Poštnina platana v gotovini V Ljubljani, v četrtek, 31. julija 1941-X1X teto VI Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega in tujega | Uredništvo in uprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria esclusiva per la pubblicitA 'di provenienza italiana izvora: Unione Pubblicit& Italiana S. A., Milano. | Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. | ed estera: Unione Pubblicitš Italiana S. A., Milano. Nadaljevanje uničevalne bitke okoii Smolcnska Sovjetski razbremenilni naskoki odbiti — Nov nemški polet na Moskvo — Spodletel angleško - sovjetski napad na severnem Norveškem Berlin, 31. julija, s. Hitlerjev glavni stan: Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj izdalo naslednje uradno vojno poročilo: Poftovni poskusi nasprotnika, da bi z razbremenilnimi napadi osvobodil svoje sile, obkoljene vzhodno od Smolenska, so bili odbiti. Sovražnik je pri tem imel hude izgube. Na ostalih delih vzhodnega bojišča se operacije nadaljujejo po načrtu. Stockholm, 31. jul. s. Več desetin nemških letal je ponoči napadlo Moskvo, protiletalski ogenj in naskok sovjetskih lovcev sta bila zelo silovita. Berlin, 31. julija, s. 28. julija so nemška letala napadla Odeso ter uničila več sovjetskih podmornic in dve ladjedelnici. Ena nemška bomba je pognala v zrak skladišče streliva, ki je popolnoma uničilo pristaniške naprave. Berlin, 31. julija, s. Angleška torpedna letala, ki so se vzdignila z neke letalonosilke v Severnem Ledenem morju, so skušala v več valovih napasti neko severno norveško letališče. Ta napad, pri katerem je sodelovalo tudi nekaj sovjetskih letal, je docela spodletel. V letalskih bojih je bilo sestreljenih 23 nasprotnih letal, dve nadaljnji je zbilo protiletalsko topništvo, tri pa mornariško topništvo. Posadki dveh nemških izgubljenih letal sta bili rešeni. Berlin, 31. julija, s. Uničevanje sovjetskih oddelkov, obkoljenih severovzhodno od Smolenska, se neusmiljeno nadaljuje. Na neki točki bojišča so Sovjeti izgubili 78 oklepnih voz, na drugi pa 60 voz, med njimi 18 najtežjih. V dveh dneh znašajo sovjetske izgube na zelo ozkem delu tamošnejga bojišča 230 oklepnih voz, t. j. več kakor jih šteje sovjetska oklepna divizija in več kakor jih je mogla sovjetska industrija v popolnem in rednem obratu izdelati na mesec. Berlin, 31. julija. 6. Nemška bojna letala so v torek obsipala z bombami sovjetske čete, obkoljene jugovzhodno od Smolenska. Pri tem so onesposobila več sovjetskih oklepnih voz, Sest baterij, tri osamljene topove in 260 avtomobilov. Med vojaštvom so bile hude in krvave izgube V taistem predelu so ponoči uničili en sovjetski oklepni vlak. Po nemškem napadu na Moskvo v noči od 28. na 29. julija poročajo, da je potekal v hudi oblačnosti in v zelo slabi vidljivosti, a je vseeno trajal štiri ure nepretrgoma. Skupaj so opazili 25 velikih požarov in nešteto majhnih. Zlasti so z bombami merili na središče Moskve in sicer na sovjetska ministrstva in druge važne urade. Eno samo nemško letalo se ni vrnilo v oporišče. Sovjetski radio priznava, da je med dosedanjimi nemškimi letalskimi napadi na Moskvo bilo izgubljenih 51 sovjetskih letal, ki so se upirala Nemcem. Helsinki, 31. julija, s. Po hudih bojih se je finsko-nemškim silam posrečilo pridobiti novega ozemlja. Sovjeti so pred umikom polili z bencinom obsežen predel gozda in ga zažgali. Fa tudi to ni moglo preprečiti napredovanja. Vittorioso attacco aereo contro Pisola di Cipro II Quartier Generale delle Forze Armate comunica: Nostri reparti aerei hanno hombardato i de-positi e gli impianti portu&li di Larnata (Cipro) provocando vasti incendi. NelPAfrica settentrionalo sul fronte di Tobruk forti patuglie nemiche che tentavano di avvicinarsi alle nostre posizioni sono State accol-te da pronta ed intensa reazione che ha inflitto al’avversario notevolj pordite. Sul fronte di Sollum nostre formazione da caccia hanno efficacemente mitragliato baracca-menti e mezzi meccanizzati incendiandone di versi. Velivoli inglesi hanno bombardato Bengasi. In AIrica orientale nel settore di Uolchefit azioni di artiglieria. In regione Culquabert elementi avanzati delle nostre valorose truppe hanno rintuzzato tentativi nemici appoggiati dal fuoco di armi automatiche. Uspešen napad letalskih sil na otok Ciper I?radno vojno poročilo št. 421 pravi: Naši letalski oddelki so bombardirali skladišča in pristaniške naprave v Larnaci na Cipru. Bombe so izzvale obsežne požare. Severna Afrika: Na bojišču pri Tobruku so bile močne sovražne patrole, ki so se skušale bližati našim postojankam, sprejete s takojšnjim in hudim protinapadom, ki je prizadejal velike izgube sovražniku. Na bojišču pri Sollumu so oddelki naših lovskih letal uspešno obsipali Posebnosti sedanje vojne na Vzhodu Podatki nemškega tiska o tem, kaj vse mora prestati nemška vojska v boju s Sovjeti Turin, 31. julija. 6. »Stampa« prinaša daljši članek svojega vojnega dopisnika Sanza. V njem razpravlja tudi o značilnosti sedanje vojne na Vzhodu. Te značilnosti posnema po znanem nemškem dnevniku »Frankfurter Zeitung« in pravi, da je sedanja vojna v Rusiji popolnoma različna od lanske vojne v Franciji. Nasprotnik ima na razpolago ogromno napadalnega orožja, ki bi bilo lani tako sijajno služilo generalu Weygandu, ko so nemške oklopne edinice enkrat predrle obrambno črto. Toda za temi črtami ni v Franciji bilo nič več trdnega in sklenjenega, kar bi se bilo Nemcem bodisi tehnično ali moralno upiralo. V Rusiji pa ie zadeva docela drugačna: Sovjeti so se pripravljali na napadalno vojno in kakor kažejo sedanji dogodki dajejo pri obrambi prednost protinapadom ter kar najbolje uporabljajo obrambno orožje, s katerim razpolagajo. Razlika med lansko vojno na Zahodu in med letošnjo na Vzhodu je tudi v tem, da so Sovjeti trši nasprotniki. Zaradi tega Nemci na ruski fronti, ko zasedejo kako postojanko, ne najdejo pred sabo odprte poti kakor v Franciji, temveč se morajo bili dalje, zakaj vsako ped zemlje Rusi obupno branijo. Rusi se vojskujejo naprej tudi, ko 60 že ob- koljeni. Seveda tudi ta taktika ni zmedla nemških vojskovodij. Nastopili so v novem položaju višji poveljniki z modrostjo, nižji pa s pobudo in drznostjo. Zaradi tega se zmaga tudi na Vzhodu zdi zagotovljena. »Frankfurter Zeitung« piše dalje še, da mora nemški vojak v tej vojni prestati ogromno naporov in trpljenja. V osvojenih krajih ne dobi nič drugega, kakor tla pod nogami. Gozdovi gore, vode ni, ali je okužena, hiše 60 uničene, povsod vlada silna vročina in grozen prah, drugje spet blato, kri, 6tnrad in žeja. Ameriška vlada je vložila oster ugovor pri japonski vladi, ker 60 japonska letala pri zadnjem napadu na Čangkajškovo prestolnico Čungking bombardirala tudi ameriško topovsko ladjo »Tutuila« ter poslopje ameriškega poslaništva. S tem se je razmerje med Ameriko in Japonsko še bolj zaostrilo. S Hrvaškega Nova bazilika r Zagrebu. V Zagrebu nadaljujejo graditev nove monumentalne lurške bazilike. Sedaj dokončavajo kripto kot spodnjo cerkev. Novo svetišče grade s prostovoljnimi prispevki vernikov kot zaobljubljeno lurško svetišče. Skrb hrvatske vlade za Hrvate ▼ Srbiji in vojačkih taboriščih. Hrvatska dxžavs se j« takoj po svoji ustanovitvi pričela zanimati za vse Hrvate, ki so ostali v Srbiji bodisi kot uradniki ali pa vojaflti ujetniki. V ta namen je določila ing. I Vladimirja Bosiljeviča, ki je v imenu hrvatske vla- * de obiskal vsa vojaška taborišča v Srbijif Bolgariji, Grčiji in Albaniji. Ugotovil je, da v Bolgariji ni nobenega hrvatskega ujetnika več. Isti slučaj je tudi v Srbiji, iz taborišča v Albaniji je Bosiljevič vrnil v domovino 9 hrvatskih ujetnikov. V Solunu jih čaka na prevoz 150, nekaj jih je pa gotovo še bilo ujetih na Kreti. Te bodo nemike oblasti takoj izpustile na svobodo in jih poslale domov Iz nobenega taborišča pa niso izpustili Srbov, ki žive na področju neodvisne hrvatske države. Vsi ti bodo ostali vojni ujetniki do konca vojne. V Makedoniji je še večje število hrvatskega uradništva in delavstva, ki čaka v Skoplju na prevoz v domovino. Za njihovo oskrbo skrbi bolgarski Rdeči križ, siromaš-nejšim pa hrvatska država daje tudi podpore. Prevoz teh hrvatskih družin v domovino je sedaj malo otežkočen, ker je proga v glavnem rezervirana za vojaške transporte, ter sme dnevno oditi največ pet tovornih vagonov za civilno prebivalstvo. Predsedništvo hrvatske vlade sporoča, da re-Suje vsa vprašanja, ki se nanašajo na preseljevanje ali izseljevanje prebivalstva samo ona in nobena druga ustanova. Vlada je rešitev teh vprašanj zaupala državnemu ravnateljstvu za obnovo. Hrvatski časnikarji so si zadnje dni ustanovili novo hrvatsko časnikarsko združenje. Za predsednika je postavljen glavni urednik »Hrvatskega Naroda« Kovačič. Zagrebški župan je časnikarjem izjavil, da bo zagrebška občina v kratkem priključila, več predmestnih občin, predvsem pa Kustošijo, Vrap-če in Gračane. Za ravnatelja opere v Osijeku je imenovan Rade Ivelio, dosedanji dirigent zagrebške opere. Novi ravnatelj osješke drame je pa Marko Fotez. Ravnatelj državnih železnic v Zagrebu. S po-glavnikovo odredbo je imenovan za ravnatelja ravnateljstva državnih železnic v Zagrebu Srečko Kružič. Zdravniška izpričevala judov bodo preiskali. Zdravniška zbornica v Zagrebu namerava imenovati posebno komisijo, ki bo pregledala vsa številna zdravniška izpričevala, ki so jih predložili judje, da bi se na ta način izognili trdotam nove zakonodaje, ki se nanje nanaša. Vsak zdravnik, ki bi izdal tako izpričevalo brez predhodne objektivne ugotovitve in - preiskave, bo najstrožje kaznovan. Novi predsednik Upravnega sodišča v Sarajevu. S poglavnikovo odredbo je imenovan za predsednika Upravnega sodišča v Sarajevu dr. Sulejman Alečkovič, odvetnik v Travniku. Spopolnitev zagrebške tehnike. Hrvatska vlada je odobrila kredit 13 milijonov kun za zidavo novega poslopja, ki ga j>otrebuje zagrebSka tehnika. Ustaška policija v Zagrebu je v soboto poslala v zbirno taborišče 47 Srbov, ki ee niso držali zadnjih predpisov te policije o prijavi. Nekateri se ali sploh niso prijavili, drugi so pa baje dali o sebi netočne podatke. Proti vsem bo uvedeno tudi še kazensko postopanje. Socialni ataše pri hrvatskem poslaništvu v Berlinu. Dosedanji glavni tajnik Zveze hrvatskih privatnih nameščencev Jakob Bašič je imenovan za socialnega atašeja na hrvatskem poslaništvu v Berlinu. Za njegovega tajnika pa dr. Miljenko Andri-jaševič. Popis judovskega premoženja v Karlovcu. Karlovška mestna uprava je imenovala posebno komisijo za popis vsega judovskega premoženja v Karlovcu. s strojniškim ognjem barake in motoma vozila in so jih več zažgali. Angleška letala so bombardirala Bengazi. Vzhodna Afrika: Delovanje topništva v odseku Uolchefit. V pokrajini Culquabert so prednji oddelki naših junaških čet zlomili sovražne poskuse, ki jih je podpiralo streljanje iz avtomatičnega orožja. Argentinski spor z Nemčijo Buenos Aires, 31. julija, s. Podpredsednik argentinske republike Castillo je sklical izredno sejo vlade. V vladnih krogih trdijo, da se je seja bavila z zunanjepolitičnim jjoložajem, ki je za Argentino nastal po zasegi nemSke diplomatske pošte. To pošto so predvčerajšnjim sicer izročili nemškemu poslaniku, ki pa jo je sprejel s pridržkom. Seja je razpravljala tudi o argentinskem notranjem položaju. Rooseveltov zaupnik v Moskvi Bern, 31. julija, s. Poročajo, da ie Harry Hopkins, zaupnik predsednika Roosevelta, dopotoval v Mc*kvo v spremstvu dveh ameriških vojaških strokovnjakov. V Washing(on pa je dopotoval sovjetski generalni major Gol iko v, načelnik sovjetske komisije za nakupovanje vojnih potrebščin v Združenih državah. Turške sodbe o političnem položaju na Daljnem Vzhodu Istambul, 29. julija, s. Dogodki na Daljnem vzhodu so močno odmevali v javnem mnenju in turški tisk se bavi s celotnim položajem v Aziji. List Ikdam pravi, da so se Anglosaksonci omejili na polovično blokado in da upajo, da bodo s tem Japoncem preprečili dovoz surovin in goriva. Vendar pravi list, da bo polovična blokada le malo ovirala Japonsko, ki dobro pozna slabe točke pri svojih sovražnikih. Anglosaksonci hočejo pridobiti čas, toda Japonska jim ne bo dila nobene prilike, da bo se lahko okrepili. Zato je vprašanje Dalj-njega vzhoda prišlo do največje krize. Vojaški opazovalec lista Džumhuriijet podrobno razpravlja o japonski ter angleško-amerikanski vojaški sili na Tihem Oceanu. Zaključuje, da je japonska premoč nesporna, zlasti zaradi velikega Števila letalskih in pomorskih oporišč. To premoč bi Japonska imela tudi v primeru če fei Amerika uporabljala angleška oporišča. Nato pisec pojasnjuje važnost zasedbe oporišč v Indokini, ki jih je Japonska prevzela, da bi prehitela angleško zasedbo. Nenadna Rooseveltova vrnitev v Washington Washington, 30. julija, s. Predsednik Združenih držav Roosevelt je nenadno pretrgal počitnice in dopotoval s svojega posestva v Hvde Parku v prestolnico. Včeraj zjutraj je fonel dolg posvet s svojimi glavnimi podporniki iz zbornice. Posvet je veljal vprašanjem Daljnega Vzhoda in pa poostritvi nadzorstva nad cenami. La Direzione Provinciale delJe Poste di Lubiana comunica: II Comunicato comparso sui giornali locali del giorno 50 circa la validitA delle emissioni dei francobolli ex jugoslavi sovrastampati e stato da aleuni interpretato nel senso che i francobolli ex jugoslavi ki parola siano da conside-rarsi ancora vailidi per affrancare le corrispon-denza. Cid e errato, perchž dal giorno 27 Giugno, per la francatura postale sono vaJidi soltanto i francobolli non italiani vengono considerate come non affrancate, e percib tassate. II Comunioato ha inteso viceversa affer-mare ufficialmente che le sovrastampe che fu-rono esoguite presso le due tipografie di Lubiana c che sono specificate ai N 1 2 e 3, deb-bono essere riconosciute come valide, sia nel-1’interno del Regno e si* all’Estero, dal punto di vista postale e da ciuello filatelico. Le principal! categorie alla Fiera di Lubiana Lubiana, 31. jul. I padiglioni principali della fiera di Lubiana quelli che accoglieranno gli espo-sitori delle provincie italiane e della provincia di Lubiana costruiti in muratura stanno per essere ultimati. Voluta dal govemo fascista 1'esposizione fieristica autunnale vedri presenti per la prima volta in massa tutte quelle aziende italiane che hanno interesse a far conoscere i propri prodotti sul mercato sloveno perchč tale partecipazione sia selezionata ed organica e corrisponda ai fini che la fiera si propone. I prodotti sono stati classifi-cati in 10 grandi categorie in rapporto alle neces-sitži deH'economia locale e degli stati confinanti. Le categorie di prodottti che parteciperanno alla fiera sono quindi: agricoltura Industrie estrattive arredamenti Industrie edili, industrie della carta. abbigliamento, meccanir« chimica alimentazione c lavorazione artistica. Kaj bo razstavljeno na ljubljanskem velesejmu Ljubljana, 31. jul. s. Glavni paviljoni ljubljanskega velesejma, ki bodo sprejeli razstavljalce iz ljubljanske pokrajine in italijanskih pokrajin, so že skoraj dozidani. Po volji fašistovske vlade se bodo jesenskega velesejma prvič skupno udeležila vsa ona italijanska podjetja, ki jim je do tega, da seznanijo slovenski trg z lastnimi izdelki. Njihova udeležba je urejena po izberi ter organično, da ustreza namenom velesejma. Izdelke so razdelili v deset velikih vrst z ozirom na potrebe krajevnega gospodarstva in z ozirom na potrebe sosednjih dr-dav. Na velesejmu bodo torej razstavljale naslednje panoge: poljedelstvo, predelovalne industrije, oprava, stavbna industrija, papirništvo, oblačilstvo, mehanika, kemija, prehrana in umetnostna obrt. Zavezniška pogodba med poljsko begunsko vlado in med Sovjeti Stockholm, 31. julija, r. Kakor poroča švedski tisk, sta poljska begunska vlada v Londonu in sovjetska vlada podpisali prijateljsko in zavezniško pogodbo. Pogodba določa, da nemško - sovjetski sporazum o delitvi Poljske iz leta 1939 ne velja več, da se bo6ta Poljska in Rusija združeno vojskovali proti Nemcem, da Sovjetska Rusija priznava poljsko vlado v Londonu, da se bo v Rusiji ustanovila samostojna jjoljska vojska pod lastnim poveljnikom, ki bo podrejen sovjetskemu generalnemu štabu, da bodo sovjetske oblasti takoj iz* pufitile iz ječe vse Poljake in da se takoj ''postavijo diplomatski stiki med obema državama Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 31. julija, s. Nemško vojno poročilo pravi: Kakor je bilo že objavljeno s posebnim obvestilom, so podmornice v boju proti močno zastraženemu angleškemu ladijskemu sprevodu vkljub žilavi obrambi rušilcev, korvet in podmornic ter pomožnih križark potopile 19 trgovskih ladij s skupno 116.500 tonami, rušilec in eno korveto. . Pred škotsko vzhodno obalo je letalstvo potopilo tovorno ladjo s 6000 tonami. Bojna letala so pomoči z dobrim uspehom bambardirala pristaniške naprave v Greath Yarmorthu in neko letališče v vzhodni Angliji. Vesti 31. julija Italijanski pomorski napadalni oddelki 60 prinesli boj in uničenje tudi v najbolj ljubosumno varovano gnezdo angleške trdnjave Malte. Osem eksplozij tam ie osem strahotnih ran za angleški imperijalni ponos, za ugled angleškega imperija m za čast slehernega Angleža. V dva-tisoč letih zgodovine še nikdar. ni bila Malti storjena taka sila, kaikor to pot. Zato je bilo treba ljudi, ki dokazujejo, da je mogoče zlomiti vse obrambe in vse zapreke, če imaš junaškega duha. In v tem je italijansko izročilo močnejše od angleškega izročila, piše v »Po-polu dii Trieste« sloviti italijanski časnikar Anealdo o pomenu mornariškega napada na Letalska in pomorska bitka v Sicilskem kanalu, italijanski napad na notranjščino pristanišča Malte ter zadnji uspehi nemških podmornic na Atlantiku pričajo, da imajo države Osi tudi na morju pobudo v svojih rokah, sodi nemški tisk. Tudi vrhovno poveljstvo madžarske vojske je dobilo v roke različne važne sovjetske vojaške listine, iz katerih je zdaj razvidno, da je sovjetsko poveljstvo mislilo napasti tudi Madžarsko ter v nekaj dneh zasesti Budimpešto, od ondot pa osvajati Balkan. Te čete so štele 16 divizij, med njimi nekaj oklepnih pod poveljstvom generala Ivanova. Ameriški senator Clark je izjavil v nekem govoru, da morajo Združene države z vojaško silo zasesti srednje in južnoameriške republike ter Kanado in tam postaviti svoje vlade, namesto, da skrbe za to, kaj se godi v Evropi. Sam Roosevelt je moral zgovornega senatorja pred časnikarji javno okrcati. Ameriški vojni minister se je opravičil senatorju Wheelerju, katerega je javno obdolžil prevratnega delovanja na škodo Združenih držav. Tržaški »Piccolo« poroča, da so predvčerajšnjim pri Banja Luki sestrelili neko sovjetsko letalo. Posadka se je vsa ubila. Predsednik bolgarske vlade Filov bo v začetku avgusta obiskal Budimpešto. Po novih določilih bolgarske vlade bo v Bolgariji od zdaj smelo biti samo 21 judovskih zdravnikov, 20 advokatov ter 3 arhitekti. Ameriški zbornici je bil predložen zakonski načrt za nadzorstvo nad cenami in za preprečevanje •aretiranih dobičkov. Prav hladno in deževno vreme BMorden padec dnevne temperature — Ta mesec že 104.9 mm dežja Ljubljana, 31. julija. Res je od 23. do 27 julija pritisnila pravcata vročina pasjih dni, ta teden pa lahko pravimo, da je nastopilo deževje pasjih dni in zelo hladno vreme. Prvi, prav izdatni dež je bil blagodejen za njive in travnike. Bil je božji blagoslov, kajti zemlja je bila že izsušena. Po mnogih krajih, ki so sploh znani, da so zelo revni na padavinah, osobito v poletnih mesecih, je nastopala že suša. Po gorenjem Krasu je na daleč okrog že zmanjkovalo vode Studenci so usahnili Mnoge vasi na Pivki so bile prisPjene iskati vode po več ur daleč. Zaradi ta teden trajajočega deževja je nastopilo razmeroma hladno vreme. Dnevna temperatura dela nenavadne skoke. Tako je bila včeraj najnižja jutranja temperatura + 16.4° C, davi pa najnižja + 13.5° C. V torek je bila najvišja temperatura + 25° C, včeraj, v sredo 30. t. m. pa celo + 20° C. Od včeraj popoldne do davi je tem- > peratura padla kar za 15.5 stopinj. Tudi poseben ' toplotni rekord. V zadnjih 24 urah je padlo vsega 12.2 m/m dežja. Ponoči so se vrstili močnejši nalivi, posebno okoli 23. ure. Ta teden je padlo vsega 68.8 m/m dežja. V juliju pa je bilo doslej zaznamovanega že 104.9 m/m dežja. Po torkovem hudem nočnem nalivu je Ljubljanica narasla za okoli 40 cm. Pri Fužinah je dosegla vodno stanje 120 cm. Od torka do srede jDonoči je padla na 109 cm, davi pa je znova narasla za 19 cm in je bilo njeno vodno stanje pri fužinski hidrocentrali zopet 120 cm, ali 40 cm nad normalo. Tudi razni potoki in jarki na Barju, kakor drugod, so zelo narasli zaradi nočnih nalivov. Zemlja je sedaj dobro napojena in namočena. Nekateri se boje, da že preveč ter je nevarnost za krompir, da začne gniti. Drugim poljskim pridelkom sedanja izdatna mokrota dobro dene. —d. Breskve In marelice za z mo Vsakdo ve, kolike važnosti je sadje v prehrani in prav zato je tudi želja vsake gospodinje, da si pripravi čimveč sadja za zimo. Letos so dobro obrodile breskve in marelice in zlasti oui, ki jili imajo doma na svojem vrtu jih bodo skušali čimveč shraniti za zimo. Najpreprostejše m nnjcenejše konzerviranje breskev in marelic, kot tudi vsega ostalega sadja, je sušenje. Vzamemo vedno že popolnoma zrele a še trde, sveže in ne uvele sadeže, ki jih zrežemo na krhlje in odstranimo pečke. Ako hočemo imeti posebno dobre, jih tudi olupimo. Zložimo jih nato na pekače, pregrajene s čistim belim papirjem in, če le mogoče, posušimo na močnem soncu. Če to ni mogoče, jih posušimo lahko tudi v pečici, ki pa ne sme biti revroča, ker se sicer krhlji preveč zmehčajo l začno pariti. Posušeni marelični in breskvi-ni krhlji dajo izredno okusen kompot. Hranimo jih najlej)še dobro stisnjene v celofanskih vrečicah na suhem, hladnem prostoru. Ker je letos sladkorja zelo malo, l>omo nadalje omenili predvsem ono shranjevanje breskev in marelic, ki porabi čim manj sladkorja. Preprosto in zanesljivo je vlaganje marelic in breskev na sledeči način, ki porabi razmeroma malo sladkorja in sicer kuhamo za 5 kilogramov sadežev le 1 in pol kg sladkorja na litru vode 15 minut. V to raztopino damo tudi 1 žličko salicila in dobro premešamo, nakar stresemo vanjo, oprane in osušene ter na krhlje zrezane breskve in marelice, ki naj kratko povro. Nato jih zložimo v čiste, segrete kozarce, nalijemo nanje sok m jih še vroče zavežemo z dvojno plastjo pergamentnega papirja. Kozarce nato postavimo na mizo, pokrijemo dobro J. debelimi odejami približno za 8 do 10 ur, da se sadje še dalje v kozarcih pari. Nato jih postavimo na snh, hladen, pro- stor. Breskve in marelice olupimo, ker imajo olupljene veliko finejši okus. Najlažje jih olupimo na ta način, da jih pustimo nekaj časa na rešetu nad soparo in jih nato splaknemo v mrzli vodi. Tudi v sopari skuhane breskve in marelice porabijo prav malo sladkorja. Na 1 liter vode vzamemo le 20 dkg sladkorja in s to raztopino zalijemo olupljene krhlje zelo zrelih breskev in marelic, Iti so tesno zloženi v polliterskih kozarcih. Nato zlijemo na vsebino polno žlico čistega špirita ali slivovke. V sopari jih kuhamo do 4? minut, računajoč od časa, ko je voda zavrela. Marelične ali breskvine mezge z manjšo porabo sladkorja kot je doslej navedeno v receptih skoraj ne moremo kuhati, ker se nam prerada skvari in smo zato dvakrat na škodi. Zato kuhanja mezge za enkrat ne bomo omenili. V treh vrstah... V avgustu bo v Novem mestu prirejen velik, dobrodelni koncert katerega čisti dobiček bo darovan osirotelim priseljencem. Hrastarjev sinček iz Bršljima pri Novem mestu je zbolel za meningitisom. Bolnik je bil takoj prepeljan v novomeško bolnišnico in so bili storjeni vsi ukrepi, da se nevarna otroška bolezen ne raznese. Mariborske gasilce je nadzoroval policijski polkovnik iz Berlina Schnell. Gasilci bodo imeli v bodoče vlogo jx>možne policije in bodo smeli nositi tudi orožje. Mariborske gasilce je polkovnik tudi zaprisegel. Tržič, svoje rojstno mesto je pred dnevi obiskal general Ringel, ki je bil pred nedavnim odlikovan i redom železnega križa. Na svojem obisku se je visoki gost tudi vpisal v »zlato knjigo« tržiškega mesta. boq i IS. A. DisHlIerie fr 4 iojuore J1 reja jCa f tik ontua t Mia maica Uatiana di tiquMi' HaptcMiia in n&idmUiia iUUiiandca emtrJta Ukuicv. ALBERTI BENEVENTO Lovski psi se po železnici lahko vozijp zastonj. Glavno Železniško ravnateljstvo je tudi letos dovolilo, da sme vsak lovec, ki se pelje z železnico na lov, vzeti s seboj v železniški voz po enega lovskega psa, ne da bi moral plačati voznino. To pa velja samo za tretji razred rednih potniških vlakov in avtomobilov. — Te ugodnosti se smejo lovci posluževati ves čas, dokler traja letošnji lov, t. j. od 1. avgusta 1941 do 31. maja 1942. Naročite naš najcenejši popoldnevnik .»Slovenski dom«! S Hrvaškega Enotni kruh — Najmanjše dovoljene mezde za poljske delavce Včeraj je bil na Hrvaškem izdan odlok, s katerim se uvaja tudi tam enotni kruh. Obenem je bila določena tudi njegova cena, ki znaša 8 kun za kilogram. Doslej je na Hrvaškem stal kilogram kruha 5.50 kun. Posebna komisija, ki se je sestala pod pred-sedništvom velikega župana Lamešiča, je določila najmanjše mezde za poljedelske delavce. Delovne pogodbe se morejo sklepati svobodno med delodajalci in delavci, oziroma njihovimi zastopniki, potrditi pa jih morajo oblasti. Otroci pod 14. letom starosti in žene, ki pričakujejo veselega dogodka, ne smejo opravljati nočnega dela, otroci pod 12. letom starosti pa sploh v nobenem primeru ne smejo biti zaposleni kot delavci. Delavci, stari od 12—14 let morajo prejemati hrano, stanovanje in obleko ter letno plačo najmanj 1400 kun, listi pa, ki so staii nad 16 let, pa vsaj 1800 kun. Za dnevničarje od 12—16 leta je dnevna plača določena na 20 do 40 kun, za tiste, ki so stari nad 16 let, pa od 40 do 80 kun. Pazite na otroke Ljubljana, 31. julija. Predvčerajšnjim okrog 6 pojjoldne so bili sprehajalci in tisti, ki so hiteli po svojih opravkih, kaj v skrbeh kaj se bo zgodilo z dvema fantkoma, ki sta se igrala ob Ljubljanici na Poljanskem nasipu. Voda je zaradi deževja narasla in se rjava vali proti Fužinam. Otroka pa sta se mirno igrala. Prvi je bil star kakšni dve leti, večji pa ni bil dosti starejši. Drug za drugim sta hodila po vodo za svojo igro. Pa kanil Ničesar bolj pametnega si nista mogla do: misliti, kakor da sta jo vsakokrat, kudar jima je zmanjkalo vode mahnila po želc/ni lestvi ki je vzidana v obrežno steno, v strugo in zajemala deroča vodo. Kaj lahko bi enemu ali drugemu na železnih klinih spodletelo in bi padel v vodo in utonil, kajti rešitev iz deročih valov bi bila pravi čudež. Ljudje na tem bregu niso dečkov poklicali, naj vendar pazijo, ker bi se vprav zaradi teh klicev lahko kdo od njiju prestrašil in padel v vodo, zato so šli hitro na drugo stran reke in oba dečka posvarili, naj vendar pazita, da se ne zgodi nesreča. Fantka sta stekla joo klančku na sv. Petra cesto, kjer najbrž stanujeta. Vso grajo pa zaslužijo takšni starši, ki tako malo pazijo na svoje otroke. Potem pa bodo dejali, da se ie nesreča prijietila slučajno. Ne slučaj. Nemarnost in nepazljivosti staršev je prepogostokrat kriva, da pride do nesreč. O Iz Ribnice Celodnevno češčenje sv. Rešnjega Telesa bo v župni cerkvi v soboto od 6 zjutraj do pol 7 zvečer. Ob 6 zjutraj bo najprej blagoslov, litanije presv. Srca Jezusovega in kratek nagovor s sv. mašo. Ob 8 bo šolska maša, h kateri je vabljena mladina, nato še ob 9 slovesna služba božja. V nedeljo bomo proslavili farnega patrona: slovesna sv. maša bo ob pol 9, sv. maša z ljudskim jtetjem pa ob pol 11. Klanje in prodaja mesa. Civilni komisariat za kočevski okraj je izdal glede klanja Jn prodaje mesa naslednji razglas: Z ozirom na to, da je vsako klahje in prodaja mesa strogo brejena po odnosnih predpisih in je dopustna le v odrejenih mesnicah, kjer je podvržena strogemu nadzorstvu zdravstvenih in finančnih organov, se prebivalstvo opozarja, da ni nikomur dovoljeno klanje za razprodajo mesa. Pa tudi zakol v sili, ki ga predvideva čl. 26. pravilnika za pregledane zaklane živali in mesa ter veterinarskega nadzorstva zaradi izvoza živine, se sme izvršiti le v slučaju, ako uradni veterinar s pregledom živali na kraju samem ugotovi potrebo. Vse kršitve bo oblast kaznovala z odvzemom mesa ali živali. Zadnje močno deževje, ki je bilo sicer zelo potrebno, je napravilo nekaj škode na žitnih njivah. V Ribniški dolini je na mnogih krajih j>o-legla pšenica tako, da bodo imele žanjice težave. Žetev pšenice se bo očividno nekoliko zapoznila. Kovice iz Države Minister Bottai in poslanik v. Mackensen bosta Erisostvovnla predstavi Schillerjevih »Razbojni-ov«. Italijanski minister za ljudsko vzgojo, Eksc. Bottai, je prijavil svoj prihod v Benetke, da se udeleži prve predstave Schillerjevih »Razbojnikov«, ki bo danes zvečer v Benetkah v prostorih »Bienala«. Predstavo bo gledal tudi nemški veleposlanik von Mackensen. Vatikan bo imel svoje trgovsko brodovje. Po še nepotrjenih vesteh namerava Vatikan ustanoviti svojo lastno trgovsko mornarico, ki bo plula pod papeževo zastavo. Naloga papeževih ladij naj bi bila, prevažati najpotrebnejše blago, namenjeno v vatikansko državo. Kakor poroča agencija »Central Europa«, bo papeževa trgovska mornarica obstajala iz petih parnikov, ki bodo opravljali redno čezoceansko službo in bodo odhajali na to pot iz domačega pristanišča Civitavecchia. Srečna vrnitev 14 bivših jugoslovanskih mornarjev. Iz Genove poročajo, da je tjakaj prispelo iz Barcelone 14 bivših jugoslovanskih mornarjev, ki imajo za seboj kaj zanimivo pot. V prvih dneh aprila, preden je izbruhnila vojna med Italijo in bivšo Jugoslavijo, je prispela v Gibraltar neka bivša jugoslovanska ladja, ki je opravljala službo med Ameriko in Italijo, kjer je skladala blago, namenjeno v Švico. Tu so jo zasegli Angleži, ker so hoteli preprečiti, da bi ladja prišla v italijanske roke. Posadka je bila povečini sestavljena iz Srbov, kakšnih petnajst oseb pa je bilo iz Dalmacije in sicer iz Šibenika, Splita in Zadra. Ker pa ti mornarji niso hoteli biti v angleški službi, so sklenili jaobegniti. Najprej je to storil prvi strojnik, ki se mu je posrečilo ponoči spustiti z ladje mali čoln in prispeti z njim do španske obale. Naslednjo noč so isto storili tudi ostali mornarji, potem ko so zaprli v kabino na ladji angleškega poveljnika in druge angleške mornarje. Tudi njim se je posrečilo priti do španske obale. Tu 60 potem peš nadaljevali jx>t ter prehodili nad 20 km, nakar so jih španske oblasti prijele, čez nekaj časa so jih nato prepeljali v Madrid. Italijanski konzul jim je šel na roko in jim izstavil italijanske potne liste, s pomočjo katerih so jx>tem lahko prispeli v Italijo.^ Iz Genove, kamor so najprej prišli, so se zdaj že podali dalje proti Reki, odkoder bodo odšli vsak na svoj dom. Koliko novoporočencev je potovalo v mesecu Juniju v in iz Rima. V letošnjem juniju je bilo za poročna potovanja v Rim in iz Rima prodanih 231 železniških vozovnic prvega razreda, 1.452 drugega in 703 tretjega razreda. Od leta 1932 (29. julija), ko so bile uvedene te vozne olajšave, se jih je poslužilo vsega skupaj 292.748 parov novoporočencev, od katerih so 3.003 iz obmejnih krajev. Poučevanje tujih jezikov na Italijanskih vseučiliščih. Že pred nekaj dnevi smo poročali na tem mestu, da nameravajo na številnih italijanskih vseučiliščih uvesti pouk tujih jezikov, da se na ta način poglobe kulturni stiki med Italijo in nekaterimi drugimi državami. Stavljen je bil predlog, naj se pouk živih tujih jezikov uvede na vseučiliščih v Bariju, Bologni, Cagliariju, Cata-niji, Firenci, Genovi, Messini, Milanu. Najx>liju, Padovi, Palermu, Paviji, Perugiji, Pisi, Rimu, Turinu, Trstu in pri vseučiliškem zavodu za gospodarstvo in trgovino v Benetkah. Zdaj poročajo iz Rima, da sta zakonodajna odbora poslanske zbornice in senata ta zakonski predlog tudi že, odobrila in da je s tem končnoveljavno rešeno'vprašanje pouka tujih jezikov na omenjenih italijanskih univerzah. Mleko prodajajo v Ribnici liter po 3 din, surovo maslo pa, ki ga primanjkuje, po 60 din. Kmetice ga lahko prodajo še dražje. Liter borovnic velja v Ribnici 2 liri. Pri nas dobite tudi že prva jabolka. Sanitarna avtoliolona bo prišla 22. avgusta na Velike Poljane. Prebivalstvo se vabi, da se udeleži obiska, ker bo ogled brezplačen. Bivši banski svetnik Škrabec Stanko je nenadoma zbolel in se je moral zaradi hude angine zateči v ljubljansko bolnišnico. Odmevi iz sodne kronike Počitniški kazenski senat tedensko razpravlja trikrat, ob torkih, sredah in petkih. Obravnava najrazličnejše kazenske zadeve, ki deloma tvorijo zanimivo gradivo izza dni razsula jugoslovanske vojske, ko so si mnogi prilaščevali razno blago, vole in konje. Kako so pozneje lastniki vojski oddanih konj in volov iskali po časopisih svojo živino, je vsem znano, saj so bilo obljubljene do-tičnim, ki bi dali lastnikom točna pojasnila, prav čedne in celo visoke nagrade. Nekateri prebrisanci so si prav z informacijami o konjih in volih slu- 10 Ax«l Mu n t ha s »Spomini in utrinki« L—I— IV. Raffaella Ne, zdravnik prav gotovo ne želi zbuditi je. Tih in zamišljen je sedel poleg stare matere. Utopil se je v Raffaellino zgodbo. Zgodba ni bila nova zanj, v italijanski revni četrti jo je slišal več ko enkrat in tudi v knjigah jo je dostikrat bral. Zdelo se mu je,_ da je to, kar je videl v življenju, mnogo bolj preprosto in veliko bolj žalostno kakor tisto, kar je bral v knjigah. Tudi v Raffaellini zgodbi ni bilo nič nenavadnega ali prav posebnega, ni bilo vihra- 1 .... V__1 ______ X a I v « O ll An 11 r\ n vega razkazovanja čustev, žalosti ali obupa, nobenih obtožb ali groženj maščevanja, nobenih poskusov samomoru. Vse je poteklo tako navadno, tako vsakdanje. Stara mati ni stala z zravnano glavo in plamtečimi očmi pred tistim, ki je zakrivil otrokov padec, temveč s ponižno vdanostjo se je ustavila pri vratih in izstisnila svojo bedo; v prvem hipu ko je odha-'ila jala je molila k Materi božji, naj mu povrne zaradi njegove dobrotljivosti. Uboga stara ženica je imela razloge Za to: glave ni mogla nositi pokonci, zakaj življenje ii je usločil tilnik z jarmom vsakodnevnega ubadanja; oči niso vzplamtele v grožnji, zakaj prevečkrat so morale prositi kruhu. Ni se znala pritoževati, kajti sama je bila vse življenje obsojena na trpljenje; ni znala zahtevati pravice, kajti življenje ji je prizadejalo eno samo dolgo krivico. Njena steza jc držala skozi temo in revo, videla je tako malo sončnega življenja in njene misli so se tako skalile pod zgrbancenim čelom. In Raffaella j« nosila svojo nesrečo kakor j« prenašala svojo revščino: brez zagrenjenosti na brez obupavanja. [Včasih ja zajokala, a pri- toževala se ni, niti zaradi sebe niti zaradi tistega, ki ji je prizadejal toliko hudega. Bila je vdana. Ljudje mislijo, da je lahko skočiti v Seino ali zaužiti strup. Pa to še zdaleč ni res. Rafaella je bila hči njenega ljudstva, nobena lažna omika ni skvarila njene miselnosti: bila je vse preveč naravna, da bi ji misel zblodila na poti obupa. On, ki je bil vzgojen, je predlagal, da bi otroka poslali kam na deželo ali oddali v zavod najdenčkov; ona pa, ki ni bila vzgojena, ni imela drugega odgovora, kakor da je svoje roke še tesneje ovila okrog otrokovega vratu. »La nonna« (stara mati) pa je pomivala in drgnila stopnice ter ves božji dan nosila premog, zvečer pa je še uspavala dete. Nato je do smrti trudno ženšče leglo in dremalo z napol^ odprtimi očmi. Poprej si je še okrog zapestja privezala vrvico, ki je bila speta z zibelko, da bi zdaj p« zdaj dete pozibala. Tudi ona ni mogla razumeti, kdo naj ni našel kaj utehe v tem, če bi »la piccerella« (otročička) kam oddali. Svetloba je šinila na polomljeno posteljo in zdravnik je pogledal bolnico. Dal Bila ji je močno podobna. Mladi slikar je bil v resnici spreten umetnik! Nien obraz je bil zdaj sicer nekoliko bolj bled, bolestna senca na čelu najbrž ni bila vidna v umetnikovi delavnici, kjer ie bila slika izdelana, prav tako tudi ne temni ;rogi, ki so ji obrobljali oči. Vendar pa je bila opazna ista popolnost v vseh potezah, ista plemenita oblika glave, ista mehka, otroško okrogla lica in isti kodri so se vili po njenem visokem čelu. Da, prav so imeli tisti, ki so šepetali, da je odličnega rodu iz Faubourg St. Gormai na, ali morda bolje iz same Ilelade. je Prav tiho je oilo^ mračni, tesni podstreš- e ta- ... . „ al jc staro mater, ki je sedela kraj njega in nizala r „ . —i poi _______ nici. Zdravnik je gledal mlado mater, ki je ta ko spokojno spala z detetom na roki; gledal je molek. Z žalostno slutnjo je zrl v bodočnost, ki je čakala vse tri, in njegove pobite misli so tavale po stezah, po katerih bodo morali romati njegovi ubogi prijatelji. Raffaella je kmalu ozdravela, kajti v njej je šo bilo toliko prirodne mladosti. A nikdar ni več bila za model. Ni se omožila, kajti njeno ljudstvo zlepa ne odpusti taki, ki je imela otroka z »boljšim gosjoodom«. Z detetom na prsih je romala okoli in iskala delo, kakršno koli delo. Njene zahteve so bile tako neznatne, a prilike za zaslužek še bolj neznatne. Dela ni našla. Stara mati jo še zdržala nekaj časa, potem pa je čisto onemogla, tako da^ je morala Raffaella iskati hrane za tri usta. Zadnji prihranki so bili pri kraju in nedeljska oblačila v_ zastavljalnici. Javna dobrodelnost ni bila zanjo, ker je bila tujka, a zasebna milosrčnost je komaj kdaj opazila Raffaello. Morala je izbirati, ali da tava naprej v popolni zapuščenosti aili da gre na ceste. Njen otrok je živel, zato je z zaupanjem tavala naprej. Družba je ni nagradila, ko je izbrala pravo pot, zakaj krepost gladuje in zmrzuje po revnih pariških četrtih. Kakor mnogi drugi, tako je tudi ona naposled prijela za metlo. Otrok bledih in useh-1 ih lic je sedel na kolenih stare matere, Raffaella pa je z močno usločenim hrbtom pometala ceste, po katerih sta hodila veselje in razkošje. Beda je njeno lepoto zameglila, v njenih potezah je bilo brati pomanjkanje in trpljenje. Žalost ji je zbrazdila čelo, a znamenje plemenitosti je bilo zmerom na njem. Odkrijmo se pred krepostjo v cunjah! Ve-ličastnejša je kukor vse kreposti Faubourg St. Germa in a! žili čedne denarce in si ustvarili lep vir dohodkov. Kazenski sodniki imajo sedaj dostikrat opravka z zadevami o tatvinah konj in volov ali o nakupih tuje živine. Mali kazenski 6enat, ki mu je včeraj predsedoval dr. Julij Felaher, je razpravljal o dveh kazenskih zadevah glede volov. Posestnika sin Janez J. iz okolice Šmarja na Dolenjskem je od dveh neznanih vojakov kupil vola, ki je bil vreden 3000 din. Vola je prodal naprej sosedu. Pri tem pa je vola dobil pravi lastnik. Janez je bil sedaj od drž. tožilstva obtožen zločina tatvine. Kazenski senat pa je zavzel stališče, da ne gre tu za zločin tatvine, marveč le za presto- Sek nakupa živine neznanega izvora. Bil je Janez . obsojen na 1 mesec zapora in 45.60 lir denarne kazni. Posestnik Janez J., tudi iz šmarske okolice, si je ob dnevih razsula prilastil 2 lepa vola, vredna 6000 din. Obtožen je bil tudi on zločina tatvine. Obsojen pa je bil le zaradi prestopka po § 333. k. z. (nakup blaga sumljivega izvora) na 1 mesec zajrora in 45.60 lir denarne kazni. Obe sodbi sta bili nepogojni. Ljubljančan Stanko K. je drzen vlomilec. V ljubljanski okolici je v začetku maja izvršil dva večja vloma in pobral precej zlatnine in gotovine v vrednosti 4000 din. Dva vloma, kj‘er bi bil dobil bogat plen, sta se mu ponesrečila, ker je bil pre-poden. Pri vlomih mu je pomagala neka ženščina Mica K. Mali kazenski senat je včeraj po kratki razpravi izrekel sodbo: Stanko K. zaradi dveh vlomov in dveh poskusov na 3 leta robije, Mica K. pa zaradi soudeležbe pri vlomih na 10 mesecev strogega zapora. Stanko je bil dalje obsojen v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let, Mica K. pa za 1 lot©. ^ba etn sodbo sprejela. Javno obtožbo pred senatom je zastopal šef. drž. tožilstva g. Vilko Lavrenčak. —d. športni drobiž IU rij a! Primorje. Na to tekmo opozarjamo vse prijatelje in navijalce obeh klubov, da ai pridejo ogledati veliko borbo, ki bo v nedeljo popoldne na igrišču Ljubljane. O obeh moštvih in še nekaterih drugih zanimivostih pa nekaj več v jutrišnji številki našega lista. Pri nedavnih lahkoatletskih tekmah v berlinskem olimpijskem stadionu, katerim je prisostvovalo čez 100.000 gledalcev, je skočil atlet Gietzner ob palici 4.10 m visoko, kar je letošnji najboljši evropski rezultat. Na prav istem tekmovanju je vrgel Nemec Berg kopje 69j36 m daleč; kar je tudi lepa daljina. Vesele in žalostne novice s Krasa Letina dobro kaže — Usodne posledice toče — Številne smrtne nesreče . , Trst, v juliju. Življenje na Krasu je sedaj v juliju najtežje — pa tudi najlepše. Težko ie delo v silni vročini. Sonce pripeka in' žge zemljo, kmet pa se ne sme zmeniti za to. V najhujši pripeki mora vztrajati na njivi in pri drugih opravilih. Lepo pa je potem ob večeri«, ko pripihlja z morske strani hladen vetrič, ki ohladi razgreto grudo in kamenje in vroče ljudi. Tote'at ob večerih ljudje posedajo pred hišami, uživajo hlad in se odpočivajo po težkem delu. Lepo je tudi, ker je prvi del letine že dozorel in je pospravljen, ostali del pa je začel zoreti. še pred dnevi so se naši kmetje na Krasu bali za letino; suša je močno grozila. Sedaj pa je hvala Bogu padlo dovolj blagodejnega dežja, ki je vlil ljudem novega upanja in več poguma pri težavnem delu na polju. Žito se je dobro obneslo, krompir obeta lep pridelek, grozdje in sadje pa zelo dobro kaže. Zadnje dni se je pripetilo na Krasu več žalostnih nesreč, nekatere od teh so se končale s smrtjo. Na Opčinah se je ponesrečil 18 letni Ivan Sožre. Sprehajal se je po Krasu in prišel do velike 6tene, ki se vzpenja od Rozandrske doline do Žezera. Nesreča je hotela, da je strmoglavil v glo-ino ter obležal na dnu mrtev. Nihče ni bil priča temu dogodku in ljudje niso vedeli, kaj se mu je pripetilo. Domači so ga iskali povsod in v zli slutnji trepetaje čakali na sporočilo, kaj ie z njim. Toda šele po dolgem tednu so izvedeli, da ie mrtev. Nesrečneža so našli tržaški planinci. Njegovo truplo je oilo že močno razpadlo. Pokopali so ga na pokopališču v Borštu. Nesrečna smrt je zadela posestnika Ivana Prašlja v Dolini. Peljal je krompir z njive domov. Iz neznanega vzroka pa sta se voliča splašila ter podrla voznika na tla. Obležal je nezavesten, ko so ga pripeljali v bolnišnico, so zdravniki ugotovili, da ima zlomljeno hrbtenico. Naslednjega dne je umrl. Bil je priljubljen pri vseh sosedih kot mož poštenjak ter je njegova nesreča zadela ubogo družimo in vse, ki so ga poznali. V Borštu ie močno presenetila vse ljudi novica, ki so jo dobili iz Zagreba pd velikih ovinkih in s hudo zakasnitvijo. Izvedeli so, da je že na Veliki ponedeljek umrl rojak iz Boršta g. Rudolf Žerjal, ki je živel v Zagrebu že deset let ter si je tam ustvaril lepo eksistenco. Bazovico je pretresla novica o nesrečni smrti rojaka 39 letnega delavca Vincenca Fonda. V Gradiški je padel med delom v ogrodje ter si razbil vso desno stran telesa in hrbtenico, samo glava je ostala cela. Po nekaj dneh življenja je umrl v goriški bolnišnici vpričo žene in otrok, Truplo so pripeljali v Bazovico, kjer so mu rojaki priredili veličasten pogreb. Domače pevsko društvo, znano daleč na okrog, mu je zapelo pretresljive nagrob-mce. Bodi mu ohranjen lep spomin. Iz Trsta V tržaško bolnišnico Kraljice Helene so te dni pripeljali: Ferdinanda Mužino, starega 38 let. Pri domačem delu se je precej močno ranil v roko in se bo moral zdraviti nekaj dni; 58 letnega uradnika Ivana Krozbcka. ki si je pri padcu zlomil desno noco v kolku; 36letnega Otona Merlaka, ki je padel z avtomobila in se zadaj na glavi precej hudo potolkel; 18 letno Valerijo Že-ga. Ugriznil jo je pes v desno koleno. Poškodba je lažjega značaja in bo dekle kmalu lahko zapustilo bolnišnico. Barjani, varajte šoto! Te dni so se v mestu zopet pojavili vozovi, kakor jih morda že dvajset let nismo videli: naloženi so bili z rjavo, oziroma s črno barjansko šoto. Mlajši rod je skoraj že pozabil, da je Ljubljansko barje dajalo nekoč zvrhano polne vozove takega kuriva v mesto, da po barjanskih domovih kmetje sploh z ničemer drugim niso kurili, kakor s šoto in da so celo v mestu bile nekoč po hišah nekatere peči nalašč tako zgrajene, da so bile za kurjenje s šoto čimbolj pripravne. Šota, to je prastaro mabovje. ki je rastlo v časih, ko je bilo Barje še močvirje. Od leta 1830. dalje, ko so bile postavljene na Barju prve hiše, ko se je Barje sploh pričelo kolonizirati pa skoraj sto let nato, so barjanski kmetje neprestano rezali na svojih zemljiščih in travnikih šoto v ko«e, velike kakor opeka, jo zlagali sušili in prodajali v Ljubljano. Barjani so sprva mislili, da imajo na svojih zamoč-‘’1 "Virjenih zemljiščih neizčrpen rudnik šote in """Sžflelo se jim je, da šota kar stalno raste sproti. nRm so namreč porezali zgornjo plast šote, se je dvignila nova, še boljša, bila je pač starejša. Toda prepozno so spoznali, da porezana šota ne zraste nikdar več. če pa zraste, bi potrebo^ vala zato tisočletja. Z rezanjem šote so Barjani sami vzeli svojim tlom možnost, da bi se spremenila šota v plodno črnico ter so za enkratni dobiček prodali trajno dobit. Zemlja se je usedla in zopet so grozile povodnji. Barje je sicer zelo globoko, kar se tiče mehkih tal. Ko so cradili čez Barje železnico, so izračunali, da bi bilo treba kopati najmanj 70 metrov globoko, da bi prišli do žive skale. Tako so zgradili umeten nasip z dovoženim kamenjem. Pred leti so nameravali graditi cesto čez Barje do Su-šaka. Računi so pokazali, da bi bilo treba zgraditi čez vse Barje od Ljubjane do (ga en sam ogromen betonski most. Toda mehka zemlja pod šoto in črnico ni vsa plodna, temveč obstoji iz proda, oziroma iz ilovice. Tisti gospodarji, ki še sedaj režejo šoto, škodujejo sami sebi. Kurivo gre dandanes res v denar, toda take sile res ni, da bi gospodarji s. svojih posestev prodajali šoto, ki pomen ja zanje najboljšo črno zemljo. Sicer pa so pravi skladi stare šote dandanes le še okoli kraja Grmeza, kjer je nekakšna zemeljska udrtina in na obronkih Barja, drugod je že vsa porezana, da bi nadaljnje rezanje še tistih redkih tenkih plasti šote gospodarjem nikakor ne vrglo več, kakor pa je delo samo vredno. Šoto so nekoč rabili tudi ljubljanski vrtnarji, bodisi za napravo dobre črne zemlje, bo- IVovo mesto Dolenjci že pijejo italijanska vina. Dolenjci ne pomnijo, da bi jim kdaj zmanjkajo domačih vin, kakor se je to letos zgodilo. Slaba letina in letošnji velik konzum vin sta povzročila, da je vinskim trgovcem in gostilničarjem zmanjkalo domačega vina in je radi tega že marsikateri gostilničar bil v skrbeh, s čim bo inogel svojim gostom postreči. Zadrega je l>ila tem večja, ker tudi piva ni toliko, kakor bi si ga pivci in seveda tudi gostilničarji zaželeli. Iz te težke zadrege so gostilničarje rešila italijanska vina, ki že prihajajo na Dolenjsko in jih po gostilnah že točijo. Dolenjski dobavljata ta vina kar dve tvrdki, ki imata v Novem mestu zaloge italijanskih vin. Porciunkula pri oo. frančiškanih. V petek ob %12 pričenja s slovesnim zvonenjem slovesnost v proslavo praznika porciunkule. Ob 12 bo po CQrkvi procesija s svetinjo sv. Frančiška, nato molitve za odpustke in blagoslov s svetinjo. Zvečer ob %7 molitvena ura, skupne molitve za odpustke, ob 'A8 pridiga in pete sv. litanije M. B. V soboto, na porciunkulski praznik bo ob 5 zjutraj začetek obhajanja in prva sv. maša, ob 6 pridiga, nato orgl. sv. maša. Zvečer ob }48 slovesne sv. litanije z blagoslovom. K pobožnostim so vabljeni vsi verniki, zlasti tretjeredniki. Po dolgem času se je zopet pojavil meningitis. V novomeško žensko bolnišnico so pripeljali 2 leti starega Petra Hrastarja iz Brežic pri Novem T.estu, ki je obolel na epidemičnem meningitisu, ki se v Novem mestu že delj časa ni pojavil. Zadnji slučaj meningitisa se je na Dolenjskem pojavil v začetku tega leta. Otrok dobil težke opekline. Enoletni Jože Zupančič iz Dobrave pri Dobrniču je brez nadzorstva stikal okoli peči. Pri tem je z roko 6egel v tleči pepel in dobil težike opekline po rokah, radi ! aterih so ga morali prepeljati v novomeško bolnišnico. Strela zažgala kozolec. V noči od ponedeljka na torek je v okolici Novega mesta divjala huda nevihta, med katero je močno udarjala strela. V šent-petrski občini je strela udarila v kozolec posestnika Kastelica in v njem zanetila požar, ki je poleg drugega upepelil tudi dva voza pšeničnega snopja. Posestnik je radi velike škode močno prizadet. Naročnike »Slov. doma«, ki so zaostali s plačilom naročnine prosimo, da blagovolijo naročnino čimprej poravnati v naši novomeški podružnici. Istočasno jih vabimo, da si naroče »Slovenčev koledar*, ki ga dobijo za ceno 9 lir. Novomeško okrožno sodišče ima v zadnjem času mnogo opravka z večjimi in manjšimi delikti, ki so jih ljudje zagrešili v izrednih razmerah, ki so pri nas nastopile ob zlomu bivše jugoslovanske vojske. Tako je sodišče v torek obravnavalo zanimiv slučaj, ki se je v tistih dneh dogodil v Ribnici. Posestnica in trgovka Marija Klun si je prilastila nekaj vojaškega blaga, ki ga je spravila v dva zaboja ter ju skrila v skedenj. Drago Gril, nje- disi, ker je gnijoča šota sama grela nasade v sredicah. Toda pred kakšnimi tremi leti so ljubljanski vrtnarji rajši uvažali v Ljubljano šoto iz Pasava v nekdanji Avstriji, ki je bila boljša za njihove namene in — cenejša. Torej Barjani: rezanje šote je dandanes škodljivo in povrhu tega — niti izplača se ne! gov polubrat Jože in Jakob Tekavc so za ta zaboja dognali in sklenili, da se jih polastijo. Res so na skrivaj oba zaboja odnesli, ko pa 60 videli, da v njih ni moke, ki so jo zlasti iskali, so večino uplenjenega blaga zopet vrnili. Zanimivo je, da je Klunova sodišču prijavila odškodninski zahtevek za ono vojaško blago, ki ga ni dobila vrnjenega. Sodišče je vse tri obtožence pogojno obsodilo na 3 mesece strogega zapora. Državni tožilec je pri čitanju obtožnice sporočil, da je M. Klunovo prijavil vojaškemu sodišču radi prisvojitve vojaškega blaga; za take delikte je namreč sedaj pristojno vojaško sodišče. Dve nepoboljšljivi tatici sta v torek sedeli na zatožni klopi novomeškega okrožnega sodišča. Bili sta to 26 letna Marija Heferle in njena 29 letna sestra Rozalija. Obe sta samski in stanujeta v Starem logu. Obtožnica jima je očitala, da sta izvršili tatvine raznih predmetov pri posestnikih Antonu Andolstru in Janezu Petričiču v Lipovcu ter pri Jožetu Škrbcu in Ivani Arko na Bregu. Mariji sami je ol^k>žba poleg tega še očitala tatvino pri Angeli Klu-novi v Ribnici. Ker sta bili obe radi tatvine že večkrat kaznovani ie državni tožilec zahteval ostro kazen, branilec pa je radi priznanja in radi izrednih razmer, v katerih so bile tatvine izvršene predlagal milo kazen. Marijo so sodniki obsodili na 1 leto in 1 mesec strogega zapora. Rozalijo pa na dve leti strogega zapora. Obe obtoženki izgubita tudi za 4 leta častne pravice. Ljubljanski hoteli pred slo leti V »Bidelmonu« poleg magistrata so se ustavljali avstrijski cesarji in princi, v »Avstrijskem dvoru« — v Mahrovi hiši — pa se je rodil burbonski princ Don Carlos Ne samo sedanja Ljubljana, ampak tudi Ljubljana pred 100 leti je lahko sprejela pod svojo gostoljubno streho Številne obiskovalce in druge odlične goste, ki so potovali skozi naše mesto ali pa se za nekaj časa celo mudili v njem. Sedem gostilnic prvega reda je bilo pred kakšnimi sto leti v Ljubljani, od katerih pa stoji dandanes le še ena, in sicer hotel »Slon«, vseh ostalih pa ni več. Starejši Ljubljančani se bodo gotovo spominjali še nekaterih, katere nameravamo tukaj omeniti in jih z nekaj odstavki opisati. Na šentjakobskem trgu so bili nekoč jezuitski zavodi, ki pa so pogoreli do tal Prav na tem pogorišču je sezidal bivši jezuit Gabrijel Gruber, ki je znan zaradi poglobitve Gruberjevega kanala, med leti 1775. in 1781. posebno poslopje za svoje matematične in zvezdoslovne študije. To poslopje je še danes eno največjih v Ljubljani in je v njem sedaj ravnateljstvo za pošto in telegraf. Leta 1840. je prišla omenjena stavba v last Antona Viranta, ki pa je poslopju dozidal še eno hišo in odprl hotel in gostilno, ki je bila posebno Dolenjcem zelo priljubljena. Tu se je ustavljala tudi novomeška pošta. Kadar je zboroval deželni zbor v nekdanji reduti, ki je bila v sedanji šentjakobski šoli, tedaj so se pri Virantu zbirali slovenski deželni poslanci. Od Viranta je kupila obe hiši Kranjska hranilnica, zdaj pa so v njej že omenjeni prostori za pošto. Zelo pomemben za tiste čase je bil tudi hotel »Bidelmon«, ki je stal zraven mestnega magistrata. Ustanovljen je bil leta 1731. zaradi tega, ker je vlada ukazala mestnemu magistratu, naj vendar poskrbi, da bodo tujci, katerih je prihajalo vedno več v Ljubljano, imeli vsaj primerno streho. Zaradi tega je kupil mestni magistrat dve hiši in ju strnil v eno. Na pročelju hiše je bila slika Herkula in odtod tudi ime »Divji mož«, kar pa so Ljubljančapi poslovenili kar v »Bidelmon« (»Wilder Mann«). Tujcem je bilo v hotelu na razpolago 10 sob. V »Bidelmonu« 60 prenočevali kaj odlični gostje, Tako cesar Jožef II. Tu so stanovali tudi cesarski princi, tako Franc Jožef in drugi. Hotel je prenehal 1868. Zelo odlično mesto med ljubljanskimi hoteli je zavzemal kakšnih 100 let »Avstrijski dvor«. Ta hotel je bil v znani Mahrovi hiši. Sprva je bila tamkaj vojaška žitnica, ki pa jo je podjetni Jak leta 1834. preosnoval v cvetočo gostilno. Hotel je imel pod svojo streho odlične goste. Tu se je rodil leta 1848. bourbonski princ Don Carlos mlajši, poznejši pretendent na Španski prestol. Istega leta je tod Bo-čeval knez Miloš Obrenovtč. Leta 1850, je bil pri »Bahabirtu«f tako se je namreč hotel po domače tudi imenoval, gost kar sedem dni maršal Radecki. L. 1855. je prišel hotel v Mahrovo last. V poslopju je kasneje Mahr ustanovil trgovsko šolo, ki je bila znana daleč naokrog. Zdaj se nahaja v poslopju nekaj mestnih uradov. Na kraju, kjer sedaj stoji mogočna Batova palača je nekoč bil prostran vrt last grolov Gallen-bergov. Nasproti poštnemu poslopju, ki je bilo zgrajeno leta 1824 in 1825, 60 postavili lep dvonadstropen hotel z gospodarskimi poslopji m prostranimi hlevi, ki so bili potrebni za vozni prpmet, dokler ni bila namreč odprta železnica v Trst (1. 1849). To je bil znani hotel Malič. Hotel Slon je bil tudi kaj imeniten in je še danes cenjen gostinski obrat. Po domače so rekli hotelu »Pri Mokarju«. Postanek imena »Slon« je pripisati prvemu 6lonu, ki so ga leta 1552 pripeljali iz Španije preko Trsta v Avstrijo na Dunaj. L. 1818. 60 kazali pri Mokarju drugega slona >Mis-baba« po imenu, cigar ime se je prijelo tudi Mokarjeve gostilne. Pri »Slonu« so ustanovili leta 1861. čitalnico, kateri je bil prvi predsednik takratni ljubljanski župan Mihael Ambrož. Pri »Slonu« se je zbiral IHerarno-zabavni klub, ki je bil ustanovljen leta 1875. Na Tyrševi cesti št. 7 in 9 pa je bil hotel »Zlati lev«. Tudi ta hotel ie bil Maličeva last. V to gostilno je zahajal tudi Prešeren. V njegovi družbi je bil pogostokrat tudi Stanko Vraz. Med takratne znamenite gostilne je gotovo šteti »Zlato zvezdo*. Od leta 1735. je »sijala« v Wolfovi ulici št. 8. Ugasnila pa je ta zvezda leta 1860. Tu je razvil 1. 1848. prvikrat slovensko zastavo Lovro Toman. Seveda pa je bilo razen omenjenih hotelov v Ljubljani še precej drugih gostinskih obratov, ki so bili v čast ljubljanskemu gostoljubju. Razen omenjenih naj navedemo še nekatere, kot »Hotel Evropa«, »Južni kolodvor«, iz katerega je zrasel zdaj lep in moderen hotel Miklič, Bavarski dvor, »Avstrijski cesar«, ki 6e zdaj imenuje hotel Soča. Poleg teh imenitnih hotelov pa je bilo še nešteto manjših gostilnic, v katerih so posedali po večini skromnejši ljubljanski meščani. Ljubljana Koledar Danes, četrtek, 31. julija: Ignacij L. Petek, 1. avgusta: Vezi sv. P. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Mariiin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded.. Cesta 29. oktobra 31. Maksim Gaspari, Stane Dremelj in Frančišek Smerdu prirede razstavo svojih del v Jakopičevem paviljonu. K otvoritvi, ki bo v nedeljo 3. avgusta ob 11 vabimo, ljubitelje slovenske likovne umetnosti E.I.A.R. - Radio Lubiana Četrtek, 31. julija. 7.30 Vesti v slovenščini. — 7.45 Simfonična glasba, v odmoru ob 8 napoved časa. — 8.16 Vesti v italijanščini. — 12.30 Vesti v slovenščini. — 12.45 Komorna glasba. — 13 Napoved časa in vesti v italijanščini. — 13.15 Službeno vojno poročilo v slovenščini. — 13.17 Radijski orkester in solisti komornega zbora pod vodstvopi prof. Draga M. Sijanca: Operetna glasba. — 14 Vesti v* italijanščini. — 14.15 Koncert v za. menjavo z Nemčijo. — 14.46 Vesti v slovenščini. — 17.15 Adamičev orkester. — 19.30 Vesti v slovenščini. — 19.45 Pesmi in melodije. — 20 Napoved časa in vesti v italijanščini. — 20.20 Predavanje v slovenščini. — 20.30 Radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom prof. Draga M. Sijanca ob sodelovanju sopranistke Valerije Hey- balove, v odmoru predavanje v slovenščini. ____________ 21.50 Orkester pod vodstvom M. Manna. — 22.25 Operetna glasba na ploščah. — 22.45 Vesti v slovenščini Služkinja 30 let, zelo sposobna, ki je ob službo zaradi odhoda družine v Srbijo, išče službo pri dobri krščanski družini. Ponudbe na upravo »Slo-venca< pod »Pridna«. ImpermBBblll sddopptati pernomoe dorina. Specializzato in vesllarlo sportivo. Grande asaortiniento In gonne-pantalone e magllerla sportiva. Deposito di cappottl nori da lavor« tipo marina. Merce buona prezzt convenienti. Ifepremotlllil plasti s podlogo za moSke in ženske. Specializacija v športnih oblekah — velika izbira kril za kolesarke in športnih trikojev. Zaloga črnih delavskih pla8£ev mornarKke-Ka tipa. Blago dobro, cene primerne. MAG61A ŠPORT Trieste, via Imbriani N° 11 Charlie Chan v San Franciscu Nekaj pred enajsto uro je Charlie Chan prispel v pravosodno palačo. V temni pisarni nadzornika Flaneryja je našel gospodično Morrow, ki je s svojo navzočnostjo dajala prijaznejše obeležje tej neprijazni sobi. »Dober dan, gospod Chan. Flaneryja trenutno ni tukaj, ker razkazuje nadzor-niku_ Duffu palačo. Srečna sem, da ste prišli. Zdi se mi, da je Flanery nekam nerazpoložen do mene « »Pogostokrat ima čudne misli in domisleke,« je odvrnil Chan. Takoj nato sta se pojavila Flanery in Duff. Flanery je strogo pogledal Chana in Morrow, »Lep par sta vidva,« je vzkliknil. »Povejta mi, kaj naj vse to pomeni.« »Kaj, kaj naj vse to pomeni?« je mirno vprašala Morrow. »Tako,, no. Vi pred menoj nekaj prikrivate. Vi menda mislite, da sem jaz čarovnik? Iz razgovora z nadzornikom Duffom sem sklepal, da veste vi mnogo več o polkovniku Beatemu, kakor pa ste mi povedali.« »Rad bi poudaril«, je smeje pripomnil Dulf, »da jaz nisem imel nobenega slabega namena. Ponovil sem edino nekatere stvari, ki ste mi jih pripovedovali, pa sem mislil, da je nadzornik Flanery • njih že poučen.« »Razume se, da bi moral biti poučen. Jaz_ imam dolžnost, da o tej stvari vodim preiskavo. Prosim vas, zakaj mi ne sporočate vseh rezultatov, do katerih pridete? Prepričani bodite, da mi je to zelo neprijetno.« »Verujte pa tudi, da je tudi meni zelo žal«, je odvrnila Morrow. »Jemljem na znanje vaše opravičilo. Kakšno vlogo pa igra v tej stvari polkovnikov sluga, neki Li-Gung? Ali ste končno vendar enkrat pripravljeni prenehati s svojim molkom, gospod Chan?« »Jaz sem glavni krivec,« sc je vmešala Morrow. »Jaz bi vas morala obveščati in gospod Chan je tudi mislil, da tako delam.« »Ne,« je rekel Chan mladenki, »dopustite ml, da prevzamem vso težo krivde na svoja široka pleča.« Potem pa je rekel obrnjen k Flane- ryiuc -i »Storil sem ta jreh, da sem tajno vodil del preiskave v upanju, da bom hitro našel kakšno novo pot.« »Dobro, dobro«, ga je prekinil nestrpni Flanerv. »Sedaj mi pa povejte, za kaj gre. Kdaj ste prvikrat slišali za tega Li-Gunga?« »Tisti dan, ko je bil izvržen umor, sem imel čast, da sem kosil s sirom Frederikom. Po kosilu mu je potegnil v stran in mi začel govoriti o Li-Gungu o nekem Kitajcu, ki je bil slučajno na potovanju skozi to mesto in je tedaj stanoval pri svojih rojakih v Jackson Stree-tu. Sir Frederik me je zaprosil, naj se zanimam za tega človeka, toda jaz sem to odklonil. Dan po umoru sem se vkrcal na ladjo »Maya« v bedastem upanju, da se bom z njo odpeljal do Honolula. Ko sem se mudil v svoji kobinl, sem slišal, kako se je v sosednji kabini polkovnik Beatem poslavljal od tega Li-Gunga. Polkovnik je svetoval svojemu slugi, naj y Honolulu živi sam zase in naj ne odgovarja na nobena vprašanja, ki mu jih utegnejo zastavljati.« »In vi ste te važne podatke skrivali pred menoj?« je jezen vzkliknil Flanc-ry. »Vi ste prav tako vedeli, da je polkovnik Beatem sodeloval pri izletu na tiste planine okoli Peshavvarja?« »To smo izvedeli šele v sredo zvečer,« je rekla Morrovv. »To pomeni, da ste imeli šestintrideset ur časa, da bi me lahko obvestili. Torej, polkovnik Beatem je 4. maja 1912 zapustil Peshavvar po poti... po kiber-skem ..., da bi jo mahnil.« »V Teheran, preko Alganistana, Ki-berske puščave in Severne Perzije,« mu je pomagal Duff. »Da, gospod Chan. Vi ste vse to povedali nadzorniku Duffu, opustili ste pa potem obvestiti tudi mene.« Chan je skomignil z rameni. »Zakaj bi vam delal napoto z vso to drobnarijo, ki na videz nima nobenega pomena. To so podatki, primerni zato, da jaz o njih razmišljam In da delam svoje sklepe. Kako neki bi mogel zahtevati od moža, kakršen ste vi, da se bavi s takšno fantazijo?« »Če ne bi,« je odgovoril Flanery, »poklical na zaslišanje Lille Baar, bi ostal popolnoma nepoučen. Preveč spreten sem v primeri z vami. Sam sem našel sled za polkovnikom Beatemom ... Toda to vas niti najmanj ne oprošča in vedite, da me je vaše vedenje strahovito razočaralo.« »Čutim sam vso težo kesa v svojem srcu«, je izjavil Chan in Aklonil glavo. »Dobro. Ne govoriva več o tem,« je končal Flanery. Sluga je pripeljal polkovnika Beate* ma. Polkovnikov krojač je moral z zado voljstvom delati obleko za tega slokega in vitkega naročnika. Brezhibno oblečen in s cvetlico v gumbnici je polkovnik Beatem obstal za trenutek pri vratih. Iz njegovih oči, ki so se utrujala dolga leta z opazovanjem pustih delov zemlje, je sijal sedaj nenavadno živ in prodoren pogled. »Dober dan, gospodična Morrow! Dober dan, gospod Chanl In to je, če se ne motim, nadzornik Flanery?« »Dober dan, polkovniki Dovolite mi, da vam predstavim nadzornika Duffa iz Scotland Yarda.« »Drago mi je, da se mi je ponudila prilika, da morem srečati svojega so-rojaka. Upam, da boste v kratkem našli morilca sira Frederika.« »Bomo, če boste odgovarjali na moja vprašanja in če boste.., govorili resnico,« je izmrmral Flanery. Polkovnik je lahno dvignil avoje obrvi in odgovoril z mirnim nasmehom: »Resnico... poskušal bom govoriti tako, Smem sesti?« »Seveda, seveda«, je odvrnil Flanery in mu pokazal prazen stol. »Ti9to noč, ko je bil ubit sir Frederik, ste vi v nadstropju nad pisarno gospoda Kirka vrteli film.« »Da, toda točneje: prikazoval sem film, ki sem ga posnel na Tibetu.« »Zraven ste imeli predavanje. Pred koncem ste odšli in ste pustili, da se je film kar sam vrtel. Isti večer, nekoliko kasneje, vam je gospodična Morrow postavila nekaj vprašanj. Kaj ste ga vprašali. gospodična?« »Govorila sem s polkovnikom o tistih nekaj trenutkih, za katere je bil zapustil projekcijski aparat«, je rekla mladenka. »Zagotavljali mi je, da vet tisti večer ni odšel iz sobe.« Nadzornik je strogo pogledal polkovnika: »Ali je to točno?« »Da... zdi se mi, da sem tako govoril. Pa zakaj vprašujete? Kaj hočete s tem povedati?« »Zakaj ste tako izpovedali, ko pa ste. dejansko odšli na dvajseto nadstropje, da bi se tam pogovoril z nekim Kitajcem?« Beatem se je nasmehnil: »Ali se vam ni nikoli pripetilo, da vam je žal kakSne malenkosti, nadzornik? Tisti kratek čas, ko sem odšel ven, se mi je zdel silno pomemben. Zato, ker nisem hotel biti zapleten v to afero,- sem po svoji neumnosti podal izjavo, ki je bila ... netočna.« »Vi ste torej.., odšli v dvajseto nadstropje?« »Samo za trenutek. Kinematografski aparat s 7 klopčiči filma predstavlj precejšen tovor. Moj sluga Li-Gung je prinesel vso aparaturo do stanovanja go-spoaa Kirka. Mislil sem, da bom gotov s prikazovanjem okrog desetih in zato sem mu rekel, naj takrat pride.. Ko sem ob tri četrt na deset prekinil s predavanjem, mi je ostal še en klopčič, ki bi ga moral dfti v aparat. Stekel sem dol in našel Li- Gunga, ki me je že pričakoval. Rekel sem mu, naj gre domov in naj me ae čaka.« »Aha... in on je tedaj odSeJ.« »Takoj je vstopil v dvigalo. Gospodična iz dvigala bi lahko potrdila, da je ta moja izjava točna, ako...« »Aiko... kaj?« ?Alco bo boteia.« • ...................................... O. L. Bonelli: črni križar ij Zgodovinski roman »Čakamo samo vašega povelja, gospod,« je odvrnil eden izmed vojščakov. »Dobro. Sedaj pa poslušajte. Vsaj eden izmed nas mora predreti obroč Saracenov. Gotfridovo taborišče je pri Antijohiji, komaj dan hoda od tu. Treba ga je na vsak način doseči, da tako preprečimo, da bi saraceni uničili naše tovariše. V ugodnem trenutku se vržemo na sovražnika in od tega trenutka ne sme iz vaših ust priti niti ena beseda niti en krik. Nič vas ne sme zadržati. Tudi če pade tovariš ali brat, se ne smete ustaviti. Sajno smrt vas more zadržati. Ne pozabite, da morate bežati, ne pa boriti se. Pomandrali bomo vse, ker se nam bo postavilo na pot, toda ne smete se ustaviti, da bi se pomerili s sovražnikom. Le od naše naglice je odvisen uspeh našega poskusa. Ste me razumeli?« »Bodite prepričani gospod, da bomo do pičice natanko izpolnili vaša povelja. Naši konji bodo bežali, kot da bi imeli krila.« Hugo je skupaj z Andrejem, ki mu je vodil konja, odvedel svoje ljudi po strmem pobočju, pokritem z ogromnimi skalami. Polagoma se je četica oddaljila od kraja, kjer je bil prehod prost in zavila proti skalnati steni, ki se je dvigala skoraj navpično do vrha. Od planjave jilh je ločilo samo še kakih sto korakov ozemlja, kjer ni bilo nikakih ovir. V daljavi kakšnih par sto korakov so se svetlikali taboriščni ognji Saracenov in tu pa tam je bilo mogoče slišati posamezne klice, ki so se razločili v trušču, ki je prihajal iz arabskega taborišča. Križarji so mogli videti nad seboj del krščanskega taborišča in čez nekaj časa so opazili večje število bakelj, ki so se odražale v nočni temini. »To je dogovorjen znak,« je zašepetal Hugo Andreju. »Na svidenje dragi prijatelj. Povej gospodu Orsenigu, da naj bo brez skrbi. Upam, da se bom v nekaj dneh vrnil z zadostnim številom vojščakov ...« »Na svidenje gospod Hugo in... pazite na one pse...« »Ne boj se, dragi Andrej. Pazil bom in Gospod me bo čuval.« Oproda se je še nekaj trenutkov obotavljal, kakor da bi hotel še nekaj povedati, nato pa je izginil v temi. Hugo je tedaj obrnil vso svojo pozornost proti sovražnikovemu taborišču, tik pred seboj. . . Opazil je, da so se Saraceni zbirali v gruče in gledali proti vrhu. Nato pa so zajahali konje in drveli proti nasprotni strani taborišča, tako da je na strani, kjer je bila skrita Hugova četica, ostalo le malo vojščakov. Vedno bolj so se oglašale trobente v saracenskem taborišču in klicale vojnike k orožju. Vedno več se jih je zbiralo na strani kjer je bil preihod z griča. Nakana se je posrečila! Ker so se baklje, ki so poprej bile videti le na vrhu griča, počasi pomikale proti dolini, po pobočju, kjer se je nekaj ur poprej vršila krvava bitka, so saraceni bili prepričani, da hočejo kristjani napraviti izpad in se poskušati prebiti skozi njihove vrste. Hugo je počakal še nekaj trenutkov, nato pa je dal znak tovarišem in tudi sam zajezdil konja. Izdrl je meč in poljubil križ na ročaju. Njegova duša se je v goreči molitvi dvignila k Gospodu, Bogu vojnih trum, ker se je zavedal, da je Njegov ponižni služabnik. Nato se začel s tovariši previdno pomikati proti ravnini. Četica mu je sledila v popolni tišini. Ko so dospeli do ravnine so pognali konje v divji dir. Df>-segli so taborišče, preden so se saraceni zavedli, kaj se dogaja. Hugo je planil kakor strela v sredo taborišča in pomandral pod seboj vse, kar se mu je stavilo na pot. Sij ognjev je bežno raz-sveljeval temne sence napadalcev, ki so se v nočni temini zdele kakor postave velikanov. Pogumni križarji so prodrli že do sredine taborišča, ko so se za njihovim hrbtom dvignili divji kriki. Skoraj ▼ istem hipu so križarji, zbrani na pobočju odvrgli svoje baklje in se znova umaknili! na vrh griča. Abul-Abbas, mladi arabski poveljnik, z rano preko obraza, je prvi zaslutil prevaro in se je okrenil k Nur-el-Dinu, ki je z začudenjem gledal umik krščanskih bojevnikov. »Pri Mohamedov} bradi!« je vzkliknil. »Prevarili so nas kakor kramarji. Brez dvoma skušajo v tem trenutku na nekem drugem mestu pretrgati naše vrste... Osman Yusuf!... Hitro za njimi! Ne smejo nam uiti!«’ Cela truma konjenikov je sledila Abdul-Abbasu, ki se je usmeril proti oni strani taborišča, odkoder je prilhajal nerazločen šum. Medtem je drzna četica križarjev nadaljevala svojo pot skozi taborišče in si s težavo utirala prehod skozi gruče bojevnikov, kj so hiteli z vseh strani. Hugo je besno mahal okoli sebe s svojim težkim mečem in le malokdo si je upal v njegovo bližino, kajti bil je brez dvoma zapisan smrti. Pač pa so saraceni pritiskali od strani in od zadaj na njegovo četico in neprestano krčili število onih, ki so bili tako drzni, da so prodrli v njihovo taborišče. Hugo se je z bežnim pogledom ozrl po svojih tovariših in opazivši(< da se je četica občutno zmanjšala, je še bolj napel svoje sile in še bolj divje mahal okoli sebe. Ali naj poginejo vse, brez najmanjšega uspeha? Znova je vzpodbodel konja in se besno zakadil y trumo Arabce*, ki mu je še zapirala pot. »Naprej, naprej!« je zavpil in s svojim močnim glasom prevladal trušč okoli sebe. »Naprej tovariši! Bog hoče!« Saraceni so osupnili nad toliko divjostjo in se s strahom umikali pred njim. Hugo je izrabil njihovo omahovanje in planil naprej. Preostali tovariši so mu sledili. Bil je skrajni čas! Četa, ki jo je vodil besni Abdul-Abbas, je bila oddaljena le še par sto korakov. Le najmanjša ovira bi zadostovala, da bi žrtev pogumnih križarjev bila zaman. Abdul-Abbas je le še mogel videti petero senc, ki so izginile v temni noči. Besen krik se mu je izvil iz prsi. Za Ljudsko tiskarno * Ljubljani: Jože Kramarif - Ijdajatelj: Inž. Jože Sodja — Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne Tračamo—»Slovonski donulzhaja 4« n«2 Vese&m ,u250 km od Moskve«, v katerem med drugim pravi: Težko si je predstavljati vsaj približno in se vživeti v to, kar se v resnici dogaja zadnjih 15 dni zlasti na srednjem odseku bojišia, kjer . nemške čete ogražajo Moskvo, čeprav zdaj še * od daleč. Pod dvojnim ognjem Če pogledamo nekaj dni nazaj, se lahko nekoliko pomudimo pri dogodkih, ki so se odigrali 11. julija zjutraj, ko so Sovjeti, ki so razpolagali s številnimi mehaniziranimi sredstvi, napadli Nemce z nezaslišano srditostjo na kočljivem odseku Stalinove črte med Berdi-ščevim in Žitomirom. To je bil obupen poskus, vreči nasprotnika nazaj čez Stalinovo črto in mu zapreti pot, ki vodi proti Moskvi. no tekmovanje za povečanje pridelka koruze, boba in krompirja v letu 1941-42. Posestva tekmovalcev so razdeljena v tri vrste: v veleposestva, srednja in majhna posestva. Za to tekmovanje je določenih 870 nagrad v skupnem znesku 1 milijona lir, ki so tudi tu razdeljene na način, kakor je razvidno iz odloku priložene tabele. Prošnje za pripustitev k tekmovanju, kolkovane s štirimi lirami, morajo biti vložene do 30. novembra 1941 ter naslovljene prav tako kot zgoraj na pokrajinsko nadzorništvo za poljedelstvo v dotični pokrajini, v kateri je tek-movalčevo posestvo. Za pripustitev k tekmam je predpisana površina, posajena z omenjenimi pridelki, ki meri vsaj pol hektara. Tekma za čimboljši pridelek krme Istočasno objavlja »Uradni list« še tretji odlok, s katerim se uvajajo tekmovanja in nagrade za tiste, ki bodo na isti površini pridelali čim več in čim boljšo krmo. Nagrad za to tekmovanje je 870 v znesku 1 milijona lir, Glede vlaganja prošenj za pripustitev k tekmovanju veljajo iste določbe kot zgoraj. Tekmovalci morajo imeti vsaj štiri hektare obdelane površine. Boj, ki se je razvil, je bil zelo srdit: Mnogo je bilo mrtvih in ranjenih, ogromno vojnega materiala pa je bilo razdejanega. Nemške čete niso samo vzdržale tega napada, pač pa so prešle celo v protinapad, da oi prodrle sovražniku čim dlje za hrbet. Nemci so pustili za seboj sovražnika v »vreči«, popolnoma obkoljenega. V njej se je srdito boril, da bi si prebil not in se rešil. Tako se je zgodilo, da so se Nemci ne istem odseku, dolgem 300, globokem 80 km,' borili na eni strani v smeri proti vzhodu, t. j. proti Moskvi in Smolensku, ki še ni bil zavzet, na drugi strani pa v smeri proti zahodu, da bi uničili ruske oddelke, ki so ostali v »vrečah«. Položaj bi bil za Nemce izreden in tudi nevaren, če ne bi imeli na razpolago odličnega poveljstva, vrlih čet in bojnih sredstev, ki so bila zbrana in pripravljena onstran prebite odprtine v Stalinovi črti. Nevaren je bil ta položaj zlasti tudi zaradi tega, ker so se oboji, Nemci. in Rusi, znašli pod dvojnim ognjem. Dvajsetdnevna bitka Skoraj pred dvajsetimi dnevi se je vnela bitka, ki je prav tako dobila ime po Smolensku, kakor nekdanja slovita bitka z Napoleonom. In šele danes je nemiško vrhovno poveljstvo moglo sporočiti, da boji utihujejo in da se bitka bliža koncu. Kdo bo zmagovalec, smo zvedeli iz nemškega uradnega poročila pred nekaj dnevi, iz poročila, ki ponavlja, da se boji razvijajo dalje po načrtu nemškega vrhovnega poveljstva. Zdaj vidite, zakaj se je razblinila senzacija o dobi zastoja in zagonetnega molka vrhovnega poveljstva. V resnici pa je bila teh 15 ali 20 dni doba zelo razgibanih in zelo težavnih bojev na najvažnejšem odseku bojišča. Res je, da prodiranje po ruskem ozemlju ni preveč padlo v oči, toda drugačno to prodiranje tudi ni moglo biti. Nemci pa so se le polastili cestnega in železniškega omrežja pri Smolensku in so si zagotovili zaledje, ki je bilo močno ogroženo. _ Gre v resnici za logični konec prejšnjih bojev, zlasti pa še bitke za Bialistok in Minsk, ter za uničenje mnogih oddelkov ruske vojske. Število ujetnikov, ki so bili dozdaj zajeti, je ogromno in postaja še vedno večje. Pri tem pa niso všteti mrtvi in ranjeni. Vojni plen je tolikšen, da bi bilo z njim možno popolnoma oborožiti mnogo vojaških oddelkov. Borodin, naslednje mesto, ki spominja na boje z Napoleonom Zdaj ko je bitka za Smolensk že skoraj končana — kakor pravi nemško uradno poročilo dne 28. julija —, bitka, ki najlepše prikazuje uničevanje »vreč«, ki so še odprte, so Nemci oddaljeni od Moskve samo še 250 km. Sredi te poti leži Borodin, drugo ime, ki spominja na boje z Napoleonom. Brez dvoma bodo Sovjeti branili svojo prestolnico do kraja. Že je prispela novica, da so v naglici zgradili obrambni pas okrog mesta in da so v Moskvi pred kratkim nagromadili skoraj vse, kar bi še moglo uspešno služiti vojski. Trk motornega čolna z delfinom Nesreča, ki v zgodovini pomorskega športa gotovo nima primere, se je te dni pripetila v bližini slovitega kopališča Palm Beach na Floridi. Vadili so se tu v vožnji z motornimi čolni navdušeni športniki, ki so se potem nameravali udeležiti napovedanih tekem. Eden teh čolnov, ki je drsel po morski gladini s hitrostjo 80 km na uro, je nenadno silovito udaril v velikega delfina, dolgega tri metre, ki se je nepričakovano prikazal na površju in se mu krmar s svojim čolnom ni mogel več pravočasno izogniti. Čoln je pri tem vrglo v zrak. Ko pa je priletel nazaj v morje, se je prevrnil. Trije športniki, ki so bili v čolnu, so pri tem neprostovoljnem poletu užili precej strahu. Pa ne samo to. Pri silnem sunku so dobili tudi težke poškodbe, tako da je njihova vroča želja, da bi se udeležili napovedanih tekem, splavala po vodi in se tudi ponesrečila . Pa tudi delfina ie to nenadno srečanje s čolnom precej presenetilo. Nekaj trenutkov je kot bi bil oglušil od silnega udarca še ostal na površju, potem pa se je potopil in izginil, najbrž za vselej. Protijudovski ukrepi v Bolgariji Delo bolgarske vlade, ki gre za tem, da se dežela očisti judov, se po načrtu nadaljuje. Novi ukrepi so zmanjšali tudi število tistih judov, ki so imeli svobodne poklice. Tako določajo nove odredbe, da v vsej Bolgariji sme biti le 21 zdravnikov judovskega rodu. Tudi število odvetnikov judovske krvi se je silno skrčilo. Biti jih sme v vsej Bolgariji samo 20, judovska arhitekta pa samo dva. Italijansko-švicarska dogovora glede meje Predsednik švicarskega političnega oddelka i in italijanski poslanik v Bernu 6ta te dni podpisala dva dogovora, ki se nanašata na obmejna vprašanja. Prvi določa, da se natančneje potegne meja od Cima Garibaldi do gore Monte Dolen, drugi pa ureja nadzorstvo nad mejniki in njih vzdrževanje v dobrem stanju ob vsej meji med Italijo in Švico. Če le kdo, zna Amerika Človeka spraviti v dobro voljo, saj ne velja samo za deželo, kjer je vse mogoče, čeprav se nam Evropejcem zdi še tako neverjetno, pač pa tudi za deželo vseh norosti. Tudi v tem so Amerikanci nekaj čisto posebnega. Kaj naj to bolje dokazuje, kakor tale naša slika. Čeprav k njej ne bi napisali nobene razlage, bi najbrž že sami uganili, kaj naj predstavlja. Da pa le ne boste v dvomu — saj je dvom v tem primeru res upravičen — vam povemo, da sta to dva novoporo-čenca, ki sta pravkar stopila pred protestantovskega duhovnika in si zaobljubila večno zvestobo, čeprav bi jima človek na videz preveč ne prisodil, da bosta v zakonu »harmoniralac. Sicer pa sama že vesta, kako je z njima, za vse druge pa je to nov dokaz, da srce res ne pozna nobenih ovir. »250 kilometrov od Moskve« Po bitki, ki se je vnela pred dvajsetimi dnevi na najvažnejšem odseku vzhodnega bojišča