači Co-staimzl, ali pa v dvorani Krožka za kulturo In umetnost, župan je dejal, da bi bila slednja divarana bolj primerna, ker bi radi priredili javno diskusijo z udeležbo strokovnjakov, ki so sestavili načrt. Tako načrte kot diskusijo v ocenjevalo! komisiji je župan zelo pozitivno o-cenil in poudaril, da bodo ugotovitve in priporočila, ki jiilh vsebujejo nagrajeni elaborati zelo koristila pri zadevi dokončnega urbanističnega načrta za ureditev mestnega zgodovinskega središča. Elaborate in diskusijo so zelo pohvalili tudi svetovalec Cuffaro (KPI), Monfall-con (PSIUP), Pittonl (PSI), Rimal -di iii|ll> 1,11 V TRŽIŠKEM « ITALCANTIEIU» Pred izročitvijo prvega 228.500-tonskega tankerja Medlem se pospešeno gradi rina M.» ho lahko plula V tržiški ladjedelnici »Italcantie-ri» dokončujejo orjaško turbocister-no «Caterina M.», ki so jo »splavili* (v resnici so spustili vodo v novi dok, da je ladja svobodno zaplavala) konec junija letos. V kratkem jo bodo izročili naročniku, družbi Europa Societa Generale di Armamento, last podjetnika A. Montija iz Palerma. Medtem pa gradijo drugo ladjo iz serije štirih enakih enot za istega naročnika, in sicer ladjo »Anita M.», ki jo vidimo med gradnjo na naši sliki. Tehnične razsežnosti orjaških tankerjev, po katerih se tržiški »Ital-cantieri* uvršča med največje graditelje teh enot na svetu, so naslednje. ladje so 329,60 m dolge, 48,68 m široke ter 25,60 m visoke. Njihova bruto nosilnost znaša 228 tisoč 500 ton, prostornina njihovih cistern pa obsega 273.380 kub. metrov. Ladje bodo lahko plule pri polni obtežitvi s hitrostjo 16,1 vozla na uro. Gradijo jih pod nadzorstvom Lloyd’s Register of Shipping in Italijanskega pomorskega registra. Usposobljene bodo za preva- druga tudi po enaka ladja - Sueškem prekop11 žanje surovega petroleja in Petr j lejskih derivatev z vnetiščem P 65° C. Enote bodo opremljene z v mi napravami, ki jih določa 1 donski sporazum iz leta 1960 0 v nosti med plovbo. Na vsaki ladji bo 18 skladišč tekoče gorivo, in sicer 6 po sr ladje, 12 pa bočnih. Vsaka 1,0 -premi jena s pogonskim stroje® ste Stal - La val Turbin A.B., *d posredoval edinemu propelerju no moč 35.750 KM pri 93 obr-/"' Glavni parni kotel vrste Wheelc F,SD III, ki bo kakor P*f gonski stroj izdelek tovarne ur®- pod vs®- do Meccanica Nucleare, bo zmogljivost 60 ton pare na Paro bodo dovajali v valj® pritiskom 81,9 atmosfere, ob pu v valjčni prostor pa bo Pa imela 510® C. Kljub svojim velikim razse^fg stim bodo ladje iz vrste M.» in »Anita C. M.» usposoblJe ^ za plovbo po Sueškem PrekopU'n,-ta namen bodo pripravili na P/®, cu vsake enote tudi posebno *a no za sueške pilote. V OSAKI NA JAPONSKEM PRIPRAVLJAJO «EXPO-70» Bodo Japonci ponovno presenetili ves svet? Najvišji paviljon bo sovjetski, najnižji ameriški - Doslej se je prijavilo 78 držav, kolikor jih ni bilo niti v Montrealu niti v New Yorku TOKIO, decembra. — Japonska Preseneča, včasih «prekaiša» samo sebe. Ni dolgo tega, ko smo od tod beležili prve priprave za veliko «Expo-70» ta danes se k stvari vračamo, kajti v razmerama kratkem času je Japonska napravila ali bolje pripravila nov čute. Za kaj gre? Od 15. marca pa do 13. septembra prihodnjega leta, to &e pravi skozi vso prihodnjo pomlad to poletje bo tu svetovna razstava «Expo-70», ki bo nosila naslov »Napredek in harmonija za človeštvo)). Na površini 3 milijonov 300.000 fcv. m bo razstavljeno vse •tojnovejše ta najboljše, kar zmoto človeštvo. 2e zadnjič smo zabeležili, da bo hMšnja «Expo-70» v Osaki, torej v drugem največjem japonskem toestu, ki more pripraviti vse, kar takšna prireditev zahteva, ta da to izbrali za to prireditev Osako to ne Tokio zato, ker je Tokio Preveliko mesto ta bi zato obiskovalcem bilo preveč naporno odhajati iz središča prestolnice »a periferijo na svetovno razsta-«0. Ne glede na vse to, dobi človek danes v Tokiu ta Osaki, pa tod! v kakem drugem japonskem toestu vtis, da se vsa Japonska Pripravlja na «Expo-70». Japonska, ki se je izkazala pred leti z o-tohpiadio, se hoče izkazati tudi s Svetovno razstavo. In to še posedi zaradi dejstva, ker bo to prva svetovna razstava na azijski tolkli. Japonci s ponosom pou-tejajio, da je njim pripadla čast, Organizirati svetovno razstavo. In Prianati jim je tudi treba, da so Sede tega mojstri, saj nd niti bogatim ZDA niti Kanadi uspeta pritegniti k sodelovanju toliko držav, kot je to uspelo Japonski, pa čeprav je Japonska, zemljepisno vzeto, nekoliko odročna. Pred nekaj dnevi sta se prijavili še dve državici s črne celite ta s tem se je število držav, ki nameravajo z lastnimi paviljoni ali v kolektivnih razstavah biti navzoče v Osaki, povzpelo na 78. Tolikšnega števila držav ni balo niti v Montrealu niti v New Ttorku, da ne govorimo o prejš-toih razstavah v Bruslju, ali celo prej v Parizu. Vrh tega se bo-(to te razstave udeležile tudi Stiki mednarodne organizacije, kar bo prireditvi dalo še poseben pečat. Tudi Osaka, velikansko mesto, ne razpolaga v središču mesta s prostorom 3 milijonov ta pol kv. m površine, zato se razstavišče pripravlja zunaj mesta, kjer so zgradili ali gradijo 80 paviljonov, 80 večjih ta manjših palač, pri čemer sleherna država tekmuje z drugo v tem, kako bi bila bolj originalna, kako bi bila čim manij «tolasiftna» ali stereotipna. Zato vidimo tu na gradbišču ali že v normalnih merah ali v obliki čr-težev in maket nekaj izrednih novosti. Navedli bomo le nekatere. Najvišja zgradba na «Expo-70» v Osaki bo prav gotovo sovjetski paviljon ,nad katerim že štrli skoraj 200 m viisok stolp, vrh katerega sta še velik srp ta veliko kladdvo. Ce so šli Sovjeti v višino, se Američani odlikujejo po svoji nizki ravni. Zdi se, da bo najnižji paviljon v Osaki prav a-meriškl paviljon, ker ga gradijo v obliki »letečega krožnika«, katerega polovica bo nad zemljo, polovica pa pod zemljo. Najobsežnejši paviljon pa bo japonski, pravzaprav bo to skupek paviljonov, Id pa bodo med seboj tako povezani, kot bi šlo za eno samo zgradbo. Skupna površina teh pa bo znašala 15.000 kv. m. Morda pa bo največ pozornosti vzbujal kanadski paviljon. Ce ne zaradi drugega, zaradi svojevrstnega gradbenega materiala, saj bo sestavljalo njegove zidove in stene 38.000 ogledal. Še bi mogli navajati posebnosti, s katerimi tekmujejo iznajdljivi arhitekti, toda nekdo je rekel, da bo «Osaka slika sveta, kakršen je bil včeraj, kakršen je danes in kakršen bo jutri«. Ne vemo, če bo arhitektom uspelo zadeti sliko jutrišnjega sveta, vsekakor pa smo prepričani, da so v marsičem prekoračili sedanji svet ta da razstavišče nima prav nikakršne zveze z ostalim svetom, celo s sicer zelo moderno Osako ne. Toda ekshibicionizem arhitektov, ki so se v Montrealu prepustili fantaziji v zvezi z bodočimi mesti, se ni izkazal Le redek arhitekt je izkoristil kako i-dejo, ki so jo kanadski ta drugi arhitekti uporabili pri gradnji ((bodočega človeškega konglomerata«, kakor so imenovali tis« del razstavišča v Montrealu, ki naj SOBOTA, 20. DECEMBRA 1969 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Potočita.; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.10 Kulturni od-hievi; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 16.10 Operetna glasba; 16.40 Orkestri; 17.00 Ansambel «The Shadows»; 17.30 Program za mladino; 18.15 U-taetnost ta prireditve; 18.30 Mošta zbor iz Celja; 18.45 Dva ansambla; 19-10 ((Družinski obzornik«; 19.30 Orkester ta pevci; 20.00 šport; 20.50 Celestin: ((Rota«; 21.35 Vabilo na ples; 22.35 Zabavna glasba. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 14.00 Wagn©r: Tristan in Izolda; 14.30 Domači avtorji. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Potočila; 6.40 Glasba za dobro'jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Operetni svet; 9.00 Malo besed in veliko glasbe; 9.35 Kvartet Koral; 10.00 Prijetna glasba; 10.30 Orkester Lehn; 10.45 Znani popevkarji; 11.00 Pio-Me; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasba ta pesem; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 13.30 Program z A. Umom; 14.00 V ritmu z mladimi; 15.30 Od Soče do Drave; 16.00 Primorska In njeni ljudje; 16.40 Nove plošče; 17.00 Izbrali ste; 17.30 Pesem in ritem; 18.00 to 19.30 Prenos RL; 19.00 Poje Maurizio; 22.10 Plesna glasba. nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Glasba ta podoba; 9.30 Filmske novosti; 10.35 ta 11.30 Ura glasbe; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Radijske kronike; 14.43 in 15.10 Natečaj za nove pesmi; 16.00 Spored za mladino; 16.30 Znanstvena oddaja; 16.40 Znanost in tehnika; 17.00 Po dnevnih vesteh izžrebanje loterije; 18.00 Veliki variete; 20.15 Plošče in skeči; 21.00 Pogovor o glasbi; 22.22 Sodobna ■tal. glasba. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkester; 9.05 Zakaj to kako? 9.40 in 11.36 Telefonski pogovori; 10 40 Glasbeni variete; 13.00 Program z Rito Pavone; 13.35 Poje OmelJa Vanoni; 14.05 toke box; 15.18 Koncert; 17.30 Izžrebanje loterije; 17.43 Plošče za najmlajše; 18.35 Glasbeni aperitiv; 20.00 Radijska priredba; 21.00 Canzonissdma; 23.00 Kronike Juga; 23.10 Ital. folklora. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Odrska glasba; 12.20 Busoni: Sonatama; Jacobs: Suita; 13.00 Co-reill, Galuppi ta Stamitz; 13.45 Violinist Izak Stem; 14.30 Caval-lljeva opera L. Ormindo; 17.10 Nemščina; 17.40 Jazz; 18.15 Gospodarstvo; 18.30 Lahka glasba; 18.45 GledaliIča ta kino; 19.15 Konoert; 20.40 iSimf. koncert; 22.30 Max Frisch - A. Rendi: «La grande rabbia di Philip Hotz». FILODIFUZI JA 8.00 Bach, Sonata št. 1, in Hin-demith, Kvartet št. 3; 8.45 Mozartovi koncerti za klavir; 9.30 Od gotike do baroka; 9.50 Sodob na ital. glasba; 10.20 Bizet, Mahler, Prokofjev; 13.30 Beethovnove skladbe; 14.10 Komorna glasba. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00. 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 7.45 Inform. oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Najlepša knjiga leta; 9.35 Cez travnike zelene; 9.50 Naš av-tostop; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Iz domače glasbene zakladnice; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači napevi; 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Peroci-Mihelčič: Moj dežnik je lahko balon; 14.25 Lah ka glasba; 15.40 Sopranistka Mi-rella Freni; 16.00 Vsak dan za vas; 17.35 Filmska glasba; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.00 Akt.ual nosti; 18.15 Dobimo se ob isti u ri; 18.45 S knjižnega trga; 19.15 Ansambel M. Kumra; 20.00 Spoznavajmo domovino; 21.15 Glasbeni sejem; 22.15 Oddala za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Sola; 12.30 Opera včeraj in danes; 13.00 Komika; 13.30 Dnev nik; 15.00 Ponovitev šole; 17,00 Spored za naj mlajše; 17.30 Dnevnik ta izžrebanje loterije; 17.45 Program za mladino; 18.45 Dar-win; 19.10 V parlamentu; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Canzonissima; 22.30 Knjižne novosti ; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.30 Nemščina, 21.00 Dnevnik; 21.15 TV film: Dediščina; 22.05 Grof Mdntecrtsto JUG TELEVIZIJA 20.00, 23.05 Poročila; 9.35 TV v šoli; 14.00 Hokej Partizan: Slavi ja; 17.45 Beneški fantje; 18.15 Veliki potepuh; 19.15 Sprehod skozi čas: I. svetovna vojna; 19.40 Za boljši jezik; 20.35 Zabavno glasbena od daja; 21.35 Stan in Olio; 21.55 Novi rod — film; 22.45 TV kažipot. bi dokazal, da hoče človek biti v svojem domu neodvisen, samostojen, ločen od ostalega sveta. Vprašanje je, kako se bodo uveljavili Japonci ta zato pustimo ob strani Montreal in se vrnimo v Osako. Organizatorji so izbrali programski naslov razstave ta ga strnili v geslo ((Napredek ta harmonija za človeštvo«. In to geslo bi moralo po njihovem priti do izraza v napredku, ki naj služi človeku na raznih področjih življenja ta izživljanja, posebno pa v harmoniji, ki naj bi zavladala v bodočnosti v odnosih med ljudmi ter v odnosu med človekom in prirodo. Kakor vidimo, imajo Japonci v mislih plemenito idejo miru ta harmonije med ljudmi In narodi in zato opazovalci pričakujejo, da bo razstava, ki jo pripravljajo v Osaki, v resnici bolj konkretna kot je bila v Montrealu, pa čeprav bo hkrati tudi nadvse sodobna, morda celo še bolj sodobna kot je bila v Kanadi. Japoncem je namreč veliko do tega, da bi se ustvarila neka ((harmonična družba«, ki naj bi ohranila na svetu mir in napredek ta vse to v službi človeka bodočih desetletij. V tem smislu je treba tolmačiti tudi dejstvo, da predvidevajo organizatorji «Expo-70» izredno bogat kulturni program. V 183 dneh, kolikor bo trajala «Expo-70», bo na razstavišču v raznih dvoranah ta avditorijih izredno veliko zelo kvalitetnih prireditev. Organizatorji pravijo, da bo najmanj 100 prireditev, ki bi jih vse mogli imenovati prvovrstne in celo premierske prireditve, saj bo v Osaki nastopila na pr. berlinska Opera, okrepljena z vrsto najboljših evropskih pevcev, nastopila bo moskovska Opera s svojim kompletnim zborom in baletom, nastopila bo slovita newyorška filharmonija itd. Kakor vidimo, je na programu nad sto kulturnih prireditev na izredno visoki ravni. Ko človek le gleda na programe, ki se najavljajo, ga zaskomina, da bi o-stai tu, da bi užival ta se, oprostite izrazu, kulturno preobjedel. Toda za vse to bodo potrebne precej debele listnice, saj bodo na nekaterih prireditvah vstopnice dokaj slane, tudi nad 10.000 lir v naši valuti bo moral plačati ljubitelj Bacha, Mozarta, ali Verdija, če bo hotel prisostvovati koncertu, operni prireditvi ali čemu podobnemu. Z druge strani pravijo, da bi se mogel ogromni strošek skrčiti v obliki abonmaja, ki pa tudi ne bo majhen, saj bo celoten abonma za vse kulturne prireditve veljal 220.000 jenov, kar je 600 dolarjev ali 360.000 lir. Kdor bo zmogel stroške za vožnjo iz Evrope v Osako, bo verjetno zmogel tudi kak tisočak za kako tovrstno prireditev. Ce Japonci obetajo tako bogat kulturni spored in hkrati vse kar človeka v bližnji bodočnosti čaka, se zavedajo, da bi znalo vse to pritegniti veliko obiskovalcev. V zvezi s tem računajo, da bo razstavišče «Expo-70» obiskalo o-koll 3 milijone ljudi. Nekateri govorijo tudi o 4 milijonih obiskovalcev. Ostanimo pri treh milijonih, ki že sedaj delajo organizatorjem sive lase. Japonci pravijo, da bo iz tujine prišlo le milijon tujih gostov, dva ali celo trije milijoni gostov bodo domačini. S temi ne bo posebnih težav glede preskrbe in oskrbe. Mnogo huje bo s tujimi gosti, ker Osaka ne razpolaga z kdove kolikšnimi hoteli. Vrh tega so hoteli v Osaki bolj skromni, nikakor ne na ravni. da bi mogli zadovoljiti zahtevne turiste, ki si bodo privoščili obisk «Expo-70» iz daljnih ZDA ali Kanade ter iz Evrope, medtem ko bo laže s skromnejšim tujcem iz Azije. Zaradi tega skušajo Japonci urediti svoje gostinske zmogljivosti, kar pa jim vsaj za sedaj še ne uspeva. V zvezi s tem sta značilna dva primera, ki ju Japonci navajajo iz tujega tiska. Neki Američan si je že zgodaj spomladi, torej leto dni pred otvoritvijo «Expo-70», hotel zagotoviti rezervacijo v nekem hotelu za dobo enega meseca. Tedaj so mu odgovorili, da je še prezgodaj ta da mu rezervacije ne zagotovijo. Ko pa se je isti Američan pred nekaj dnevi brzojavno ponovno oglasil za apartma v nekem hotelu v Osaki, je dobil odgovor, da hotel ne razpolaga niti z eno posteljo več skozi vso dobo «Expo-70». Ta primer je zelo zgovoren in marsikateri organizator ga postavlja za zgled, s kakšnimi težavami se bodo spoprijemali organizatorji razstave, posebno računajoč z dejstvom, da se bodo prireditve udeležili tudi najvišji predstavniki vrste dežel. Ze za sedaj Je znano, da bo «Expo-70» o-biskalo 30 šefov držav in 40 drugih najvišjih predstavnikov obla-s*1 prav toliko držav. Po navadi pa vrhovne šefe, razne kralje ta predsednike republik, spremlja cela vrsta visokih funkcionarjev. Kam z vsemi terni ljudmi, ki jih ne morejo spraviti pod streho v katerem koli hotelu ali gostišču? Japonci so presenetili ta presenečajo. Verjetno bodo presenetili tudi v tem, da bodo za vse goste, tudi za pravkar omenjene zelo zahtevne obiskovalce našli primerno rešitev. R. C. Jesenski motiv na Krasu (Foto M. Magajna) INDIJA SPADA MED NAJVEČJE FILMSKE PRODUCENTE Lanskoletna proizvodnja le malo manj kot 350 del V Evropi ne vidimo veliko indijskih filmov; ker da so za naše občinstvo nesprejemljivi: premalo goloto in nasilja NOVI DELHI, 19. - Ni dolgo tega, ki smo mogli pri nekem filmskem pregledu reči, da je Indija ena največjih filmskih producentov na svetu in da je nekoč, še ni dolgo tega, bila svetovni rekorder. Žal poznamo indijsko filmsko industrijo v Evropi bolj malo in to iz enostavnega razloga, ker so indijski filmi za evropska in za zahodno miselnost nasploh — po mnenju distributerjev — nesprejemljivi, kajti zaman bi te filme postavljali v programe, ker bi ne pritegnili občinstva. Za indijske filme sta značilni dve stvari in sicer, da bi v teh filmih tako rekoč zaman iskali goloto, ki je je v naših filmih veliko in pogosto preveč, z druge strani je v indijskih filmih težko tudi najti nasilje, ker se to upira splošni indijski miselnosti. In zato srečamo v evropskih kinematografih le redek, redek indijski film, kar je ustvarilo zgrešeno miselnost, da Indija kot filmski producent ne predstavlja nič. Sedaj bomo skušali to mnenje popraviti. Podatki, ki jih bomo navedli, veljajo za lansko leto, kajti letošnji obračun še ni bil napravljen. Toda v letu 1968 je bilo izdelanih in danih v promet v Indiji 347 celovečernih filmov, od katerih jih je bilo 48 v barvah. Pred nekaj leti je Indija proizvedla tudi do 500 ali celo več fi'mov, medtem ko je redko katera država na Zahodu ustvarila 300 filmoti na leto. Celo Hollywood je redko kdaj proizvedel v enem letu več kot 250 filmov. Toda pretežna večina teh 347 filmov, kolikor so jih v Indiji proizvedli v letu 1968, je namenjena izključno notranjemu trgu, to se pravi indijskemu občinstvu. Včasih ti filmt prilezejo tudi pred občinstva sosednih dežel, ki so po miselnosti blizu Indijcem, bolj redek, skrajno redek indijski film pa pride na kako drugo izvenazij-sko celino. V glavnem so indijski filmi zelo poceni. Ne mislimo s tem njihovo vsebinsko ali tehnično cenenost, mislimo na zelo nizke proizvodne ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiJiUiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii Vprašanje, ki čaka na rešitev tudi pri nas Novo pokopališče v sosedni Reki Sodobni razvoj prinaša številne nove probleme, ki jih v prejšnjih, drugačnih pogojih ni balo opaziti, čeprav so kot pojavne oblike že obstajali. Danes, postavimo, sodi mod značilnosti našega razvoja pojav močnega priliva ljudi v mesta, pojav urbanizacije. Mesta postajajo vse večja, se širijo in obenem ustvarjajo vrhu docela novih oblik v odnosih med ljudmi tudi številne nove potrebe in probleme. Ni nobena novost, med drugim, da je ob takem razvitju posebno pereče v mestih postalo npr. vprašanje pokopa umrlih, vprašanje pokopališč v relativno kratkem času se je nakopičilo v mestih toliko ljudi, da je tudi število umraih že precej naraslo, česar pa ni prej nihče predvideval. Pokopališki prostori so v večini primerov še vedno isti, kot so prej bili dolga obdobja. Skratka, nenadoma se je pojavilo pomanjkanje prostora za pokop, a obenem nuja po rešitvi tega vprašanja. Rešitev ni zapletena, če niso zapleteni za to potrebni pogoji: poiščeš prime- ren prostor in ga spremeniš v pokopališč. Danes to, kot vsakdo ve, ni tako enostavno. Predvsem gire za ceno zemljišč, ki v mes-ih nd majhna, povem za njegovo lokacijo, ki mora ustrezal številnim predpisom, pa še za vrste drugih dejavnikov, medtem ko je konec konca treba u-poštevati tudi to, da stoje mnogi ljudje na stališču, da pokop ni niti najbolj praktična, niti najbolj estetska oblika ureditve vprašanja ostankov umrlih. Obstajajo še droga načini, ki so jih ljudje uporabljali in ki v vsakem pogie-du bolj odgovarjajo. Že v starodavnih časih so ljudje sežigali svoje mrliče. Danes tega ne delajo več na grmadi, marveč v tako imenovanih krematorijih, zgradbah, ki so opremljene s posebnimi napravami za upepelitev človeških trupel. Marsikje bi si omislili takole rešitev, vendar je v zvezi z njo mnogo pridržkov ne samo moralne marveč tudi materialne narave. Tudi pri nas v Trstu je vprašanje, kam z umrlimi, že dokaj i pereče. In, kot povsod, je tudi tu že bil govor, da bi morda izgraditev krematorija predstavljala najustreznejšo rešitev. Nihče pa nii obveščen, kako je stvarno s to zadevo. Bo pa treba tudi tu pri nas v tem pogledu kaj ukreniti, da bi vprašanje nekega dne ne postalo tako težavno, da bo za njegovo rešitev potrebnih neprimerno več naporov in sredstev, kot danes. V sosedni Reki, kjer nas prekašajo ne samo po razvoju svojega pristanišča, ampak še na marsikaterem drugem področju, so tudi v tem pogledu za korak pred nami. Tu se letno pokoplje približno 1000 oseb. Mestno pokopališče na Trsatu že dolgo ne razpolaga več s prostimi površinami za nove grobove, na pokopališču na Kozali pa je razpoložljivi prostorov samo še za sledeče leto. O tem vprašanju so na Reki razpravljali že nekaj let. vendar še ni bila sprejeta neka dol gorečna rešitev. Toda nujnost P0-trebe je pred kratkim ustrezne občinske organe privedla do tega, da so se ga znova lotili. Skl e njeno je bilo, naj se do konca leta določi lokacija za novo cen tralno pokopališče in krematorij. Postavljen je bil predlog, da se to pokopališče ustvari na Drenovi, kjer je na razpolago za ta namen 100 hektarov zemljišča. Za krematorij pa obstajajo tri variante: na Kozali (kar verjetno ne bo spreieto, ker je preblizu mesta), na bronov« ali na novem pokopališču na Drenovi, vtem ko bi objekt za obrede bil na Kozali. Zdi se, da bo sprejeta tretja varianta, kar bi zadovoljila zahtevo prebivalstva po o-branilbvi pogrebnih tradicij (sežiganje mrtvih v krematoriju bd pa znatno zmanjšalo stroške, ki da- nes, recimo, na Reki znašajo tudi 5000 novih ali 500.000 dinarjev, v našem denarju torej okrog 250 tisoč lir). V teku prihodnjega leta bodo na Raki bržkone že sprejeli idejno rešitev za izgradnjo novega pokopališča in krematorija. Prva etapa izgradnje bd se imedia začeti 1. 1971, otvoritev krematorija ter ureditev dela novega pokopališča pa je moč pričakovati kdaj konec leta 1972. Vse to, seveda, če bc pravočasno poskrbljeno budi za sredstva, ki se trenutno zanje še ne ve, koliko jih bo potrebnih. Razen Rečanov se za novo pokopališče zanimajo še nekatera druga naselja blizu mesta, še zlasti, ker njihova pokopališča — po mnenju izvedencev — danes že predstavljajo resno nevarnost za reško pitno vodo. Tako se ne Roki zelo resno zavzemajo za rešitev tega perečega problema. Žeeti bi bilo, da bi mu tudi pri nas posvetili več stvarne pozornosti, ker ne predstavlja za nas nič manjšega problema kot v kvarnerskem mestu. «Zvočni» radar za nadzorstvo nad vremenom Učenjaki bodo morda že v kratkem uporabljali zvočne valove za nadzorstvo nad vremenskimi spremembami, zlasti na letališčih za raketna letala. Takšne možnosti so se ustvarile po pettedenskem mednarodnem preučevanju nove meteorološke tehnike, ki se je pred nedavnim zaključilo v raziskovalnem laboratoriju ameriške uprave za meteorološko službo. Poročilo o tem so objavili prav pred kratkim. Med novimi tehničnimi napravami za opazovanje atmosfere je bilo opaziti tudi zanimiv zvočni «radar», ki so ga sestavili sodelavci avstralskega ministrstva za oskrbovanje. V drugih podobnih napravah uporabljajo mikro-valo ve, žarke laser, radiometre, radarje tipa «doppler» itd. V »akustičnem sondažnem sistemu«, ki so ga razvili omenjeni Avstralci, pa zvočne valove upravljajo oziroma usmerjajo proti nebu s pomočjo močnih zvočnikov. Njihove «odmeve» v zračnih gibanjih ta temperaturnih fluktuacdjah je moč meriti z Zemlje. Ta načrt uprave ESSA so uresničili v a-kustično mirni naravni dolini domala okrogle oblike, s premerom 22 kilometrov, globoki kakih 60 metrov Pri tem so sodelovali avstralski, kanadski in ameriški učenjaki. Ugotovljeno je bilo, da je s pomočjo zvočnih valov v resnici moč odkriti zračne spremembe in temperaturne razlike v atmosferi. Prav tako je bilo u-gotovljeno, da je moč to tehniko še naprej razvijati, da bi se doseglo kar najbolj precizno merjenje temperatur ta vetrov v višini nekaj tisoč metrov. Zvočni «radar» je bil preizkušen z rezultati meritev, ki so bile dosežene s pomočjo drugih naprav, nameščenih na 162 metrov visokem stolpu. Izkazalo se je, da je zvočni »radar« prav tako občutljiv kot tudi precizen. Po Izjavi Ralfa Segmanna, šefa za informacije omenjenega laboratorija, pomenijo ti rezultati, da bodo meteorologi kmalu imeli na razpolago nov ter izredno koristen pripomoček za svoje praktične ta raziskovalne namene. Segmann je tudi izrazil prepričanje učenjakov, da se bo ta nova zvočna sondažna tehnika »lahko koristno uporabljala na letališčih, kjer pogosto utegnejo letala naleteti na močne zračne vrtince že v višini 150 metrov«. To tehniko bi bilo, kot se zdi, moč s pridom uporabiti tudi za preučevanje onesnaženosti zraka, kakor tudi za predvidevanja o razširitvi ta premikanju snovi, ki onesnaževanje povzročajo. Kombinacija prstana cer pa je temu in zapestnice, seveda vse v dragih kamnih. Si-ustrezno visoka tudi cena: 12 milijonov. OVEN (od 21.3 do 20. 4.) Ne sprašujte vseh za nasvet, raje si tudi v tem pogledu pomagajte sami. Okrnjeno sožitje v družini. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vse'«^11 vam je na razpolago, drugega ni' treba, kot da začnete ču- stva: še zadnje upanje bo splahnelo. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Delo je lahko tudi razvedrilo, pred- nje v vaše družinske probleme. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Uspelo vam bo prepričati svojega sodelavca, da vas ne bo pustil na Varujte svojo pridobljeno ŠKORPIJON (od 23 10. do 22. 11.) Potrebni sta vam večja samozavest ta širina. Ne zlorabljajte svoje avtoritete. STRELEC (od 23. 11. do 21. 12.) Obvezno vsem pa je program, ki ga je tre-, '-rovezno varčujte kjerkoli morete, 1 če ne bo za vas slabo. Vihar v ko- ba izpolniti. Mladi vas preveč ne ljubijo. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Zdaj bo prišla vrsta na vas, da boste marali itd za druge v žerjavico po kostanj. Odvadite se v družbi mla-! titi prazno slamo. LEV (od 23. 7. do 23. 8.) U-' spešno boste zaključiii neki trgovinski posel. Žaljivo vedenje nekega soseda. DEVICA (od 24. 8. do 22. 9.) Pre- | zarcu vode zaradi neke prestižne ' zadeve. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) : Slepo zaupanje v nekoga, ki ga niti dobro ne poznate, vas bo drago stalo. Uspešen nastop na nekem javnem predavanju. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Danes bo za vas pihal slab veter. Ganjenost ob slovesu prijatelja. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Preobrat v odnosih med vami ta ne- več ste bili vajeni na lahko vse j kim predstojnikom. Natolcevanje reševati, zato se zdaj ne znajdete, j nekega nasprotnika vas ne bo pri-Zavmdte neko neumestno vmešava-i zadelo. «0blomov» v Moskvi MOSKVA, 19. — V nekem moskovskem gledališču so te dni prve predstave prireditve Gonča-rovovega dela «ObU>muv». Ker se v nekem drugem gledališču uprizarja neko Schillerjevo delo prav tako v premierski priredbi, pripravlja pa hkrati tudi življenjepis Kopernika, smemo reči, da se je gledališko življenje v sovjetski prestolnica začelo kar s tremi novostmi. Sicer je res, da je delo Gončairova staro in da spada že v k asilko, toda le v obliki romana. Podobno ni bil še v Moskvi uprizorjen Schiller, Kopernik pa je sploh v ruščini še neobjavljeno delo, saj bo »Konec šeste knjige« Ezrija Broškeviča prvič postavilo na oder moskovsko gledališče «Majakovski» v dneh bližnjega gostovanja poljskega gledališča v sovjetski prestolnici. «Kik in dc kok» - muzej TALLINN, 19. - «Kik in ae koto bi po naše mogli prevesti »poglej (morda bolje pokukaj) v kuhinjo*. Tako so vzdeli slovitemu stolpu v Tallinriu, v zidovih katerega moreš še danes zaslediti topovsko kroglo ali drobec krogle (ne granate) iz dobe, ko so mesto napadali v času livon-ske vojne. Seveda je bila to vojna v tistih časih, ko so enote odhajale v bitko in ne v vojno z godbo na čelu. kot na primer še pri Cpčtazzi. V že omenjenem stolpu so bili v prvem nadstropju vojaki, ki so stražili mesto pred napadalci in od časa do časa izstrelili po kako «salvo» proti napadalcu, v pritličju stolpa pa so bile njihove žene, ki so jim kuhale. In od tedaj je stolpu ostal vzdevek, ker so ob določenih urah, ko se je oglašal želodec, stražarji pri linah prosili svoje »svobodne« tovariše, naj pokukajo v kuhinjo, kaj njihove žene počno. In ta stolp, ki je bil skozi stoletja zapuščen in se je v njegovem pritličju razraslo ščavje in so razni nanaški ves prostor zapolnili, se sedaj obnavlja, tako da bo mogel služiti za muzej. filmi sin-jezikih. Id so stroške. K temu pripomorejo veliko tudi zelo kratici roki, to se pravi, da se producenti in režiserji potrudijo, da spravijo film pod streho v najkrajšem času. Indijski film pa je tudi razmeroma malo časa v prometu in od tod tudi potreba pa močni proizvodnji, da s* krijejo potrebe te države, ki šteje nad pol milijarde prebivalcev. Pa ne samo to. Indijski filmski producenti morajo paziti tudi na nekaj drugega. Indija ni isto ali enonaciondna država, pač pa je v Indiji cela vrsta nacionalnosti in v rabi je na desetine jezikov in narečij, tako da se v Indiji že dolgo let ubijajo z vprašanjem, kako bi uvedli en jezik, ki bi bil obve-zen za vse, hkrati pa da bi ne zalih nacionalnih čustev številnih drugih narodov in narodnosti Ker pa v filmski industriji ni mogoče jemati v poštev vsega tega in zadovoljiti vseh zahtev, velja med distributerji in producenti neki nepisan zakon, da se vsi hronizirajo v 14 znana na posameznih širših področjih, tako da je jezikovno zadoščeno vsem indijskim narodom in narodnostim, kajti teh 14 jezikov zemljepisno in jezikovno «pokriva-jo* vso Indijo. Kar zadeva vsebino in motiviko teh filmov nasploh, prihajajo v Indiji v poštev najbolj filmi s socialno, pravljično, biografsko in fantastično vsebino, ni pa odveč niti detektivka ai polici iški film nasp’oh, vendar ne sme biti v njem nasilja in morata biti tudi policaj in zločinec t poštena* človeka, ki si izmenjata kvečjemu kako klofuto. Orožje v teh fVmih ne spre-goixyri nikoli ali skoraj nikoli. V zadnjih časih se vedno boli uveljavlja tudi kratkometražm Ulm m v letu 1966 je indiiski urad za cenzurni pregled IHmov odobril predvajana knr 856.000 kratkome-tražnih filmov. Verjetno ni šlo v tem primeru za odobritev enoletne proizvodnje kratkometražnih filmov, kajti prevelika je to številka prevelika je to proizvodnja, pa čeprav gre za nacijo z nad pol milijarde prebivalci. Film ostaja v Indiji še vedno ena najbolj popularnih zabav in kulturnih izživljanj. Seveda pa ne ustrezajo v Indiji dvorane, ne u-streza število kinematografov, kajti ob koncu leta 1968 je bilo v vsej Indiji komaj 6.210 kinematografov kar je za 535 več kot leto prej toda le 4.100 kinematografov je bilo fiksnih, to se pravi, da j# slo za dvorane, ki so služile le te-mu, 2.110 kinematografov pa je bi o le «priložnostnih* in to *hudo priložnostnih», saj je v mnogih primerih šlo le za «potujoče filmsko platno*, ki so ga razpeli nekje na odprtem, na ustrezni razdalji pa postavili kinematografsko aparaturo in ko se je zmračilo, se je pred platno nagnetlo nekaj stotin ah tisočev godalcev. In tudi takšni kinematografi se štejejo med knematografe, v že omenjeno število 6210 kinematografov, kolikor da nh je v Indiji. Toda temu ustrezne so tudi cene. Ce upoštevamo število kine matografskih dvoran, stalnih in potujočih če upoštevamo nadalje koliko filmov pride pred občinstvo m ce na koncu upoštevamo tudi pol milijarde in več prebivalstva, kolikor ga šteje indijska federacija, je letni inkaso 147 milijonov dolarjev za leto 1968 razmeroma nizka vsota, pa čeprav je ta inkaso za 10 odst. večji kot je bil v letu 1967 ko so vsi kinematografi imeli celoten izkupiček 133 milijonov dolarjev. Čeprav Indija, kot smo videli, proizvede zelo veliko filmov, jih precej tudi uvozi V lanskem letu so uvozili v Indijo 182 tujih fil-mov, to pa je precej manj kot leto Pfej, ko so jih uvozili 228. Največ fi mov Indijci uvozijo iz Amerke, od koder je 1967 prišlo 124 filmov, lani pa 103. Praktično uvozi Indija 60 odstotkov filmov iz ZDA, ostalo pa iz vseh drugih dežel sveta, še največ iz Japonske. Kakor je skoraj nemogoče naleteti tj tisočih italijanskih kinematografov na en sam samcat indijski film, bomo tudi v Indiji v vseh 6.000 in več kinematografih zaman iskali kak italijanski film. V letu 1967 in lani \ ni Indija uvozila iz Italije niti enega filma. Indija, ki, kot vidimo, posveča filmski umetnosti tolikšno pozornost, se loteva sedaj nečesa, s čimer se ne ukvarja nobena držaua na svetu, niti najbolj bogata. Indija skuša ponovno oživiti nekatere ze'o, zelo dobre vendar zelo stare ameriške filme iz dobe nemega filma, človek, ki se s tem ne ukvarja podrobneje, se bo vprašal čemu. Odgovor je zelo enostaven. Stari ameriški film je bil zelo podoben sedanjemu indijskemu filmu. Razliko je le v tem. da je bil ameriški film nekoč nem, toda interpretacija je bila zelo dobra. Morda prav na račun tega, ker je bil nem. In ti filmi. Id so diolgo let. že desetletja, čepeli v raznih arhivih, prihajajo ponovno pred občinstvo in muzej moderne umetnosti iz New Ynrka jih rade volje odstopa Indiji. Kar zadeva uvoz tujih filmov, pa je treba vedeti še nekaj. Indijska vlada močno ščiti domačo filmsko proizvodnjo in to še posebej starejšo proizvodnjo ter flme v črno-belem. Manj ščiti filme v barvah. Hkrati pa indijska vlada podpira izvoz in proizvodnjo filmov. V letu 1968 je Indija izvozila filmov za 3.800.000 dolarjev, uvozila pa za obilnih 5 milijonov dolarjev, to se pravi, da je imela pri tem izgube za 1 milijon 200.000 dolarjev. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 5,7. najnižja 3,3, ob 19. uri 3,3 stop., zračni tlak 1005,1 raste, veter severovzhodnik 39 km/h, s sunki 88 km/h, nebo oblačno, 8,2 mm dežja, vlaga 55 odst., morje razburkano, temperatura morja 9,2 stopinje. Tržaški dnevnik 20. decembra 1W Danes, SOBOTA, 20. decembra SVETOZAR Sonce vzide ob 7,42 in zatone ob 16.23 — Dolžina dineva 8.41 — W-na vzide ob 13,42 in zatone ob 4.39 Jutri, NEDELJA, 21. decembra SLOVENSKI ŠOLNIKI SO NAVELIČANI PRAZNIH OBLJUB Skoraj 100-odstotna udeležba pri stavki slovenskih šolnikov Stavkali so praktično vsi profesorji na nižjih in višjih srednjih šolah in skoraj vse učiteljstvo - Brzojavke Sindikata slovenske šole v Trstu . Izrazi solidarnosti Včerajšnja splošna stavka slovenskih šolnikov na srednjih in osnovnih šolah je popolnoma uspela, saj je po podatkih stavkalo 99 odst. vseh šolnikov. Tako so recimo nekatere nižje srednje šole Sv. Jakob, Sv. Ivan in Dolina bile popolnoma brez pouka. Na vseh ostalih nižjih srednjih šolah je bila udeležba skoraj popolna, ker je bil pouk le v kakem razredu kako uro. Prav tako so stavkali tudi vsi profesorji na višjih srednjih šolah: na učiteljišču, na trgovski akademiji in skoraj vsi na liceju (razen dveh nedržavlja-nov). Na osnovnih šolah se je splošne stavke udeležilo skoraj vse učiteljstvo. Tajništvo sindikata je zaprosilo za podatke vsa ravnateljstva in je povsod naletelo na razumevanje in prijaznost ter dobilo vse potrebne podatke o poteku stavke. Le eden didaktični ravnatelj je neprijazno odklonil vsakršno pojasnilo. Prav tako smo zvedeli, da na žalost nekateri ravnatelji še vedno protizakonito zahtevajo že dan pred stavko pismeno izjavo od profesorjev če bodo ali ne bodo stavkali, čeprav so prejeli tudi oni že poleti posebno okrožnico, ki izrecno prepoveduje tako poizvedovanje pred proglasitvijo stavke. Nekateri didaktični ravnatelji pa tako poizvedovanje pred stavko opravičujejo, češ dn bodo sicer učitelji odgovarjali za otroke, ki bi ostali zaradi stavke brez nadzorstva. In vendar je tudi tako izgovarjanje v nasprotju s predpisi. Z Goriškega smo zvedeli, da je tudi tam splošna stavka popolnoma uspela. Stavkali so vsi profesorji na nižjih in višjih srednjih šolah, razen enega samega na učiteljišču. Učiteljstvo na osnovnih šolah pa je stavkalo že v sredo. S svojo skoraj stoodstotno udelež bo na včerajšnji stavki so slovenski šolniki na Tržaškem in Goriškem dokazali!, da se zavedajo svo- dano od najvišjih oblasti že veliko obljub. O perečem položaju slovenskega šolstva in šolnikov še posebej, je na svoji četrtkovi seji razpravljalo tudi predsedstvo Slovenske kulturno - gospodarske zveze ter izrazilo vso svojo solidarnost s prizadetima šolniki v njihovi pravični borbi za diosego pravic, ki jim priiMčejo Slovenska skupnost pa nam Je poslala v objavo izjavo, v kateri pravi, da «taraža učnemu osebju slovenskih šol na Tržaškem in na Goriškem svojo podporo ob izvedenem stavkovnem gibanju. Slovenska Skupnost izraža upanje, da se bodo viseča vprašanja slovenske šole čim-prej dokončno rešila, da bo lahko talko šola zaživela polnokrvno življenje. Skrajni čas je namreč, da se upravičene zahteve slovenskih šolnikov rešijo v skladu z državnimi zakoni ter meddržavnimi obvezami. Slovenska skupnost bo s svoje strani tudi v bodoče budno spremljala probleme slovenske šole in po svojih močeh prispevala k njih dokončni rešitvi.« JUTRI OB 15.30 Spominska svečanost na openskem strelišču V nedeljo, 21. t.m. ob 15.30 bo na openskem strelišču počastitev spomina Pinka Tomažiča in tovarišev ob 28-letnici njihove smrti pod streli fašističnih zločincev. Svečanost prirejajo združenje ANPPIA, ANPI in združenje bivših deportirancev. Govorili bodo senator Paolo Šema, prof. Licia Chersovani, Miroslav Pahor in kot domačin Danilo Štubelj. Nastopil bo pevski zbor openskega prosvetnega društva «Ta-bor». PO NEURADNIH PODATKIH LUŠKE USTANOVE Do konca novembra promet presegel 22 milijonov ton 0d tega je odpadlo okoli 19 milijonov ton na dovoz petroleja za Cezalpski naftovod - Promet z lesom še vedno nazaduje Po neuradnih statističnih podatkih j© blagovni promet v tržaškem pristanišču do konca novembra presegel 22 milijonov ton, vključen dovoz surovega petroleja za naftovod Trst-Ingolstadt, ki je sam prispeval nad 19 milijonov ton prometa. V ustreznem razdobju lanskega leta je celokupen pristaniški promet znašal 18 milijonov ton. Letos smo manipulirali nekaj več premoga, rud in kosovnega blaga, zato pa se je dovoz lesa še zmanjšal. Tomaža kosovnega blaga se je povečala le za malenkost, to je z lanskih 1,443.000 na 1.475.000 ton. V prvih enajstih maseciji so v pristanišču našteli okoli 240.000 potnikov, medtem ko je znašala ustrezna postavka lani 107.000. Ce se bo promet v decembru razvijal brez zastojev, in zlasti če se bo dovoz surove nafte nadaljeval še v teh zadnjih 15 dneh z običajnim tempom, bomo letos prvič prekoračili 24 milijonov ton pristaniškega prometa. Ostale vesti iz tržaške kronike berite na 2. strani ...................................................................m.m,mm,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,............................................................ SINOČI NA SEDEŽU DELAVSKE ZD0RNICE Sindikalisti so delavcem poročali o ugodnem poteku pogajanj v Rimu Kovinarji bodo sporazum, ki je tako rekoč pred vrati, ratificirali prve dni prihodnjega tedna ■ Stavka v tovarni «Durissini» jih pravic, da so siti praznih ob- 1................... .............. ljub in da ne bodo popustili v tem boju in da bodo celo posegli po o-strejših sindikalnih akcijah, kakor Je bilo že javljeno. Sindikata slovenske šole na Tržaškem in Goriškem sta prepričana, da bo vsa slovenska javnost podprla njihove upravičene zahteve, ko slovenski šolniki še danes niso deležni človečanskih pravic. Včeraj ob splošni stavki je Sindikat slovenske šole iz Trsta poslal brzojavke predsedniku republike Saragatu, predsedniku vlade Ru-morju, prosvetnemu ministru Ferrari - Aggradiju in ministru za delo Donat - Cattinu. V brzojavkah sindikat obvešča, da tržaški in goriški šolniki stavkajo, ker je njihov položaj še vedno nerešen, čeprav imajo nekateri celo 25 let službe in čeprav je bilo Plačevanje takse za avtomobile V ponedeljek, 22. t.m. se začenja plačevanje prometne takse za avtomobile. Letos bodo lastniki avtomobilov, razen na sedežih ACI, lahko plačevali takso tudi na vseh poštnih u-radih s posebno položnico na tekoči račun ACI. Takso je mogoče plačati za 4 ali 8 mesecev (zapadlost v aprilu in v avgustu) ali pa za vse leto. Rok za plačilo takse poteče 10. januarja 1970. V vseh poštnih uradih bo ra-zobešen lepak z navedbo taks za avtomobile različnih kuba-fcur, ki so naslednje: 500 kub. cm: 7.150 lir (za vse leto), 600 kub. cm: 10.720 lir, 850 kub. cm: 15.313 lir, 1.000 kub. cm: 18.375 lir, 1.100 kub. cm: 21.740 lir, 1.200 kub. cm: 27.560 lir, 1.300 kub. cm: 32.155 lir, 1.500 kub. cm: 39.805 lir, 1.750 kub. cm: 52.050 lir, 1.800 kub. cm: 69.195 lir. Vzdušje na pogajanjih za sklenitev delovne pogodbe zasebnih kovinarskih delavcev, se je v Rimu znatno izboljšalo in vse kaže, da bo sporazum o »delovnem predlogu* ministra za delo Donat-Cattina sklenjen v kratkem. To je omogočilo tržaškim sindikalistom, ki sodelujejo na pogajanjih, da so svoje bivanje v italijanski prestolnici prekinili za en dam in poročali tržaškim delavcem o pogojih sporazuma. Tajnika tržaških kovinarskih zvez Bur-lo in Fabbricci sta sinoči poročala na skupščini v dvorani DZ v Ul. Duca d'Aosta sindikalnim aktivistom, ki so se zbrali na skupščini, predvideno pa je — če ne bo prišlo do zapleta — da bodo skupščine delavcev v tovarnah za ratifikacijo spo-razuma in podelitev mandata sindikalnemu predstavništvu, naj podpiše pogodbo že v prvih dneh prihodnjega tedna. Vsekakor pa je bilo značilno že vzdušje na sinočnji skupščini, kjer se je zmagoslavje bralo tudi na obrazih delavcev iz miljsike ladjedelnice »Navalgiuliano*, ki so na zadnji skupščini, pred podpisom pogodbe za delavce javnih podjetij, pokazali dobršno mero skepticizma. V svojem referatu je Burlo najprej ocenil sporazum, ki je dejansko pred vrati, kot veliko zmago s tem ustvarile pozitiven precedens ter razbile fronto delodajalcev, ki je zaradi koordinacije pritiska vseh industrijskih kategorij in spričo grozeče splošne solidarnostne stavke morala kloniti. V zvezi z izplačevanjem božične doklade je včeraj ptišlo v podjetju »Durissini* do incidenta, ker je — kljub sporazumu v tem smislu — podjetnik sklenil, naj se delavcem na božični dokladi odtržejo dnevi stavke. Delavci so se temu uprli in ob prejemu ovojnic z doklado začeli stavko, ki je trajala ves dan. Udeležili so se je vsi delavci in drugi uslužbenci. delavstva, saj je Confindustria mo- rala kloniti in v celoti sprejeti osnovne točke iz delovne pogodbe z «In-tersindom* — 65 lir poviška na uro, 40-umi tedenski urnik do 1972., enakopravnost med delavci in uradniki v primeru bolezni in nezgod (prav tako do 1972.), sindikalne pravice, med katerimi je brez dvoma najpomembnejša tista o plačanih delavskih skupščinah v tovarnah in zaščiti sindikalnih aktivistov. Razlike v škodo delavcev zasebnih podjetij so nepomembne (n.pr. enakopravnost med uradniki in delavci postopoma v treh tranšah, namesto dveh, ali dvojen obračun osnovne plače zaradi krčenja delovnega umika z dopolnilom zamrznjenih obračunskih vsot po 1. 1972 itd.), vsekakor pa se sindikalno predstavništvo zavzema tudi za njihovo odpravo in je verjetno, da bo pogodba sklenjena v kratkem, lahko pa se zaradi vztrajanja na teh zahtevah tudi zavleče za nekaj dni. Burlo je med drugim poudaril, da predstavlja skorajšnja sklenitev sporazuma uspeh taktike, ki so jo, čeprav z določenim oklevanjem, sprejele sindikalne organizacije, ko so sklepale sporazum z Intersindom in prodnemu gibanju v Italiji ln se mu zahvalila za vse njegove borbe in žrtve v dolgih letih zvestobe delavskemu razredu. JUTRI BO PRIPLULA «Arktos» s kontejnerji izraelskih proizvodov Včeraj izročenih konzulatu SFRJ Se 3S9.000 lir za Banjaluko Predstavnik Primorskega dnevnika je včeraj izročil generalnemu konzulu SFRJ v Trstu inž. Marjanu Tepini znesek 389.410 lir, ki je bil naknadno zbran v okviru solidarnostne akcije Primorskega dnevnika za žrtve potresa v Banjaluki. Predstavnik SFRJ v Trstu se je za prispevek prisrčno zahvalil in zagotovil, da bo denar nemudoma odposlan v hudo prizadeto mesto. Kot znano so predstavniki našega dnevnika prvi znesek v okviru solidarnostne akcije v višini 2 milijona 3.120 lir že izročili pred časom predstavnikom mestnega sveta v Banjaluki. Skupno je tako bilo doslej v okviru naše akcije zbranih 2.392.530 lir. Vsem darovalcem se toplo zahvaljujemo za njihovo človečansko solidarnost. 50 let zvestobe socialistični stranki Sinoči so na sekciji PSI pri Sv. Soboti proslavili 50-letnlco pripadnosti Italijanski socialistični stran, ki PSI doslednega antifašista in političnega preganjanca tovariša Mattea Sartoretta. Prisrčne intimne slovesnosti sta se udeležila tudi tajnik tržaške federacije PSI Giuricin in član federacije inž. Pečenko, ki sta v italijanščini in v slovenščini čestitala Jubilantu k njegovi dolgoletni pripadnosti na- niiiiiiiiiiiiiifiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SEJA DEŽELNEGA TEHNIČNEGA ODBORA Odobritev načrta za urbanizacijo zazidalnih površin pri Skilanih Znatni izdatki za gradnjo bolnišnic v videmski pokrajini Včeraj st- je pod predsedstvom odbornika Masutta sestal deželni tehnični odbor za javna dela, ki je proučil številne načrte zlasti na bolniškem torišču. V odbor so koop-tirali dva nova člana, in sicer inž. Scarpo za zbornico inženirjev in arh. Zocconija za zbornico arhitektov. Predvsem so odobrili načrt za zgraditev bolnišnice v Huminu, ki bo stala 2.640 milijonov lir. Odbor je odobril tudi načrt za zgraditev novega paviljona za infekcijske bolezni v Vidmu, za kar bodo potrošili 308 milijonov lir. Za Trst je važna odobritev drugega obroka del za urbanizacijo področja pri Skilanih v Rocolu, za kar bodo potrošili 248 milijonov 600 tisoč lir. Tako bodo zgradili predvsem ceste. Na tem področju bosta zgradila hiše 1ACP in ustanova za julijske in dalmatinske begunce. Odobrili so tudi načrt za zgradi- tev ceste na «Pian di Cansiglio* v občini Caneva, za kar bodo potrošili 198 milijonov lir. Ta cesta bo mnogo pripomogla k turističnemu raz-‘l področja. voju področja. Odbor je proučil tudi nekatere načrte IACP v Vidmu za zidavo ljudskih hiš z državno podporo. Odobril je tudi nekatere dodatne ocene načrtov ter tretji obrok del za železniško povezavo z bodočo tovarno Grandi Motori v Boljuncu in načrt za brv čez Tilment med Pušjo vesjo in Piovemom. Zasedene fakultete Na tržaški univerzi se nadaljujejo študentovske agitacije. Še vedno se nadaljuje zasedba medicinske fakultete in mineraloškega inštituta, medtem ko so študentje fakultete za ekonomijo in trgovske vede na včerajšnji seji sklenili, da prekinejo danes z zasedbo. V izjavi, ki so jo ob tej priliki sestavili, pa je rečeno, da bodo prihodnjega januarja spet začeli z zasedbami, če se ne bo v vseučiliškem ustroju medtem kaj spremenilo. Tudi študentje biologije nadaljujejo s svojimi protestnimi akcijami, s katerimi hočejo seznaniti javnost z nevzdržnim stanjem na tej fakulteti. Kot je znano, se je predavanje botanike vršilo predvčerajšnjim v veži pred rektoratom. Včeraj zjutraj pa je profesor zoologije Ghirardelli predaval študentom biologije v dvorani deželnega odbor-nistva za šolstvo. Tako so si študentje biologije izbrali ta način protesta za dosego svojih pravic, namesto zasedb. Sicer pa, kaj naj bi zasedli, je rečeno v eni izmed njihovih izjav, če pa sploh nimajo ustreznih prostorov. Ladja «Arktos», ki je pred desetimi dnevi odplula iz Trsta s štirimi kontejnerji, da prevzame v izraelskem pristanišču Ashdod 160 ton sadja, agrumov in povrtnine za za-hodnonemški in švicarski trg, bo jutri dopoldne ponovno v Trstu. Navezala se bo pred skladiščem štev. 9 v starem pristanišču, kjer bodo polne kontejnerje prestavili na kopenska vozila. Program nove sezone «La Capella Underground» Umetnostno razstavišče in središče za proučevanje novih načinov umetnostnega izražanja «La Cappel-la Underground» s sedežem v Ul. Franca 17 (Tel. 61668) najavlja nov program za novo sezono. Kakor je središče dokazalo v svoji dosedanji dejavnosti, Je njegov namen, vzbuditi pri občinstvu več zanimanja za najnovejše izrazne načine tako v likovnosti, kot tudi v drugih zvrsteh umetnosti, posebno še v kinematografiji. V tem pridejo v poštev predvsem tiste zvrsti kinematografske dejavnosti, ki jih vsaj pri nas ne najdemo v kinematografih, saj gre za najnovejše kinematografske poskuse ali tudi za že uveljavljene načine kinematografskega izživljanja redkih ljubiteljev modernega filma. Letošnja sezona tega področja dejavnosti centra v Ul. Franca se bo začela v torek 23. tega meseca, ko bo na sporedu filmsko delo avstrij-sko-ameriškega režiserja Petra Ku-belke, ki se bo večera udeležil tudi osebno. Kdor se temeljiteje ukvarja s to zvrstjo filmske umetnosti, mu to ime ne bo neznano, saj spada Ku-belka med najboljša svetovna imena tako imenovanega filma podzemlja, torej tistih filmskih stvaritev, ki spadajo med nov način posredovanja umetnostnih izrazov in tudi v nov način sprejemanja umetnosti kot takšne. čeprav program še ni v celoti izdelan, kar je povsem razumljivo, center v Ulici Franca najavlja že sedaj naslednje filmske večere za letošnjo sezono: 30. decembra bo na vrsti New American dnema, stvaritev g. Mar-kopoulosa, dva tedna pozneje, 13. januarja prihodnjega leta, bodo predvajali občinstvu nekaj krajših filmov, posnetih s pomočjo ali «u režiji* računskih strojev. In dva tedna nato, torej 27. januarja, bo na programu nekaj filmov iz režije M. Ferrerija. Tudi tokrat bo umetnik navzoč. Te filmske stvaritve bodo tu prvič predvajane. V torek, 10. februarja bo na programu angleški underground film. Kakor vidimo, center letos veliko obeta, ker bo v celoti najmanj 15 večerov, že to, kar smo navedli, velja, da se z dejavnostjo pobliže spoznamo. Kdor pa bi hotel sezonski abonma, ga more dobiti za 3000 lir (študenti 2000) na sedežu centra ali pa v Pasaži Protti. K?; s Krožek absolventov slovenske trgovske akademije P R I R E D I DANES, 20. DECEMBRA OB 20.30, V KULTURNEM DOMU ULICA PETRONIO 4 GOSTOVANJE AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA PRIMORSKIH ŠTUDENTOV IZ LJUBLJANE VINKO VODOPIVEC Sodelujejo znani slovenski pesniki, med katerimi Ivo Minatti, Ciril Zlobec, Ervin Fritz in Jože Šmit ter gledališki igralec Jurij Souček Vstopnina 500 Ur, za mladino in člane pevskih zborov 300 lir. Prodaja vstopnic v soboto od 12. do 14. ure in eno uro pred koncertom. nizu proslav 25-letnega delovanja slovenskih šol na Tržaškem prirejata ZNANSTVENI IN KLASIČNI LICEJ «FRANCE PREŠEREN* V TRSTU 21. decembra slovesno prireditev v Kulturnem domu Nastopil bo licejski mešani zbor pod Humberta Mamola, vodstvom prof. nato pa bodo dijaki pod vodstvom prof. Jožeta PeterUna odigrali Cankarjevo dramo v treh dejanjih | Eden 16.00 »Silvestra e Gonzales: (lente per dente«. Technlcolor. | Nazionaie 15.30 «Africa segreta«. Prt-povedano mladini pod 14. letom. TeohnicoJor. | Penice 15.30 «Sono Sartana H vostro becchino«. John Garko In Frank Wolff. Eastmancolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.30, 19.10, 22.10 «Bitka na Neretvi«. S. Bondarčuk, Vj» Brynner, S. Koščina, F. Nero, VVelles. Eastmancolor. |ExceUlor 15.30 «Lovemaker, ruom« per fare l’amore». Antonio Sabat0-Doris Kunstmann. Eastmancolor. — Prepovedano mladin/ pod 18. letom. I Ritz 16.00 «Io, Emmanuelle«. Erik* Blanc, Adolfo Celi, Paolo Ferrari. Technlcolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatlco 16.30 «Erotissim<>»-Ann«e Glrardot. Technlcolor. Prt-povedano mladini pod 14. letom. | Alabarda 16.30 «La donna scarlatta*-Monica Vitti, Robert Hossein. Te-chncolor. Aurora 16.30 »Barbagia«. | Cristallo 16.00 «Una ragazza che vo-leva essere arnata«. Shirley M«c Laine Technlcolor. | Capitol 16.00 «La virtti sdralata«. 9’ mar Sharif, Anouk AimCe. Technlcolor. Prepovedano mladimi pod rt-letom. Impero 14.00 »Indianapolis«. P9* Nevvmann. J. VVoodvvard. Techm- . color. I vittorio Veneto 16.00 «La scuola del-la violenza«. Sidney Poitier. Techn'-color Ideale 16.00 «11 pistolero segnato 8* Dlo«. A. Steffen, R. Wyler, L. Bar-rett. Technlcolor. Abbazla 16,00 »Indovina oht vlene a cena?« S. Tracv, S. Poitier, K. H»P-bu m. Technlcolor. Astra 16.30 «Che coša hal fatto qu»n-do slamo nima st! al buio». Doris Day, Robert Morse. Technlcolor. KRALJ NA BETAJNOVI KINO NA OPČINAH Vabljeni mvši dijaki liceja, vsi in vsi prijatelji mladine. profesorji in šolniki sploh, starši Začetek ob 17. url. danes ob 18. uri barvni-scope film: IL SESSO DEGLI ANGELI Igrajo: Bombard De Vries, Rosemarv Demter. — Zadnja predstava ob 21. uri. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. . " ,,i,ii,,,miiiiii|iuuiu..........................m,n,n,,, DRZNA tatvina na furlanski cesti V sobi ukradel skrinjico z dragulji in zlatnino Vrednost ukradenih predmetov znaša od 800 do 900 tisoč lir - Medtem ko je tat nemoteno kradel, je gospodinja gledala televizijo Billo je nekaj po deveti uri zvečer, ko se je senca na vrtu približala hiši, se splaeila do baillko-na v prvem nadstropju in začela stikati okoli vratine ključavnice. Senca je nato izginila v sobo. Ta dogodek se je od/vil na Furlanski cesti hišne številke 32, medtem ko je gospodinja sedela pred televizorjem, gospodar pa se je ravnokar vračal domov. Tat, kd je talko oprezno ravnal, je v sobi najprej zaklenil vrata, nato pa začel brskati po omari. Kmalu je odkril skrinjico z zlatimi predmeti in dragulja. Spravil jo je pod suknjič in po Isti poti, kot je prišel, tudi odšel. Nekaj časa za tem je ženska hotela v sabo dn odkrila, da je soba od znotraj zaklenjena. Skoraj se je prestrašila, v istem trenutku so se odiorla hišna vrata ln je vstopil mož, 44-'letni Bruno Vanioh. Z odvljačem je potisnil ključ Iz ključavnice in z drugim podobnim ključem odklenili vrata. Takoj sta oba opazila nered, ki je vladal v sobi dn pa priprta vrata na balkon. Neprijetno presenečena sta tudi ugotovila, da je iz odprte omare nekdo odnesel skrinjico, v kateri je bilo precej draguljev, katerih vrednost se suče od 800 do 900 tisoč. Tat, ali mogoče tatovi, je odnesel nekaj zla-bih ur, zapestnic, prstanov, verižic, budoilko, zaponke in skrinjico, ki je bila skoraj najiveč vredna. Bil je to predmet Oblaste oblike, u-mefcniško iizdelaolm pdkirovom v baročnem slogu. Zakonca sta tatvino prijavila komisariatu v Barkovljafh, ki tudi dalije vodi preiskavo. Dopolnilni tečaj za učiteljiščnike Parlament je v dokončni obliki odobril zakonski osnutek z nujnimi ukrepi za univerze. I. člen novega zakona, ki še ni bil objavljen v Uradnem listu, določa, da se lahko diplomiranci učiteljišča vpišejo na katero koli fakulteto, kolikor so s pozitivnim uspehom obiskovali letni dopolnilni tečaj, ki ga bo priredilo šolsko skrbništvo pod didaktično in znanstveno odgovornostjo univerzitetnih oblastev na osnovi določb prosvetnega ministrstva. Tak tečaj bo tudi na učiteljišču A. M. Slomšek s slovenskim učnim jezikom v Trstu, če se bo prijavilo dovolj kandidatov. Tečaj se bo začel 8. januarja 1970 in se bo končal 20. junija 1970. Predpisani kolokvij bo v času od 1. do 19. septembra. Komisijo bo sestavljal razredni profesorski zbor. Tečaj bo v popoldanskih urah s 15 urami tedensko, in sicer s 3 urami za vsakega od petih predvidenih predmetov. Kdor bo odsoten več kot tretjino šolskih ur, ne bo pri-puščen h kolokviju. štirje obvezni predmeti so: 1. italijanski jezile in slovstvo; 2. zgodovina; 3. filozofija; 4. moderna matematika, slovenščina din slovensko slovstvo. Kandidat lahko izbere kolt peti predmet enega Izmed, nasled/nTilh štirih; a) tuj sodobni jezik in kultura; b) latinski jezik n kultura; c) gospodarstvo in pravo; č) fizika in prirodopis. Prošnje na kolkovanem papirju za obiskovanje tega tečaja, je treba vložiti najkasneje eto sobote, 20 t.m. v tajmuštivu učiteljišča. V prošnji je treba navesti peti predmet ki je na Izbiro. Davčni seznami Tržaška obema sporoča, da je v pritličju občinske palače (Largo Granatien st. 3) od ' 6 SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Gostovanje beneških Slovencev V petek, 26. decembra 1969 ob 16. uri v Kulturnem domu PESEM IN BESEDA IZ NADIŠKIH DOLIN Sodelujejo: mešani pevski zbor «Rečan» pod vodstvom Rina Markiča; moški pevski zbor «Idarja» pod vodstvom Antona Birtiča; ženski In moški duet; otroci z recitacijami in petjem. SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabi danes, 20. t. m. ob 19.15 na BOŽIČNI VEČER s tržaškimi literati. Nastopajo: Vinko Beličič, Alojz Rebula, Franc Jeza, Bruna Pertot ln Zora Tavčar. VABLJENI! DOLINSKA OBČINA SPOROČA da je konferenca o slovenski šoli, ki je bila najavljena za danes, 20. t. m. ob 16. url v dvorani občinskega sveta v Dolini, odložena zaradi nepredvidenih okoliščin. Gledališča KINO »IRIS* PROSCK VERDI Pri blagajni, gledališča (tel, 23-988) I se danes začenja prodaja vstopnic za zadnjo predstavo Wagnerjeve opere «Triistan In Izolda«, ki bo v nedeljo ob 15.30 za dnevni red v vseh pro-1 štorih. Dirigent Luigl Toffolo, Izvajalci I Isti kot pri prejšnjih predstavah- R«-1 žija Giiamcanlo Menotti. POLITEAMA ROSSETTI V Rossettiju se do nedelje nada-1 1 ju Jejo ponovitve Tollerjeve drame I »Uomo Massa«. — Začetek današnje predstave ob 20.30, jutrišnje pa ob 16.30. Nastopajo igralci Gledališke skupnosti za Emiilio im Roma g no. — I Predstava je izven abonmaja. Za ?-bonente na sezono Teatra Stablle pa | veljajo običajni popusti. AVDITORIJ Najavljeni recital »Prijateljstva« I pevca in avtorja popevk Herberta Patganija, ki bi moral biti danes | zvečer im jutri, odpade zaradi obolelosti nastopajočega. Kdor je že I kupil vstopnico Je naprošen. da se oglasi v Pasaži Protti, kjer mu bo. | do povrnili! denar. danes ob 19.30 barvni dramam tični film: 1000 AQUILE SU KREISTRAG Igrajo: Cristopher Geogre — Lara Inesphes — J.D. Rolami ★ ansambel ★ mihe ★ dovžana ☆ ★ Sveta noe * Glej zvezdice božje SPDT organizira 21. decembra avtobusni izlet v Trbiž ob priliki smu-Carskega tečaja. Cena 1.200 lir za člane, 1.400 Mr za nečlane. Vpisovanje v Ulici Geppa 9/II. Odhod iz Trsta ob 620 z začetka Ulice F. Severe, ob 6.45 izpred šo. le na Proseku, ob 6.50 izpred av. tobusne postaje v Križu, ob 6.55 pa izpred avtobusne postaje v Nabrežini. težaška kh{igai*uL TRST . Ulica sv. Frančiška 20 Tal. 61-792 Razstave OSMICA Gombač Anton, Lonjer 291, bo od danes naprej imel osmico. Toči belo in črno vino. Ima domače klobase. Kje bomo silvestrovali? Hotel »L'Approdo* v Devinu. nes ob 18. uri otvoritev osebne i sta ve akademskega slika rja Loj z Spacala. Galerija »La Lanterna* — Skui ska kiparska božična razstava 19 parjev iz raznih krajev Italije. Galerija »Torbandena* — Osel razstava francoskega slikarja Bert da Buffeta. Občinska galerija — Razstava blna Colonija pod naslovom »Rd mi za figure*. Razstava bo odprta danes. HOTEL SLON • LJUBLJANA prireja veliko silvestrovanje. Igrajo trije priznani orkestri. Priporočamo se za pravočasno rezerviranje. Telefon 24-601 - 24-610, telex YU-SLON. GOSTINSKO PODJETJE «GALEB» - KOPER Darovi in prispevki ssv-s?, avSži 1969, kateremu je priloženih šest seznamov. Seznami so izdelani po abecednem redu in vsebujejo spremembe, ki so bile vnesene za davkoplačevalce za leto 1970 in vsebujejo nove vpise ter spremembe na podlagi prijav, ki so jih davkopla-S*'/'1®11 do 20. septembra 1969. Poleg tega vsebujejo tudi prošnje davkoplačevalčev za vpis v začasne sezname. Z odlokom in seznami, ki bodo izpostavljeni 20 dni zaporedoma, so izpostavljeni javnosti tudi seznami letošnjega leta. Dve pridržani prognoz! Sinoči so sprejeli na nevrokirurškem oddelku 81-letno gospodinjo Marušič Justino por. Maijič iz O-patjega Sela. Na Greti jo je povozil 14-letnd Borroni Giordano s svojim motor jem. Fant je vozil proti Videmski ulici. Zensko so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer 1e dežurni zdravnik ugotovil, da se ie udarila v glavo in se ranila ipo obrazu. Zdravniki so si pridržali prognozo. Neki voznik je sinoči pripeljal v bolnišnico 57-letnega Openca Karla Rauberja iz Narodne ulice 160. Povedal je, da je človeka našel nekje Ob cesti skoraj nezavestnega. Dežurni zdravnik je ugotovil, da boleha mož za srčno napako, poleg tega je bil tudi delno odrevenel. S pridržano prognozo so ga sprejeli na prvem splošnem oddelku. HOTEL «PIRAN» V PIRANU pripravlja tradicionalno silvestrovanje v obratih HOTEL GALEB in RESTAVRACIJI RIBA. Za rezervacije direktno v obratih ali po telefonu št. 21-605 - 21-182. pripravlja veliko silvestrovanje v RESTAVRACIJI »PUNTA« in v RESTAVRACIJI «SIDRO» z bogatim silvestrskim menujem ter v BARU «TRI PAPIGE« z mrzlim bifejem in artističnim programom. Priporočamo pravočasno rezervacijo prostorov. Telef. 73-508 - 73-314. HOTEL «LEV» - LJUBLJANA PRIREJA VELIKO SILVESTROVANJE. Igrajo tri godbe in pojejo trije pevci. Topli in mrzli bife na voljo vso noč brez omejitve. Rezervacije pri potovalnih agencijah AURORA VIAGGI, Trst Ul. Cicerone 4, tel. 29-243 ter UFFI-CIO VIAGGI UTAT, TRST UL. IM-BRIANI 5, telefon 767-831. G.T.P. SIMONOV ZALIV • IZOLA pripravlja lepo silvestrovanje v vseh prostorih hotela HALIAETUM in v centralni restavraciji. Rezervacije sprejema v hotelu telefon 71-288. Namesto cvetja na grob Ni tovca damuj« družina Lipovec nja 3000 Mr |n družina Kante za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Ni tovca daruje družina Michelu lir za Planinsko društvo v T V počastitev spomina pok, Vatovca . Vatte daruje Ugo jun. 2000 lir za Glasbeno m: V počastitev spomina pok, Vatovca - Vatte daruje Ugo sen. 2000 Mr za Glasbeno ms Včeraj-danes PALAČE HOTEL prireja PORTOROŽ veselo silvestrovanje z mednarodnim artističnim programom v hotelu PALAČE in NOVEM JADRANU v Portorožu. Informacije in rezervacije telefon 73-145. Vabljeni. HOJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 19. decembra 1969 se je v T stu rodilo 5 otrok, umrlo pa J* ‘ oseb. GOSTILNA «PR| STUDENCU* DOLINA GOSTINSKO PODJETJE «SEŽANA» pripravlja prijetna silvestrovanja priporoča svoj bogat silvestrski menu. Prosimo za pravočasno rezervacijo miz. Telef. 228-116. v HOTELU TRIGLAV in v HOTELU TABOR v SEŽANI. Igrala bosta priznana orkestra. Bogat silvestrski menu, ples in druge zabave. Priporočamo se za pravočasno rezervacijo. Telefon HOTEL TRIGLAV 73-165 — HOTEL TABOR 73-034. HOTEL RESTAVRACIJA «KRAS> REPENTAB0R priporoča bogat silvestrski menu. Prosta zabava. Prosimo za pravočasno rezervacijo miz. PARK HOTEL V NOVI GORICI UMRLI SO: 63-letni Giuseppe Ca' dotti, 70-ietna Lucia Pllllninl P° Ba, 82-letnii Anton Starc, 75-letr Amailia Pestel vd. Povh, 69-letni C* lo Cailzi, 89-letn.a MaddaJena Val 58-1 etn i Milan Vovk, 72-letn'l Uio Mari, 74-letna Dorotea S uti go 79-letna Maria Cotar vd. Grilj. 6 letni Armando Gandini, 63-letni Ca lo Sila, 80-letna Blena Davanzo vl Rainis, 71-1 etn a Maria Cok vd. Iv' 68 Jetrni Vale rio Franglni, 68-le'h1 Maria Rossi por, Canevari, 68-leth Francesoa Hlobas vd. MangianMj1 84Jetna Angela Ceochlnl, 80-letna U dia Sumberaz vd. Pečar, 65-letni V* gl Artico, 73-letna Anita MingotJ* 48-letna Anna Marin, 93-letna Man Pecenco vd. Corradinl, 714etna M,1 ria Cavalli, 06-letna Maria Krese*1 por, Fabbro. PRIJETNO SILVESTROVANJE V RESTAVRACIJI «MARINELLA» Trst, Viale Miramare 323, telefon 410-986. - Pohitite z rezervacijo miz. Gostom prijateljem in znancem voščimo lepe božične praznike in srečno novo leto 1970. prireja tradicionalno silvestrovanje z bogatim silvestrskim menujem in zabavo. Cena 12.000 starih din. V nočnem baru s programom starih din 15.000 (6 tisoč) konzumacija Igrajo trije zabavni orkestri. Naprošamo za pravočasen odkup prostorov. Informacije tel. 21-442 — recepcija hotela. i DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Blasoletto, Ul. Roma 16. Davanz Ul. Bernini 4. Benussi, Ul. C aval 11. Spon z a, ul. Montorsino 9 (RoJarl NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.39 do 9.3«) Vielmetti, Trg Borsa 12. Cen ta ur Ul. Rossettl 33. Ailia Madonna J Mare, Largo Piave 2. San• r.rel č«*1^ letna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 Ur, letna naročnina za inozemstvo 15.500 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1000 starih dinariev) tetno^fM ribf’(1 ‘ “T “ tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stan trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 50^3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov Zavsak X, V dlnarJev> ’ Po5taJ tekoel raiun: ^ ______________■«*. M** ■»>..»»» « -aro«* P« - I, a„8lh Potr„^, pH ^S," '