ona ±a.
I


21. DEC.
1968
m LETO VIJ
. ŠT. 48.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDU-
Sirije zA elektromehaniko, telekomunikacije
ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
■MII  —M—1
Osnovna organizacija ŽK v FSO o svojem delti
Osnovna organizacija ZK v Prodajno servisniorganizaciji: je v zadnjem obdobju pridobila na aktivnosti. O dokaj ' razgibanem delu priča med drugim tudi dejstvo, da je zadnje dni precej delavcev PSO zaprosilo r za sprejem v članstvo ZK, o čemer Smo že poročali.
Danes, objavljamo nekaj povzetkov iz poročila sekretarja osnovne organizacije ZK —» ISKRA — PSO Jožeta čebelo na nedavnem sestanku osnovne organizacije, z namenom da bi Se naši bralci seznanili tudi po tej plati z delom PSO.
Mesec decembei je ves v znamenju sindikalnih občnih zborov v vseh organizacijah združenega podjetja »Iskra«. Posnetek kaže občni zbor v obratu »Avtomatske telefonske naprave« Kranj, ki šteje prek 1.300 zaposlenih.
Razgovor s predsednikom sindikata v tovarni »Aparati«
Na občnem zboru sindikalne organizacije v tovarni električnih aparatov v Ljubljani je bil za novega predsednika izvoljen Anton DOMA. Naš sodelavec mu je ob tej priložnosti zastavil nekatera vprašanja
»Sabretariajait osnovne or-'tahizacije ZK — PSO se je od zadnjega sestanka sestal teokrat. Na .svojih sejah je obravnaval tekočo problematiko, največ časa pa je posvetil kadrovski politiki in. sprejemu novih članov v ZK. Pred kratkim, je bal tudi sklican razširjeni politični . aktiv PSO, kjer so prisotni obravnavali predlog . amandmajev statuta ZP ISKRA glede nove organizacije tržnih funkcij V podjetju. .
■’ Analizirajoč vse kadrovske priprave, da ¡našo osnovno organizacijo številčno in vsebin, sko bbogatiimo,1 ugotavlja sekretariat 00,. da smo se pred sprejetjem novih članov raj/haM po merilih in priporočilih višjm partijskih vodstev, zato so prprave za sprejem novih ¿Marnov trajale, da) j še obdobje. :
Sekretariat je izvršil tudi pregled nad delom članov 00 PSO. Ohrabrujoča je ugotovitev, da je osnovna organizacija številčno v primerjavi z vsemi zaposlenimi »PSO (razmerje 1:9) najštevilnejša izmed vseh > organizacij ZP ISKRA. Manj razveseljivo je le. dejstvo, da Skoraj ena tretjina našega čJiamsitva nima nobene, funkcije v družbe-
no politični hali samoupravnih organih. Žal je med nj>Lmi tudi nekaj takih, ki še niso dokazali svoje aktivnosti v političnem delu.
Pri postavljanju ljudi na odgovorna delavna mesta se vsaj rti obravnavala moralno pojlitična plat’ kandidata) Zaradi tega predlaga sekretariat osnovne organizacije da vodstvo PSO,. pz. kadrovska služba vodilnih, vodstvenih in drugih delavcev na delovna mesta upoštevala tudi mo. rajno politični' lik kandidatov. “
Sekretariat 00 je pri pregledu gospodarjenja v PSO ugotovil za razdobje januar — september, da so bile sicer ■ dosežene planske, zadolžitve, vendar so hkrati tudi stroški nesorazmerno narasli. Zaradi tega imajo uprava PSO ■ in vodstva delovnih enot. težko in odgovorno nalogo, da popravijo do zaključka leta nekatere rezultate, predvsem na pozicijah,. ki neposredno vplivajo na celotno gospodarjenje v ZP. Glede nai to, je sekretariat OO zadolžil vse člane ZK, da prispevajo k boljši analizi gospodarjenja in, da podajo tudi morebitne predloge za dosego teh
Sindikalna podružnica v APARATIH je v obdobju 1967/68 dokaj uspešno delovala. Kakšen program si je s tem v zvezi zastavni nori izvršni Odbor podružnice, ka-, terega preds£dtji£ ste?.. .... ,
. Delo. hovgijr izvršnega odbora . sindikalne. - .•podružnice bo nekako nadaljevanje dola starega 1 izvršnega. . odbora. Vsekakor pričakujem pri samem 'delu probleme, ki se pri. takem, delu vedno pojavljajo. Upam, da . j ih bomo s pomoč, jo članstva in ostalih družbe-no-političnih organizacij v, tovarni uspešno prebrodili in nadaljevali delo naših predhodnikov.
Za. še bolj uspešno delovanje sindikalne podružnice v tovarni bi bilo potrebno članstvo informirati o sami vlogi in delu sindikata v tovarni. Upam, da nam bo uspelo v prvem trimesečju organizirati . kratko predavanje o 'tej temi.
Kaj bi morali storiti, da bo sindikat res odigral, svojo
vlogo? :Katere naloge imate za najbolj aktualne v tovarni APARATI':
—	s področja samoupravljanja in gospodarjenja,
—	s področja informiranja in,vzgoje..članov kolektiva,
—	s področja socialnih ak-cij in
—	s področja špcrtno-rc-kreativnih dejavnosti.
Menim, da so naiioge katere navajate, aktualne,' ‘pač vsaka s svoje strani, mislim pa, da brez dobrega J gospodarjenj a in. samoupravljanja ne more biti: dobrega delovanja na. ostalih teh področjih. Po mojem mnenju posvečamo premalo časa informiranosti .članov kolektiva, kajti mnogokrat so člani oz. sodelavci v tovarni netočno Obveščeni, kaj in kako delajo samoupravni organi, družbe-np-paliitične organizacije ipd. Zato smo na občnem zboru sklonih, da v bodoče organiziramo občasne' razgovore po tej .strani ih na ta način skušamo: povečati' informiranost kolektiva. Jasno pa je,-da to. ni odvisno samo od peščice članov, ki bodo. ta razgovor. pripravili ;in 'tovariša,; ki naj bi. ta razgovor vodil, temveč v naj.večj Umeri od. same ude. ležbe članov rili: teh razgovorih. Na te razgovore bodo namreč: Vabljeni vsi člani kolektiva. . Tudi. medim,. da bomo marali: posvetiti malo več pozornosti 'ih sredstev za razne -'socialne, akcije ■ tar na , različne’ načine .prispevatik reševanju, lejteh; Več kol smo, štorMi '. sedaj,' bomo rskušali tudi na področju šperthore-kreativne dejavnosti in v to vključiti še vOČ članstva.
1 Kaj menite o sodelovanju z ostalima družbenopolitični, mi argaaiizaciijami v tovarni — ZK, ZB, ŽMS?
Sodelovanje z naštetimi družbeno-politiičnkni organizacijami je zelo pomembno, saj so že v prejšnji mandatni dobi člani le-teh pridno sodelovali.' Vsekakor pa je zla*
; sti sodelovanje z ZMS 1 potrebno poglobiti |
Pod okriljem sindikalne'podružnice deluje tudi blagajna vzajemne pomoči. Kaj •menite o njeni vlogi, njppem ■ pbsiovahjii in njenem družbenem pomenu? .
Pod . člkriijem ' naše.sindikalne podružnice deluje tudi blagajna vzajemne pomoči. Blagajna je . finančno dote) podprta tako, da pomaga svojim članom v r stiski ih pri izpeljevanju njihovih želja. Delovanje BVP moramo še nadalje podpirati, Saj. je v vsakem pogledu koristita. ,
'. Časopis, »ISKRA« je trenutno predvsem informator članov kolektiva ZP. Menite, da je dosedaj. vsebina časopisa to opravičila? Aii menite, da bi ' časopis moral priobčiti več člankov, o delu družbenopolitičnih organizacij?.. Kaj priporočate uredništvu predvsem pri obraTOavf ^sindikalnega dela in življenja v. ZP?
S časopisom ISKRA kot inidfofmaitiivnim sredstvom seht’: zadovoljen,' menim pk, da bi vsebinsko časopis, lahko: še obogatili z več Slanici o delu - družb ano-pcSii tičruih Organizacij •— predvsem sindikalnih, podružnic — s kakšnimi problemi se srečujejo pri svojem delu.
Dopisništvo je še vedno dokaj velik problem, s katerim. se ubada uredniški Od- • bor časopisa »ISKRA«. Ali bi v vaši- Sindikalni \ podrtdnifei . lahko organizirali dopisniški .aktiv,"ki bi.:s krajšimi članki in: novicami o družbeno-poli-tičnem ‘ življenju -v tovarni »APARATI« popestril vsebino časopisa? -
Ideja o organizaciji' dopisniškega aktiva v okviru naše sindikalne podružnice je dobra in jo bomo skušala uresničiti.
J. C
ciljev.«
Poklicna šola »Iskra« Kranj: Anton Šilar se je odločil za poklic: rezkalec. Slika ga kaže pri Praktičnem pouku na vertikalnem rezkalnem stroju
Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja predsednik sindikata Iskrine tovarne »Elektromehanika« Kranj — tov. JANKO KOŠNIK
Proizvodnja v porastu
V decembru je sindikat v organizacijah ZP »ISKRA« v polni razgibanosti; Sindikalni občni zbori se vrste drug za drugim. »Elektromehanika« ima več delovnih enot, ki imajo te dni tudi svoje občne zbore. Tako je imela DE Produkcija, kjer je 772 zaposlenih, prejšrii teden svoj sindikalni Občni zbor. Objavljamo skrajšan sestavek Jz referata o letošnjem gospodarjenju v tej enoti.
VPRAŠANJE:
Zadnji dve lafi ste Mi predsednik sindikata kranjske tovarne. Dvoletna mandatna doba ¡gre h kraju; po delovnih enotah so že v toku občni zibom, za .celotno tovarno pa bo občni zbor. .sindikata 17. januarja. Kako ocenjujete dveletno delo sindikata in kaj menite, da bo treba priporočiti novemu od. boru? .
(ODGOVOR:
Vprašanje pravzaprav .zahteva obširen odgovor. Ker bo leda objavljen -v -poročilu na občnem zboru ¡simdiitaita, bom na kratko omenil le nekaj bistvenih stvari. Poudarek dela sindikata v tej dvoletni dobi je bil predvsem skrb za delovnega človeka, seveda v mejah možnosti. Ta skrb pa ni bila le pri sccdal-n© -ogroženih, invalidih 'itd. pač pa je «sindikat -sodetovEtl povsod, kjer je "bilo za skupen dobrobit potrebno. K.at sem že povedal, bomo o lem podrobno govorih na občnem zboru. 'Na vprašanje, kakšna priporočila naj bi -dobil 'novi odbor, bi dejal, -da je bil -res kvaliteten program nakazan že v VI. kongresu CK ZK, le vskladiti ga je treba s sredstvi, ki so namenjena za naslednje obdobje. 'Od -te poti ni moč kreniti, pač -pa bo [treba deiln? v .to smer pospešiti.
•VPRAŠANJE:
Prejle .ste -omenili «sredstva, ki pa so lahko različna. Ge sem prav razumel, 'so mišlje-
na finančna sredstva; to je v bistvu sindikalna članarina in morebitna dotacija tovarne. Ali za delo sindikata zadostuje le sindikalna članarina?
ODGOVOR:
Nikakor ne!... Mi namreč odvajamo tar 60 % od članarine občinskim, republiškim in zveznim ¡sindikalnim organom, .tako da nam ostane le 40%, kar ne zadostuje za naše potrebe. Tako smo primorani, da prosimo naše samoupravne organe za finančno pomoč. ¡Pri dem moram poudariti, -ha nam kljub res racionalnemu gospodarjenju v tovarni samoupravni organi ne odtegnejo pomoči, če naši predlogi utemeljeni.
VPRAŠANJE:
Ce -se povrnem na -občne zbere, ki, so po .delovnih ■enotah v .tem mesecu, me zanima,, kakšno .mnenje ima predsedstvo -sindikata o -kadrovanju w ¡simdštailne odbore?
ODGOVOR:
Ne -vem, že maj bo to le mnenje, pač pa naj bo to tar dejstvo: kadrovanje v sindikalne odbore je -velikega pomena za nadaljnje delo sindikata! Tam so potrebni 'ljudje s sposobnostmi, da znajo in da -so -pripravljeni obravnavati kakršnekoli probleme. Poudarjam: <da so pripravljeni in da znajo;-eno brez .drugega ne gre. Ce povem, da je
'(Dalje na 7. strani)
PROIZVODNJA
Glede na znatno visok plan za defavmo enoto produkcijo, je izpolnitev plana lep dosežek. čeprav je dinamični plan za 1 % nižji od lanskega leta, je bil letošnji plan kljub temu precej visok, in to zaradi višje eksterne realizacije, M je v posameznih mesecih .za polovic©, nižja, takor v istih mesecih leta 1967. Po zadnjih podatkih pa se tudi •-produkciji obetajo večja naročila, predvsem od tekstemih kupcev. -Iz mesečnega pregleda prazvodnje •lahko ugotovimo, da je bila v prvem kvartalu pixxnvod-njs .»©dno nižja ¡od plana,, kar je bil vznak pomanjkanja materiala 'in notranjih Obratnih težav. -Planirana ‘proizvodnja za ..avgust je predvidevala precej večjo ¡vrednost kakor za mesec julij, vendar pa je -še vedno nižja, .ad povprečja. Podatki kažejo., ¡da je proizvodnja pmč po devetih mesečih prekoračena za 2-%. Ge se bo proizvodnja tudi v prihodnje tako gibala lahko upamo, daj. bo letni plan proizvodnje dosežen.
NIŽJI STROŠKI
Stroški v obdobja januar — september, so se gibali zelo ugodno., saj so 'bili za
7,2%., nižji od planiranih. Nižjim stroškom vrednostno ustreza tudi nižji normativ, s tem pa je .omogočeno večje izplačilo osebnih dohodkov (stimulacija). Ro vsakomesečnih podatkih so se stroški gibali precej ttgodneje kakor jc -bilo planirano.
Po navedenih podatkih -so povprečne zaloge za 21,67 % pod -planiranimi. Tako -stanje je zelo ugodno, ker vveliko pipomidre ‘k boljši realizaciji proizvodnje. (Promet pa -teh skladiščih 'je prav tako za 21.67 % ‘ večji od normativa. Vedno več naročil omogoča, da -se blago v .skladiščih pravočasno odpremi, tar -nam kaže tudi 'koeficient obračanja.
VEČJA PRODUKTIVNOST
Statistika kaže, da je produktivnost večja za 6%, zato lahko -šklepamp, da je produktivnost v 'produkciji kljub nižjemu (številu zaposlenih zelo visoka. Ko se ugotavlja višino produktivnosti, je -treba -vedeti, da je to izračun, ki ’kaže hfconomičnost -poslovanj a v določenem ■ obdobju.
«POTIKEBN® BO VEČ DELAVCEV
Za predvideno proizvodnjo v letu '1969 nasproti trenutnemu stanju, primanjkuje,še 27
.delavcev po norma. Že sedaj je -občutno močno ¡pomanjkanje delovne sile, toda za enkrat skušamo s čim manjšim -številom zaposlenih ustreči zahtevam po sestavnih delih, ker mi .prepričanja v to, da bodo planske službe tovarne in obratov bolje poslovale kot v 'preteklem .letu. (Pričakujemo namreč običajno .mrtvo zimsko sezono.
V J. piottetju .je ibdflio .poprečno število zaposlenih nižje kat je predvideval plan. Po-■pidčno zaposlenih' ’je bilo .912 — planirano pa .945. Ce cdračunamo s l.T. 1968 pri-ključen TPD je bilo 75 norma delavcev pod planom.
KADROVSKA STRUKTURA SE POPRAVLJA
Kvarifitacdjska struktura se polagoma popravlja s tem, da so 'si -prižirihitlii 'Vš izobrazbo .3 sodelavci, SS izobrazbo 6 ¡delavcev, ¡na «novo je vstopil clipl... .inženir ter en 'iriž. in 6 (sodelavcev ,s srednjo strokovno izobrazbo. •
Ugotovljeno je,, da se je število -zapcsslenSi .po normi močno zhiždlo, medtem, ko se ;je število zaposlenih v-režiji pov^alo ¡zaradi premestitve rilužb -v ¡obrat, kar "vpliva' na faktor produktivnosti. Tega «planšlke ¡¡službe -v .letanjem letu niso -v zadostni men upoštevale, tar je ¡vpii. vato na -stimulacijo.
I
NAGRAJEVAN®; NAJ B0 OGLEDAL® OBJEKTIVNIH "MERIL
Mesečna povprečni NOD na zaposlenega je izmašdl '815 N din ah 16% -več .‘-kot -v -istem obdobju -lani. tem se je kdlokfiiv precej približal planiranim 'OD, -vendar je -pro-ddkcija -vseeno predzadnji obrat glede 'rašine mesečne-ga !NOD. Kolektiv smatra, da tako ¡¡stanje mi -realno 'in ¡zahteva, da se planske naloge, katere ima izvršba •posamezni ©brat v letu .1969 -dotočijo po objektivnih -merilih, kot je.;iz «podatkov ¡razvidno, da je.. DE ¡produkcija opravila precej več dela asa anasijSI N©D, kot «©stari lobirati.
Ugotovljeno "je, -'da je 'razmerje OD miett usttiaamnSi kategorijami 'režijskih • -in norma delavcev scLoseglo -kritično tmejo, zato ho tateha izvrisada -uskladitev v. dObno režij sikih delavcev.
ZAKLJUČEK
Iz podanih podatkov o poslovanju ¡Obrata Produkcija je razvidno, ;da je bilo .poslovanje v '¡9 .mesecah iletotajega leta .uspešno .in (Sbstaja ¡mož. nosit ¡za .ižhojjšanj© poslovnih rezultatov. ,-Za ¡dosego kenku-ren&iosii na domačem in zunanjem tržišču ho kolektiv moral vložiti *vSe ¡sile v it®, ¡da -bo ¡znižal obdelovalne čase in to z znižanjem normativov ¡izdelave, nabavo novo ¡opreme, spremenjenimi tan-strukcijami im novo «tehns-logijo. Kvaliteto ¡delo bo treba postaviti na prvo mesto, kar j.e možno doseči s pomočjo ¡vestnejšega dela, bblj-še opreme in ne nazadnje S pomočjo bodočega 'Pravilnika o .odtegljajih za ¡nekvalitetno .delo.
5	S
©,b '5©-letnlcl smrti pisatelja Svai&a Caatfearja
»Kil m velik umetnik Sit velik «©Melj sleveuskefja nared a*«	tm®.n Župančič)
Te dni so vsi naši dnevni časopisi poročali .0 življenju in delu -našega naj večjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja; bila je .5.0. letnica njegove smrti. Pokopan je bil 13. .decembra leta 1918 v Ljubljani-. Tisoč-glava množica je spreniljala pokojnega pesnika -sanj in hrepenenja -na zadnji poti. -Bil je -sprevod, kot ;ga zaslužijo naši -naj-bdljši možje. ¡Ob grobu se je poslovil -od -njega pesnik Oton Župančič. Iz celotnega govora, ki ga je objavil Dnevnik, «povzemamo nekaj njegovih misli:
»Zadnjič in za vselej .se poslavljamo od teh ‘bornih telesnih ostankov, ki so bili preslabo, pretesno ¡prebivališče živemu, neukrotmemu duhu našega Ivana. Zadnja leta smo že opažali prijatelji, kako mu pešajo telesne moči. Kakor .da je tudi že slutil, je bil nekako molčljiv, utrujen se je odmikal dnevnemu hrupu in vsakdanjim bojem.
A spomnimo se prejšnjih, mladih let njegovih, ko je bilo to t.elo :š,e
'čvrsto in .zdrava! Tako čilega in neustrašnega borca še hi rodila slovenska «ati
Njega pesniška «fiušabi bila' videla' ■rada dlovenski narod prost, močan, ponosen in ¡neukrotljiv; a njegovo bistro ¡oko je «opazilo med nami toliko malenkosti, slabosti, plahote ih kl&čeplastva, -da se mu je uprlo . , . In 'moril se je na ves glas zasmejati, .da mu niso izbmihnile -solze. In v sveti jezi, v ogorčeni užaljenosti je zgrabil bič in ga je vihtel neusmiljeno an hrezofezirnotna desno in levo in nič mu oii bilo mar, koga je bolelo... Ah, saj je. bolelo njega sa-
mega najbolj. Zakaj on je bil vendarle snežna, mehka slovenska duša. (Saj je M on sam -¿isti (sanjavi večni popotnik, ki ga tolikdkrat srečavamo v -njegovih spisih, popotnik, ki roma z neutešnina hrepenenjem v srcu^za ¡daljno lepoto,, za nedosež-nostjo, iztezajoč roke proti neskončnosti. .Qd postaje ,do postaje, katerih vsaka naslednja je težja od prejšnje. In na eni teh postaj je spoznal, da je tudi njegov narod tak
nemiren iskač, 'in «upodobil ga j.e v monumentalni, najvecu sv.oji .postava, v hlapcu-Jerneju,ki trta od vrat do vrat in išče svoje pravice po svetu in je ne more najti. In kakor so njemu, Ivanu, iz najhujših bolečin ‘in (bridkosti'poganjale ¡najlepše umetnine, čudovite pesmi, «besede, kakor z «drugega, lepšega, boljšega in popolnejšega sveta, tako je bil uverjen, da iraSklije -tudi njegovemu •narodu roža ¡čudotvorne svobode, iz neskončnega -tmpiljenja in ponižanja, in da hlapec Jernej naposled »en-darle najde svojo pravico. Ta njegova mistična vera mu ni omahnila tudi -v najmračnejših ¡dneh, ko je ¡marsikatero krepko srce .obupavalo, ker je bilo -videti, takor da j.e :šlo-«venstvu izkopan grob.
Hvala Ti za vso lepoto, ki «si nam jo ¡delil s «tako razsipnimi rokami! Hvala ti- za «tvo je mučerrištvo, hvala za Tvojo trpko ljubezen, hvala za Tvoj pravični bič! Velik umetnik si bil, velik človek in velik učitelj slovenskega naroda!
			
uiiiiiniir
Pisarniške interfonske naprave omogočajo hitre in zanesljive zveze
ISKRA' pisarniške interfonske naprave, ki jih izdeluje kranjska* tovarna DE »Kinoakustika«, je mogoče uporabljati na zelo širokem področju, kot n. pr.: v politično upravnih skupnostih) industriji) trgovini, prometu, šolstvu, bankah; itd., skratka uporabljajo se lahko povsod, kjer želijo vodilni delavci imeti: hitre, zanesljive, kakovostne in enostavne zveze s svojimi: podrejenimi.
IZVEDBA
Glavni aparati se: izdelujejo v 5-cMni ja. 1.0-deM izvedbi in ta- v. dveh. variantah:
—	kot samostojna enota* v posebnem dfcrovu;
—	v kombinaciji s telefonskim aparatom. ATA 31.
V	istilfc variantah se izdelujejo tudi. stranski, .aparati.
ISKRA pisarniške* interfon-ske naprave se. odlikujejo,
—	po sodobnem oblikovanju; oblika je enaka* sodobno oblikovnemu v telefonskemu aparatu, kar. tvori lepo zaključeno enoto;
—	po enostavni, manipulaciji in uporabi;
—	po kakovosti govora; .
—	po majhnih dimenzijah.
Glavni aparat je sesta.vljan
iz, posebnega okrova, v katerem, so vgrajene enote:
, — trans ust orster	ojačeval-
nik;,
—	tastatura za izbor, stranskih govornih mest, 5 ali 10-delna;
—	tipka —govori-poslušaj;
—	poseben zvočnik, ki deluje kot zvočnik in mikrofon.
V	kolikor je intaribnski aparat v kombinaciji s telefonom je v; kompletu vgrajen še telefonski- aparat ATA- 31, aih ATA 32, odvisno od* zahteve.
Glavni aparat (»e glede* na izvedbo) ima priključni ka-Bel, dolžine 2?nr;. s prikijučno, kaseto. V priključili kaseti. je- napajata del; za- celotno interfonsfco* mrežo.; priključki za, stranske aparate- in' za telefon,, kadat je ta v kombinaciji. z iuteifonom. Napaja nje je ihhko baterijsko' ali pa direktno na omrežje 220 V, 50—60 Hz s posebnim stabi-hzaraiami usmernikom. Naročnikom, priporočamo obe . možnosti.. Namesto baterij še lahko, namesti- stabiliziran . usmernik, takrat naprava . lahko deluje, na omrežno napetost ’
Stranski aparat je sestavljen iz posebnega okrova, v katerem, so* vgrajene' enote:
—	poseben: zvočnik, kr deluje. kot zvočnik: in- mikrofon;
—	tipka za poziv,, oz; govori-poslušaj ;
—	ter vsi ostali potrebni elementi:
V kolikor je stranski infer-. fhnskf aparat v' kombinaciji s telefonom, je v komplet vgrajen še- telefonski aparat ATA 5T, aii ATA 32; odvisno od zahteve;
Vsak. stranski aparat' ima potreben priključni kabel, dolžine' cca 2‘ m, s pripadajočo- priiključhcr rozeto.
aEBHHEaSEHHHSBEHEISSSLSSaeBEKSEaHEBHEBBHBSfflSSBHiaEEaH
Proizvodnja »Elektro-mehanike« v neverni?™
PLAN- PRESEŽEN ZA. 6. %
Po višini proizvodnje je bil v, letošnjem letu najmož-nejši mesec septemher: takoj, za njim, pa. november.. Ge upoštevamo,, da sma. imeii v septembru 23 delovnih dni, v novembru pa, les 22 lahko ugotovimo, da- je bil, november boljši-,, saj- smo. v septembru dosegli, poprečno dnevna- proizvodnja v vrednosti; 981.403 din, v novembnu.pa 992.202 din.
če primerjamo predvideno in- dosežena- proizvodnja- v novembra, vidimo, dat srno nalogo presegli: kar za: 6 °/w,
kar nam ni uspelo, v noB© nem mesecu letošnjega leta. Tako* nam do predvidene letne- prcczvodinje manjka še K:626.CW diiT... Za; december predvidevamo* proizvodnja v vredhosti 21,9391000 din. Ker računamo, da b:omo predVi. dalo-, proizvodnja za december dosegli, Bo" vrednost 1© tošnje ckoteme piroizvodhje znašala 246.895.000 din, s čimer Bomo- jmedivideno* letno proizvodnjo presegli za 0,9 %; oziroma, za, 2,300.000 din.
Predvidene proizvodnje za; november. niso, dosegli le rc& tacijsKi stroji; Obrat stikal j« predvideno proizvodnjo ptic mižatiern -plah® dosegal, ni* pa? Balte dbsežena; predviidhnas greizvodtoja» po prvotnem, letnem -'pltenit, ker so* se v. dbugem: -poflfetj.u» spremenili:, trta* pogoji.
BRSHZVODNJ14 - V NOVEMBRE DE
Izvrši
Rotacijski* strdit	91,E
števci-	li-7.5*
ŠiaiEsIa*	89.
Kinerikustika*	1A8,
Tei e Ceni,j a	112,9
Mehanizmi	158,7
Merilne naprave	101,4
Orodjarna	102,S*
Eradukci-ja. delov	100,8
Vzdrževanje	175,1!
m,n
SKUPAJ'
ISKRA.pisamišli±interfbir—izdelek* tovarne »Elektromehanika« Kranj (DE »Kinoakustika«) služi za hitro in zanesljiva interna zvezo. Napravo' je možno uporabljati na širokem področju, kot npr.: v politično upravnih skupnostih, industriji, trgovini,, prometu,. šolstvu, bankah itd. ISKRA, pisarniške interfonske naprave se izdelujejo v 5 in 10-delni izvedbi in to v dveh variantah: kot samostojna enota v posebnem okrovu aii v kombinaciji s telefonskim aparatom ATA 31. V isti varianti se izdelujejo tudi stranski aparati;. — Slika kaže glavni aparat, slika zgoraj pa Stranski aparat.
DE »ROTACIJSKI STROJI® jer v novembru* izdelovala le: stroje’ it; dotrraSJT sestavnih; dfelov, ker pošiljka delov odi inozemskega kooperanta nil puregete pravočasno, pa tudi pit' immtažf* diomačitc strojev* sur nastopite težave, saj za: EVS-05 nismo prejela iz uvo-(Nadaljevanje na 6. strani).
Srečanje borcev v novogoriški tovarni
Ni lepšega kot to, če se srečujejo borci narodno osvobodilne vojske in v prijetnem tovariškem pomenku obujajo spomine na slavne dni naše narodno osvobodilne vojne. Tako je bilo tudi v soboto, 7. decembra 1968, ko je prispela v novogoriško tovarno delegacija članov ZB iz tovarne »Elek-tromehanika« Kranj in s tem vrnila obisk našim članom ZB.
Naš reporter je obiskal ondan ljubljansko industrijsko prodajalno ISKRA in nameraval pripraviti za naše bralce novoletni razgovor s prodajalci. Vendar se je tako zasukalo, da se pro-, dajalci niso utegnili pogovarjati, ker je zdaj v decembru veliko dela iii kupcev. Le fotografirali so se za objavo, in še to ne vsi.
Od leve na desno: Lojze žužek, Jože Strah, Miro Strah, Franc Krnc, Jože Vajda in Marko Kump
Proizvodnja »Elektromehanske« v novembru
Srečanju so prisostvovali poleg predsednika ZB tovarne tov. Jožeta Cuka še direktor tovarne tov. Jože Eržen, šef splošnega sektorja tov. Boris Pavlin, predsednik DS tovarne tov. Pavle Mermoija in drugi. Tov. Jože Čuk je po uvodnem pozdravu med drugim dejal: »Naša osnovna na. loga je, da še vnaprej razvijamo tovariška srečanja z raznimi organizacijami ZP ISKRA. Taki stiki nam bodo omogočali izmenjavo izkušenj pri našem dnevnem delu in hkrati k medsebojnemu spoznavanju.« Ob koncu je zaželel navzočim gostom iz Kranja prijetno počutje.
Nato je povzel besedo direktor Iskrine tovarne v Novi Gorici tov. Jože Eržen, ki je govoril o obsegu proizvodnje, izvrševanju plana proizvodnje, o zaposlovanju in o plasmanu izdelkov na domačem tržišču. »Zaradi -.vedno večjih zahtev tržišča,« je dejal direktor, »je nujno potrebno povočavaiti proizvodnjo, da bi mogli ustreči vedno bolj zahtevnim kupcem. Izvozna dejavnost narašča zadovoljivo . Naša skrb gre v to smer, da je treba stremeti za: povečanje asortimana naših izdelkov, kot tudi za osvajanje tržišč v inozemstvu.. To bo moč doseči le, če bodo naši izdelki kvalitetni in estetski ter taki, ki jih tržišče zahteva.
Tudi naša tovarna se ubada s problemi, kd se jim ni mogoče vselej izogniti. Pri re-še vanju problemov pa je vsekakor potrebna sistematičnost in premišljeno ukrepanje, ki zagotavlja pozitiven rezultat. Delitev OD, s postopnim odstranjevanjem nepravilnosti, poteka dokaj v redu. Težimo za tem, da bi z raznimi tehnološkimi in or. ganizacijskimi spremembami omogočili delavcem naše tovarne boljši zaslužek. Vsi vemo, da je naša tovarna še zelo mlada, brez dolgoletne tradicije in nima še v zadostnem številu izkušenega kadra. Samoupravni organi tovarne se zavzemajo za večjo tj. ustrezno kvalifikacijsko strukturo, da bi bili lahko kos vedno bolj 'zahtevnim nalogam.«
Ob koncu svojega izvajanja je tov. direktor dejal, da gre zahvala tovarni v Kranju, ki je mnogo pripomogla pri izobraževanju naših delavcev in dala tudi osnovo za materialno rast tovarne. Tradicionalna povezanost med matično in našo tovarno obstaja, še nenehno (krepi iin uibrjuje,« je zaključil direktor Eržen.r
Ker so se posamezni gosti zanimali, kakšna delovna -mesta zasedajo člani ZB, kako
(Dalje na 7. strani)
(Nadaljevanje s 3 strani)
za araldita za zalivanje rotorjev in kondenzatorje/, za EVS-10' pa so prepozno prispeli krogljični ležaji' Pošiljka delov od inozemskega kooperanta je prispela v Kranj šele zadnji dan. Nekaj izdelkov pa- -je ostalo; v odprem-nem oddelku,; ker isti - ni . bil v stanju zadnji dan odpre-' miti vse proizvodnje.
DE »ŠTEVCI« je- knoia v .-novembru.težave-z dobavami številčniikov iz obrata umih mehanizmo v in se j s sanje -popravilo šele - proti koncu meseca. Težave so nastopile zaradi nerazčiščenih odnosov med oddelkom za termoplaste in obratom urnih mehanizmov. Stikalne ure so b Is izdelane v predvideni količini.
DE »STIKALA« je v novembru presegla proizvodnjo po znižanem planu za drugo polletje.
DE »KINOAKUSTIKA« je bila v novembru uspešnejša, čeprav so nastopile . težave zaradi nekaj uvoznega materiala, v glavnem pri ojačalnih napravah. Obrat je , posebno forsiral montažo 16 mm projektorja, za katerega so velike potrebe na domačem tržišču, poleg tega pa tudi projektor 8 mm, ker imamo večja naročila za izvoz, kar mora biti ¡¿dobavljeno do srede decembra.
DE »TELEFONIJA« je -imela tudi v novembru zelo neenakomerno proizvodnjo in je bila polovica vrednosti dobavljena na skladišče šele v zadnjem tednu. Težave nastopajo predvsem v o-bdelovalni-ci, ki ne dobavlja redno sestavnih delov montaži. Poleg tega je nastopilo nekaj lomov orodja, kar je še dodatno povzročilo zastoje.
s DE »URNI MEHANIZMI« je forsirala izdelavo števcev pogovora, kar je delno pripomoglo, da je dobava številčni-kov v Kranj šepala. Seveda so temu pripomogle tudi težave s plastiko.
DE »MERILNE NAPRAVE« je mesečno nalogo dosegla, povedati pa je treba, da se obrat še vedno bori s težavami in bo, kot. yse .kaže, trajalo še nekaj časa, da bo delo v obratu normalno. ’.'
DE »PRODUKCIJA« je v novembru nekoliko presegla vrednost eksterne proizvodnje, čemur so pripomogla razmeroma velika naročila za storitve. Montaža elektroven-tila je končno le stekla, čeprav je treba precejšen odstotek izdelkov še popravljati.
ENAJSTMESECNA
PROIZVODNJA DE	Izvrš.
Rotacijski stroji	96,4
Števci	102,3
Stikala	89,4
Kinoakustika	102,5
Telefonija	105,4
Umi mehanizmi	147,8
Merilne naprave	102,4
Orodjarna	144,3
Produkcija delov	88,5
Vzdrževanje	274,8
Skupaj	101,0
Enajstmesečni rezultat je razmeroma ugoden, saj presegamo predvideno proizvodnjo za en odstotek. Pod predvideno proizvodnjo so le rotacijski stroji za približno
60,000.000 S dan in stikala iz že -znanih razlogov. Preseganje predvidene proizvodnje je sicer razmeroma skromno. Največji odstotek nad predvideno proizvodnjo izkazuje obrat mehanizmov, ki izdelu-
je več števcev pogovora, kot je bilo prvotno predvideno. Lep uspeh je dosegla tudi telefonija, čeprav bi morala z ozirom na velika naročila dosegati še boljše uspehe. PRIMERJAVA ENAJSTME-SEČNE PROIZVODNJE 1967—1968
DE	Izvrš.
1
Rotacijski stroji	148,5
števci	101,2
Stikala	80,7
Kinoakustika	129,0
Telefonija	128,5
Urni mehanizmi	133,3
Merilne naprave	110,7
Orodjarna-	119,5
Produkcija delov	92,5
Vzdrževanje	224,4
Proizvodne usluge	78,1
Skupaj	110,5
Pregled kaže, da v letošnjem letu izdelujemo za približno 20% manj stikal kot v preteklem letu. Vsi drugi, obrati dosegajo v letošnjem, letu višjo proizvodnjo kot . lani. Izredno se je povečala, proizvodnja električnega orodja, po vrednosti pa imamo naj večje povečanje v telefoniji.
Letošnje leto se hitro bliža svojemu zaključku. Pred nami je leto 1969, v katerem bodo nastopale nekatere težave, kot v letošnjem letu. Vsi obrati se morajo že danes z vso skrbjo pripravljati, da bo start v novem letu ugoden. Zelo rado se nam namreč zgodi, da v decembru pozabimo, dia se v proizvodnji ne sme čuti prehoda iz enega leta v drugo. Že danes je -treba pregledati vso problematiko ■ za mesec januar in nujno ukrepati.
Pomočnik direktorja:
Alojz Grčar, dipl. inž.
Erih
Vagaja
Nepričakovano je zapustil družino, sorodmlže, prijatelje in znance tov. Erih Vagaja, ki je bil d» upokojitve 31. decembra 1967 zaposlen v »Blekfcro-mehaniki« Kranj-., Takrat ¿e glasilo priobčilo njegovo sliko z naslednjim besedilom:
Na starega leta dan: (31. 12. 1967.) Smo se poslovili od dolgoletnega člana kolektiva tovarne »Elefcitromehamlka« Kranj — tov. Erika Vagaje, ki odhaja v zasluženi pokoj. Sodelavci v kadrovski službi mu želimo še vrsto zdravih in zadovoljnih let, ob lepih. spominih na nje-. govo prek 20-letno zaposlitev v našem kolektivu.
Iskrene želje sodelavcev je prekmalu prekinila nenadna smrt, ki je bridko odjeknila v srcih vseh, ki so ga poznali. Zalb ga bo pogrešala tudi strelska družina Iskra, ki ji je bil predsednik, če-
prav že upokojen je bdi še vedno aktiven. S svojimi bogatimi izkušnjami je bdi strelcem v veliko pomoč, s svojim delom je vnašal med članstvo tovariško Sjn športno vzdušje. Le-ti so se na grobu poslovili od njega z besedami: »Zavedamo se, da bomo še -dolgo boleče občutjih nenadno .slo-. vo. Odločeni smo uresničiti tvoje ideje. . . .Ideje poštenosti, discipliniranosti in športnega vzdušja. Lik tvoje osebnosti bo ostal vedno med nami.«
TEN z Razvoj čim prej približati proizvodnji
Občni zbor sindikata v DE «Produkcija
Na obširna poročila ni bilo nobenih razprav
® Upravnemu odboru je • nedavno direktor tovarne po. ročal na. osnovi sklopa UO, da se ' pripravi pregled stroškov., razvoja -in rezulta-
» Avtomatika«:
I? IZVRŠITEV-OPERATIVNEGA PLANA ; > ZA NOVEMBER -
Upravni- Odbor tovarne »Av-
•	tdmatika je- na .osnovi poroči.
- la vodje gospodarskega sek-
■	torja' in dosežene izvršitve.
•	operativnega piana, ki je od ! predvidenih 7,525.662,— N din dosežen v višini.' 6,098.034 N 'din ali"žz 8.1,0%, razpravljal 1 o vzrokih, ki so vplivali. na posamezne zastoje v proiz-'Vbdnj-T-' 1 " ' " ' . . •
Proizvodnja : “gramofonoV' svojega' plana ;ni izpolnilav grupi kovčkov, ker kasete s .' strani SORE niso bile do-
■	barijem© pravočasno.
■	Proizvodnja brivskih apa-. ratov prvi teden v mesecu ni delala zaradi pomanjlmTija sestavnih delov (dobave Bratina — zakasnitve zaradi carinskega postopka).
Proizvodnja v Višnji gori ter montaža ZP, delali pretežno za domače potrebe—* količine dosežene,
■r Proizvodnja Mokronoga- — zaradi"pomanjkanj a materiala ža KE 2M, še je delalo na . dragih1.'tipah, ki pa šo finančno šibkejše,
;E Proizvodnja TV- — delni zastoji zaradi ponižaj kanja ma- ■ ., ¡eriala,' predvsem.' ’pa je naj-občutnejši problem embalaže, ..-katero nam - kupci ;enot ne vračaj o pravočasno -v do voljnih količinah.
f Proizvodnja v oddelku tehničnega tiska ne'zadovoljuje, zahtev kupcev in trga. Delo tega oddelka vkljub velikim . vloženim investicijskim sredstvom. — ne zadovoljuje.
tov . tega,razvoja ter ugotavlja da razmerje stroškov in rezultatov ni v rea-ineih sorazmerjti. Iz poročila je razvidno, da so razvojne skupine v ZZA, id delajo za TEN, obremenjene s previsc-kim gospodarskim planom in, da morajo zato del svoje dejavnosti usmeriti v naloge I izven dejavnosti TEN, oZ, izvajati proizvodno-kem-ercialno , dejavnost tudi z izdelki, ki spadajo v program tovarne elektronskih1 . naprav na Stegnah, da bi zadostili potrebam' svojega- gospodarskega plana. Z odvajanjem določenih kapacitet v - te .namene pa jo prikrajša- . na čista ražve-jha dejavnost, ki naj bi bila usmerjena za . potrebe proizvodnje TEN ter,;
;. da j-e.. to * tudi. glavni vzrok . sk-ro-mnim razvojnim rezultatom, ki jih je tovarna dobila v zadnjih 3 letih.'
UO mena, da je neobhod-no potrebno v-se delovne kapacitete omenjenih razvojnih oddellkov usmeriti v razvojne;, naloge TEN, pri . čemer je treba posvetiti posebno skrb . uvajanju nove proizvodnje, ter tehnoloških vprašanj, ki nastopajo pri ;uvajanju. UO. ■je,po vsestranski proučitvi probiranatike Utnajahja omenjenih1 dveh proizvodnih panog -prišel do prepričanja, da bo nove izdelke mogoče uve- ; s ti s amo s koncentrir animi napori vseh sodelujočih v panogi..
Glede na navedeno UO zaključuje, da je nujno čim-prej bfibiižati' 'razvojno de-1 javnost' proizvodnji, v ZZA pa ukaniti; Zato UO pooblašča di-rektorj-a, da vodi- razgovore z vodstvom zavoda v smisiTi pri. kjj-iižiive razvojne.' dejavno- ’
■ sti VF. žičnih" zvez direktno k -tovarni:, skupaj s pripada- . ječo proizvodno skupino in njenimi proizvodnimi zadel-' -žltvami.
V delovni enoti »Produkcija« v r.kranjsiki: tovami je 772 zaposlenih. Od teh se je 483 udeležilo sindikalnega občnega zbora, ki je'bil 10. decem. bra ob 9. uri. Poročilo o delu sindikalnega j odbora; je tolmačil predsednik sindikata tov; Franc Dežman, o gpr spodarjenju tov. Janez, Gorjanc,.’poročilo socialne komisije. pa je prebral tov. Jože Likar.
Iz referata predsednika: odbor je imel 16 rednih, ih 5 izrednih sej. Navzočnost na sejah se je gibala -v mejah 77 %)• kar daje- ugodno sliko.. Obravnavali so proizvodujo, kadrovanje, osebne dohodke) socialno pomoč, družbeno prehrano, rekreacijo, .kuitu-
ro, informiranost ih letovanje. Kritična ocena kaže, da je bilo ‘ angažiranje odbora vsekakor pozitivno, omembe vredna pa je samokritika, ki govori'o pomanjkanju interesa za kulturne dobrine ih te-1, ditev, .da je "bila infannira-nost o' delu sindikalnega odbora slaba; Dvakrat je bil sklican tudi zbor delavcev:. na prvem 'šb -razpravljali! o zboljšanju osebnih .. dohodkov, na drugem pa o zahtevi kolektiva delovne enote, »strojne stiskalnice«, da sami razpolagajo z vplačano članarino.
. Na obširna poročila, ki. so zajemala vso. dejavnost delovne enote — žal, ni bilo nobene razprave. Morda, pz. kot
je bilo slišati, so bila poro. čila malce predolga in' bi bilo v bodoče bolje, j da bi bili referati čimbolj strnjeni, ki bi zajeli le važnejša dogajanja. Dolga poročila v delovnem okolju — utrujajo!
V n-ovi odbor so bili . izvoljeni: Miha Šmid, Ivan Ka-dirvec, Ciril Hegler, Valentin Zor, Marjan Trškan, Jakob Škrget, Milan Ravnikar, Matevž Jeraša, Zdenko Košir, Štefan Svete, Marica Kropivnik, Rok Žibert, Vinko Zupan, Peter Keše, Miha Kramar, Franc Dežman.
Na prvi seji imenovanega odbora je hil za predsednika izvoljen. Ivan Kadlivec, za, tajnika pa Zdenko Košir.
ABC
»Elektromehanika« Kranj; posnetek iz občnega zbora sindikata v DE »rPodukcija«, kjer je 772 zaposlenih. Poročila so bila zelo obširna mt žal, ni bilo nobenih razprav ne o delu sindikatov in ne na poročilo o gospodarjenju v enoti
Administracija in produktivnost
Še vedno niso v mnogih podjetjih sprevideli, da ima vsako izboljšanje v produktivnosti pisarniškega osebja učinek na skupno poslovanje podjetja, ki ni manjše kot pri izboljšanju pogojev v proizvodnji. Vsaka odločba in sodobna uprava bi si morala zategadelj prizadevati najti nove in boljše poti. (»llanddsbialt,« Dusvseldorf)
V večini evropskih dežel lahko opazujemo naslednje: dospelo pošto pregleda naj-prej šef (manjšega) podjetja: zatem .gre pošta v razne od-Idedke, kjer jo pregledajo vod-Ije oddelkov, ki: jo predajo , I pristojnemu, referentu. V rie-liaterih večjih, .firmah, v ka-| tenih obstaja tudi-, vodilno ' | osebje nad večimi, oddelki, se | Izključujejo v ' tokokrog pošte.. tudi oni in na1 ta način pb ¡dcJljšujejo ves ta proces. V.
tem 'kompliciranem postopku ni nič redkega, če miné'ves dan;1 predan pride pošta do referenta. Če pri tem pomislimo, da se marajo trije ali več vodilnih ukvarjati s. kupom pošte, katere. polovica sploh'ni v njihovi direktni pristojnosti, se človek vpraša: ah je vse to potrebno? Ali ta sistem ne zaudarja po gnilem?.
V decentraliziranem sistemu gre pošta po sprejetju po naslednji poti: sprejemni oddelek deli pošto .neposredno pristojnim, odidellfcooi, v kate. rih -določen uslužbenec poskrbi, da pride pošta takoj v roke referenta, ki. jo prvi prebere. Ta' postopek terja morda skupaj dve uri časa, mimo tega pa ima še to prednost, da- sé zjutraj prispela" pošta vzame takoj v obravnavo ih da po potrebi Sledijo odgovori nanjo še istega dne.
•Razumljivo je, da evropski način obravnavanja pošte ne, izključuje .možnosti, da; -odgovorimo na pisma: še v teku istega dne.; Če. pa. bo .pojita odšla od hiše z večerno pošto, •je pa veliko vprašanje Kajti v nasprot ju z décentrai 'zoranim sistemom moralo im"ti evropska pisma zvečine dva podpisa. Ker pa oba podp's-nika ponavadi, nista prisotna ob istem času, se stvar podaljšuje in povzroča nadaljnje stroške.
Ta postopek s pošto y podjetju kaže na globoke razlike v meinažarsiki filozofiji.:. Decentralizirani sistem, ki je v. glavnem podprl v Ameriki, temelji na načelih »Participative Management«. Odgovornost je v veliki meri-deiegifa-na in . vedno, je zvezana z ustrezno avtoriteto 'ter.. odgovornostjo. ■
Evropski sistem koncentrira vso odgovornost na vrhu podjetja, tako da se vsiljuje, primerjava »z orkestrom, ki sestoji' iz enega godbenika«. , To ni nič nenavadnega, če po.
mislimo, do, ko-d seže odgo-. vprnos-t,;-Hakega 'štrPkaivnega referenta! 'Ali zajema njegovo delo resnično kaj več od zb.i-. ranja informacij in izvrševanja posameznih nalogov.
Tipičen pejsaž,evropske pisarne je . padiobea . vrsti; cahc, v katerih, tiči dva 'do pet referentov. To število ni odvisno Od velikosti oddelka: pri tem nimajo posebnega pomena ne metode dala i-n ne' potrebe po sodefovanj-u število je določenona pol jušen način ali povsem slučajno.. Pisalne mize so v vsakem prostoru postavljene- tako, da sadijo sodelavci drug nasproti dru. gemu v skupinah — po dva. Če ni dovolj parov, sodelavca brez partnerja postavljamo s hrbtom preti vratom i-n z obrazom proti oknu. To ima za posledico,-da-se mu zablešči v oči, kadarkoli" dvigne pogled. Razen ■ toga; povzroča takšna razmestitev1 tudi to, da sodoživljajo v;ak telefonski pogovor in vsakega obiskovalca,— vsi, ,pri„. čemer. dela aktivno samb en Sode-
lavec. medtem ko predstavljajo drugi Statiste.' |
Z drugimi besedami, takšna razmestitev;, predstavlja naj slabšo- rešitev, . ki si j,o sploh lahko zamislimo,. Če to omogoča razpored prostorov, bi morale biti pisalne mize postavljene tako, da noben delavec. -ni prisiljen gledati •direktno v dnevno svetlobo, Razume se, da velja to samo za firme, ki so prisiljene obdržati konvencionalni »zaporniški razpored«.
Sodobna svoboda ih velika pisarna, ki so jo »izumili« v zadnjem času v Nemčiji, je potegnila jasno črto pod zastarelim načinom 1 ureditve pisarn. Pisarne so postale večje, zračnejše. Prednosti, ki jih nudijo takšne pisarne so naslednje: več privatnega vzdušja, manj ropota, boljša ventilacija, boljša razsvetljava, učinkovitejši pritok informacij; večja gibčnost. Takšna pisarna je ekonomičnejša im bolj usmerjena na učinek.
BRAUN — PERMA. NENT — namizni plinski vžigalnik. Vžigalni sistem je praktično neomejene trajnosti; polnimo ga 1 do 2 krat na leto; plamen lahko naravnamo. Velikost 104 X 74 X 32 mm.
BRIVNIK BRAUN IS. KRA SPECIAL ima jekleno strižno mrežico s polkrožnimi odprtinami in kromovo drsno površino — strižna, površina 1144 mm2'— 32 rezil iz plemenitega jekla — okvir strižne mrežice iz izredno' odpornega delrina — priključek za napetosti 110 in 220 V — 3-letma mednarodna garancija in fiksna maloprodajna cena. 185,00 din. Nadomestni deli, za oba brivnika so vedno v zalogi.
Kavni mlinček ISKRA • GIRMI SENIOR z veliko močjo in z- velikim številom: vrtljajev. (17500 v minuti) zmelje kavo enakomerno kr hitro. Kapaciteta: 60 gramov.
Sušilnik za lase ISKRA GIRMI SENIOR ima poleg moderne oblike izpopolnjeno tudi funkcionalnost m nudi s plastično kapo s posebno pregibno cevjo ter s podstavkom (ki ga lahko pritrdite tudi na. zid) iste prednosti in uspehe kot običajna »hauba« pri frizerju.
PORTOROŽ TS za sprejem na srednjem, 49-m in kratkovalovnem območju. Sprejemnik ima 5 elektronk, valovno pretikalo s. tastaturo, magično oko, 3 W zvočnik, priključek za magnetofon in za dodatni zvočnik. PORTOROŽ TS ima vgrajen gramofon za reprodukcijo normalnih in mikro plošč vseh hitrosti in velikosti.
Omrežni priključek; 220 V, 50 Hz. -Velikost 545 X 330 X 310 mm.
Akta in arhiva
Nobeno podjetje naj se ne ima za sodobhp, če . se drži za-' stena odlaganj a — sistem- ne-■ vezanih listov: Firme, la uporabljajo za: odlaganje staro-njanimi listi ali drugačni modne registratorje s praluk. sistemi spajanja, bi lahko zmanjšale stroške za odlaganje na polovico. Odlaganje s pomočjo preluknjanih listov ni samo dražje od odlaganja nevezanih listov, temveč, je tudi precej bolj komplicirano.
Pri modernem sistemu odlaganja se listi (akta) zlagajo brez luknjanja, brez manipu-Ifimnj.a z mehaničnimi vzvodi, v cenene mape. Te mape se potem hranijo v ustreznih omarah, ki so pristopne od strani ali od zgoraj. Če potrebujemo neki akt ali dokument, ga najdemo' hitro in brez napora.
lepijo z gumirano, barvo, Ta postopek lahko traja tedne in mesece. Po novam.. ves ta cirkus ni potreben. V sistemu nevezanih listov gredo vsi. akti na odlaganje v svoje p-r_. votne mape. Dokumenti se ne prekladajo izr ene mape v drugo inv ne vežejo skupaj. VSe delo sestoji samo iz tega, da mape prenesemo na mesto- za odlaganje stare arhive. Trajanje: nekaj ur.
Dejansko preseneča, da so podjetja pripravljena uvesti v svoje obrate novo tehniko, da bi povečali promet: po drugi strani pa mirno opazujejo, kako se njihove pisarne dušijo pod metodami, starimi 40 in več let.
. Zastareli sistem arhiviranja (z luknjami in. vzvodi) terja velike, denarne izdatke, čas in živce Po pravilu se iz regi-stratorja vzamejo vsi listi in
Tako »Handedsblaitt«. In mi? Večkrat smo že ugotovili, da je težko spreminjati stare navade in sisteme, posebno če je še obstoječi sistem bolj šepav in površno izvajan. Zato bi v naših razmerah kazalo napraviti red še po starem, obenem pa razmišljati o tem, kako postopno vpeljati nove prijeme.
16 tisoč
nas je v združenem podjetju
16 tisoč
nas je, ki bomo izbirali darila
za novoletne praznike
TRIGLAV TS za sprejem na. dolgem — srednjem — . kratkem in ultrakratkem valovnem področju; Vgrajen gramofon za reprodukcijo normalnih, in mikro plošč vseh hitrosti in velikosti-
Transistornik Bled TS za kvaliteten, sprejem radijskega programa na srednjem valovnem območju. Ima priključek za gramofon, priključek: za zunanji. zvočnik in: priključek:' za napajanje' iz- omrežja-, prek usmernika US 220/9.
AVTO KOMBI EVS-lOa je primeren predvsem, za obrtniška dela. Osnova, je.-vrtalni stroj EVS-lOa z. naslednjimi priključki:, gumeni krožnik, čelna žična ščetka, 3 fibrni koluti, polami krožnik s penasto gumo., doza polir-ne paste; Omrežni prir ključek 220 V, 50Kz.
TV STABILIZATOR je kontruiran za televizijske sprejemnike, koristno pa rabi tudi za magnetofone, radijske sprejemnike, gra-mofone itd. saj stabilizira napetost na 220 V d: 2 % pri nihanju 'omrežne napetosti od 160 do 280 V.
Velikost 262. X 190 X 91 mm.
BRAUN ISKRA SIX-TANT je tehnično in oblikovno- izredno dovršen brivnik; brivni. sistem tega aparata ima strižno mrežico z nad 2000- šeste-rokotnimi odprtinami in 1256 mm? strižne površine ter Zajame ob posameznem brivnem gibu velik del obraza. Drsna površina polkrožne strižne, mrežice je izdelana iz:'čiste platine. Brivnik BRAUN ISKRA ŠTXTANT ima preklopnik za napetosti. 110 V in 220 V, stikalo za vključitev in. izključitev -.aparata ter ločljivo, priključno vrvico, z vtičem. BRAUN ISKRA SDCIANT jfi; brivnik s., 3:le.tno garancijo in. fiksno, maloprodajno ceno 299-,50 din.
GAMOFON GK-35 , vgrajenim: tramsistorskini ojačevalnikom,. gramofo. -nom GR-6 in 2 W zvočnj. kom. Kaseta je lesena, prevlečena s PVC folijo v več barvnih kombinati, jah.
V elikost	prenosnega
kovčka	397 X 262 X 166
mm.
GRAND — televizijski sprejemnik za kvaliteten sprejem prvega in druge, ga TV programa. Km, struiran je po najnovejših izsledkih tehnike in obli. kovan, po; najsodobnejših željah.: potrošnikov, Velikost: ekran: 59 cm; : sprejemnik 700X510X390 j mm.
K vsakemu televizorju : GRAND dobavljamo tud stojalo za sprejemnik.
STEREO GRAMOFON GK-57 — RONDO z vgra, jenim stereo transistor-skim ojačevalnikom, gramofonom GR-6 in z dve-
-ma zvočnima omaricama, s 3- W zvočnikom. Kaseta in zvočni omarici so leseni ini j furniram s kanadskim orehom; plastičen prozoren pokrov.
Velikost 130 X 283 X 341 mm.
BATERIJSKI VŽIGAL* NIK ŽA PLIN ima zanesljiv vžig, majhno porabo in možnost zamenjave baterije; Posebno priročen je za prižiganje plinskih bojlerjev.
Vžigalna tuljava: 3 V (okrogla baterija št. 2 RIO). Trajanje vžiga: 1 do 3 sek. Velikost 210 X 26 mm 0; teža z baterijo: llOgr.
ali ste pomislili, da je nakup
v lastnem podjetju
jnajidealnejši?
Izvlečki
iz sklepov samoupravnih organov
] jiiisiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii

ELEKTROMEHA.NIKA
f SKLEPI 16. SEJE UO (11. im 12. 12. 1968)
© Upravni odbor je ob-j ravnava! predlog komisije za josebne dohodke za korekci-j jo pravilnika o delitvi .oseb-jnih dohodkov v loku 1969 ter ¡'sprejel naslednje spremembe, j ki jih posreduje v obravnavo samoupravnim organom delavnih enot:
| 1. povišanje obračunskih ] postavk za delavce po normi i in po času,
2.	povišanje dodatkov in nadomestil,
3.	povišanja dnevnic in te-renskega dodatka,
4.	sprememba samoprispevka za prevoz na delo in ž dela,
5.	povišanje s počitniškega ¿regresa,
6.	povišanje nagrad za vajence,, pripravnike in prakti-kante,
7.	povišanje dodatka za čistilke,
8.	dopolnitev čl. 77 z novim rčl. n a za piavišanje minimalnega osebnega dohodka.
V tej zvezi je dotoceno, da bo .vsak primer .posebej ob--ravnavala posebna komisija v sestavi: zdravnika, psihologa, socialnega delavca im ¡•predstavnika DE. kjer obravnavani delavec dala.
9.	S členom 8 a se na novo .uvede dodatek za ortopedske čevlje ,jn copate,
10.	Eta nov® se .uvede do-! datek za čas zaposlitve,
j 11, Sprememba pri koriščenju .Jatinih dopustov.
Pri obravnavanju ¡zgornjih.
' korekcij: je bilo tudi določe-I no, da se v prihodnjem letu,
| ko prehajamo na nadaljnje j skrajševanje delovnega časa, v tosMh mesecih, ki imajo ;sa-i njo 23 plačanih dni, razlika : enega delovnega dne pokriva ! iz planiranih sredstev DE.
1.	Ker bodo v naslednjem leta dobolli počitniški regres samo člani kolektiva, je za-j dcižena kadrovska služba, da predloži .upravnemu odbo.ru spisek socialno ogroženih članov, ki imajo več otrok, da bi le-tan -preko sindikalne j podružnice omogočili del pri-I spevka za počitnice.
i Samoupravni organi delovnih enot (delavski sveti in zbori) pošljejo svoje pripombe upravnemu odboru tovar-j ne najkasneje do 22. decetm-j bra 1.1„ na kar jih bo kami-j sija za OD obravnavala in res upravičene predlagala za ■ spremembo.
! Zgornji predlogi ih evemtu-j slnj spreminjevatai predlogi hE bodo posredovani v dokončno potrditev delavskemu i Svetu tovarne. |
j © Upravni odbor je obrav-I naval poročilo im predlog ko-3 Misije za izbor računalmdške-,
ga sistema, s katerim komisija predlaga, da se izmed desetih prispelih ponudb na javni razpis izbere ponudba firme IBM.
Glede na to upravni odbor naroča komisiji ter .finančni in organizacijski službi, da s firmo IBM pripravijo osnutek pogodbe, ki naj poleg običajnih pogojev vsebuje tudi aneks pogodbe, s katerim se podrobno določijo konkretne oblike organizacijske pomoči im obveznosti, ki jih firma IBM nudi in prevzame na področju uvajanja avtomatske obdelave podatkov. 'Poteg tega je treh a s firmo IBM doseči, da se v aneks pogodbe vključi -tudi določilo, da v primeru, če firma uvede za uporabo strojev najemnine, da se- sklenjena pogodba (če se tovarna za tak sistem odteči), spremeni .v, tem smislu* da tovarna lahko to koristi. Pri tern'bi morala biti že plačana sredstva upoštevana kot plačana najemni-, na. .Poleg tega upravni odbor zadolžuje finančno ‘službo, da do prihodnje seje UO izdela plan dinamike ¡financiranja p ustreznimi viri sredstev.
Upravni odbor bo na prihodnji seji obravnaval osnutek pogodbe z aneksi in plan., dinamike .financiranja. Dokončni sklep UO ¡bo sprejet po tej obravnavi,
@ Da .bi se .tovarna prila-goidiila prostim dnevom .kranj. skil šol in detomh organiza-cij in da bi bili prosti dnevi ob novem tatu ‘v občini enako urejeni, je "upravni odbor skLenii, da sta 30. in 31. december PROSTA dneva. 3. in
4.	januar 1969 pa DELOVNA dneva. Da bo to izvedljivo, se prenese prosta sobota 2l. decembra na 30. december in prosta sobota 4. januarja na
11.	januar. Ker je s tem sv decembru en .delovni dan manj, ¡bat je bilo predvideno, se ta izpad v obračunu osebnih dohodkov pokrije iz .rezervnega sklada OD tovarne.
@ Upravni odbor je imenoval Toneta Kašiimnika, str. inž, za vršilca dolžnosti vodje nabavne službe tovarne.
@ Upravni odbor je izmed 14 prijavljencev imenoval :za upravnika Samskega doma Iskra Kranj IVANA ŠMIDA, do sedaj zaposlenega v Tovarni polprevodnikov Trbovlje, ki je imel najboljše .pogoje.
Sklepi 14. seje -UO (2, 12. 1968)
© UO je po obravnavi, izpolnitve .proizvodnega plana in. plana prodaje določil vrednost točke za obračun, osebnih dohodkov za mesec november v višini 0,12 N din.
© UO na predlog uprave tovarne predlaga delavskemu .svetu ,d:a se ostanek sredstev po zaključnem računu za Teto 1967 v višini 54.410,64 N .din razporedi v sklad skupne ¡porabe.
© UO na ¡predlog komisije za .tehnične izboljšave odobrava enkratne .nagrade naslednjim predlagateljem' tehničnih izboljšav oz. koristnih predlogov. .
1.	Ivanu PRINČIČU :za izboljšanje orodja za vrtanje vodniških plošč 300 N din
2.	Milanu KOLARJU za iz-
(Nadaljevanje s 4. strani)
živijo .ipd. je na ta vprašanja ,odgovoril tov. Boris Pavlin in sicer: »Kar zadeva vprašanje naših 'boreev v tovarni je treba reči, da -so z .raznimi akti tovarne urejene pravice bivših boreev. Talko statut tovarne vsebuje osnovna načela o pravicah članov 'ZB, medtem ko pravilnik o delitvi -OD 'določa merila o borčevskem -dodatku. 'Prav tako določa pravice članov ZB pravilnik o medsebojnih delovnih razmerjih, medtem pa pravilnik o izobraževanju daje prioritet® otrokom članov -ZB pri enakih .pogojih razpisa za dodelitev 'štipendij.
Tudi pravilnik o dodeljevanju .stanovanj vsebuje določene pravice za člane 'ZB, ki imajo prednost pri .dodelitvi .-stanovanj, Treba pa je' še posebej poudariti, da imajo samoupravni organi mnogo razumevanja do borcev in da pri sprejemanju raznih odločitev upoštevajo želje in upravičene zahteve borcev.
Člani ZB so zaposleni na defovmih mestih, ki ustrezajo njihovim delovnim sposobnostim, medtem ko je stanovanjsko vprašanje za borce v glavnem rešeno ¡«
-Pogovor se je nadaljeval v prisrčnem vzdušju. Posamezniki so se -spominjali tistih dni, ko je milada novogoriška .tovarna pričela z delom is skromnimi sredstvi. Neizkušenost 'niladih ljudi, ki so prvič stopili v tovarno, je ¡terjala mnogo naporov, da so se .začetne težave postopoma odstranjevale. Upornost in delovna vnema pionirjev novorojene tovarne je pripomogla k temu, da so Mir kasneje doseženi zelo pomembni uspeta tovarniškega kolektiva.
Razgovor je zajel tudi perspektivni razvoj tovarne, in razne probleme v tovarni.
Po končanem razgovoru so sl gosti v spremstvu članov ZB tovarne ogledali tovarni-
boljšavo tehnološkega postopka pri izdelavi »noge«
200 N din
3.	Alojzu RIVO za izdelavo pripomočkov pri umerjanju diod, uporov in transis.torj.ev
250 N din
4.	Francu INTIHARJU za izboljšavo tehnološkega postopka .obdelave tiskanega vezja za »baterijo« UKP-5
1.000	N din-
5.	Jožetu ZAJCU za ¡rešitev kar.alnika za eno, dve ali tri-kanalno aparaturo UKP-5
800 N din
ške prostore, .potek proizvodnje in z zanimanjem ogledovali posamezne delovne operacije. Presenečeni so bili nad velikim številom modemih strojev in z njihovo razme-. stitvijo.
Po ogledu tovarne so šli gosti 'v tovarniško restavraci. jo, kjer jim je bila -prirejena zakuska. Beseda : je dala besedo; pogovarjali sto se o preteklo--sti, sedanjem delu in kovali načrte za bodoče dete. Vsi so bili edini, da je le v miru
(Nadaljevanje z 2. strani) za to .treba ..žrtvovati dokaj prostega časa in da je pri odločanju potrebna močna . angažiranost, tedaj naj se v sindikalne odbore ne voh lju-, dli, M smatrajo sindikalno ■delo za formalno administracijo!
VPRAŠANJE:
Kot veste, ima »Iskra« forum sindikata .združenega podjetja, v katerem so vsi
■	predsedniki organizacij.
Kako ocenjujete delo odbo-
i ra?
ODGOVOR:
Menim, da je 'ta odbor oz. forum, če ga že tako imenujemo, potreben zato, da .nekdo (po sindikalni .liniji) predstavlja združeno podjetje. Isto je n. pr. z mladino in ZK. Na sestankih, ki pa so bilj letos zelo-redki, si lahko i povemo tudi npr. kakšen kri--terij bi sprejeli v raznih vprašanjih in problematiki?
■	Ker pa ta forum nima izvršilne moči, pač pa lahko le priporoča oz. daje .predloge
:— je razumljivo, da brez po-- oblasti! ni moč administra-; tivno oz. s sklepi vplivati na . sindikalno delo v orgamizaci-;;,jah. Kljub temu pa mislim, : da ibi lahko ta forum bolj možno posegal v razne probleme, če bi angažiral sindi-
©. UO na predlog komisijo za tehnične izboljšave zadolžuje strokovne ¡Službe, da do
31.	12. pripravijo osnutek
pravilnika o tehničnih izboljšavah.
1
© UO na predlog proizvodnega sektorja — PD v zvezi z dodatkom za težavnejšo delo v vzdrževalni skupini meni, da do takega dodatka navedena skupina ni upravičena in, da je njihov OD odvisen od razporeditve po grupah v okviru pravilnika o delitvi OD.
moč nadaljevati .pot, ki so si jo začrtali z ostalimi borci .jugoslovanskih narodov — v .času borbe za ceno "številnih ‘človeških žrtev in neprecenljive materialne škode.
. Slovo od gostiteljev je bilo prisrčno. Prav gotov® je, da so taka srečanja ne samo koristna, marveč tudi pomembna za 'nenehno krepitev medsebojnih odnosov in za ohranitev' svetlih tradicij naše ljudske revolucije.
~ Ce
kalne odbore organizacij oz. da bi vsaj bolje informiral člane s tekočo problematiko. Tako letos npr. nismo bili informirani o problemih v tovarnah, ki poslujejo z izgubo. Ni dovolj, da gre na razne razgovore le predsednik oz. tajnik ali oba, pač pa bi bilo treba pred važnimi sestanki sklicati ¡predsednike sindikalnih .organizacij, se z njimi pogovoriti in sprejeti načelne Sklepe, ki bi jih nato zastopal predsednik -sindikata ZP gZ. določani član predsedstva. Primer sežanske tovarne ne sme biti le stvar predstavnika sindikata ZP, temveč vseh predstavnikov organizacij. To je le en primer. Kaj je bilo na sestanku v Sežani povedanega, nismo bili še do danes informirani. Menim, da bo treba v naslednjem letu ta nedostatefc popraviti, če hočemo, da bo forum res predstavljal skupno mnenje sindikalnih organizacij ZP.
Ado
DOPISUJTE V ISKRO
■BBBBBBBEBBESBBBBBBBBBBBBEBBBBBBBBHBBBBBBBBflBBflBBaBBBBBEBBBBBBBBBBBilEBBfll
iSrečasiJe v novogoriški tovarni
Maš razgovor

Prehodni pokal za mlade strelce strelske družine »Iskra«
Mladinska strelska ekipa tovarne »Elektromehanska« Kranj je pretekli teden merila na Primskovem svoje sposobnosti s tekmovalci iz petih drugih gospodarskih organizacij na Gorenjskem. Tekmovanje z zračko puško pripravijo., vsako leto športni aktivi udeleženih ekip, najboljša pa . dobi za nagrado prehodni pokal. Vrsti SD »Iskra« v sestavi Lozar, Glo-
jj!<iillll!U!l!l!illll!llllill!lU!l!llll!mi!imi*!ji
'H'	'■ ■	S
| Bopisojte ! | v ISKRO! |
iiiiiniiiimmiiiiiiliiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiifti
Pisma
NAŠI VOJAKI
POZDRAVLJAJO IN
ČESTITAJO
Vsem sodelavcem obrata števcev, kot celotnemu kolektivu podjetja ISKRA — KRANJ, ženim mnogo delovnih uspehov v novem letu 1969.
Drago Skubic V. P. 4791/4 — VE 1 Zadar
ZAHVALA
Ob moji odsotnosti je v poslopju, kjer stanujem, prh šlo do nepredvidenega razliva vode, zaradi tega je bilo ogroženo tudi ~ moje imetje. Sosedje in stanovalci, ter de. žumi gasilec, ki so bili ob tem času v hiši',- so vestno in nesebično pristopili k reševanju mojega stanovanja in tako preprečili nastanek večje; materialne škode. Istočasno so reševali, preprečili ter- očistili ostale prostore Vključno z dvorano delavskega samoupravljanja, kamor je uhajala voda.
bočnik in Rozman, ki je zastopala kranjska »Iskro«, je uspelo ponovno osvojiti pokal, ki si ga je sicer priborila že predlani, pa so ji ga lani odvzela tekmovalci »Save«. Taiko so mladi strelci »Iskre« do sedaj najuspešnejša ekipa na tem tradicional-nem . tekmovanju.
REZULTATI:
Ekipe:
1. Iskra 736 krogov (od 90Ó možnih) 2. IBI.729; 3. TTŠ — Kranj 723; 4. Pelko 698; 5. Stol 688; 6. Elan 603.
Posamezno:
1. Bajde — Stal 256 krogov (od 300 možnih); 2. Kobal — TTŠ 252; 3. Globočnik — Iskra 251; 4. Lozar — Iskra 250; 5. Potočnik — IBI 248 itd.
Božo Malovrh
bralcev
' Za ves' trud. in požrtvovalnost se sosedom in ostalim stanovalcem lepo zahvaljujem. Iskrena ‘hvala za razumevanje ter dobre prijateljske odnose.
Avgust Pravhar,
Kranj
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem de- . lovni enoti »Vzidrželvanr-e« in »Orodjarni« v obratu »Stika« la« Kranj za praktično darilo in dobre želje pri odhodu v pokoj.
Vsem članom kolektiva želim še mnogo uspehov in srečno novo leto 1969.
Marija. Paoek
ZAHVALA
Tovarišicam Silvi Omah,
• Anici Vehovec iž -obrata ATN - in Tončki • Ribnikar iz obra- -ta »Merilne naprave«, se iskreno zahvaljujem' za prijateljski obisk in darila.
Naci Bajd,
Kranj
I	$
s	S

Bled vas vabi
o
I
i
0
&
Uprava počitniškega doma »ISKRA« na Bledu vabi na
SILVESTROVANJE S PLESOM
v domu na Bledu 31. decembra.
Skupna oskrba in rezervacija 69 N din.
f
S
živa in reproducirana glasba kuhinja!
pristna vina — odlična §
Prostori zelo primerni za zaključene družbe.
Prijave sprejema upravnik Počitniškega doma na Bledu © tel. 77-327.	«
• Prijave S tel. 77-2
•eses®«

Pred kratkim je odšla v pokoj tov. Marija Trelc, zaposlena v montaži obrata ATN tovarne »Elektromehanika« Kranj. Prisrčno slovo ji bo še dolgo v spominu. Za prejeto darilo in dobre želje se je upokojenka Iskreno zahvalila in zaželela vsem še mnogo uspehov
8
::::::
¡i
::
a
OBVESTILO
Obveščamo bralce, da je pred kratkim izšla knjiga FRANCA KRIŽNARJA
NE VDAJ SE, FANT
Knjiga, ki je izšli, v založbi »Borec« Ljubljana opisuje spomine na preživete strahote v nemških koncentracijskih taboriščih. Za svojevrstno kroniko pretresljive podobe življenja v taboriščih je prejel avtor Kajuhovo nagrado za leto 1968.
Tov. Franc Križnar, avtor knjige NE VDAJ SE, FANT — se je rodil leta 1923 na Okroglem pri Kranju. Leta 1942 so ga Nemci po enoletnem delu za partizane aretirali in zaprli najprej v kranjske in begunjske zapore, nato pa odgnali v taborišče Dachau. Sedaj je zaposlen v nabavnem oddelku tovarne »Elektromehanika^ Kranj.
Knjigo priporočamo vsem. Knjiga je lepo darilo ob priliki raznih proslav, konferenc in občnih zborov, na kar opozarjamo samoupravne organe, ZB, sindikat in mladino.
Cena: 32 N din.
V »Elektromehaniki« je knjigo moč kupiti pri tov. Kramarju, tel. 556.
cvaa«sa.«>tM«£¿*¿iir«BsauBB*>aeAB*aaaaaBflaBuaiiasaaa*BaBBS¡aaaaBBBBaBaBBa!
■ CaClCBtlildBlBBBBBBBflBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBflBBBBBflBBBBBBBBIII
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame ANTONIJE GLAC se iskreno zahvaljujem vsem Eodelarvcem v državni kontroli števcev tovarne »Elek-tramehanika« Kranj, za izraze sožalja im denarno pomoč.
Žalika Križaj .
ZAHVALA
Ob izgubi moje drage mame
TEREZIJE ŠTIRN se iskrem® zahvaljujem vsem sodelavkam im sodelavcem na liniji ploščatega releja ATN »Elektromehaoiika« Kramj za izraženo sožalje, podarjeni venec, denarno pomoč im spremstvo na njeni zadnji poti.
Hčerka Angelca Kadivec
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega
ANTONA PRISTOVA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in1 sodelavkam iz obrata »Stikala«' za izkazano sožalje ih pomoč, tar za po. klanjema venec. Posebno se zahvaljujem, vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Sin Anton -.
Dolgoletni član kolektiva ISKRA »Elektromehanika« Kranj, tov, Jakob Selak je bil pred kratkim upokojen. Ob tej priliki so se sodelavci kadrovske službe od njega prisrčno poslovili in mu poklonili lepo darilo. Tov. Selak pošilja prek uredništva bivšim sodelavcem in ostalim članom kolektiva naslednjo zahvalo: »Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavcem kadrovske službe ih ostalim članom kolektiva za izkazano pozornost in darilo ter jim želim tudi v bodoče mnogo delovnih uspehov ih osebne sreče.
ISKRA — glasilo delovne-ga kolektiva Iskra industriji za elektromehaniko teleko munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški; odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar —. odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk In klišeji: »Cp Gorenjski tisk* Kranj