DRUŽINSKI TEDNIK JIIIMji... __ | Leto XIII. V Ljubljani, 12. junija 1941-XIX. štev. 24 (608) Brez potu ni medu Slovenski rek »DRUŽINSKI TEDNIKI Izhaja ob Četrtkih. Drednlltro ! n uprava v Ljubljani, MikloSičeva 14/111. Poštni predal It. 345. Telefon fit. 83 32. — Račun požtne hranilnice v Ljubljani it. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne »prejemamo. Za odgovor Je treba priložiti ta 3 din znamk« NAROČNINA f/4 teta *0 din, *f* leta 40 din vat leto 80 din. V Italiji na leto 40 lir, ▼ F r a n r l J t 70 frankov, v Ameriki 2ll$ dolarja. Drugod sorazmerno. — Na-ročuino Je plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: eoostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (vISina 3 mm in Širina 55 mm) 7 din: v oglasnem delu 4‘50 din. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice: beseda 2 din. Mali oglasi: beseda I din Oglasni davek povsod 8« posebej. Pri večkratnem naročilu popust. Danes: Italijanščina za Slovence (Gl. str. 9.) OB PRVI OBLETNICI VSTOPA ITALIJE V VOJNO DUCEIEV GOVOR 0 ZMAGOVITI VOINI V torek je Mussolini ob obletnici vstepa Italije v vojno orisal dosedanje boje in uspehe Italijanske Oborožene Sile in napovedal končno zmago Osi Rim, 11. junija. Italija in ves svet sta včeraj * ogromno, pozornostjo prisluhnila besedam Duceja, spregovorjenim ob prvi obletnici vstopa Italije v vojno, v fašistovski in korporacijski zbornici. Poslušanje govora je bilo po vsej državi višek spominskih slovesnosti. Vsepovsod so se ob zvočnikih zbrale neštete množice z organizacijami stranke na čelu ter ob poslušanju Ducejeve besede in njegovih jasnih ter nedvoumnih sklepov še enkrat potrdile svojo odločnost, da gredo z železno vztrajnostjo dalje v boju za končno zmago. 01) 17. sc je začela plenarna seja zbornice. Udeležili so se je vsi ministri,- člani vodstva stranke, vsi narodni svetniki, najvišji zastopniki vseh paijog Oboroženih Sil: Vojske, Letalstva, Morn a lice in Milice, zastopniki 'ašislovske mladine, zastopniki rodbin Padlih vojakov. Iz Vladarjeve lože so seji prisostvovali številni vojni ranjenci. V začetku slovesne seje so odobrili Zapisnik prejšnje seje. lCo je stopil v Dvorano Duec, so ga pozdravile viharne manifestacije, ki so jih zvočniki raznesli in razširili na zbrano ljudstvo po Rimu in po vsej državi. Manifestacija vdanosti in zvestobe se je nadaljevala nekaj minut. Mussolini je na pozdrave odzdravljal z dvignjeno desnico. Za tem sta bila z vzklikom odobrena zakonska predloga o priključitvi dalmatinskih pokrajin Italiji in o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine, kakor je to predlagal predsednik zbornice Ekscelenca Grandi. Duce je spregovoril Potem je med viharnim pozdravljanjem povzel besedo Duce. Ko je dal znamenje, da bo začel govoriti, se je zbornica pogreznila v pobožno tišino. Govoril je takole: Tovariši! Današnji dan je znamenit in slovesen. Dopoluuje se leto od dneva, ko smo stopili v vojno. Leto, polno do-Sodkov, polno vrtoglavih zgodovinskih Razvojev, leto, v katerem so se italijanski vojaki na kopnem, na morju in Ja nebu junaško borili proti angleškemu cesarstvu. Bili so se na Stevil-®‘b gorski'i in puščavskih bojiščih v “vropi in Afriki. — (Dolgo viharno ®dobravanje.) .V svojem govoru voditeljem X. Le-6'je sem že omenil vedno odločilnejši *uačaj in vedno večji obseg, ki bi ga Sedanja vojna lahko usodno zavzela, opominjajte se govora 18. novembra n 23. februarja. Klicati v spomin vse dogodke teh Prvih dvanajstih vojnih mesecev se *®i morda odvet: vsakdo od nas jih je ®sebno in skupno preživel. Želim vam J* od blizu prikazati posamezna razdobja vojne, kakor so se razvijala od "•bruarja dalje na albanskem bojišču n na afriških frontah. Obračun z Grčijo je bil neizogiben Nihče več ne dvomi spričo nepobit-®lb objav lejn ih dokazov, da je med •talijo in Grčijo moralo priti do obravnavanja. Atenski listi začenjajo ko- koncev razodevati zločinska oza-Ja grške politike. Od avgusta 1940 sem imel dokaze, da Grčija ne ohranja več niti videza nevtralnosti. Prav a mesec je prišlo do razdobja nape-osti, za katerim je prišlo potem nekaj t j nov sorazmerne spokojnosti. V ok-obru se je položaj znova zaostril. r*pričal sem se, da tvori Grčija ža . "Ktijo v Sredozemlju vodilno posto-Janko in (|a je tudi vedenje Jugosla-J® Precej dvolično, j .. a jugoslovansko-grški položaj je .!*. *»k, da ga je bilo treba »prece-jj' > naj govorim v jeziku kemi-(|a bi se izognil neljubim preše-eenjein. Dejstva, pravi odločilni ele- nieut za presojanje zgodovinskih raz; *.. • ' cavji j ^ev> dejstva so v celoti potrdila, da je ,Tje s*a^*'c bilo pravilno. Tako no "i okiobra euodušno sKlenje- > da končamo z obotavljanjem iu da stopimo na bojišče proti koncu mesca. Težave in prednosti vojne pozimi Začenjati vojni pohod konec oktobra je nalagalo silne napore, zakaj čete so šle težkočam letnega časa nasproti. Tiste, ki so jih z disciplino, o kateri lahko rečemo, da je bila stoična, prenašali italijanski oddelki v novembru, decembru, januarju, februarju, so bile zares izredne. Brez ozira na ta negativna dejstva je začetek operacij na pragu -zime vendar nudil dve prednosti: dolge noči, ki so olajšavale plovbo spremljav ter pomnoževale varnostne okoliščine, in pa varnost pred malarijo. Načrt za pohod v Epir Tej pravi in resnični šibi božji albanske obale ne bi bili ušli. če bi morali začeti vojno v pozni pomladi. Vrhovni poveljnik vojske v Vlhaniji, general Visconli prašen, ki je poveljstvo prevzel 5. junija, je menil, da bi se pohod na Epir ugodno in na"Io razvijal. Njegov načrt, ki so ga odobrili generalni štabi v Rimu in pa jaz. je. bil dosleden in prepričljiv: kieščni manever na vzhodu z divizijo »Julia«. ki naj bi dosegla prelaz Mezov« za Janino, na zahodu pa z rednimi pehotnimi dhiziiami, ki bi prekoračile Kala mas, prodrle proti Arti in obkolile Janino ter jo s tem pripravile do padca. Srednja kolona bi bila operirala proti Kalibakiju, da bi tam dala posla sovražniku in onesposobila silovito močne utrdbe Metaxasove črte. Italijanske sile ob začetku vojne Vrhovno poveljstvo v Albaniji, ki je avgusta meseca imelo na razpolago samo pet divizij, je 28. oktobra razpolagalo z naslednjimi enotami: planinska divizija »Julia«, oklepna divizija »Centauro«, divizije »Ferrara«, »Siena«, »Piemonte«,»Venezia«, »Arcz-zo«, »Parma«, polk grenadirjev iu trije konjeniški polki. Divizije so bile podvojene, nekatere med njimi so imele po dva albanska bataljona. Pohod »Julie« po pobočjih Pinda je bil izredno težaven. Osrednjo motorizirano kolono je oviral dež in zaradi blata ni mogla udariti na Kalibaki. Polna struga Kalamsa je pet dni zadrževala divizijo »Sieno«. Dne G. novembra je poveljstvo dalo zapoved, naj se »Julia« umakne proti Konici. »Julia« je bila za dan pohoda od Mezova, a se je vrnila in si je večkrat morala odpreti pot z nad vse divjimi in krvavimi boji. Grški protinapad, grški, poraz Z umikom »Julie« se začenja proti-ofeniivna akcija Grkov, ki s« novembra dosegli Korico, decembra pa Ar-girokastro. Razdobje grške pobude je treba smatrati za zaključeno i osvojitvijo Klisure in z osvojitvijo tako imenovane »Črte zla«, ki gre od Chiarista do Spadarita. Neosvojljivi zid Od tega trenutka je bil zaradi zagrizenega odpora naših čet zlomljen sleherni grški odpor, da bi dosegli prave vojne cilje: Elbasan, Berat, Valeno, zlasti Valnoo, kakor so hoteli Angleži. (Navdušeno odobravanje.) Stvoril se je »zid« in zid je zaradi poguma in odločnosti naših vojakov zdaj bil neosvojljiv. Iu zares je v predelu Val Sušica, ki pomeni neposreden dostop do Valone, imel ustavifveni boj svoj epilog konec decembra s sijajnimi protinapadi II. planinskega polka v predelu pri Bo-leni in VII. pehotnega polka v predelu pri Vraništi. Da bi olajšale pritisk na fronti pri Beratu so oddelki 23. armadnega'zbora'na predelu pri Vojuši napadli proti Klisuri tor pomagali, tla sc je razbila grška ofenziva proti lJeratu. Bili so to planinci iz »Cismona« in »Bolzana«, planinci iz »Ccrvina« in bcrsaglieri II. polka. Potek nadaljnjih operacij 13. februarja je nasprotnik začel z ofenzivo proti Tepeleniju in napadel naše postojanke na Scindeliju. Napadalec je bila posebna divizija »Kretska«, ki so jo pešci divizije »Sfor-zesca« in pa črne srajce skupine »Gal-biati« skoraj dobesedno uničile. (Živo odobravanje.) Poskus za vstop v dolino Vojuše z Golice so onemogočili pešci divizij »Legnano« in »Ferrara« ter planinci. V dolini Desnice je grški napad s ciljem Berata dosegel Klisiiro 12. januarja in dospel do Spadarita, tu pa je bii v prvih desetih dneh februarja končno ustavljen po planincih divizije ralov z veliko skušnjo in železno voljo, Gelosa in Pirzija Birolija. Poveljstvo armadnih zborov je bilo v prc-hrabrih rokah generalov Meseja, Rossija, Gambar«, Mercallija. Nascija, Ari-sia. Vsi divizionarji so bili kos svoji nalogi: od Piazzonija do Gloria, do Girotta, do Santovita, do Zanninija, do Pizzolata, do Berardija, Oleara, Magli-ja, Ferrara, I»e Stefanisa. Hotel bi navajali vse, zakaj vsi bi to zaslužili. (Navdušeno odobravanje.) Sile za zmago Vojske v Albaniji so aprila tvorile nit.-lednje divizije: »Julia«, »1’usteria«, »Tridentina«, »('uncense« (Planinska), »Cenlauro« (motorizirana)) »Arezzo«, »Cagliari«, »Modcna«, »Pinctrplo«, »Pie-monte«, »Siena«, »Bari«, »Taro«, »Ferrara«. »Firenze«. »Casale«, »Messina«, »Julia«. po pešcih divizije »PineriHo« ter po Črnih srajcah iz divizije »Leo-nessa«. V' dolini Devoli je Tomori bil sklepni spoj med IX. in XI. armado. Da bi ta kočljivi spoj ojačili, je bil v tretji desetini januarja izveden napadalni skok po Tomoreški dolini. Zavzete so bile postojanke pri bregu Saliut in pri Dobreiu iu sicer s planinci divizije »Intra« in »Susa«, s pešci divizije »Parma« ter s finančnimi stražniki I. in II. bataljona. V dolini Skumhi je po tretji desetini novembra. — ko je bila opuščena Ko-rica — sovražnik skušal doseči prometni vozel Elbasan. Ti poskusi so bili končno onemogočeni po obrambi, ki je bila zakopana na hribu Kalase. Obrambo so tvorile divizije »Arezzo«, »Piemonte« in IV. polk bersaglierijev. Predigra zmage Ko sem se v začetku marca podal v Albanijo, sem v zraku čutil predigro zmage. Po neutrudljivem delu generala Cavallera. ki je 3. decembra prevzel poveljstvo Oboroženih Sil. se ,e vojska v Albaniji organizirala, utrdila, pripravila za napad. (Dolgo navdušeno odobravanje.) Morala-ččt je bila sijajna. Red v zaledju popolen. Poveljstvi obeh armad IX. in XI. sta bili v rokah dveh genc: »Legnano«, »Sforzesca«, »Cuneo«, »Forli«, »Toskanski volkovi«, »Planinski lovci«, »Puglic«, »Brenner«, »Ae-qui«. Tem silam je treba dodati tri konjeniške polke »Milano«, »Aosta«, »(■uide«, štiri bersaglierske, enega grenadirskega, skupno bataljonov Črnili srajc. Zares mogočno število. Če je moj obisk predstavljal za čete v Albaniji nagrado, so jo te v obilni meri zaslužile. Moja srečanja z vojaki so dala povod za manifestacije zvestobe, ki jih ne hom nikdar pozabil, prav tako pa to velja za 30.(100 delavcev, ki so delali po cestah in pogosto pod sovražnikovim ognjem. Poslednji grški obupni poskus za ofenzivo na Vojuši je bil v kali zatrt po bataljonih divizije »Julia«. Naslednji teden se jo začela akcija VIII. armadnega zbora, ki je imel štiri divizije: »Pinerolo«, »Cagliari«, »Puglie«, »Bari«. V prvem razdobju bitke niso bile strte sovražnikove ovire, toda izgube. ki mu jih ie prizadelo naše topništvo (okoli 100 topov) in naše letalstvo (okidi 100 strojev), so bile po lastnih grških izjavah strašne. Konec grške armade — kljub angleški pomoči V tednu od !*. do IG. marca, ki pomeni začetek italijanske pobude, je grška vojska dejansko nehala obstajati kot sila, ki bi se bila še sposobna bojevati. To je potem priznala sama grška vlada. Z računi je brezpogojno dokazano, da bi v aprilu, tudi če bi se ne bilo nič zgodilo za spremembo položaja na Balkanu, bila italijanska vojska strla-in uničila grško vojsko. (Zbornica vstane iu vzklika Duce, Duce!). Treba je pošteno ugotoviti, da so se mnogi grški oddelki hrabro borili. Treba je še enkrat pristaviti, da jih je k temu zelo navajalo globoko iti splošno sovraštvo, ki so ga neprenehoma podžigali častniki in lrniea vslane in vzklika proti tribuni Vojske.) Da smo zdaleč bili skoraj nesporni gospodarji Jadrana, dokazujejo skromne številke naših izgub. Sovražnik j« potopil 17 parnikov a skupno 17.000 tonami. Potopljene so bile tri torpe-dovke z 2100 tonami, poškodovanih pet parnikov s skupno 20.000 tonami, torpedovk poškodovanih šest s skupno 5000 tonami. Mrtvih in pogrešanih je bilo med četami in posadko 295, kar predstavlja 0.05% prepeljanih čet. Tudi za to, kar je storila na spodnjem Jadranu in zaradi svojega bistvenega prispevka pri zmagi, zasluži Mornarica globoko občudovanje italijanskega ljudstva. (Splošno vzklikanja Mornarici. Zbornica dolgo ploska proti mornariški tribuni.) Nič manj vredno občudovanja je Kraljevsko Letalstvo zaradi delavnosti r vojni proti Grčiji, delavnost pri prevozili in v bojih. Italijanska letala so prepeljala v Albanijo v 7102 urah ,leta 30.851 oseb ter 3016 ton blaga. Nemšjca prevozna letala so v 13.312 urah leta prepeljala v Albanija 39.816 oseb ter 2923 ton blaga. Med vsemi temi leti sc je primerila samo ena nesreča pri odhodu z nekega letališča v Puglijah, pri čemer je bilo izgubljenih 20 mož. V vojnih operaciajh je IV7. oddelek letalskih sil. razporejenih v Albaniji, letel 35.079 ur, vrgel 4829 ton bomb, oddal 700.000 strelov, zbil 1261 sovražnikovih letal in jih poškodoval 118 Nase izgube so 97 sestreljenih letal, 71 poškodovanih. 233 letalcev ubitih in pogrešanih. 128 ranjenih. (Novo vzklikanje letalstvu Zbornica vstane in ploska proti letalski tribuni.) Čast padlim za domovino Od 26. oktobra do 31. maja je na kopnem bojišču v vojni zoper Grčijo padlo 13 502. (Predsednik, Ministri, Nadaljevanje nn 2. strani Nadaljevanje * 1. stranI narodni svetniki in občinstvo na tribunah vstajajo in ostanejo nekaj trenutkov v spoštljivi zbranosti.) Imena teh slavnih bojevnikov, ki so dali življenje za domovino, so bila vsak. mesec objavljena, kakor je naša navada. Tega števila ni mogoče smatrati za končnega, dokler ne bo znana usoda listih, ki so navedeni kot po grešani ali kot ujetniki. Ranjencev je bilo 38.768, kakor kaže sedem seznamov objavljenih dozdaj. To število se utegne spremeniti zaradi zapoznelih sporočil. Odpuščeni prve stopnje, to se pravi docela ozdraveli po kratkem zdravljenju, teh je bilo 4564. Odpuščenih druge stopnje, tudi ti docela ozdravljeni, je bilo 8592. Odpuščenih tretje stopnjo je bilo 4391, po večini rešenih. V skupnem številu padlih je 1528 Črnih srajc, ranjenih Črnih srajc pa je vsega 3296. Izgube albanskih čet znašajo 59 'mrtvih in 68 ranjenih. (trških izgub ne poznamo natančno, toda vse kaže, da so bile zdaleč večje od naših. Državni udar v Jugoslaviji, vojna in zlom ^ Ko so se italijanske čete pripravljale, da obračunajo z grško vojsko, je Jugoslavija po državnem udaru razodela, kakšna so njena resnična Čustva. Vojna Osi zoper Jugoslavijo je torej bila neizogibna. Vojske Osi so nastopile z bliskovito naglico. Ko je II. alp ska armada korakala vzdolž dalmatin ske obale v podaljšanih pohodih, ki so preskušali odpornost naših vojakov, so se Grki umikali med boji zadnjih straž ter so nazadnje z zvijačo v pristnem odisejskem slogu skušali ustaviti nas na mejah Albanije, ko so ponudili premirje Nemcem in ne nam. Jaz _ sem jih odločno pripravil k pameti in nazadnje so se vdali brez pogojev. (Zbornica plane pokoncu med viharnim vzklikanjem Duceju in med dolgim odobravanjem.) Kar se tiče Jugoslavije, je skoraj takoj razodela nestanovitnost, to ge pravi zlaganost svoje državne ureditve. Ta tretja mozaikasta država, ustvarjena umetno v Versaillesu, izključno zoper Italijo, je pri prvein spopadu razpadla v drobce. Jugoslovanska vojska, kateri so pariški in malozvezui krogi ustvarili sloves nepremagljivosti, ki naj bi po . sodbi nekega švicarskega lista osupnila svet, se je razpršila v prvih bojih. Angleži so se nekajkrat prikazali na bojiščih, potem pa so jih strli planinski oddelki in oklepni oddelki von Lista. Zdelo se jim je, da so tudi grška tla vroča pod nogami in so pobegnili kakor ponavadi »via mare« ter pustili Grčijo v smrtnem boju. Politične in vojaške posledice angleškega umika z Balkana Politične in vojaške posledice zaradi izključitve Anglije iz poslednje njeue evropske postojanke, so imele izreden vojaški in politični pomen. Povzročile *o globoko spremembo na zemljevidu te pokrajine. Spremembo na boljše, •lasti če bodo vsi imeli čut za mero, to je čut za bolj logično iu pametno Ureditev po pravičnosti ob upoštevanju vseh elementov, ki tvorijo in pogosto •apletajo vprašanja. Tudi tu ni bilo mogoče doseči ureditve, ki bi bila na vsak način popolna, toda zdaj se je treba pri tej stvari odreči brezpogojni popolnosti. Duce o usodi Slovenije Bolgarija si je priključila Macedo-nijo, ki je pretežno bolgarska, in zahodno Traeijo, neznatni in nesmiselni hodnik, ki je Bolgariji oviral dostop na Egejsko morje. Albanija se bo povečala za Kosovsko pokrajino proti severu in za Čamurijo proti jugu. Črna gora je spet dobila svojo neodvisnost ter stopa v italijansko območje. Madžarska, ki njene politične pogodbe izvirajo iz leta 1926, je razširila svoje meje in Nemčija je svoje postavila na levi breg Savo. Ostala Slovenija je postala italijanska pokrajina g posebno ureditvijo. Italija in nova Hrvaška Toda najvažnejše dejstvo je vstajenje hrvaške države po desetih stoletjih. Stvaritelj tega vstajenja je poglavnik Ante Pavelič, ki je dvanajst let živel kot izgnanec v Italiji z mnogimi pionirji svojega gibanja. (Živo odobravanje.) Poglavnik ve, da lahko računa na dejansko vzajemnost fašistovske Italije. Pogodbe, sklenjene s Hrvaško so tako politične kakor ozemeljske že mane. Reka ima zdaj zaledje z zasedbo skoraj vseli kvarnerskih otokov ima stvarni pomen, ki ji je manjkal. Reško pristanišče ima zdaj zanesljive izglede. ker je določeno, da bo služilo hrvaškemu in madžarskemu zaledju. S priključitvijo skoraj vsega dalmatinskega otočja, z ustvaritvijo dveh novih pokrajin Splitske in Kotorske ter z razširitvijo starega, prezvestega Zadra (dolgo navdušeno odobravanje), se more dalmatinsko vprašanje smatrati za rešeno, zlasti če upoštevamo, da ga je treba postaviti r rešitev vprašanja o varnosti na Jadranu, ki jo smatram za končno in ki spada v vprašanje odnošajev, urejenih med Italijo in Hrvatsko, katere krona je bila ponu-dena Članu Savojsko-Aostskcga doma. (Zbornica vstane med navdušenim splošnim odobravanjem.) Pomen skladnosti državnih in narodnih meja Ce bi bili hoteli, bi bili lahko razširili svoje meje ml Velebita do albanskih planin, toda po mojem bi bili storili napako: brez vsega drugega bi bili za naše meje dobili nekaj stotisoč tujerodcev, seveda sovražnih. Toda stara, zlasti pa nova zgodovina kaže, da si morajo države prizadevati, da dosežejo svojo čim višjo narodnostno iu duhovno enotnost, s tem, da spravijo do določene točke v skladnost tri elemente: pleme, narod, državo..(Živo odobravanje.) Države, ki se obremenjujejo s preveč tujejezičnimi elementi, imajo težavno življenje. Včasih je nemogoče izogniti se, da jih ne bi imel zaradi višjih razlogov vojaške varnosti. Treba je torej proti njim uporabljali poseben postopek, seveda, če je zagotovljena njihova brezpogojna državljanska lojalnost do države. Kadar pa se narodnost ne ujema z zemljepisom, sc mora spremeniti. Glede tega je najmodrejši izhod izmenjava prebivalstva ter izselitev njegovih delov, zakaj te spet zeuotijo politične meje s plemenskimi. l’o sporazumih z nemškim poveljstvom bo skoraj vsa Grčija z Atenami vred zasedena po italijanskih četah. To nas postavlja pred zelo resna vprašanja, zlasti glede prehrane, toda lotili sc jih bomo ter skušali olajšati, kolikor nam bo mogoče stisko, ki so jo grškemu ljudstvu prizadeli njegovi gospodarji, prodani Londonu, ter z ozirom na dejstvo, da sc Grčija vrača v sredozemski življenjski prostor Italije. (Zbornica plane na noge, viharno splošno in dolgo odobravanje.) Vzhodna Afrika Angleži so že večkrat po Kerenu naznanili, da je vojna v Italijanski Afriki tako rekoč bolj ali manj dejansko končana. Toda po Kerenu so morali butati proti Amba Alagiju, kjer je italijanski odpor že vdrugič dosegel višine epopeje. (Zbornica vstane med frenetičnim ploskanjem.) Vojvoda d‘Aosta (novo viharno odobravanje) je bil v tej bitki, ki se je razvijala na tisočih kilometrov med puščavami in gorami, velik vojskovodja, vreden vzvišenega rodu, iz katerega izhaja. Po padcu Amba Alagija so Angleži spet razglašali, da je vse končano, pa boji še vseeno teko. Trije so predeli, kjer še naše uklonjene čete prizadevajo hude ure Angležem: Dan-kalija, Džima, Gondar. Kako dolgo to lahko traja, ni mogoče reči, toda gotovo je, da bo odpor podaljšan do meja človeških možnosti Angležem je pomagala premoč njihovih sredstev, dejansko neomejena možnost za oskrbo in pa to, da so skoraj na splošno odpovedali naši kolonijalni oddelki, ki jih nismo utegnili močno izuriti in ki so skoraj bili nepripravljeni za vojno z mehaničnimi, zlasti letalskimi sredstvi. »Vrnili se bomo v Afriko in se maščevali/« Za vojne eilje tudi popolna zasedba Imperija po Angležih nima nobenega odločilnega pomena: gre za maščeva^ nje strogo osebnega značaja (fini eh) j ki ne more vplivati na izid vojne in ki je »kopalo še globlji jarek med Italijo in Veliko Britanijo. (Zbornica sloje dolgo ploska Duceju.) Ne morem daneg reči, kdaj in kako, toda najodločneje zatrdim, da se bomo vrnili (splošno vzklikanje »da, da k) v -te pokrajine oškropljene z našo krvjo (goreče ovacije, ponovno vzklikanje Duceju), pokrajine, ki smo jih v malo letih spremenili, ko smo poslavljali bolnišnice, šole, vodovode, tovarne in one velike ceste, čudo vse afriške celine, po katerih so mogle hitro korakati sovražnikove mehanizirane sile. Naši mrtvi ne bodo ostali nemaščevani! (Splošno klicanje »ne, ne«, viharno dolgo in entuziastično odobravanje.) Ko sem govoril februarja, sem razložil, kaj se je zgodilo v Cirenajki in nisem ničesar skrival. Od tedaj se je položaj spremenil. Cirenajka se je vrnila Italiji. Akcijo so izvedle nemške oklepne sile, ki so sc naporno borile z italijanskimi (zbornica še en-lnat stoje dolgo ploska). Osvojitev Krete daje letalskim in pomorskim silam Osi oporišča, kar najbolj primerna za skupinske napade na egiptovske obale. Za italijanske pomorske sile, razmeščene v egiptskih in palestinskih oporiščih, bo življenje vedno težavnejše. Cilj, da sc izžene Velika Britanija iz vzhodnega Sredozemlja, bo dosežen in s tem bo dopolnjen velikanski korak k zmagovitemu epilogu vojne. Sodelovanje med silami trojne zveze e živo, zlasti pa je dejansko sodelovanje med Nemčijo in Italijo (splošno navdušeno in dolgo ploskanje nemškemu diplomatskemu zastopstvu). Vse je povedano, če vam rečem, da delamo skupaj, korakamo skupaj, ge borimo skupaj in bomo skupaj zma- gali. Tovarištvo med Oboroženimi Silami postaja tovarištvo med dvema narodoma. »Z Nemčijo skupaj korakamo, se borimo in bomo skupaj zmagali« V svojih govorih je Fiihrer (zbornica plane na noge v dolgem odobravanju), razločno priznal, kakšne in kolike krvave žrtve je Italija prestala za stvar Osi. že se začrtava tista preureditev celine, ki je cilj vojne Osi. Preureditev, ki jo navdihujejo idealne zahteve in preživljene skušnje obeh revolucij. Smešni glasovi, ki so špekulirali na morebitna trenja ali nesporazume, nezaupljivci, ki so šli še dalje, kakor angleški ministrski predsednik (hrušč) v svojem nepotrebnem božičnem govoru, so prisiljeni k molku. Dva naroda, ena vojna! To je kremenito geslo, v katerem je izražena akcija Osi, akcija, ki se bo nadaljevala tudi po zmagi. (Živo dolgo odobravanje.) Japonska trdno s Trojno zvezo Japonsko stališče (navdušeno dolgo ploskanje japonskemu zastopstvu) je, kakor je zunanji minister Macuoka povedal v Rimu in pred kratkim v Tokiu, v polnem soglasju s trojno zvezo. Japonski narod je ponosen in zvest in ne bi ostal brezbrižen spričo ameriškega napada na Sile Osi. — (Splošno dolgo in živo odobravanje.) Japonska tudi ve, da gre za njeno bodočnost. Navzlic ogromnim razdaljam se tudi odnošaji z Japonsko poglabljajo, Ni dvoma, da bo številno in izbrano japonsko vojaško odposlanstvo, ki je ta trenutek ljub gost Italije moglo ugotoviti, da je simpatija fašistovske Italije za Japonsko cnodušna in globoka. Z drugimi državami, članicami troj ne zveze (živo, splošno in dolgo odobravanje), to je z Madžarsko. Slova ško, Romunijo, Bolgarijo so odnošaj več kakor prisrčni tudi tam kjer ni posebnih političnih sporazumov. Beseda Španiji in Turčiji Med državami, ki so še izven spo pada, zasluži posebno pozornost ena to je Španija Navzlic ponavljanemu laskanju, je jasno, da se Španija ne more odreči temu. da bi izkoristila edinstvene prilike, ki se ji nudi. da ozdravi krivice, katere je pretrpela v drugih časih. Mi nikakor ne zahtevamo od Španije, naj se odloči, odločitve, ki jo morajo sprejeti odgovorni činilci v popolni svol>edi premisleka. Omejujemo se na misel-in vero. da Španija ve, na kateri strani so njeni preskušeni prijatelji in na kateri nič manj preskušeni sovražniki. (Živo ploskanje.) Revolucija^falange, nosilke nove zgo devinske usode za Španijo, se ne more postaviti ob bok silam bogataštva. judovstva in masoncrijc. vseh sil, ki so s pomočjo rdečih skušale in skušajo Caudillu preprečiti, da bi končal svoj napor za narodno in socialno obnovitev. (Ploskanje.) Kar se tiče Turčije je dozdaj odklanjala vse angleške snubitve. Predsednik Ineni je videl, da čaka žalostna usoda vse države, ki se kakor koli vdinjajo Veliki Britaniji. (Smeh.) Jaz pa hočem porabiti to priliko, da povem predsedniku Ineniju, da misli Italija do Turčije nadaljevati tisto politiko razumevanja in sodelovanja, ki se je začela 1928 in ki je za nas še in vedno aktualna. V stop Amerike v vojno ne bo prinesel zmage Angležem Če sta Španija in Turčija izven spopada, je pa neka čezmorska država, ki obljublja stopiti vanj, čeprav vsi vedo, da nag ameriško posredovanje nič kaj posebno ne vznemirja. Izrečna napoved vojne ne bi spremenila sedaujega položaja, ki je vojna v dejanskem, čeprav ne v pravuein pogledu. Ameriško posredovanje tudi kadar bi se v celoti razvilo, bi bilo prepozno. Pa tudi če bi ne bilo prepozno, ne bi spremenilo ciljev vprašanja. a) Ameriško posredovanje ne bo dalo zmage Veliki Britaniji, temveč bo podaljšalo vojno, b) ne bo omejilo vojne v prostoru, temveč jo bo razširilo na druge oceane, c) spremenilo bo vlado Združenih držav v avtoritarno in totalitarno vlado v primeru s katero se bosta njeni prednici v Evropi, fašistovska in narodnosocialistič-na vlada čutili za veliko preseženi in dopolnjeni. (Smeh, odobravanje.) Kadar hočejo omenjati diktatorja v čistem in klasičnem smislu besede navajajo SuIIo. Toda Sulla se zdi skromen diletant v primeri z Rooseveltom. (Veselje, ploskanje.) Notranji položaj Tovariši! V teh dvanajstih mesecih različnih pa vedno trdih dogodkov je italijanski narod dal neprimerljiv zgled diseipline. Ni se dal potreti, ko so poročila bila slaba in dnevi mračni. Ni planil od navdušenja, ko so poročila bila dobra in dnevi svetli. Navzlic soncu je italijanski narod narod s hladno krvjo, stvaren, občutljiv in premišljen hkratn, obdarjen z straho- vitim spominom, preskušen in posve čen v tridesetih letih zgodovine. Samo kdor ne pozna italijanskega naroda, si mora ustvariti o njem drugačno podobo. Vojna je samo posvetila te vrline, ki izvirajo iz kmetskih globin plemena in iz mnogih tisočletnih skušenj. S trajanjem vojne raste duhovna in tvarna napetost. Sli ska se veča. Ljudski sloji imajo vedno težje življenje. Zadnje kritične točke v našem prehranitveuem položaju so v zvezi z izčrpavanjem zalog in s pomnožitvijo prebivalstva, ki so z novimi ozemlji dosegla morda milijon. Gospodarska vprašanja, ki izvirajo iz teh naključij, bodo rešena s primernimi ukrepi pozitivnega in negativnega značaja. Vojni dobičkarji bodo vedno trše kaznovani. A navzlic temu ni v ljudskih vrstah omahljivcev in dvomljivcev (ploskanje). Ljudstvo čuti to vojno kot potrebno in kruto razdobje v veliki revoluciji, ki naj odpravi nesmiselne prednostne položaje, ki jih drže velike demokracije, priklonjene pred zlatim teletom in pred Judom (ploskanje). To kaže. kako dnevi italijanskega ljudstva teko v delu, v spokojnosti, v redu, ki nikdar ni bil niti najmanj moten. Mladina iz šol je v množicah pritekla v vojašnico zaradi potrebne priprave na boj. j26 vseučiteljiščnikov je že s svojo krvjo posvetilo vdanost domovini, ki je vedno vnemala srca naše vseučiliške mladine (navdušeno splošno odobravanje zastopnikom GUF-a). Tisti, ki pričakujejo zlomov v naši notranji fronti, pričakujejo nečesa, kar ne bo nikdar prišlo (ploskanje). Sovražnik je vztrajen, ker ve, da je nalog te igre zares veličasten, toda mi smo vztrajnejši od njega. Udarci, ki mu jih je zadala Os, so ga ponižali tako daleč, da obupno kliče za pomoč od onstran morja. Zmagala bo Os! Tudi če bi vojna trajala dalje, kakor pa jo mogoče videti naprej, tudi če bi vstali novi zaplctijaji, Anglija ne more zmagati, ker so vse njene evropske postojanke in možnosti uničene, Amerika pa jih ne more nadomestiti, naj stori kar hoče (viharno odobravanje). Ob prvi obletnici vojne je v nas gotovost o zmagi, ponosna in dogmatična gotovost, ki jo znova potrjujemo. Trdno verujem, verujem, da je pravični Bog, ki živi v dušah mladih narodov, v tej ogromni vojni med krvjo in zlatom, že odločil! Konec Ducejevega govora je bil po- zdravljen l brezprimernim navdušenjem in odobravanjem. Vsa zbornica se je_ hotela zgrniti okoli njega, ko je odhajal ter mu izražala svojo zvestobo in vdanost. Seja zbornice se je končala ob 18. Po vsej Italiji je ljudstvo manifestiralo zvestobo Duceju V Rimu pred Beneško palačo' Ves^ italijanski narod je poslušal z največjim zanimanjem velik govor, ki ga je imel Duce ob prvi obletnici vstopa Italije v vojno. Na vseh trgih, na vseh cestah in v vseh javnih lokalih so bili postavljeni zvočniki, da je lahko vsakdo poslušal Ducejevo besedo. Posebno, nepopisno svečano razpoloženje je vladalo na Beneškem trgu, kjer %e je bila zbrala ogromna množica,^ da posluša Ducejev govor. Po končanem govoru je množica, ki se ni hotela raziti, hoteč še in še videti svojega Vodjo, navdušeno vzklikala, da je odmevalo do neba. Okrog 18. ure se je Duce spet pokazal na balkonu. Ves trg zaoril klicev navdušenja. Tisoč in tisoč zastavic je še dolgo plapolalo na trgu, ko je Duce naposled odšel v svojo delovno sobo. V Ljubljani na Kongresnem trgu Prvo obletnico vstopa kraljevine Italije v vojno je tudi Ljubljana počastila z impozantnim nastopom celotne posadke, ki se je točno ob 17. uri zbrala na Kongresnem trgu Ljubljansko prebivalstvo se je pridružilo vojaštvu in disciplinirano poslušalo Ducejev govor. Na balkonu Kazine, kjer je plapolala velika italijanska trobojnica, so se zbrali mnogoštevilni ljubljanski predstavniki s Kr. Visokim Komisarjem Eksc. Graziolijem na čelu. Poleg višjih italijanskih častnikov in deputacije nemške vojske, so bili zbrani tudi gg-knezoškof dr. Rožman, župan dr. Adle-šič, predsednik apelacijskega sodišča dr. Golia, in še vrsta drugih. Točno ob 17. uri se je slovesnost pričela. Vojska je v pozoru poslušala govor in ga spremljala z bučnimi vzkliki odobravanja in navdušenja. Tudi civilno prebivalstvo je lahko razumelo prenos govora, saj so ga veliki zvočniki zelo razločno oddajali. Po zaključku oddaje je vojska izkazala pozdrav Nj. Vel. Kralju in Cesarju in Duceju. S kraljevo koračnico se je ta lepa svečanost zaključila. Ssstei Ljubljanske pokrajine v Rimu Duce je blagovolil sprejeti zastopnike slovenskih slojev * Vis. Komisarjem Eksc. Graziolijem na čelu Duce, vodja Velike Italije je že v tako kratkem času, odkar je Ljubljanska pokrajina pod njenim okriljem, večkrat dokazal, kako sta mu blagostanje in korist našega ljudstva pri srcu. Ko je pa blagovolil sprejeti sosvet Ljubljanske pokrajine, zastopnike vseh slojev slovenskega ljudstva, je s tem ponovno dokazal svojo skrb za naše kraje. Slovensko ljudstvo je v duhu spremljalo sprejem našega odposlanstva pri Duceju in se z njim vred zahvalilo za njegovo naklonjenost. Sprejem pa ima naše ljudstvo za ponoven dokaz, da bo lahko pod okriljem Velike Italije, ki jo vodi močna Ducejeva roka, mirno delalo na svoji rodni grudi v korist naše pokrajine, našega naroda in v prid Velike Italije. Slovensko odposlanstvo z ljubljanskim županom dr. Adlešičem je z Visokim Komisarjem Eksc. Graziolijem na čelu v petek popoldne odpotovalo proti Rimu. Proti večeru so z avtomobili prispeli v Trst, kjer so si ogledali stari restavrirani grad in katedralo sv. Justa. Ogledali so si tudi druge zanimivosti mesta v spremstvu tržaškega župana dr. Rucciera. Nato ?° se.podali v hotel »Savoia«, kjer je prišel Eksc, Graziolija in njegovo soprogo in slovensko odposlanstvo pozdravit novi zvezni tajnik Piva. - Za nadaljnje potovanje je bilo udobno poskrbljeno. Odpeljali so se proti Rimu z brzovlakom. Na rimski postaji jih je sprejel zastopnik Notranjega ministrstva prefekt Eksc. Turbacco. Nato se je odposlanstvo podalo v hotel »Quirinale«, ki je bil določen za njihovo bivanje v Rimu. Kmalu nato jih je v palači Viminale sprejel državni podtajnik Notranjega ministrstva Eksc. Buf-farini. Eksc. Grazioli mu je po vrsti predstavil slovenske sosvetnike in ga pozdravil v svojem in v imenu slovenskega ljudstva, ki ga zastopajo on sam in odposlanstvo. Eksc. Grazioli je poudaril, da je sosvet izbran po korporativnem načelu, tako da so v njem zastopniki vseh ljudskih slojev. Eksc. Buffarini je izrazil željo, da bi Ljubljanska pokrajina uživala bla- gostanje pod okriljem nove države. Nadalje je napovedal, da jih bo naslednji dan sprejel sam Duce. Sam jim bo tolmačil svojo skrb za novo italijansko provinco. Nato 3e slovenske zastopnike povabil na ogled Rima, ki je pod fašističnim vodstvom tako ogromno napredoval. Eksc. Grazioli se je Eksc. Buffa-riniju zahvalil za sprejem. Nato je vsa slovenska delegacija odšla na kratek izlet po mestu in si ogledala najznamenitejše stavbe in ceste. V soboto popoldne je odšla slovenska delegacija v Pantheon, zadnje počivališče savojskih kraljev. Tam so se vpisali v spominsko knjigo. Poklonili so se pred grobnicama zadnjih dveh italijanskih kraljev. Nato se je delegacija odpeljala na Beneški trg, kjer je grob Neznanega junaka. Tam so se spoštljivo poklonili in nadaljevali pot na Kapitol, kjer je spomenik padlih fašistovskih borcev. Nato je Eksc. Grazioli odvedel slovensko delegacijo na razgledno točko, odkoder so občudovali razgled na veličastno večno mesto. V nedeljo dopoldne so pa odposlanci z Eksc. Graziolijem na čela odšli v palačo Venezio, kjer jih ie sprejel sam Duce. Eksc. Grazioli .ie najprej predstavil Duceju vse slovenske zastopnike, nato pa prebral tole izjavo: DUCE! Izredna čast, katero ste izkazali meni iu članom sveta, jc visoko odlikovanje za vse prebivalstvo Ljubljanske province, katero v tem vidi nov doka* Vaše velikodušne dobrohotnost1 ter je v svoji duši za to globoko hvaležno. Dovolite, Duce, da v Vaši navzočnosti potrdim popolno lojaluo sodelovanje, katero sem našel pri prebivalstvu v izvrševanju vladnih dolžnosti, k| ste mi jih zaupali. Te dolžnosti so bile in bodo izvrševane s PP' polno avtoriteto in odločnostjo in neupogljivo faštistično pravičnostjo pri delu za blagor preb*' valstva, za povzdigo vseli strok kulturnega, socialnega in gospodarskega življenja province v okviru Velikega Fašističnega Imperija, ki ste ga Vi ustvarili ter v popolni pokorščini nared-bam, katere ste Vi izdali. Zdaj, ko je urejeno normalno življenje v provinci, naše delovanje stremi posebno za industrijskim, trgovinskim in specialno poljedelskim razvojem tega ozemlja, zakaj sama provinca namerava dati čimprej, v kolikor dopuščajo človeške možnosti, svoj aktiven prispevek v »kviru nacionalno gospodarske-8» življenja. Javna dela, ki ste llh Vi, Duce, odredili, rešujejo n» eni strani vprašanja temelj-ne važnosti za življenje prebivalstva z druge strani pa s svojim veličastnim programom nudijo možnost zaposlitve in ustvarjajo zadovoljstvo med delovnim ljudstvom. Nato je sosvetnik bivši ban “*■. Natlačen prebral izjavo v slovenskem in italijanskem jeziku: DUCE! , Dovolite mi, da se Vam kot tolmač članov konsulte in vsega slovenskega prebivalstva Ljubljanske Province zahvalim za visoko čast, ki ste nam jo izkazali s tem, da ste nam dali izredno Priliko, da moremo osebno ponoviti izraze iskrene in spoštljive vdanosti in popolne lojalnosti vsega prebivalstva. DUCE! Globoka je in bo hvaležnost našega naroda za plemenite ukrepe, ki ste jih, prešinjene s toliko človečansko in rimsko pravičnostjo, storili zanj in mu s tein dali možnost razvoja kulture in gospodarskega napredka v naročju Velike Fašistične Italije. Ko boste blagovolili počastiti našo provinco s svojim visokim obiskom, Vam bo naš na- rod vesel in s ponosom izrazil svoja čustva. DUCE! Tudi Vaše odredbe se z naglico rešujejo v naši provinci. To so vprašanja, ki so skozi dolga leta čakala rešitve. Ko Vas ponovno zagotovimo svoje globoke hvaležnosti, si upam izraziti nado, da ne boste Slovencem nikdar odrekli naklonjenosti svojega varstva. Na govora, ki sta ga na Duceja naslovila Visoki Komisar Eksc. Gra-zioli in v imenu sosvetnikov dr. Natlačen je Duce izjavil, da je zelo vesel, da lahko v Rimu pozdravi člane sveta Ljubljanske pokrajine. Zagotovil je, da bo posebno proučil moralne in gospodarske potrebe celotnega slovenskega prebivalstva te province in jim ugodil po posredovanju tovariša Graziolija, do katerega ima popolno in brezpogojno zaupanje. Strogo se bodo izvajala določila, ki jih vsebuje statut, s katerim je bilo ustvarjeno posebno stanje za novo Pokrajino, zlasti še glede jezika in kulture. Glede na povabilo, ki mu je bilo izraženo, je Duce izjavil, da bo ob prvi priliki z veseljem stopil v neposredni stik s prebivalstvom nove Ljubljanske pokrajine. Končno je dodal, da bodo tudi tokrat, kakor je navada fašističnega režima, besedam neposredno sledila dejanja in bo Ljubljanska pokrajina dosegla rešitev vseh svojih gospodarskih, duhovnih in kulturnih vprašanj. Slovensko delegacijo je v ponedeljek sprejel v avdienci tudi Dapež Pij XII. in imel nanio kratek nagovor. Nato si je delegacija ogledala nekatere nove zgradbe, predvsem velik Mussolinijev stadion. Nato je delegaciio sorejel ta*ri'k fašistovske stranke Minister Se-rena in guverner Rima princ Co-lona. Naredbe Visokega Komisarja Obvezna priglasitev priseljencev Visokj Komisar za Ljubljansko po-rajino, smatrajoč za potrebno, da je •vanje priseljencev z drugih ozemelj Y Ljubljanski pokrajini v razvidnosti, odreja: Člen 1. Kdor koli se je od 1. aprila M«-XIX dalje priselil v Ljubljansko Pokrajino s katerega koli drugega °zemlja izven te pokrajine, ali se pri-s®*i kasneje, se mora priglasiti pri občini, kjer se je .nastanil. Clen 2. Priglasiti se morajo tudi ,,s>i, ki so bili pristojni ali so bivali v Ljubljanski pokrajini, so pa odšli P^d 1. aprilom 1941-XIX, a so se vrnili na bivanje od tega dne dalje ali e vrnejo kasneje. Clen 3. Prijave iz prednjih členov . °rajo vložiti tisti, ki so na dan, ko je bila izdana ta uredba, že bivali v Ljubljanski pokrajini, v desetih dneh p* ?ne, ko stopi ta naredba v veljavo, ■sti pa, ki se priselijo kasneje, v 48 *h od priselitve. , .Clen 4. Kršitelji določb te naredbe. Sl' ?toP' v veljavo na dan objave v u .J»enem listu za Ljubljansko po-‘jrajino, se kaznujejo denarno s 500 2000 dinarji, v hujših primerih pa *aporom do treh mesecev. Ljubljana dne 4. junija 1941-XIX. Visoki Komisar EMILIO GRAZIOLI končno redovanje in izpiti fin nedržavnih šolah , Visoki Komisar za Ljubljansko po-aj*no glede na naredbo št. 28 z dne maja 1941-XIX, odreja: g. j®1' 1. Členi 4., 5. in 6. naredbe • 28 r. dne 20. maja 1941-XIX se Porabljajo tudi za nedržavne šole s Pravico javnosti. t en 2. Za učence razredov, za ka-i r? ie ob sklepu določen nižji tečajni ,Pit, nadomesti za tekoče šolsko leto neno redovanje predpisani izpit tudi v nedržaVnjh šolah s pravico javnosti, ziit redovanju učencev IV. ginma-PirK^a razre(Ja i*1 Pr* popravnih iz-Koln’ |m!dseduie odposlanec Visokega <*» 3. Na letnih izpričevalih, ki teč ■ nestujei° izpričevalo o nižjem Uri lem izpitu, morajo biti napisane St ™>mbe P° členih 5. in 6. naredbe J;,/8 z due 20. maja 1941-X1X, ob 'cevnnju na to naredl>o. Člen 4. Kolkovina, predpisana za izpričevala o izpitih in diplome, je obvezna v izmeri in primerih, kakor to določajo veljajoči predpisi, tako za učence državnih kakor nedržavnih šol, tudi če redovanje nadomestuje izpit. Ljubljana 4. junija 1941-XIX. Visoki Komisar EMILIO GRAZIOLI Dvojezično besedilo za table in napise Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino. glede na komisariatsko naredbo z dne 30. aprila 1941-XIX, št. 14, o obveznosti dvojezičnega besedila za table in napise in smatrajoč za umestno, da se izdajo dopolnilne določbe za njeno natančno in enotno uporabo, odreja: Člen 1. Table, razglasi iu napisi, izobešeni kjer koli v javnih in zasebnih uradih, v javnih obratih, v trgovinah in vobče na vseh krajih, ki so dostopni občinstvu, morajo biti v Ljubljanski pokrajini sestavljeni z dvojezičnim besedilom. Italijansko besedilo mora biti na prvem mestu v navpični smeri (od zgoraj navzdol) ali pa v vodoravni smeri (od leve na desno); poleg tega ne sme biti po razsežnosti manjše in črke morajo biti iste vrste, kakršne se uporabijo za drugo besedilo. Člen 2. Mimo tega, kar odreja prednji člen, pa je prepovedana raba tujih besed, kakor za table, razglase in napise, tudi za industrijske izdelke, za blago in za poimenovanje tvrdk in društev. Člen 3. Da se olajša pravilno prevajanje na italijanščino v primerih iz členov 1. in 2. te naredbe, poskrbijo ljubljansko občina in okrajna načelstva za ustanovitev brezplačnih svetovalnic. Člen 4. Nadomestitve po členih 1. in 2. se morajo opraviti do vštetega 31. julija 1941-X1X. Table, razglase in napise, ki se v tem roku ne bi preuredili skladno z določbami te naredbe, odstranijo občinske uprave na stroške obveznikov, katerim se poleg tega predpiše denarna kazen od 1000 do 10.000 din. Člen 5. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 4. junija 1941-X1X. Visoki Komisar EMILIO GRAZIOLI Omejitev prodaje svežega govejega in svinjskega mesa Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na uredbo (o varčevanju z živili) z dne 23. avgusta 1940 in smatrajoč za potrebno, da se spremenijo določbe o omejitvi porabe svežega govejega in svinjskega mesa, odreja: Čl. 1. Sveže goveje in svinjsko meso se sme prodajati samo ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Za bolnišnice pa je dovoljeno dobavljati te vrste meso tudi ob drugih dnevih v tednu po predhodni odobritvi Prehranjevalnega zavoda (Prevoda) za Ljubljansko pok raj i no. Čl. 2. Restavracije, gostilne, krčme in drugi taki javni obrati smejo oddajati jedila, pripravljena z mesom iz člena 1., samo ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Noben obrok ne sme obsegali več ko eno mesno jed v teži največ 150 g; ta teža se nanaša na sveže meso (brez kosti). Čl. 3. Določbe prednjih členov se ne uporabljajo na govejo in svinjsko uo-trino (možgane, jezik, pljuča, srce, jetra, ledvice, vampe, vranico itd.). Čl. 4. Kršitelji te naredbe se kaznujejo denarno s 3000 -lo 15.000 dinarji, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev in z odvzemom ob''Tne pravice. Čl. 5. Razveljavljajo se vse določbe, nasprotujoče tej naredbi, ki stopi v veljavo z dilem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 6. junija 194t-XIX. Visoki Komisar EMILIO GRAZIOLI Nova naredba o zatemnitvi Visoki Komisariat za Ljubljansko pokrajino objavlja: Že nekaj časa se opaža neupravičeno zmanjšano izvajanje odredb o zatemnitvi. Opozarjamo, da je odredba z dne 18. maja 1941 v polni veljavi in da jo je treba z vso točnostjo izvajali. Zlasti pa se je poleg vsega držati še tega: 1. Nobena svetloba ne sme prihajati skozi okna stanovanj ali pa skozi vrata javnih lokalov. 2. Zatemnitev oken obsega tudi tista na dvoriščno stran ali pa proti parkom, vrtovom itd. 3. Prepovedano je uporabljanje žepnih svetiljk, ki nimajo modrega zastirala ali pa niso zasenčene. Te svetiljke se smejo uporabljati samo tam in v tistih krajih, kjer se ne uporablja javna omejena razsvetljava. 4 Motorna vozila morajo imeti svoje luči zastrte s predpisanimi zastirali, uporabljati ne smejo pa močnih luči, še manj pa. da bi uporabljali na križiščih. Z odredbo z dne 6. junija 1941-X1X št. 42 je Visoki Komisar odredil, da naj se od 9. junija naprej zatemnitev izvaja |K> novi odredbi, to je od 22.30 pa do 4.30. Službujoči organi javne varnosti bodo s strogim nadziranjem izvajali nadzorstvo in poročali o morebitnih prekrških. Z isto odredbo so bile povišane kazni za prekrške zaradi zatemnitve. Kršitelji bodo kaznovani, če dejanje ni večji prestopek, z denarno kaznijo od 100 do 5000 din, toda v težjih primerih z zaporom od 5 dni do 2 mesecev. Dodatek k maksimalnemu ceniku Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino določa v smislu naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941-XIX dodatno k ceniku št. 1 z istega dne naslednje maksimalne cene za sveža jajca: na drobno: jajca (nad 58 g) din 2. Lit 0.60, jajca (pod 58 g) din 1.75, Lit 0.53; na debelo (v prodaji po proizvajalcih in trgovcih): jajca (nad 58g) din 1.75, Lit 0.53, jajca (pod 58 g) din 1.50, Lit 0.45. V Ljubljani dne 7. junija 1941-XIX. Visoki Komisar EMILIO GRAZIOLI Dem mornarice Dan Mornarice so proslavili po vsej Italiji v torek 10. i. m. Italijansko ljudstvo se je ta dan s hvaležnostjo spominjalo padlih mornarjev in izkazalo hvaležnost živim poveljnikom, častnikom in mornarjem. Fašizem je hkrati s temelji za Veliko Italijo zagotovil tudi njeno veliko in močno mornarico, ki je za časa tašistovske Italije dosegla svojo naj višjo stopnjo uiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinj |O KV IR 11 | ZZ u S E SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE. § | KLEIN I = LJUBLJANA, Wolfova 4 = .imiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiimmiiiiirc Slovarček vseh italijanskih besed, ki ste jih srečali pri dosedanjem učenju italijanščine po metodi »Družinskega tednika«, je včeraj izšel v obliki dodatka k ponatisu prvih 12 učnih ur »Italijanščine za Slovence v besedi in sliki«. Ponatis obsega 8 strani formata našega lista ni bo dobro došel pripomoček vsakomur, kdor se ukvarja z učenjem italijanščine — tem bolj, ker smo mu razen slovarčka dodali še prepotrebno abecedno kazalo vseh pravil, izjem, svojevrstnih besed in drugih jezikovnih posebnosti, kolikor jih je obdelanih v prvih 12 učnih urah italijanskega tečaja »Družinskega tednika«. Ponatis teh 12 učnih ur z abecednim kazalom in slovarčkom smo izdali kot izredno številko »Družinskega tednika«. Cena ji je 2 din. Kupite ponatis v trafiki, kjer redno kupujete »Družinski tednik«, ali pa neposredno v upravi, Miklošičeva cesta 14/ni. in moč. Zato so na ta dan vse fašistovske organizacije počastile spomin padlih mornarjev na njihovih zadnjih počivališčih, v bolnišnicah in okrevališčih priredile predstave in zabave, živim junakom pa izkazale svojo posebno hvaležnost z domoljubnimi manifestacijami. Javna dela v Ljubljanski pokrajini Agencija Stefani poroča iz Ljubljane: Med tukajšnjim prebivalstvom je zbudila veliko pozornost vest, da je ministrski svet na predlog Duceja te dni odobril načrt za javna dela v Ljubljanski pokrajini. Gre za obsežen skupek del, ki bodo stala pol milijarde dinarjev, kar znaša 150 milijonov lir. Znesek Ik> razdeljen na tri dele in bo prva anuiteta znašala 70 milijonov lir. Zelo važen je načrt za izgradnjo cest, ker določa sistematsko izgradnjo velike državne ceste od stare meje do Ljubljane ter temeljito popravo vse cestne mreže Ljubljanske dr. Ivo Lulik se je preselil iz Cigaletove ulice II v sosednjo vogalno hišo — vhod Trdinova 7 (pri sodišču) pokrajine. Vštete so tudi manjše ceste, za katerih popravo bodo skrbele pokrajina in občinske uprave. Drugi del vsote je določen za bolnico, zlasti za kirurški paviljon. Tretja kvota bo porabljena za univerzo ter za izpo[K>lni-tev študijske knjižnice in raznih važnih institutov. Pet milijonov lir je na|>osled določenih za prvih 150 stanovanjskih hiš, ki jih bo zgradila država v dveh letih 300. Pri teh javnih delih bodo upoštevana predvsem domača podjetja in domača delovna sila. Ravnatelj italijanskega tiska pri Ministrstvu za ljudsko kulturo, narodni svetnik dr. Casini, je pretekli teden prispel v Ljubljano po naročilu ministra Pavolinija. V palači Visokega Komisariata je sprejel slovenske časnikarje v navzočnosti Vis. Komisarja Eksc. Emilia Graziolija. Tako se je hotel osebno prepričati o stanju slovenskega tiska in časnikarjev. Visoki Komisar je predstavil gostu časnikarje in poudaril, da so lojalno sodelovali pri delu, da se Ljubljanska pokrajina čim prej prilagodi novim razmeram Nato si je visoki gost v spremstvu dr. Nanija, voditelja tiskovne službe in propagande na Visokem Komisarjatu v Ljubljanski pokrajini in na Komisarjatu v Dalmaciji ogledal uredništva in tiskarska podjetja. Obljubil je slovenskemu tisku in slovenskim časnikarjem vso naklonjenost iu podporo. Italijanske in nemške oblasti so se sporazumele, da se bodo vojni ujetniki s področja Ljubljanske pokrajine vrnili domov. Zato vabi Mestni vojaški urad svojce ujetnikov, da njih imena sporoče vojaškemu uradu na Ambroževem trgu 7/1., soba št. 6 med 8. in 12. uro, najkasneje do sobote 14. junija. Prijava naj bo spisana na četr-tinki papirja in naj navaja ime in priimek ujetnika, kraj in datum rojstva, poklic, pristojnost, vojaško enoto, pri kateri je nazadnje služil, kraj in vojaški čin, prav tako pa tudi kraj, kjer je verjetno ujet. Gospodarska pogajanja se vrše med zastopniki Italije in Hrvatske na Reki. Zastopniki so se že sporazumeli glede potniškega in l>lagos7nega prometa med obema državama. Pogajanja se vrše v duhu prijateljstva med obema državama. Neredna s4o£ica upliva na vesorganizem-Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluj« in ima prijeten okus, ja Darmol dobite v vsaki lekarni! Novi italijanski kouziil je prispel v Sarajevo. Novi konzul je postal Albert Calise, dočim je dosedanji konzul markiz Julij Benconi premeščen v italijansko zunanje ministrstvo. Kmetijska Akademija v Bologni je sledila zgledu Kr,. Akademije znanosti v Bologni in je Ljubljanski univerzi podarila serijo publikacij Kmetijske družbe in vse svoje letne publikacije. Telefonski promet v Ljubljanski pokrajini se po odredbi Visokega Komisarja odslej vrši brez predhodnega dovoljenja. Za pogovore z drugimi pokrajinami Kraljevino Italije je pa potrebno dovoljenje Kr. Karabinerjev. Spored vojaških koncertov v Ljubljani se je nekoliko spremenil. Odslej bo godba 13. artilerijskega polka igrala samo ob nedeljah od 11. do pol >3. na Aleksandrovi cesti pred Narodnim domom. Godba poveljstva mesta bo igrala vsako nedeljo in vsak četrtek od 18.30 do 20. ure v Tivoliju, godba I. polka Sardinskih grenadirjev bo pa še dalje igrala vsako soboto od 18. do 19. ure v Zvezdi. Več ko 155.000 ha zemlje so posadili s sladkorno peso v Italiji, kjer letošnja letina prav dobro kaže. Po uradnih poročilih bo letina posebno dobra v severnih delili države. V Metliko je dospel oddelek ljubljanske carinarnice in odprl na metliški postaji svojo pisarno. Zaradi nove meje med Ljubljansko provinco in Hr-vatsko je zdaj Metlika obmejna postaja. Vsak, ki popotuje iz Ljubljanske pokrajine na Hrvatsko, sme nesti s seboj do 2000 dinarjev ali 250 lir, tisti pa, ki popotuje iz Hrvatske v Ljubljansko pokrajino, sme vzeti s seboj suino do 250 lir, dinarjev pa ne. Prav tako kakor posluje na metliški postaji carinarnica, posluje ua glavnem mostu preko Kolpe pri .lurovskem brodu oddelek italijanske finance. Mila ne ho zmanjkalo, kakor se boje nekateri ljudje. Po uradnih podatkih je mila v Italiji dovolj na razpolag*. Poleg odmerjene količine 200 gramov mila na mesec na osebo je dovoljen tudi poseben dodatek mila bolnikom. Italijanska industrija mila obsega zdaj 1000 podjetij %. okrog 7000 podružnicami. Strogo prepoved sekanja oljk je i*-dalu italijansko ministrstvo za |K>1 jo-delstvo in gozdove. Nekateri gojitelji oljk so namreč zaradi pomanjkanja kuriva začeli sekati oljke in uporabljati les za kurjavo. Do 15. junija morajo prijaviti lastniki motornih vozil svoja vozila. Tiskovine za prijavo lahko dobe pri Avtoklubu v Beethovnovi ulici št. 14. Avtoklub dalje opozarja, da morajo lastniki motornih vozil do 30. t. m. izmenjati na svojih vozilih evidenčne tablice. Izmenjava se vrši na ljubljanskem velesejmu, s seboj pa morajo lastniki prinesli prometno knjižico, dovoljenje za vožnjo in staro evidenčno tablico. Predsednik sveta la zunanjo trgovino Hrvatske je postal dr. Mirko La-mer, njegov namestnik pa dr. inž. Josip Cabas. Osebne ▼e»ti Poročili so se: V Ljubljani: ing. arh. Lojze Rojc is St. Vida na Dolenjskem, in ing. arh. Draga Kodričeva iz Krške vasi pri Brežicah. V Beogradu: ing. Slavko Savič in gdč. Darinka Hladnikova. Bilo srečno! Umrli se; V Ljubljani: Petronila Foesterjeva; Ivan Kapus, brivski in frizerski mojster; Joško Poljak, stud. phil.; 841etna Julija Helmilchova; Joško Pogačnik, generalni tajnik Trboveljske premogo-kopne družbe; Edvard Hajek. bivša trgovec iz Kamnika; Jakob Zalaznik, bivši kaVarnar in posestnik; Pavel Gosar, bogoslovec V Pesnici pri Mariboru: Josipina Hojnikova, posestnica; 741etna Ivana Kušarjeva. zasebnica. V Dobrunjah: Jožef Selan, posestnik. V Mariboru: Eliza Lešnikova, učiteljica. V Slovenjgradcu: 831etni Ivan Mar-sel. železničar v pok. V Vižmarjih: Jože Matjan, posestnik in gostilničar. Naše sožalje! Pravi San P e dr o Mate Caf morete uživati skoro v vsaki množini tudi za žejo, sai ga pi-Jeio v njegovi domovini Južni Ameriki, kot narodno in edino pijačo Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ul.5 si jo je težko priborila. Takoj ji je dala tudi kri izpustiti, meneč, da bo mrtvo varneje prinesla domov. S čudovitimi mislimi na slastno gosjo pečenko je pa gospa v vlaku nekoliko zadremala. A celo v spanju je krčevito držala vrat zaklane goske strani rožnato pokrivalo, kos blaga, ki ga ima med poročnim obredom ovitega okrog glave. Zdaj šele je par po japonskem običaju res poročen. Kajti s tem, da nevesta sname rožnato pokrivalo, tako rekoč sname zaveso in »pokaže roge«. Trg, ki je najbolje založen Nekaj minut pri prodajalkah cvetlic Meščani radi kupujejo cvetlice in v vseh letnih časih krase z njimi svoje domove Ti ena izmed teh si, ki še tuje so ti krivice, ki v pravljičen grad še veruješ, čeprav grdo opsuje doma te oče, ker vsakdanji svat, z neusmiljeno pestjo ga davi glad. In ti naprej še hodiš v mračen kot ljubljanskih ulic plašna ponujat: »Vijolice, vijolice, gospod!« -AB- Villonovska balada o prodajalki cvetlic Spomladi so vijolice, ki jih ponujajo male, siromašne ubožice s predmestja po stopniščih, pri hišnih vratih, na vogalih, po kavarnah. Kmalu nato jih nadomeste spominčice, cvetne butarice, v maju šmarnice, v juniju binkoštni nageljčki in poljske marjetice. Vsak mesec z novimi šop- ki v drobnih rokah prihite k nam, upajoč, da si bodo prislužile tako nekaj dinarjev. K nam v pisarno prihajata dve. Nekje tam z Bokale sta, še dokaj dobro oblečeni in pogumni. »Šmarnice, po dva din šopek jih dam,« ponuja večja, »če vzamete vse, pa vse za pet dinarjev.« »Kje si jih pa nabrala?« se pozanimam. »O, na cvetličnem trgu sem jih kupila dvajset šopkov po šest kron. Zdaj jih pa prodajam in imam pri vsakem šopku dve kroni zaslužka,« mi prostodušno odgovori mala. »No, kupite jih, dajte no!« Ker sem jo že nekoč fotografirala, ko je prodajala božične razglednice — tedaj pač ni bilo dobiti cvetlic — me vsakokrat vpraša: »Kdaj me boste pa spet slikali? Zdaj sem že zrasla!« In zelo razočarana je, ko ji povem, da ne utegnem, še bolj bi bila pa razočarana, če bi vedela, da sem zdaj slikala neko drugo majhno prodajalko cvetlic s cvetličnega trga... O cvetličnem trgu z mirno vestjo napišem, da je najlepši trg in najbolj bogato založen ob tem letnem času. Koliko čudovitih cvetlic pri-neso sem nabiralke in gojiteljice cvetlic, da jih prodajo za drobne denarje meščanom, ki radi krase svoje domove s svežimi cvetlicami. »Kako? Ali kaj gre kupčija?« vprašam ženico, ki prodaja potonike. »O, bo že, letos še bolje kakor lani,« mi odgovori. »V zgodnji spomladi je bilo preveč moče za tulipane, zdaj je pa ravno prav dežja.« Dosti je prodajalk iz Trnovega, ki je menda vrtnarija za Ljubljano. Mnogo je tudi takšnih, ki nimajo ne vrta ne gredice, pač pa dovolj r-trpljenja, da nabirajo cvetlice p° travnikih in gozdovih, kjer jih je zdaj res na prebitek. In včasih moraš priznati, da je cvetoči glog res lepši od gojenih narcis in da se drob-n , raznovrstne, opojno dišeče gozdne cvetke, ki jim niti vsem ne vem imena, lahko merijo z vrtnimi šmarnicami. Na tem trgu pač ni kupovalk, L. cvetlice preplačevale, žal je pa vse preveč takšnih, ki se botajo za ceno. Prodajalke jih že poznajo in jim prav nerade prodajo cvetje, ali ga pa rajši obdrže zase. »Poglejte, kako drobne so te rožice,« mi pravi ena izmed njih, »kolikokrat sem se morala pripogniti, da sem jih nabrala v šopek, zdaj naj ga pa za dve kroni prodam, ko že dinar ni veliko zanj.« Morala sem ji iz srca pritrditi. In tudi to se mi je zdelo res, ko mi je dejala, da se samo takšne kupovalke botajo za ceno, ki cvetlic same nikoli niso nabirale, ki tudi ne vedo, kje zrastejo in kako se jih nabira. Takoj ob začetku cvetličnega trga stoji prodajalec umetnih cvetlic. Na pogled so večje in razkošnejše od pravih, toda brez duše so in le težko vzdrže primero s tistimi, ki jih je bila ustvarila mati narava. Te cvetlice so morda upravičene v umetni luči, tukaj v jarki junijski svetlobi so se mi pa zazdele kakor zimska obleka, če jo ogledujemo pri poletnem soncu. »Koliko pa stane tale mak?« vprašam prodajalca. »Tri dinarje.« »Ali ga dolgo delate?« »Približno pol ure. Vzemite jih, ali niso lepi?« Priznam, da mi je bilo težko, ker sem morala odkloniti, posebno, ker sem videla, da je tisto dopoldne prav malo prodal. Bo pa pozimi večja bera, tedaj marsikdo vtakne v vazo umetno cvetlico, ker so sveže predrage... Še enkrat sem šla vzdolž cvetličnega trga, segajočega od frančiškanskega stranskega mostu pa daleč tja dol na Cankarjevo nabrežje. Videla sem dekleta in žene, ki so prihajale s trga in se za nekaj trenutkov ustavile pri prodajalkah cvetlic. Nobena ni odhajala prazna, vsaka je nosila v rokah šopek, bodisi potonik, šmarnic, marjetic, jasmina, vijoličastih ali rumenih lilij, vejo cvetočega trna, šopek gozdnih zvončnic, kokalja, pla-vic... Ponesle bodo te cvetlice v svoje domove, in jih razporedile po vazah. Marsikatera ne more vsak dan ven, v naravo, marsikatera nima niti vrta ali gredice, ta šopek cvetlic ji bo pa prinesel v dom lepoto poletne narave in ji tešil hrepenenje po travnikih in gozdovih,.. K. I. Ukradena goska V nekem potniškem vlaku, ki vozi iz Pardubic na češkem, se je pred kratkim pripetila nenavadna tatvina. Neka podeželska gospa si je na bližnjem trgu priborila gosko. Kako, o fcpm kronika molči t.n ip pnfrvvn rin v . roki, da ji je ne bi kdo izmaknil. Kljub temu se je pa našel še neki drug ljubitelj slastne gosje pečenke. Ko se je gospa prebudila iz sna, je v svojo grozo opazila, da v roki drži samo še — gosji vrat. Vse ostalo je izginilo brez sledu. Neki neznanec je z ostrim nožem prerezal vrat, ko je videl, da bi bilo celo gos nevarno izmakniti. Nenavadno je tudi to, da ostali sopotniki niso ničesar opazili! In ko je okradena gospa stopila z vlaka, je poleg škode trpela še spogledovanje. Maščevanje je sladko Neka ameriška radijska družba je z nastopi neke popolnoma nenadarjene pevke neprestano mučila svoje odjemalce. Povrh je izdelovala še gramofonske plošče s to pevko. A šle so slabo v denar, kar bi moralo prav za prav radijsko družbo posvariti in jo drugače usmeriti. Vendar je mlada dama pela in pela, kajti dekle si je dosti več domišljalo o svojih zmožnostih, kakor je bilo zdravo. Ko je pa pred nedavnim pevka stopila iz poslopja radijske družbe, je stopila k njej skupina mladih moških, jo .obkolila* in povabila v avto. Domišljavi pevki je to na moč laskalo. »Kako me slave!« si je mislila. V resnici so jo pa gospodje odvedli v neko gradiču podobno vilo a ne da bi jo slavili, temveč da bi jo — priprli. Za, celo noč in cel dan. In kar je še hujše! Ves ta čas, kar je bila zaprta v vili. je morala brez prestanka poslušati lastno petje na gramofonskih ploščah. Prinesli so ji jesti, piti in ji dali počivati, a poleg tega je morala neprestano poslušati svoje petje, in sicer zmerom ene in iste pesmi. Svojih ugrabiteljev ali mučiteljev pevka za čudo ni hotela naznaniti, še bolj čudno je pa da si svoje kazni ni prav nič k srcu vzela. Narobe še maščevala še je, in sicer na najbolj učinkovit način: še danes namreč brez prestanka poje dalje. »Želite, gospod?« Nedavno se je nek kmet iz Jiitlan-dije mudil na svojem vrtu, da bi si nakosil trave. Pri tem je pa na nekem drevesu zagledal lepega velikega pisanega ptiča, ptiča, kakršnega še nikoli ni bil videl. Hitro je stopil po svojo ženo, da bi ji pokazal »čudežno žival«. Ptič je obema na moč ugajal in sklenila sta, da ga ujameta. Kmet je prinesel lestvo in je hotel ravno po njej splezati na drevo, ko je na lepsm zaslišal glas: »Želite, gospod?« Ves prestrašen je kmet komaj še varno pristal na tleh in je kajpak svojo namero takoj opustil. Prepričan je bil. da se je čudež zgodil. Zvečer si ni mogel kaj, da ne bi proti svoji navadi cdšel v va:ško krčmo in tam razložil svoj nenavaden doživljaj. Izkazalo se je. da je bil ptič lepa velika papiga, ki se je zatekla na kmetov vrt. Nenavadno pri celi zgodbi je bilo samo to, da kmet ni še nikoli videl papige in se mu še sanjalo ni, da kakšen ptič na vsem širnem svetu zna govoriti. Japonski poročni običaj Na Japonskem po uradni poroki pred oblastmi ali pred svečenikom par še ni popolnoma zvezan za življenje. Ženin in nevesta morata po tej poroki izpiti še trikrat po tri čaše opojnega vina. kakršnega poznajo samo na Japonskem. In šele petlej nevesta od- Come vengono mescolati i bastoncini di esplosivo nelle fabbriche di muni-zioni per ott^nere una carica efficacissima per i canoni. — Tako mešajo eksplozivne paličice v municijskih tovarnah, da bi dobili kar najbolj učinkovit m boj za topove. Zdaj ima namreč že pravico, da jih pokaže. A ta običaj je na Japonskem samo formalen. Moderni japonski mladoporočenci tudi s tem še niso opravili. S tem zanje še ni zaključen vstop v resno, odgovornosti polno zakonsko življenje. Kajti avto čaka pred hišo da mlado gospo v dragocenem pisanem kimonu z dolgo brokatno vlečko in ženina v vzhodnjaški obleki odpelje na železniško postajo. Kmalu ju namreč »vlak Lezioni di storia naturale alPaperto: l’aquila. prostem: orel. — Prirodopisne ure na l;n medico militare italiano eava un dente ad un soldato delle truppe eolo-niali italiane. — Italijanski vojaški zdravnik izdira zob vojaku italijanskih kolonijskih čet. medenih tednov« odpelje v morsko in mineralno kopališče Atami. To je Meka vseh modernih japonskih mladoporočencev. Vlak je pa tudi skoraj poln mladih parov, ki gredo proslavljat svoj medeni teden, čez teden dni se vrnejo j v mesto in šele takrat se zanje začne pravo zakonsko življenje. Jezero iz petih različnih tekočin Na otoku Kildinu, na murmanski obali, na skrajnem severu Evrope, leži jezero, ki je po svojem sestavu vode edinstveno na zemlji. Veda je sestavljena iz petih plasti ali bolje iz petih vrst tekočin. Zgornja plast jezera globoka približno en meter, je iz sladke vode, pod to plastjo je voda redko nasičena s soljo, za to plastjo pride morska voda- rdečkaste barve Znanstveniki so ugotovili, da so vodo rdeče pobarvale mikroskopsko majhne živalice. Za to vodno plastjo pa pride plast vode, nasičene z žveplom. Znanstveniki sicer tej čudni naravni muhi še niso docela prišli do dna, vendar menijo, da mora biti jezero pod zemljo v zvezi z morjem in je morska voda kriva vseh teh sprememb. La Domenica del Corricrc Dobrim zakoni niso potrebni Znani nemški satirik Georg Christof Lichtenberg (1742—1799) je nekoč v pogovoru o dobroti in zakonih dejal takole: »Zakoni so samo za slabe ljudi. Dobri ljudje jih sploh ne potrebujejo. Za dobra dela, ki jih dober človek naredi sam od sebe, niso postavljeni nobeni zakoni. Samo slabi ljudje se morajo, preden hočejo storiti kakšno delo, dodobra seznaniti z zakoni, da jih potem kazen ne preseneti.« SIROM PO SVETU Število mili 'onarjev v Združenih državah pada. Lani jih je bilo še 50. letos pa samo še 42. Leta 1921. so pa našteli v Ameriki še 513 milijonarjev. Prvi zvezek italijanskega slovarja v izdaji Kr. Italijanske Akademije bo izšel med 15. in 20,- junijem. Slovar izdaja posebni konzorcij, sestavljen iz desetih italijanskih založnikov. Nov izum proti tatovom koles je izumil neki danski inženir. Gre za nekakšni svarilni zvonec ki jame takoj zvoniti, kakor hitro sede tat na kolo. Zvonenje ustavi lahko šele lastnik kolesa s posebnim ključem. Ledeni plaz je zasul železniško progo, ki drži iz Riksgrinsena proti Narviku. Ker je strojevodja o pravem času plaz zagledal in se mu je posrečilo ustaviti vlak deset metrov pred njim. je tako preprečil nesrečo, ki bi utegnila terjati več sto žrtev. Ves zasebni promet z avtomobili na Finskem so zaradi pomanjkanja goriva, maščob in gum prepovedali. Kruh iz mešane moke bodo odslej do prihodnje žetve pekli v Turčiji. Moka bo mešana iz 30", u ječmenove, 20'/o ržene in 50"'« koruzne moke. Drugačnega kruha peki ne smejo več peči. Te dni je umrl v Doomu na Holandskem bivši nemški cesar Viljem II. Njegovega pogreba se je udeležil dr. Seiss-Inquart kot zastopnik kanclerja Hitlerja. Louis Chevrolet, znani izdelovalec istoimenskih avtomobilov je v Detroitu v Michiganu v 62, letu umrl. .Francesco da Rimini' bo filmala neka italijanska filmska družba. Ne vedo še, ali bodo poverili giavno vlogo Žarah Leandrovi ali Danieli Darrieu-xovi. .Teden za vo:ne ujetnike* je priredila francoska filmska industrija. Denar, ki ga bo nabrala, bo darovala za podporo francoskih vojnih ujetnikov v Nemčiji. 15.000 vrst rastlin uspeva na ruskem ozemlju, tako so ugotovili ruski botaniki. ki so izdali obsežno botanično knjigo .Flora SSSR*. Samo šestkrat na teden bodo odslej lahko izhajali francoski dnevniki, tako je odredila te dni francoska vlada. Joseph Archaimbeaud, dirigent pariške opere, je te dni umrl. V Teanu, v Neapeljski provinci so te dni odkrili marmornati kip Kleopatre. Kip je visok 130 cm in ga bodo shranili v nekem muzeju. Gia qualche anno esiste nel Belgio un movimento rivoluzionario condotto da Leone Degrelle. La figura ci rappre-senta un giovane regista che inginoe-chiato davanti al suo capo giura all° statutu del movimento. Soltanto dopo questo giuramento diventa membro delPorganizzazione. Ze nekaj let obstaja v Belgiji revolucionarni pokret, ki ga vodi Leon De-grelle. Na sliki vidimo mladega reksi- . sta, ko kleče pred svojim vodjo prisega na pravila pokreta. šele po tej prisegi postane član organizacije. Preskušnja Italijanski napisala Maria Pia Sonentino Dekle se je za trenutek ustavilo pied vrati; nato tiho poklicalo: »Alberto!« Vrata so se odprla in v svitu luči ®vle pojavila visoka postava mladeniča. ' 'Marta, ti?« Dekle mu je prožilo svoje roke. 011 j° ie pa potegnil s seboj v sobo: »Mar-a> Je ponovil, medtem ko so jo nje-goy? °či radovedno ogledovale. Marta se mu je nasmehnila s smeh-jajem, ki ni skrival njene bolečine. -•Oprosti mi, Alberto, toda to noč *sem mogla biti daleč od tebe. Ali Aiif0rila. kai hudega?x »n rfrl° j0 P0l°žil r°l;i na rame-• Dejal je tiho, samo da bi skril °Je razburjenje: >Toda, če tvoja mati izve, da te ni jna ob tej uri? In če te je kdo vi-e‘ 118 cesti tako pozno?« Marta je zmignila z glavo: »Kdo naj i!! k*6 ,v'(*el zdaj ob tej uri? Mama spi bo še spala, ko se bom vrnila. Ce-® *e prazna, saj se Sele svetlika.« . *aJ\ svetli se že!« je ponovil mla-e!'ICi’ niedtem ko je pogledal na uro. Uekle je vztrepetalo: »Obkorej 1110-r»š biti tam dol?« *Ob pol petih. Moram iti, Marta.« ^Pogledala sta se. Skušala sta se Prevarati z drugimi besedami, da bi j^egnala tisto težko misel; toda Marale oči so bile tako žalostne in njen Pugled tako obupen, saj je bila z vso ®.0 zadrževala solze. V trenutku je bil Alberto pri njej in je poiskal njena žametna usta. Dolgo sta se ]>oljub-Jjala, skoraj v obupu, kakor da bi bil to njun poslednji poljub. Alberto se je prvi znašel. J Dekletce, je zašepetal. Marta si je z rokami popravila lase: .Pojdi, dra-61-.Počakala te bom tukajle.« Čutila je, da bi, če bi 11111 v tistem . enutku ponudila svoja usta v poljub, mogoče ostal pri njej. Spremila Ra je do vrat, vsa mirna in s smehljajem na ustili Na pragu sta si stisnila roki in si želela nasvidenje. Toda Alberto je še počakal trenutek pri njej, kakor da hi še nečesa čakal. .'': °^: .nai te Vflruje, Alberto!« mu je se želela Maria na pot, potem se je pa vrnila v hišo. da ga ne bi videla, kako težko odhaja. Bila je sama v Albertovi hiši. Ogledovala je vse okrog sebe, kakor da ”> hotela nekaj pozabiti. Cigareta, ki 1° ie Alberto pustil na pepelniku, je se tlela in dim se je vil v kolobarjih P*ot: stropu. Potem je cula od vrtne °graje ropot motorja, ki ga je Alberto Spravljal v tek. Mladi izumitelj naj bi se odpeljal na letališče, kjer bi se 1110-ral z novim modelom padala, ki ga je sam iznašel, spustiti na tla. Marta si je pokrila obraz 7. rokami, zaprla oči, kakor da bi hotela pregnati .ko, ki se ji je nehote slikala pred njenimi očmi. Slika se je po sili vtis-n|la tudi že v njeno notranjost. Marta Pa ni imela toliko moči, da bi jo pregnala. Videla je pred seboj umirajočega Alberta, Alberta mrtvega. P0110-y.a je glasno te besede, kakor da ne 11 mogla razumeti tega nesrečnega Pomena, in znova je njen pogled ušel cigareto, ki jo je imel še pred ne-KaJ minutami v ustili. Zdrznila se je, skočila na noge in *delo se ji je, kakor da se je rešila ezke more. Vrnil se bo! Zdelo se ji mi da v'^*' kako stopa z letala 'lad, poln življenja, zdelo se ji je, akor da je prestal preskušnjo z najetim mirom in je siguren svoje Naredi);, je nekaj korakov po sobi, v.?teni se je pa naslonila na okno. Jen pogled je objel nebo, ki je bilo * vzhodu vse svetlo od vzhajajočega nea. Dekle je raztreseno pomislilo: Sa ^onl v'dela vzhajati sonce, zd 1*° ,al<0 'ePo!<: I" potem se ji je j e*o, da to ni več ona, da je to njen r jaz, ki ji je tuj, ker se je lahko ■•resel s tem, da je gledal vzhajati Sin i**’- niedtem ko je bil Alberto v r*ni nevarnosti. St, 1 gj. -o pri oknu slišala brnenje letala. šo*8'! zol>e tak° m°čno skupaj, da „1 z®Skripali. Čutila je, da ne bo 1110-]) . Prenesti tako težke preskušnje. Sn V tem trenutku se je Alberto t' ls,'l s padalom. Pomisliti: V tem nutku je Alberto morda... \T j eziiosna bolečina ji je stisnila srce, t0vneh°te je glasno zastokala. Alber-'se ?^raz' njegovo telo, njegove roke, bil« -r Je bito njegovega, vse kar je njeno, je lahko že zdaj v tem tre-zlil zg"bila. .Zdelo se ji je, da bo «zn,ela od strahu in neprestano je s 'Sijala: »Samo tega ne, ljubi Bog, m° tega ne!« žep ■' 1” ie °d okna, toda nova goreča tahk ^ PreSini'a njeno srce: morda bi Nai Sak'h četrt ure je stenska ura bila. tJ1)rei je odbila t ričet rt na pet, počni. .Pet, četrt na šest. Marta je samo ala. da bo slišala biti pol šestih. puJe.!t dom, ki ga je bila ponoči za-in ..a: mama, ki bi se lahko zbudila Za,,.1 i° iskala okrog, vse to je bilo Jo daleč, zelo zelo daleč. Nekaj kriminalnih primerov iz življenja artistov Policijski nadzornik je razkrinkal lažnega magija Nenavadna razjasnitev zločina po več letih Aspirin (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Nadzornik Sukov se je temeljito lotil preiskave te zadeve. Ko je pa prejel uro. zavito v časopisni papir, spet ni vedel ne kod ne kam. Mislil si je pač, da je uro kupil kakšen nevednež in ko je bral njegov oglas v časopisih, se je zbal in uro poslal policiji. Nadzorniku Sukovu je dalo to mnogo misliti. Ko si je zavojček natančneje ogledal, je videl, da je zavit v dve vrsti časopisnega papirja. Na enem papirju je bil datum prejšnjega dne, drug kos papirja je bil pa že sedem mesecev star. Policijski nadzornik je vzel ta list v roke in prebral neki članek o zločinu, ki se je odigral v Moskvi. Našli so truplo nekega človeka iz Uralska. Bil je oropan. Zločinec mu je pobral listine, manjšo vsoto denarja, prstan in uro. Ura, ki je ležala na mizi nadzornika Sukova, je imela isto številko. Takoj mu je bilo jasno, zakaj je prejel ravno tisto uro., če ;e lažni magik to uro vzel, je jasno, da je bil eden izmed Mihajlovičevih gostov v zvezi z umorom neznanca iz Uralska. Nadzornik Sukov je izvedel, da je neki sluga, ki so ga najeli nalašč za svečanost v Mihajlovičevi hiši, takoj nato izginil. Nekaj tednov po tsm dogodku je policija tega človeka tudi prijela. Priznal je, da je izvršil zločin v Moskvi. Nadzornik Sukov je pa še dalje razmišljal. Kaj je utegnilo pripraviti lažnega magika, da je razkrinkal skrivnost moskovskega zločina? Kajti uro mu je poslal prav gotovo samo s tem namenom. Po ruski revoluciji je nadzornik Sukov zbežal na Poljsko. Tam je odprl rusko restavracijo. Zal je pa pri tem podjetju finančno propadel. Odpotoval je v London, kjer je našel mesto kriminalista pri neki veliki zavarovalnici. Podjetje mu je poverilo zamotane kriminalne primere. Med nekim potovanjem je spoznal nekega človeka, ki se je pisal Potoki 111 ki je imel v Argentini veliko farmo. Kmalu sta postala prijatelja. Potoki ga je povabil na svoj dom. Mož je pred svetovno vojno prav tako pogosto bival v Rusiji. Rad je pripovedoval o sojih doživljajih iz Rusije. Ko mu je Sukov povedal, da je bil policijski nadzornik v Petrogradu, se je Potoki začel zanimati za svojega gosta. Prosil ga je, naj mu pripoveduje svoje doživ- Najmlajša italijanska jadralka Najmlajši italijanski letalec šteje komaj osemnajst let. Vendar tudi Italijanke za svojimi moškimi tovariši nič ne zaostajajo. Iz njihove sredie je vzrasla najmlajša letalka. Gospodična Dirce Bagetova. doma iz Milana, šteje komaj 17 let, šest mesecev in deset dni. Sicer ni let?lka, temveč samo jadralka, vendar se bo z veseljem, ki ga ima do letalstva.^ prav gotovo povzpela do neustrašene letalke in zastopala tako svoje tovarišice tudi v eni danes najvažnejših panog. La Domenicn del Corriere Muhe se boje rumene luči Neki švicarski trgovec z jestvinami je čisto slučajno ugotovil, da je muham ramena svetloba zoprna in se je celo boje. Trgovec je imel na oknu shrambe z jedili rumenkasto obarvano steklo. Kmalu je opazil, da v tej shrambi nikoli ni nobene muhe, čeprav jih je bilo povscd drugod preveč. Po večdnevnem opazovanju se je o svoji domnevi popolnoma prepričal. Tudi vsi poznejši poskusi z rumeno svetlobo so pokazali iste rezultate. Muham rumena svetloba ne prija in se je tudi boje. V sobi z rumenimi stekli na oknih nikdar ne bo prišla muha. še manj bo pa v njej ostala. La Domenica del Corriere Kakšen okus imajo komarji čeprav so nam komarji poleti v veliko nadlego in nas radi pikajo, jim naša kri ni v posebno slast. Neki ameriški znanstvenik je namreč ugotovil, da imajo komarji veliko rajši živalsko kakor človeško kri. Naj si bo že prašič vol ali konj, z vsakim so komarji bolj zadovoljni in ga prej napadejo, kakor človeka. Samo takrat, kadar te poslastice ni blizu, smo jim tudi mi ljudje dobri. La Domenica del Corriere Kako se Kitajci rešijo hudobnega duha? Kitajski kmetje po večini verujejo, da so ljudje pod vplivom hudobnega duha. kadar so preveč lakomni na denar. Da bi se tega vpliva rešili, imajo prav posebne običaje. Od časa do časa imajo posebne praznike, ko mečejo denar v vodo ali med nevihto v zrak. Ko to svojo dolžnost opravijo, so prepričani, da so premagali hudobnega duha. Stari Rimljani niso štedili z vodo V starem Rimu je vsak Rimljan povprečno 600 litrov vode porabil na dan. Kako veliko vode je to, si lahko predstavljate, če primerjate, koliko vede je leta 1927. porabil povprečen prebivalec Berlina ali Leipziga. Berlinčan je porabil 110 litrov na dan, povprečen prebivalec Leipziga je pa porabil celo samo 85 litrov. Zgodovinarji to neverjetno veliko potrošnjo vode v starem R^jnu opravičujejo s tem. da so se Rimljani zelo pogosto kepali in da je bilo v Rimu veliko toplic. Tudi barve zbude tek Strokovnjaki so opazovali, kako ljudem jedi teknejo in so ugotovili, da njihov tek ne zavisi samo od okusa, temveč tudi od barve jedi Celo barva prtiča baje vpliva na delovanje želodca. Ugotovili so. da vijoličasta in modra barva zbujata še najmanj teka. Ce so 113 primer žejnemu postavili na mizo modro obarvano pivo, mu je neprimerno manj teknilo, kakor pivo navadne rumene barve. Narobe pa rdeča barva v največji meri zbuja tek in celo lakoto. Namesto vstopnic... Na Romunskem imajo kmetje na svojih prireditvah kaj čudne navade, kar se vstopnic tiče. čeprav je ta navada za naše pojme precej čudaški, vendar moramo priznati, da je veliko bolj praktična kakor vsemogoče vstopnice s številkami in preglednimi kuponi na naših prireditvah in plesih. če pride Romunčan v nedeljo popoldan na ples, plača pri blagajni predpisano vstopnino, blagajnik mu pa pritisne na dlan, s katero mu je plačal vstop, pečat. Tako se nikomur ni treba bati, da bi med plesom in prerivanjem izgubil vstopnice, kakor se to navadno godi obiskovalcem naših zabav. Pečat ostane na roki več ur in se ne izbriše niti s potom. V primeru, da preglednik zahteva vstopnico, plesalec samo pokaže svojo dlan in tako dokaže, da je vstopnico pošteno plačal. Žrtev pozabljivosti V Bingebriicku v Nemčiji je neka 601etna gospa že dolgo let bolehala za naglušnostjo. Zadnja leta se je bolezen čedalje bolj slabšala, tako da je starka popolnoma oglušela. Naposled se je starka odločila, da Medtem je sonce s svojimi prvimi toplimi žarki razsvetlilo sobo in njegovi žarki so vsrkali hlad jutrnje zore. Bilo je že jutro in Alberto se ne bo vrnil! Prav na dnu njenega srca, ji je nekaj reklo, da Alberta morda ne bo več. Toda Marta se je borila z vso silo proti temu nemiru, ki se je je pola-ščal. Prišel bo, mora priti. Saj ji je dejal, da bo vse skupaj trajalo nekaj ur. Minuli sta že dve uri, in če se je vse posrečilo, bi se moral vrniti. Če je vse šlo po sreči! .In Marta je pričela moliti. Tako jo je našel Alberto. Prišel je potihoma, da bi jo presenetil. Prijel jo je za ramena in s skoraj divjim glasom zaklical: »Marta, bilo je čudovito!« Marta ni mogla govoriti. Njene roke so otipavale Alberta, kakor da bi se hotele prepričati, da je res on, tak, kakršnega je videla odhajati. In njeno veselje, ki ga je prej samo podzavestno čutila, se je zdaj uresničilo. Bila je srečna, neizmerno srečna. Čutila je, kako jo je vzel v močne roke, čutila je, da io je poljubljal. >Draga,< ji je dejal s toplim glasom, sali si zelo trpela?^ Odkimala mu je in potem zašepetala: »Pripoveduj mi.< »Kaj naj ti povem Marta? Saj še sam ne vem, kako se je vse prav za prav odigralo. Padalo se je takoj odprlo, in znašel sem se na tleh, da še sam ne vem kako. Bilo je prekrasno.« Nekaj neznanega je spreletelo Marto. »Vem samo to,« je nadaljeval Alberto,« da sem v trenutku, ko sem se spustil, mislil na tebe. Mislil sem na tvojo bolečino, če se ne bi vrnil, in tako sem prosil Boga, naj mu pomaga.« Dekle je dvignilo k njemu svoj obraz in v očeh so se zalesketale solze. Pogledal jo je in začuden vprašal: »Toda, draga moja, zakaj jokaš, zdaj ko je vse končano in se nimaš ničesar bati?« Ni mu odgovorila. Morda je Alberto ne bi razumel, morda bi mu pa tudi ne znala vsega prav povedati. Jokala je od sreče, da jo nekdo tako ljubi, da je v največji nevarnosti mislil samo nanjo... ljaje iz Petrograda. Neki večer mu je Sukcv pripovedoval o skrivnostnem do. življaju v hiši Mihajla Mihajloviča. Poudaril je, da ga je zelo jezilo, ker ni mogel te skrivnosti razvozlati. Pctoki se je nasmehnil. In razjasnil je skrivnost. Kajti sam je bil lažni magik. Sukov najprej ni verjel, potlej mu je pa Potoki popisal takšne podrobnosti, da je bil vsak dvom odveč. Mihajlo Mihailovič je imel posle tudi v kraju, kjer je bival Potoki. Korum-pirani uradniki so mu šli pri vsem, še tako umazanem delu na roko. Neke noči je Potoki srečal Mihajla Mihajloviča vinjenega v nekem kabaretu. Tam je sklenil pogodbo z neko plesalko in hkrati omenil, da je najel tudi slavnega magika Alkabara iz Moskve. Potoki se je takoj odločil, da bo odšel v Mihajlovičevo hišo namesto, Alkabara. Uro. ki jo je našel pri enem: izmed Mihajlovičevih gostov, je vrnil: zato, ker je vedel, da je plen moskov- i skega zločina. Vse to je imelo pa še \ politično ozadje. Primer lažnega magika Alkabara je bil tako naposled pojasnjen. • (Prihodnjič: Usodni dragoceni kimono.) ] In vsaka Aspirin tableta nosi „Bayer"-jev križ. ^Baver"-jev križ je edino jamstvo, da ste res dobili Aspirin. Ne pozabita nikdar, da ni Aspirina brez „Bayer“*jevega križa! M poa & *. Ull m It aarti «<« bo poiskala pomoči pri zdravniku zal ušesne bolezni. Zdravnik je po kratki j temeljiti preiskavi starkinega ušesa i privlekel na dan košček vate, obrašče-J ne z mesom. Starka se je naposled« spomnila da jo je pred 30 leti nekoč J trgalo v ušesih in je takrat najbržej vato pozabila v ušesu. Čudna usoda nakaznice za obleko V Betzdorfu, v severni Nemčiji, je neka gospa izgubila nakaznico za obleko. čeprav je preiskala vse stanovanje, nakaznice po nobeni ceni ni mogla najti. čez nekaj tednov, ko je gospa na nakaznico že pozabila, je pa dobila od nekega sorodnika z vojske pismo. Ko ga je odprla, se je na moč začudila. V pismu je namreč našla svojo izgubljeno nakaznico, zraven pa pojasnilo, kako je nakaznica tako daleč pripotovala. Gospa je spekla za svojega sorodnika medeno potico in jo še vročo položila na mizo, kamor je malo prej dala nakaznico za obleko. Nakaznica Ee je tako trdno pi'ijela sladke podlage, da je po neprevidnosti gospodinje preromala tako dolgo pot. Nekaj zanimivosti o rekah in jezerih Na otoku Kataloniji v Jonskem morju teče majhna reka od morja preti gori. kjer se naposled izgubi med pečinami. Pri Embu v Sovjetski Rusiji je jezero, katerega voda je rožnate barve njegova obala je pa obrobljena z belimi kristali doslej še nepoznane rude. Leheigg, reka v USA je žarečemodre barve. Ta barva je posledica absorbiranja različnih kemikalij, ki pritekajo iz prekopov v reko. V tessinskem kantonu v Švici imajo jezero Ritom, ki je v globini 12 m nasičeno z žveplovodikom v tolikšni meri. da tej globini ne raste niti ena bilka in ne živi prav nobena žival. Vodo iz tega jezera uporabljajo za pogon gotthardske železnice. Pri Tusconi v Arizoni teče zelo nenavadna reka. če vržeš vanjo košček kakšne cvetlice, čez kratek čas oka-meni. Na jezeru Victorija v Avstraliji se pojavi vsakih 4 do 5 let otok, ki pa že po nekaj urah izgine. V Sibiriji teče neka reka po ledu, ki je star že več milijonov let. Pri Kaspijskem morju je neko jezero. ki ima v bližini obale debelo skorjo soli. V jezeru Mugadi v Afriki je voda mineralna. V Kentuckyju (USA) teče reka Lost River, za katero ne vedo, kje izvira in kje ponikne, Na Trinidadu pri Južni Ameriki je jezero, po katerem plava smola, v sredini pa izvira asfalt. Sibirska reka Lena ima pokrito korito z 2 in pol metrom debelim ledom. Nedaleč od Neapolija je bilo pred petdesetimi leti jezero, iz katerega so izparevale strupene pare. To jezero so potem izsušili in ga spremenili v plodovito ravnico. Nedaleč od nje pa leži znamenita »Pasja duplina«. Ontonagon, reka v kanadski pokrajini Quebeck, je znana kot bogato nahajališče bakra. Velikokrat se zgodi, da priplavajo kar po reki ogromne,: plasti bakra. Na otoku Timoru, ki spada k Sund-skemu otočju, sta dve jezeri. Eno jezero Ima rdečo barvo, drugo pa modro. Jezero dobi barvo od velike množine mineralov, ki so na dnu je- j > zera. na&iA dni Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Lepa beseda, lepo mesto najde! Časi so takšni, da ne, išče več bla-go kupca, temveč kupec blago. Pa ne samo v drobnem, temveč tutli v velikem. Res je in priznati moramo, da je stališče trgovcev danes težko. Ven-dar se prav v teli časih pokaže, kdo je pravi trgovec in kdo ni, to se pravi, kdo s strankami ravna kot s svojim odjemalcem v dobrih in slabih časih. Ko zdaj hodiš po trgovinah in kupuješ, šele opaziš veliko razliko med trgovci in »trgovci*. Tako sem se imela pred kratkim tudi sama priložnost prepričali. Prišla sem ?ia primer v trgovino in vprašala za to in to blago. Trgovec ni vedel, ali bi rekel, da ga ima ali da ga nima. Naposled je vprašal, koliko bi ga rada in šele potlej povedal, da ga nima. Že vedenje trgovčevo je pa tako malo vzpodbudno, da človek takoj izgubi voljo in si že po prvih besedah zaželi, da bi bil zunaj. Bila sem pa spet v drugi trgovini. Prijazni obrazi, vljuden pozdrav. Povprašajo te po željah — prav kakor nekoč. To vedenje me vzpodbudi. Ko mi vljudno postrežejo, povprašam, kako je z blagom. .Prijazno mi odgovore, da pač nimajo reč veliko, a s tistim, kar imajo, radi postrežejo' vsakomur, kdor vstopi. Kakšna razlika! Takšno vedenje človeka pri nakupovanju dandanašnji kar razveseli. Trgovci bi si laliko tudi sami mislili in se zavedali, da si odjemalci vse takšne reči dobro zapomnijo in za dolgo! Zato naj se pozneje ne čudijo, če bodo ostale dobro-Idočc trgovine brez najboljših odjemalcev. V. K. Brezsrčni ljudje Neka moja prijateljica se je nedavno peljala z Vrhnike do Rakeka z avtobusom. Ko je na Vrhniki vstopila, so bili vsi sedeži že zasedeni, pa tudi gneča je bila precejšna. Prijateljica je bila v blagoslovljenem stanju in je v nekaj dneh pričakovala otroka. Upravičeno je upala, da ji bo kdo mlajših, zdravih ljudi odstopil sedež. Vendar se nihče ni domislil, da bi se to spodobilo in tudi na njeno prošnjo ni nihče hotel vstati. Dokaj dolga vožnja po razrvani cesti in v tresočem se avtobusu je moji prijateljici tako škodovala, da je prezgodaj porodila in imela pri porodu velike sitnosti. Narod, ki ne spoštuje svojih mater — tistih, ki se iz njih poraja — bo prej ali slej oslabel, izhiral. Močni, mladi narodi spoštujejo matere kot narodne svetnice! Če se hočemo uvrstiti med takšne narode, se moramo tega spoštovanja in te ljubezni pri njih naučiti! K. I. Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v » Družinskem tedniku «! Ena izmed mnogih črnobelih drobnokockastili obleke, ki so tako priljubljene, a hkrati tudi preproste in vendar učinkovite. 2ivotek modela na naši sliki je tako preprosto ukrojen, da je živo nasprotje živahno ukrojenega drobno-nagubanega krila. Najbolj prikladno blago za takšno obleko je lahna svila. Zraven spadajo širokokrajen črn klobuk in tričetrtinske črne rokavice. GESAN ^l^KREMA NEKAJ NASVETOV za ljubiteljice knjig Kaša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Četrtek: Gobova juha, špinača, krompirjeva kaša', solata. Zvečer: Češpljeva kaša. Petek; Kislo zelje, zabeljen fižol, sirovi štruklji. Zvečer: Jota. Sobota: Krompirjev guljaž. solata. Zvečer: Grahova rižota, solata. Nedelja: Goveja juha z rezanci, pečen zajček, glavnata solata, krompir kompot. Zvečer : Ponarejena polenovka. solata, redkvica. Ponedeljek: Sirova juha2, kolerabice pražen krompir, solata. Zvečer : Vampi s slanino3. Torek: Ričet, palačinke. Zvečer : Ajdova polenta*, mleko. Sreda; Zelenjavna juha, makaronova potica, solata. Zvečer : Zdrobov narastek z malinovim odcedkom. II Poglej in zapomni si. kako se knjiga, ki jo bereš, imenuje, in I kdo jo je spisal. In zapomni si to tudi še potem, ko si knjigo že prebrala. _i>onoo*nijA kaze junaštva. Ponekod mora na kol privezan prestajati hude muke, ne da bi trenil z očmi, drugod zahtevajo od njega kože divjih zveri ali glave sovražnikov, nekje v Atriki pa baje izbijejo ženinu pred poroko štiri zobe. Morda ima ta ceremonija simboličen pomen — mož naj ne grize žene — ali nekaj poguma že pokaže, kdor se I podvrže tej operaciji. Zakaj mora bili mož junaški? Zato, ; da z ženo ne ravna grdo. Junak je ; lahko kdaj brezobziren in nasilen, ; pravi junak pa ni nikoli sadist, kakr-Jšni so navadno strahopetci, ki se po-;tem toliko hujše znašajo nad onimi, J ki jih imajo v oblasti. Ženi, ki ima J strahopetnega moža, preostaja samo dvoje. Ali trpi ali pa se sama juna-;ško po robu postavi. V drugem pri-; meru se sadist prav hitro spremeni ;v pohlevno copato. Menim pa, da ženi ;ne divjanje sadista ne pohlevnost copate ne dela posebnega veselja. Dan-: danes sicer dekle nima prilike, da bi s posebno preizkušnjo ugotovila, ali je moški junak ali strahopetec, ven-Idar zadostuje za to tudi opazovanje v ; vsakdanjem življenju, pri športu itd. Pasivnega junaštva naj ženske od ; moških nikar preveč ne zahtevajo, ker ;je to bolj ženska čednost, nekoliko ; jo mora pa vendarle tudi moški imeti. ; Pasivno junaštvo je potrpljenje, kadar si človek pri najboljši volji ne more ; pomagati. Moški, ki ni prav nič potrpežljiv, je neznosen, ker godrnja za 2 Mehko vezane knjige imajo eno senčno stran: treba jih je re- zati Umetniki uživanja si zna- jo iz te senčne strani pripraviti povečanje radovednosti in s tem nov užitek. 3 1 Ne zapogibaj vogalov pri knjigah. da bi si zapomnila, kje si I jenjala brati. Preden pričneš brati, knjigo pošteno razpri, kljub nevarnosti, da se bo zlomila, če je z® tako slabo zvezana, je bolje, da se zlomi, kakor da se zveriži, kar bi se gotovo, če bi jo ves čas postrani držala. Pojasnila: 1 Krompirjeva kaša: Olupljen krompir zrežemo na štiri dele in ga skuhamo v slani vodi. Ko je kuhan, ga dobro odcedimo, pretlačimo in zabelimo z zarumenelo čebulo. Krompir denemo v lepi obliki v skledi na mizo. * Sirova juha: Razbelimo dve žlici masti in naredimo v ponvi s tremi žlicami moke svetlorjavo prežganje. Prežganje zalijemo z osoljeno gorko vodo. Juho kuhamo pol ure, potem jo precedimo in vanjo nastrgamo nekaj žlic domačega sira in znova prevremo. V juho lahko zakuhamo majhne cmočke ali pa vlivance. 3 Vampi s slanino: Osnažene vampe kuhamo do mehkega z lovorjevim listom. Ko so kuhani, jih zrežemo na drobne kocke in jih vnovič preplakne-mo v mlačni vodi. Potem zrežemo na kocke tudi slanino in jo dobro razgrejemo. Na razgreti slanini prepražimo drobno zrezano čebulo in sesekljan zelen petršilj. Ko čebula lepo zarumeni. Ji dodamo vampov in jih zalijemo z juho ali vodo in dušimo pol ure. Vampe osolimo in po okusu začinimo s papriko ali poprom. Zaliti jih pa ne smemo preveč, ker morajo ostati gosti. * Ajdova polenta: V liter slanega kropa počasi stresamo pol litra ajdove moke, kuhamo in neprenehoma mešamo vsaj pol ure. Ajdovo polento ne režemo tako kakor koruzne polente, marveč jo zajemamo z žlico, namočeno v kropu ali vroči masti. Polenta je zelo dobra, če jo potresemo s parmskim sirom in zabelimo s prekajeno, na kocke zrezano_ slanino, na kateri smo zarumenili na' tanke rezance zrezano čebulo. Ajdova polenta se tudi dobro poda h guljažu ali obari. 4 1 Listaj brez skrbi po knjigi, preden jo pričneš brati in dovoli 1 svoji radovednosti prosto pot. Imela boš s knjigo isto veselje, če boš vedela konec zgodbe, zato ga kar brez skrbi preberi, če te že tako srbi. I t I Beri nekatere odstavke počas-3 j neje, kajti knjiga, prebrana V 1-------1 hlastni hitrici ne samo, da ti ne koristi, temveč celo škoduje tvojim živcem. HZ! Beri s svinčnikom v roki in sl I O I podčrtaj vse, kar ti je posebno I I všeč ali kar te zelo zanima. (To velja kajpak samo v primeru, če je knjiga tvoja last.) Prijetno je. če bos pozneje kdaj prelistavala knjigo in boš takoj vedela, kje je koristno za oči, da se ustavijo. Poleg tega so odstavki. ki si jih podčrtala, dobra opora za tvoj spomin. Ob eni sami misli se boš lahko spomnila na vsebino vsega poglavja. bezga in drugo grmičevje, se kaj radi zaredijo polži. Zato jih moramo že zdaj, ko so še zaprti, pobi-: rati in sproti uničevati, če smo na zemljo metali preveč pepela, potem se radi zaredijo prav majhni polžki, ki obžro prav vse rastline. Dobro! protisredstvo je voda, v kateri smo! namočili tobakovih odpadkov. Do-! bimo jih za majhen denar v tobač-! ni tovarni. S takšno vodo potem: večkrat zalijemo vrt in uničimo! polževo zalego. če naredimo vse to, kar smo sij za ta teden določili, bomo imeli do.; volj dela, posebno, če bomo vse; skrbno in vestno naredili. Zmerom; moramo misliti na to, da nam daje: vrt velijo dela, pa tudi veliko ve-: selja in koristi. Le tako nam bo vse, kar smo posejali in posadili, dobro uspelo, ker se bo pri vsaki rastlini posebej poznalo, da jo je gojila ljubeča in skrbna roka. Šopek cvetlic iz vrta, ki smo ga sami obdelali, cvetlic, ki so zrasle tako rekoč pred našimi očmi, bomo veliko bolj cenili kakor pa šopek, ki bi ga za drag denar kupili pri vrtnarju ali pa v cvetličarni. Zato naj vselej velja geslo: z ljubeznijo in vztrajnostjo na delo! Z. F. n; 1 Izgovori vsaj enkrat Imena opl-» | sanih oseb na glas, posebno pri 1 I romanih, ki so prevedeni iz tujih jezikov. Neprijetno je, če se v družbi ne moreš domisliti, kako s® prav za prav pravilno izgovori to s*1 ono ime in ga izgovoriš napak. Dokazano je namreč, da se tuja imena' ki jih nismo nikoli na glas izgovorili; izgube iz snomina. dočim se tista. K1 smo jih večkrat na glas izrekli, zasidrajo v njem. I o I Ko si prebrala poslednjo stran | O l romana, si prižgi cigareto alj I 1 pa stopi na balkon in se zagle) v zvezdnato nebo. Nikoli pa ne sc® takoj nato po časopisu ali p>o kuhinjski knjigi, še manj pa po računu z3 elektriko... Ali hočete imeti praktično oblačilo za vrt? Praktičnejšega si ne morete misliti kakor so hlače z naramnicami, ki jih vidite na naši sliki Zanje izberite pralno blago kakršne koli barve, najbolje temnejše. Naredite sl velike žepe, ker vam bodo na vrta prav prišli. Zraven oblecite pisano bluzo in, da vam ; lasje ne bodo nagajali, zavežite pisano ;rnto. če imate še pisane čevlje z lese-; nlml podplati, ste popolna modema vrtnarica. I o | če si si knjigo Izposodila ®4 ” j prijatelja ali prijateljice. J® 1------1 vrni vsaj teden dni potem, * si jo prebrala. Cenjenim damam priporoča se za nakup nalnovejših poletnih in jesenskih klobukov Salon ,Truda* LJUBLJANA, Aleksandrova c. 6 če nisi že po naravi točna. ** ne izposojaj knjig v knjižnicah' prihranila si boš precej stroškov- 12. vi. mi. Vedenje pri mizi, *o pod drugače? Gospod naj počaka damo, da sede, Potem naj ji pa ob vsaki priložnosti streže. Gospod naj najprej odtoči nekoliko vina v svoj kozarec, potem naj do viha napolni kozarec svoje dame, nato sele sme sebi naliti vina. • (J.° staromodno pravilo utegne rfH-u SV°jG. zagovornike v nekaterih ruzbah, ki pač še ne vedo, da je Ksnim malomeščanskim ceremonijam pri mizi odklenkalo.) K-rožnika, ne smeš nagibati, če ga P® ze nagibiješ, ga nagni proti mizi. p poberi juhe s krožnika do posled-nle kaplje. Dobro bi bilo osebno poznati ljudi, vil 80 S* tako bedasta pra- ji a .z? »lepo vedenje’ pri mizi! Na 111 Je, da izprazniš krožnik do dna, ni pokažeš gospodinji, da ti je 1.1) ? , u“inja všeč in da ti je njena «S!i- » ,ila! Jasno J‘e> da lahko na- Pe* krožnik proti sebi ali proti j ’* kakor ti je drago, samo glej, -11.? Poliješ svoje obleke ali gosti-^Jicinega prta! .Kdor ne ve, katere vilice naj bi za _ v's.n° Jed prijel v roke, naj modro dni -a’, da vidi, kako bodo storili glv' .. bo po pomoti vzel v roko pacni jedilni pribor, ne bo s tem nikomur škodoval. t Nikakor pa ni potrebno, da ropo-Do ??.^*l*cami, žlico in nožem, kajti lt »P°ljših‘ hišah že radio dovolj razgraja. Mnogi ljudje se boje prijeti vilice ' ,snico- Mislijo namreč, da je to toneta vzarsko. Vse, kar ni zrezano, pojemo z vili-ami, ki jih držimo v desnici: mesne mocke, vmešana jajčka, možgane, ^inačo, ribo. aj. se> kar bi utegnilo koga zbosti konccm'^’ podajamo naPrt'j s topim ž Kruh in kruhke lomimo, ne pa re-mo. Najbrže dosežemo s tem to, da prtaPrerežemo gostitelju namiznega Krompir razpolovimo z vilicami. r a Angleškem je drugače, tam ga azpolove z nožem. z™. Je pogosto vprašanje zemljepisne širine ali dolžine. Belušev ne smemo rezati. To zatr- no v° ’ kakor bi bil° zapisa- no v svetem pismu. Kajnak lahko ttiirne duše režemo beluše, kajti prav »ic ne trpe ob dotiku z nožem Uganka mi je tudi, zakaj' ne bi ®neh trdo solato razrezati z nožem, se mi, da so si to izmislili ljudje, i svojim bližnjim privoščijo trpljenji A? °^čutno. če moraš nositi v usta velike, trde liste. Baje je nespodobno, če krompirček tlačiš z vilicami in ga pomešaš z mako. Upira se mi kaj takšnega erjeti, kajti vse, kar je nelogično, ne obi odmeva v mojih možganih. Dan-nik 6S Je *°£ično, če pospraviš s krož-Zdjf' VS°’ Prav vso okusno omako. v'.aJ naj se ji pa zaradi tako imeno-nega ,bon - tona* človek odpove? {Moderen pleten vzorec i zn poletno bluzo • • V zadnjih številkah Družinskega • tednika smo vam pokazali več raz-: ličnih vzorcev za poletne bluze. Če •se morda doslej še niste odločili za • nobenega izmed njih, si oglejte naš : novi pleteni vzorček, ki vas bo prav ; gotovo zadovoljil. • Naš novi vzorček lahko uporabite j za vse mogoče namene. Za otroške j oblekce, vložke ali poletne bluze. Če ;delate vložek, začnite poljubno široko •in pletite v višino. Takšne vložke • prav lahko porabite za posteljno pe-Srilo, za osebno perilo ali pa za bluze •in otroške oblekce. Bluze lahko s tak- S.šnimi vložki zelo poživite. Z njimi ! pošijete bluzo počez ali pa podolgem, •kakor vam že bolj ugaja in kakor se • bolje poda vaši postavi. Če ste veliki, tpošijte vložke na bluzi počez, ker •boste tako videti manjši, če ste pa • majhni, jih prišijte navpično. Takšni ! vložki včasih presenetljivo skrijejo {preobilne oblike. Najpametnejše je • pač, če jih najprej prišijete samo za • poizkušnjo, potem pa sami pri zrcalu 1 S ugotovite, kako bi bilo bolje. • Če vam vzorec na naši sliki ugaja • in bi si radi spletli takšno celo bluzo 5 po njem, si lahko pomagate tudi tako, 5 da naš vzorček združite s kakšnim • drugim enostavnejšim. Vzorček na ! sliki na primer delate samo za zgor-;nji del jopice, to je za sedelce, spod- • nji del pa delate iz samih desnih. ITakšna bluza je zelo ljubka in vam Sne bo delala nobenih preglavic. Prav •tako ljubka je tudi bluza, v kateri • vse kvadratke našega vzorca okrasite 5 s pikcami kakšne žive barve. Pri ;tem morate posebno paziti, da vežete • s kvačkancem ali bombažem, ki pri • pranju ne izgubita barve. ; Kakor vidite, lahko naš vzorček •uporabite na vse mogoče načine. Pre- • mislite malo in kritično oglejte svo-!jo postavo, potem pa na delo in pre-•pričani smo, da boste izbrali prav in • boste poceni in ljubko oblečeni. | M. N. mm Urejuje A. Premfalk Problem st. 120 Sestavil R. Mayer Arbeiter Woche 1936.) Cilbl*!* ;*l*I*f* 1*10101*1 *1'*1*|Q|A|Q|* tl-1 *!* * i <[]Q|* i * I *! * i * IOIO; * I * I * I* IOIOI * I * i I *• loi OI * I <3101 * | * | * | * | <1101 * I * I * I * I * IOIOI* * i *IO|OI*l*l*l|*|* 2 petlji desno skupaj; O 1 petljo predenemo, podpletemo naslednjo petljo desno in potegnemo predeto petljo čez podpleteno. 2., 4., 6. vrsta itd. so same leve. I; Teh enajst vrst ponavljamo. —- VVZ- staro rr'j’ sl*k» vidite, kako si lahko -ek<> P°Pravitc * nekakšnim k«, ajjKnikom- Tega prišijete na oble-**»ate ea pa samo povrh oblečete. Ce ie ”a. Primer obleko, ki je spodaj ^krojp ce^ oguljena ali ni moderno »*ga /Ja’ kupite nekaj pralnega pisa-^itc Prinierne barve in si nare- kak« Predpasnik. Lahko ga še * kan^ svo^em okusu okrasite in mu k »ada,- osebno noto. Predpasnik S* iJS!10 »a-rejen kakor krilo, da ali pa je prerezan. Krompirček lahko prav gracijozno strpamo v omako in vse skupaj v želodec. Piškina bedrca ali peruti — če ti pridejo pod roko — lepo vzemi v roko in do kosti oberi! Kje naj prerežem jajce? Nikjer, ker ga tako prijetno in z lahkoto lahko odbiješ pri tanjšem koncu žlico. Če si že bil tako neroden, da si pomazal namizni prt, se nikar v zadregi ne opravičuj, temveč hitro postavi na madež solnik, kozarec ali krožnik. In verjemi, da si z madežem gospodinji tako rekoč ustregel, ker je računala nanj in bi bila sicer razočarana. Če ste jedli kompot iz črnic, storite isto, kar delajo ženske potem, ko si nardeče ustnice: vzemite prtič in se temeljito obrišite. Pozor: za to smete uporabiti samo papirnati prtič ali svoj robec! Pravijo, da ni spodobno jemati sladkorja z golo roko, zato so si izmislili nekakšne kleščice. Mislim, da je pri bilijonih bakterij, ki jih mimogrede pojemo, čisto vseeno, če jih je tucat več ali manj. Če hočeš namigniti, da bi ti jed še teknila in da bi iznova pričel, prekrižaj jedilni pribor. Če hočeš pokazati, da si sit in zadovoljen s seboj in svetom, položi vilice in nož vzporedno na krožnik in se v mislih zahvali Bogu, z besedami pa gospodinji, da si se tako dobro pogostil! (n) Kako se obranimo pred komarji ? 1. Kadite? Komarjem tobak neznosno smrdi. 2. če sami ne kadite, pustite, da prijatelj pokadi več cigaret v sobi, kjer imate razobešeno svojo obleko. Obleka bo sicer dišala po tobaku, vendar boste v njej kakor v železnem oklepu, komarjev se vam ne bo treba bati. 3. Za ženske, ki ne kade, je najbolje, če zjutraj pridenejo vodi, s katero se umivajo, nekaj kapljic kisa. Komarji ljubijo »sladko kri«, zakaj bi jim jo nekoliko ne okisali? Kakor hitro oduhajo na koži kiselkast duh, je njihove naklonjenosti do vaše krvi konec. 4. če težko prenesete kisel vonj, si gole noge in roke dobro nama žite s kakšnim močno dišečim oljem. Komarji in sploh vse žužel ke ne prenesejo močnih vonjev. 5. Ljudje, ki se boje družbe svojih znancev in komarjev, se obeh vsiljivcev prav lahko iznebe, če svojo obleko nekoliko »odišavijo« s petrolejem ali bencinom. Kak o si pomagate, če so vas komarji že opikali? 1. Mesto, kamor vas je komar pičil, dobro in večkrat pomažite s slino. 2. List rabarbare v roki nekoliko zmečkajte, ali prežvečite z zobmi in ga položite na komarjev pik. Prav isti učinek dosežete lahko tudi s stebelcem poljske kislice. 3. Iz kuhinjske soli in vode napravite mokro zmes in jo položite na ranjeno mesto. Prav tako pomagata tudi vlažna soda ali moker sladkor. 4. Salmijak je eden izmed najmočnejših pripomočkov za zdravljenje žuželkinih pikov, če tega nimate pri roki, pomaga tudi navaden kuhinjski kis. 5. Obkladek omehčane in z vodo razredčene gline tudi prav dobro pomaga ubogemu junaku, ki je koi^aj ušel iz bitke s komarji. Po taksnem . obkladku navadno piki prenehajo peči in nesrečnež lahko mirno zaspi. Monogrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro izvrši Htatelc&HUUeš LJUBLJANA, Frančiškanska ulita nasproti Uniona Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del & Porabni nasveti B Pletene stvari, kakor na primer jo- pice, otroške oblekce, ki so se od dolgega nošenja in pranja raztegnile, lahko popravimo, če v vse robove napeljemo elastiko. Ne zametujte ostankov čebule! Zmešani z nekoliko vlažne zemlje so izborno čistilo za bakrene predmete. Porcelanasto posodo lahko pustimo, če se nam mudi. nekaj časa neobri- Mat v 2 potezah sano. Vendar tega ne smemo storiti z Strahote blokade Damski gambit Stuttgart 1937. F. Samisch—E. Bogoljubov 1. d4, d5; 2. c4, c6; 3. Sf3, SfO; 4. Sc3, e6; 5. Lg5 (prav za prav žrtev kmeta, ;; ki ga črni osvoji z dc4 in b5. zato pa ustvari belemu z e4 močno igro v središču in na kraljevem krilu. Tem, še precej nejasnim zapletom se seveda beli vedno lahko ogne s 5. e3), Sbd7. (črnemu je več za trdno igro, poleg tega je zdaj dc4 že huda grožnja.) 6. e3, Da5 (črni je tako izsilil Cambridge - Springs varijanto. ki vodi v težke boje), 7. Sd2 (odreže konja c3 in preprečuje Se4; črni se hoče namreč z vsemi silami vreči na skakača c3 in zaslužiti kmeta), Lb4; 8. Dc2, O O (navadno se takoj igra dc4). 9. Le2 (9. cd, SXd5! — 9. 1x13?, dc4! dobi figuro) dc4; 10. LXf6, SXf6 (črnemu sta ostala dva lovca, zato pa teže izvede c5 ali e5). 11. SXc4, Dc7; 12. 0—0, Sd5 (Takole bo črnemu trša predla; Td8 z Ld7—e8, Tac8, b6, pri čemer se mora lovec tako kmalu umakniti na e7, so primernejše priprave za c5. — Takoj c5 je slabo zaradi Sb5 in a3.) 13. Ld3, g6 (to naj hkrati preprečuje poznejši f4—f5). 14. a3, Le7; 15. jedilnim orodjem, če se nam pa le j Taci. Ld7 (c5. 16. Se5 z grožnjo Sxd5) zgedi, da dobijo noži ali vilice ma- deže od rje, jih odstranimo s srebr- nega orodja z vročim kisom, če so pa iz jekla pa s presno čebulo ali pa z oljem. Zmleto kavo veliko bolje ohranimo če jo spravimo v pločevinasto škatlo in jo potresemo s sladkorno moko. Tudi duh se ne bo izgubil, temveč se bo še potrojil. Ce pridemo z nedeljskega izleta do- mov premočeni, zbrišemo najprej s čevljev s časopisnim papirjem vso ne- snago, potem jih pa nagačimo s pa- pirjem. Čevlje obrnimo na stran in jih sušimo daleč proč od ognja. Proti zaraščenim nohtom je najpre- prostejše sredstvo tole: Z majhnimi, toda zelo ostrimi škarjicami izrežemo v sredini nohta trikot s konico proti nohtovi korenini. Ko noht raste, bo skušal zarasti odprtino in se bo sam odločil iz robov. Srebrn podstavek, ki je dobil rjast madež, zdrgnemo s toplim vinskim kisom in z žaganjem. Ne samo aspirin, namočen v vodi ohrani cvetlice dalj časa sveže, marveč dosežemo to tudi tako, da njihova ste- belca pomočimo v suh škrob in jih potem lepo razporedimo po vazah, škrob ima prav isti učinek kakor aspirin. Privoščite tudi svojim oblekam, da se od časa do časa opomorejo! čez noč jih obesite na odprto okno in pustite, Nova moda športnih nogavic, če jih moremo tako imenovati. To so kratke nogavice, obrobljene z barvastim robom, poleg tega pa še .nogavice*, ki pokrivajo samo meča in so prav tako obrobljene z barvastim robom. Za to modo so se navdušili in jo uvedli ___________ kajpak v Ameriki. da se naužijejo svežega zraka in nočne vjage. Vlaga poravna vse drobne gube in vam prihrani likanje. V stanovanju, kjer imamo malo pro- stora, nam bo prav dobro služila miza, ki se da premikati. Na noge te mize pritrdimo kolesca in mizo bomo lahko prepeljavali po mili volji. 16. Se5, Le8; 17. Lc4! (lovec izprazni skakaču mesto in odide na važnejšo I diagonalo, kjer pomaga pritiskati na i središče in preprečevati c5), Ta<18; ;18. Sd3, Ld6; 19. g3, De7 (z namero ;Sb6 in c5). 20. Tfdl, Ld7 (črni se bori s težavami; posebno bi bilo koristno spraviti lovca na f8, da bi branil oslabljena črna polja, kar pa zaradi nesrečne trdnjave ni mogoče; sploh so črne ligure zaradi pomanjkanja prostora dokaj neokretne. V tem hipu je morda kazalo umakniti lovca z d6. Bell si zdaj zamisli sijajen načrt, da popolnoma blokira središče, polasti se črnih polj in tako v neposrednem napadu zajame črnega kralja. To namero izvede s silovitostjo in doslednostjo). 21. e4, Sb6; 22. eS!, SXc4; 23. Se4! b5. (SXe5; 24. de5, Lc7; 25. Sf6+, Kg7; 26. Dc4l in Dh4 dobi); 24. b3! (Skakač mora iti zgrda, če noče zlepa proč.) LXa3 (SXa3 propade zaradi 25. ed6, SXc2; 26. de7, 8Xe4; 27. Sf6+, Kg7; 28. ef8D + , KXf8; 29. Sc5 itd.) 25. bc4, LXcl; 26. Sr6+, Kg7; 27. DX cl, h6. (Preprečuje Dg5, vendar bi bilo vsaj iz taktičnih razlogov bolje dc4, ker bi v nekaterih varijantah ta kmet neprijetno motil. Seveda bi močna skakača zelo prekašala trdnjavi. Podrobnosti bi predaleč vodile.) ; 28. c5! (Pozicija je blokirana; zdaj :je črni kralj na vrsti); Lc8 (Le8 ni | enostavno zavreči) 29. Df4, a5 (črni ; je kajpada na tem krilu delaven, toda za resne grožnje je premalo časa). 30. h4, b4. 31. De4; Td5. 32. Sf4, Tfd8? (črni se dobro brani in ima pravilen načrt, da nasprotnika v središču tišči; za odporno obrambo je pa bilo potrebno prej zavarovati Invazijsko točko h7 s Th8. Beli bi se moral nato še pošteno mučiti; najbrže bi nadaljeval s 33. h5; g5. 34. Sg2 in 35. f4, dočim bi črni pritisnil z Dd8, potem pa prodiral z damskimi kmeti.) 33. h5!! (Beli brezobzirno prodira); TXe5. 34. de5, TXdl+. 35. Kg2; Td8 (Td5 tudi nič ne pomaga) 36. hg6; DXc5. 37. gf7; Kf8. 38. Dh7 in mat na Sg6 je neubranljiv. Partija dobro po-nazoruje izreden pomen slabih točk in kako se jih izkoristi za odločilen napad. MATERINA SLIKA * IZ FRANCOŠČINE PREVEDLA K. N. * 20. nadaljevanje »Zakaj ga pa streljaš?« Ne da bi ga to vprašanje kaj presenetilo, je malček odgovoril: »Star je že... Melhijor ga ne mara več... in bum! Fly je mrtev!« Ustavil se je in pristavil skoraj žalostno: »Melhijor je imel pravo puško, da on! Moja ne poči tako!« »Ali te je Melhijor učil streljati?« je vprašal razdraženo oče, ki mu ta način vzgoje ni bil posebno povšeči. »Da... storil je takole...« In malček je spet nazorno pokazal, kako je streljal. Nato je pa važno povzel: »In Fly je obležal... mrtev je bil... vidite!« Zdaj je Harry razumel, da namerava njegov sin z mimiko pokazati, kako je umiral stari Fly. Dečko se je vrgel bo tla, se stegnil in jel milo ječati. Z nožicami je bil ob tla in jih krčil, kakor je najbrže delala uboga žival v smrtnem boju. Oče je brez besed opazoval ta komični in hkrati mučen prizor. Vendar je naposled mučnost izpodrinila sleherno smešnost, tako da je lord Blackenfield strogo dejal: »Pusti to, Mik!« Vendar ga otrok ni več poslušal. Vstal je in jel v svojem škotskem narečju nekaj vneto pripovedovati. Harry ga ni poslušal, temveč je sam pri sebi mislil, da čuvaj pač ne bi smel ubiti živali pričo tako majhnega otroka. »Pusti to,« je ponovil mileje, toda neizprosno. »Darling, saj ne razumeš, kaj pomeni smrt!« »Oh, razumem,« je zatrjeval mali. »Večkrat sem videl, kako je Melhijor streljal živali.« »To pač ni bilo lepo. Premajhen si, da bi vedel, kaj je smrt,« je ponovil Harry trdovratno. »Vem! Vem!« je po svoje vztrajal otrok. In prehitevajoč se v pripovedovanju kakor delajo otroci, kadar bi radi hitro kaj povedali, je ščebetal: »Da, da, vem. Kadar umreš, padeš, jokaš, in kričiš. Moja mama je tudi padla, ko jo je lord Blackenfield ubil... Takole je padla... s pismom je padla...« Harry je poskočil, kakor bi ga bila kača pičila. Kaj blebeta mali mož? Kakšne strahotne besede mu je zli duh položil v nedolžna usta? Z grozo se je zagledal v malčka, ki je ležal na tleh, stisnjenih ustnic in zaprtih oči, spet tako zelo podoben svoji materi... »Kaj si rekel?« je naposled s težavo vprašal in prav nemilo pobral otroka s tal. »Govori, kaj si rekel?« »Tako je umrla mama... lord Blackenfield je ustrelil... bum... padla je... s pismom... bum... bum!« Harry je komaj da razumel, kaj pripoveduje malček, ki se je že spet vrgel na tla, da bi kar najbolj nazorno razložil očetu svoje pripovedovanje. »Vstani, Mik, vstani hitro in ne govori mi več takšnih stvari. Nikoli več, slišiš! Dobro veš, da tvoja mati ni mrtva!« »Da, saj je padla...« »Molči Mik, molči!« »Tattie je dejala, da je lord Blackenfield...« »Ne govori ml več, Mik, molči! Lord Blackenfield še nikoli ni ubil nobene ženske! To je laž, ki je ti ne smeš ponavljati!« »O, Tattie ne laže.« To je bilo pač preveč! Harry je izgubil živce. Dvignil je otroka s tal, ga stresel za rame in zakričal: »Molči, Mik, sicer boš tepen! Tattie se je zlagala... Rekel sem ti, da to ni res. Tvoja mati živi! 2ivi, ali me razumeš? Ali slišiš, kaj pravim?« Otroka je kričanje tako zmedlo, da je umolknil in ni hotel spregovoriti niti besedice več. »Odgovori torej! Reci, da je Tattie lagala!« Tedaj se je Mik resnično ustrašil. Vendar ni umolknil, temveč je z otroško trmoglavostjo zatrjeval: »Tattie je tako rekla... mati je padla... pismo jo je ubilo... res je, saj -je Tattie povedala.« Harry ga je napeto poslušal, in niti čutil ni, kakor v vročici živčno stiskal otrokove drobne rame. Mali se je vse bolj bal in se je skušal osvoboditi železnega oklepa močnih očetovih rok. Zvil se je v klobčič in se našobil, kakor se iia-šobimo, če smo blizu joku. Ta sobica je Harryja spet tako živo spomnila na Viviano... Ta minuta je bila ena najstrašnejših v življenju Harryja Blacken. fielda. Izgubljeno je izpustil otroka in ga postavil na tla. Zbrati je moral vso svojo voljo, da se je zadržal in ni pričel ječati. Ko pijan je pritaval do vrat in brez besed pokazal sinu, naj odide iz sobe. Otrok si ni dal dvakrat reči. Ne da bi privoščil en sam pogled prelepim igračkam, je motiko, toda nekam hitro odhlačal iz sobe. Ko je ostal sam, je jel Harry živčno hoditi po sobi gor in dol. »To je blazno!« je šepetal sam pri sebi. »Prava blaznost! Viviana ni mrtva, temveč živi! Oh, to ni res, to ni mogoče! Jaz je nisem umoril! Moja Viviana, moja mala Viviana... Tattie je lagala... to je strahotno... oh, še znorel bom!« Velika soba je odmevala od težkih korakov. Namesto, da bi bila polna otroškega smeha, je samevala nema... Leseni belec, namenjen malemu lordu, je s svojim umetnim rjavim očesom topo strmel v moža, ki je nenehoma koračil mimo njega, ne da bi mu privoščil en sam pogled... VII Lord Blackenfield od tistega dne spet teden dni ni hotel videti svojega sina. Spomin na to drobno bitje, ležeče na tleh in posnemajoče mrtvo mater, ga je zasledoval kakor živ očitek. Kaj je pomenil ta otrok njemu, da ga je sleherni njegov gib, sleherna nedolžna otroška beseda tako zmedla in vrgla iz ravnotežja? In ta podobnost, ki je postajala z vsakim dnem večja! Ta podobnost, ki je odpirala zaceljene iarie in podžigala glas vesti... Harry je odslej povsod videl Mika in Viviano, Mika z gloookimi očmi njegove matere, z njenimi svojeglavimi, dražestnimi icodri, Mika z njenim ljubeznivim nasmeškom ! In lord Blackenfield je zdaj sodil vsa svoja dejanja tako strogo, 'kakor da bi se mu bila šele zdaj odprla oči za krivico in pravico. Najprej je bil storil napako, da je dovolil, da vzgajajo njegovega sina, kri njegove krvi, tuje roke! »Nobene sentimentalnosti, storite iz njega pravega Angleža!« je bil nekoč dejal. Dojilja in vzgojiteljica sta se slepo pokoravali njegovim navodilom. In zdaj je nesrečni oče spoznal prepozno: otrok brez čustvenosti, otrok brez usmiljenja, brez občutljivosti, je kakor zemlja brez sonca. Vse okrog njega otrpne v isti duševni toposti kakor je sam. Zdaj se je Harryjevo srce skrčilo od bolečine ob misli, da bi utegnil ta zlati kodrolašček, ta vzorna Vivi-anina slika, postati brezčutno bitje, kakršnega si je bil nekoč tako zelo želel... Te misli sploh ni mogel prenesti. Poklical je Mrs. Berryjevo, da bi jo natanko povprašal o vsem, kar se je dotlej zgodilo. Razgovor je bil nenavadno živahen, kajti mladi oče je postal nenadno zelo občutljiv in živčen. »Kaj je s psom, ki ga je bil Melhijor ustrelil?« je vprašal nekoliko nestrpno. »Oh, bil je že star, Fly,« je ravnodušno odgovorila vrla ženska. In hoteč opravičiti čuvaja, je pristavila: »Pes je oglušel in ni hotel več ubogati. Na lastno pest je gonil divjačino in da bi tako samo kvaril lov. Melhijor je mislil, da bo storil prav, če ga ustreli.« »Prav, prav,« jo je prekinil Har-ry nejevoljno. »Ne vprašujem zaradi psa, pač pa zato, ker je Melhijor žival ustrelil pred Mihaelom! Tega vendar ne bi smel storiti. Otrok je še premajhen, da bi gledal tako grozne reči! Ali me razumete, gospa Berryjeva?« »Jaz sem pa narobe mislila, da vam bo to všeč, kajti takšen prizor bi otroka samo utrdil...« V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in avetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, nionga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in puh tovarna lOS. REICH LJUBLJANA Jezen lesk je spreletel temne Harryjeve oči. Spomnil se je, da gospa Berryjeva ni ravnala drugače, kakor ji je bil naročil. Vendar si ni hotel priznati, da je krivda tudi na njegovi strani in je trmasto dejal: »Bodi kakor koli! čuvaj ni ravnal pravilno!« Gospa Berryjeva ni nič odgovorila. Njena stara glava ni mogla razumeti spremembe v mladem gospodarju, niti njegove nenadne razdražljivosti in živčnosti. »Kar je pa še huje, dobra gospa Berryjeva,« je neusmiljeno nadaljeval Harry, »je ideja, ki ste jo zaperili mojemu sinku v glavo: ,Lord Blackenfield je ubil mojo mamo!1 Kdo mu je mogel natvesti takšno bedasto misel?« »Oh,« se je resnično začudila vrla žena, »o tem ne vem prav ničesar. Pravite, da je Mik pripovedoval takšne neumnosti?« »Mislim, da veste vi to bolje od mene,« je hladno odgovoril lord Blackenfield, ki ga je počasnost mamke Berryjeve še posebno dražila. »Kdo je govoril takšne reči pred mojim sinom?« HUMOR Srečanje »Včeraj sem srečal vašega moža, pa me ni opazil.« »Vem. mi je povedal.« Počasen ženin Ona: »Danes je deset let, odkar sva se zaročila.« On: »Tako, tako, bo treba pa sča-som misliti tudi na poroko.« Strupeno »Poslednja tri leta sem se navadil, da vsak večer zapišem v dnevnik svoje misli.« »O, potem bo pa gotovo že kmalu cela stran popisana!« Resna zadeva »Ne razumem, da oblast takega sle-parjenja občinstva ne prepove. Čarovnik si izposodi od tebe kovača, pusti, da pod klobukom izgine, nakar ti veli, da sezi v žep, kjer ga spet najdeš.« »Prijatelj, to ni sleparija. Pri včerajšnji predstavi sem mu sam posodil ponarejen denar, pa sem potem v žepu pravega našel.« Vse kar je prav Primarij medicincem: »Prosim vas, oglejte si pri tej bolnici zabuhel obraz, izbuljene oči, napet vrat...« Bolnica: »No, no, gospod primarij, posebno lepi tudi vi niste!« Pozna lovca »Ljuba moja, to pot pa nisem imel sreče na lovu. Nič nisem ustrelil.« »Saj sem si takoj mislila, ko sem opazila, da si denarnico doma pozabil.« Prijateljska hudobija »Veš. Ela, k filmu pojdem za sta-tistinjo. Za to ne zahtevajo drugega kot mikaven obraz in lepo postavo.« »Ali se ti ne zdi, da zahtevajo preveč od tebe?« Dobro srce »Govori odkrito, ali ženskam vselej resnico poveš?« »Ne, vselej ne, ker včasih mi je vendarle katera všeč, a se ji ne maram zameriti.« »Ali imate svileno perilo, gospodična?« Nova prodajalka: »Takšna nesramnost! Zanimajte se rajši za svoje stvari!« Marc Aurelio »Oh, nihče!... To ni mogoče!« »In vendar je mogoče... Zakaj ste mu dejali, da je lady Blacken-fieldova mrtva? Jaz sam nikoli ne trdim, da ne živi več!... Govorite zdaj!... Razložite mi vse to!... Kaj veste o usodi lady Blackenfiel-dove?« »Nič, prav nič, verjemite mi, lord Blackenfield,« je prestrašeno hitela zatrjevati ženica, nevajena takšnega zasliševanja. »Ali ste izvedeli o njem kaj novega?« »Ničesar!« »Kaj ste slišali govoriti o njej?« »Niti besedice!« »Res ne?« »Ne! Ne!« »Kako naj torej razumem, da pripoveduje mali o svoji materi, da je umrla?« »Tudi jaz ne razumem tega,« je potrdila gospa Berryjeva, majajoč z glavo, da se ji je tresel debeli podbradek. »In vendar je te besede tako vztrajno ponavljal, kakor bi mu jih bil kdo nalašč vtisnil v spomin,« je vztrajal lord Blackenfield. Vrla ženica je bila vsa iz sebe. Kaj naj še reče, da se brani? »Mik je točno dejal tole: »Lord Blackenfield je ubil mojo mamo... mrtva je, padla je, s pismom... bum... mrtva je.« Harry je ob teh besedah še enkrat doživel v duhu mučni prizor, ko je mali Mik, negibno ležeč na tleh in zaprtih oči skušal posnemati mrtvo mater... Tedaj se je v dobrodušnih očeh Mrs. Berryjeve nekaj utrnilo. Ženica je vzkliknila, kakor bi se nenadno nečesa domislila: »Oh, zasvetilo se mi je! Miki je menda govoril o nekakšnem pismu? Zdaj se mi svita, zakaj je prav za prav šlo...« »Ali pričenjate razumevati?« je napeto vprašal lord Blackenfield, boječ se, da bi stara ženica mogla mimogrede pozabiti svojo misel. »Da, zdi se mi, da sem uganila.« »Torej?« »To... to je bilo tisti dan, ko je lady Blackenfieldova prispela na farmo in sva se midva ponoči odpeljala proti Sunnerju. Tattie je bila sama doma in je izročila lady Blackenfieldovi pismo, ki ste ji ga napisali...« »In potem?« »Ko je lady Blackenfieldova prebrala to pismo, je omedlela. Omahnila je... kakor mrtva! Tattie je to silno pretreslo. Mlada je še in zelo občutljiva. Saj me razumete... smilila se ji je, dekletce ima tako dobro srce... In potem je spravila lady Blackenfieldovo v posteljo in skrbela zanjo, vse dotlej, dokler se ni spet odpeljala. Ta dogodek se je Tattie vtisnil v srce, tako da je pozneje še večkrat živo pripovedovala o njem...« Harry je nehote uganil, kaj mu je hotela po ovinkih povedati gospa Berryjeva. Razumel je, da je utegnil mali Mik iz Tattienih ust pogosto slišati podobne besede, kakor jih je bil sam pred njim ponavljal. Gospa Berryjeva, sluteč kaj se godi v duši njenega nekdanjega varovanca in boječ se njegove nenadne jeze, je skušala zagovarjati sebe in svojo hčerko: »Še slutili nismo, da je mali že tako bister in da že vse tako dobro razume... Saj veste, lord Harry, in Obrazi Dolenec in Kolenec prideta po nekaj letih v kraj." kjer sta se nekdaj od sile dobro imela. V nadi, da najdeta koga od tedanje vesele družbe, obiščeta več gostiln in pred odhodom vlaka še edino kavarno v kraju. Zaman, nikogar od nekdanjih znancev ni več. Žalosten meni Kolenec: »Vidiš, po petih letih se vrneš, pa najdeš same nove obraze!« Dolenec pogleda po gostih za mizami in odvrne: »Vid ti peša. Meni se zde vsi obrazi tu dosti več ko pet let stari.« Moški »Pomisli, včeraj mi je dejal, da bi šel zame na konec sveta. Za danes sva imela zmenek, čakala sem ga pol ure, pa ga ni bilo!« »Mogoče je pa že startal?« Zamena izključena »Poslušaj? tvoja nevesta in njena sestra sta si pa tako podobni, da ju gotovo prav težko razločiš in se lahko zmotiš?« »O ne, če se zmotim, dobim vselej zaušnico.« Dobri, stari časi »Dandanes imate mladi moški vse prevelik strah pred svetim zakonom. V mojih mladih letih je bilo drugače. Tedaj pred poroko sploh noben moški ni poznal besede ,strah'«. Mučno vprašanje »Ko sem bila še tako majhna ko ti, nisem nikdar lagala.« »Kdaj si pa potem začela, teta?« Posebno pazite kaj bolnik pije! Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč fudi za bolnika mnogokrat važnejše od hrane! Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem fudi zdravilna ono z rdečimi srci P ospekte in vsa potrebna navodila ioil)e sratis in 2 veseljem Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI do srca nam je vseeno šlo, ko je Tattie pripovedovala o lady Blackenfieldovi...« Nenadno je umolknila, videč, da lord nerad posluša to govorjenje. Še bolj ji je postalo nerodno, ko je opazila, da je lord Harry pri poslednjih t>esedah zardel. Gospej Berryjevi je bil lord Blackenfield zelo pri srcu, saj ga j© negovala od mladih nog, dokler nt postal zastaven fantič in ga nis® oddali v šole. Zdaj je vzgajala njegovega sinka, z isto nežno in požrtvovalno ljubeznijo... Hudo ji j* postalo pri srcu ob spoznanju, da lord Blackenfield trpi in da mu ne more pomagati. Harry se je pa že znašel. Obrisal si je pot s čela in tiho dejal: »Prosim vas, pripeljite mi Tattie. Rad bi se pogovoril z njo. Menda je že precej zrasla in Mihael pogosto čeblja o njej.« »Tattie je kar zaljubljena v malega... Zelo bo vesela, če ga bo videla,« je vsa srečna nad tako dobrim koncem odgovorila gospa Ber-ryjeva. »Dobro, torej. Ko se boste vračali, mi boste poslali Tattie.« »Odpotovala bom torej brez malega?« je nekoliko nestrpno vprašala vrla ženica. Spričo tega obraza, kjer si lahko bral vso milino in ljubezen ma: tere do sina, vsa tista čustva, ki so se nekoč zrcalila na Vivianinem obrazu, je Harry zadrhtel ganotja. In prijazno je jel razlagati: »Odločil sem se, da bom Mika obdržal pri sebi, da se bo naučil mestnega življenja in privadil naših mestnih navad. Večkrat se bova s sinkom pripeljala na vašo farmo, tako da ga boste lahko pogosto videli in vam ne bo preveč dolgčas po njem. Vendar bi vas prosil, da kmalu odpotujete, da se mali ne bo preveč privadil na vas in mu ne bo ob slovesu prehudo...« »Kdo bo pa skrbel zanj, kadar mene ne bo?« je zaskrbljeno vprašala Mrs. Berryjeva. »Najel bom vzgojiteljico... Pri njem bo tako dolgo, dokler se lady Blackenfieldova ne vrne.« »Oh,« je presenečeno vzkliknila gospa Berryjeva, »ali se bo vrnila?« »To je moja največja želja,« Je odgovoril Harry in spet zardel. Mrs. Berryjeva je pogledala svojega varovanca in gospodarja solznih oči in tiho zašepetala: »Moj ubogi dečko!« »Oh, maman Berryjeva,« je razneženo dejal Harry in toplo mu je postalo pri duši, »če bi moški vedeli, koliko zla store s svojo ljubosumnostjo, bi to grdo zverino zaprli na dno svojega srca.« »Moj ubogi dečko,« je ponovila Mrs. Berryjeva, kajti ganotje ji nl dalo govoriti. Nastala je tišina, ki bi bila lahko hudo mučna, če se ta dva človeka ne bi že tako dolgo poznala. Nato se je Harry zbral in vzravnal. Odločno je dejal, boječ se novega P1'*' zora: »Upam, da se bo vse srečno končalo. Saj razumete, toda obdržat1 moram malega! Ostal bo pri men*-toda pogosto bova prihajala * Blackenfield. Bodite mirni, Mihae* vas ne bo pozabil!« Morda bi postalo mlademu lordu nerodno, če bi ga kdo spomnil b®" sed, ki jih je bil nekdaj dejal Vi-viani še pred otrokovim rojstvom- »Ni dobro, da doraščajo otrocj ob strani svojih staršev. NajP*®J jih naj vzgajajo dojilje, potem Jv* starši pošljejo v šolo, na vseučilišče, v kolegije. Takšen je program dobre vzgoje...« Naj bo že kakor koli, ali je Harry tako utrujen, ali se je tako izpremenil, zdaj ni več na takšen program dobre vzgo]®-Otrokove velike, nedolžne oči. * so ga tako živo spominjale ninih, so bile preveč ljube, da. J* jih mogel še pogrešati v svoje” življenju... In ob odsotnosti M ljene žene je Harry, ne da bi■ zavedal, predal vso svojo dušo otr ku, ki ga je spominjal nanjo. Dalje prihodnji' 13. učna Ponavljanje Repetitio est mater studiorum, so tekli stari Latinci, predniki Italijanov. Ponavljanje je mati učenja. Če st.avek dobesedno prevedli v italijanščino, bi rekli: la ripetizione e la madre di studio (la ripeticjone ella-madre di studjo). Današnja ura naj bo posvečena ponavljanju. Prvič zato, ker smo si v zadnjih učnih urah nabrali toliko znanja, da ga bo temu ali onemu težko ohraniti v spominu, če mu ne oamo priložnosti, da ga spravi v nekakšen sistem. Drugič pa zato, ker je dvanajst že takšna okrogla in simbol-*la‘ številka, da ne kaže iti meni nič ebi nič preko nje; in tretjič — iz po-obnega formalnega vzroka — da Praznovernim olajšamo prehod v **• učno uro. Cesa smo se naučili v dosedanjih 2 učnih urah našega italijanskega ecaja? Oglejmo si snov sistematsko. I. Izgovarjava Pri učenju slehernega jezika je osnoya pravilna izgovarjava. Če ho-ce§ tujca razumeti in če naj on tebe razume — jn to je posebno važno danes, ko je medsebojno razumevanje postalo bolj ko kdaj koli glavni P°goj za znosnost javnega in zasebnega življenja — moraš v prvi vrsii bedeti, po kakšnih zakonih se ravna govorjeni jezik; ključ za razumevanje pisane in tiskane besede pa da šele slovnica. Italijanščina je v enem pogledu slovenščini bližja kakor kateri koli drugi kulturni jezik, izvzemši nemščino: razlika med pisanim in govorjenj® jezikom je tako majhna, da se je Slovenec nauči brez posebnega truda. Y Primeri z nemščino ima pa italijanščina veliko prednost blagoglas-uosti in lahke izgovorljivosti besed, ako da tudi v tem pogledu nje učenje ne povzroča našemu človeku ve-Jikih težav. Edina resna težkoča je besedišče: kot romanski jezik, potomec stare atinščine, se italijanščina bistveno razlikuje od vseh slovanskih jezikov m seveda tudi od slovenščine. Besed ®e je torej treba na pamet učiti, dokler ne postanejo naša duševna ast; druge pomoči tu ni. Dragocen pripomoček je sicer znanje latinščine (ali francoščine); uvodni stavek današnje lekcije vam je to nazorno dokazal. Toda število Slovencev, ki obvladujejo enega izmed teh dveh jezikov ali celo oba, je sorazmerno tako majhno, da ga pri našem tečaju ne_ moremo stalno upoštevati, če hočemo prikrajšati širokega kroga Učenčev, ki premorejo zgolj ljudsko-. sko ali strokovno srednješolsko izobrazbo. Pravila italijanske izgovarjave se dado zgostiti v tehle 9 temeljnih Slavkov: 1- Samoglasniki in dvoglasniki: ena-a ali podobna izgovarjava kakor v slovenščini. 2 Soglasniki: enaka izgovarjava akor v slovenščini. 3. Soglasniki c, g, sc: izgovarjava visna od črke za njimi. 4' Soglasnik s; izgovarjava odvis-a od črke pred njim in črke za njim. 5. Soglasnik z: drugačna izgovarja-a kakor v slovenščini. 6. Soglasniški skupini gl in gn: top-l®ni 1 in n (lj, nj). ,.?■ Podvojeni soglasniki: v sloven-ni neznani. • Soglasniki j, k, vv, x, y: samo v *ulkah. 9 Naglas italijanskih besed. -------------------------------- TTALIJANSCI. I ZA/SLOVEMCE V BESEDI IM SLIKI ..... 1. Italijanski samoglasniki a, i, u se izgovore približno tako kakor iste črke v • slovenščini, kadar jih jasno izgovorimo: dar, mir, rum — passo, piimo, lungo. Le dvoglasniška 1 in u v besedah, kakor so n. pr. pianta, quadro, guanlo, se izgovorita napol soglasniško. — Samoglasnika e in o sta lahko ozka ali pa široka, prav tako kakor v slovenščini: sreča —meno (manj); Vera (ime) — Aleno (meno, reka Maina v Nemčiji); Sora (reka) — sono (sem); oče — oggi (oddži, danes). 2. Vsi italijanski soglasniki razen c, g, h, q, s, z se izgovore enako kakor v slovenščini, h je v italijanščini nem ali pa služi za označbo drugih glasov. q se izgovori k11, t. j. k + polglasni u, kakor smo ga omenili med samoglasniki (prim. ljubljanski kua). 3. c se pred a, o, u, pred soglasniki in na koncu besed izgovori k; v enakih okoliščinah se g izgovori g. Pred e in j se c izgovori č, g pa dž. Če naj c in p tudi tedaj, kadar bi se po gornjem izgovorila k odn. g, izgovorita č odn. dž, vrinemo i; podobno vrinemo h, kadar naj se c in g tudi pred e in i izgovorita k odn. g. Za slovenski š ima Italijan znak sce (še) in sef (ši); ša, šo, šu izraža Italijan s scia, scio, sciu. Pred soglasniki italijanščina ne pozna glasu š; škaf, šleva, švigati so zato za Italijana neizgovorljive besede, prav tako n. pr. tudi ljubljanska mineštra (pravilno mineštra), sc pred a, o, u in pred soglasniki = sk. 4. s se v začetku besed, kadar mu sledi samoglasnik ali f, p, q, t, izgovori s, drugače pa z. Med dvema samoglasnikoma se s na splošno izgovori Z; izjeme — zahteva jih to-skanščina, t. j. tisto narečje, ki daje pravec književni italijanščini — si je treba pač zapomniti. (V pomirjenje naj vam povemo, da Italijani v mnogih pokrajinah tudi v teh izjemah izgovarjajo s kakor Z; zato bomo v takšnih primerih navedli v bodoče obe izgovarjavi, To prakso smo uvedli tudi v slovarčku, ki smo ga dodali včeraj izšlemu ponatisu prvih 12 učnih ur.) Brezpogojno se pa mora s tudi med dvema samoglasnikoma izgovoriti s, kadar je beseda sestavljena in je drugi del sestavljenke, začenjajoč se z s, možen kot samostojna beseda, n. pr. camposanlo (izg. kamposšnto; sestavljeno iz campo + santo). 5. z se po pravilu izgovarja c; besede z izgovarjavo dz si je treba zapomniti kot izjeme. 6. gl pred i je lj; pred -a, -o, -u je gl; -gli na koncu besed je lji, če pa sledi soglasnik, je gl. — gn je nj. 7. Podvojeni soglasniki se izgovore zategnjeno, samoglasnik pred njimi pa krajše kakor sicer. Ušesa povedo tu več kakor pisano navodilo. 8. Črke j, k, w, y rabi italijanščina samo v tujkah, le x tudi v sestavljenkah z ex... (bivši). / in k se izgovorita kakor v slovenščini, izgovarjava x, w in y je pa takšna, kakor smo je Slovenci vajeni v tujkah, t. j. ks, v in j odn. i. 9. Pet do šest sedmin italijanskih besed je naglašenih na predzadnjem zlogu. V gornjih devetih točkah je zgoščen ves nauk o izgovarjavi italijan- skega jezika. V podrobnosti se seveda tu ne moremo spuščati; če je pa komu izmed vas še zmerom kaj nejasno, vam priporočamo, da si še enkrat ogledate tista poglavja, v katerih smo prizadeto snov podrobneje obdelali. Za orientacijo vam bo dobro služilo abecedno kazalo pravil, izjem itd., ki smo ga priredili za pravkar izšli ponatis prvih 12 učnih ur. (Ponatisu je razen abecednega kazala dodan tudi slovarček vseh besed, ki ste jih doslej srečali pri učenju italijanščine. Ponatis dobite v trafikah ali pa v naši upravi, Miklošičeva 14/IIL, za 2 din.) II. Slovnica Rekli smo, da boš razumel tujca in on tebe, če veš, po katerih zakonih se ravna govorjeni jezik, da pa da ključ za razumevanje tiska-n e besede šele slovnica. Toda v zmoti bi bil, kdor bi iz tega sklepal, da je za govorjeno besedo slovniško znanje odveč. Brez obvladovanja slovnice se boš s tuj- cem sporazumel samo tedaj, če znaš določene stavke na pamet zdrdrati, in samo toliko, kolikor takšnih stavkov znaš. Po slovnici, vsaj po njenih osnovnih zakonih, se ravna v razgovoru celo nešolan delavec ali kmet; razlika med njim in teboj je samo v tem, da se on teh zakonov poslužuje podzavestno, ti pa zavestno. Kogar je že mati v otroških letih naučila govorjenja, mu je v preprostem pomenku slovnica odveč; kdor se hoče v zrelih letih naučiti tujega jezika, mu pa slovnica ne samo ni v breme, ampak mu je celo v neob-hodno potrebno pomoč. Zato brez slovnice ni pravega jezikovnega znanja. Kdor trdi, da zna brez nje naučiti kateri koli jezik, vara druge in sebe. Le tole je važno za uspešen pouk: s slovnico je treba prav gospodariti kakor pri kuhi s soljo: zmeren obrok jed osladi, prevelik pa priskuti. Po tem načelu se skušamo tudi mi ravnati v našem italijanskem tečaju. Zato bo kdo rekel, da naše znanje le počasi napreduje. Mogoče; toda iz lastne izkušnje vemo, da se znanje tem trdneje zasidra v spomin, čim manj je v njem suhoparne učenosti. Kljub tej dozdevni počasnosti smo si v teh šestih tednih nabrali že kar lepo zalogo slovniškega znanja. Kaj že znamo? Spet lahko zgostimo obdelano snov v devet točk: 1. Samostalnik: moški ima zvečine končnico -o, ženski pa n; na -e so nekateri moškega, drugi ženskega spola (te oboje si je pač treba posebej zapomniti, prav tako tudi moške na -a in ženske na -o). Le prav malo samostalnikov obeh spolov se končuje na -i, -ie, -u ali pa na soglasnik. — Srednjega spola italijanščina ne nožna. 2. Pridevnik ima moško končnico -o, žensko pa -a; na -e končujoči se pridevniki imajo isto obliko za oba spola. Pridevnik stoji v italijanščini zvečine z a svojim samostalnikom; dve doslej znani nam izjemi sta bello in buono. 3. Spolnik je tista besedna vrsta, ki je književna slovenščina nič več ne pozna, pač pa se je ohranil še v živi govorici (gl. 10. učno uro, točko 44 prip.). Italijanski določni spolnik ima za moški spol oblike il, lo, V — s kakršno črko se pač začne sledeča mu beseda; ženska določna spolnika sta la in 1'. Množinske oblike: i, gli, gl' (za moški spol) in le, 1' (za ženski spol). Nedoločni spolnik ima samo ednino: un, uno (moški) in una, un' (ženski). 4. Množina: ženski samostalniki in pridevniki na -a imajo množinsko končnico -e, vsi drugi pa -f. Neizpre-menjeno, t. j. ednini enako množino imajo vse enozložne, vse na zadnjem zlogu naglašene večzložne besede in besede na -f, -ie ali na soglasnik. Posebna pravila veljajo za besede na -co, -go, -cio, -gio, -glio, -io-, o njih še nismo razpravljali. — Množinski ženski spolnik (le) se samo pred e, moški (gli) pa samo pred i apostro-fira (f, gl'). 5. Sklanjatev izraža Italijan s predlogoma di (2. sklon) in a (3. sklon). Sk’anjatvenih obrazil italijanščina ne pozna; samostalnik, pridevnik, zaimek in števnik — t. j. tiste besedne vrste, ki se morejo sklanjati — ostanejo torej v sklanjatvi neizpremenje-ne. Nekateri predlogi se z določnim spolnikom spoje v nove, blagoglas-nejše besedne tvorbe (tabela v 11. učni uri). 6. Glagol ima v nedolcičniku končnico -re, po samoglasniku pred njo ga pa delimo v spregatve: 1. na -are, 2. na -ere, 3. na ere, 4. na ire. Največ glagolov spada v prvo, t. j. najlažjo spregatev. V sedanjiku vseh 4 spregatev se 1. oseba ednine končuje na -o, 2. na -f, 1. oseba množine pa na -iamo. V 1. spregatvi se 3. oseba sedanjiške ednine končuje na -a, v vseh ostalih treh pa na -e. V 1. spregatvi se 2. oseba sedanjiške množine končuje na -ate, v 2. in 3. spregatvi na -e/e, v 4. pa na -ite. V 1. spregatvi ima 3. oseba sedanjiške množine končnico -ono, v vseh ostalih treh pa -ono. Vse osebe ednine in 3. oseba množine imajo v sedanjiku vseh štirih spregatev naglas na osnovi (deblu, korenu), 1. in 2. oseba množine pa na končnici. — Glagoli kakor pensare in sonare% pagare, cer-care, cascare; cominciare, lasciare, maflgiare kažejo v spregatvi nekatere pravopisne in izgovarjalne posebnosti, vendar zato še ne spadajo med nepravilne (gl. 9. učno uro točke 38 do 41). Isto velja zastran naglasa v sedanjiški spregatvi glagolov ordina-re, labbricare i. sl. (točka 42). Nepravilnih glagolov poznamo v sedanjiku že dobrega pol tuca-ta: pomožnika avere in essere ter najpogostejše glagole iz vsakdanjega življenja andare, dare, iare, sapere, stare, venire. Razen nedoločnika in sedanjiške spregatve smo o glagolu izvedeli tudi to, da ima večina italijanskih glagolov v deležniku preteklega časa končnico -to. 7. Zaimek. V zvezi s spregatvijo smo se seznanili z osebnimi zaimki io, tu, egli, ella, noi, voi, essi, esse in izvedeli, da jih italijanščina — podobno kakor slovenščina — rada izpušča, če niso naglašeni. 8. Apostrof (opuščaj) nima v italijanščini tiste vloge kakor pri nas. Književna slovenščina ga trpi samo v narečjih; v italijanščini ima isto domovinsko pravico kakor druga ločila. Opuščaj oznanja v italijanščini opustitev nenaglašenega končnega samoglasnika ali na samoglasnik končujočega se zloga pred samoglasnikom, redkeje pred soglasnikom. V to točko spada tudi opuščanje končnega samoglasnika pri glagolskih nedoločnikih (gl. 9. učno uro, točko, 36 prip. 2) in pri besedah na -le, -me, -ne, -re; -lo, -mo, -no, -ro — ponekod z opuščajem (beli, buon), drugod pa brez njega (11. učna ura, poglavje Signore, bello, buono). 9. O stavku smo v 12. učni uri izvedeli, da imajo glavni stavko- vi členi v italijanščini podoben besedni red kakor v slovenščini: osebek, glagol, dopolnila. Če si hočete pri ponavljanju olajšati iskanje te ali one snovi, obdelane v raznih učnih urah, vam spet priporočamo abecedno kazalo, objavljeno v ponatisu prvih 12 učnih ur. III. Besede Kaj pomaga izgovarjava, kaj slovnica, če ni besedišča! Brez besed ni jezika, ne govorjenega, ne pisanega. Zato smo gledali, da vam v vsako učno uro natrosimo nekaj besed. Ne preveč, drugače spomin ne zmore obremenitve. Kljub temu bi do danes morali znati več ko 300 besed, če ste vestno sledili našim navodilom in si izpisovali besede ter jih dan za dnem ponavljali. Kaj je 300 besed v primeri s svojih 100.000, kolikor jih šteje italijanščina, boste rekli. Za odgovor naj vam bo tale suha znanstvena ugotovitev: nešolan angleški rudar rabi v vsakdanji govorici okoli 500—-700 besed. Tolikšno število zadostuje tudi v drugih preprostih poklicih. Oglejte si besede v slovarčku, dodanem ponatisu prvih 12 učnih ur, in sami presodite, ali vam še mnogo ali malo manjka do tolikšnega znanja. 14. učna Zvesti besedi, ki smo vam jo dali prejšnji teden, smo se to pot posvetili samo ponavljanju in odložili vso drugo učenost na prihodnjič. Trije ali štirje dnevi bodo za ponavljanje zadoščali; ostali dva ali trije dnevi naj pa veljajo besedam, ki jih je na sprehodu po Ljubljani nabrala naša urednica in ki jih bolj ali manj tudi vi že poznate. Izpišite si jih iz spodnjega podlistka in naučite se jihl 14. učna ura Italijanščina — mimogrede ^ hodiš po Ljubljani odprtih oči, se hitro naučiš nekaj novih besed 'jo imamo trdno in najboljšo vo-n' se bomo kar najhitreje, kar Uči| Ve in s kar najmanj truda na-kol i ital‘janščine. Saj je znan rek: Ijaš jezikov znaš, toliko glav vezi^® Iednu (jnj g]; §e poprej pa opa-It> n ’ma dan na lePem premalo ur. ačerraV tis,e ure' le namenjena pa tako rado zmanjka. Ker smo kaKttlatljivi učenci, skušamo to uro čaj0/ koli nadomestiti. In tako srepa,.^ Jud>. hi se v tramvaju ali pa v uc !l' med opoldanskim odmorom, ^italijanščine. kolik08**1 dobr°. če 3e človek ne-čen °p lahkomiseln in hkrati prakti-Prijp, sebn° tedaj, ko sonce tako digj greje; takrat ti prav nič ne hej)' . hi sedel v sobi in ponavljal tap, pVl.*ne glagole. Hajdi na cesto, *čine.°s. v*del in slišal dosti italijan-odprtik °e. k°a hodil odprtih oči in Zap0(n .ušes. si boš utegnil tudi kaj O Poseijp Eoš, da so pri ljudeh zdaj terj.a. 0 v časteh panetteria (panet-^goci £ arna), negozio di galanteria Balante galanteri-a; trgovina z *he8ar:jriI°); macelleria (mačelleri-a; Ia) in commestibili coloniali (kommestibili kolonjali; dobesedno: kolonijske jestvine, t. j. špecerija). Nežni spol si je gotovo že zapomnil, da pravimo frizerju parrucchiete (parrukjere), moški pa poznajo brivca pod imenom barbiete (barbjere). Salone della modista (modistovski salon) in cappellaio (kappellajo; klobučar) sta razstavila nove klobuke. Cu dno, toda po modelih sodeč, nosijo ženske poleti rajši klobučevinaste klobuke, moški pa slamnike. Duh po jasminu me zaščegeta v nos. Kje pa sem? Na vratih berem Fioraio (fjorajo; cvetličar). Blagor ljudem, ki lahko prežive vse življe- rraflkn nje med cvetlicami. Jaz pa moram dalje, tja, kjer piše Drogheria (dro-geri-a), cosmetica moderna pet la cura della pelle e dej capelli (kozmetika, moderna, pelle, kapelli; moderna kozmetika za nego polti in las). V zavojčku, ki mi ga zavija prodajalka, so crema alla camomilla (krema, kamomilla; kamilična krema), acqua di Colonia (akua, kolonja: ko-lonjska voda), vaselina (vazelina) in vaselina borica (borika; navadni in borrv vazelin), glicerina (gličerina; glicerin) in brillantina (brillantina; briljantina). Tako, zdaj imam pa nekaj časa, da si ogledam izložbe. Tale orologiaio (orolodžajo; urar) ima pa res lepe orologi (orolodži; ure). Ob pogledu na napis Piezzi lissi (precci fissi; stalne cene), se pa nehote spomnim stavka iz učne knjige: Io non ho d^nari. (Nimam denarja.) Da, to je žalostna zadeva, če imaš želje, cven-ka i a ne! Mimo deščice z napisom Avvocato (avvokato; odvetnik), mimo trgovine, kjer berem Articoli elettrici da cucina (artikoli elettriči dakkučina; električni pripomočki za kuhinjo) in Articoli di šport invernale (šport invernžle; zimskošportne potrebščine), pridem do zaželenega cilja. Pasticceria - gelati (pastiččeri-a — dželšti; slaščičarna — sladoled) bereš na deski. Posladkam se, preden me dobi v roke medico dentista (mediko dentista; zobozdravnik). Ali si lahko mislite, kako je pri zobozdravniku v junijskem dopoldne- vu, ko pripeka sonce in je bagno (banjo; kopališče) Ilirija že odprto? Ko imam to trpljenje za seboj, se z novo energijo napotim po ulicah. Le brž, če se hočem še česa naučiti. Aha, tiskarna je tipogralia (...fi-a), knjigarna pa libreria (libre-ri-a). Ker prodajajo tudi papir, ima pripis cartoleria (kartoleri-a; papirnica). Pelliceria (pelličeri-a)? Po razstavljenem blagu uganeš, da bo to trgovina s krznom — in pri priči se spomnim, da pelle (pelle) ni samo polt, ampak tudi usnje in koža. Ej, tukaj pa piše nekaj samo v italijanščini. Hitro preizkusimo nabrano znanje: Oui si trova soltanto la vetrina, il negozio si trova presso il 'Munici-pio (kui si trova soltanto la vetrina, il negoejo si trova presso il muni-čipjo; tukaj se nahaja samo izložba, trgovina se nahaja poleg magistrata). Otlico (ottiko) je optik, notaio pub-blico (notajo pubbliko) pa javni notar. No, to ni bilo težko uganiti. Moja šivilja si je omislila napis Salone moda per signore (modni salon za gospe). Ne vem, ali zdaj gospodične ne bodo imele dostopa vanj, ali naj pa te signore kar prosto prevedem v »dame«? Utrujena sem že. Pri takšnih pri^ ložnostih prav pride Catle-ristorante (kaffe-ristorante; kavarna in restavracija). Pri črni kavi zaključujem svojo .praktično uro' italijanščine. Kar do-mišljujem si, toliko novih izrazov že znam! Težavnejše si bom zapisala v zapisnico, da mi ne bodo ušli iz spomina: orelice (orefiče) zlatar otlicina elettro-meccanica (offičina elettro-mekkanika) elektromehanič-na delavnica colori e vernici (kolori evverniči) barve in firneži (laki) aperto dalle... (aperto dalle...) odprto od... penne stilograliche (penne stilografi-ke) nalivna peresa Banca ipotecaria di stato (banka ipo-tekarja) državna hipotekarna banka rlvendita tabacchi (rivendita tabakki) prodaja tobaka (= trafika) cereria (čereri-a) svečarna lappezziere (tappeejere) tapetnik calzolaio di moda (kalcolajo, moda) modni čevljar sarto di moda modni krojač tintoria, tallineria chimica (tintorf-a, raffineri-a kimika) barvarna, kemična čistilnica antiquario (antikuarjo) starinar carbone, legna (karbone, lenja) premog, drva Saška . ^— -m ROBINZON na samotnem otoku | UGANKE pesnik (1265—1321; La divina com-; meVidite, sonce je predrlo obla. ali ne bi bilo najlepše, če gre-\skupaj na sprehod?« »Kako naj...« NAPISAL GEORGE GOODCHILD. PREVEDEL Z. P. KRIMINALNI ROMAN ] »Zdravo bo za vas in... zame. Brent nama je okužil vzdušje. Pojdite! In če bova videla kakšnega radovednega Brentovega zalezovalca, ga bova speljala na led.« 21. POGLAVJE Minili so tedni, ne da bi Anni izvedela kar koli o svojem očetu in o Maščevalcu. Pričakovala je, da se bo vsaj oče oglasil, da ji bo telefoniral ali pisal, toda vse njeno upanje je bilo zaman. Toda nekega dne je popolnoma nepričakovano in na čuden način dobila veselo sporočilo. Reynoldsu so namreč prinesli brzojavko takšne vsebine: »Povejte Anni, da je vse zdravo. Drugačno obvestilo nemogoče. B. zelo delaven. Pozdrave.« »Kje je, pa nič ne pove,« je tožila Anni. »Še bolje za vas. Si vsaj ne boste obremenjevali vesti. Vidi se, da ga zelo ljubite, Anni. Kajneda?« »Da. Vse, kar je storil, je storil zame. Država ni kdo ve kaj skrbela zanj, ko se je kot pohabljenec vr. nil iz vojne. Zame je žrtvoval vse.« »Vsakdanja zgodba! Zaradi bede je zašel na kriva pota... Stara pesem!« je zamišljeno mrmral predse. »žalostna pesem, a resnična! Spomnim se nekega Duboisa, ki mu pravijo Tiger. Ta je prvi speljal mojega očeta na nepošteno pot. Zaradi nečesa sta se potlej sprla in razšla. Nedavno je pa Tiger staknil mojega očeta v Londonu in ga hotel prisiliti, da mu izroči mene za pomagalko pri nekih nečed. nih opravkih. Oče ga je kajpak pošteno zavrnil in nahrulil, zdaj ga je pa Dubois iz maščevanja naznanil francoski policiji.« Reynolds je zrl na moč resno predse. »Bojim se, da vašemu očetu ne kaže več ostati v Londonu. Zaznamovan človek je. Nekaj časa se bo že še lahko skrival, a slej ko prej ga bo vendar dobila policija v svoje kremplje.« »Saj to je, česar se noč in dan bojim.« . •*" »Ce bi vas oče resnično ljubil, bi vam moral iti s poti.« »Srce bi me bolelo, če bi ga morala pogrešati.« »Ali bi vam ne bilo všeč, če bi nekje v kakšni tuji deželi začel novo življenje?« »To se ml zdi nemogoče. Le spomnite se njegovega slabega slovesa. In tudi sredstev nima. Pa nevšečnosti in težave s potnim listom!« je tarnala Anni. »Nikar ne mislite, da bi se vse to ne dalo urediti,« jo je tolažil Reynolds. »Povejte mi vendar, kako...« »Dejal bi, da stvar ni tako težka, kakor se vam zdi.« Anni se je nekaj hipov zamislila, naposled je pa stresla z glavo. »Ne bi sel, očka že ne, če bi ne šla še jaz,« je prepričevalno dejala. »In bi vi šli z njim?« »Ne vem. O tem še nisem razmišljala. čemu me silite v takšne misli?« »Za vas bi bilo vendar mnogo prijetneje, če bi vas neprestano ne zasledovali, če bi bil vaš oče v tujini, bi policija tudi vas pustila pri miru. Nekega prijatelja imam v Kanadi; veliko podjetje ima tam. Ta bi gotovo pomogel vašemu očetu do novega življenja, ne da bi kar koli izpraševal o njegovi preteklosti.« »O, to bi bilo prekrasno!« »Ali bi hoteli v tem primeru iti z njim?« je živčno vprašal slikar. »Bi,« je Anni plaho odgovorila. »Kar za trdno bi se odločili?« »Bilo bi najmanj, kar bi lahko zanj storila.« »Torej bi vas vodil zgolj čut dolžnosti in hvaležnosti...« »Ali ni mar čut dolžnosti isto kakor ljubezen?« »Pogosto že, zmerom pa ne! Poslednjo besedo bi morali spregovoriti vi sami, Anni. Premislite si stvar v miru, potlej mi pa povejte, če bova lahko izsledila, kje vaš oče tiči, bom vse tako uredil, da bo prav.« »Preveč ste prijazni. Prav zares.« Anni je dolgo razmišljala o slikarjevi ponudbi, toda odločitev ni bila lahka. Svoji dozdajšnji službi hi prav nerada dala slovo, zlasti ne, ker se je začela zavedati, da čuti do svojega šefa več kakor samo spoštovanje. Na drugi strani bi pa njen oče ne mogel ostati brez opore. Ni ji šlo v glavo, da bi mogel oče res in resno prijeti za dostojno delo. Po vsaki ceni je pa kazalo seči po tej ugodni priložnosti, da se znebi nadležne policije. Čez nekaj dni je stopila pred Reynoldsa in s trdnim glasom spregovorila: »Odločila sem se. Ako bi hotel vaš prijatelj v Kanadi res sprejeti mojega očeta, bi šla z njim.* »To se pravi, da mu hočete pomagati, da ostane na pravi poti?« »Da.« »Prav. Zdaj bo pa treba ugotoviti, kje je.« Roza Harmerjeva se je medtem po svoje mučila. Morila jo je lju. bosumnost, - in stalna Annina navzočnost v 'Reynoldsovi hiši ji je bila hud trn v peti. Neprestano so vstajale pred njo slike iz tistih dni, ko je preživela v Reynoldsovi družbi marsikatero prijetno in spomina vredno urico. Kako bi se ji le po. srečilo, da bi spravila njegovo življenje spet v stari tir? Brent je bil zanjo v resnici samo prijetna igračka in nadomestek za Harryja, ki je taval kot umetnik po stranpoteh. Zdaj jo je prevevala ena sama želja, da bi tole »hudodel-čevo« hčer izpodrinila. Brent jo je sicer medtem že nekajkrat zasnubil, toda zmerom ga je potolažila na poznejši čas. Stari Harmer je natanko vedel, kako je z njegovo hčerjo, zato ji je večkrat skušal po očetovsko svetovati. Zmerom je naglašal Bren-tove prednosti in jih postavljal v blesteč:) luč, medtem ko je sleherno Harryjevo napako grajal... Toda brez uspeha! Najbolj nevšečne opazke niso mogle zmanjšati Rozine ljubosumnosti. Bila je celo užaljena. Zahotelo se ji je zadoščenja; premišljevala je, kako bi ponižala Harryja in ga prisilila, da bi padel pred njo na kolena. Čez nekaj dni je imela rojstni dan; da bi pa Reynolds tega ne prezrl, ga je posebej povabila. Slikarja vabilo sicer ni nič kaj mikalo, da bi je pa ne užalil, je naposled le privolil. Pri Harmerjevih se je sešla manjša družba; razen dveh sorodnikov sta bila povabljena še Brent in Swinton. Roza se je na moč zapeljivo oblekla in tudi sicer — skorajda umetniško — poudarila svoje že itak vabljive čare. Kar na lepem je poprosila Rey-noldsa, naj zaigra solo na gosli. Obotavljaje se je privolil — in žel na koncu za dovršeno igro vsestransko pohvalo. »Imenitno!« je vzkliknil Swinton. »Brent, zdaj se pa še vi odrežite!« »Prav nobenih umetniških sposobnosti nimam,« je priznal Brent. »Harry me v tem oziru zmerom poseka.« Zdajci se je Swinto večkratnih porodih. Zdaj je razumljivo, zakaj mlad dvajsetleten fant lahko zboli na krčnih žilah. Razumljivo je postalo, zakaj je delavec po petletnem stanju pri stroju dobil krčne žile na nogah, razumljivo, zakaj tega drugi delavec po desetletnem delu pri istem stroju ni dobil. Rekli smo že, da rodeča žena vsaka tretja ima krčne žile z raznimi težavami, ki iz teh nastanejo. Nosna maternica je ovira za vračanje izkvarjene krvi iz nog v srce. Pri nosnosti se noge tako hitro utrudijo! Tako hitro otečejo! Na ostenje dovodnic je pritisk večji in njihova trdnost je kar najbolj preizkušena. Pri vsaki tretji ženi se pokaže kot nezadostna. Moške do-vodnice — vene — nimajo takega izpita, zato tudi ne obole tako pogosto. Razumljiv je zdaj postanek krčnih žil. Ali je pa razumljiva njihova pogostnost!? človek je krona stvarstva. Pojavil se je najpozneje na svetu. Mnogo sto-tisočletij je preteklo, ko njega ni bilo. Stotisočletja so hodili četveronožci po zemlji. Vsi organi v organizmu živali so trajno harmonirali le v vodoravno-sti. Srce in žile so bile prilagojene za vodoravnost. Zajec umre po enodnevni pokončni drži! Vrsta opic se je med štirinožci pričela postavljati po koncu im nogi. Polpokončna drža telesa pri opicah je pri človeku postala popolnoma pokončna, prednji udje so postali iz opiral roke, zadnji udje noge. Vsi notranji organi so prej težili na trebušno stran, zdaj navpično navzdol, na medenico in noge. Noge so morale izdržati vso težo telesa, prej so nosile samo polovico. Krvotok je bil prej iz-večine položen vodoravno, zdaj je postal navpičen, od glave do prstov. Najširše vene so postale navpične. Organi se le počasi kam. Stoletji za to. Prej šibke vene se še niso prilagodile na nove prilike. Se do danes niso v vseh primerih kos nalogam, ki jih jim stavlja naša pokončnost. Ne samo krčne žile, tudi ploska noga, zlata žila, razne kile so znak nepopolnega razvoja in mladosti naše pokončnosti. Se ni dovršen naš razvoj. Zdravljenje krčnih žil je mnogovrstno. Operativno, z izluščenjem podkožnih razširjenih ven in vozlov; injekcijsko z vbrizgavanjem sušilnih sredstev v vozle in konzervativno z raznimi povoji. Kakršne so krtice, takšno je tudi zdravljenje. Pri enem je priporočljiv prvi, pri drugem drugi ali tretji postopek. Bilo na kateri koli način se zdravijo krtice, povsod je potrebno eno — giban je. Ne miru in ležanja, ampak gibanja jim je potrebno! Z ležanjem, s postavljanjem nog na pručko in stol, ne koristimo, ampak škodujemo. Zaposlene mišice na nogah, pomagajo srcu črpati kri. Po zdravljenju z enim gornjih načinov, sprehodi preprečujejo, da se krčne žil* ne ponove in da noge ostanejo lahke. Dr. Gaja. I /7 c? a/A/cy e n «£•■ "* krčsic/A MALI OGLASI r ŠPORTNI TEDNIK n Domače prvenstvo in pokalno tekmovanje. - Italijanski nogomet. - Pred finalom v nemškem državnem prvenstvu. - Zastopniki slovenskih športnikov pri Visokem Komisarja Ta nedelja je bila v šporlu zelo razgibana. Ne samo pri nas. Kljub besnenju vojne vihre se mladina po vsem svetu zbira vsako nedeljo na športnih boriščih iii v športnih borbah manifestira svojo voljo do življenja, do uveljavljenja svoje moči in svojih spretnosti. S teni daje svoj prispevek k optimističnemu gledanju na ta božji svet, ki bo v dogledni bodočnosti, morda še prej ko se nadejamo, brez sedanje čemernosti, brez razkrajanja živcev in vseh neštetih nevšečnosti, ki so nam ta trenutek usojene. Kako to spet lepo, ko se bomo mogli posvetiti samo >velikim športnim« problemom., ali bo zmagal ta ali oni... katero moštvo bo boljše in srečnejše... katera reprezentanca zmagovita... Še bo nekaj tudi teh in takih časov. * Doma smo imeli na sporedu poleg dosedanjih pokalnih borb še nadaljevanje prvenstvenega tekmovanja podmladka. Jeseni so najmlajši nogo ne-taši zaključili prvi del tekmovanja, in ker so v svoji razdelitvi na prvi in drugi razred, omejeni na samo Ljubljano, ostali po vseh dogodkih zadnjih tednov in mesecev neokrnjeni, so mogli neovirano uadaljevati, kjer .<0 jeseni nehali. V prvem razredu so juniorji Ljubljane tokrat počivali, dve tekmi ostalih štirih moštev nista v položaj prinesli nobene spremembe. Svoboda in la-dran sta podelila točki z 0—0 in sla ostala na koncu tablice. Hermes je Slavijo premagal 1—0 in se ločil od nje na svojem drugem mestu. Do beio-zelenih pa mu je bilo predaleč: Ljubljana 4 4 0 0 21 : 0 8 Hermes 5 3 0 2 0:06 Slavija 5 2 0 3 7 : l'_’ 4 Jadran 5 113 3:9 3 Svoboda 5 1 1 3 4 : 17 3 Bolj burno je bilo v drugem razredu. Rezultata sta bila: Moste—Mladika 1—1, Korotan—Hermes 1—0. Zadnji je prvemu odščipml važno točko in se postavil s poslednjega na predzadnje mesto. Drobiž s Poljan je Rakovniča-rie dobro odpravil in se namestil na drugo meisto pred gratičarje. Korotan-cem je tako ostalo za ta čas poslednje mesto: Mladika 5 3 1 1 13 : 7 7 Mars 5 3 0 2 15 : 11 G Grafika 4 3 0 1 8 : 6 (i Moste 5 1 1 3 4 : 7 3 Korotan 5 1 0 4 7 : 15 2 Grafika je tokrat bila brez protiv- nika. Prihodnjo nedeljo bosta spet po dve tekmi v razredu na sporedu. * Prvi del četrtine finala v pokalnem tekmovanju je dalo dva rezultata, ki zagotavljata zmagovalcema udeležbo v polfinalu, dva rezultata pa nudita še vsem štirim udeležencem možnosti do nadaljnjega koraka. Presenečenje dneva je bilo vsekakor srečanje med Marsom in Mostami 2—2. V povratni tekmi na moščanskem terenu bodo morali »favoriti«: pač dati nekoliko več od sebe, če imajo ambicije za udeležbo v polfinalu. Slavijaši so s 3—4 klonili na »svojem« ali po svoje izbranem igrišču Grafiki in imajo sicer še nekaj nad, več pa tudi ne. Siškarji so nametali Svobodašem 7—0 v mrežo in se že kvalificirali kot bodoči protiv-niki Slaviji ali Grafiki. Isto velja za belo-zelene, ki so s 5—1 proti Koro-tancem sicer malo slavno zmagali, vendar so se že postavili v polfinale proti Marsu ali Mostam. Prihodnjo nedeljo igrajo isti pari na igriščih po izbiri Most, Ljubljane, Svobode, Grafike. Na Stadionu je lahkoatletski naraščaj otvoril svojo sezono. Prireditev ni razen Koširjeve znamke na 2.000 metrov 5:42,4 (za šest sekund boljše od njegovega jugoslovanskega rekorda) dala posebnih rezultatov. V lahki atletiki smo še na začetku sezone in ni čuda, da prireditve še ne morejo dati »vrhunskih« rezultatov. V finale za Coppa Italia se je poleg Venezije plasirala Roma. Po nedeljski neodločeni 1—1 proti Turinu je bila potrebna ponovitev tekme, tokrat v Rimu. Igrali so 5. t. m. in je bil rezultat 1—0 za Romo. Glede finala so se le zmenili za dvojno tekmo. No, tudi brez takega dogovora bi bila potrebna ponovna tekma ker je ostal rezultat v Rimu s 3—3 (polčas 3—1 za Rimljane) neodločen. Mnogo je znamenj, da bo ro malo letos pokalno prveuslvo v mesto na Lagunah. V drugi ligi so borbe dozorele do razjasnitve položaja. Nedeljski rezultati so bili: Modema—Siena 3—1, Pro Vercelji—Brescia 0—4, Alessaridria —Padova 3—2, Verona—Spezia 2—2, Udinose—Lucchese 1—0. V prvo ligo Kakšno bo jutri vreme KHAJEVNA VREMENSKA NAPOVED OSNOVNI ZAKONI NAŠEGA OZRAČJA r v Napisal prof. Marjan C a d e £ S. nadaljevanje Iz gornjega razmotrivanja spoznamo, da skuša postati ozračje radi turbulence indiferentno, torej vlažilo labilno in s tem — kot bomo videli pozneje — ugodno za razvoj močnih padavinskih oblakov. Takoj lahko ugotovimo, da se začno oblaki najprej razvijati na zgornji in spodnji meji ve- Nerilitno vreme Dobro nam je znano, da opazujemo nevihte predvsem v toplih letnih časih in da se moremo le redko spominjali grmenja in bliskanja iz zimskih dni. Ta razlika nam 6eveda takoj pade v oči in utemeljen je naš pomislek, da potrebujejo nevihte za svoj razvoj toploto. irovne — turbulentna plasti, tako zva-ni zaporni plasti. Na zgornji zaporni plasti ip pod njo se pojavljajo oblaki radi neprestanega ohlajevanja malo niže ležečega zraka ali radi mešanja spodnjega hladnega zraka z zgornjim toplini in vlažnim Radi mešanja toplega in vlažnega zraka s hladnim opazujemo Cesto oblake tudi v spodnji zaporni plasti; oblaki se pri mešanju zalo pojavljajo, ker mrzel zrak ne more vsebovali toliko vodnih par, kol jih je v sosednem toplem zraku. Zanesljivost krajevne vremenske napovedi V zadnjih dveh tednih smo si ogledali malo natančneje ustroj našega ozračja. Spoznali smo mogli, da vpliva na vreme nešteto ci n i tel je v in takoj lahko sklepamo, da jih mpramo poznali čim več, čim boljše hočemo napovedovati vreme. Pozneje I101110 videli, da eo temperaturne razlike, ki nastajajo radi ža- j renja in sublimacije odnosno kondenzacije med morji in kontinenti, med oblačnimi in javnimi področji, med nižjimi in višjimi geografskimi širinami, takorekoč tvorci vremena. Ti vplivi najširše okolice so vzrok, da je napovedovati vreme često zelo težko in predvideli ga za en dan naprej je v golovih primerih na osnovi krajevnih podatkov celo nemogoče. Upravičeno »e vprašamo zato. kaj nam koristi [>otem dobro poznavanje našega ozračja? Vendar bomo videli, da dosti. Z našim in deloma še s pozneje pridobljenim znanjem moremo namreč oceniti skoro poljubno vremensko situacijo in skoro v vseh primerih moremo zato napovedati vreme vsaj za nekaj ur, a ob količkaj ugodnih prilikah tudi za 1 dan naprej. Naš namen je sfedaj ogledati in razložiti .si vreme v posameznih značilnih vremenskih dneh in povsod posebej opozoriti na možnost zanesljive krajevne napovedi. Važnejše 6poznave bomo naznačili z debelejšim tiskom in si jih deloma predstavili s slikami. Iz opazovanj vemo, da imajo nevihte svoj sedež v oblakih posebne vrste, v oblakih kopastih oblik, ki so omejeni na spodnji slrani z vodoravno podlogo, ob straneh in na vrhu pa z okioglimi glavicami. Ker na podlogo v splošnem ne padajo sončni žarki 111 so nad njo nagromadene ogromne množine vode. je navadno lomne svinčeno sive barve. rto'im se glavice svetlo blišče v sonc n. (Sl. 2 jih leg. Zrak se pri dviganju takorekoč adiabalično ohlaja (za t" C na 100 m), postaja torej hladnejši in če se z dviganjem tako močno ohlaja, da se njegova temperatura izenači s temperaturo nove okolice, ne sili več radi vzgona navzgor, temveč samo še radi pritiska spodnjega še toplega navzgor prodirajočega zraka. Z nadaljnjim prodiranjem v višino pa postaja v stabilnem ozračju zgornji del prodirajočega zraka hladnejši od okolice, pritiskati začne zato navzdol, kar kmalu zavre nadaljnjo dviganje. — Vprašamo se sedaj, kdaj so temperaturne okolnosti ozračja takšne, da postane dvigajoči se zrak že v majhnih višinah hladnejši od okolice in da torej že v kali zaduši vsak močnejši razvoj vertikalnih vetrov? Če se spomnimo prejšnjih izvajanj lahko takoj odgovorimo, da tedaj kadar je ozračje močno stabilno, kadar pada temperatura torej le počasi z višino. Vse drugače se razvijajo vertikalni vetrovi v indiferentnem (padec temperature za 1° C na 100 m) ali pa celo v labilnem ozračju (temperatura se zniža za več kot 1°C na 100 m). Tedaj je zrak, ki se adiabatično dviga nad toplimi področji vedno toplejši od okolice in sili radi vzgona vse više in više. Dvigajoči se zrak je v poljubni višini toplejši od okolice, čeprav se pri dviganju ohlaja (za 1°. in je ediui nositelj neviht. Oglejmo si sedaj vzroke postanka in razvoj kuuiula. V poletnih dneh, ko pripeka sonce, se blizu tal ležeči zrak močno segreva. Posebno močno segrevanje opazujemo ob južnih pobočjih skalnatih hribov, nad skalnatimi predeli v obče in jasami, dočim slabo nad gozdovi, jezeri, travniki in drugod. Zato se začne 6egreti zrak toplih predelov že kmalu v dopoldanskih urah dvigati; na njegovo mesto doteka zrak iz hladnejših predelov in deloma tudi iz viš- gredo torej Liguria, Modena, Brescia. Modena ima še opravka s Spezijo, in če jo premaga, ali pa če doseže vsaj neodločen rezultat, bo sedla na prvo mesto v tablici. Prihodnjo nedeljo bodo na sporedu še poslednja srečanja: Lucchese—Reggiana, Udinese—Vicen-za, Padova—Pro Vercelli, Spezia—Modena. • Dvanajst moštev podmladka se je plasiralo v finalne borbe za prvenstvo juniorjev. Ta moštva so morala zmagati v svojih okrožjih in so borbe trajale vse do nedavnega. Anconitana je udeležbo v finalu odpovedala, tako je ostal n j n protivnik, Pescara, to nedeljo brez tekme in ši je brez borbe zagotovil udeležbo v drugem kolu. Udeleženci v finalu za juniorsko državno prvenstvo so (po parih): Padova—C. R. D. A., Tržič 0-0, Pireli (Milano)—Juventus (Torino) 3—0, Liguria—Bologna 1—3, Fiorentina—La-zio 0—2, Bari—Napoli 0—0; pripisali smo obenem rezultate te nedelje. Prihodnjo Hedeljo se igra na ignščih drugoimenovanih moštev. V tekmovanju za nemško državno prvenstvo so prišli do finala. Plasirala sta se dunajski Rapid in Schalke 0—4, trenutno gotovo najmočnejši moštvi v Nemčiji. Rapid je imel to nedeljo za protivnika enajstorico Dresdener S. C. in jo v Beuthnu pred 35.000 gledalci premagal z 2—1. Mnogo lažji posel so imeli Schalkovci, ki so v Dusseldorfu pred 40.000 gladko odpravili Kolu 99 s 4—1. Obe tekmi sta se odigrali na nevtralnih igriščih. Finale bo 22. junija na olimpijskem stadionu v Berlinu. ♦ Do stikov na polju ined našimi in italijanskimi moštvi še' ni prišlo, čeprav je bilo par tekem že takorekoč na sporedu. Vmes so razne težave, ki pa bodo prav .v kratkem odstranjene. Tako je bilo tudi rečeno zastopnikom Slovenske športne zveze, ki so se te dni prijavili Visokemu Komisarju Ekse. Grazioliju. V tem smislu je izzvenel tudi odgovor tržaške podzveze, ki je na tozadevno vprašanje naše zveze odgovorila, da se bo moglo o eventualnih medmestnih tekmah Ljubljana—Trst razpravljati šele po odstranitvi prej omenjenih zaprek. Dotlej pa bi želeli Tržačani nekaj toč-nejših podatkov o številu naših klubov, o naših funkcionarjih in sodnikih, o dosedanjem prvenstvenem tekmovanju, o razpoložljivih igriščih itd. O. C. toplota, ki se sproščata pri pretvarjanju vode iz enega stanja v drugo. Če-prav je sedaj ozračje od kondenzacijskega nivoja navzgor samo stabilno toda vlažno labilno, morejo nadaljevati vertikalni vetrovi radi vzgona neovirano svojo pot navzgor. Zapomnimo si sedaj sledečo lastnost, splošno važno za nevihte: Nevihtni oblaki-kumuli se morejo pojavljati samo v vlažnolabilneni ozračju in se tem močneje razvijajo, čim labilnejše je ozračje. Prodiranje značnih mas v višine se lahko v vlažnolabilnem ozračju silno ojači in dvigajoči se zrak je ob takih prilikah povsod toplejši od okolice; vzgon ga sili neprestano v večje višave, pojavljeni oblak se s tem debeli in veča. V višini, kjer se je prvič pojavila kondenzacija, je spodnja meja oblaka — podloga, na čelu in ob straneh prodirajočega zraka navzgor pa kipe v nebo zgoraj opisane glavice. Nevihtni oblak se bliža višku svoje moči. Ob ugodnih prilikah more doseči višine do 12.000 m in ker se pojavlja podloga večinoma v višinah med 1400 in 2000 m debeline čez 10.000 m. Z opazovanjem nadaljnjega razvoja bomo v toliko počakali, da si bomo na kratko ogledali notranjo konstrukcijo oblaka. Ker se razprostira kumulus skoro od najnižjih do najvišjih višin, opazujemo v njem zelo različne temperature. V spodnjem delu še pozitivne, a v zgornjem nizke do —50“ C. Po sestavnih delih ločimo kumulus v tri dele; v spodnjega, ki je sestavljen samo iz vodnih kapljic, v srednjega, ki ga sestavljajo predvsem t. zv. podhlajene kapljice in snežni kristali, in v zgornjega samo iz snežnih kristalov sestoječega (sl. 4). Podhlajene kapljice tvori podhlajena voda, to je nezmrz-tijena tekoča voda, ki jo opazujemo pri negativnih temparaturah od 0° C do ca —15° C. Kakor je razvoju vertikalnih vetrov v kumulu mnogo koristila sproščena kondenzacijska in sublimacijska lo- RESMAN LOJZE-Ljubljana Cesta 29. oktobra (Rimska) it 21 Itllftn 44-90 FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, seda} Slrilarfeva ul.® pri tranilikanskem mostu Vsakovrstna otala, daljnogledi, »planin, laromltfi. hriromitri, M. (tula iikin ur, zlatnine m tnkniM. Samo kvalitetni oflika: Ciniki ImiliM1 CVETLICNI MED In la medico dobite d»J" ceneje * Medarni, Ljubljana. Zidovska ul *• „REALITETA“ zavod za kupoprodajo nepremični® je samo v Ljubljani Prešernova ul. 54/1. Tel. 44-20 PLAČAJTE NAROČNINO! plota, tako mu močno škodujejo ogromne množine kaplijc in kristalov in vlažna stabilnost ozračja, ki jo redno opazujemo v višjih plasteh troposfere. Radi teh nasprotujočih sil doseže oblak pri določeni debelini svoj višek, vertikalni vetrovi premagani popolnoma oslabe in s silo v zraku obdržane vodne mase se začno pomikati proti tlom. V tej stopnji razvoja se nahajajo predvsem v srednjem delu kumula že večja ledena zrna. Nastala so na ta način, da so se snežni kristali zaletavali 1 podhlajene kapljice, ki pa imajo to lastnost, da ob dotiku takoj zmrznejo. Kristalčki se vse bolj obdajajo z ledeno skorjo in v trenutku, ko so verti- 00. - Sl. 4. kalni vetrovi navzgor premagani, začno težja ledena zrna padati proti tlom. Zrna zaidejo v spodnjo plast oblaki, kjer so temperature pozitivne in padajoči led se začne topiti. Takoj bomo videli, da še nekaj slabi vetrove navzgor. I11 to je talilna toplota ledu. Kot znano odvzema led pri taljenju okolici toploto in sjcer vsak gram 80 kalorij. Radi odvzete toplote se začne spodnja plast oblaka, kjer se tope padajoča ledena zrna, in z njo tudi niže ležeči zrak olilajevati. Prav to ohlajevanje (povečana teža zraka) pomaga slabiti strnjenje zraka navzgor in obenem pospeši prvi naliv, Razložili smo si močne nalive in točo v nevihtnih dneh. Pri tem naj še opozorimo ha dve važni dejstvi, važni za napoved v nevihtnem dnevu. (Dalje prihodnjič.) KOLESA damska in moška, najnovejši letošnji modeli v naj-večji izbiri naprodaj po neverjetno nizkih c e 11 a h. NOVA 1R06V3NA TYRŠEVA (DUNAJSKA) C. 36 nasproti Gospodarske zveze Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.