mmmmm Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto * $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 0 i J GLAS The largest Slovenian Daily in J the United States. List slovenskih delavcev v Ameriki. B Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 119. — STEV. 119. NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 22, 1935. — SREDA, 22. MAJA 1935 VOLUME XT.TTT. — LETNIK XLHL NEZADOVOLJSTVO Z VLADNO ODREDBO GLEDE PLAČ PREDSEDNIK A. F. L. WM. GREEN, NAPOVEDUJE PRI JAVNIH GRADNJAH STAVKE ZARADI PLAČ Vlada pravi, da bo po treh mesecih plačilna lestvica revidirana, s tem pa nikakor ni rečeno, da b.-> povišana. — Delavska Federacija zahteva za reliefne delavce v državi Virginiji višje mezde. — Zadnja predsednikova odredba bo podrla vse, kar je dosegla NRA, — pravi McCurdy. WASHINGTON, D. C., 21. maja. — Predsednik Roosevelt je s svojo odredbo glede plač, ki naj jih dobivajo delavci, zaposleni pri javnih gradnjah, silno presenetil ameriško javnost. Sprva je bilo rečeno, da bodo dobivali delavci po petdeset dolarjev na mesec, kar je nekoliko več kot znaša sedanji relief, in nekoliko manj kot so plačani neizvežbani delavci po privatnih industrijah. Kot je bilo,že včeraj rečeno, je vlada razdelila deželo v štiri dele in za vsak del posebej določila plače. Pa tudi delavci bodo razdeljeni v štiri razrede, namreč v neizvežbane, napolizvežbane, izvežbane in strokovnjake. Najbolje bodo plačani delavci po novoangleških, severnih in severozapadnih državah, najslabše pa po južnih državah. Najmanjša plača v južnih državah bo namreč znašala devetnajst dolarjev na mesec. Kot se je danes izvedelo, je vlada pripravljena po treh mesecih revidirati to plačilno lestvico, toda s tem ni rečeno, da jo namerava povišati. Povišana bi bila le v slučaju, če bi se izkazalo, da so se cene življenjskim potrebščinam brezprimerno povišale. V Washington prihajajo iz vseh delov dežele odločni protesti, češ, da je devetnajst dolarjev na mesec sramotna nizka plača ter da ni mogoče ob nji niti umreti, niti živeti. William Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije, je rekel: — Mezda, ki znaša od 19 do 94 na mesec, je nezadostna in nezdrava. Prav nič se ne bom čudil, če bodo delavci, zaposleni pri javnih gradnjah, stavkali. Senator McCarran, zagovornik krajevnih mezd, je rekel, da bodo mezde, ki jih je odredil predsednik, porušile vse plačilne lestvice, ki so sedaj v veljavi. Harry L. Hopkins, eden ravnateljev zvezne oblasti, ki bo financirala javne gradnje, je izjavil, da ima sicer pravico izpremeniti plačilno lestvico, da se pa te pravice zaenkrat ne bo poslužil. Nadaljni ravnatelj, notranji tajnik Ickes, je pa enostavno odgovoril, da on ni določal plač. Virginia Federation of Labor zahteva od predsednika, naj določi za delavce pri javnih gradnjah v Virginiji višje plače. — Naš protest ni naperjen proti predsedniku, — je v zvezi s tem brzojavil John Hopkins Hall, predsednik državne Federacije, — pač je pa naperjen proti nerazsodnim predsednikovim svetovalcem. Joseph P. McCurdy, predsednik strokovne organizacije, ki obsega državo Maryland in okraj Columbia, pa direktno dolži predsednika, češ, da je on odgovoren za tako nizke mezde. — NRA je potom pravilnikov določila mezde, — pravi McCurdy, — da bi odpravila znojilnice, predsednikova odredba jih bo pa zopet vsposta-vila. Ostro je obsojal tudi določbo, da mora biti devetdeset odstotkov vseh delavcev, ki bodo zaposleni pri javnih gradnjah, rekrutiranih iz vrst onih, ki sedaj dobivajo relief. Senator Huey Long iz Louisiane je vzkliknil: — ■ Za južne države so določene najnižje mezde, zato Hitler zahteva za Nemčijo enakopravnost NRA BO ZA DVE LETI PODALJŠANA Finančni odbor poslanske zbornice je za dveletno podaljšanje NRA. Smrt višnjega orla pomeni 2,000,000 brezposelnih. Washington, D. C., 21. maja. Demokratski člani finančnega odbora poslansko zbornico so se soglasno zedinili glede predloge, ki zahteva podaljšanje poslovanja NRA za dve leti, liaj-brže pod vplivom zatrdila administratorja XRA Donald R. Richberga, ki je rekel, da hi pomenila smrt višnjevega orla 2,000,000 brezposelnih. Demokratski člani odbora so sprejeli predlogo, ki jim bo pri splošni debati v zbornici služila za podlago. Kot znano, je senat sklenil, da se podaljša XRA za 10 mesecev, poleg teba pa je senat višnjevemu orlu š<» pore-zal peruti 111 kremplje. Finančni odbor je skoro v celoti ustregel predsednikovi zahtevi. Medtem ko so poslanci ]>o-slušali Richberga, je zahteval republikanski senator Xye preiskavo zborovanja industrijalcev in trgovcev, ki se bodo sestali v sredo, da bo mogla poslanska zbornica glasovati glede podaljšanja. Senator Xye je rekel, da so veleindustrijalci in velotrgov-ci sklicali in financirali zborovanje, da bodo mogli določati cene in s tem oškodovati malega trgovca. Scant or Borah je rekel, da so zborovanja sklicali ljudje, ki jim je samo za lastno korist in ki hočejo dobiti pravico cene navijati. Poslanci pa se najbrže ne zmenijo 11a svarilo senatorjev ter se bolj nagibljejo k Rich-bergu, ki se trudi, da bi bilo poslovanje XRA podaljšano za dve leti. Richbcrg je rekel da bi po-dajšanje samo za nekaj mesecev imelo za posledico razpad celega XRA načrta. Posameznih pravilnikov ni mogoče predelati v ,°»0 dneh, kot je sklenil senat. "Poleg tega pa bo smrt NRA", je rekel Ricliberg, "do-vedla do resnih gospodarskih bojev. Kdorkoli smatra višnjevega orla za roparsko ptico, ima pravico, da se potrudi in ptico ubije. Xe bi pa bilo pošteno orlu porezati peruti in zvezati noge, prerezati vra;t in nato umirajočega ptiča pustiti ležati na pragu vlade z naznanilom : Ako tega ptiča zopet zbudite v življenje, mu bomo življenje še nekaj mesecev podal jsali,T. KOMUNIST BO ODSEDEL KAZEN Najvišje sodišče je zavrnilo priziv na 20 let obsojenega črnca. — Ščuval je k vstaji. Washington, D. C., 21. maja. Zvezno najvišje sodišče je s G glasovi proti 3 zavrglo prošnjo, da bi razveljavilo razsodbo proti črnemu komunistu Angelo Herndon, ki je bil zaradi ščuvanja k vstaji obsojen od 1.*} do 20 let v prisilno delavnico. Večina sodišča je mnenja, da se je obtoženec prepozno sklical na ustavo. Herndon, ki je razširjal komunistične spise, v katerih je črnce pozival, da se dvignejo proti vladi belih, je bil obsojen po postavi, ki je bila spre-jota 1. 186(>, kmalu po državljanski vojni. Najvišje sodišče bo imelo samo še dva dni svoje zaseda-nje, pred 110 odide na poletne počitnice. V ponedeljek ali torek bo odločilo o ustavnosti XRA. ZGODBICA 0 JUGOSLOVANSKEM KRALJU Beograd, Jugoslavija, 19. maja. — Dvanajst let stari jugoslovanski kralj Peter IT. že pričenja samostojno misliti. Ko jen jegova stara teta, španska infanita Beatrice obiskala kra-ljico-vdovo Marijo, sta se tudi razgovarjali o španski revoluciji in izganstvu kralja Alfonza. "Kaj je revolucija ?" — j«' vprašal kralj Peter. — Infanta, nekoliko v zadregi, mu pravi, da je revolucija neke vrste norost, ki se prime ljudstva 111 ga žene do nepremišljenih dejanj. "Ali je španski narod med revolucijo izgnal svojega kralj0-" — vprašuje dalje Peter. — "Zakaj so ga izgnali?'' Infanta je odgovorila: "Kot sem ti povedala, zato, ker so bili nanj jezni". Peter nekaj časa premišljuje, nato pa pravi: "Zdi se mi, da je nekaj narobe v tem, kar mi pripoveduješ. Mislim, če narod požene kralja, je moral nekaj napraviti, česar ne bi smel". EMBARGO NA SREBRNI DENAR Washington, D. C., 21. maja. Zvezni zakladničar Henry Mor-genthau»je odredil embargo na prihod itujega srebrnega denarja v Združene države. ker je treba na Jugu potrošiti najmanj denarja za kupovanje glasov. Na Greenovo pripombo, da bodo nizke mezde izzvale socijalni nemir, je odvrnil notranji tajnik Ickes: — To je Greenovo osebno mnenje, svoje o-sebno mnenje pa sme sleherni izraziti. P0V0DNJI IN IN VIHARJI NA JUGU Do sedaj je izgubilo življenje že 20 ljudi. — Tornado divja v petih južnih državah. Shreveport, La., 21. maja.— Poplave in viharji v južnih in južno zapadnih državah so do sedaj zahtevali 20 človeških življenj, toda nevarnost še ni od vrnjena, kajti na mnogih krajih še prete poplavo. Več sto ljudi je moralo zbežati iz svojih domov s farm ob Rdeči reki od Shreveport do Alexandria, La. A' viharjih je poginilo tudi mnogo domače živine in škoda na poljih je ogromna. Ko je tornado z vso svojo silo divjal v Alabami, kjer sta bili ubiti dve osebi, se je obrnil proti Arkansasu, Tennessee in Mississippi. Najhujši viharji so bili v Alabami in Mississippi. V Alabami je vihar najprej zadel blizu Midland (fitv, kjer sta bila ubita farmer Ilughey ('ondrey in njegova žena, njun let sta-si sin Henry pa je bil nevarno poškodovan. Oklahoma City, Okla., 21. maja. — Od :»00 do ;">()() družin se seli iz nižje ležečih krajev Oklahoma City, da se izognejo preteči povodnji. Skoro po celi Oklahomi in po Texasu reke vpadajo in po-vodenj se vali proti vzhodu in jugovzhodu. Rdeči križ naglo postavlja šotore v nekem višje ležečem parku v Oklahoma City, da bodo našli ljudje iz nižje le?ečih krajev niestta svoje zavetišče. Vojaški aeroplani letajo nad poplavljeno pokrajino pri Al-tus in spuščajo ljudem, ki so se rešili na višine, živež. V Oklahomi se ceni povzročena škoda na $1,000,000, v Texasu pa na $3,000,000. Colorado Springs, Colo., 21. maja. — Po štiri čevlje debeli sneženi zameti so pokrili ceste v Black Forest. Snežilo je celo noč in naslednji dan dopoldne. San Francisco, Cal., 21. maja. — Vročina je dosegla svoj višek, ko je toplomer malo pred poldnem kazal 85 stopinj. HITLERJEVA NEMČIJA JE ODLOČNO PROTI VSAKI 0SV0JEVALNI VOJNI BERLIN, Nemčija, 2 1 . maja. — Kot zagotavljajo poučeni krogi, je Hitler v zadnjem hipu izpreme-nil besedilo svojega govora v nemškem državnem zboru in je bil bolj spravljiv, kakor pa je bilo pričet-kovati. Hitler je odgovoril Ligi narodov na njeno obsodbo Nemčije zaradi oborožitve. Očrtal je tudi nemško zunanjo politiko. Od Hitlerja je odvisno, ali bodo pozneje sklenjene razne nenapadalne in druge pogodbe, ali pa se bo pričela še večja tekma v oboroževanju. MARŠAL MACKENSEN BOLAN Hitler j«* vsi cd privatnega razgovora med nemškim zračnim ministrom generalom Goe-ringom in francoskim zunanjim ministrom Lavalom v K rak ovu ob priliki pogreba maršala Pilsudskega opustil svojo namero, da v ostrih besedah odgovori Ligi narodov na njeno obsodbo. Berlin, Nemčija, 21. maja. Danes je imel Hitler pred državnim zborom govor, ki ga je • že dalj časa vsa nemška javnost napeto pričakovala. RekH je, da se l>o Nemčija držala določb versaillske mi-rovne pobud be z izjemo določbi' glede oboroževanja. Za Nemčijo je zahtevni enakopravnost v vseh stvareh, tudi v orožju. — Nihče ne more zanikati, da evropske države 'tekmujejo med seboj, katera bo bolj oborožena, — j«' vzliknil — toda za t<> tekmovanje j«« v prvi vrsti odgovorna versaillska mirovna pogodba. Hitler je govoril v Kroll o-pori. kjer zboruje rajhstag izza časa, ko je zgorelo poslopje državnega zbora. V njegovem govoru so bili precej značilni sledeči stavki: — Nemčija odločno zrvrača vsako vojno, čije s vrha je podjarmi jen je kakega drugega naroda. — Xemčija mora popraviti svojo škodo, toda poudarjam, da nobena naših nalog ne bo rešena pred desetimi ali dvajsetimi leti. — Nemčija je pripravljena z vsemi državami, izvzemši Li-tvinsko, skleniti nenapadalno pogodbo. — Mi si ne obetamo od evropske vojne nobenega dobička. — Ako bi bile države sprejele moj konstruktivni načrt glede armad, ki bi imele po 300 tisoč mož, bi bila bremena lažja in skrbi dosti manjše. Budimpešta, Madžarska, 21. maja. — Nemški maršal August von Mackensen je zbolel na želodcu ter so bile opuščene vse svečanosti, ki so bile nameravane njemu na čast. Nenr(ško poslaništvo naznanja, da se je njegov položaj zelo poslabšal. Maršal Mackensen je star 86 let. NaroČite ae na, GLAS NAftODA, največji slovenski dc«vqik v Združenih drfeyiL NAJVEČJI MOST V EVROPI Fredericia, Danska, 20. maja. — V četrtek je bil v Frede-riciji otvorjon največji most v Evropi. Modern vlak s kraljem Kristjanom in diplomatičnimi zastopniki je prvič vozil čez novi most, iki je zgrajen iz železa in cementa, nad mostom pa je krožilo 25 aeroplanov. Most, ki meri nad četrt milje, je zgrajen čez preliv Mali Bela, ki veže Baltiško morje s Severnim morjem. Zgrajen je bil s stroški $10,000,000, ABESINIJA NAJ DA ITALIJANOM _ KONCESIJE Mussolini zahteva izrabljanje zlatih rudnikov, in važne trgovske koncesije. — Veliki stroški vojaške ekspedici-je.___ Ženeva, Švica, 21. maja. — Mussolini je Abesiniji zagotovil varnost pod pogojem, da Abesinija Italiji dovoli razn«' trgovske koncesije, med drugim tudi izkoriščanji' rudnikov zlata in platine. Medtem ko se je cesar llail»-Selassie osebno obrnil n;i I Žigo narodov, da vstavi italijansko velikansko vojne priprav«« v Vzhodni Afriki, so se italijanski, francoski in abosinski delegati pri Ligi narodov posvetovali o načrtu, ki vsebuje poleg izkoriščanja rudnikov š» naslednjo predlogo: 1. Komisija, v k;it«-i*o sta Italija in Abesinija imenovali po dva delegata, bo razpravljala samo o spopadih v l*;i luai, "Waydar in drugih spopadih ob moji, kot zahteva Mussolini, toda Italija bo umaknila svojo zahtevo, da Abesinija mesto tujih delegatov imenuj«' domačine. 2. Postavljena bo druga komisija zastopnikov ob«'h «lr-žav, da določi mejo v spornem ozemlju. 3. Svet Lige narodov bo imenoval odbor, ki bo zasledoval položaj in bo poročal Ligine-mu sveitu, ako nastane zopet kak nesporazum. Rim, Italija, 21. maja. — Italijanska vojaška okspoAUjatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndl prejSnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS NARODA". 21« W. 18U» Street. Mew York. N. Y. Telephone: CHelsta STRANKE SE PRIPRAVLJAJO Tako demokratska kot iH^piiblikanska stranka sta se začeli že sedaj pripravljati lia volilni boj leta 1936. Prvič izza leta jim bo prihodnje leto stopila nasproti »tretja stranka. Iz demokratskega glavnega istana so se že podali v 4 4 za leni je" ta koz van i "stezoslddei", da doženo, kakšno razpoloženje vlada med narodom. Da ti ljudje razumejo svoj posel, je razvidno iz prerokovanj generalnega poštarja in predseMnika demokratskega narodnega odbora, Karlova, ki je natančno napove-dalt kako bodo izpadle kongresne volitve leta 1934. Republikancem pa gre predvsem za tot la zberejo iti o k repe svoje demoralizirane bojne sile ter da se preskrbe z denarjem, ki ima vedno poglavitno besedo. Zaenkrat se vrše okrajne konvencije, med. katerimi bo najvažnejša konvencija mla^lih republikancev, ki bo dne 10. in 11. junija v Springfield, 111. Te konvencije se vrše pod vodstvom Henry a P. Flet-eliera, predsednika republikanskega narodnega o'lbora, ki načeluje tudi statističnemu in propagandnemu uradu republikanske stranke. Medtem se pa po vsej deželi pojavljajo organizacije, ki bodo tvorile nekakšno jedro nove, trot je stranke. V New Yorku se je ustanovila "Commonwealth Federation of New York", ki zavzema stališče, da mora dežela produeirati le za potrebof ne pa za.'.dobiček. V tem pogledu ima precej skupnega z Epic gibanjem Uptona Sinelaira- Na zborovanju te organizacije v Los Angeles je pri-šlo do vročih spopadov s komunističnimi elementi, katerim je Sinclair zaklieal, da je tudi njemu prav dobro jasno, la je demokracija pod kapitalističnim sistemom po~ vsem navadna farca- Vsled tega se je pa treba boriti zanjo, ne pa proti nji. Prejšnji teden je praznovala največja in najpomembnejša izmed "tretjih strank"—progresivna stranka v državi Wisconsin, obletnico svojega obstoja. Governor Philip F. Lafollette je pri tej priliki izjavil, da je v tej kratki dobi presenetljivo napredovala. — Napredovali smo pa v prvi vrsti zato, — je rekel, -— ker so ljudje od dne do dne bolj prepričani, da se borimo v prvi vrsti za dobrobit naroda in malega človeka, ne pa za posebne interese ali za politične prednosti. Progresivei bodo podpirali vsa slivna gibanja po drugih delili dožele. Volilna borba bo vsekakor vroča in zanimiva. Dasi ima Roosevelt dosti nasprotnikov — celo v svoji lastni stranki, — bo najbrž vnovič kandidiral in zmagal ter do konca izvedel svoj širokopotezen program- Dopisu Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovat* v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naie dolgoletne skušnje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila m tudi v te potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno i* hitro. Zato se zaupno obrnite na nas ta vsa pojasnilm. Mi preskrbimo vse, bodiii prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, viteje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. ta najmanjše stroške. Nedrzavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi it Washingtona povratno dovoljenje, BB-BN-TRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta brezplačna navodila im zagotavljamo Vam, da boste poceni m udobno potoval. SLOVENIC PUBLISHING CO. [TRAVEL BUREAU 216.West i 8th Street New York. N. Y. Barberton, Ohio. Maj, krasni maj je tu, samo letos ga bolj po pravici liazi-vamo mrzli maj, kajti bolj je podoben koncu marca kakor maju. Tudi drevesa ne cveto tako lepo kot bi morala. Vse se obrača v napačno smer. Zadnjic je omenil Zgaga v svoji koloni, da meseca maja pečlarjem nagaja, letos pa tudi farmerjem nagaja, namreč dež in mraz! Ej, Zgaga, še sedaj mi je žal, da te nisem prišla obiskat pred 6 leti, ko sem potovala v stari kraj. Pa drugič, ako nas ne doleti smrt. Tukaj je začela smrt nekaj gospodariti med Slovenci. Nedavno sta umrla dva očeta in sedaj je pretrgala smrt uit življenja mladi materi Angeli Žagar. Umrla je po težki operaciji. Ta zapušča moža Antona in dva sinčka ter dva brata, Joe in Matija Ustnik. Moje iskreno sožalje, tebi Angela, pa naj bo lahka ameriška zemlja! Tako bomo šli drug za drugim počasi vsi za teboj. Moram prenehati, ker o smrti se rada ne pogovarjam. Se to vam moram naznaniti, da društvo "Ljubljana** priredi vntno zabavo 2(i. maja, to je v nedeljo popoldne na Mo-liarjevi farmi. Vljudno vabimo vse Slovence in Slovenke iz Barbertona in bližnje okolice, da nas posetite. Vabimo tudi društva, ki smo na njih željo premeni 1 i zabavo od J), in in 2. junija na 2(1. maja. Vabim tiwli tebe. Zgaga. Zel i m in lipam, da nam ne bo nagajalo vreme. Ze vse ]K>trebno bo pre-skrbel odbor. Zahvalim se tudi Glasu Naroda. ker mi je zadnjič priobčil dopis in tako pripomogel do večjega uspeha dramskemu društvu "Slovenija** na Veliko nedeljo. Hvala tudi vsem posetnikom, ki ste se udeležili in nam tako pripomogli do lepega uspeha, kot ga nismo pričakovali. Ob priliki vaiu povrnemo. Torej hvala vsem. Glasu Naroda želim obilo dobrih naročnikov! Marv Sustarsic. Girard, Ohio. Naši naselbini se obeta velika slavnost lo-letnice samostojnega jx>dpornega društva "Slovenski bratje*'. Naselbina bo priredila v romantični majski naravi na Spominski dan, 30. maja, veliko pomembno slavost. ki bo zapisana v zgodovini našega društveenga delovanja. Pred 15. leti so se naši na-rodnozavedni možje in fantje zbrali v hiši našega trgovca Mr. Joe Cekute in postavili trdni temelj tej samostojni organizaciji. Danes po 15 letih vsa naselbina zre s j»onosom, kaor tudi članstvo, samo na to veleponiembno organizacijo. Ztilto je dolžnost nas vseh članov in članic, da v krogu drugega občinstva proslavimo ta pomembni čas. Članstvo je prejelo v teh letih bolniške podpore preko $24,000, zato ne pozabimo, da izrečemo priznanje našim ustanoviteljem na tej proslavi. Pripravljalni odbor se je potrudil, da bo podal jako bogat program na miru S. N. D., kakršnega do sedaj še ni bilo. Pri proslavi sodelujejo trije pevski zbori. Po več letih bo zopet med nami slovensko pevsko društvo "Zvon*' iz New-burgha, slovensko pevsko društvo "Javornik** iz Barbertona, O., slovensko pevsko društvo "Slavec" iz Farrell, Pa. Prvič na našemu odru bo pa Minstrel show, ki ga bo podalo 18 zavber fantov, članov Sercnaders Glee Club iz New-burgh a, O. in to v angleškem jeziku. Za govornike so se prijavili naši odlični gostje. Slavnostni govor bo imel naš odlični slo venski sodnik Frank Lausehe. Za njim bodo govorili: predsednik naše tovarne Mr. Victor J. Lombard, generalni ravnatelj Mr. Fred H. Becker, župan mseta Girard, John Cronin in prejšnji župan David J. Bess. Velika čast za našo naselbino bo, ko bo nam mogoče prvič pozdraviti našega odličnega slovenskega pesnika Ivana Zormana. Sestre Turkoye in Edvard Cekuta, Jr., ki jih spremlja pri klavirju, bodo podale lep program. Naš slovenski rokoborec Eddie Sims je nam obljubil, da bo za to slavnost pripeljal s seboj poseben orkester, tako da se bodo plesalci vrteli ob zvokih majske večerne melodije. Narod se pripravlja iz vseh naselbin naše okolice, da bo z nami navzoč pri tej pomembni slavnosti. Naš narodni pijonir Anton Grdiua, ki ho tudi nastopil kot govornik, je obljubil, da pripelje veliko prijateljev s seboj na to slavnost. Ravno tako tudi Joe Grdina. Tajnik Ljubljanskega kluba pri | »olje svoje someščane. Naša blaga narodna zavedna mamica Snežič iz Besemerja, Pa., je rekla: — John, za Girard pa zmerom, kadar gre za naše narodno delo. Iz Warren-a, j«'naša članica Rose Vrečar pridno na delu za to proslavo. Upam, do bo do tedaj tudi njen soprog zdrav, da se bo veselil z nami. Setra Vrešar iz Niles, in sestra Prime s4ta jako delavni za slavnost. Naši člani iz Farrell, Pa., pa pripeljejo na to slavnost svoje rojake. Končno sporočim naši javnosti v Girardu in po vseh o-koliških naselbinah, da se bo pričel program točno ob 2. uri popoldan. Za zunanje goste se bo serviralo kosilo ob pol dva-njast uri, tako da bomo lahko s programom pričeli pravočasno. Zatorej vas vse še enkrat uljudno vabim na to proslavo v imenu pripravljalnega odbora. Nobenemu ne bo žal. Za vso to prireditev je vstopnina samo 25 centov. Torej vsi stopimo skupaj in Dodajmo si roke kot resnični slovenski bratje. Ta dan naj o-stanc vsaka osebna neprilika na strani, le v bratski slogi bomo lahko delovali še za večji napredek te pomembne organizacije. Vas vse skupaj pozdravljam, in kličem nasvidenje 30. maja v S. N. I).! John Dolcic, tajnik društva. VABILO NA VELIKO SLAVNOSTNO PRHEDHEV . . . 15 - LET N ICE - - . SAMOSTOJN. DRUŠTVA SLOVENSKI BRATJE KATKKA SK VIEŠI NA SPOMINSKI DAN — 30. MAJA V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU : : : : : GIRARD," OHIO Pričetek programa ob 2. uri ix>i>olclau. Pri proslari sodeljujejo: SIot. Pevsko Društvo Zvon iz Newburfcha. O.: Slov. Pevsko r>ruStvo Javornik iz Barberton, O.: Slov. Pevsko DruSt^o Slavec iz FarrelL Pa.: sestre Turkove in Edvard Cekuta, Jr. iz (iirard. O.: The Serenades Glee Glub iz Newburgh, O. — Slavnostni govor lx> Imel nas odlični slovenski sodnik lz Clevelanda, Frank Lausehe. — Govorili bodo tudi: predsednik The Ohio leather Co., Victor J. Lombard: Mr. Anton Grdina; žhpau mesta Girarda. John Cronin. Prvič bo v naši naselbini na5 slovenski pesnik Ivan Zorman. — Eddie Sims orkestra iz Clevelanda, O. bo igral za ples. OMnrtf« is Gtraria, Niles, Warren, Cleveland, O.; Bessmer in FarvelU Vs. in Barbertan, Ohio, je uljudno vabljene na to' proslave.—Za veliko udeležbe » pripmia — PRIPRAVLJALNI ODBOR e. Juhantova smrtna obsodba potrjena. Pred anatom okrožnega sodišča v Mariboru je bil 15. marca obsojen na vešalih Viktor Juhanit, ki je v Gradiški pri Sv. Kungoti umoril in oropal mladega krošnjarja Stanka Haeina, doma iz kamniške okolice. Juhant se je pritožil proti obsodbi in njegov zagovornik je vložil priziv na stol sedinorice v Zagrebu, ki je pa obsodbo potrdil. Končno odločitev glede Juliantove usode je zdaj v rokali ministrstva pravde v Beogradu. Avstrija je izročila Arnuša. Na predlog višjega državnega tožilstva v Ljubljani je višje deželno sodišče v Grazu odločilo, da se leta 1908 v Dor-navi rojeni železniški uradnik Mirko Arnuš, ki je- 10 marca letos iz železniške blagajne na postaji v Lescah poneveril sodem tisoč dinarjev ter pobegnil čez mejo v avstrijsko Radgono, izroči jugoslovanskim o-blastvom. Zaradi te rešitve je bil Mirko Arnuš, ki je bi! doslej v zaporih okrajnega sodišča v avstrijski Radgoni, i dopoldne z avstrijsko eskorto priveden čez obmejni most ter izročen jug. obmejnemu orožništvu. Najdba rimskega groba. F Vi oranju njive za ptujsko bolnišnico so naleteli delavci na- kamenit grob. Po sodbi ptujskih arheologov gre za rimski grob, star najmanj 1500 let. Grob so previdno odkrili ter dvignili še prav dobro ohranjen sarkofag. Ko so odprli marmornato ploščo, so dobili okostje, ki je imelo še prav dobro ohranjeno zobovje. Zunaj sarkofaga so našli tudi konjsko okostje, zaradi česar sklepajo, da je bil tu pokopan kak rimski patrieij. Blizu mimo najdenega groba je držala nekdaj rimska cesta, katere o-brisi se še danes vidijo. V grobu so našli tudi lonček in dva bakrena novca Konstantina Velikega. Sarkofag so spravili v ptujski muzej. Obširno Ptujsko polje gotovo hrani še mnogo znamenitosti iz rimskih časov in bi se na tem mn gotovo izplačalo kopanj«1. Ostanki iz rimskih časov gotovo ne ležijo globoko pod zemljo, kar dokazuje, da so že pri oranju naleteli na grobišče. Smrt pod neznanim avtomobilom. Na Križnem vrhu' nad Polj-čanami se je v noči pred 1. majem zgodila huda nesreča. Pomožni progovni čuvaj 48-letni Jurij Mastinšek se je usodnega dne vračal iz službe iz Slovenske Bistrice proti domu. Ni p; šel naravnost domov, marveč se je ustavil na Križnem vrhu. Ker je 1 j i 1 zadnji april, so tam postavljali, kakor je ta čas po vseh naših vaseh običaj, prvomajski mlaj. Fantom je pri tem delu priskočil na pomoč Mastinšek ter se tako tam zadržal do noč. Po 21 >. uri se je odstranil, češ da pojde »lomov. Eno uro nato mu je s polj-čanske strani pridrvel nasproti osebni avto in ga povozil. Kako se je nesreča zgodila, je zavito v temo. Mastinška so našli sredi ceste dobesedno razmesarjenega in mrtvega. Očitno je brezsrčni avtomobi-list po nesreči vožnjo nadaljeval, ne meneč se za ponesrečenca. Ugotovljeno je, da je avti) vlekel svojo žrtev kakih šest metrov s seboj. Truplo je našel po naključju neki kolesar iz F rama. Peter Zgaga PRIPRAVE ZA PREMIRJE V CHACO Advertise in 'Glas Naroda* Buenos Argentina, 20. maja. Bolivija je obvestila < 'haco posredovalno skupino, da je sprejela povabilo, da |M>Šlje svojega zunanjega ministra v Buenos Aires, da se pogaja za premirje v Cbaco Paragvaj je že prejšnji teden sprejel povabi- 'io. Paragvajski zunaji minister Luis Riart je naznanil, da bo v nedeljo odpotoval v Buenos Aires. Bolivijski zunanji minister Thomas Manuel Elio pa bo odpotoval prihodnji petek. Ako se to vse uresniči, tedaj bosta mogla argentinski predsednik Agustin P. Justo in brazilski predsednik Getulio I). Vargas otvoriti mirovno konferenco 29. maja. Buenos Aires, Argentina, 1 S. maja. — Paragvajska in boli-vijska armada sta zapleteni v vroče boje. Kot pravijo poročila iz As-suncio, so Paragvajci z vso silo udarili v sredini bolivijske fronte. Pri tem so zavzeli Man-devupecua in so napredovali proti važni trdnjavi Bouyuibe. Oba nasprotnika si očitata, da povečujeta sovražnosti, ko se bliža mirovna konferenca. HBlIHMBttlll I4 BflflfelUlIBRHIISčl! i !lll!lll2!fiUlIIil*IIIIWG (IIiliSIBijiiilllliHibiUaIUi!sI!i8U^yi£laIilf>l!!flllRn fniSHBBit!! T1?? *3* i I :*:f HI!9lf9tllE*lllfifiiifllIi*liltilliMi)*IIS ii^HISIB] mBP^^ DENARNE POSILJATVE j Denarna nakazila'izvrsujemo točno in zaneslji- | vo po dnevnem kurzu. Za v jugoslavijo $ 2.75 .................... »in. 100 Din. 200 Din. 300 Din. 500 Din. 1000 Din. 2000 $ 5.25 $ 7.30 $11.75 $23.50 $47.00 V ITALIJO Za $ 9.35 $18.25 $44.40-.. $88.20 $176— $263— Lir 100 Lir 200 Lir 500 Lir 1000 Ur 2000 Lir 3000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE j CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za tspia£Uo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjib J ali Urah dovoljujemo Se boljo pogoje. m uplaCila v ameriških dolarjih Zrn hplaiiu $ S«— morate poslati -., $10 — $15.— » $40— " t50.— ......$ 5.79 ......$10.85 .....$16.— . -..... $21.— ......$41.25 _______ $51.50 Prejemnik dobi t starem kraju izplačilo t dolarjih. Nujna nakazila Isvrftnjemo p« Cable Letter za pristojbino $1.—. SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY "Glas Naroda" SM Will lMk STRUT N8W YORK, N. I. Ta je iz modernega časa in takšne so dandanes na dnevnem nnJu. V prijetni sobici, bolj gnezdu nego sobi podobni, je mladenič objemal in poljuboval dražestno žensko bitje. Naenkrat se odpro vrata, in vstopi inrkogled dedec z revolverjem v roki. Fantu je pri priči padlo ^r-ct* v hlače. — Nikar ne streljajte, gospod, nikar ne streljajte! — je prosil in jecljal. — Oh, saj se bom poročil ž njo! Samo streljati ni treba. — (Vinu bi se poročil — ga je liahrulil dedec, — saj sem vendar jaz ž njo poročen. Pred tremi dnevi sem se poročil. — Potem mi pa dovolite, da grem. Nikdar več se ne bom prikazal. Izginil bom, da me ne bodta nikdar več videla, niti vi, niti ona. — Ne bo nič iz tega. Malo prenagel si, fant. Jaz imam dni gačen, lepši načrt. <~V nočeš, da t»* na mestu pohladiin, jo še enkrat objemi in jo toliko časa drži, da bom jaz pospravil svoje stvari in izginil, da me n<* bosta nikdar več videla, ne ti in ne ona. < V hočete vedeti, kakšen je ameriški roman, kar tole preči t a ji«*: Toni je bil zaljubljen v Kllio-noro. Hi 11 ji* 1 »iI pa v Lilliano zaljubljen. Nekega dne se j»» pa Tom zmotil in je začel namesto Kllionore Lilliano objemati. Ko je Bill videl vse to. j<* hotel potegniti iz žepa škatljo ei-garet. pa se je zmotil. Potegnil j*' revolver in sprožil. Toma so pokopali, lSilla pa vkh-nili. i- iii.i ni posadili >poiiienik giob. Billa >o pa posadili i mi elt kiričiii stol. Klionoia >e je zaljubila v Joe-a in se poročila ž njim, Lil-liana pa razkazuje svoje čare v gledali šču in ima poleg postranskega zaslužka š<- tristo dolarjev plače na teden. Sitna in stari kava toda bogata vdova je dva mlada fanta lovila v .svoje mreže. Bila sta pa gentlemena in .ji nista hotela povedati, da je vse njeno prizadevanje brezuspešno. Nekoč ju je povabila k večerji, prišel je pa samo eden. — Kje je vaš prijatelj.' Saj sem vendar oba povabila. — Oba nisva mogla priti. Eden je moral ostati doma. — Kako sta pa določila, kateri naj gre ? — Karte sva vrgla. — In vi ste bili tako srečni, da ste dobili — Ne, jaz sem bil tako nesrečen, da sem izgubil. V državni uniobolniei v Trentonu se je nedavno pripetil naslednji žalostni dogodek. 45-lctni John Palles in 40-let-ni Frank Jonas, oba pomilovanja vredna blaznika, sta čistila hodnik. Naenkrat pograbi Palles klop in udari Jonasa z vso silo po glavi. Jonas je par minut kasneje izdihnil. Palles je nato povedal stražnikom: — Več kot enkrat sem že rekel, da je norec in da ne spada med nas, pametne ljudi. Pa me ni hotel poslušati. No, sedaj jo je skupil. To je žalosten dogodek. Nekaj podobnega se utegne vkratkem završiti med neka-rimi evropskimi državami. "GLAS NARODA NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 22, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. JL KRATKA DNEVNA ZGODBA L—. cm'; CAS VRTI SE NEPRESTANO i4.Jaz imam tebe ra»l, ti pa liii'iK'. Zdaj pa zbogom! Pa ka.i na svidenj«'!" je pisal sosedov Tone v četrtem razredu ljudske šole Tratuikovi Miri, ki jo hodila v isti razred. Po mnenju gospoda vodje je spadal Tone k "današnji mladini". Drzna in spretno izraženo misel! In j<» o korakih vzgojiteljev reči, da so bili ja-ko izdatni, kar zadeva bolečine, sadil |»a obdelovanje Tonetovega pod hrbtišča razen klobas 11 i prineslo 11 i kakega. To je prva vez v verigi nezgod, ki jih je bilo Tonetu preiti na poti do Mire. Čeprav je bil onih vrstic \ četrtem razredu skoraj gotovo kriv samo svinčnik, ki se je v Tonetovi roki tako obračal, da >o nastale, se mi vendar zdi, da je neka višja roka že imela pri tem vsaj svoj liohct, zakaj Tonetovo mučeništvo -e j<- Miri neizbrisno vtisnilo v spomin in ko je njeno srce pričelo vznemirjati koprnenje po neznani >reči, je bilo treba samo žarka iz njegovih oči. da je vzplamenolo in v sladki muki ljubezni zahrepenelo po njem. Tudi Tonetovi pogledi so najrajši obstajali na njej in če je |e mogel, se ji je iz eerkve iiiede pridružil. Najbrž bi >e bila stvar razvijala tako, kakor j<* navadno po drugih va*Jeh; da bi bil namreč Tone dobil |mi>«*| je" za nabor in pr«i| odhodom k \ojakom beseilo, da bo čakala, če Iie bi bilo 4tnaše nedelje" in z njo spojenih fantovskih navad, ki so jn>se mu j«« zdelo pre- drzno, ko je premislil in si ni bil na jasnem, kako naj stvar izvede. Ne vem, ali ste že kdaj bili pod oknom. Meščani in ženske gotovo ne, razen Brezarjeve dekle, ki je hodila klicat Ko-dranovega hlapca. Velika je mešanica čuvstev, ki jih doživlja vasovalec in ki jih je doživljal tudi Tone, ko je snel pri vozu le >4 v o in jo prislonil ob visoko Milino okno; nekoli. ko si* je bal, da se mu ne bo v-glasila, še bolj ga je pa težila misel, 'kaj naj ji reče, če se o-ghisi. Bal se je tudi, da ga ne bi slišal oče, ne toliko zaradi njega, ampak zaradi Mire. Pa tudi na fante je nekoliko mislil. ki je vedel, da ta večer ne prizaneso zlepa. Tiho je potrkal na priprto in zastrto okno in še tise je poklical. Slikal je po vzdihu in rahlem premikanju, da se je prebudila, in je poklicni še enkrat. *\Ja, Tone, kaj pa ti."' ga je spoznala. Večkrat je Tone zahvaljeval Koga. da mu je poslal besede za trenutek, ki se mu je videl najtežji. "Po bob sem prišel, Mira. po bob! Ali ne veš, da ga fant j«* v . mislim; večkrat." Prijel jo je za roko in toplo vprašal: "Res, Mira?" Zaslutila je nadaljne besede in boječ -e. da ne bi 1»i 1 trenutek- manj slovesen, nego si ga je predstavljala, j«' zaprosila: "Tone, prav hitro moraš domov, da te kdo ne vidi: jaz se bojim!" (ila-u pa se je pozna-1" želja, naj ostane in pove vse, pa tudi roke ni odtegnila. <4 Vidiš, prav nič ti ni zame. ko podiš! .laz sem pa celo mislil. da me iiiULŠ rada!" "Saj te ne podim. Tone, samo iti moraš zdaj, da te kdo ne vidi!" "Saj grem, ko vidim, da me ne maraš! Lahko noč! in ne zameri, da sem te budil!" Hotel je dol, pa ga je ujela za roko: Tone! saj te imam rada! Rada te imam, ja! Ah, ti si tak! Kar iti si mislil! Objel jo je, kolikor je dopuščala mreža v oknu in izpila sta sladkost prvega poljuba, kateri ni imena. Spodaj pa sta izza vogala hušknili k lestvi dve senci in slišali se je tiho: ena, dve, tri! Tone je s hitrim prijemom r.jel prečko mreže in je obvisei na oknu, zakaj fanta sta mu izpodnesla lestvo. Potegnil ~e je kvišku, da je pokleknil na »kno. nato sta pa družno premišljevala. kako naj pride na tla; za skok je-bilo previsoko. In že pri prvi nepriliki ob vasovanju je Mira pokazala tisto iznajdljivost, s katero je pozneje Toneta tolikokrat in triko spretno znala izviti zasači nju. "Rjuhi bom zvezala; mislim, da boš do-egel tla. Pa bob pa pridi jutri med prvo mašo, ko bom sama doma," mu je zašepetala in zdrsnil je na tla. — S sosedovimi smo vedno v prijateljstvu in menda smo celo sorodniki; vsaj sosedova teta, ki po smrti roditeljev gospodinji »»beiiia bratoma, trdi tako. Navadno ji nečak Tone prit rdi: "Seveda slini si v rodu; saj sta naših starih mater stari materi nekoč obe isti dan in obe v Moravčah kupili prašiče !"' Še nikdar ni teta pogodrnja-la nad Tonetom, zadnjič mi jo pa potožila, da vsak teden dvakrat ali trikrat ne gre z drugimi vred spat. i4ln misliš, da kaj zaleže, če ga zmerjam? Pravi, da j« zapisan pri nekih tolovajih in da imajo dvakrat na teden te-lovardo, aki kako se že reče. ko je -od a j vse tako po novem! 4Ti preklena tvoja telo-varda'. sem ga predsinočnjim začela obdelovati, ko je po prstih prišel spat — veš, sem ga počakala in šla nadenj v sobo! "Veste kaj, teta? Kar zapišite, pa tjale na mizo denite, bom zjutraj prebral, ker sedaj spim!" me je pičil ta strup strupeni, ki ve, da pisati ne znam!" "Kaj le rečeš, ali ga res samo tista reč tako zvaja ? Veš, se bojim, da se kje po oknih ne obeša, ko je taiko neumno takole, ki ravno sfrči!" "K telovadbi hodi, teta; k telovadbi. Saj hodiva skupaj," sem jo pomiril. In res je tako, samo domov prihajam sam, ker Tone za eno ali dve uri dolg hipec skoči pod okno, česar pa teti ni treba vedeti, da ne bo v skrbeh in bo lahko spala, ker stari ljudje so potrebni počitka. Z Miro sta že čisto zmenjena, samo snubiti bo še treba, mi je povedal Tone, ko me je prosil, naj mu bom drug. Tak je položaj, ko to pišem. Iz zanesljivih virov je pa vaš poročevalec izvedel, da se oče Tratnik ne bo protivil in se bomo najbrž kmalu zavrteli. Vere v resničnost tega, kar ste brali, pa nrkar ne izgubite zato, ker je vmes govora o prijateljstvu sosedov. PARIŠKE NOVOSTI Pariški kavarna rji se pripravljajo že z vnemo na potrebe svojih gostov v vroči letni dobi. Pravkar jim je industrija postregla s posebno novostjo. "Slamico" za srebanje mrzlih pijač bodo v novi sezoni nadomestile cevke iz umetne svile. Pravijo, da imajo te pred slamnatimi to prednost, da se ne prelomijo tako hitro, da nimajo kolen in 4la so cenejše. Krojaške delavnice na velikih bulvarih so doslej za priva-ho kupcev uporabljale mane-kene, ki so po svojih obraznih potezah spominjali na veličine varietejev in filma. Sedaj pa si je neki modni krojač izmislil pestro zbirko na poprsja na-takujenih pullovrov. ki jim glavo nadomešča poveznjena sterilizacijska posoda. Na ste klu so naslikana rdeča usta, črne obrvi, zelene oči, valovite rnicne črte pa predstavljajo lase. Ali bo mož zavoljo tega imel kaj več obiskovalcev? RAZKRINKAN VOHUN DEMONSTRACIJE NEZAPOSLENIH V SPRINGFIELD, ILL. M X?:\ \ Poročali smo že o aretaciji; bivšega avstrijskega ulansske- j ga poročnika Bemhuberja, ki ga je prijela francoska policija v Parizu. Bernhuber je bil \ svoji mladosti gojenec dunajske domobranske akademije. Med vojno je bil oficir pri nekem ulanskem polku, po pre vratu 1911» pa se je udej-tvo-val kot klavirist v Milletono-vem baru na Dunaju. Tam se je baje seznanil s poklicnimi vohuni. Speljali so ga na svoja pota, ga seznanili z nemškimi in ruskimi vohuni in ko so ga ujeli v svoje mreže, so ga poslali kot nemškega poklicnega vohuna najprej na Poljsko, od tam v Španijo, iz Španije pa v Pariz. Dočim se je mož v Španiji udejstvoval 'kot zastopnik nemške tobačne industrije, se je v Parizu izdaja! za nemškega političnega begunca. Prevzel je zastopstva francoskih farmacevtskih tvornic in je v tem svojstvu potoval sirom dežele. Mogoče ne bi bili nikoli postali nanj pozorni, da s«, ni primerilo čudno naključje. — Bernhuber je dal neko pismeno izjavo, na katero so postale oblasti pozorne zgolj zaradi pisave. Izkazalo se je namreč, tla se Bernhuberjeva pisava ujema s pisavo nekega vohunskega dokumenta. O avtorju te listin«' ni mogel nihče povedati konkretnih stvari, dokument pa se je tikal podatkov o delovanju francoskega generalnega Štaba. Pisava je opozorila policijo na Bernliuberja, ki je z lastno roko napisane informacije namenil centrali za nemško vohunstvo v Berlinu. Zato je izvršila policija v Bern h uho rjo vem stanova n j u preiskavo, ki je pokazala porazne rezultate. Med drugim so našli pri Bernhuber ju majhen aparat za izstreljevanje s plinom najnjlnjonih stročnic. Bernhuber so je pod težo teh odkritij izpovedal do kraja. francoska policija pa je z ozirom na mednarodno napetost mesece in mesece prikrivala aretacijo, o kateri pišejo zdaj obširno vsi francoski listi. Na sliki vidite skupino nezaposlenih, ki so demonstrirali pred držav, kapitoiom v Springfield, III., ter priporočal vladi, naj naloži na velika premoženja večje davke, da ji bo mo- * goče dobiti potreben denar za relief. KRIK UNIČENIH V LEDENI NOČI je odmeval po Slovenskih goricah ob navalu mraza. Okoli pol 11. ponoči je odjeknil alarm. Ze poprej pripravljene grmade po gričih in hribčkih so zagorele, vse povsod i naokoli je legel gost dim. Toda ta samoobramba ni pomagala v strahoviti ledeni noči. Po končani borbi grozna slika: razpoklo cvetje, deloma že porjavelo, listje pobešeno, zemlja olede-nela, cetje in listje se je pretvorilo v led. Knjigarna 216 West 18th Street "Glas Naroda" New York, N. Y. IGRE ANTIGONE, Sofoklej. »Jo strani ...............»0 AZ.1ZEL, trdo vez............................1— broširana .80 C VRAN DE BERGERAC. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..............1.70 Orne maske Spisal Leonid Andrejev, str. Cena.....35 (■Ioboka ruska drama je podana v jako lepem slovenskem prevodu. EDA. 1iio pristnega humorja. Sceiierija je skromna, .število oseh nizko («;>. Našim malim odrom, ki žele usjielega večera, knjižico toplo pripo-čaino. LOKALNA ŽELEZNICA, :;. dejanj ........... ^o LJUDSKI ODER: 5. zv. Fo 12 letih, 4. dejanja .............(Jl» MAGDA. Spisal Alozij Iteuiee. strani. Cena...15 Zaloigra uhogega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je liritka, globoka zgodba ženske, ki trpi. pada in ot'^ ušča in umira po krivd! moža." MARTA. SEMENJ V RIOHMONDU. 4. dej. .. :;o MOGOČNI PRSTAN. Mileinski. 5- strani .... 35 NAMIŠLJENI BOLNIK, Motions SU str........50 OB VOJSKI. Igrokaz v štirih slikali ...........3(| OPOROKA LLKOVŠKEGA GRAJŠČAKA 47 strani. Cena ........................... Ta veseloigra zicne^a češkega pisatelja Vrh-liekega je namenjena predvsem manjšim o-drom. PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel ela je prevedel v krasno slovenščino naš najbolj ši |iesnik Oton Župančič. SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI") Spisal F. I.ipovee. 40 strani. Cena .......30 To je ena izmed petih enodejank. čijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čelu knjige z besedami: — Ni strup, temveč zdravilo, kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.....35 Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprlzori-tev je omogočena povsod, tudi ua takih o-drih. ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s jn-tjem v 3. dejanjih.....CO VRTINEC, Žagar, dejanja. 51 str..........35 ZAPRAVUIVEC, Moliere. dejanja. 107 str. .50 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena ...........30 ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v 5. dejanjih .35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. .'{.snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža. Sanje .60 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, — Marjin otrok .........................30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,— Materin blagoslov ...................30 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža .................................30 20. snopič. Sv. Just, Igubezen Marijinega o- troka ................................30 PESMI in POEZUE AKROPOLIS IN PIRAMIDE .................»0 BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.25 broširana 1.— BOB ZA MLADI ZOB. trda vez .............. .40 KRAGULJČKI (Utva) .......................65 MOJE OBZORJE. ( ....................1.25 NARCIS (Gruden), broš......................30 NARODNA PESMARICA. Cena .............. .50 POLETNO KLASJE. Cena .................... .50 PRIMORSKE PESMI, (, vez..........35 SLUTNE (Albreeht), broš................... .30 POHORSKE POTI (Claser). brošrano ........ .30 STO UGANK (Oton Zupančič) ............... .50 VIJOLICA. Pesmi za mladost____#.............60 ZVONČKI. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano ............................ .90 ZLATOROG, pravljice, trda vez............. .60 ŽIVLJENJE Spisal Janko Samec. 109 strani. Cena...... ,45 PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska lira. tlloluiur) ............1.- Orlovske himne. 1 Vodopivect ...... Pomladanski mlmevi, 11. zv.......... MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. r in bariton solo ................................ 1.20 .45 -45 10 .50 .15 .40 .45 .75 .20 MALE PESMARICE št. 1. Srbske narodne himne .................15 Št. la. Što čutiš, Srbine turni .................15 Št. 11. Zvečer ...............................15 Št. lil. Pmioknira ...........................15 Slavček. zbirka šolskih pesmi. (Medved! ......."5 Lira. Srednješolska, 1. in 2. zvezek |m>........ jj(j Troj;lasni mladinski zbor primeren za tn-^lam-ii ženski ali možki zbor. 15 pesmic. (Pregeli.,1.— MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Aljaš. zvezek. 1'satm 11^: Ti veselo i>"j : Na dan: Idvna 11 oč .............................. <1. zvezek, opomin k veselju: Sveta ihm*; Stražniki: Hvalite speljeta proti Potsdamu. — Kje bova jedla? — vpraša Pavel. — In naj bo pivo ali vino? — Bovle, (vino z različnim sadjem) — pravi Vera. — Breskve so sedaj najelpše zrele. On bovle imam tako rada. Danes bi bila rada razposajena. Ako ti primanjkuje denarja, ti ga jaz posodim. — Merci (francosko: hvala). Se vedno zadostuje za tvoje želje. Torej izstopiva pri "Samotarju". Vera prikima. Blesk preleti njene oči; zopet je vjela kalina s svojim nasmehom. Tesneje se stisne k njemu in ga boža po rami. — Ti — mu pravi, — saj veš —.enkrat sva že bila pri "Samotarju" — tedaj si se moral vpisati v tujsko knjigo in si se podpisal Pavel Furman in žena, ti porednež. Ali bo še 1 »razna soba št. IG? — Vprašaj. — Imam čas. Šele jutri opoldne imam izkušnjo. Pavel jo pogleda od strani in ji namežikne. Gorki dill gre skozi njegovo srce, njegov pogled je bila pritrditev. Ko pa izstopita, pravi Pavel: — Najprej moram še telefonirati Rolfu. Izvedeti moram, kake novice mi je prinesel. — Tvoja peč ti ne bo ušla, — odgovori Vera jezno. — Kdo ve? — odgovori Pavel. Stopita v gostilno in si poiščeta mizo v kotu. — Naroči. — pravi Pavel, — medtem pa bom telefoniral. Vera se pogaja z natakarjem. In mož razume njene želje. Odide in zopet se vrne in prinese veliko porcijo na srebrnem krožniku. — Vse je tukaj, — pravi, — vse sveže. Pozneje mogoče srnjakov hrbet in omelette surprise. Bovle takoj pripravim. Ali bo za nekaj časa zadostovalo? Vera na vse pritrdi. Bila je pri najboljšem razpoloženju. Po njenih živcih je vrvelo veselje. To so bili trenutki, ko je mogla od veselja in sreče stati na glavi. In to je v resnici tudi znala. < Pavel pride. Pogleda na uro. — Vzoti moramo vlak ob devetih štirideset, — pravi. — Moj tovariš me že čaika. Važne stvari, ne morem premeniti. • v..- * . * (Dalje prihodnjič.) NAJVEČJE RUSKO LETALO "MAKSIM GORKI" ;i»»finiumi« SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU SI« WEST ISth STREET NEW IORK, N. f. PIAITE NAM ZA CENE VOZNIH LIETOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE IlUkU fmmm! jiMv i i ! SHIPPING NEWS je dne 1. maja krožilo nad Rde sti. Prejšnji teden se je pa te majhen aeroplan. Posle* I ice razbil čim trgom v Moskvi ob času velikih prvomajskih svečano-kom zračnih manevrov zaletel v ta največji ruski zakoplov so bile grozne. "Maksim Gorki" je padel na zemljo in se . Pri tem izgubilo življenje 48 oseb. MAJA: -4. Majestic v Clu-rliourg 'J.». Cliamplaiu v llarre l(t'X v lii>nna —S. Hrrun-n v Bremen :U). Berengaria v Luerbourg JUNIJA: 1. Ijifayctti' v Havre ."». Washington v Havre 7. Normandie v Havre S. Europa v Bremeu l'onte
  • 20 I le «le France v Havre Majestic v Cherbourg Europe, v Bremen Coute tli Savioa v Genoa JULIJA: VREDNOST DEVIŠTVA Neka mladoletna Parižanka "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. se j»* zaljubila v mladega moža in ko je šlo razmerje na kose, ni 1 »i lii izgubila samo za n »čenča. Njen oče je zahteva škodni no. Se preden je prišlo do razprave, je stari mož umrl, dekle pa je našlo dragega častilca in s«' je z njim omožilo. Ta glede izgubljene zadeve same na sebi ni imel mnogo pomislekov, a vendar je nadaljeval tožbo proti prvemu zaročencu in zahteval 50,000 frankov odškodnine. Prvi zaročenec je mislil, da se bo gladko izmazal. soj je dekle vendar navzlic vsemu dobilo moža. Toda sodišče je reklo, da je škodo vendarle storil in da 50,(XK) frankov ni pretirana cena za devištvo. Tako jih bo moral plačati. Rudolf Virchow, ki je bil, kakor znano u-tanovitelj novodobne higiene, Robert Koch, odkritelj bacila tuberkuloze in kolere, Behring in Ehrlich, ki sta osnovala moderno zdrav-Ij« nje s seri, Wassermanu in Meisser, ki sta z Khrlichom napravila odločilne korake za lečenje sifilisa itd. itd. Namestil metod teh mož hoče nemško ljudsko zdravstvo uporabljati zoper vse bolezni zdravljenje z vodo in zelmi, liomeo-patijo in hipnozo, a ne morda zato, ker bi bilo v teh tako Nemčiji dr. Wagner. To m zvanih "naravnih met o da h pravi, da hočejo odločilni kro-zdravljenja" v resnici nekaj ' gi tudi svobodno znanost in ne dobrega, temveč zato, ker mi-1 samo množice prisiliti na pot slijo voditelji gibanja, da so j sektaštva i njalovega politi-ustanovitelji naravnih metod znanja. sami najčistejši Nemci, n. pr. Kakšen uspeh bo to imelo za lr. Mesmer, Kneipp, I lahno- nemško znanost, ki se jo nekoč ponašala, da prvači vsej znanosti na svetu, si lahko misli- Washington v Havre Saturn i a v Trst Bremen v Bremen Cbamplain v Havre Ilex v Genoa Be: angaria v Cherbourg: inann in drugi. Skratka, iztrebiti je treba "židovski duh" v medicini kakor v vseh drugih področjih. Vnašili časih so v.-e zablode mogoče in tudi ta, ki gleda na zadeve zdravja in zdravijo od- nja s političnega iti "rasne g:t" vidika, >. maja. — Vsled influence, ki zahteva mnogo žrtev med Eskimi ob Beriškem morju, si prebivalci ne bodo mogli naloviti mnogo Eskimov zaradi bolezni, ne more cm lit i na lov. I SEKTA PROTI MEDICINI V Norimberku, mestu hit-lerjevskih zborov, se vršijo obsežne priprave za "zbor nemškega ljudskega zdravstvenega gibanja". To prelista vi ja nekakšen oficialen začetek velike in hrupne kampanje proti moderni medicini. Prv oborit elj i v zdravstvenem področju, po katerih je nemška znanost zaslovela po vsem svetu, so bili namreč, kakor so odkrili voditelji novega "ljudskega gibanja", "Ži-dje" ali "hlapci Židov" iti to je nekaj, kar v sodobni Nemčiji ne "velja". Njih vpliv je treba po mnenju teh mož radikalno zatreti, odpraviti in nadomestiti z "nemškim mišljenjem in čutenjem." V praksi je stvar takšna, da čitaš v seznamu medicincev, ki jih hoče to gibanje vreči s prestola znanosti, imena kakor SLEPČEVO RAZOČARANJE ... . . ... dovolj kitov za zimo. \ tem trdilo njegovi voditelji. JVlno- - , . , , 'v >, , „ času so prične lov na kite, toda Zlee so bile pac v vseh casin navdušene za mimiko, mistifi-kacije in soktaštvo. V srednje m veku so se navduševale za gibanje bičarjev in skaka- i če v, v novem veku jih utegne pridobiti pač tudi kakšna demagogija z ljudskimi medicinami. Toda značilno je, da u-živa nova nemška medicinska sekta ]km 1 poro oficialnih krogov in da hellrh Muscoutnh, Frank AnguHtln North Chicago, Jože Zelene KANSAS: Girard, Agnes Mofnik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND: Kltzmiller. Fr. Vodoplvec Steyer. »I. f>rne < xa Penna.. W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Chisholm. vrank GouSe Ely, Jos. j. Pesbel-Evelcth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibblnh John Povfte Virginia, Frank Ilrvatlcb MONTANA: Roundup. M. M. Piininn Washoe, L. Cbauipa NEBRASKA: Oniaba. P. Broderlck ' NEW YORK: Gowandn. Karl Slrnisha Little Falls, Frank Maria OHIO: Barberton. Frank Troha Cleveland. Anton Rohek, ("has. Kar-linger, Jacob ResnU. John Sl»i>nllt Girard. Anton Nag«»de Lorain, Louis Balant, John Kum1 še Warren, Mrs, E Racbar Yonngstown. Anton Kike)] OREGON: Oregon City, Ore., J. K obla r PENNSYLVANIA: Brougbton, Anton Ipavee Clarldge. Anton Jerlua Conemaugb, J. Bresovee Export, Louis Supaniit Parrel, Jerry Okorn Forest City, Malh Kamin Greensburg. Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. TauželJ Lnzerne, Frank Balloch Manor, Frank Demshar Midway, John Žust Pittsburgh, J. PogaCar Presto. F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehlfrer West Newton, Joeeob Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West Allls, Frank &kok Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Lonis Taoehar Dlamondvllle, Joe Ro'Jch Vsak zastopnik 1x6« potrdil« mm <*» to, katere Je prejel. Zastopnike roj* ken tople prlperetam. UPBAVA "GLAS NABORA"