št. 44 (971) L \l> NOVO MESTO, četrtek, A A 31. oktobra ★ "iftr 1968 y :-A ^ " /J ■ { > ify - j/i ■ : Seme izobraževanja posejano V dolenjskih občinah enotno družbenoekonomsko izobraževanje - Predlog: del sindikalne članarine za izobraževanje samoupravljavcev _______ iiSSSS!$ssS:i padlih na pokopališču v Trebnjem (Foto: P. Granek) »Brez, mrtvih grl šibak je živih glas, ker ni vas več, zato ste vsepovsod, saj smrt vas je življenju darovala,« je zapisal partizanski poet Matej Bor svojim padlim tovarišem, na katerih grobove bomo jutri spet položili šopke belih krizantem in se poklonili njihovemu spominu. Tiho bodo zaplapolali plamenčki voščenk v spomin na vse, od katerih smo se morali prezgodaj posloviti. 23. oktobra je bil v Novem mestu medobčinski posvet o družbenoekonomskem izobraževanju. Navzoči predstavniki občinskih sindikalnih svetov in delavs'kih univerz so se dogovorili, da bodo pripravili skupne programe za tako izobraževanje s tem, da bi za predavateljski kader skrbel novomeški Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela. Za dan mrtvih 1. novembra ob 10. uri bo na novem pokopališču v Kočevju pri spomeniku padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja žalna slovesnost. Na njej bo govoril prvoborec Tone Ožbolt, mladina bo nastopila z recitacijami, igrala bo rudniška godba, skupina vojakov pa bo izstrelila častno salvo. Komemoracije bodo tudi v drugih večjih in manjših naseljih, v Livoldu, Dragi, Strugah, Stari cerkvi. Vasi-Fari in drugod. Krajevne organizacije Zveze borcev v ribniški občini bodo tako kot vsa leta na dan mrtvih počastile spomin padlih borcev za svobodo. Na partizanskih grobiščih ter pred obeležji, katere bodo lepo okrasili, bedo komemoracije z govori.. Prav bi bilo, da bi ob tej priložnosti počastili tudi spomin borcev, umrlih po osvoboditvi, saj so številni umrli mnogo prehitro zaradi posledic nečloveških naporov v zadnji vojni. NOVOMEŠČANI SO PRAZNOVALI SVOJ DAN Najlepši spomenik: šola v Mirni peči v torek opoldne so v Mirni peči v okviru proslav ob letošnjem občinskem prazniku slovesno odprli novo osnovno šolo, ki nosi ime pokojnega partizanskega komandanta in narodnega heroja Ivana Kovačiča-Efenke — Nova šola, dve asfaltirani cesti in nov vodovod — najlepši spomeniki za letošnji občinski praznik Osrednji dogodek številnih prireditev ob letošnjem partizanskem prazniku novomeške občine je bil v torek dopoldne v Mimi peči. Slavnostne seje ObS in otvoritve nove osnovne šole v tem kraju so se udeležili razen odbornikov občinske skupščine tudi podpredsednik izvršnega sveta SRS dr. France Hočevar, narodni heroj Jože Borštnar, številni ljudski poslanci nosilci spomenice 1941, predstavniki Javnega in kulturnega življenja iz Novega mesta, Sevnice, Krškega in Mirne peči. Vse mirnopečane, zbrane goste in fMlbornike ObS je pozdravil v dvorani zadrug nega doma na slavnostni seji občinske skupščine njen predsednik Franci Kuhar, ki je obudil »uomine na »lavno OD 31. OKTOBRA DO 10. NOVEMBRA Pomembnejše padavine okrog 3. novembra. V ostalem bo prevladovalo oblačno ali megleno vreme brez bistvenih padavin. Večjih ohladitev ne bo. Dr. V. M. 1941. leto in hkrati dejal, da nam izkušnje preteklosti usmerjajo pogled tudi v bodočnost. Ko je opisoval stanje v občini 27 let po ustanovitvi Novomeške čete, je z zadovoljstvom omenil zelo lepe uspehe in vzpon gospo- Še en uspel referendum Poročali smo, da se nameravata združiti trgovski pod-jertji POTROŠNIK iz Črnomlja in DOLENJKA iz Novega mesta. V ponedeljek, 28. okt., so za združitev glasovallii v Črnomlju, v torek, 29. okt., pa v kolektivu Dolenjke, Re-terendvuna sta lepo uspela, saj je 73 združitev glasovalo več ’r<^t 70 odstotkov isa-posloaU), Na posvetu so poudarjali, da je družbenoekonomsko izobraževanje potrebno predvsem samoupravljavcem, ker brez take izobrazbe ne morejo zadovoljivo upravljati družbenih sredstev. Menili so, da bodo morale delovne organizacije zato razširiti tista poglavja v statutih, kjer je govor o izobraževanju zaposlenih. Ker gre tako izobraževa-Tije prek delavskih univerz, bo treba tem priznati tudi ustrezno mesto v posameznih občinah. Odkod pa sredstva za druž-benoekonom«sko izobraževanje, so se nadalje vprašali ude-ženci novomeškega posveta. Bili so enakega mnenja, da bi morali več sredstev za te potrebe zagotoviti pri temeljnih izobraževalnih skupnostih. Predstavniki občinskih sindikalnih svetov pa so predlagali, naj bi za izobraževanje kadrov, ki delajo v sindikatih, porabili del sindikalne članarine. Na posvetu so ugotavljali, da do ždaj družbenoekonomsko izobraževanje samoupravljavcev ni bilo zadostno, nekatere -delavske univerze pa so ga v celoti opustile. To so videli tudi v republiškem predsedstvu in spodbudili občinski sindikalni svet v Novem mestu, da je sklical dolenjsko posvetovanje. Skupni dogovor na tem posvetovanju naj bi pripravil plodna tla ponovni oživitvi družbenoekonomskega izobraževanja samoupravljavcev. INLESOV jubilej 16. iK>vembra bo 745-član-ski kolektiv lesnoidustrijske-ga kombinata INLES v Ribnici slovesno počastil visok jubilej: 110. obletnico začetka obratovanja žage v Loškem potoku. Sto deset let je častitljiv jubilej m pomemben praznik tudi za :^odovi-no delavskega razreda na Dolenjsikem, saj je bila žaga v Loškem potoku tudi prva industrijska žaga v Slovenija sploh. O zanimivi preteklosti ža-garstva na ribniškem otomoč-ju bomo lačeli prihodnji teden objavljati v našem listu zanimiv daljši sestavek, posebej pa se bomo spomnili tudi praznika, s katerim bodo delavci podjetja INLES počastili i>rihodnji mesec visoko obletnico. Dovoljenje za ,snack’ bar pri Biču '£5. oktobra je oddelek za gospodarstvo in finance izdal lokacijsko dovoljenje za gradnjo ,snack’ bara ob priključku na cesto Ljubljana—Zagreb pri Biču. Ta turistični objekt bo gradilo podjetje IMOS iz Ljubljane. Predvidevajo, da bodo z delom začeli prihodnjo spomlad. darstva, ki so ga domače delovne organizacije dosegle v zadnjem času (njegove podatke bomo objavili v prihodnji številki našega lisia). (Nadaljevanje na 10. str.) Dva vloma v Novem mestu v noči od sobote na nedeljo je nekdo s silo vdrl v prostore občinskega RK v Novem mestu. Vlomilca je mikal predvsem denar, saj je s silo odprl predale in vzel iz blagajne 607 din, ki so jdh v glavnem prispevali šolarji za pomoč Vietnamcem. Prav v teh dneh je bilo vlomljeno tudi v pisarno na osnovni šoli »Katje Rupena«. Vlomilec je poiiikušal vlomiti v železno blagajno, ker je najbrž pričakoval, da je bu spravljena večja vsota denarja. Čeprav se je zeJo trudil, blagajne ni nu>geil popolnoma odpreti an je odnesel le 35 din. ki so bili laprav-V,eni v predalu. Sto- riice Se Hvala ti, Jule, za ves smeh! Dminpetdesetkrat si moral na zatožno klop. Pred dnevi st spet dobil poziv, vendar tokrat ne za na sodišče. Poklicali so te, da bi Ti iZ' ročili nagrado Moše Pir jade in Ti z njo priznali življenjsko delo. Ta nagrada samo potrjuje, da si kot dolgoletni urednik satiričnega »Pavlihe« delal tako, kot Ti je veleval novinarski čredo: nisi se ustrašil nobene tematike, če je bila še tako vroča, in nobene veličine, pa če je bila še tako vplivna. Pod Tvojim vodstvom je »Pavliha« pogumnć žigosal vse napake, ki so jih delali bodisi posamezniki ali družba, in sejal smeh med bralci. Hvala Ti, Jule Vrbič, za ves smeh! želimo, da ti »Pavliha« pod Tvojim vodstvom še dolgo kazal na napake, Jd jih delamo navadni smrtniki. Pravijo, da dimnikar prinaša srečo... (to drži ali pa ne!) I ...res pa je, da Vam poštar VSAK ČETRTEK prinese na dom DOLENJSKI LIST Začenjamo z novo akcijo zbiranja naročnikov za naš pokrajinski tednik, ki bo trajala od 1. novembra 1968 do 31. marca 1969. Vodili jo bodo delavci vseh pošt na področju naših 9 občin. Pred skorajšnjo 20. obletnico izhajanja domačega tednika bi pokrajinsko glasilo Socialistične zveze radi razširili do zadnje družine in do slehernega posameznika na širšem Dolenjskem. — Obračamo se tudi na vse dosedanje naročnike, sodelavce, dopisnike In prijatelje našega tednika: PRIDOBITE NAM TUDI VI VSAJ ENEGA NOVEGA NAROČNIKA! ■■■■IT— tedenski mozaik Na šahovski ohmpiadi v Luganu si češkoslovaški šahisti nadenejo črn trak, kadar igrajo s šahisti iz petih držav varšavske zveze, katerih vojaki so zasedli ČSSR. Velemojster Pachman pa je naravnost povedal, da je »kon-trarevolucionar« . . . Sovjetski premier Kosigin je podpisal pogodbo o razmestitvi sovjetskih čet v ČSSR ne samo v imenu Sovjetske zveze, ampak tudi v imenu drugih štirih članic varšavske zveze. Ali je s tem prevzel tudi njihovo odgovornost pred med-narodnim naprednim gibanjem in zgodovino za okupacijo češkoslovaške? ... Republikanski kandidat za podpredsednika ZDA Spiro Agneu) je bolj v breme glatvnemu kandidatu Niionu kakor v podporo zaradi svojih nepremišljenih in neumnih izjav. Ena izmed njegovih scvetk«: Zakaj ne obiskuje revnih četrti po mestih? Saj so vse enake... Se zdaj niso ponehala ugibanja v svetovnem tisku, zakaj se je vdova predsednika Kennedyja poročila z grškim ladijskim magnatom Onassisom, ki je že precej v letih. Po nekem orientalskem pravilu, mora imeti nevesta samo polovico ženinovih let, če k njeni starosti prištejemo še sedem let. Po tem pravilu — je za. pisal neki zloben novinar — je Jacgueline eno leto »pre-stara^ za Onassisa ... Kmetje v francoskem okraju Hau-ie-Saćne so zagrozili, da bodo zlili na tone medu po cestah in potem spustili na ta med čebele, če vlada ne bo ustregla njihovim zahte-• vam... Trije ameriški ko-zmonovti, ki so pred nekaj dnetH enajst dni leteli okrog zemlje v Apollu 7, ne bodo dobili posebnega dc^aika ra-zen običajnega dodatka za letenje kakor vsi piloti. Očitno Je polet okrog T^emlje še preblizu, da bi jim dali dnevnice. Morda bodo dobili kaj bodo stopili na Mesec ... Ni nevarnosti, da bi se Lpndon Johnson > znašel v fmotni stiski, ko bo odšel v pokoj jaaiuarja prihodnje leto. Ne glede na to, da je milijonar, bo prejemal skoraj 50.000 dolarjev pokojnine na leto . . . Odločati bodo morale ožje skupnosti Koliko denarja in zaicaj - to je glavno vprašanje pri načrtovanju zdravstvene politike Pregled o letošnjem poslovanju na pcKiročju zdravstva je že precej točen in glavna značilnost je, na eni strani precej uspelih ukrepov za boljše gospodarjenje v zdravstvenih zavodih, na drug: strani pa še vedno nekaj primanjkljajev v skladih zavarovanja v posameznih zdravstvenih zavodih. Pri tem je važno, da se je z boljšim gospodarjenjem posrečilo primanjkljaje zmanjšati za polovico, če jih primerjamo z lanskim letoan. Obe ugotovitvi sta važni in jih je treba upoštevati pri pripravljanju načrtov za programiranje zdravstvenega varstva in njegovo financiranje v TELEGRAMI ANKARA — FYancoski predsednik de Gaulle je prišel na državni obisk v Turćijo. V sedanjem napetem položaju v Evropi in na Srednjem vzhodu je v interesu obeh držav, da okrepita sodelovanje in da se posvetujeta o glavnih žariščih napetosti DJAKARTA — Nedaleč od indonezijskega glavnega mesta so ustrelili tri voditelje KP Indonezije in nekega generala.. Obtoženi so bili zarotništva. TOKIO — Japonska bo povabila vse voditelje držav, ki bodo udeležene na svetovni razstavi leta 1970, naj obišC-ejo Japonsko. MADRID — Zahodnonem^i kancler Kiesinger je obiskal Španijo. Pogovarjal se je tudi z generalom Francom. MOSKVA — Sovjetska vesoljska ladja Sojuz 3 je nekaj dni letela okrog zemlje. Upravlja jo polkovnik Beregovoj Čedalje bolj se zaostruje dirka med ZSSR in ZDA, katera l)o prva poi^ala človeka-na Mesec.' Računajo, >Zedinju)ih Hrvatov«. Policija ponuja 50(10 mark tistemu, ki bi jo lahko pripeljal na pravo sled. Travijo, da je bil Rukavina odgovoren za nedavne bombne atentate v Beogradu. prihodnjem letu. Na republiški ra\Tii je v teku intenzivna dejavnost in dokaj ostra polemika o tem, po kakšnih poteh in na kakšen način naj bi kot najbolj nujno preprečili zastoj v razvoju zdravstvenega varstva, ker bi tak zastoj prizadel ljudi, potrebne zdravljenja in zdravstvene oskrbe. Mnenja so deljena, kako naj to preprečim'o. Na eni strani skrajnosti so stališča vodstva republiških sindika- tov, ki poudarjajo, da je moč primanjkljaje odpraviti predvsem s kar najbolj inten-zi\Tiim pritiskom na nadaljnjo racionalizacijo sltižbe in v okviru ukrep>ov za dobro gospodarjenje privalčevati denar,- ki ga p>otrebujemo za večje stroške pri na^vljanju spodarjenje privarčevati de-opreme in vsega tistega, kar zagotavlja strokoven razvoj zdravstvene službe. Nasproti temu pa strokoven organ, republiški zdravstveni center, sekretariat ih izvršni svet, svarijo pred prevelikim optimizmom in, kot se vse te nštitucije zavzemajo za nadaljnje ukrepe pri reorganizaciji zdravstvene službe in zmanjševanje izdatkov, tako tudi menijo, da je treba na možnosti, ki jih še lahko zagotovijo rezerve, gledati realno. Ce samo varčevanje ne bi zadostovalo, se kažejo zamisli, da bi odmerili zdravstvo le nekaj več denarja, samo da preprečimo poslabšanje zdravstvene dejavnosti in omejit*tv zdravstvenega varstva. Torej se bomo jeseni pogovarjali o tem, ali bi .kazalo malenkost povečati' redne prispevke, ali povečati obseg pri dop'ačilih zavarovancev, alv nekoliko znižati nadomestila za bolniške iz ostanke pn tistih zavarovancih, ki imajo visoke osebne dohodke. V proučevanju teh odločitev pa pridemo do tistega, kar bo to jesen najvažnejše. Namreč, v republiškem merilu bo možno začrtati le glav- BEOGRAD — V torek v zvezni skupščini na skupni seji zveznega in gosiMHlarskesa zbora: (od leve proti desni) Hakija Pozderac, Ali Šukrija, Marko Bulc, Milivoje Rukavina in Rudi Kolak. (Foto: Tanjug) ne obrise zdravstvene politike in financiranja v prihodnjem letu, pri konkretnih odločitvah pa bi morali dobiti večja polnomočja in bolj proste roke vsi neposredni činitelji v komunalnih skupnostih, oziroma v zdravstvenih območjih. Pri direktnih stikih, dogovorih, pK>gajanjih in odločitvah med delovnimi kolektivi, zdravstv«io službo in socialnim zavarovanjem, bi bilo treba videti, kaj je v posameznih predelih treba zagotoviti zavarovancem. Kaj racionalizirati v okviru zdravstvene službe in naprej, ali zagotoviti nekaj dodatnih virov, ali delno omejiti pravice zavarovancev. Ce bo še povečan pritisk na to, da ukinemo določila o omejevanju višinere-dnih prispevkov, to seveda ne bo pomenilo, da bi morali p>o-tem povsod tuđi preko gospodarske zmogljivosti obremenili delovne organizacije. Dalo bi samo možnost, da v ožjih skujKioštih samostojno odločajo, če jim kaže in če je potrebno stopnjo prispevka povečati. Sele take sprostitve bi dejansko samoupravi zagotovile samostojnejše odločanje, povečalo pa bi tudi odgovornost samoupravnih organizmov do sprejetih odločitev. MARIJA NAMORS tedenski zunanjepolitiaii pregled I tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m KDOR VEC IMA, NAJ VEČ PRISPEVA — Republiški, gospodarski in organizacijsko politični zbor slovenske skupščine so v ponedeljek obravnavali izhodišča za oblikovanje dohodkov in kritje skupnih potreb v Sloveniji v prihodnjem letu. Mirko Jamar, predsednik komisije omenjenih zborov, je ob tem poudaril, da se potrebe dosti bolj povečujejo kot sredstva. Zato naj bi republika izpolnila predvsem le obljubo oziroma obveznost, da uredi osebne dohodke prosvetnih delavcev in nekatera odprta vprašanja socialne politike, zagotovi sredstva za nadaljnje vsklajevanje novih in starili pokojnin in poveča sredstva za narodno obrambo ter javno varnost. Za zadovoljitev vseh teh in drugih nujnih potreb pa še vedno manjka kakih 15 milijard starih din. Ta primanjkljaj bo treba pokriti bodisi z nadaljnjim zmanjševanjem izdatkov bodisi s povečanimi obdavčitvami. Pri tem ni moč račimati s še večjo obremenitvijo gospodarstva, ker le-to nujno potrebuje sredstva za svojo modernizacijo, da bi se lahko bolj uveljavljalo v konkurenci na mednarodnem trgu. Zato vidi komisija možnosti za dodatna sredstva le v povečanju malopr<^ dajnega prometnega davka in prispevka od skupnega dohodka občanov, v poveč^ju taks in dru^ pristojbin ter v podobnih vii^. Veljalo naj bi načelo, da naj bi za zadovoljevanje skupiiih i^reb sorazmerno več prispevali občani, ki imajo večje osebne dohodke oziroma boljši standard. ■ NE OVIRATI OBRTI — Republiški sekretariat za gospodarstvo je umaknil že pripravljeni osnutek zakona, ki bi deloma spremenil sedanji zakon o delavnicah samostojnih obrtnikov. Predlagane spremembe bi namreč škodljivo zožile možnosti 2ja zdrav razvoj obrti in zmanjševale konkurenco. Osnutek zakona je namreč šel v skrajnost, na primer z omejeva- Potreb več kot sredstev njem števila zaposlenih pri zasebnih obrtnikih in s podobnimi omejitvami. ■ NOVE TURISTIČNE NAPRAVE — V Sloveniji bosta za letošnjo zimsko turistično sezono odprta dva nova objekta. Decembra bodo na Ljubelju odprli Kompasov gami hotel z 72 posteljami. Konec novembra pa naj bi začela obratovati gondolska žičnica na Golte (Mozirska planina na štajerskem). ■ ŽIVLJENJSKA NAGRADA Letošnjo jugoslovansko novinarsko nagrado »Moša Pijade« za življenjsko delo je prejel Jule Vrbič, glavni urednik »Pavlihe«. Nagrada je 10.000 din. ■ v ZAH. NEMČIJO BREZ VIZUMOV — Jugoslovanska in za-hodnonemška vlada sta se spora- zumeli o medsebojni ukinitvi vizumov. Ta ugodnost bo veljala za tiste, ki bodo v tuji državi ostali do 3 mesecev ter se tam ne bodo zaposlili. ■ ELEKTRIKA PO STARI CENI — Predstavnik zveznega zavoda za plan je izjavil zveznim poslancem, da se električna energija prihodnje leto ne bo podražila. ■ ELEKTRIKE MANJKA — Večtedensko sušno obdobje je povzročilo, da je pretekle dni v Jugoslaviji že začelo primanjkovati električne energije. ■ AMZ PROTI PODRAŽITVI BENCINA — Avtomoto zveza Jugoslavije je poslala pristojnim zveznim organom odprto pismo, v katerem se je izrekla proti ponovni podražitvi bencina, češ da bi to zaviralo motorizacijo. ■ SKLENJENI IN LOČENI ZAKONI — V Sloveniji je lani stopilo v zakonski stan 27.962 nevest in ženinov (torej 13.981 sklenjenih zakonov). Sodišča pa so lani razvezala 1973 zakonskih zvez. ■ REFERENDUM ZA SAMOPRISPEVEK — V Mariboru nameravajo razpisati referendum o samoprispevku (1 ®/o mesečnih neto osebnih dohodkov). S tako zbranimi sredstvi naj bi zgradili 3 šole in zimsko kopališče. ■ ZA ZDRUŽITEV GLASOVALO 22.000 DELAVCEV — V petih podjetjih črne metalurgije v SR Bosni in Hercegovini se je večina izmed 22.000 delavcev na referendumu izrekla za združitev podjetij v skupni rudarsko-metalurški kombinat. še nekaj dni je do predsedniških volitev v ZDA petega novembra I« še vedno ui jasnih znamenj, ki bi kazala, da so diplomatska prizadevanja za začetek pogajanj o premirju v Vietnamu rodila sad. Toda prizadevanja se nadaljujejo, ker je očitno, da si obe strani želita miru. Ovire so številne. Hanoi je vedno zatrjeval in še zdaj zatrjuje, da ne more biti govora o obojestranskosti, kar zadeva prenehanje bombardiranja Severnega Vietnama. Američani morajo brezpogojno prenehati bombardirati Sever. Potem bo mogoče nadaljevati pogajanja. Hanoi, ki ni agr^or, nima kaj »plačati« Američanom za ta korak. Tako izjavljajo .severnoviet-namski predstavniki na pogajali jih v Parizu. V resnici pa so v Hanoiu re^ilisii in .so že posredno »plačali«, da bi se bombardiranje južnega dela Severnega Vietnama končalo. Po nekaterih poročilih so umaknili kakih 60 odstotkov svo^h vojakov i^ Južnega Vietnama. 2e najmanj mesec dni vlada na Jugu skoraj zatišje. Američani so izpustili nekaj sever-novietnamskih ujetnikov In zdaj je osvobodilna fronta na Jugu izpustila nekaj vojakov saigonskega režima. V Washingtonu pravijo, da bi Hanoi lahko po skrivnih diplomatskih kanalih sporočil, ali je umik njegovih čet z Juga »cena« za prenehanje bombardiranja, ne pa da na diplomatskih koktajlih daje »namige« novinarjem. Toda vse kaee, da se bo to pot nekaj izcimilo iz mirov-nili prizadevanj, ^ashington priznava, da je v stiku s Hanojem in predsednik Johnson je izjavil, da je z »vsako uro, ki mineva... bolj zadovoljen s svojo odločitvijo 31. marca, da omeji bombardiranje Severnega Vietnama«. Ali se bo Johnsonu posrečilo v nekaj prihodnjih dneh ■— v zadnjem hipu — doseči tolikšen napredek v Vietnamu, da bo to Se vplivalo na volivce in v korist demokratskega kandidata Humphreya? Vse kaže, da se mu bo. Američani so siti te vojne in komaj čakajo, da bi našli izhod iz vietnamskega močvirja. Po rezultatih anket javnega mnenja se je tudi močno skrčila razdalja med republikancem Nizonom in njegovim demokratskim tekmecem. Prc> mirje v Vietnamu bi močno koristilo dwnokratskemu kandidatu. Kakršen koli resničen napredek v Vietnamu pa bi ugodno vplival tudi na mednarodni položaj, ki ni prav nič rožnat, in posredno tudi na srednjevzhodno krizo, ki čedalje nevarne.je tli in ut^^e kar na le|)eni vzplamteti v nov, še hujši požar. Poldrugo leto že traja dr^ žavljanska vojna v Nigeriji in pred dobrim me^seceni so v glavnem mestu Lagosu govorili, da so upornikom v odcepljeni Blafri šteti dnevi, če že ne ure. Razlogov za saino-zavest zvezne vlade je bilo dovolj. Ozemlje nekdanje Bi-afr« se je skrčilo za devet Vrabec ali golob? desetin, pritisk zyeznili čet je narščal, biafrskim vojakom in gverilcem jc primanjkovalo streliva in lakota je pritiskala na upornike. Lakota je še vedn«) glavni zaveznik Lagosa. Toda v zadnjih tednili je prišlo v vojaškem položaju do pomembne spremembe. Zvezni vojaki so morali na svoji koži ugotoviti, da se je kar čez noč povečala strelna moč uporni* kov. Prej so bili navajeni na to, da je sovražnik odgovarjal na njihovo streljanje % nekaj redkimi naboji. Zdaj pa se nanje vsuje toča krogel, ^ skušajo napredovati. Zvezno napredovanje se je ustavilo. Na nekaterih odsekih so se morale zvezne čete celo umakniti in po najnovejših poročilih se hiafr-ske sile pripravljajo, da bi spet zavzele nekaj izgubljenih mest. To spremembo položaja so pov-zročile povečane dobave orožja in streliva, ki ga uporniki prejemajo mc letalsko pošto« iz Gabona in portugalskega otoka Sau Tome. Govorijo, da je začela Francija temeljito podpirati Biaf-ro. Uradno nihče nič ne priznava, toda značilno je, da je britansko časopisje že obtožilo Pariz, da se vmešava v nigerijske notranje zadeve. Tl britan.sk| očitki zvenijo zelo nenavadno spričo dejstva, da se Britanija od samega začetka državljanske vojjie — skupaj s Sovjetsko zvezo — \'m&šava v nigerijske notranje zadeve, ko izdatno podpira general Gowona ne samo z lahkim, ampak tudi s težkim orožjem. Ce je Francija res začela v omejenem obsegu podpirati polkovnika Ojukwuja, je samo nekoliko popravila neravnotežje, ki ji ni bilo povšeči. London seveda vidi v tej potezi maščevalno in »nagajivo roko pred-Kednika de Gjri’O’a 2 DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK■ vsak četrtek 60.000 izvodov ! 'v4.w'’",Viv >, r ;-b ■ SPREMEMBE V GOSPODARSKEM SISTEMU so prenesle materialna sredstva in skrb za celovito razširjeno reprodukcijo v delovne organizacije. Gospodarstvo se s tem osamosvaja, uveljavljajo pa se tudi načela tržnosti na samoupravnih osnovah. Na podlagi teh ukrepov so se začele občine hitreje usmerjati v reševanje vseh tistih, družbenih zadev, ki jih je treba opravljati v interesu občanov na območju lokalnih skupnosti. Ko ugotavljajo teze o idejno-političnih osnovah za izdelavo programa družbeno-ekonomskega razvoja SRS gornje dejstvo, hkrati opozarjajo, da so še vedno prisotna etatistična pojmovanja in pogledi na mesto in vlogo občine. Vse preveč Se vedno poveličujemo urejanje vseh zadev le s predpisi in z zakoni, podcenju* jemo pa učinkovitost družbenih dogovarjanj kot oblike za mzreševanje številnih vprašanj. Zaradi tega tudi dostikrat manjka pobud za urejanje problemov in odnosov Hn raznih področjih življenja v komuni. Občin- PRED VI. KONGRESOM ZK SLOVENIJE Ne podcenjujmo učinkovitosti družbenih dogovarjanj! Razvoj komunalnega sistema bomo zagotovili s tem, da krepimo in razvijamo samoupravne naloge občine zlasti povsod tam, kjer občina povezuje interese, sredstva in aktivnosti občanov ter organov delovnih organizacij ska skupščina se vse preveč uveljavlja le v svoji državni funkciji s svojim aparatom kot podaljškom državne oblasti, zveze in republike. ■ OBČINA JE TEMELJNA DRU2BENO-POLITIC-NA SKUPNOST; zato si moramo prizadevati za pametno samoupravno delitev dela med republiko in občinami. Občina naj ohranja vse tiste pristojnosti, ki jih lahko racionalno rešuje sama ali v povezovanju z drugimi občinami. Vse drugo, kar presega' ta okvir, pa je treba reševati na ravni republike kot samoupravne nacionalne skupnosti. Področja dejavnosti namreč ne moremo deliti na občinska in republiška; taka delitev ne ustreza našemu družbenemu sistemu. Sleherno področje dejavnosti v državi je hkrati tudi stvar občine, le^.dg se vanj vključuje na racionalen in učinkovit na- ;Jčii]^ pri tem pa seveda upošteva širše interese nacio-'nalne skupnosti. ■ SISTEM FINAN^CIRANJA OBĆIN bo zato - treba spremeniti tako, da bodo glede samofinanciranja občine bolj samostojne. To hkrati seveda pomeni tudi hitrejšo integracijo občanov. — Teze še opozarjajo, da vloge republike ne moremo pojmovati kot federacije komun, ker je občina le del širšega nacionalnega telesa in zato ne more pomeniti samoupravno zaključene celote, številna vprašanja s področja gospodarstva, šolstva, zdravstva, kulture itd. niso le stvar p>osameznih občin, temveč življenjski problem vsega naroda. Od reševanja takih vprašanj zavisi stopnja uveljavljanja naroda navznoter, pa tudi navzven v sjvetu. Gre torej za pametno samoupravno delitev dela, kjer naj državljani v vsaki izmed samoupravnih institucij rešujejo in urejajo tiste probleme, ki jih je na dani ravni* možno racionalno in učinkovito reševati. Tako lahko sprostimo vse zdrave pobude in zagotovimo kar največji razvoj naroda kot celote. ■ SPREMEMBE V ODNOSIH FEDERACIJA — REPUBLIKA moramo ocenjevati predvsem s stališč hitrejšega razvijanja samoupravnih odnosov na vseh stopnjah. Sprememba republiške ustave Sestava skupščine se bistveno ne bi spremenila, le namesto sedanjega orga-nizacijsko-političnega zbora bi ustanoviti zbor občin Skupna komisija vseh zborov republiške skupščine za ustavna vprašanja zdaj dokončno oblikuje svoje predloge, katere člene republiške ustave naj bi dopckiili, spremenili ali celo izpustili, kaj pa zdaj še ni žarelo za odločitev in je treba še preučiti, da bi spremenili kdaj kasneje. V bistvu pa gre predvsem za take spremembe ustave, ki naj bi omogočile še doslednejše uveljavljanje temeljnih ustavnih nadel, saj jih je petletna praksa v celoti potrdila. Izkazalo se je, da nekatere podrobne določbe niso povsem v skladu s temi načeli, so morda nejasne in povzročajo zato različno razlago, ali pa so prepodrobne ter jih kaže spričo dinamike naše^ družbenega življenja izpustiti in raje urediti z zakonom. Ustava je namreč trajni dokiunent, ki ne sme biti podvržen prepogostnim spremembam. Sestava skupščine bi ostala po sedanjtih predlogih v glavnem ista Sestavljali bi jo republiški zbor kot zbor odposlancev občanov Slovenje, zbor komim (občin ali 6b-činskih skupnosti, kajti za dane se še niso zedinili) kot zbor odposlancev občanov v občinah. Potem so še gospvo-darski, prosvetnokulturni in socialnoadravstveni zbor kot zbori odf>oslancev delovnih ljudi v delovnih skupnostih. Sedanjega organizacijsko-poli-tičnega zbora pa ne bi bilo več Po enem predlogu naj bi vsi zbori šteli po 75 p>oslan-cev, razen zbora občin, ki bi štel toliko poslancev, kolikor je občin, se pravi 60. Po drugi varianti pa naj . bi republiški zbor tudi v prihodnje štel 120 poslancev, kolikor jih ima zdaj. Po prvi varianti bi se število po.'^lancev skupščine zmanjšalo od sedanjih 400 na »360, če pa bi o-stalo v republiškem zboru 120 poslancev, bi bilo pa v 'skupščini p>et poslancev več kot doslej. Poslance republiškega zbora bi volili občani neposredno, in. to po pravilu, da se voli en poslanec na približno enako število prebivalcev. Ce bo v njem le 75 poslancev, potem iz vsake občine v njem ne bo p>oslanca in ie to že en p>omislek proti zmanjšanju števila poslancev tega zbora. V zbore delovnih skupnosti bi vsaka občina volila po enega poslanca, preostalih 15 poslanskih mandatov pa bi razdelili po številu zaposlenih z določenega področja. Ker je npr. število zaposlenih v gospodarstvu v mariborski občini precej večje kot v drugih, bi v tej občini izvolili še dva pmslanca v gospodarska zbor-Med drugimi predlogi za spremembo ustave je tudi ta, naj vsaloi dve leti ne bi volili polovice skupščine, ampak bi vsaka štiri leta volili celot-no skup>ščiino. Volilne enote se namreč med seboj ne skladajo in so bile volitve praktično vsaki dve leti v štirih petinah volilnih esnot. Pomemben je še predlog, naj bi ustavo dopolnili tako, da noben poslanec ne bi mogel biti izvoljen več kot dvakrat v isto skupščino. Po dosedanji ureditvi je bil lahko zdaj član eai^a zbora, v naslednji mandatni dobi drugega in spet prvega itd. Spremenili pa bi tudi določalo, po katerem član izvršnega sveta ni mogel biti dvakrat zapored član tega telesa. Pametno je namreč omogočiti, da izvršni svet do kraja uresniči zastavljeni program, za kar pa je štiriletna mandatna doto marsikdaj prekratka. To so le neikateri predlogi, o katerih je razpravljala komisija. PričaJkujejo pa, da bodo te predloge dali v začetku novembra že v javno razpravo. V. J. tA JUGOSLOVANSKI VIC (K»rikatura ii JE2A) ISKRA tekmuje v mednarodnih merilih Na zadnjem sejmu SODOB-ne ELEKTRONIKE ‘ je razstavljalo tudi združeno podjetje ISKRA kot integrirano podjetje z zagrebško RADIO- NADAUNJA RAST INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE V septembru je bila v Slo-venij.i mdustrijska proizvodnja ZR 8,8 odstotka večja kot lani v istem mesecu, glede na letošnji avgust pa se je povečala za 0,7 odstotka. V letošnjih 8 mesecih se je mdustrijska proizvodnja v SRS nasproti enaikemu lanskemu razdobju p>ovečala za 6,1 odstotka. INDUSTRIJO. 16 njenih proizvodnih tovam s 30 obrati je tokrat pokazado samo 164 eksponatov, ki so že v redni proizvodi. Zajemali so predmete, ki sodijo v profesionalno in tako imenovano »splošno rabo«. Zanimivi so bili lepo izdelani predmeti iz panoge žičnih on brezič-nih zvez, kinoakustike, industrije avtomatike, elektroop-tike, merilne tehndke in elektronskih elementov. Vendarle zvišanje družinskih invalidnin? 9. oktobra je zvezni izvr.šni svet med drugim razpravljal tudi o Jiekaterih perečih vprašanjih borcev in sprejel več predlogov, ki zagotavljajo boljše in popolnejše varstvo družinam padlih borcev. Gre za zboljšanje položaja vdov, otrok in staršev umrlih invalidov prve skupine in tistih invalidov druge skupine, ki so imeli dodatek za nego in tujo pomoč. Družinske invalidnine tistih vdov in staršev padlih borcev, ki se sami preživljajo, naj bi se zvi.šale na 15.000 starih dinarjev. Zvezni izvršni svet tudi so* di, da je treba rešiti vprašanja v zvezi z invalidskim dodatkom, kar sodi v pristojnost republik. Gibanje zaposlenosti v Sloveniji Po podatkih Zavoda SRS za statistiko je bilo avgusta zapoGlendh v SOoveini\ji pribl. 499.900 oseib, kar je za pol odstotika več kot juldja letos. V goapodarsitvu je delalo 426.068 oseb aSd za 0,6 odstotika več, v negospodarskih dejavnostih pa za 0,1 odstotka več. ( Kako je pa pri sosedih? Znano je, da pričaikujeimo od novega slover.skega zakona o organizarajš davčne službe bostvene spremembe, kar zadeva ikxv, učinkovitelj-ši načiq, zajemanja davkov. K tenvu bo mnogo pripomogla tAidi nova davčna inšpekcija. Seveda ne smemo taikoj prve dni pričakovati od nove službe, ka se mora orgeiuaa-cijsko in predvsem kadirov-sko utrditi, da bo naredila čudež! Upamo pa, da bo na področju obdenrčenja dohodkov kmalu nastopil red. Slovenija bo poslala dve skupini uslužbencev t Avstro^ in Italijo, kjer bosta proučili predvsem tehniko za odmerjanje davikov. Dobre izkušnje, ki so si jjh pridobiti v tej služba naSi sosedje, lahko s pridom uporabimo tudi mi- Kmetijski nasveti Nova kmetijska pospeševalna služba Po predlogu naj bi zagotovili sredstva le za višje stopnje dejavnosti, za delo med kmeti pa naj bi skrbele le kmetijske organizacije, čeprav nimajo sredstev v predlogu nalog, organizacije in financiranja kmetijske pospeševalne službe v Sloveniji je zapisano, da bo težišče dela usmerjeno na zasebno kmetijstvo. V programu je nešteto veliko dejavnosti. Gmotna sredstva pa so predvidena le za republiški center pospeševalne službe In za kmetijske ter veterinarske zavode. Za pospeševalno službo pri kmetih naj bi skrbele kot doslej le kmetijske organizacije z lastnimi sredstvi. Ali bodo kmetijske organizacije lahko razvile med kmeti široko pospeševalno službo, kot so jo letos ali lani? Kmetje namreč trdijo, da je sedanja hudo preozka, brez nje pa si sami ne morejo pomagati. Sodeč po letošnjem gmot- nem stanju kmetijskih organizacij lahko z gotovostjo rečemo, da pri pospeševanju kmetijstva med kmeti ne bodo zmogle več kot doslej. Večina kmetijskih organizacij ima letos zgubo pri svojem gospodarjenju. Kako naj torej vzdržujejo predvidenih 3000 kmetijskih strokovnjakov, ki naj bi delali med kmeti tako, da bi vsak skrbel povprečno za 300 kmetij? Program kmetijske pospeševalne službe med kmeti je dober — njegova slabost je le v tem, da ne predvideva virov sredstev za njo. Dosedanji viri so namreč tako izčrpani, da ne bodo zadoščali. Brez denarja pa ni moči narediti nič. Kolektivi kmetijskih organizacij razpravljajo o teh nalogah različno. Na občinski konferenci Zveze komunistov v Ptuju smo slišali predlog direktorja obrata za koopreacijo pri kmetijskem kombinatu, naj bi spet pooblastili kmetijske organizacije, da bi le one smele odkupovati od kmetov njihove pridelke in živino. To je utemeljil s predlogom, da bi le one skrbele tudi za vso kmetijsko pospeševalno službo pri njih. Pri tem pa se pojavljajo protislovja. Kmetijska organizacija bi izvajala pospeševalno službo preko kooperacije. Po njenih določilih pa v kooperaciji ne morejo sodelovati vsi kmetje. Vzrok za to je med drugim v E>oma-n j kovanju gmotnih sredstev. Sodelovati torej ne morejo niti se posluževati kmetijske pospeševalne službe — s prodajo le kmetijski oi^-nizaciji pa bi morali prispevati sredstva zanjo. Prispe-vaU bi jih v obliki zaslužka kmetijske organizacije. Sedanja kooperacija se je zožila na okrog 15, nekje morda celo na 10 odst. vseh kmetov. Kmetijska pospeševalna služba pa je potrebna vsem kmetom, če naj pridelujejo več in ceneje, kar bi koristilo njim in boljši založenosti trga. Trenutna prevelika ponudba na trgu nas ne sme zmesti, da bi zanemarjali proizvodnjo. ICaj kmalu se nam/reč lahko zgodi, da bi prav zaradi take napake začelo primanjkovati nekaterih živil. Krivi pa ne bodo le kmetje. Veliko večja odgovornost bo padla na tiste, Id naj bi usmerjali vso kmetijsko proizvodnjo. Zato ne bi smeli omejevati kmetijske posp>eševalne službe le na ozek krog kmetov. Poiskati bo treba sredstva, da bodo zajela vse kmetijstvo. J. PETEK Malokrvnost pujskov Malokrvnost ali anemija je bolezen, ki povzroča zmanjševanje rdečih krvničk v krvi, katerih naloga je preflašafeL kisik iz pljuč po telesu. Med domačdmi živalmi je pogostna zlasti pri mladih pujskih. Najpogostejši vzrcrfc bolezni je pomanjkanje železa, Id je bistvena sestavina rdečih krvnih telesc. ■ Da so pujski zboleli, spoznamo po hitrem in globokem dihanju, živali postanejo blede in niso prav nič Živah, ne. Vrat in tilnik otečeta, pujski dobijo še drisko ali pljučnico in radi poginjajo. Bolezen povzroča neukim rejcem veliko škode. Zakaj živalim manjka železa? Prašički se rodijo brez zalog železa v jetrih, mlekp njihovih mater pa vsebuje zelo malo raztopljenega železa. Ce v tem času nimajo vsaj stika z zemljo, bodo prav gotovo zboleli. Iz tega razloga je najbolj nevarno pozimi, ko so živali zaradi mraza zaprte na toplem. I Mladim živalim je zato nujno pokiadati vsak dan svežo, navlaženo ilovico, na ta način lahko preprečimo malokrvnost. Preprost način je tudi mazanje vimena doječe svinje z železno galico. Vendar sta ta dva načina, predvsem zadnji za farmsko rejo precej zamudna. Bolezen lahko preprečimo ali zdravimo tudi z vbrizganjem različnih železovih spojin. Najbolj se je izkazal železov dekf.tran, ki ga uporabljamo za zdravljenje bolezni. To učinkovito sredstvo pa je precej drago, zato so začeli delati cenejša zdravila, kd jih pujskom dajemo'skoz usta. Taki zdravili sta anemin in miap. Zdravljenje je najbolje prepustiti veterinarju. ■ Za kmečko rejo je pokladanje ilovice najcenejši in najbolj preprost ukrep, ki ga je potrebno pozimi obvezno izvajati. Posebno pa je še pred tem treba paziti na prehrano brejih svinj. Krma mora vsebovati korenjje, peso, repo, ds bo organizem svinj dobil kar največ vitaminov. Inž. M. L. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! 3 Meni pa je festival vseeno všeč...! Naš tednik o talcih srečanjih, festivalih in nastopih navadno ne poroča; to ni naše delo, pa tudi prostora nam vedno zmanjka. Ker pa se je naš sodelavec »na lastno pest« udeležil zadnjega festivala zabavne glasbe v Opatiji, mu njegovega prispevka, ki nam ga je poslal hkrati z milim spremnim pismom in lepimi fotografijami, le nismo mogli vreči v koš. Pa smo rekli: pokažimo festival enkrat tudi našim bralcem, morda nam ne bodo zamerili. Slike ob levem robu- Tatjana Gros se je prebila med »festivalce«, ko je zmagala na festivalu vojaških pesmi v ,Beog:radu s pesmico »Ne dolžite mladeg:a vojaka«. V Opatiji sicer ni zmai:ala, bila pa je tarča številnih fotoreporterjev. — Jimmy Stanič: prišel — pel — zmag^al... »Dubrovniški trubadurji« so prišli, poli, telovadili, in — ostali praznih rok! Vsaj. kar zadeva nagrade in priznanja ... Slike ob desnem robu: Alenka Pinterič, Majda Sepe in Zdenka Vučkovič so iskale poguma za točilnim pultom (zgoraj) Šenka Valetanič je bila najbolj elegantna na festivalu, Tereza Kesovija pa je bila v središču pozornosti tudi med svojimi kolegi za kulisami, kjer se preganja strah in živčnost najbolje z dobro voljo. Doma je počakala samo zaradi Opatije, potem pa je odbrzela nazaj v Pariz, kjer ima dela za več let... Moje priprave na letošnji opatijski festival zabavne glasbe so se začele že na začetku tistega tedna. Metereolo-gi so napovedovali za četrtek, petek In soboto lepo in zelo toplo vreme, pa sem se temu primemo seveda tudd napravil. Nisem ix>zabil niti kopalk! Kaj bi bilo, ko bi se moral kc^ti v družbi naših glasbenih »zvezdic« v bazenu modernega hotela AMBASADOR? Vzel sera debelo reportersko beležnico in kemični svinčnik, za rezervo jm sem vtaknil v žep nekaj navadnih svinčnikov, naliviK) pero pa sem nalil s svežim črnilom. Fotografsko kan>ero sem zložil v usnjeno torbo, drugo pa sem si važno obesil prek ramen — vse je bUo pripravljeno za »veliki trenutek«. V četrtek zvečer sem bil pripravljen za spremljanje enajstega festivala »Opatija 68«. Bil sem dobro pri sebi. Ves sem se spremenil v magnetofon, da U vse zvesto in točno zabeležil. Da bi bralce kar najibolje 9bve£^ o sestavi »opatijskega mo6tva«, sem prebral vse časnike in revije za teden dni nazaj in že vnaprej sem vedel, da v Opatiji ne bom videl Vice Vukova, ki je bil tiste dni na pomladnem oddihu v Avstraliji (ko je pri nas jesen, imajo Avstralci pomlad). Ko že omenjam Vice Vukova, naj omenim še izjavo nekega drugega udeleienca festivala v Opatiji, ki pa me je proefl, naj ga ne izdam: »<5e ne bo V4oe Vukova, se vsaj ne bo vnaprej vedelo, tado bo ana0OTalec...« V kristalni rav so trije njihovi člani že imeli v rokah pozive za odsluženje vojaškega roka. Ko to berete, ta trojica iz Dubrovnika že poje po notah vojaškega zbora .,. Medtem pa so za kulisami odra ostali (polni upov, malo pa tudi treme) naši najboljši pevci. Mfed starimi • znanci naših številnih festivalov so bili tu Tereza Keso-vija, Gabi Novak, Zdenka Vučkovič, Djordje MarjaiK>vič, Dragan Stojnič, ZvOTiko Spi-šič in precej mladih pevcev in pevk, ki so bili pred svo jim festivalskim krstom »Nimam treme, strah me je pa!« mi je rekla mlada slovenska pevka Jožica Svete. Mr>ogi tega niso rekli, so pa pH-av to mislili. Festivali so kraji, kjer živijo udeleženci v upanju. Tu se vsi dobro pozi^jo, hkrati pa dostikrat iz številnih prijateljev postajajo sovražniki. Tu potekajo velike bitke: za simpatije, za občirkst-vo, la glasove. Ker pa ima vsaka bitka zmagovalce in poražence, to pravilo tudi festivalov m obšlo. Zato ni čudno, če igra nekaterim pevcem na ustndcah radosten nasmešek, drugi pa spet zapušča )o dvorano solznih oči. Letos so opatijski festival prenašali po televiziji tudi v darvi. Sreča, da solze nimajo barve, pa se jih zato na malih sprejemnikih ni videlo ... Videli pa smo raznobarvne balončke na kulisah odra. »ZanK ni treba nobene barve,« mi je dejal stari znanec in poklicni obiskovalec naših festivalov, »tudi brez barve sem videl globoki dekolte Sen-k^ Veletanič in kratko krilce Ljupke Dimitrovske. Po m-jem mnenju sta ti dve na festivalu največ .pokazali’«. Pozabil sem ga vprašati, če je pri tem mislil na njuno prepevanje. Vprašal ga bom prihodnjič, drugo leto. Ko je vodja festiv-ala napovedal »Staro pesem« Zvonka Spišiča, je nekdo (po mojem mnenju zlobnež!), ki je sedel v 10. vrsti v kristalni dvorani, dejal pre<^ na glas: »Razen te stare ^pesmi je na festivalu še nekoliko starih pesmi in skoraj bi se lahko zaklel, da sem eno 'izmed njih že slišal na italijanskem festivalu v Sanremu,« Kompozitorka Marija Ra dič, ki je v Krapini dobila drugo nagrado, je poiskala v Opatiji rešitev s pesmijo »S. O. S.« Vendar, na morju ni bilo nikogar, ki bi jo rešil in tako ni priplavala v finale. Niso ji pomagali nki »Dubrovniški trubadurji«, ki sicer dobro plavajo na festivalih. Strica Kalodjera je komponiral za Gabi Novak in Miša Kovača pesem »I^EM«. Iskal je — pa tudi našel drugo nagrado. Tereza Kesovija in kvartet »4 M« so vztrajno pre- l>evali Krajaćevo meloddjo »Tvoj glas, tvoj glas, tvoj glas«. Občinstvo jih je poslušalo in jim tudi dalo največ glasov. Eden i2!med televizijskih snemalcev je pri tem dejal takole: »Treba je imeti dober nos!« Tri večere sem sedel v festivalski dvorani. Pisal sem in fotografiral, še več po- slušal. Ce bi me danes kdo vprašal, kaj mislim o opatijskem festivalu, bi mu dejal: »Naj govorijo zlobneži 'kar hočejo, meni je feitival všeč. Poslušal sem tudi lepe pesmi m nekatere je občinstvo so'rejelo z navdušenjem. S tem pa je namen festivala dosežen. Smo narod, ki ima rad glasbo in ki mu muzike nikoli ni dovolj. Ne pozabimo >u tudi nase.-M .starega pregovora: kdor poje, ne misli slabo!« festival ^ zaključen jn opatijsko sonce je spremenilo njegove udeležence in goste, ki so bili spet dobre volje. cemu tudi ne! »Opatiji 68« bodo sledili novi festivali. Tisti, ki jim bomo rekli »Opatija 69, 70, 71 ...« in tako naprej- Vsak izmed njih bo nekaj obetal, nekaj obljubljal. Najbolj všeč mi je bil stavek enega izmed premaganih« pevcev letošnjega opatijskega festivala; »Ni važno zmsgati — važno je nastopiti!« Zdi se mi, da je imel prav. Vmes pa je tudi malce olimpijskega duha, saj je (hote ali nehote) moj znanec ponovil bistvo znanega olimpijskega gesla. DUŠAN BOJAN IĆ ■Mr I . 4 DOLENJSKI LIST ■ TEDNIK - VESTNIK^ vsak četrtek 60000 izvodov! PO LETU 1970 V OPEKARNI ZALOG USTALJENA PROIZVODNJA 7 milijonov opek na leto Letošnja prenovitvena dela: drugi korak k boljši, večji in stabilnejši proizvodnji - Tekoči trak v strojnici in zorilnici - Najboljše jamstvo za uresničitev perspektivnega programa ima podjetje v prizadevnosti vsakega posameznika Do konca 1968 bodo v opekarni Zalog pri Novem mestu prenovili strojnico. To je tisti proizvodni oddelek, kjer pripravljajo glino za opeko in kjer taka glina zori. Strojnico bodo opremili z najsodobnejšimi stroji. Transport v njej bodo popolnoma mehanizirali, v posamezne delovne faze pa uvedli tekoči trak. Letošnja dela bodo veljala 550.000 dinarjev. Računajo, da se bo nova strojna čerema amortizirala v treh do štirih letih. Prenovitev strojnice je po perspektivnem programu opekarne iz leta 1964 drugi korak v boljšo, večjo in stabilnejšo proizvodnjo. Prvi korak je bil postavitev umetne sušilnice. Leta 1970 je po programu predviden popoln prehod na umetno sušenje surovUi opek, ob tem pa povsem avtomatiziran transport. V letih 1971 in 1972 pa namerava opekarna mehanizirati dela v peči in peči kuriti samo z mazutom. S temi bistvenimi pridobitvami bo isaloMca o|)ekanui med najsodobnejšimi v Sloveniji. ftosedanje uresničevanje razvojnega programa je bilo brez večjih zaprek in dokazuje, da to ni jalova napoved Program je zrasel iz potreb, kolektiv ga je sprejel in se odločil, da ga bo uresničil. Delavci so začeli z zaupanjem zreti v prihodnost opekarne. Področno posvetovanje Prejšnji teden je bilo v Novem mestu področno posve tovanje pred9tavn.ycov SZDL iz oljčin Črnomelj, Metlika, Novo meoto in Trebnje. Na posvetu so rar.prRvljal! o pripravah na skitp^'in&ke volitve oziroma o volilnih pravil nikih, razen te^a pa o vlogi odbornikov in poslancev ter nekaterih vid>kih zdravstvenega zavarovanja. Ra2^p^avljali so tudi o akciji Dolenj-skega lista za nuwirrt«v kroga naročnikov, ki se pri 6,50 din,- tf*r prašičev nati 3 mesece starosti !»<> S.iiti din. Morda je prav to glavni razlog, da se je gibanje zaposlenih v podjetju ustalilo. Po letu 1965 se namreč število zaposlenih ni niti bistveno povečalo niti bistveno zmanjša-lo. Izboljšave v podjetju bodo imele pomembne posledice: v celoti bodo odpravljena težaška dela, zagotovljena bo ustaljena kakovost izdelkov, prav tako pa bo zagotovljeno delo vse leto s 100-odstot-no izrabo zmogljivosti. Ko je opekarna kovala perspektivni načrt, je imela v mislih maksimalen skok proizvodnje od 4,5 milijona na 7 milijonov opek na leto. Opekarna se bo že letos približala tej količini, saj bo do konca leta izdelala predvidoma 6,200.000 opek. 7 milijonov opek pa bo hkrati tudi največja proizvodnja zaloške opekarne, ki računa, da bo povsem ustregla kupcem, če jim bo vsako leto prodala tako količino. Prodala pa bo, saj tudi zdaj sproti proda vse, kar naredi. Zanimivo je primerjati proizvodnjo na zaposlenega, saj je iz primerjalnih podatkov nedvomno razvidna tudi povprečna storilnost posameznika Leta 1964, ko je opekarna napravila program perspektivnega razvoja, je prišlo na zaposlenega 72.300 opek, naslednja leta pa se je delež posameznika skokovito povečeval: leta 1965 za 300, leta 1966 za 3.000, lani za 11.500, letos pa že za 23.100 opek ali za 32 odstotkov v primerjavi z letom 1964. Za leto 1970 je predvideno, da bo povprečni delež zaloškega opekarja že 117.000 opek, kar je za 62 odstotkov več kot leta 1964. Storilnost zaloških opekar-jev se torej vsako leto povečuje, temu primerni pa so tudi letni uspehi podjetja. Opekarna lahko zajema iz svojih skladov med drugim tudi sredstva za izboljšanje živ-Ijenjskh in delovnih pogojev delavcev, ne da bi pri tem narušila trdno finančno stanje. Med drugim je letos zgradila za^ zaposlene garderobne prostore s kopalnicami in drugimi sanitarijami, kar jo je veljalo 160.000 dinarjev, tistim, ki gradijo hiše, pa daje že nekaj let kredite z ugodnimi odplačilnimi roki. S tem bo člane kolektiva še bolj navezala na.se, to pa je najboljše jamstvo, da bo perspektivni program njenega razvoja zagotovo uresničen. Major Jones med sprejemom na občinski skupščini. (Foto: Primc) Major Jones je obiskal Kočevje Zanimal se je za napredek Kočevske in za nekatere medvojne podrobnosti — Piše namreč knjigo o svojem medvojnem delu v Jugoslaviji — Bil je tudi na Kočevskem zboru — Odpotoval je še v Belo krajino 9 V četrtek, 24. oktobra okoli 10. ure, je v Kočevje pripotoval veliki prijatelj Jugoslavije kanadski major William Jones s soprogo mias Heleno. Major Jones, ki je bil tudi eden izmed udeležencev Kočevskega zbora, se je v razgovoru s predstavmki občinske skupščine in družbeno-politi6nih organizacij zanimal za kočevsko gospodarstvo, ogledal pa si je tudi Seškov dom, muzej, spomenik padliin borcem na novem pokopališču, novo šolo in Dom telesne kul- p nimal tudi za nekatere dogodke in datume ter za liso-do nekaterih potiameznikov in skupin, ki jih je spoznal med vojno. Seveda ga je zelo zanimalo tudi na.še povojno delo in današnji odnosi s cerkvijo, mladino, izseljenci itd. Končno je povedal tudi svoje spo-m'.ne na lov na Kočevskem leU 1961, ko je po štirih dneh čakanja le uplenil srnjaka. Na .skupnem kosvKi v hotelu PUGLED je ugledni gost v zdravici povedaJ, da priihaja Uglednega gosta in soprogo so najprej v prostorih občinske skupščine sprejeli sekretar občiniske konference ZK Stane Lavrič, podpredsednik občinske skupščine Tone Šercer in tajnik občinske skupščine Drago Aupdjč, Podpredsednik Tone Šercer je nato seznanil uglednega gosta z gospodarskimi in drugimi dosežki občine ter odgovarjal na njegova vprašanja. Major Jonos. ki piše knjigo o svojem medvojnem delu v Jugoslaviji, se je posebno za- rad v 'Jugosilavijo, da je med vojno in po njej spoznal pri nas veliko prijateljev ter da upa, da se to prijateljstvo ne bo liikoli pozabilo. Poudaril je tudi, da ima rad naše narode, da se je z njimi boril za iste cilje, da ljubi isvobodo in da naj še naprej uspešno iz-grajujetno našo državo, hkrati pa nam je zaželel mir in nadaljnji napredek. podpredsednik Tone ,<>ercer je lUfcto poklonil majorju Jonesu knjigo o Kočevski, njegovi soprogi pa povečano fotografijo, na kateri je videti majorja Jonesa kot gosta na zasedanju Kočevskega abora. Major Jones in soproga sta se nato vpisala v knjigo uglednih gostov hotela in v kaxp-go liglednih obiskovalcev Doma telesne kulture. Nekaj po 16. uri j« gost soprogo in sprend/jevalcema nadaljeval pot v Belo Krajino. JOŽE PRBMC PRED SINDIKALNIMI OBČNIMI ZBORI Sindikatu mesto, ki mu gre Dolenjski, belokranjski in posavski sindikati se temeljito pripravljajo na bližnje občne zbore - Od sposobnega vodstva odvisna delavnost in ugled sindikata - Hitreje izpolnjevati sklepe VI. kongresa _ . Na prijazni izletniški postojanki na Pristavi nad Stično so se 18. oktobra zbrali na posvet predsedniki in tajniki osmih dolenjskih in spodnjeposavskih ob-občinskih sindikalnih svetov. Posvet je sklical občm-ski sindikalni svet Grosuplje in je imel namen izmenjati izkušnje o pripravah in poteku občnih zbor^ sindikalnih podružnic. Do konca leta naj bi namreč v glavnem vse sindikalne podružnice opravile občne zbore, na katerih bodo izvolili nova vodstva. Vešči zidarji pripravljajo nove pro.store za strojnico in zorilnico gline v zaloški opekami. Delavci zaloške opekarne ne bodo več hodili domov v umazanih delovnih oblekah. Podjetje je dalo letos zi^raditi garderobne prostore z umivalnico in drugimi sanitarijami. Po p>oročilih, ki so jih podali predsedniki občinskih sindikalnih svetov o poteku Med krvodajalci ni umskih delavcev Vsak torek se zbere v no-vonvedkl bolnišnici večje ali n^anjše števito krvodajalcev. Ti oddajajo tari, ki je mnogim bolnikom nujno potrebna. Število krvodajalcev je v zadnjih mesecih mnogo manjše. Krajevne organ.« i oije v tem letnem času zelo težko zberejo večje šitevilO krvodajalcev, v delovnih organizacijah pa so mnogi delavci letos že oddali kri. Med krvodajalci je vsako leto več fizičnih delavcev, število umskih delavcev pa pravzaprav celo pada. Preveč bi bilo zahtevati od utrujenih In včasih tudi slabo hranjenih delavcev, da bi oddali kri tudi po večkrat na leto, prav pa bi bilo če bi se zavedali svoje čk)večanske dolžnosti tudi tisti, ki doslej Se nikoli niso obiskali trasfuzijskega oddelka v bolnici. priprav na te zbore, je raz-kridno, da vlada med člani sindikata velika razgiibanost. Marsikje je šele v pripravah našel sindikat področje svojega dela Ta ratagibanoist pa se je 2»čela v pripravah na VI kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, ugotovitve tega kongresa in resolucije pa so na-pK>tilo za delo sirKlikatov. Zato pričakujenK), da bodo letošnji občni abori sir>dikatov izredno razgibani- Vsaka občina ima svoje značilnosti, svoje probleme- Tako imajo v občini Grosuplje največje težave v AGROKOM BINATU, ki ima že tolikšno izgubo, da nihče ne ve, kdo jo bo pokril. Claru kolektiva prejemajo minimalne osebne dohodke in čakajo na boljše čase. V tem podjeripravam na občne zbojre-Kakor v ostalih občinah tako se tudi v občini Trebnje živahno pripravljajo na bližnjo občrie zbore, po katerih r«j bi se sindikati še bolje uveljavili. Iz živahne razprave in prispevka Humberta Gačnika, predstavnika republiškega sve-U sirvdikatov Slovenije, raz-Deremo, da postajajo sindikar ti vse tol j pomemben in odločujoč činitelj v luišeni družbenem dogajanju in odločar nju dolenjski list Mcevaiec gradi gospodarstvo Marjanca je dobila majhen, svetal hranilnik. Dala sta ji ga mamica in očka in ji povedala, da mora skoz ozko odprtino na njem spuščati svetle kovance. Marjanca je še premajhna, da bi razumela pomen varčevanja, toda kljub temu se njen hranilniček hitro polni. Svetlečih se oči prisluškuje cvenku dinarjev, ki padajo v skrinjico iz kovine, in vsakemu gostu, M pride na obisk izprazni iz žepov drobiž. Marjanca si želi veliko punčko, takšno, ki zapira očke in kliče: »Mama«. Očka in mamica sta ji povedala, da bo punčko dobila, takoj ko bo privarčevala dovolj denarja zanjo. Marjanca ima zdaj pred seboj cilj in odtlej še skrbneje meče ves napaberkovani drobiž v hranilnik. Tako kot Marjanca ravnajo mnogi otroci, pa tudi odrasli. Odrasli sicer ne zbirajo kovancev, zato pa nosijo na hranilno knjižico stotake in tisočake. Tudi oni imajo pred seboj pri varčevanju cilj: morda nakup pohištva, ali gradnjo hiše, ali karkoli drugega. Privarčevani dinar ne služi samo za zadostitev cilja, ki si ga je zadal varčevalec, pač pa se pretaka skozi gospodarstvo in s tem koristi gospodarstvu. Varčevalec torej ni samo človek, ki hrani zase in misli ter gleda vnaprej. Varčevalec je precej več kot to, saj s tem, ko varčuje, pomaga tudi gospodarstvu in družbi. En sam človek težko izruje veliko skalo, če pa mu pomaga pri tem desetina ali EFtoiina ljudi, je delo sdahka opravljeno. Nekaj takega je z varčevalci in varčevanjem: en sam privarčevani tisočak ne pomeni veliko, če pa več tisoč varčevalcev združi svoje tisočake na banki, nastane Ib, tega velik znesek. Organiziranega varčevanja v naši družbi še ne poznamo dolgo. To ni nič čudnega, saj smo prvi dve desetletji po vojni potrebovali za to, da emo zacelili vojne rane. Odkar je življenjsika raven občutno porasla, pa je vedno več ljudi, ki vsega, kar u'stva-rijo, ne porabijo sproti, ampak varčujejo. V štirih letih iz 9 milijonov na 32 milijonov Organizirana služba varče-(vanja se je začela pri Dolenj-rfci banki in hranilnici leta 1964. Ustalitev organizacije bank in povečana gospodarska moč sta bila pogoja, ki stil to omogočila. Pregled razvoja hranilnih vlog in števila varčevalcev nudita zanimive podatke. 1964. leta je pri Dolenjski banki in hranilnici varčevalo 19.633 ljudi, njihove hranilne vloge pa so bile skupaj vredne 8,5 milijonov din. Obresti za hranilne vloge so bile 6-odstotne, povpretoa hranilna vlOiga varčevalca p>a je znašala 630 din. Letos je po štirih letih stanje precej drugačno. 20.750 varčevalcev ima na hranilnih knjižicah naloženih bli^u 26 milijonov din. Obresti so letos 6,5 odstotne, povprečna vrednost vloge posameznega varčevalca pa je še enkrat večja in znaša 1.247 din. Vrednost vloge se torej povečuje hitreje, kot pa število varčevalcev. Vsak peti občan je že varčevalec. Toliko o navadnih hranilnih vlogah. Petina hranilnih vlog je vezanih Vezana vloga pravijo v hranilnicah tisti hranilni vlogi, ko varčevalec vloži privarče- vani denar na hranilno knjižico in se obveže, da denarja eno leto, dve leti ali pa tudi več ne bo dvigal. Pri takšnem varčevanju gre navadno za večje zneske, varčevalcev, ki varčujejo z vezanimi vlogami, pa je seveda manj. 1064. leta je pri Dolenjski banki in hranilnici imelo 92 varčevalcev na hranilnih knjižicah naloženih na tak način 430.000 din. Povprečna vrednost vezane vloge je bila 4.707 din. Letos je slika precej drugačna: 907 varčevalcev (torej desetkrat več kot leta 1964) ima na vezanih vlogah naloženih 6 milijonov din, kar je za polovico več. Tudi povprečna vrednost vezane vloge se je povečala, saj znaša letos 6,651 din na varčevalca. Obresti od vezanih vlog so večje kot od navadnih vlog. 1964 so bile obresti 6 do 7-odstotne, letos pa so 7 do 8-odstotne. Varčevalec omogoča. naložbe in potrošniške kredite Povedali smo že, da je letos v Dolenjski banki in hranilnici za 32 milijonov din denarja varčevalcev. V čem je torej gospodarski pomen tega privarčevanega denarja, saj smo v naslovu napisali, da varčevalec gradi gospodarstvo. Privarčevani denar se na banki in hranilnici pretaka sikozi njeno kreditno moč, skozi denar, ki ga banka namenja za investicijske naložbe, in skozi potrošniška posojila. Tega je morda v eni sapi povedanega veliko, zato ne bo odveč, če stvari podrobneje obrazložimo. Banke dajejo kredite, dajejo denar za investicije in denar za potrošniška posojila. Ce banka nima denarja, ga ne more dati ne podjetju ne posamezniku, še preprosteje: če nek<^a prosite za pet tisočakov posojila, vam jih ne more dati, če jih nima. če jih ima, ima kreditno moč in sposo'bnost, če pa denarja, za katerega ste ga prosili, nima, nima kreditne moči i’i sposobnosti. 172 odstotkov potrošniških kreditov, 14,46 odst. naložb in 7,93 odst. kreditne moči Banke denarja ne delajo, pač pa ga samo zbirajo od gospodarstva in posameznikov. Razen denarja, ki ga vlaga na banke gospodarstvo, postaja zadnje čase vedno bolj pomemben tudi denar, ki ga vlagajo na bankah in hranilnicah varčevalci. Varčevalci s svojim denarjem v celoti omogočajo potrošniške kredite, precejšen pa je njihov delež tildi v kreditni moči Poslopje DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE v Novem mestu Dolenjske banke in hranilnice in v denarju, ki ga naša banka namenja za naložbe. Pred štirimi leti je bilo z denarjem varčevalcev kritih pri Dolenjski banki iil hranilnici samo 53 odst. potrošniških posojil. Za preostalo polovico potrošniških posojil je morala banka takrat namenja; ti denar, ki bi ga zelo potre^ bovali kje drugje. Letos je z denarjem varčevalcev, ki je naložen na banki, kritih 172 odst. potrošniških posmil. Za zelo ugodne pogoje, pod katerimi danes v trgovini odobravajo potrošniška posojila, se moramo zahvaliti varčevalcem. 1964 je bilo v denarju, ki ga je Dolenjs'ka banka in hranilnica nudila za naložbe, 10,76 odst. denarja varčevalcev, letos p>o že 14,45 odst. Nič slabše ni z udel^bD> varčevalcev v celotni kreditni moči. Pred štirimi leti je bilo v kreditni moči Dolenjske banke in hranilnice za 4,58 odst. denarja varčevalcev, letos pa ga je za 8 odst. Stanovanjsko varčevanje kot posebna oblika Stanovanjsko varčevanje je nova oblika varčevanja, ki se je pojavila ob ukinitvi nekdanjih stanovanjskih skladov. Varčevalci varčujejo in vlagajo svoj denar na banko zato, da bodo čez leto; dve, pa tudi več s privarčevanim denarjem pridobili pravico do stanovanjskega posojila in si zgradili hišo ali kupili stanovanje. Pred dvem'a letoma, ko so s takšnim načinom varčevanja pri Dolenjski banki in hranilnici začeli, je bilo 260 varčevalcev, ki so imeli naloženih za gradnjo hiš ali nakup stanovanj 2,350.000 din. Letos je takšnih varčevalcev že 759 ali trikrat več, privarčevanega denarja pa imajo 5,760.000 din. To je približno 10 odst. zneska, ki je pri Dolenjski banki in hranilnici odobren posojilojemalcem za gradnjo stanovanjskih hiš in nakup stanovanj. Takšna sta pot in vloga dinarja iz Marjančineg;a hra^ nilnika h.i dinarja, ki ga varčujejo ti^M)či varčevalcev na na.šem območju. Varčevanje ni nikakršna strast ali konji--ček majhne skupine ljudi, pač pa je hvalevredno in koristno delo v prid posameznika in družbe. Varčevalci so tisti, ki s svojo gospodarnostjo in lepim odnosom do dinarja omogočajo potrošni.ška posojila, pa tudi investicijske naložbe in kreilitc v gospodarstvu. Posnemajmo jih in jim bopravljajo v zasebni kuhinji na lesenem stolčiću. M. S. , Novo mesto Malomarnost ali napaka v Brestanici? Zavod za komunalno d&jao-nost v Krškem je v letošnji 42. številki Dolenjskega lista objavil razpis javne dražbe'' za prodajo enodružinske stanovanjske hiše v Brestanici št. 15. Javna dražba bi naj bila 30. oktobra ob 10. uri na kraju samem. Občani, ki so se za razjd-sano dražbo zanimali, smo. , ugotovili, da je hiša št. 15 v Brestanici last Slavka Zakška, uslužbenca AGROKOMBINATA iz Krškega. Glede na to, ' da tov. Zakšek izjavlja, da svoje hiše ne namerava pro-dati^ žele brestaniški občani, da jim Zavod za komunalno ' dejavnost v Krškem v naslednji številki Dolenjskega lista pojasni, kako ; je prišlo do razpisa javne dražbe za prodajo enodružinske stanovanj- i ske hiše v Brestanici št. 15. Da je obljavljeni razpis zaradi tega NEVELJAVEN, menda Td treba posebej poudarjati- V ponovnem razpisu javne dražbe naj prizadeti zavod navede pravilno hišno številko, da si interesenti ne bodo ogledovali hiš, ki niso naprodaj. Interesent iz Brestanice TRIKON TRIKOTAŽA IN KONFEKCIJA »KOČEVJE* Zdaj pa še enkrat o „drugi plati" 26. 9. 1968 je Franc Božič s Cankarjeve ceste 24 v Novem mestu odgovoril na naš članek, ki smo ga objavili letos 12. septembra. Na njegovo pismo se moramo Se enkrat oglasiti in povedati: . . Letos 16. avgusta je bil v sejm dvorani Zavoda za izgradnjo in urejanje naselij v Novem mostu sestanek, na katerem so obravnavali urbanistični načrt za Cankarjevo ulico. Prisojno pot in KoStialovo ulico. V knjigo pripomb so bilo zapisane tehtne in upravičene pripombe. Na tem sestanku smo bili zastopani hišni lastniki ali pooblaščenci lastnikov. Vsi drugi lastniki oz. njilMvi zastopniki, ki se sestanka niso mogli udeležiti, so prišli kasneje, prebrali naše pripombe in se pod nje tudi podpisali. Edini na^rot-nik naših opazk v knjigi pripomb za razstavljeni dodatni urbanistični načrt je bil Franc Božič s Cankarjeve ceste, že na sestanku je Izjavil, da naših pripomb ne bo podpisal, češ da bo gradil hišo na svojem vrtu, če dobi gradbeno dovoljenje ali pa če ga ne dobi. Dejal je Se, da se bo obmU na mar^lat v Beogradu in da bo gotovo uspel. Dobro se spominjamo, kakšno je bilo mnenje tov. Božiča leta 1964, ko so tekle ra^rave glede gradenj na Cankarjevi cesti, Prisojni poti In v KoStialovl ulici. Tega leta je posebna komisija prJ ObS Novo mesto sklenila, da imenuje strokovno republišto urt»-nistično-zdravstveno komisijo, ki n^ bi na kraju samem ugotovila zazidljivo^ parcei ob teh ulicah. Tov. Božič je bil takrat največji nEtsprotnik gradenj ob teh ulicah. Strinjal se je s idclepi republiške strokovne komisije, v kateri je bilo 5 izkušenih strokovnjakov. Takrat je komiaija sklenila: novi predlagani objekti bivalnih pogojev v sedanjih stavbah ne bd izboljšali, t«nveč poslabšali, saj bi zapirali razgled, j>oslabSali pogoje za sončenje in funkcionalno uporabnost pripadajočih zemljišč ter podobno. Komisija je povedala, da sodi na zemljišče St 462/5 ob Koštialovi ulid le ena enodružinska hiša, ko* je bilo določeno že v prvotnem urbanističnem načrtu Še v stari Jugoslaviji. Izj&ve tov» Božiča glede 82-letne bolehne Frančiške Ferfolja, glede Elze Božič in tovarišice Švara niso smiselne. Vse so nasprotovale novim gratojam na njihovih vrtovih in jim Se danes odločno nasprotujejo. Vsakršne drupčne Jave niso resnične! Bolj ugodni pogoji kot v letu 1964 so zdaj le osebni pogoji tov. Božiča glede na njegove družinske razmere. Vsi podpisniki odločno odklanjamo trditve tor Božiča v članku »Druga plat' članka ,Ndomejšo osvetlitev. Peta številka »Snovanj« v Kranju je izšJa peta številka »Snovanj«, prik>ge tanv kajšnjega časopiisa »Glas«. »Snovanja« predstavljajo med drugim v tjej številki tudd prevajalko Alenko Bole—Vra-l)ec, ki živi in dela v Novem mestu, kjer uspeš.no že dalj ča«a \x)da tudi Oder mladih. m NOVO V DOlFMi^KI OAIFRIJI Balade Franceta Slane Umetnika je predstavil dr. E. Cevc - Oder mladih nastopil z recitalom Kosovelovih pesmi France Slana: Dolenjski kozolec (1965) V Dolenjski galeriji je bila v ponedeljek, 28. oktobra, odprta razstava slikarskih del slovenskega slikarja Franceta Slane. V novomeški galeriji razstavlja Slana 28 olj in pa 12 akvarelov: slikarjev svet se nam predstavlja v doanala p>o-polni podobi. Le malokate>ra razstava zajema tako iz »sodobnosti«, kot razstava slikarskih del Franceta Slane: vrsta umetniikovih razmišljanj je pred nami, vrsta njegovih malih ljube2aii, kot so napr- znamenja, ki jih pušča v nias Klali slovenski svet. Med slovenskimi slikarji mlajšega rodu zavzema France Slana vidno in že utrjeno mesto. Resen, pogumen in zelo prizadeven umetnik je, ki bi rad z novo, slikeirslto čisto oblSkc'/no besedo rešdl Za nadarjene študente mora biti denar Na vprašanja o štipendiranju in delu dolenjskih študentov je odgovarjal Franci Gazvoda, absolvent ekonomske fakultete in predsednik kluba dolenjskih študentov - V prihodnje bo treba glasneje govoriti o poklicnem usmerjanju na srednjih šolah in o enotnem štipendiranju Pred nanii je novo študijsko leto. V predavalnicah ljubljanskih fakult«t, vi.krajin. Vsa zadnje leta se nK)čiK) veča število študentov iz Novega mesta iji drugih večjih krajev, ie leta v leto pa je manj študeaitov iz kinečkili in delavskih družin. Čeprav so na mnoigih sejah na visokošolskih zavodih v Ljubljani govorili o neustrezni »t-rukturi študentov, bomo moraili o tem vprašanju glasneje spregovoriti t^jdi v doinačsili občinaJi. Med dolenjskimi študenti Štiri knjige Prešernove družbe z oonako »dodutn« knjiga Prešernove družbe sa leto 1969« so izdli te dni Jurčičev »Doktor Zo-ber«, Ivana Olbracht« »Haneline žalostne o61« in dr. A. Polenca »Pogovori z ia\'Abni«, kot 99. zvezek LJudake knjige pa Tarjeta Ve-soa-sa »NoAia straža«, Z n«tlsocn Jur61čeveiea romana »Doktor Zober« je Pretomova družba ustregla n« le Solarjem In ljubiteljem slovenske klasike, ampak predvsem preprostemu človeku, ki inu je preproste Jurčičeva beseda zmeraj blizu. Na odliko Jurčičevegn pisanja in na pomen tefia romana aa slovensko oiov-»tvo je v obiimeje zastavljeni spremni besedi opoBOril Miroalav Ravbar. Knjigo je ihwtriraki Melita Vovk. »Haneline žalostne o6i« so delo pred Šestimi let« umrlega čcSkega pisatelja Ivana Olbrachta (pravo ime Kamil Zaman). V knjigi, ki jo je prevedel Branimir Kosine, Letos brez Trdinove nagrade T^rdinove nagrade letos niso nUcomur podelili, saj se je »vet za prosveto in kulturo prt občanska skupščini v Novem mestu zadnji hip odločil, da ne bo upošteval predlogov za to priznanje. Novomeška kulturna javnost živahno raz pravlja o tem dogodku, hkra-td pa obžaluje, ker je s tem prekinjena tradicija v podeljevanju javnih prisnanj zaslužnim kuttumim delavcem v novomeški občani. O predlogih za letošnje nagrajence je svet sai prosieto in iDulturo raiq;>ravljal 25. oktobra. Komisija za ocenitev del je zadnji hip priporočila svetu tri kandidate (dva letošnja in enega, ki so ga predlagali prej), čeprav so biU predlagani, ko je rok za predloge že davno potekel. Zgodilo se je celo to, da je bil rok za pi^vo ded, ki naj bi bala nagrajena s Trdinovo nerado, podaljšan do 10. oktobra. Svet je podvomil, da bi bilo možno tako komis^i za iabor kot njemu samemu nepri-stran^o oceniti predlagana dela oziroma kandidate, ker se zaveda, da je Trdinova nagrada priznanje za res najboljše in najpomembnejše dosežke. Njegov sklep, da je bolje. Če nagrade ne podeli, kot pa jo odda v površno ocenoene roke, je zato povsem razumljiv. Do prUiodnje seje sveta bodo pripraviW predlog za razširitev odloka o Trdinovi nagradi, tako da bi nagrado v prihodnje podelje^’ali tudi pedagoškim deiavcem. Za vr-himska de! a aianstveiiega in umetniškega ustvarjanja naj bi imeli po mnenju sveta nagrade medobčiivskega pomena. sta dve — od treh — povet^ < Hkiifeline žalo(>tne oči id Cudet^ z JiUčo), ki jih jc pisatelj stoJ čas izdal pri praSki založbi Svoboda pod naslovom »Golet v dolini«. V pričujočem sU>ven.^em prevodu sposiamo Olbrachta kot opisovalca sUdovskega iiivljenja v zmotni vasi Podkurpatske Ru.<«je. »Pogovori z živalmi« slovenskega naravoslovca dr. Antena Polenca so znan.<>tvena ki^jiga, ki p« je pisana tako zanimivo, da je ne odloiimo, dokler je ne preberemo od prve do zadnje strand. Pisec se je lotil zanimdve teme, o čemer govori že naslov knjige: AU se lahko in kako se lahko človek pogovarja t živaljo. Uvodoma pravi: »Da ae je mogoče z živalmi pogovarjati, da jih je mogoče slt&ati in raeumeti, ao ljudje domnevah že od nekdaj. Ko amo odraUali, nam je babica pravila, da lahko na kresno noč prisluhnemo živalim, njihovim pogovorom, seveda pa moramo iineii pri sebi praprotno seme, ne da bi vedeli zanj ■ . . Danes, ob velikem n^redku naravo^vja, smo na&li tisto čudežno seme in Usti čudežni prstan, ki nam daje možnost, da lahko prisluhnemo živalim, kako se pogovarjajo.« In naprej v knjigi beremo o nebelih poskusih človeka, kako se je lahko sam pogovarjal x živalmi. V knjigi pod skupnim naslovom »Nočna straža« sta Iz^a dva ro-maiui sodobnega norveškega pisatelja Tarjeia Vesaaaa — »Nočna »traža« in »Pliceit. V prvem je predvsem poudarjena misel, da ima vsak človek, če se je še tako hudo pregrobi v življenju, pravico asačeli vse iznova, v drugem pa pisateljevo ^x».-uuije, da &ika tragičen konec vsakogar, kdor hoče preskočiti meje svoje usode in postati drug človek, drugačen od ljudi, ki Jih glavni Junak romana t^ttis iinenuje »pametne in močne«. I. z. Za Krležev jubilej ReSko gledali.^ »Ivan Zajc« je pričelo novo gledališko sezono s Krleževo dramo »Vuč-jek«. S to premiero Je poča--stilo tudi 75-letndco življenja odličnega hrvaškega književnika Miroslava Krleže- Predstave se je udeležil tudi pisec »Vučjaka«. je še vedno mnogo lakih, ki prihajajo v Ljubljano bree štip>endij in podpor in že takoj prvi dan naletijo na velike težave. Pogosto si najdejo prek študentskega servise ustreeno zaposlitev, vendar jih delo ovira pri študiju in ga nemalokrat popolnoana oiHkstijo že po dveh ali treh letih. Prav zato je odstotek št4^identov, ki pri štAidiju ne napredujejo, zelo visoik in dosega ali celo presega republiško povprečje. Med »odpadniki so tudi študentje, ki so se za študij odločili kar mimogrede in brez pravega zanimanja, čeprav jih ne tare skrb, kako se bodo preaiv-Ijaii. Kai'.šno je število štipendistov, kolikšne .so štipendije in kako je urejen odnos med štipendisti in štipenditorji? Po mojem mnenju je problem štipendiranja še vedno naj.bolj pereč v srednjih šolah, kjer se že začne zmanjševati število študentov s podeželja. Na visokih šolah so v zadnjem času začeli reševati vprašanje štipendiranja bolj sistematično. Pokaeailo se je namreč, da so se posamezne štipendije razlikovale tudi za 300 do 400 dinarjev. Letos p>a razpisala republiška temeijna izobraževalna skupnost nad 500 štipendij in več brezobrestnih posojil. Vendar problem štipendiranja ni rešen. šte\ilo štipendistov se je zadnja leta močno zmanjšalo. Med rednimi ljubljanskimi študenti je bilo lani 18,2 odst. štipendistov, med dolenjskimi študenti pa le kakih 13 odst. Poudariti je treba, da ijnajo naši študentje soi'azmemo majhne štipendije in zato se nekate«ri lahko prebijejo le ob pomoči staršev. Kako nuj bi bilo urejeno štipendiranje in kako bi se Uliko izboljšala struktura dolenjskih študentov? Ze dalj časa govorimo, da bo tretoe ustanoviti poseben občinski štipendijski sklad, kjer bi se zbirala sredstva,, s katerimi bi pomagali mladim nadarjenim in sposobnim ljudem do kruha. Samo s pomočjo takega sklada bi odpadli tudi najrazličnejši osebni vplivi, Id so do^ej prepogosto botrovali pri podeljevanju štipendij. V23X>redno z ustanovitvijo občinskega štipendijskega sklada pa bo treba na srednjih šol^ močno poživiti tudi poklicno usmerjanje, ki doslej ni odigralo pomembnejše vloge, ko so se mladi ljudje odločali za štu-dio. MARIJA PADOVAN nekaj lepe, zveste domačnosti čez prag pozabe in nam odprl okno v poseben svet svojih predstav, ki so včasih skoraj romantično ožarjene in drugič pretresljivo preproste ter prehajajo v slikovito govorico, ki bi jo v oblikovno sitorajnih rešitvah lahko imenovali kar abstraktni ekspresionizem.« Te besede je aapisal o umetsiiku E. Cevc, ki je ponedeljkovo razstavo v Dolenjski galeriji tudi odprl. Izjemna priložnost spoznati umetnikovo delo, kot se nam le redkokdaj predstavi, bo marsikoga pritegnila v Dolenjsko galerijo. O umetniku in njegovem delu je na oU^vritvi razstave govoril drčno kri škropite«. Ure^iik tega izbora Janez Logar bržčas ni mogel najti boljšega naslova za predstavitev pesnika Simona Gregorčiče v knjigi, namenjeni najširšemu krogu slovenskih bralcev, pa tudi sicer se lepo prilega vsebini vseh v tej knjigi objavljenih pee9ni so bili tudi Ribničani, ki grajčane za polovico izkupička. Slednji so se pritožili, vendar jim to ne bo pomagalo. Krmeljčani so v težkem srečanju premagali nekdaj prvoligaše, efcipo Kranja. Zbir teh zmag pa zaključujemo s porazom Novomeščanov proti Grosupljemu. V srečanju so mladi igralci Novega mesta pokazali pre-ceu srčnosU in bi zaskjžiil vsaj polovičen uspeh. Brežice — Drava (Ptitj) 19:17 Ribnica — Slovenj Gradec 21:21 Krmelj — Kranj 14:13 Novo mesto — Grosuplje 21:23 Brežice — Sobota (ženske) 12:9 ■ BKE21CE — V četrtek je biilo v Brežicah medobčinsko pionirsko prvenstvo v rokcnnetu. Sodelovale so ekipe iz Krmelja, Sevnice, Leskovca, Krškega, Pišec in Brežic. Zmagala je ekipa OS bra tov Ribar pred OS Sevnica, Krortjiikoni in ekipam so bila podeljena v soboto zvečer. Predsednik občinskega sirvdikalnega sveta Adolf Šuštar in predsednik komisije za šport in rekreacijo Stane Zupančič sta podelila diplome in pokale. (S. D.) Kje, kdaj in kdo? v drugi republiški nogometni ligi bo Celulozar gostoval pri vodilni ekipi ptujske Drave. V ljubljanski conski ligi bodo naslednje srečanja; Medvode ;— Mirna, Ihan — Bela krajina in Domžale — Novo mesto. V republiški rokometm ligi bo v nedeljo zadi^je kolo. Ribničani bodo gostovali v Ilirski Bistrici pri Topolu, Brežičani pa pri novincu v 11-— Medvodah. Dekleta Bre-eic bodo imele zadnje srečanje v Ljubljani pri Olimpiji. Predsednik občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu Adolf Šuštar izroča pokal Alojzu Jožefu, zastopniku zmagovalne ekipe Pionirja. Ekipa Pionirja je na delavskih športnih igrah zn’''"‘*^a zasluženo brez večjih težav. (Foto: S. Dokl) NOGOMET CELULOZARJU se je zataknilo! Po presenet!ijiveni startu v drugi noRometni republiški ligi »o oas Celulocarje^i nogometaši preteklo nedeljo razočarali. Srečanje 8 Severjem je bilo usodno. Z ekipo, ki zanje ne bi smela predstavljati večje zapreke, so šli v boj preveč prepričani v uspeh. To se jim je verjetno maščevalo. Novomeščani so zabeležili i>omembno zmago nad povjMečno ekipo Rakeka, enakim rezultatom' pa tudi Mirna nad ekipo Doba. Bela krajina je nekoliko zastala v srečanju z borbenimi Medvodčani. Celulozar : Sever (Sladki vrh) 2:3 Odlični gostje so že v osmi minuti prvega polčasa vodili z dvema zadetkoma in tako prestrašili domačine, da se ti v nadaljevanju tekme niso mogli več zbrati. Ce-lulozarjeva obramba je na tej tekmi naredila neodpustljive napake in je kriva poraza. Zadetke za Celulozarja sta dosegla Kandič in Kiajič. Domači nogometaši so tokrat neprijetno presenetili gledalce. Zamudili so nešteto zrelih priložnosti za dosego zadetkov in Tinage. L. Hartman » . • • •> f '-r k f V t f .t- ; - Wrl Parada brežiškega rokometa Zadnja brežiška šponna ..u I delja je bila uspešna. Obe ekipa ^^kometašev sta pobrali ves izkupiček in lepo proslavili občinski praznik. Dekleta so sc srečala z ekipo Sobote in jo premagale. Zlasti je z igro navdušila »štir]i)eresna deteljica« — Božičnik, V. Mi šič, Molan in Bužančič. Fantje pa so po obetajočem začetku zamudili priložnost, da bi visoko porazili Ptujčane. Končni izid srečanja ne ustreza dogodkom na igrišču. Z borbenostjo in iznajdljivostjo so se odlikovali Bosina, Avsec in Svažič. Takih prijetnih -ipripii si Brežičani gotovo Se 2eHJo. ■ Crm p.intci vrataiku Božičnikova je branila v velikem slogu. S panterskiml skoki, ki j'ih reidko vidimo na rokometnih igriščih. Je branila vse žoge in pripomogla k pomembni zmagi, (slika zgoraj) ■ Vlasta Mišič je s svojimi močnimi, streli od daleč kar petkrat premagala vratarko / mnlo več srečo bi lahko v mreži nasprotnic ujelo Se več i\jenih zadetkov (slika levo). ■ Napadalec Svažič se ni dal ugnati. Ob znatni podpori Rovana, Bosine in Avsca se je večkrat znašel v položaju, ki Je bil usoden za vratarja gostov (slika zgoraj). Vsak tak izlet se je končal z zadetkom S. DOKL Bela krajina : Medvode 0:0 Črnomaljci preteklo nedeljo niso uspeli na svojem i^išču premagati borbene goste iz Medvod. Tekma je bila slaba, a nobena ekipa ni prikazala lepega nogometa. ' Domačini so imeli stalno trenersko premoč, toda mreže gostov niso mogli potresti. Od 60. minute dalje so domačini igrali celo z igralcem več, vendar tudi te priložnosti niso anaU izkoristiti. Tekmo Je vodil inž. Novakovič iz Novega mesta. T. L. Elan : Rakek 3:1 v povprečni lekmi so domaiči nogometaši krepko porazili goate iz Rakeka. Rezultat Je nekoliko prenizek glede na možnosti, ki so jih zapravili domači napadalci. Novomeščani so igrali v polju lepo, bili pa so neučinkoviti pred nasprotnikovimi vraM. R. M. Brežice : Šoštanj 3:0 Tudi tokrat so brežiški gledalci zaman prišli na nogometni stadion. (3oatujoče ^pe ni bilo in tako so domači ^>et dobili dve toortna razgibanost v društvu Partizan zadnja leta ne beleži nikakršnega napredka. Nekdaj zelo razgibana društva, ki smo jih dejansko imeli v vseh večjih središčih republike, so se sedaj toliko osipala, da jih kaj lahko preštejemo. Skratka, postala so osamljene lastovice, ki so še borni ostanek iz zlate dobe, ko so ta društva uspešno delala. V novomeški občini so sedaj samo tri, pa še ta životarijo. Naš obisk je bil tokrat namenjen marljivim športnim delavcem v Sti^i, ki se tru-lijo, da bi ohranili vsaj nekaj tistega kar je bilo nekoč. Predsednik TVD Partizan inž. Adi štor, ki Je bil nekoč sam aktivni športnik, je odgovarjal na vprašanja Preidstavitc nam TVD Partizan — Straža! »Naše društvo vključuje okoli 50 mlajših ljudi, v glavnem učencev in dijakov. Ji delajo v treh sekcijah: košarkarski, namiznoteniški in splošno vadbeni. Seveda, če bi imeli Športne objekte, bi zanimanje bilo še za nekatere druge dejavnosti. Vodstvo društva sestavlja 7 članov in 8 vodnikov.« Kaj je bilo narejenega oziroma kaj nameravate? »Imeli .‘=mo več športnih srečanj, udeležili smo se republiškega pionirskega in mladinskega mnogoboja (bili smo drugi), pripravili smo telovadno akademijo itd. Kolikor nam bodo sredstva dovoljevala, se bomo udeležili vseh tekmovanj.« Kdo vam pomaga? »Finančno nam pomaga podjetje Gorjanci, krajevna skupnost in NOVOLES. Ta pomoč nam ne zadostuje, zato bomo morali poiskati še druge dobrotnike.« Iiaatc še kak.šno posebno željo? " 2elim, da bi naša prizadevanja podprli tudi starejši. Precej je takih, ki ne kažejo volje, da bi svoje otroke usmerili v zdravo dejavnost, ki krepi telo in duha. Želel bi tudi boljše odnose med TVD Partizan in šolo v Vavti vasi. Neplačana najemnina za uporabo doma in dvotirnost (imamo dve društvi) ne vplivata najboljše na' razvoj telesno-vzgojne dejavnosti v tem kraju. Zato sera pristaš tistih, ki trdijo, da bi za Stražo bilo najboljše, če bi imeli samo eno Športno organizacijo — pa naj bo to TVD Partizan ali SSD, kar je drugotno vprašanje.« S. DOKL Od tu in tam ■ NOVO ME.STO — Na repu^ liškem kegljaškem tekmovanju W parih Je dvojica Židanik — Hren zasedla odlično četrto mesto. Na tem tekmovanju je nastopiilo šert parov iz Novela mesta (J. M.) ■ KOĆEVJE — Turnir brezka-tegomikov je končan. Od 15 nastopajočih igralcev je prvih sedem dobilo četrto kategorijo. To so: Dušan Blatnik, Nadia Garc, Mirico Čuk, Vinko Rakovič, Vinko Mlakar, Vlado Kočevar in Vinko Peterlin. Vsi so pokassali solidno znanje. Posebno moramo pohvaHti vztrajno Nado CJorc, ki je z odličnim šestim mestom prijetno presenetite. (I. S.) ■BREŽICE — Brežiški veterani rokometa bodo nas voj načnn počastili letošnji občinski praznik. V soboto pcHx>ldne ob 15. uri se bodo na rokometnem igrišču are-6ali z vrstnoki iz Krškega. Oboji so napovedali aanimivo arečaqje. (V. m NOVO ME.STO — KeeljašiM zveza Slovendje je podeiUla sim kegelj Ro^tu Romihu in Jožetu Mrzlaku. mpofielMio priz^ianje & prejelo 2Ž telmovalcev In or A nizatorjev kegljanja t naM repUSl liki. (J. M.) ■ KOĆEVJE — Na turnirju trtokategomdkov vodi po deveieO^ kolu Tone Ralcortć prod Krava* njem, Moharjem In Vinjfkkom. (I. S.) ■ SAMOBOR — Novome^ Igralcd namiznega tenisa so aaid-njo nedeljo gostovali v Samoiic^ ru. V prijateljskem srečai^ju so člani in mladinci premagali domače. Člani v postavi: Somrak, Kapš in Tm-k so domače poraaift z 9:0, mladinci Blažon, Uhan ^ Šepetave pa svoje vrstnike s &:CL S prikazano igro so NoTotneSčaDi dokazali, da nenehno oaprodujejo In da si bodo prair ton>Tn dobiU ugled, ki so ga imeli pred leti. (P. U.) ■ PREL()K.\ — Domači noM metaši so imeli snečanije s noK metno prvenstvo mladinskih iz Dolenjske. V srečanju pe^ ekip so zasluženo zmagali mladi Novomeščani. (A. L,) ■ METLIKA — Občinska zveea za telesTK) kulturo v Novem mestu je razpisala medobčinsko mladinsko prvenstvo v rokometu. Tu so se srečale ženske ekipe gim-naaije (Črnomelj), SSD Metlika, ESS in SZD Novo mesto in Sent' Jernej. V zelo izenačeni konkurenci so bile najboljše čmomaljke. (J. GJ ■ KOČEVJE — Na šahovskem turnirju 26. oktobra je sodeloval^ 22 pionirjev. V močni konkurenci je zmagal Dušan Blatnik z 8 toC-kami pred Moharjem 7, Tatjat» Sega, Vizjakom in čukom 6 itn. Zmagovalci so dobili praktična darila. (I. S.) ■ NOVO MESTO — Za zaključek delavskih športnih iger |e bila v soboto odigrana na Lolfi odbojkarska tekma med zmagovalcem tekmovanja Novoteksom in sindikalno reprezentanco Novega mesta. Srečanje je bilo zelo borbeno in je pokazalo, da se v Novem mestu igra vrhunska odbojka. Sindikalna repreizentanca ja bila nekoliko boljša in je premagala Novoteks s 3:2. Za sindikalno reprezentanco so igrali: Sonc, Sbor, Potrč, Lapajne, C5o-leš, Berger in Mrvar, za Novoteks pa: Medic, Simič. JCoprivnik, Re-snilc, Somrak ii Fujs. ■ NO^ MESTO — Prfliodnjo soboto se bo začelo kegljaško prvenstvo Dolenjske. £3dpe bodo tekmovale na 6 x 200 lučajev. Za t^miovanje so se prijavili; Pionir, Železničar, Krka in Pionir — mladinci. (N. N.) SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE O KMETIJSTVU Pomagati zasebnemu kmetu Težav v kmetijstvu ni kriva organiziranost, pač pa nizek dohodek in odliv akumulacije v druge panoge — Jedro kmetijskega vprašanja je v cenah, dohodku in tržišču — Družbeni proizvodnji omogočiti obstoj in razvoj, zasebnemu kmetu pa pomagati s sprejemljivo kooperacijo Razprava o kmetijstvu na seji občinske skupščine je bila 22. oktobra zanimiva in tehtna predvsem zato, ker je zelo jasno opozorila na težavno stanje v tej zelo pomembni panogi, hkrati pa tudi nakazala rešitve. Dohodek in odnosi na tržišču so po nmenju poročila in razprave osrednji problem. Družbena proizvodnja je svoje osnovne smotre glede količin že dosegla. Družba ji je zdaj dolžna omogočiti nj«io vlogo v navezovanju proizvodnje zasebnega kmeta, ki je nadvse pomemben zavoljo tega, ker predstavlja skoraj polovico življa in ker obdeluje 94 odst. kmetijskih površin v občini. Kmetijstvo je v novomeški obfcini druga najpomembnejša panoga. Z njim se preživlja 30 odst. prebivalcev, 18 odstotkom prebivalcev p« je kmetiijstvo dodatni viir. Pre- cejšen razvoj industrije je v razdobju p>o 1953. letu povzročil beg prebivalcev s kmetij. Od 1953 do 1963 se je števi- lo kmečkih prebivalcev zniža- lo od 60,7 odst. na 43,7 odst. Za naše kmetijstvo so zaia-čilne majhne kmetije s povprečno 5 do 6 ha zemlje. Od t^a je na kmetiji povprečno le 3 ha obdelovalne in 1,5 do 1,8 ha orne zemlje. Zelo značilna je tudi velika razdrobljenost parcel, saj meri povprečna kmetijska parcela 25 do 30 arov. Ob takšnem bestavu kmečkih gospodarstev se seveda precej teže uveljavlja sodobna agrotehnika. Kot dodatna ovira nastopa še zaostalost prebivalstva in prirojeni odpor proti vsemu, kar je novo. Nič čudnega torej, če je porabijesiih na leto le 20 KZ Novo mesto v precepu Ob težavah z dohodkom in neurejenim tržiščem, ki povzročata izgubo v družbeni proizvodnji, kmetijska zadruga Novo mesto ne more opravljati svojega družbenega poslanstva med zasebnimi kmeti Na seji občinske skupščine je posegel v raa$>ravo o kmetijstvu tudi direktor KZ Novo mesto inž. Jože Tanko. V zgc^ičenem pregledu o dejavnosti novomeške zadruge je prikazal precejšnje težave, ki 60 izven nioči kolektiva in kmetijskih Vfcrokoviioakov, ter opozoril, da zadruga ob takšnih pK)gojiii ne more opravljati svojega družbenega poslanstva zlasti v kooperacijski proizvodnji z zasebnim ksnetom. KZ KRKA ima 1514 ha družbenih površin, kar je 6 odst. vseh kmetijskih površin na njenem območju. Celotna proizvodnja na teh površinah je bkla še v času podružblja-nja usmerjena v živinorejo. Zaradi zastoja v izvozu živi-xie v lanskem letu se je zadruga anašla v veliki zagati. V prvem polle-iju letos je imela 830.000 dtai izgube, pokrila pa jo je z denarjem iz poslovnega sklada. V 9(^obnih hlevih za pitanje živine ima 2700 'atojišč, trenutno pa ima v pitanju le 327 mladih goved. Druga sto- jišča so prazna. Do lanskega leta je KZ KRKA izvažala za 650.000 do 700.000 dolarjev živine, lani pa le za 150.000 dolarjev živine. Lani je stal zadrugo 1 kg spitanega živin-četa 7,79 din, prodajali pa so ga zar^i cen, ki so veljale na tržišču, po 7,13 din. Letos so znižali ceno piitanga na 7,28 din za kilogram, toda cena živine je padla na tržišču na 5,50 do 5,90 din. Zaradi padca cen je imela zadniga lani in letos pri pitanju živine 1.400.000 din izgube. Ugotavljajo, da redijo lahko največ 1100 pitanih goved na leto, ker lahko le za to ko-ličiiio pokrivajo negativne razlike v ceni. Rešitev iščejo v proizvodnji izdelkov, ki bi jih sami prodajali na to^. Samo na ta način se lahko ieognejo temu, da jim druge panoge (trgovina in predelovalna industrija) pobirajo dohodek. PertitaiinaTstivo je takšna dejavnost, zato so opremili svojo klavnico za perutnino in bodo prihodnje leto zredili 350.000 do 400.000 piščancev brojlerjev. V ŠENTJERNEJU PREMALO UČILNIC Letos trije 8. razredi Podružnica v Orehovici večja za dva oddelka Pet novih učiteljev - Letos dražje malice? Letos ima šentjemejska osnovna šola prvič, kar obstoji, tri osme razrede. To je razveseljivo, hkrati pa zaskrb-Vjivu, saj je morala šola zaradi pcMn^anjkanja učilnic en peti razred preseliti na podružnico v Orehovico. Novo šolsko leto Je iM’ine-slo šenitjernejski šold še več drugih sprememib. Število učencev se je povečalo na 978, od tega jih je na po-podružnicah v Orehovici, Ple-teirjah in Zameškem 223- V Orehovici je biJ letošnji vpis .prvošolcev toUkšen, da so morali odpreti še en prvi raared. Tudi T tem šolskem letu odhaja redno vsak dan na pot šoMd »vtobUB, ki tobi učence vi&Jih razredov v Šentjernej in domov. Zjutraj pobere avtobufi najprej otroke v vaseh ob Krki, nato pa se odpravi pod Gorjance. V šoli je letos 42 učiteljev, letos jih Je pet več, sedem jih je prišlo, diva pa sta odšla. Nemoten poi^ po učnem načrtu Je zagotovljen, ker so vsa učna mesta zasedena. Sobika kuhinja, ki pri{>rav-Ija malico za 80 odstotkov učencev, bo pričela te dni nabiralno akcijo, od katere bo odviana tudi cena maiice. Zdaj plačujejo starši za malico po 6 dinarjev na otroka rsak mesec. O podražitvi bodo sklepali kasneje. NOVOMEŠKA KOMUNA Zelo pogostni so očitki, da ae zadruga loteva samo komercialne kooperacije, drugo pa zanemarja. Nihče pa ne pove, kje naj zadruga ob težavah, v kakršnih je celo v svoji lastnd proizvodnji, dobi denar za kritje izgub iz kooperacije. Letos v prvem polletju je zaradi zagotovljenih cen prašičev iz kooperacije imela zadruga 240.000 din izgube. Kooperantom je s pogodbami zagotoVHa'odkupno ceno 5,10 din za kilogram, tržna cena pa je nato padla na 4,74 d;n kilogram. Kooperacija bi se dala brez dvoma razviti tudi v poljedelstvu, npr. v proizvodnji krompirja ter v sadjarstvu in v vinogradništvu, toda kdo naj da denar zanjo? Zadruga s svojimi sredstvi tega ne more zagotoviti, čeprav je kooperacija družbeno potrebna in nujna. Vsem drugim težavam pa se pridružuje še ta. da so osebni dohodki strokovnjakov v kmetijstvu za 1000 din manjši kot v drugih panogah in da strokovnjaki beže iz kmetijstva. Pravila v razpravi Občinski komite ZtMS v Novem mestu je poslal te dni mladinskim aktivom osnutek pravil občinske organizacije Zveze mladine. Razprav, ki se bodo končale 1. decembra, se bodo udeleževali tudi člani komisije, ki je izdelala osnutek. V novembru se bodo v Novem mestu spet sestali predstavniki občinskih komitejev iz sosednjih občin na Dolenjskem in izmenjali mnenja o pravilih občinskih organizacij 2^MS. Mladina novomeške občine bo pravila sprejela sredi decembra na občinski konferenci. Razgovori pred sprejemom mladih v ZK v Novem mestu so bili prejšnji teden pogovori s predstavniki mladinskih aktivov o »prejemu mladih v Zvezo komunistov. Za sprejem v Zvezo komunistov so predlagali do zdaj več mladincev in mladink ic tovarne zdravH KRKA, LABODA, NOVOTEKSA, PIONIRJA, Industrije obutve, gimnazije in kmetijske šole na Grmu. odst. umetnih gnojil, ki so predvidena z agrominimumom in le 10 odst. sortnih semen. Tudi mehanizacije je pri zasebnih kmetih veliko premalo: vsega imajo v občini 50 do 60 traktorjev. Stroški obdelave so v družbeni proizvodnji precej večji, ker obdeluje zemljo na sodobne načine. V zasebnem kmetijstvu je porabljenega veliko več dela in tudi pridelki so neprimerno manjši. Kooperacija zajema le 20 odstotkov kmetov. Zadruge imajo premalo denarja, da bi jo lahko še bolj razvile, saj leži tveganje ob p<^os>tih znižanjih cen samo na njihovih ramenih. Vrhu vsega se pretežni del dohodka, ki ga ustvarja kmetijstvo, zaradi neurejenih cen in tržišča odliva v druge panoge. Na seji so predlagali, naj zvezni organi zagotovijo naj-nižje odkupne cene kmetijskih pridelkov in izvoz živine ter omogočijo ugodnejši nakup uvožene drobne kmetijske mehanizacije zasebnemu kmetu. V dolgoročnem razvoju naij republika predloži usmeritev razvoja kmetijstva po proizvodnih področjih. Obe kmetijski zadrugi v občini naj razvijata kooperacijo razen v živinoreji tudi v poljedelotvu in mlekarstvu ter naj v okviru kooperacije organizirata obnovo sadovnjakov in vinogradov. Zasebnemu kmetu mora biti pod sprejemljivimi pogoji omogočeno kreditiranje za nakup kmetijskih strojev in obnovo gospodarskih poslopij. Posojila naj bodo dolgoročna, obrestna mera pa nizka. M. J. Odlok o skladu odložen Kmetijstvo je nemogoče pospeševati zgolj z denarjem iz občinskega proračuna — Strokovnjaki naj pripravijo program za delo sklada 22. oktobra je bil na občinski seji na dnevnem redu tudi sprejem odloka o ustanovitvi sklada za f>ospeševanje kmetijstva. V rai^avi so odborniki ugotovili, da pogoji za ustanovitev takšnega sklada še niso zreli in so zato sprejem odloka odložili. Z zelo skromnimi sredstvi, ki bi bila skladu na voljo, le-ta ne bi zmogel velikih nalog. Odlok v predlaganem besedilu razen tega ni zajel ne vsebine ne biijtva kmetijske deijavnosti in je bil preozek. Predlagali so, naj zvezni organi določijo kot glavni vir financiranja sklada prispevek vseh d^ovnih organizacij, ki ustvarjajo dohodek iz kmetijstva. Strokovnjaki (iz obeh kmetijskih zadrug, KSS Grm, Osemenjevaln^a centra p>ri veterinarski postaji, ObS in titovskega podjetja Hmeljnik) naj izdelajo program dela I>ospeševalne službe. Gospodarska zbornica SRS pa naj izdela tak program za posamezne panoge kmetijstva in celotno kmetijtitvo SRS. Sele ko bo zadoščeno tem pogojem, bo imela ustanovitev za pospeševanje kmetijstva smisel. Dosedanja pospeševalna služba — opravljale so jo zadruge za tiste vrste kooperacije, ki je bila zanje tržno zanimiva, in Osemenjevalni center pri veterinarski postaji, tako da je delal za kmetijstvo samo v mejah tega, kar je v kmetijstvu zaslužil — pa ni učinkovita. Mladina na vseh proslavah v Novem mestu ne bo več zadrege za kulturne sporede na proslavah Za proslavo ob državnih, republiških, občinskih in kulturnih praznikih v Nove«n mestu ne bomo več v zadregi. Tako vsaj kaže po četrtkovem dogovoru občinskega komiteja ZMS s predstavniki srednjih in osnovnih šol, predsedniki mladinskih aktivov v teh šolah ter predstavniki Zavoda za kulturno dej-ivnost. Dogovor je pomemben predvsem za sestavo kulturnih programov na proslavah, saj bo vsaka šola pripravila vsaj po eno točko. Organizacijo proslav bosta prevzeli SZDL in ZMS, to pa pomeni, da bosta imeli na sebi tudi skrb za sredstva. V torek, 5. novembra, se bodo v Novem mestu pogovorili o organizaciji in programu prve take proslave — za d»an republike. Predvideno je, da bodo kulturni spored pripravile ekonomska srednja šola, glasbena šola, osnpvna šola »Katja Rupena« ter Oder mladih. Najlepši spomenik: šola v Mirni peči (Nadaljevanje s 1. str.) Delegacija odbornikov je nato odnes’a vence na pokopališče v Mirno peč in v spi^minsko vežo v Novo mesto, pionirski odred iz Mirne peči i>a je pozdravil občinsko skui>ščino, ki je tik pred tem sprejela .sklep, da b» nosilH nova osnovna šola v Mimi peči ime slavnega partizanskega komandanta Ivana Kovačiča-Efenke. Gostje in odborniki m nato odšli preil jjoslopje nove šole, kjer jih je pozdravil Karel Galič v imenu mimopeške krajevne skupnosti. Domači pionirji so pred šolo zai>eli in recitirali več lepih pesmi, trije pionirji novomeške šole Katje Rupena pa so čestitali svojim tovarišem pred novo šolo. Franc Nahtigal, raivna-trij domače osnovne šole, je zatem govoril o željah in potrebah generacij zadnjih desetletij, da bi dolina dobila prepotrebno novo šolsko poslopje. Zdaj je socialistična družba to željo uresničila in 425 učencev se bo te dni preselilo v 16 oddel-kov lepega novega šoLskega poslopja, ki ga je projektiralo in zgradilo SGP PIONIR. Toplo se je zahvalil izvajalcem del, TIS, MERCATORJU in vsem drugim podjetjem ter domačinom, ki 80 s krajevnim samopri.spev-kom omogočili opremo nove .^p. Predstavnica šde n ^^ihe’a pri Novem mestu j? Eatem čestitala ravnatelju Nalitigalu, predsednik ObS Franci Kuhar pa je spregovoril zbranim domačinom in množici pred šolo- Pose-bej je poudaril, da je novo I>08l0p.)e u.^peh desetletnega l>rograma medobčinMkega sklaila za investicije v šol-Kivu na Dolenjskem, gle«le katerega prav zdaj raanii.š-Ijaju, da bi ga poilaljšali še za deset let. Gostje in dontačini si) nato »tot>ili v prostomu veš« nove šole. kjer je Mara Rupena spregovorila šolskim otrokom in drugim o preteklih časih in boju za svobo-dQ, kot tudi o pomembnem deležu, ki .so ga prebivalci Mimopeške doline dali za svobodo (njen govor bomo v celoti objavili v DOLENJSKIH RAZGLEDIH). Za njo je o pokojnem narodjiem heroju Ivanu Kovačlču-Efenki spregovoril Jože Borštnar in opisal lik velikega partizanskega junaka prepričljivo in nazorno, nato pa je odkril spominsko ploščo v veži no-ve šole. I>omače pionirke so vdovi pokojnega tovariša Kovačiča izročile šopek cvetja, vsi pa »o si nato ogledali lepo, svetle in prostorne .učilnice ter pomožne prostore nove šole. Odborniki i« gostje so si ob 13. uri ogledali Se pro-izvmlne" prostore novomeške tovanu' perila LABOD, kjt^r so se seznanili z lepim na-pretlkcNn in močnim razvojem tega perspektivnega podjetja. Tg. Slavje na novem asfaltu Asfaltirana cesta skupna pridobitev za Škocjan in Šentjernej — Velik delež občanov! V nedeljo, 27. oktobra dopoldne, je predsednik občinske skupščine Novo mesto tovariš Franci Kuhar slavnostno odprl v Škocjanu in Šentjerneju novi asfaltni cesti, ki povezujeta oba kraja z magistralo Ljubljana—Zagreb. Slavja v obeh krajih so se razen cJoinačih prebivalcev in predstavnikov javnega življenja udeležili tudi predstavniki organizacij, ki so 3 prispevki pomagale pri modem/isaciji cest, karia-lizacije in pri izgradnji vodovodov. V SkocJaiMi so ta dan slavili tudi otvoritev krajevne kanalizacije, številnih vaških vodovodov in konec zadnjih elektrifikacijskih del. Predsednik krajevne skupnosti Pavle Zupet je v govoru omenil, da so otoč2ni razen tega, da so plačali krajevni samo-rpispevek, c^ravili pri gradnji vodovodov 10.820 prostovo-Ijjiih delovnih ur, pri popravilu poti 3..'>00, pri kanalizaciji pa 8.000 ur. tako da zna-•ša vrednost vseh njihovih udarniških del več kot 100.000 dinarjev. Tov. Zupet se je posebej zahvalil Dolenjskemu li-.stu, ki je s pomočjo svojih bralcev postavil nov dom se-gonjskim trojčkom, .^kucnjan-ski šolarji so popestrili slavje s petjem in recitacijami. 01) koncu ie preložil venec pred spomenik NOB. V Šentjerneju, kjer so v nedeljo dopoldne izročili namenu tudi vodovod, je po uvodnem nagovoru predsednika krajevne skupnosti Stanka Kušljana spregovoril predsednik občinske skupščine Franci Kuhar. Med drugim je ome«ii!l, da je modernizacija cest veljala letos več kot 3 milijone dinarjev, šentjer-nejski vodovod, ki napaja devet krajev, pa je veljaJ oko- li 430,000 dinarjev. Prebivalstvo je pri izgradnji vodovoda opravilo 4..’>00 udarniških ur, razen tega pa plačalo predpisane samoprispevke. V kuMumem delu proslave sta nastopila ^«ntjernej^>ki oiktet in pevski »»y>r o«tno\>np Sole. Hudournike bodo ukrotili Do konca 1968 bo narejena študija o ureditvi hudourniških jarkov za Suhadol - Vaščani Suhadola bi radi tudi cesto - V Gabrju bodo sami očistili hudourniške jarke Kadar se topi sneg ali kadar pride močnejše deževje, se potoki in potočki v vaseh pod Gorjanci spremenijo v razdiralne hudournike, ki odnašajo zemljo, raznašajo gnoj po poteh in uničujejo poti. Hudourniških jarkov je veliko na območju Gabrja in Suhadola. V Gabrju so se odločili, da bodo jarke očistili in poglobili. Za ukroti-tev hudourniških voda na območju Suhadola so naročili študijo pri pristojnem ljubljanskem podjetju, študija bo izdelana do konca letošnjega leta. Ko bo izdelan načrt za regulacijo hudournikov, bodo verjetno že prihodnje leto, če bo republiški vodni sklad zagotovil sredstva, začeli izvajati prvo stopnjo ureditve. Ta naj bi ob.segala ureditev tistih delov, kjer hudourniki najbolj ogrožajo naselje in izgradnjo cest. Vaščani Suhadola razen tega nujno potrebujejo cesto. POPRAVEK Zaradi malomamo.sti v tiskarni DELA je prišlo v objavljenem pogovoru s pred-sednikcan ObS Novo mesto pretekli četrtek v člarAu »Načrtno d« komunalnih naprav« do neljubih tiskarskih napak. Zaradi skaženega smisla objavljamo po izvirnem rokopisu točno besedilo 3. stavka v drugem odstavku odgovora rw» prvo vprašanje objavljenega intervjuja, ki se mora pravilno glasiti takoie; »Zaradi ni naključje, da sr jr naša skupščina v sml«lovaiiju z občani y kni-jevnUi skupnoNlih iu z dr-lovnimi ort^anizavijami odločila za načrtno. po^topiM) izf;radiOo tistih komunalnih naprav, ki p4)me^nijo bol.j«r življenjske poRoje 7,a vse nas in ki so resnična pntreha ter zahteva sotlobnif^a časa in sodobnih t.hidi, hkrati pa omog;oča>o hitre j.ši razvoj nekaterih ^(»spodarskih pa-noR, prcHlvsem turizma.« Opravičujemo se avU>rju tov. Francu Kuharju in bral-zaradi neljubih ti.sdtar-skih noitjak, ki pa jih ured-ni.štv« našega čajnika zares ni krivo. UREDNIŠTVO DOL. 1JST.\ Oddelek za odraste v gostinski šoli v iK)vomeški gostinski šoli je ta teden začel s poukom oddelek za odrasle. Obiskuje ga 18 gostinskih delavcev, ki so se v želji za Ce bi strokovnjaki cesto izmerili in zakoličili, bi jo prebivalci sami zgradili, ker imajo material za to že pripravljen. 1.5 km dolgo cesto bi radi uredili vsaj tako, da bi se v vas lahko prišlo z avtomobilom. To bi koristilo predvsem zdravnikom, ki bi prišli k bolnikom. Inž. Vlado Pavec, upravitelj gozdnega obrata, se je o tem že pogovarjal s prebivalci. Med drugim so vaščani Suhadola povedali, da bi dali zemljo za potrebe ceste brezplačno, opravili pa bi veliko brezplačnih del. Račimajo tudi na pomoč družbene skupnosti. Več denarja za gozdarsko javno službo v razpravi o gozdarstvu je na občinski seji 22. oktobra predlagal odbornik inž. Konrad Mehle, naj pristojni organi odobrijo gozdnogospodarskim organizacijam več denarja za opravljanje jav-r>e gozdarske službe. Pri odkazovanju in žigosanju lesa ter v vseh drugih zadevah, ki jih urejajo za zasebne lastnike goadov, imajo gozdnogospodarske organizacije veliko dela, ker so gozdne parcele majhne in gre v izgulK) veliko časa. Tako je odbornik Konrad Mehle irtemeljil svoj predlog. 5^ ' Partizanska pesem, zapeta iz petdesetih osnovnošolskih grl, je lepo dopolnila kulturni del prosla»ve ob otvoritvi asfaltirane ceste, kanalizacije in vodovoda v Škocjanu (Foto: Ivan Zoran) Pet zazidalnih načrtov sprejetih Na seji občinske skupščine so 22. oktobra sprejeli odborniki pet odlokov o zazidalnih načrtih. Trije sprejeti zazidalni načrti se nanašajo na Novo mesto, eden na Stražo in eden na SmarjeSke Toplice. Komunalno servisni predel ob Cesti herojev: Načrt zajema predel med Cesto herojev in Krko od vrtnarije Komunalnoga podjetja do veterinarske postaje. Na tem prostoru so predvidene poslovne stavbe za komunalno podjetje, podjetje Vodovod, Vodno skupnost, gradbeno obrtno podjetje, kleparski obrat, ključavničarski obrat, obrtni montažno podjetje In.^tala-ter, garaže in delavnice za PIT, parkirni prostori za poslovno združenje Vektor in bencinska črpalka podjetja Petrol. Bencinska črpalka bo na obeh straneh ceste (v sedanji zelenici pred gasilskim domom In na delu sedanjega živin- skega sejmišča), v bližini bencinske črpalke in Vektorjevega parkirišča pa je predviden ob Krki manjii gostinski obrat. Cesta herojev bo štiristezna in asfaltirana, kanalizacija pa priključena na čistilno napravo tovarne zdravil KRKA. Predvidena turistična cesta ob reki Krki od bodočega mostu pri Grabnu do vrtnarije odpade. Potrošniško središče ob Kandij-ski in Zagrebški cesti: iPo prvotnih načrtih je bila Kandijska cesta predvidena za gradnjo višjih stavb, pas med njo in Zagrel)^o cesto pa je bil zamišljen kot zelenica. Dosedanji poslovni del Novega mesta pa - je že premajhen in ga je nujno potrebno razširiti tudi izven mestnega središča. V ta namen je predviđena Kandij.ska cesta, ob kateri bo zgrajenih več trinadstropnih poslovnih in trgovskih stavb. 2e v kratkem se bo začela gradnja Metalkine stavbe in Mercatorjeve Oče jim še naslova ne pošlje Viktor Fideršek je zapustil družino'in se neodgovorno ognil vsem očetovskim dolžnostim - Podjetje »Novoles« je z večjo vsoto denarja pomagalo Fiderškovim, ki so se razkropili na vse strani Pri Fiderškovih v 2abji vasi pri Novem mest« je zadnje mesece otroški živžav utdhnil. V mala otroška srca se je naselila skrb zaradi mamine bolezni, pridružil se ji je dolgčas, nekje čisto na tihem pa vsak dan bolj raste vroča želja po tt^em domu, v katerem bi se si>et vsi zbrali: mama, Majda. Vili, Jože, Darinka, Nevenka in mali Darko. Frančiška Fideršek je že celo vrsto let sama skrbela za številno družino. Zgodaj zjutraj se je vozila v Stražo, kjer je bila zaposlena pri »Novoleeu«, popoldne pa se je utriijena vračala dcmiov, kjer Jo je čakalo 6 m-ajhnih otrok. Njihov oče Viktor Fideršek Je odšel v svet brez pozdrava in poslovilnih besed, niko- FiderŠkova družina se je raakropila. Tudi otroci so morali narazen. Najsitarejši trije so ostali doma in obiskujejo šolo v Šmihelu, 10-letna Darinka in 8-letna Nevenka sta morali v rejo, najmlajši, Darko, pa je ostal pri sorodnikih. 45-letnl Viktor Fideršek je svojo družino zapustil že pred nekaj leti. Begal je iz kraja v kraj, doma se je redko oglašal, otrokom pa je poslal dvakrat ali trikrat manjše strokovno kvalifikacijo odlo- u jim ni pisal in jim največ- čili za šolanje v oddelku za odrasle. Novomeška gostinska šola razpisuje vsako leto vpis v oddelek za odras.le. Vanj se vključujejo predvsem gostinci, ki so že vrsto let zaposleni v gastinskih podjetjih. ■ N0\’0 MK.Sl« — v torek dopoldne je bil po ulicah Novega mosta tradicionalni tok v okviru občinskega praznika. Nastc^llo je blizu 60 tekmovalcev i* Ljubljane, Črnomlja, Trl>ovelj, Kočevja in Novega mesta. Pri mladinkah je na 800 m dolgi progi zmagala Bratkovičeva fAK Novo mesto), pred D. Močnik in Henig-manovo iz gost4nsko šole. Pri mladincih Je uo l.'OO m zmagal Anton Kovačtč roHmoih'' "—vi Kolencem iz Ljubljane in 2u2kom Iz Kočevja. Pri članih je zmagal Zidiui (Olimpijo), pr«l Popovictsin iz Ljubljtuie in Uoznikom iz Trbovelj. Med eklpiuni je imela največ uspeha Olimpija pri mladincih, Rudar pri članih in gostinska Sola pri mladmkah Zmagovalci so prejeli pokale In praktična darila tovarne perila Lnbod Organizacija tekniovajija je bila po-miinjkljiva, saj se je tek odvijal kar v gf)udi- Ce bo preiskava ugotovila kazniva dejanja, bo proti krivcem sprožen redni p>ostopek. O zadevi bomo še poročali. Od 33 na 38 milijonov Obrtno podjetje Remont v Mimi peči, ki ima 13 zaposlenih delavcev, je od lanskega leta povečalo brutoprodukt od 33 na 38 milijonov S din. Letos so največ delali za ko poskrbeli za najnujnejšo opremo nove šole. V glav-obleko, hrano, obutev in šol- nem proizvajajo kuhinjsko ske potrebščine za otroke, in pohištveno opremo, poskrbeli pa so tudi za nji- Uspešno tudi kooperirajo z hovo varstvo. ljubljansko Leso njem v najrarfičnej-ših krajih. Pred kmtkim so zvedeli, da se je začasno zaposlil v gradbeni skupini ljubljarvskega podjetja »Tehnika« na delovišču Cavtat pri Dubrovniku. Otroci, ki so biii vsa leta prikrajšani za njegovo ljubezen in skrb, ne pKyvprašuijejo po njem na glas. čisto na tihem pa se najbrž sprašujejo, zakaj se jim oče ni znal rukoli ljubeče približati in za-icaj nikoli ni našel časa, ra-Bumevanja in IjubeOTii zanje. M. P. Veliko jih prejema malico Na osnovni šoli v Mimi peči prejema šolsko malico 300 otrok, kar je 75 odst. vseh učencev. Starši prispevajo za otroka po 5 din. Razen tega nudijo obilno podporo s poljedelskimi pridelki. Na šoli imajo že sedaj pripravljenega več ton krompirja, 350 kg marmelade, 150 litrov borovnic ibd. Manj kopalcev kot lani Lansko leto je bilo v odprtem bazenu v Dolenjskih To-P-icah 29.387 kopalcev, letos pa le 26.618. Vzrok za padec je v tem, da je bilo letos samo 93 kopalnih dni, land pa 110. Razen tega je na manjši promet vplivalo še slabo vreme, investicijska dela na bazenu ter dogodki v svetu. samopostrežnice z gostiščem. Sti-rismemo križišče pri mostu bo urejeno na trasi IMinove ceste južno od hotela Kandija in severno od Dolenjske banke in hranilnice tako da bo Zagrebška cesta izravnana, dosedanja zelenica pred hotelom Kandija pa bo uporabljena za drugi del štiristezne Zagrebške ceste .Stanovanj.sko-obrtni.ški predel v Mačkovcu: Predel zajema prostor severno od ceste Novo mesto —Mačkovec med gostiščem Berus in prostorom, ki je predviden za prehrambno industrijo. Na tej površini bo sezidanih 71 stanovanjskih stavb, od tega 70 enodružinskih. Ob sedmih stavbah so predvideni prostori za obrt. Zazidalne površine so namenjene predvsem delavcem, ki delajo v tovarni zdravil KRKA in tovarni perila LABOD. Stanovanjsko-obrtniški predrl n -Krecaiijeveni hribu t Straži: okviru tega zazidalnega načrta y mogoča zidava 38 enodružinskih stanovanjskih hiš. V 14 hišah .so predvideiM obrtne delavnice. Okoliš je namenjen predvsem NOVO-LESOVIM delavcem, katerih se ve liko voB na delo. Predrl za počitniške' hišice v i^marjeških Toplicah: Prostor za počitniške hišice je predviden na Kozjanah, na površini 3,5 ha, severno od ceste Bresovlca—Družinska vas. Največ interesentov za gradnjo je iz Ljubljane, Novega mesta iii Zagreba. Zeraditi je mogoče 4fi počitniških hišic v treh izvedbah (manjše zidane, večje zidane in montažne). Kmetijski odborniki so predlagali v razpravi o kmetijstvu n;i radnji seji občinske skupSčine j«? sodelovalo tudi več odbornik'. iz kmetijske skupine. Predlagc/. so razumne rešitve za navidezno nepomembna vprašanja, ki pa močno bodejo zlasti zasebnega kmetovalca. ODBORNIK FRANC HR.ASTAR iz Sel pri Zagorici je svojo razpravo navezal na ugotovitve iz uvodnega poročila, ki so s podatki dokazale, da so kmetije v novomeški občini premajhne in da je tudi to eden izmed vzrokov za zaostalost. Predlagal je. naj bi .se z zakonom določilo, da erta, Ena gospa mi je rekla, da se ji v Novem mestu zdi za vse praznike strašno praznično, ko toliko zastav visi po hišah. Višek pa ja bil za letošnji občinski praznik, ko so vi.sele zastave kar na treh hišah na glavnem trgu: na magistratu. na DOLENJKINI stavbi in na stavbi Zavarovalnice. Najve<^ji »hec« pa je to, da tistim ki sustav za praznike ne razobesijo, nihče nič ne more, ker ni zakona o tem ... Ta gospa je rekla, da bi bilo najbolj prav, ko bi jim dali nagrade . . . Morda želite da bi vaši prijatelji, znanci, sorodniki donna in na tujem ali pa vaši sosedje prejemali odslej , ^ S P saLw 3 • DO KONCA DECEMBRA 1968 ga lahko - če nam takoj sporočite njihov naslov, ki pa ga lahko oddate tudi vašemu pismonoši! Vaš pismonoša ima te dni pri sebi naročilnico za • BREZPLAČNE DOLENJSKE LISTE, namenjene vsem tistim, ki si bodo DOLENJSKI LIST naročili v tej jeseni. ZAKAJ NAD 30.000? ■ DANES ZAČENJAJO pismonoše in drugi delavci 77 po6t na področju naših 9 občin po dogovoru z vodstvi Podjetij za PTT promet v Ljubljani in Novem mestu novo veliko akcijo, ki jo bomo imenovali »NOVI NABOCKIKI 1968/69«, V rokah imajo nad 6000 pisem-naročiilnic, ki jih bodo razdelila v družinah in tistim posameznikom, ki domačega pokrajinskega glasnika Socialistične zveze še ne poznajo ali pa morda še ne dobivajo na svoj naslov. ■ CEMU NOVA AKCIJA? Ne zaradi akcije, pa tudi oe zavoljo morebitnega postavljanja, da »... ima ,Do^ lenjc' naj višjo naklado« med vsemi pokrajiiuAimi (regionalnimi) tedniki v državi. Ne, za vse kaj drugega gre: za resnično obveščenost občanov, ki bodo enakopravni upravljavci lahko le, če bodo zares vsestransko in dobro obveščeni o vsem, kar morajo vedeti! Ni dovolj, da list tiskamo in izdajank>; tednik mora med množice,, mora biti množično bran, šele potem* bo lahko uresničeval naloge, ki Jih ima pr^ sabo kot eno izmed glasil SZDL. ■ PRED SKORAJŠNJO 20. OBLETNIC« izhajanja domačega pc^rajinskega tednika širše Dolenjske, ko izdamo vsak teden zdaj nekaj nad 29.200 izvodov DOLENJSKEGA LISTA, pa bi to število radi zaokrožili — seveda navzgor. Podatki o razširjenosti našega časnika nam povedo, da pride zdaj v pokrajini 1 Dolenjski Ust na vsakih I.S prebivalcev, pri tem pa so razmerja med razširjenostjo lista v posameznih občinah precej različna. Sredi oktobra letos je prišel 1 Dolenjski list v naših občinah na naslednje število prebivalcev: občini občini občini občini občini občini občini občini občini NOVO MESTO: METLIKA: TREBNJE: ČRNOMEajJ: KRŠKO: SEVNICA: KOČEVJE: RIBNICA: ^REŽICE: na 6,3 prebivalcev na 6,7 prebivalcev na 7 prebivalcev na 7,3 prebivalcev na 8 prebivalcev na 8j3 prebivalcev na 8,9 prebivalcev na 9,3 prebivalcev na 9,4 prebivalcev Zanimiv je tudi pcidatek, da pride v pokrajini na 2,1 gospodinjstvi 1 izvod DOLENJSKEGA LISTA, po občinah pa: v novomeški na i,8 gospodinjstev, v metliški na 1,9, v črnomaljski na 1,9, v trebanjski na 2, v sevniški na 2,2, v krški na 2,3, v ribniški na 2,5, v breži.ški na 2,6 in v kočevski občini na 2,8 gospodinjstva en izvod domačega tednika. ■ ŠTEVILKE NAM TOREJ POVEDO, da bi lahko tiskali in brali v 9 občinah nad 33.000 izvodov DOLENJSKEGA LISTA, njegova skupna naklada, če upoštevamo še razširjenost lista med Dolenjci drugADA domačega pokrajinskega tednika naj bo p>onos vseh njegovih naročnikov, bralcev, sodelavcev in dopisnikov. Zato prosimo tudi vas, spoštovani bralci in naročniki: sodelujte pri širjenju domačega glasila SZDL, priporočite ga prijateljem, znancem in sorodnikom doma in na tujem! Lepo vas pozdravlja vaš NOC V GLOBINAH TOPLIŠKIH G07.00V O filtra so klicali: Milan, Andrejka! Vaščani Gornjega Gradišča in miličniki so več kot dvanajst ur iskali dečka in deklico, ki sta v gozdu zašla - »Sreča, da tisto noč ni bilo mraza!« ugotavljajo ljudje bi odkrival sledi. Pomoč je kmalu prišla iz Novega mesta. Pod vodstvom miličnikov so se vaščani, med njimi tudi Milanov oče Jože Godnjavec, razdelili v skupine in začeli iskati izgubljena otroka. Najprej so ubrali smer proti Praprečam, nato proti Drga-njim selom. Klicali so, toda zaman. Otroka se nista ogla-siLa. Milan Godnjavec: »Malo sem se bal in nisem mogel i^ati.« Bdi je lep, hreKvetetm jesenski dan. Cisto netoo se je zrcalilo v Krki, jata ptic je v Minu preletela polje spodaj v dolini in odplivkala proti Rogu. Certoveoa ura je udarila štiri popoldne. Trmajstletni Godnjavčev Milan, šestošolec topliške osemletke, je pravkar napisal pri domači nalogi datum: 16. oktober 1968, ko je na sosedovi, Markovičevem dvorišču zaslišal konjski topot. »V gozd gredo,« ga je spreletelo. Hitro je pospravil šolske stvari, poklical petletno Straškovo An- Idrijčani so bili navdušeni nad Šmarješkimi Toplicami Vojaški invalidi iz Idrije so tudi letos krenili na vsakoletni izlet. Tokrat so obiskali nekatere dolenjske kraje, za dalj časa pa so se zaustavili v Novem mestu in šmarjeških Toplicah. Idrijski izletniki so bili prijetno presenečeni, ker so jih v Toplicah tako lepo postregli in sprejeli. Ogledali so si zdravilišče in okolico in se vračali prepolni lepih vtisov in doživetij. Hvaležno se še vedno spominjajo vseh, ki so bili FHjzomi do njih, zlasti uprave šmarjeških Toplic, kjer so se zares lepo počutili. AK dreoko, in že sta jo mahala z Markovičevim striceaii, ki je šel v g0(zd (na Prašičevko) po drva. Mrak se je že gostil in na Gornjem Gradišču so že pričeli prižigati hiči, ko so pri Godnjavčevih opazili, da ni Milana in Andrejke. »Kje sta otroka?« Nihče ni nič vedel. Ko se je Franc Markovič, Godnjav-čev sosed, okoli. šeste popoldne vrnil z drvmi, je začuden ugotovil, da otTOk ni za vozstala v gozdu!« se je razneslo p>o vasi. Preplah pa ^ je kmalu umaknil razsodnosti. »Vsi v g02jd iskat otroke!« Okrog 20. ure se je na p>o-staji milice v Dolenjskih Toplicah oglasil telefon. Električar Alojz Erbežnik je sporočil miličnikom, da jih vaščani Gornjega Gradišča prosijo za pomoč. Miličnik Tine Zajc je pravkar končal službo in se je že odpravljal domov, ko je dežurni postaje povedal, da Je treba iti v gozd iskat otroke. Nedolgo zatem sta miličnika topliške postaje Tine Zajc in Ivan Horvat že bila pripravljena za odhod. Preden sta odšla, sta pomislila, da bi bilo iskanje uspešnejše, če bi Iskalci imeli s seboj psa, ki Smrt pod vozom V soboto, 26. oktobra, je tragično umrl 45-letni Ivan Rigler z Brega pri Ribnici. Navedenega dne je šel s konjem po jelov les v Malo goro. Naaaj grede je iz neznanih vzrokov padel pod voz in se do smrti i>oškodovail. Pokojni Rigler je bil vseskozi napreden človek. Bil je aMivni udeleženec NOV. Pri ljudeh je bil priljubljen. Bil je napreden kmet. Nes're-ča v družini je še toliko večja, ker je pokojnikova žena v bolnišnici, ker se je pred tedni hudo poškodovala. Družina pokojnika bo težko pogrešala is^bo očeta in moža, prav tako mati sina in sosedje vaščana. Vsi, ki so pokojnega Riglerja poznali, sočustvujejo z njegovo težko prizadeto družino. Vsem bo ostal v naj^lepšem spominu. -r 1 KAR 9,5 KG TEŽKA ZEL-NATA GLAVA. »Letos je nekaj izrednega,« pravi Frančiška Mikec z Odrge pri Trebnjem, »odkar kmetujem, še nisem pridelala takega zelja. Ena izmed glav je očiščena tehtala kar 9,5 kilograma, čez 8 kg težkih pa je bilo veliko.« Minute so bile dolge kot vnre, iskalci p>a so zaman blodili po gozdu. Toda klicati niso prenehali. Nenadoma se jim je Milan oglasil. Ubrali pa so napačno smer ... Medtem ko so bile za iskalci že desetine neuspešnih kilometrov, sta se Milan in Andrejka utaborila na neki majhni planoti globoko v gozdu. Milan je nalomil vej in nabral stelje in na tako pripravljeno ležišče posadil deklico, ter sedel poleg nje. Naredil je natanko tako, kakor je videl na televiziji. Toda zaspati ni mogel. In tako je prišio jutro, 17. oktobra. Iskalci, ki so se utaborili nekaj kilometrov stran, so trdno upali, da bodo otroka našli. Okoli pol sedme zjutraj se je to tudi zgodilo. Milan je še vedno sedel poleg Andrejke. Vaščani, srečni, da so naposled vmili otroke njihovim staršem, niso obžalovali prečute noči, četudi so morali nekateri takoj na delo. Milan se je sicer malo prehladil, toda še vedno obiskuje topllško šolo, kjer je marljiv učenec. Andrejka spet ubc^a mamico in sta z Milanom še bolj nerazdružljiva prijatelja. O srečnem jutru 17. oktobra bodo vaščani Gor. Gradišča še dolgo govorili in dostavljali: »Sreča je le. da t«-daj še ni bilo nvr.iza! IVAN ZORAN Puška se je sprožila proti deklici v Gor. Mokrooc^i je 27. oktobra dopoldne tragično izgubila življenje 4-letna Jožica Starič. Po prvih ugotovitvah se je tega dne odigral pretresljiv dogodek takole: 1 Metni ložlčin brat je prišel .do lovske puške, ki jo je oče neprijavljeno in nabito hranil v omari, puška pa se je v deč-.kovih rokah sprožila proti mlajši sestrici, da je poškodbam podlegla. Pričakujejo, da bodo kmalu zoper dečkovega očeta uvedli kazenski postopek zaradi malomarne hrambe strelnega orožja in tudi zato, ker orožja ni prija-vU. Čudno redovanje Na zadnji sefi občinske skupščine Ribnica so razpravljali tudi o učnih ws-pehih Solarjev. Neki odbornik je med drugim opozoril na nekatere nepravilnosti učnega osebja, predvsem v zvezi z redo-Vanjem. Dejal je: — Učenka je napisala obnovo nekega berila in dobila za to delo oceno 2. Druga učenka je obnovo od prve prepisala in dobila zanjo oceno 3. Tretja učenka pa je prepisala obnovo od druge učenke in dobila aa to delo oceno 4! Šest sulcev na suhem Po slabem začetku se je lov na sulca v Krki pokazal v nekoliko boljši luči. V oktobru so dbmači in tuji ribiči ujeli že šest sulcev. Največjega je pred dnevi ujel avstrijski ribič in smo o njegovem uspešnem lovu že pisali. Zadnje dni je bil uspešen tudi dr. Leander Bleiweis, ki je ujel 10,5 kg težkega in 101 cm dolgega sulca. Nič kaj vesel ni bil Zagorcev oče iz Vratnega pri Pleterjah, ko je v stiskalnici privijal zmleta jabolka, ne pa grozdje. Toča mu je tako sklestila vinograd, da ni imel kaj potrgati. Tudi jabolk ni pridelal, marveč jih je moral za sadjevec kupiti. »Ne bom obuiNU,« Je povedal, »bo pa prihodnje leto bolje.« (Foto: Polde Miklič) ČE ŽELITE odguvor ali naslov iz ma lih oglasov, priložite vašemu vprašanju dopisnico ali znamko za 30 din. UPRAVA LISTA HUI^ RAZDEJANJE — TODA NA SREČO LE NEKAJ PRASK. V petek popoldne, 25. o«tobra, se je pri Gmajni na cesti prvega reda zgodila huda prometna nesreča. Bolg?ir Lubomir Guturanov je vozil proti Zagrebu in prehitel neki avtomobil prav tisti trenutek ko se je v nasprotno smer pripeljal Ljubljančan Franc Prusnik s tauniisom. Ko ga je Bolgar opazil, je zavil na levo, toda bilo je že prepozno. Vozili s a trčili z vso močjo, tako da sta odleteli vsako na svojo stran ceste. Škode je bJo za 40.^0 din, na srečo pa so se voznika in sopotnica v Bolgarovem avtomobilu le lažje opraskali, tako da niso i^ali zdra\7iiške pomoči. (Foto: Legan) ¥ prekoračenem silobranu je zabodel svojo ženo Skoraj 48 ur v gozdni jami Marija Jernejčič (90 let) iz Žužemberka je šla v soboto, IjCAoj^eT'i^TSii^TzToTčarievega dola obs,^ J S jen na 1 leto in 6 mesecev zapora Draina, ki se je lani 8. novembri zvečer odigrala pri Rusov' h v Lončarjevem dolu, je. pred kratlciim dobila epilog novomeškem okroz- čin je storil v bdstveno zmanjšanem prištevnem sita-n;u, čeprav sicer ni duševni bolnik. Senat potjo je padla v tri metre giloboko jamo, kjer so jo domači našli v ponedeljek, 28. oktobra, ob 9. uri, potem ko so jo dva dni in dve noči zaman iskali v gozdovih okoli še ni Jernejčič padla v tako globoko jamo, se ni poškodovala. “ TT okrožnega sodišča je ‘ ^ , v guzuirvm okoii nem s^isču. Upokojenec Jo- prisodil 1 leerica. čeprav je Manja ^ se je moral zagovar- secev zapora. Sodba jati, je s kuhinjskim no- pravnomočna, žem ^ ^t«trat zabodel svojo že- ' » no roki. Cesto je bilo iz bi^ slišati vpitje in pretepanje. Zena je možu metala v -Obraz razne očitke, pri tem je bila kot močnejša zelo f3-padalna. Podila ga je od bii e in grozila celo, da ga lx) ub Is- Tuđ usodnega dne se je med ‘‘l- in 22. uro zvečer v kuhin.i razvil hud prepir. 2en3 15 zagrabila za kuhinjski rtfž in z njim zamahnila proti nožu, vendar je ta pre-stregc^ sunek z levico. Ranjen je nož iztrgal, nakar jo je začel z njim zabadati, čepra' ga je prosila, n.aj odneha. Sele ko se je zgrudila, ga je ^>es minil. Zbežal je iz bi.^e noč prebil na prostem. Po f>nenju sodnega izvedenca de.anje ni bilo premišlje no kovano, pač pa storje no v Prekoračnem silobranu in v Jftanju, ko se obtoženec ni nV'gel več obvladati. Zlo- ŠE 40 NOVIH ČLANOV ZK. V soboto, 26. oktobra, je krajevna organizacija ZK v Krmelju sprejela 9 novih članov, predvsem mlajših delavcev iz METALNE. Sprejeme pripravljajo tudi v LISCI, JUTRANJKI in še nekaterih delovnih organizacijah, tako da se bo do konca leta število članov v sevniški občini povečalo za 40. Posnetek je s sobotnega sprejema v Krmelju. (Foto: M. Vesel) 180 let kovači - sinje ušel! Fra^c Markovič, kovač z Gornjega Gradišča, sodi že v peto ^leno kovačev Markovičev. V vzorno urejeni kovačiji nie je seznanil z bogato družinsko zgodovino. »41 let že dvigujem kladivo nadaljujem izročilo svojega deda in pradeda ... Upal sem, da se bo izročilo nadal^valo, pa, kot kaže, ne bo ni^! Sin mi je namreč ušel v drug poklic,« je nekoliko prizadeto potožil kovač Markovič. Seveda ni ostalo samo pri tem ^'azgovoru. Ker se pri nas govori, da kovaška obrt umir®' sem hotel zvedeti še za M^-rkovičevo mnenje. Odločno je zanikal takšno oceno iJi na praktičen način dokazal. da je samo v Topliški dolini šest kovačev. Pri tem pa je Verjetno pozabil, da ni- ^ ma od sedanjih kova- Franc Markovič, kovač z Gornjega Gradišča že več kot čev vee vajencev, torej bo že 40 let vihti kladivo. Kaj bo res kovaška obrt na Mar-čea nekaj iet le nastopila «*' Kovičevi domačiji izumrla? To vprašanje si zastavlja ^ iudi sam kovač. (Foto: S. Dokl) Priznanje novinarju P. Romaniču Politične organizacije in skupščina občine Novo mesto I so včeraj, 30. oktobra zvečer, priredile v šmarješ'kih Toplicah svečanost ob 20-let-nici novinarskega udejstvovanja Petra Romaniča. Dolgoletnega novinarja Petra Romaniča, ki je s svojim novinarskim peresom spremljal vse povojno življenje v naši pokrač-ini, so obdarili s spominskim darilom in se mu zahvalili za njegovo delo in prispevek k družbenemu in ix>litdčnemu razvoju. Prisrčne sv'ečanosti so se razen predsednika ObS Novo meisto Francija Kuharja in predsednika občinake konference SZDL Francija Bega udeležili še drugi predstavniki druž-beno-političnih organaaacij, predstavniki uredništva DELA iz Ljubljane in člani novinarskega akt.iva iz Novega mesta. , StanoT^emu kolegi Petru Romaniču iskreno čestita za lepi; delovni jubilej tudi uredništvo n*^a 1'sta! »Je šu z dum’ raznolika — od vplivov nebesnih • teles na newyorško borzo do dejstva zvezde Sirius na melanholične plavolaske. Spor med astrologi Vendar pa nikakor ne smemo misliti, da se astrologi med seboj dobro razumejo. Zaradi hude konkurence pride tudi do močne nestrpnosti. Sleherni astrolog trdi, da je prav oh tisti, ki odlično pozna zvezde in njihove vplive. »Sveta inkvizicija« je zaradi svojega neznanja nečloveško mučila nedolžne ljudi — danes se pramovemi ljudje »mučijo« sami, saj še toliko niso razgledani, kot so bili v srednjem veku inkvizitorji... vsi drugi pa so nevedneži in šarlatani. Leta 1963 je v Parizu izšla knjiga Andreja Barboixa, astrologa, ki zelo prezirljivo govori o svojih kolegih, ker objavljajo horoskope v časopisih. Saj sleherni ve, pravi ta astrolog, da nimajo nebesna telesa nobenega vpliva na usodo p>osameznih ljudi, ampak samo na — velike dogodke, s tem pa se uspešno ukvarja prav on, Barboix. Pred nekaj leti je francoski psihiater Couderk, ki proučuje psihologijo severnih ljudstev, dal v pariški časopis nekakšen reklamni »astrološki« oglas in svoj naslov. Treba je pripomniti, da je bil sam profesor najbolj presenečen nad tem, kar je dosegel s svojim šaljivim oglasom. Pisma so prihajala od vsepovsod in domiselni profesor je vsakemu enako odgovoril, v stilu običajnih astro* loških »poslanic« — torej z »globokoumnimi« nesmisli, potem pa užival nad odgovori svojih klientov«. Eden je pisal: »Prebrali ste moje življenje kot odprto knjigo!« Drugi je bil ves navdušen: »Sploh ne vem, kako naj se vam zahvalim: odprli ste mi nova obzorja!« in tretji-je trdil: »Vse, kar ste rekli v svojem odgovoru, je popolnoma res!« Nad dvesto pisem, polnih najgloblje hvaležnosti. Pro fesor je preštudiral rezultate svojega eksperimenta in ugotovil, da so bili žrtve naivni, lahkoverni in sugestiji podložni ljudje. Astrologija je zelo škodljiva. Na kongresu psihiatrov v ^Filadelfiji leta 1960 so ameriški strokovnjaki ugotovili, da stalno prebiranje horoskopov pomeni resno nevarnost za zdravje mnogih ljudi. Kajti med njimi je veliko takih, ki potrebujejo zdravnika ali psihiatra, obračajo pa se na astrologe in horoskope. Znanstveniki mnogih dežel, ki se bojujejo proti praznoverju, so že večkrat prepričljivo dokazali sleparijo in šarlatanstvo astrologov. Tako so na primer nekemu miin-chenskemu astrologu sporočili natanko leto, dan in uro rojstva nekega človeka, čigar imena pa niso povedali. Zaprosili so astrologa, naj ugotovi značaj tega Človeka. »To je zelo omikan, čustven in dobrosrčen človek,« je svoje poročilo zaključil astrolog, »in tudi v prihodnjem letu bo nadvse srečen.« Vse bi bilo v redu, toda znanstveniki so bili astrologu poslali podatke o človeku, ki je bil zaradi številnih urno rov obsojen in usmrčen že leta 1932. KONEC Likovna razstava v Artičah P(Xl vtxistvom prof. Mira Kuglerja so učenci artiške osnovne šole pripravili likovno razstavo v počastitev občiin-skega praznika in otvoritev šolskih prostorov. Obiskovalci so si z zanimanjem ogleda- li likovna snovanja mladih Artičanov. Razstava je požela precej pohvale. Brez denarja se ne da programirati Med organizatorji obrambnih priprav in vzgoje prebivalstva v brežiški občini ni pravega sodelovanja in še vedno se dogaja, da se več organizacij vzporedno odloča za enake akcije. Koordinacijski odbor je imel namen sprejeti program obrambnih pri,prav in izobraževanja za leto dni vnaprej, ker pa so na odločilni seji 24. oktobra manjikali predvsem tisti, ki lahko odločajo o denarju, se to ni Tigodiflo. Slavnostna oddaja ob peti obletnici Poslušalci brežiškega radia so v n©deljo zvedeli iz ust anketirancev mnenja o dosedanji vlogi lokalne radij*»ke postaje, ki je bila ustanovljena natanko pred petimi leti za občinski praznik. Vsi, ki so jih radijski novinarji obiskali, so izražali veliko zadovoljstvo 7, dosedanjim programom in potrdili mnenja nuio-gih občanov, da je f>ostal radio Brežice nepogrešljiv obveščevalec v občini. Pohvala za prebivalce Orehovca v Orehovcu so prebivalci sami napravili 600 metrov nove ceste. S tem odsekom so ublažili strmino v telanec, da bo laže prevozen. Vaščani so prispevali za cesto 4.000 dinarjev, krajevna skopnost pa je dodala še 1.500 d'npnev. Zajetna številka glasila »KEKEC« Mladi novinarji artiške osnovne šole so izdali za otvoritev prenovljenega šolskega p<>slopja praznično številko glasila KEKEC. V njej predstavljajo svojo šolo, svoje de- lo v krožkih in pogovore z nekdanjimi učenci, s tistimi, ki so pred 65 leti prvi pre-.vtopi-U njen prag. Zelo pregledno opi.sujejo učenci izvenraz-redno delo in delovno akcijo med letošnjimi poletnimi po-6itnic;ftmi. Praznik v Artičah Vas je imeia v nedeljo veliko obiskovalcev Mladi šiiortniki so prinesli pozdrave udeležencem svečane seje občinske skupščine Brežice v Artičivh. (Foto: J.Teppey) JUNIJSKE NALOGE SO DOLGOROČNE NARAVE IN ŠE VELJAJO Iz sklepov vsak lahko razpozna svoje dolžnosti in odgovornost Za delegata na devetem kongresu ZKS so v Brežicah izvolili Staneta Kranjca - Predlagan je bil v vseh treh posavskih občinah - Na teze za slovenski statut ZK ni bilo izrečenih bistvenih pripomb Člani občinske konference ZK v brežiški občini so se p>o štirimesečnem presledku srečali na redni seji 15. oktobra. Referat sekretarja Franca Bukovin-skega in razprava sta se omejila predvsem na to, kako komunisti uresničujejo sklepe julijske seje konference in smernice CK ZKJ. Kritičen pogled nazaj je pokazal na premajhno zavzetost članstva pri odpravljanju že nekajkrat ponovljenih slabosti. Počitnice in avgustovski dogodki na Češkem so res usmerili pozornost komunistov drugam, toda to je le delno opravičilo za pomanjkljivo akcijo. Sklepi so bili jasno izrečeni in so točno opredelili vlogo družbeno političnih organizacij, skupščine, samoupravnih organov in jjosamez-nikov. Se vedno so v veljavi, ker so dolgoročne narave in vsi tisti, ki jih niso preg'le-dali, bodo morali spregovoriti o njih. To so predvsem krajevne organizacije, aktivi ZK in družljene organizacije. Tudi samoupra\nii si jih bodo morali p>obliže ogledati, saj navajajo izboljšave v gospodarstvu. kadrovske spremem- Ponovno so sedli v šolske klopi Začel se je^pouk v večerni osnovni šoli, ki jo organizira delavska imiverza. Prvi in drugi tečaj obrskuje 21 prijav-Ijencev. Letošnji tečajniki kažejo dosti veJ zanimanja kot generaciji pred njimi. Vsi obiskovalci večerne šole so tokrat zelo mladi in le malo jih je zaposlenih. be, štipendiranje, zaposlovanje, integracijo, nagrajevanje in delitev dohodka itd. Smernice CK ZKJ si je večina obSanov pravilno razlagala. Nekateri so jih pojmovali tudi napačno kot lov na slehernega, ki ima dobro urejen osebni standard, drugi spet tako, da bodo ostale na papirju, ker si ne bo nihče upal dregati v osje gnezdo. Oboji so se zmotili. Pojave socialnih razlik so v občini analizirali, prav tako davčno politiko in ugotovili, da večjih špekulacij ni bilo in da so si občani pridobili premoženje s poštenim delom Skupščina je že z dosedanjo davčno politiko pravilno zajela dohodek, v prihodnje pa se bo to še izboljšalo. Konferenca jfe zelo kritično ocenila izpolnjevanje sklepov v minulih mesecih in zahtevala od slehernega člana ZK pri uresničevanju nadaljnjih nalog več delovne zavzetosti. Središče svečanosti za ob-čirtiki praznik so bile letos Artiče. V soboto zvečer so gostovali na akademiji pevski zbori iz Brežic. Zapeli so v novi telovadnici doma družbenih organizacij, V nedeljo dopoldne je naznanila začetek prazničnega dne kapelska godba na pihala. Se med promenadnim koncertom so v telovadnici razglasili rezultate sindikalnih športnih tekmovanj in podelili pokale najboljšim. v prisotnosti številnih gostov se je ob 10. uri začela svečana seja občinske skupščine v preurejenem domu. Na tej seji so prvič podelili' oktobi*.:ke nagrade. Nagrajenca prof. Stanka Skalerja in Rada Demača so vsi zbrani Splošno livarstvo spet uspešno posluje Kritično obdobje zaradi pomanjkanja nairočil je dobov-ska livarna prebolela. Dela je letos spet dovolj.* Plan je za malenkost večji od lanskega le po količini, vrednost je o-stala ista, ker so se znižale cene. Prometa so predvideli do konca leta 1.200.000 din in so ga do srede oktobra izpolnili z 92 odstotki Pred kolektivom je trenutno največja naloga, zidava novih poslovnih prostorov. Lokacijo bi podjetje najraje dobilo v središču Dobove, tam, kjer že ima stare prostore. To bo težko izvedljivo, če pa .se bodo morali seliti strfvn bo investicija večja. NOVO V BREŽICAH ■ v 1’KTKK JK K'N pripravlja o»)4';in.ska Zveza adniteivi borcev NOV dve spominski slovesnosti. Na pokopaliW-u v Brežicah Ik) ko-ninnonicija 1. novembra dopoldn«! oL 9. uri. Pol ure kasneje sc bodo pred-ituvuiki ZB in drugi občani zbrali pred spt>menikom ki-ftkih žrtev v IX)bravi Na spiimin>Jcl slo-ve.siiOKU bodo MKlelovali ttodbu na pihala, ino^i pevski zbor in .<101' ska tnladinu. Tudi dttiKod. kjer ne bo nindnih slove.snoslI, bodo s cvetjem In svt<'!>mi počiLstili spomin nu padle boire nariKln(K).'rvo-l>()diliu*j:a boju. H NA C.A1 K/.l so te dui U‘.ta-povill rl'ii^tvo prijateljev mladine. To so napravili na Številne pobude .starJev Aolskih in predšolskih otrok. Društvo Ikj kmalu sestavilo delovni proRriini, ki Ra narekujejo želje in potrebo kraja. ■ v \KK.\J DNKH BO V.AhNKiA PKTR(M..\ v Bnižicah začela prodajati kurilno olje. Podjetje je kupilo veliko disterno. Kmalu bodo montirali .Se črpalko, nakar se bodo lahko začeli ogla-.Sati kupati februarja letos in za nbčin.ski praznik smo imeli otvori-tfv. Vodo je dob;l«» 90 hiš iz vst*h troh vuMi. Pridno smo d(‘lali in zbirali denar. Zdaj je naš tnul poplačan in vedeli smo, da bolj ne moremo biti.« V zadnjih dveh letih so napravili v brežiški občini veliko vodovodov. Na kranjski strani so brez tekoče vode le Se Skopice, Malence, Krška vas, Vinji vrh, Cirnik in Bregansko selo. Letos so dokončali vodovod Jesenice—Obrežje—Nova vas, vodovod BorSt—Račja vas, vodovod Oklu-kova gora—Volčje—Zg. Pohanca in speljali vodo v del Pjivlove vasi. V CreSnjicah in na Lazah bo otvoritveno slavje za občinski praznik, mesec dni kasneje pa bodo dokončali vodovod na Koritnom. V gradnji je Vv»dovod v Globočicah, v Breganskem selu, v Orehovcu in delu Pavlove vasi, na Čerini in Vinjem vrhu, po-daljSek vodovoda na Silovcu, pripravlja i>a se tudi velika rekonstrukcija brežiškega vodovoda. Rezervoar, ki ga bodo postavili na Čatežu, bo napajal Čatež, Krško vas In Malence. Se malo in studenčnica ba izvirala v vsaki hiši. Vasi kar tekmujejo med seljoj, katera se bo prej lahko pahvalila z vodo-■^odom. Ljudje, ki napeljujejo vodo, ne poznajo ne praznika ne nedelje. Ogromno prostovoljnega dela so že vložili za uresničitev svojih načrtov. Velike denarne zneske so pn.spevali. na pomoč pa jim Je priskočila tudi .skup.^;čina. Vsak dinar, ki «» ga občani dobili za vodovode, so oplemenitili za nekajkratno vrednost. nih «Hlborov: »Kljub diMiariiim težavam • smo letos dokonča- li vodovo-darstvi v Srednji Pavlovi vasi bomo odprli 29. novembra. /daj zbiramo drnar za vodovoil v Orehovcu, delu rodgor.ja in Dednjt vasi. Nanj se bo priključilo KO hiš. I)ogra.jt*n bo pri- hodn.H‘ leto«. Blaž l.ipar, Volčje: )»(>00.(MM) dinarjev. Nji'gova družina .je opravila nad 400 delovnih ur se več jih ima l>ojze Zo-kulj, ki je bil eden izmed glavnih pobudnikov za gradnjo: njegtive ure so preM‘gle številko pozdravili s prisrdtiim aplaiv-zom. Po seji so se gostje i-n domačini zbrali pred obnovljeno osnovno šolo, kjer so jih učenci prijetno presenetili s kulturnim programom. Bese-kulturnim programom. Beseda učiteljev, bivših in sedanjih, je odkrila zbMinim delo z mladino na tej soli v preteklosti in sedanjosti. Na slovesnosti so izrekli dobrodošii-co vsem prosvetnim delavcem, ki so učili v Artičah. Med povabljenci so bili tudi prvi učenci, ki so pred 6.5 let' prestopil prag artiške šole Gallus je odlično zapel v soboto, 26. oktobra, se je brežL^ko občinstvo zbra- lo na akademiji v prcuvetnem domu. Slavnostni govor o ^ menu praznika je imel predsednik občinske konfereiK^ SZDL Janez Pirnat. Zatem je bil na sporedu koncert okteta GALLUS. Poslušalci so z užitkom poslušali narodne m umetne pesmi, ki so jih st j e odlično odpeli. Prired’tev je prenašala lokahia radijti'^* postaja. Pionirji zbirajo dokumente Na pišeški osnovni -šoli imajo naV/e^jo pionirsko of' ganizacijo, ki nosi ime Ma.^* Pleteršnika. Pionirji pridno zbirajo |:radivo o zgodovin* svojega kraja. Foto kro-^e^ zbira fotografije iz narodnoosvobodilnega boja, podtnl*' dek Rdečega križa pa dokumente o zbirarju sanitetnega materiala za partizansko vojsko. Mladi kulturniJti so prev/eli nase skrb. za nastoi>e na pro' slavah. Na šoli je zelo delavno tudi športno društvo, družina mladih gospodinj, krožek biologov in krožek OZN- Letos celo žganje ne gre v prodajo Odkupm postaja kmetij-*’*^® zadruge v Pišecah je inieJ* to jesen polne roke Kmetje so pripeljali sliv, vendar niso mogli kupiti vseh količin. Iz shVi ki jih niso prodali, so kti-hali žganj« Tudi žgiuije n gre več tako v promet, je trg zasičen s tovi'sto i pijačami tovarn za prede.rt'^ sadja. JabC'lka so sadjarji jali po 70 par in hniške pr tako. Zadruga je odkup' samo dobro sadje. redni pridelek je o.stal doma. Niso ga spraviti v denar /-a ■ ceno. ker je tudi jji, vezana na pogoje odje* cev. RADIO BREŽICE nriKK. 1. oddaj* odpiulc, " NKDIIIJA. :t. NOVKMKK' Domače zanimivoRtl »bor* VoK^anšek Pred siudikalnlli poflniinic ■ iftoi- ni 7.apls s pruznovuiija njrm ob Zabava K»n»bi<': iiela Kmetca noloi'iiji* W Nekatere UKOlovilve w P«' „jniaS tiiiloKUh ol)čii> • •„.kiiiine predno.sfi! Obvestil«. _ in spored kinemalOKia*” • OW«ni čestitajo in TOKKK. ‘‘.n^o N«)vo v J Itorarni ton 'vam pred.stiivlja ' u.rinki: KJodor M‘h«J ovič ^ Jev.ski U nii.^e K*"’*'**Te-Obvefitila in fllm.skl l'rPP denski »porini koniemi pi^Ko-f.lusbi-na novo- ftll vam predstavljalo • Ktl. Na *™"o samo sposoka v sredo. 23. oktobi-a, se je Prt ot>činJkem sindikalnem Svetu v Kr^-l^em seitala or-Sanizacij'iko-kadrovska komisija. RaiipravljaJa je o sestavu ntn'ih \’Odstev, ki jih bado volili na občriih zborih ^indi-^■‘ilaih organizacij. seji je bilo poudarjeno, postaja sindikalna organizacija po Seitem kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije Ppniemben dejavnik pri kre-P-tvi samoupravnih odnosov ^ splošni politiki gospodar- jenja v delo\’nlh organizacijah. Zato kadrovanje ni le fonnalnost in v nova vodstva je treba izvoliti ljudi, ki bodo sp:/iobni spremljati in pravilno ocenjevati dogajanja v podjetju in temu ustrezno ukrepati. Ključa, po katerem naj bi sindikalne organizacije delegirale predstavnike v občinski sindikalni svet, bo komisija določila prihodnje leto, ker je do občnega zbora še dovolj časa. S kooperanti so tudi težave, če ne delajo dovolj solidno Kakovost je draga, še dražji pa so slabi izdelki, če so prezgodaj za v staro šaro. Zgodi se, da je celo garancija samo papir. Tako se jim je primerilo v Splošnem obrtnem podjetju v Krškem, ko so montirali ventilator nekega zagrebškega podjetja, še v garancijskem roku se je pokvaril, kooperacijsko podjetje iz Zagreba pa je med tem šlo v likvidacijo. Naročniku so morali Krčani kupiti nov'ventilator na svoje stroške in to jih je veljalo precej denarja. lastnih izdelkih kolektiv P‘Ošnega obrtnega podjetja pazi na kkovost in solid-To sicer podražuje pro-2'odnjo. pomaga pa v kon-'Jrenci na tržišču. Na ceni se v^iteta ne pozna. Podjetje . svoje izdelke in za kooperantov garancijo le. mesecev do dveh d čase so barvali iz- ^ navadnimi barvami, .^j so s to prakso prekinili *.upujejo zanje le najboljšo barvo. Tudi pri var- no povečuje. K temu veliko p'ipomore inženirski biro v sklopu podjetja, ki ima svoj sedež v Ljubljani. Biro skrbi, za to, da so kleparske in ključavničarske zmogljivosti zasedene 75-odstotno, ostalih 25 odstotkov pa zapolnijo z občasnimi naročili. Letos je bilo dobro leto tudi za rlrtarskd obrat. Lepo vreme na začel-ku le^ je skrajšalo mrtvo zimsko sezono in ugodno ^-plivalo na povečan delovni obseg v tej stroki. Z ozuuiiico so se ljudje v gla.aem oskrbeli. Sem in tja pa' še pripelje kmet pred stanovanjski blok voz krompirja ali jabolk. V trenutku so gajbice prazne, saj so otroci vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. (Foto: J. Teppey) TRGOVINA POVEČUJE PROMET S KREDITIRANJEM POTROŠNIKOV Plačilo na obroke je za kupce ugodnost, ki jo zelo radi izkoristijo Oskrba z blagom včasih zašepa - Industrija še ne dohaja povpraševanja zlasti pri sezonskih izdelkih - Prodaja na drobno se veča Za letošnje poslovanje trgovskega podjelja PHESKR-BA v Krškem je značilno, da ga je po'soej bolj kot prejšnje čase prilagodilo željam in denarnim mo/..io=tim kupcev. Podjetje zdaj samo o- - so spremenili postopek. navadnega plina plin, da N-ames u J irabljajo boljši ^ - -•‘--'i vide/ k\-alite^no Pi'<).’zvodhje se stal- Ippši videz in da je 0}}^n leto 150 ton piščrincev ima po- jtn, ^ pod'et- 5« dobavo pl-"" ^ Na le mnof oblečeni. ^•^ožičen odziv delavskih športnih igrah fL višje ovred- prireditev VIL „.(eno. To za zdaj ni predvideno, kljub temu pa želijo prosvetni delavci iz krške občine doseči izenačenost po drugi poti — s ceno pedagoške ure. Zahtevajo, naj se razlike odpravijo. ker so le preveč očitne. Slavico Smerdel je omenil, da javnost o prejemkih učiteljev in profesorjev ni pravilno informii'ana in da povprečje, ki ga je prikazala republika, zamegljuje pravo stanje v šolstvu. Ko ljudje prebirajo. da so prejemki učitelja (151) din, prejemki predmetnega učitelja 1.000 din in prejemki profesorja 1.150 din, ne vedo, da so minimalni o«ebni dohodki precej nižji. Poudaril je, da tudi to povprečje prenizko vrednoti uči-(<^ljevo delo. Ravnatelj kosianjeviške osnovne Sole Lado Smrekar je dejal, da ni prav, da pedagog Sele po tridesetletnem delu dobi maksimalno plačo, medtem ko jo v večini dru^h dežel doseže po 15 letih službe Tedaj Je v polni moči in nje- V šolske kolektive prinaša to medsebojna trenja, to povzroča nesoglasja med šolami In celo med občinami. Po njegovem mnenju bi vsega tega ne bilo, če bi prosvetnim delavcem priznali za nagrajevanje enoten nacionalni vir za enoten program. Prisotni so to ugotovitev podprli. J. TEPPEY dobrava potrošniška posojila, ki so vsaiomuT dostojKia. Kupci nimajo skorajda nobenih sitnosti, če hočejo imeti blago na kredit. Dobijo ga lahko v trgovini brez pologa začetne vsote in brez iskanja porokov. Ko so v podjetju primerjali prodajo na kredit s prvicn polletjem minulega leta, so prišli do presenetljivega rezultata. V primerjavi z lanskim obdobjem je te šti-riluat narasla. Ugodnosti, ki jim jo nudi trgovina, se kupci zelo radi poslužujejo. Za nakup na kredit se največkrat odločijo, če želijo imeti v hiši televizor, radio, gospodinjske stroje in podobno. Kolektiv PRESKRBE se trudi, da bi bile trgovine založene z vsem tistim blagom, po katerem je največje povpraševanje. Dobava, žal, ni redna in še vedno se dogaja, da prihaja ^ zamudo. Tako je sredi sezone primanjkovalo gradbenega materiala, salonitnih i7xielkov, cementa in železa. Kupci se morajo po nekajkrat vračati v trgoviixo tudi po druge izdelke, s katerimi so bile trgovine premalo založene. Tako je letos primanjkovalo plaščev in iračnic za kole.sa, emajlirane posode in pralnih strojev domače izdelave. Tekstilna industrija je trgovino zadovoljivo oskrbovala, medtem ko se trgovina s konfekcijo ne more najbolj pohvaliti. Se vedno opaža slabo izdelavo in preveč skromno izbiro. Lahke konfekcije je precej več kot težke, čeravno je povpraševanje tudi po teh izdelkih veliko. Trgovsko podjetje PRESKRBA že nekaj časa povečuje prodajo na drobno. Zmanjšala je prodajo na debelo, ker jim je to vezalo veliko obratnih sredstev. Na debelo so prodajali predvsem papir in železo. Pri prodaji železa so morah imeti v zalogi mnogo vrst železnih izdelkov in v njih je bila velika vrednost. Prav aaradi tega so to začeli opnščati. j. t. Šola za življenje v program za zimsko sezono 1968—69 je krška delavska univerza sprejela t>udi šolo za življeiije, namenjeno mladini. Za to vnsto izobraževanja je med mladimi vedno več zanimanja. Zeljni napotkov za razvijanje osebnosti na vseh p>odročjih življenja, se bodo radi -vpisali v tečaj. I Pridite in počastite njih spomin! Spominu padlih borcev ye bodo na dan mrtvih F>okloni-li občani ob številnih spomenikih in spominskih obeležjih v občini. Spominske svečanosti pripravljajo združenja borcev NOV in občinska Zveza ZB. Ponekod bodo slovesnosti že v četrtek, 31. oktobra. VodJtva borčevskih organizacij pričakujejo, da bodo prebivalci s svojo navzočnostjo tiho počastili spomin na tiste, ki so padli v boju za l^>šo pr’hodn^*-:t. Zadnja razstava v letu Galerija Krško je počastila desetletnico smrti slikarja Ivana Čarga z razstavo njegovih del. Razstav’a je bila odprta v soboto, 26. oktobra. O umetnikovem življenju in delu je spregovoril ravnatelj škofjeloškega muzeja Andrej I*avlovec. Pokojnega slikarja predstavlja galerija z akvareli, olji, pasteli ter deli s kredo in ogljem. Letos bo to verjetno zadnja racstava. Ob-oinlatvu se je galerija priljubila in ljudje se v njej radi srečujejo z umetniki sedanj o-! sti in pret-eklostL V posebni šoli ni oddaljenih otrok v oddelke posebne šole v Krškem so to jesen sprejeli 13 novih učencev. V primerjavi s številom duševno prizadetih otrok v občini je to število zelo majhno. Strokovnjaki so letos ugotovili, da je 33 otrok potrebnih prešolanja iz rednih oddelkov v posebno šolo, To je težko izvedljivo, dokler ni internata. Mnogi otroci z razvojnimi motnjami so namreč doma v zelo oddaljenih in hribovi-tiih krajih in jih nihče ne usposobi za življenje in poklic Z ljubeznijo so lepšali svoje mesto Turistično društvo in odbor za olep-šavo mesta Krško sta delala letos z roko v roki. Akcija zn lepšo podobo kraja ni bila enkratna. Prebivalci so se z ljubeznijo do lepote domačega mesta vključili v tekmo^'anje in vzorno skrbeli za urejenost zgradb in okolice, za lU'ejenost šolskih vrtov, parkov in javnih nasadov ter okolico kulturnozgodovinskih znamenitosti in spomenikov NOV. Društvo pričakuje, da se bodo ljudje z enakim navdušenjem lotili skrbi za čistočo in red, za dobro postrežbo v trgovinah in gostiščih tudi v letu, ki prihaja ne glede na to, kdaj se začne turistidna sezona. NAJVEČ VLOG NASLOVLJENIH NA PREDSEDNIKA REPUBLIKE Utemeljene pritožbe so bile rešene, druge zavrnjene KRŠKE NOVICE Pereče: davki, stanovanja in podpore V sredo, 16. oktobra, je bila v Krškem redna seja odborniške komisije za prošnje in pritožbe pri občinski skupščini. Komisija je obravnavala poročilo o reševanju prošenj in pritožb od maja 1967 do oktobra letos. il'eij, Športnih iger v Krš-^Ip^^iovanja v Htreljanju bila med zadnji-lie ,^*^:nski sindikalni *vct ^ Ujj *^*‘^lačnimi organisactj-I* pritegnil v ig- veliko Število de- •* vse občine. Re/.ulta-H* Slo ^ lia zakijuč R y ’^^^osti, ki so Jo uvrsU-hl)jjj^*^*^’’*n(>vanje dneva re-(>b tej ]>rilo^inustt tudi uriananja noteno. Mad drugim je tovarL^ Smrekar kritično spregovoril o l«n. da bi morali ie vendar enkrat prenehati obremenjevati šolnike z računanjem. Za pedagoško delo je kaj malo koristno neprestano razpravljanje o plačah in odstotkih. ••■■■MBMMMMi ■•«■■«■■■■■ Ob vsaki spremembi nu* slovfl mm sporočite svoj stori in novi naslovi Iz poročila je razvidno, da je komisija prejela v tem obdobju skupaj :w vlog. Od teh jih je bilo največ naslovljenih na generalni sekretariat predsednika republike. Največ je bilo prošenj za odpis davkov, zahtev za dodelitev stanovanju in zahtev Tia dodelitev druž>>ene denarne pomoči. Komisija je ugotovila, da so bile v.se utemeljene vloge pozitivno reJie-ne, neutemeljene prošnje in zahteve pa »avmjene. V mnogih primerih je komi sija dala občanom pravni poduk in nasvet, na katere organe naj se obrnejo. Komisija je nekatere pritožbe sama reševala. Na seji je bila omenjena pobuda, naj bi delovne organizacije namensko odvajale denar za reševanje peffeiJih dev občanov, ki se po izredni poil obra^jo na razne pritožbene orgiiTO. Sklepa o tem komisija ni .sprejela. Člani pa bodo še razmiiWjali o tej pobudi in jo posredovali napreo. M. 2. ■ \AU lUU L'I‘4)K<»JKNCKV SK JK /BKAIX> pretekli teden v tovarni psipirja. Vsi so nekoč delali v tej tovurni in v njej dočakali upokojitev. PrL^li so na povabilo kolektiva. Z avtobusom so se nato odpeljali v Kostanjevico, kjer .so jih pogostili. Kolektiv tudi v prihodnje ne bo pretrgal stika z njimi in Jih bo na takih srečanjih seznanjal s proizvodnimi usj)ehl podjetja, v katerem »o biti delavci nekoč 74iposIeni. • STIPKMUJE B«H»0 .srKKiVlfc. MIJ. Organi upravljanja r CBIjU-LUZl M) nedavno sprejeli nekoliko spremenjen *ist«m stipendiranja, ki ca bodo vpeljali r prihodnjem letu. Te spremembe ae nanaiajo predvsem na itudent* na višjih in visokih iolah. DoMdanj* n^in kti-pcndiranj« ni doseitel svojefa na-mena. Tovarna je v zadnjih letih ttipendirala iiteviine strokovnjake, ki p« ae potem v podjetju niso dolK'* MKlrževali. Ko ao si nabrali ickufinje v praKsi, so hitro poaa- bili na pomoč kolektiva in jo popihali v večje indastrijske centre. D* v prihodnje spričo velikih vlaganj v sinokovn kadre v CEXIJ-I^Zl ne bi o.'^tajali bree njih, bodo za sedanje in bodoče potretje feolali tiste delavce, ki so z dosedanjim delom pokazali svoje spo-sobJKtsti in si u-stvarill zaupanje v kolektivu. Kljub tem spremembam bodo tudi v prihodnje obdržali klasičen sislem štipendiranja na rednih &olali. ■ (’AIPRAVK MA OHKAMBO. Pred dnevi se je sestala koordinacijska komisija pri občinski konferenci SZDL: Sprejela je okvirne naloge in program aa izo-braievanje občandv na področju obrambnih priprav in varst\'a pred naravnimi in drugimi nesrečami. Na seji M člani poudarili, da momjo biU e obrambnimi pripravami seznanjeni vsi občani. V ta nanufi bo r jenenukem in zimskem obdobju v občini več !«emi-nar jev in predavanj. 17 Komisija je potrdila pomanjkljivosti Po prvem, neuspelem sklicu se je prejšnji teden vendarle sestala komisija za teh-nijčni pregled lani asfaltirane ceste Impol jca — Boštanj. Ko si je ogledala cestišče, je menila, da 7,6 km dolg^a odseka ceste tehnično ne more prevzeti, dokler ne bodo odpravljene pomanjkljivosti. Izvajalec del — novomeško cestno podjetje — bo moral pohiteti, saj si bo s tem skrajšal tudi garancijsko dobo. Med drugim je treba položiti še zaporni in obrabni iiloj vozišča, ki varuje cestišče pred vmičenjem. Žalna spominska svečanost v Krmelju Krmeljčani so se sipomnili dneva mrtvih in padUh trinajstih talcev že v nedeljo, 27, oktobra. Zbrali so se ob spomeniku, kjer so prisluhnili žalostinkam, ki jih je zapel šolski pevski zbor, in goororu predstavnika ZZB NOV. Poaomo so spremljali tudi krajši kulturni progam. Žalne svečanosti so se udeležili tudi mladinci in pionirji, med zbranimi pa je manjkalo nekaj takih, ki zelo radi govorijo o svojih zaslugah. D. B Do Brega že stoje drogovi v Zidanem mostu na veliko preurejajo želeeniške tire, gradijo podvoz in postajališče, ob tem pa železniški promet ni moten. Na progi proti Rimskim Toplicam že pripravljajo zemljišče, kopljejo jame m postavljajo drogove. Tudi od Radeč do Brega je proga že urejena, postavljeni pa so tudi železmi drogovi, ki bodo nosili električne žice. V Sevnici z delom še niso začeli, proti Blanci na drugi strani Sevnice pa kopljejo jame za drogove. Kdaj bo zapeljal prvi električni vlak, še ni določeno. Tečaj prve pomoči v LISCI Pr©(j,vsem po zaslugi prizadevne socialne delavke se je v konfekciji LISCA že začel tečaj prve pomoči, ki ga vodita dr. Pesjak in sestra I^ra. Prijavljenih je bilo kar 50 udeležoncev, ki jih je bilo treba razdeliti v dve skupini. Akcija v LISCI je hkrati zgiled, da je treba y takimi tečaji začeti tudi v drugih delovnih organizacijah. „Ukrep je prenagljen!" v Sevnici prepričani: omejitev na 5 t ni na mestu — Ustanovitev prevozniškega podjetja? 25. oktobra je bil v Sevnici s6*stanek zasebnih avtoprevoznikov, ki ga je oddelek za gospodarstvo sklical z namenom, da bi se pogovorili o posledicah že sprejetega predpisa, po katerem po 30. juniju .prihodnje leto zasebni prevozniki ne bodo več smeli voziti lastnih tovornjakov, ki imajo nosilnost nad 5 ton. Izmed 26 prevoznikov, kOr likor jih je v občini, jih bo predpis prizadel 8. Toda ne samo ti ljudje, tudi drugi odgovorni občani menijo, da je ukrep prenagljen in premalo pretehtan. Prizadel ne bo tistih, ki so neupravičeno že obogateli, temveč tiste, ki si v ča'au sedanje mnogo hujše konkurence med pre\x>2aiiki z vozilom služijo vsakdanji kruh. . Tudi na sevniškem sestanku so menili, da je nesmiselno omejevati tonažo vozila, 5e ga vozi lastnik sam. Ukrep ne bo imel slabih posledic samo za delovno storilnost v prevozništvu, temveč tudi za dohodke občin iz cestnih skladov. Da bi našli primeren izhod iz zagate, je bilo tudi v Sevnici predlagano, naj bi us^ novili* prevozniško, podjetje, v katerem bi delali ti prevozniki. O tem bodo še rasimi* sliU. JNa sestanku so zasebni avtoprevozniki želeli, naj bi njihove pripombe posredovali tudi naprej. Rokometaši Krmelja so v letošnjem tekmovanju presenetili z dobro igro. Če ne bi imeli nekaterih nepotrebnih spodrsljajev, bi l^hko bili v samem vrhu prvenstvene razpredelnice. (Foto: S. D.) KRMELJČANI ŽIVIJO ZA SVOJE ROKOMETAŠE Samo moralna podpora ne zadostuje Dr. Damjan: »Vse bolj prihajam do spoznanja, da Je zdrav šport doma le na podeželju, zato je treba poiskati možnosti, kako pomagati« Vsakogar zadolžiti le enkrat štab za civilno zaščito je razpravljal o pripra* vah za zaščito prebivalstva pred napadom pripravljeni, vsakdo pa naj bo zadolžen samo za eno mesto ali delo, tako da ne bo zmešnjave, kje naj bo kdo, če bi se zgodilo kaj hudega. Glede zaklonišč dn zaščite prebivalstva pred napadom je po mnenju štaba treba naj- Za civilno zaščito in obrambo se bomo pripravljali na tri načine: v obliki teritorialnega odreda s svojimi enotami, v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, so odločili na zadnji seji občinskega štaba za civilno Mehiška olimpiada nam je nov resen opomin, da ga sekretarja na sekretariatu naša družba premalo skrbi za množičnost v športu za občo upravo in pravosod- ^ ^ , An. in premalo spodbuja, da bi se šport razširil v vse je, ki prihaja iz Ljubljane na ?* tA kraje in med vse prebivalce. Učinkovite vseljudske obrambe in velike delovne storilnosti ni brez telesno zdravih ljudi. Statistike ni mogoče obiti: kolil^ borbene in zagrete rokome tekme v Krmelj, kjer'igra njegov sin: »Ko ugledam te naših ljudi ima telesne hibe, koliko jih ne zna plavati, voziti kolo itd. številke dajo veliko misliti. Ker je {»membno, kako gledajo na športno dejav-iK>st v poprečno velikem do-l«i(jskf^T), kjraiju, smo to .pot izbrali Krmelj, kjer imajo uspešno rokometno moštvo, ki Q& doma spodbuja tudi po več ^t sto gledalcev, kar je dobra četrtina vsek Krmeljča-tvov. Razgovor z več pjebivalci tega kraja lahko strnemo v misel, da bo družba morala prej ali slej spremeniti odnos do telesne vzgoje, ki lahko krepi in vzgaja toliko mladih ljudi. Menijo tudi, da moralna Lojze Pirc, predsednik kr- meljske Svobode meni, da bd bilo razen rokometne sekcije potrebno bolj spodbujati še šahovsko in kegljaško sekcijo, ki imata v kraju veliko pristašev. božica Končhta, Milena Hočevar in Mile>na Resik, kd redno obiskujejo rokometna srečanja, želijo, naj bi ustanovili tudi žensko rokometno sekcijo, v kateri bi bile pripravljene sodelovati. Zdravko Preskar, invalid, pravi naslednje: »Zame je vsaka tekma veliko doživetje. taše, vediK) bolj prihajam do spoznanja, da se goji zdrav šport le na podeželju in bi resnično morali poiskati obli* ke, da bi pomagali takšnim zdravim špoFtnim kolektivom.« vali tudi predstavniki druž-beno-političnih in delovnih organizacij. Na sestanku so sklenili tudi, da mora vsako podjetje nakupiti najnujnejšo opremo. Dodati pa je treba, da so jo nekatera že naročila, vendar prepočasi prihaja. V prihodnje je potrebno več vaj, tako da bodo ljudje izurjeni in Sevnica ali Gor. Radgona? 9. novembra se bosta kraja pomerila v priljubljeni oddaji »Spoznavajmo svet in domovino!« Za letošnji sevniški ob- med seboj. V vsaki od obeh činski praznik, ki bo 12. no- dvoran razen poslušalcev te- ‘^V‘''^'''a^doš^7*^r*je Vreme ni nikoli ovira, da ne vembra, bo ^en otvoritve kmujejo še trije mladinci, ki Vso'«d^: bro utemeljen program. V ta namen je svet za narodno obrambo imenoval posebno komisijo, ki to pripravlja, štab za civilno zaščito je pozval tudi društva in organizacije, naj poživijo svojo dejavnost in s tem prispevajo h krepitvi obrambne sjiosobno* stl. Šentjanž: zakaj pometati le pred^^a* silskim »pragom«? K sestavku, obljavljeneni v 42. številki Dolenjskega Usta z naslovom: »Gasilcev ni lo blizu«, pripominjam naslednje: »Oktobrskega sestanka orgO" nizacij in društev v Šentjati" športne potrebščine in pot na tekmovanja treba plačati. Zvone Hočevar: »Rokomet-ne ttkme naših fantov mi veliko pomenijo. Fantje potrebujejo večjo pomoč od nas, pa tudi od skupnosti.« Vlado Senčar, eden izmed pionirjev rokometa v Sloveniji in pobudnik rokometnega kluba v Krmelju, je dodal, da kraj žal lahko nudi klubu le moralno podporo OD LISCE DO MALKOVCA ■ si:vnk:a; sk cistkkna za OUK. Pri sevniški bencinski črpalki bodo vkopali $e cisterno za gorilno olje, katerega poraba zelo naglo narašćn. Lani so ga prodali že 40 ton, zato je bilo treba prodajo iz sodov nadomestiti s prodajo iz cisterne ■ BUCKA; SrFrr o VODOVODU. Krajevna organizacija SZDL je te dni sprejela program dela, odbodu pa je predlagal, da bi začeli zbirati denar za gradnjo vodovoda, ki bi napajal Bučko, Jar-Cji vrh, Jerman vrh in ZaborSt, Volivci v tem kraju tudi želijo, da bi kdo izmed poilancev od časa do časa obiskal tudi nje. • VKL. CIRNIK: VEC l*RO- S1X>V()IJNIH AKC;iJ. Na Vel. Cir-niku so pred kratkim sklenili, da bodo v letošnji sezoni priredili Trsto prostovoljnih delovnih akcij, v okolici je treba popraviti mnoga vaška pota, urediti obzidje o-koli pokopališča, razmišljajo pa tudi o gradnji vodovoda, za katerega 80 žo ustanovili vodovodni odl)or. ■ ,V1AI.K<>VK(;. nVOKANO v TRZl.^CU JK TKKHA DOKONČATI. Odbor krajevne organizacije SZDL Je na zadnjem sestanku obravnaval tudi gradnjo prosvetne dvorane v bloku v TržiSču, ki bi bila (če bi bila dokončana), lepa pridobitev za širšo okolico.' Mal-kovčani so pripravljeni pomagati pri delu. ■ SKVNICA: SK ENA CIVKTM-ČARNA. Sredi oktobra je bila na Kvedrovem trgu odprta še ena cvetličarna; vodi jo Franc Klobasa. ■ IX>KA: VKNDA1U.K SI*ORA-ZUM Z DIMNIKARJI. Na nedeljskem zboru volivcev v Ix>ki so razen obrambne vzgoje obravnavali tudi dimnikarsko službo. Zno-va se Jo pokazalo, da je mnogih nesporazumov krivo nepoznavanje in neobvošičenost. Tudi v Loki so se ljudje zdaj sprijaznili s tom, da tako dimnikarsko službo zahteva zakon. In ne muhavo.st občinskih služb ali dimnikarjev. Poslušali so tvidi poročilo o gradnji vodovoda, ki bo svečano odprt za občinski praznik — 10. novembra. SliiVNISKIJ/ESTMIK bi prišel bodrit naših fantov. In za konec še mnenje dr. Viktorja Damjana, republiške- Prijateljski obisk trboveljskih gasilcev Predzadnjo nedeljo je obiskala Krmelj 11-članska delegacija mestnega GD iz Tr-bovelj. Ogledali so si »Metalno« in stavbo bodočega gasilskega doma. člani PGD »Metalna« so jih toplo sprejeli, z njimi pa so se pogovarjali tudi o dosedanjih gasilskih izkušnjah. Skupno so Sli ogledali rokometno tekmo med Kr;neljem in Kranjem, poslovili pa so se z željo, da bi se v kratkem spet srečali D B. Pred 25 leti je ugasnilo v Hinjcah 13 življenj 22. oktobra je minilo 25 let, odkar so podivjani faši-sti ustrelili na travniku v Hinjcah 13 talcev iz Krmelja. Padli so Karl Prelogar, Aloj« Haroch, Anton Jelenc, Miha Marinčič, Miha Bah, Jože Jeličič, Martin K6s, Ivan Kos, Jakob Stih, Rudi Flajs, Franc Miklavčič, Ludvik Keše in Bruno Rajner. Umrli so zato, ker so bili člani vaške straže, ker so bili Slovenci. Dali so svoja življenja zato, da živimo mi v miru, da gradimo nov svet, ki naj bi bil brez sovraštva. Zato je prav, da se spomnimo njihovih žrtev. D. B. knjižnice, knjižne razstave, športnih prireditev, otvoritve preurejenega dela Doma počitka v Impoljci ter slavnostne akademije na večer pred praznikom še zanimiva javna radijska oddaja »Spoznavajmo svet in domovino!« Na tej prireditvi se bosta 9. novembra kosali med seboj Sevnica in Gornja Radgona. Način tekmovanja v priljubljeni oddaji, ki bo letos na voljo 16 manjšim krajem, ki v takih oddajah Se niso sodelovali, je poslušalcem v glavnem že dobro znan. Oddajo vodijo iz ljubljanskega studia, poslušalci v dvoranah pa so neposredno povezani odgovarjajo na vprašanja o dveh vnaprej določenih temah. Za Sevnico in Gor. Radgono je to že znano: mladinski ekipi se bosta pomerili v poznavanju povojnih slovenskih filmov ter v zgodovini partizanskega Roga. Privlačnost tekmovanja je že samo neposredno sodelovanje, vendar so predvidene tudi lepe nagrade. Končni zmagovalec, Ici bo izločil vse druge, bo prejel pol milijona starih dinarjev nagrade v obliki praktične nagrade krajevni osnovni šoli. V izločilnih tekmah bodo nagrajeni tudi mladinci, ki bodo sodelovali v tričlanskih ekipah. ležili, toda manjkale so tudt druge organizacije, ne satno gasilci. Na sestanek je lo le 10 ljudi, čeprav jih bilo vabljenih 38. je, da se dopisnik ob gasilce, saj lahko trat > da bi bil Šentjanž drugačen, če bi bili vsi W prizadevni, kot so . ' Naj še dodam, da se orne ] nega sestanka gasilci ” udeletili zaradi tega, obravnavano snov delali na občinski zvezi, kjer so sodelovali šentjanški gasilci. ^ frSvi tajnik Sasilskega^^^^^^ no.sti Ženu .še dol|;u pot, ki je odvisna od družbenega razvoja. Zatem je . niora'*' prigrizek, žene pa so tudi zaplesale. »Ze toliko let se nisem, danes pa zavrteti«, je dejala (»8-letna FrančiSk^ Udovič z Malkovca. (Foto: Potrebujemo snosobne sindikalne voditelje! Za profesionalnega tajnika občinskega sindikalnega sveta je bil izbran Ivan Kos z Mirne Sedanje težavne razmere v niirenski Tovarni šivalnih strojev, kadrovska vprašanja in priprave za letošnje občne zbore sindikalnih podružnic, ki bodo že novembra in decembra, je prejšnji teden obravnavalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, torek, 29. oktobra, pa je bil sklican še plenum. Beograjski kongres sindika-' tov je bil p>omemben dogodek za sindikalno gibanje in se mora poznati pri delu vsake smdikalne podružnice- Ker so naloge zelo zahtevne, je posebno v nova vodstva podružnic izvoliti sposobne in ugledne ljudi, ki bodo znali uve-ljavlja;‘i vlogo sindikatov. Občinsko sindikalno vodstvo ^ dalj časa ugotavlja, da bi t>ilo znova potrebno pri občinskem sindikalnran svetu stal-^ zaposliti človeka, ki bo skrbel za uresničevanje različnih akcij in zamisli, ki jih sprejme vodstvo. Zaradi tega je bil za profesionalnega tajnika izbran Ivan Kos z Mir- ne, ki bo pri ObSS začel delati od 1- novembra naprej-Glede nadaljnega razvoja samoupravnih odnosov in notranje delitve dohodka so bile izdelane teze, ki jih je v torek obravnaval tudi s^di-kalni plenum- Pred občnimi zbori bo občinsko^ sindikalno vodstvo imelo sestanek še z izvršnimi odbori in predsedniki sindikalnh podružnic, da bodo zbori kar najbolje pripravljeni. Poleti zgrajeni mostni žerjav je olajšal težaško delo v KEMOOPREMI. (Foto: M. Legan) PO ŠTIRIH LETIH POD OKRILJEM LITOSTROJA Združitev KEMOOPREME in LITOSTROJA Trebanjski obrat LITOSTROJA je zadnja leta nazadoval, zato je predlagano, naj bi se z novim letom združil s podjetjem KEMOOPREMA HERMINA HOČEVAR Ko se je pred dobrimi štirimi leti nekdanje Kovinsko podjetje Trebnje pridmžilo ljubljanskemu LITOSTROJU, so bili načrti veliki in lepi. Obrat je imel predvideno razširitev ter povečanje zaposlenosti; Minila so leta, iz več vzrokov se je uresničilo bore malo: obrat je ostal tak kot takrat, število zaposlenih pa se je celo zmanjšalo od blizu 90 na sedanjih 54. Novih investicij ni bilo in občinsko vodstvo je vse pogosteje ra2imišljalo, kaj bi bilo najbolje ukreniti. V torek so v Mokronogu Poicopali v času vojne in po zelo prizadevno družbe, dciuvko 46-letTio Hermino ^oievar. Kot bolničarka je ie leta 1942 sodelovala v na-^c^noostx)bodilnem boju, dalj časa pa je bila tudi v Gubče-brigadi. Po vojtii je bila ^iboniica okrajne skupščine, de ula ;>a je tudi r krajevni organizaciji ZB. .Mlade člane ZK , združiti v aktive Za skoraj 70 ljudi se je v akciji.povečalo število clcciov ZK v trebanjski obči- V primerjavi s celotnim ^®v:ljm je to izreden uspeh, PpiObno še, ker so novi čla-predvsem mladi ljudje. 'J'Oti.nski komite ZK je prejš-leden sklenil, da je v vseh raievnih organizacijah po-rebno ustanoviti aktive mla-'b komunistov in da je treba ^ njioni stalno delati. V pri-ounje je nujno potrebno iz-oljšati delo in povečati vpliv ‘adinske organizacije ter nje izpeljati program Drambne vzgoje, ki vsebuje dejavnosti specializirajo mladinskih or*ianizacij in društev. Ker je celotni LITOSTROJ, kot je znano, v velikih težavah, njegovo vodstvo zato ni nasprotovalo, da bi se trebanjski obr.at, ki izdeluje predvsem zvarjence, ločil in združil s sorodnim podjetjem KEMOOPREMO, ki ima večje obete za uspešno poslovanje in razširitev. Ko so zaposlene v obratu p»\T>rašali za mnenje, se je velika večina strinjala s to Spet nacrtno nje mladic v vodotoke Gostilničarje vendarle spametuje Trima ijišpekcija ugotavlja, da je v trebanjski občini letos manj prekrškov vinskega zakona kot lani in da gostilničarji spoznavajo, da ne kai:e prodajati ponarejenih, bolnih mn ali celo samo-rddnice. V prvi polovici leta sta bila dokazana dva primera kršitve in oba zasebna gostilničarja — v Trebnjem in Rakovniku — sta bila kaznovana pri sodniku za prekrške, vino pa je bilo izločeno iz prometa. Inšpektor je v prvih šestih mesecih izločil iz ' prometa za 25.000 novih din pokvarjenih pijač in živil. organiz-icijsko spremembo, seveda pod pogojem, da v združenem podjetju ne bodo prikrajšani. V KEIMO-OPRE3MI je bil za ta teden, napovedan referendum, prihodnji mesec pa bo o združitvi razpravljala občinska skupščina, ki bo de’avskemu sveUi LI*roSTROJA predlagala, naj odločitev potrdi. Kaj bo ta združitev pomenila za kolektiva ob^ podjetij, smo vprašali direktorja KEMOpPEEME Ivana v Go-ieta. - ' ,h/ »LITOSTROJ obrata v Trebnjem ni nameraval širiti, saj so bile celo dosedanje zmoglj:rv)sti premalo izkoriščene. Prepričan seotrebno pomagati plačevati davčne obveznosti, he pa samo čakati kdaj bodo podedovali zemljo. Takih primerov pa je, žal, precej. — Dolžni so tudi obrtaii-ki in- gostilničarji, vendar nismo zasledili, da bi jim zato prodajali drlaviiice :tli gostilne. — Res je, toda ti dolgujejo za le4oanje leto in jih ni veliko, ker smo izterjavo krepili in poostrili. Omenjeni lastniki zemlje pa dolgujejo že tudi 10 let in se jim dolg kopiči iz let« v leto. še enkrat ponavljam, da bomo ravnali pravično in s prodajo ne bomo ljudi tako prizadeli, kot je morda videvi na pr- vi pogfled. M. LEGAN Najslabše na Jalševcu in v Velikem Gabru Posebna komisija je prejšnji teden pregledala vsa šolska. poslovanja v ob<:ini, da bi ugotovila, kaj vse je potrebno narediti, da bo šolski pouk potekal v normalnib razmerah. lamed vse-h šol je na najslabšem podružnična šola na Jelševcu, za njo pa osemletka v Velikem Gabru, pa tudi v drugih bo potrebno precej dodatnih del in preureditev. Že občinska skupščina je na eni prejšnjih sej sklenila, da je v občini .treba izdelati program izgradnje celotnega šolstva, občinska konferenca SZDL pa je predlagala, da bi podaljšali plačevanje krajevnega samoprispevka za šolstvo. Ker čas že priganja, bo treba kmalu sprejeti končno odločitev. Potrebovali bi pet milijonov novih din Ker v petek, 25. oktobra, skupščina temeljne izobraževalne skupnosti ni bila sklepčna, , je bila ponovno sklicana za torek. Na dnevnem redu je bila realizacija finančnega načrta za letošnjih 9 mesecev, poročijo izvršnega odbora, poročilo o delu delavske univerze ter posebno šolstvo. V ponedeljek se je sestala tudi komisija za investicije v šolstvu. Po približnem račimu bi potrebovali v občini vsaj 5 mili.-*onov novih dinarjev, da bi izboljšali sedanje šolske stavbe in inventar, zato bo verjetno treba podalj?;ati plačevanje krajevnega samo'priepe'V-ka za šol.«t.v;% Zadruga odpira trgovine Kmetijska zadruga Trebnje je V šentlovrenou odprla svojo prodajalno, tako da ima kraj zdaj dve trgovini. Podobno bo tudi v Šentrupertu te dni dokončana preureditev zadružne trgovine, ki bo konkurirala prodajalni Mercatorja. Veliki Gaber: razgovor o trgovini Za včeraj ^e bil v Velikem Gabru sklican sestanek vodstev krajevne skupnosti in krajevne organizacije SZDL ter predsta\Tiikov trgovine. Na dnevnem redu je bila trgovina. Veliki Gaber ima ze\o slabo trgovino, zato bi bilo prav, da trgovci ne bi po nepotrebnem tekmovali v manjših krajih, na Veliki Gaber pa pozab!'jali sru-me^a^ spora med ^ ipdbori prejšnje ribiške jJ^žine, ki je gospodarila z in delom Save, je vla-ribjega zaroda v vodo-j. ® lani povsem prenehalo. Pa s:> se odnosi uredili nastala nova ribiška ‘Ujina, ki ima ime narod-heroja Maroka ter seva ' Sevnici, se je delo zno-rip, Med drugim ima l^^žina za letos v načrtu, da tlft P^'-^k Gabrovko in So-V] ,žiia skupno 20.000 po-]— ■ ■ ” J^adic vloženo za 17.100 no-zaroda. Precej-^»1 načrta je že urosni-Kur je v lobčlni So Te-s pritf)ki. je treba ta dfl priklju kjer pa ni bilo p^>datkov. tl Po>trvl, v potoke So-n.,:_ ^ Bistrico 6000 ^arenke, v ribnike vas, Prek'-.je in Hra-pa 240 kg krapov. baiTV"^ bo na obm'.);'’ju tre-’ >b;>ine v Mirno in fn:- TREBANJSKE IVERI ■ KOMEMORACIJA ZA DAN MRTVIH. Krajevini organizacija ZB bo v petek, 1. novembra, priredila ob 8.:«) pri spomeniku v Trebnjem žalno slovesnost, na kateri bodo sodelovali recitatorji in godba na pihala. Komemoracija bo tudi na ijokopall.^ pri grobnici padlih v NOB. ■ ?5 PRIJAV ZA SIVII.SKI TEČAJ. 20. novembra se bo v Trebnjem začel 88-umi šiviljski in krojni leča j, ki ga bosta priredila miren-ska Tovarna Šivalnih strojev in delavska univerza. Za tečaj se je doslej prijavilo žo 25 žensk, ki se botlo zvrstile v dveh izmenah. ■ PRVI SO KONČALI EKONOMSKO SOLO. Cveta LovSe, Ehi-rlnka Slak, Franc Kravcar, Ivanko Mrvar, Milka Zajc in Marija Kirn so pred kratkim prvi končali 4-letno večerno ekonomsko srednjo šolo. ki jo je op.;anizirala ire-iKinjska delavska univerza, solo jc obiskovalo sktipno 17 slušateljev. ■ UVEDENA BO KANALŠČINA. Verjetno bo 7. novembra seja občinske skupščine, nn kateri bodo razen kmetijstvu, investicij v Šolstvo t<3r kulture in pro-t-vcte obravnavali predlog za uvedbo prispevka za vzdrževanje javne kanalizii-cije. Znano je, da je v Trebnjem prav ta prccej zanemarjena in bo prej ali slej odpovedala. * ■ GRM: CIGANI KRADEJO POGINULO ŽIVINO. Pri Grmu poko-puje higienik poginulo živino, toda bližnji Cigani so že nekajkrat izkopan živali in Jih odnesli ter verjetno tudi pojedli. Grmsko živinsko pokopališče ni sodobno urejeno, zato bo prej ali slej treba poiskati denar, da l)o zgrajeno tako, kot teriaio sodobno poivcbe. ribiški mo- oktobra je ob proslavi 25-letnifc ustunovii<‘i;a konRrt*«a FŽZ Slovenije Roneral Dušan !^vara — Dule razvil prapor pionirskega odreda dobmiške osnovne šole, ki nosi ime narot peš. Družbene delovne organizacije namreč niso zainteresirane, da bi tu organizirale prevoz šolarjev, saj bi imele le izgtibo ali pa bi bil pravoz občutno dražji. Tako se je spet pokazalo, da predpisov ne kate na hitro spreminjati, ker so potem zaradi njih prizadeti tudi tisti, ki jih prav gotovo m hotel nihče prizadeti: v našem primeru otroci V prvem polletju lani je ostalo gospodarskim organizacijam v kočevski občini 68 odstotkov neto-produkta (vrednosti, ki so jo ustvarile na novo), v istem obdobju letos pa le še 62 odstotkov. Družbena skupnost (občine, republika, zveza, zbornice, banke itd.) so dobile torej lani 32 odstotkov na novo ustvarjene vrednosti podjetij, v istem obdobju letos pa že 38 odstotkov. Ta podatek nam pove, da delitve netoprodukta med go- smo se letos na tem področju oddaljili od reformnih prizadevanj, ki so na področju Kruh ni dražji spodarstvom in družbo predvidevala, da bo ostajalo vedno več novo ustvarjene vrednosti tam, kjer se ustvarja, se pravi v podjetjih. Od kočevskega gospodarstva je družba dobila letos občutno več v obliki prometnega davka; zvezni je porastel za 37,7 odstotka, republiški in Občinska skupščina Kočevje je sprejela enotne cene kruha: beli 2,20, črni 1,50 din občinski pa za 40 odstotkov, za kg za vso občino. Vendar pn tem davku je bila naj- so do nedavnega prodajali v bolj prizadeta industrija, ki Podpreski in na Trati kruh ga jg letos plačala triinpol- nekoliko dražje (beli po 2,35 krat več; občutno pa se je in črni po 1,55 din kg). Ta zvišal tudi v tovarni in go dva kraja sta dobivala nam- stinstvu ins^Kc.ja je 2e posredovala nekatere druge dajatve, in si- m dosegla v soglasju z >>2 - obresti od krediiov za ^ ^ 22,6 odstotka, vodni prispev- jem >>JELK0« iz Ribmce, da prispevejc za uporabo dobu ata zdaj ta dva kraja mestnega zemljišča za 121 od- IZ Kočevja, in to po gtotkov, obresti od poslovne- i^stih cenah, kot veljajo v me- ^^lada za 21 odstotkov, osebni i2sdatki za 22 odstotkov, dodatni prispevek za socialno zavarovanje za 14,4 odstotka itd. Delitev med gospodarskimi organwacijami in družbo je najbolj ugodna za delovne organizacije v kmetijstvu (73:27), komunali (69:31) in letos sestavljale sicer previdno, vendar takega porasta stroškov niso pričakovale. J. P. Pohvala za SAP Podjetje SAP nas je prijetno presenetilo, ko je uvedio posebne avtobuse za prevoz šolarjev. Tako zdaj na avtobusih ni več gneče in odrasli se ne boje potovati z njimi, saj navala šolarjev na redne avtobuse ni več. Obljubljajo nam tudi avtobuse s prikolicami, ki bodo imeli okoli 80 sedežev. Tako bo potovanje na progi Ljubljana—Kočevje še bolj udobno. Hkrati potniki opozarjajo, naj bi sprevodniki ne odlagaii smeti na avtobusnih postajališčih, ampak na končnih postajah, kier je prostor za to. V. P. Toni, Milan, Robi, Marjan, Boris in Darinka z Ljubljanske ceste v Kočevju so si izbrali posebnega »konjička«: kupili so 8 golobov pismonoš in golšarjev in se z njimi zabavajo ter jih vadijo. Sami so zbili in postavili prostoren golobnjak. (Foto: Primc) Potrošnike presenetile nižje cene Poslovno združenje več trgovskih podjetij si prizadeva za znižanje cen -Več trgovskih podjetij kupuje enotno pri proizvajalcih stu. v petek slab začetek Ukrep, da so poroke na matičnem uradu občine Kočevje samo ob p>etkih, ker je Kočevske občane je domače trgovsko podjetje TRCJOPROMET v zadnjem času že nekajkrait prijetno presenetilo, ker je prodajalo nekatero blago, predvsem razne konzerve, za 25 do 30 odstotkov ceneje. občini v soboto pros-t dan. „brti (68:32); najneugodnejša pa v trgovini in gostinstvu (47:53). Večje obveznosti do družbe so letos zelo presenetile kočevske gospodarske organizacije, ki so svoje plane za Vest o ugodnih nakupih se je med potrošniki hitro razširila. Kupci so v nekatere trgovine tako navalili, da trgovci niso imeli niti časa, da bi konzerve zložili na police, ampak so jih prodajali kar iz embalažnih škatel. Pri TRGOPaOMETU smo se poBanimali, če gre za razprodajo ali je kakšen (ivinah s sadjem in zelenjavo v Klku hriiSke limone l)anai\& Rr«r/xlje kostanj jajcu (cena ti« kos» 0,7f) 0.70 1.7Š 1-J 75 :i‘.io 2..»J 1.«0 •.!»(♦ ’.Oft 7.3» 3,7« l.AI 0.70 in 0.»5 0,70 2,00 1,00 2,50 11,00 2,00 .lOO 1,70 1,20 3,20 1,80 3.00 7,f»0 6,-20 3.00 1 60 0.76 o;75 je med občani povzročil ostre kritike. Pravijo, da je sobota najbolj primerna za poroke, ker je takrat prost dan za vse delovne kolektive. Ljudje predlagajo, naj bi bile poroke še naprej ob sobotah, ker tako prizadetim občanom ne bi bilo treba ob petkih jemati dopusta. Prizadeta uslužbenca občinske skupščine pa naj bi itneia prost kak drug dan, na primer pone- deljek. Manj učencev število učencev v oi»eh ko- ^ prvih osmih mes#v>ih letos so v kočevski TEK- čevskih centralnih osnovnih iJ^lačali skupno 2,244.730 dinarjev osebnih šolah v zadnjih .štirih letih dohodkov. Pri 563.720 opravljenih urah znaša tako povprečni dohodek na uro 3,98 din ali za 208 oprav- ljenih ur mesečno 829 dinarjev. Večje plače, manj skladov v kočevski TEKSTILANI porasla proizvodnja in osebni dohodki, skladi pa so manjši vzrok, da prodajajo nekatero blago tako poceni. Zvedeli smo, da TRGOPRO-METT že okoli 7 mesecev poslovno sodeluje z nekaterimi trgovskimi podjetji iz Ljub- VočLa rocta Ijane, Kamnika, škofje Loke, »aaiva ucsid Domžal, Trbovelj, Rakeka in UČilnica Z3 ŠofcrjC? Vrhnike Ta podjetja so se y Mahovniku pri Kočevju dogovorila, da todo nabav- vaščani nenehno skrbijo, kje Ijala nekatero blago skupno . materiat 7;ai yzdr- pn proizvajalcih. Zato bo to sevanje vaških cešt.-'*Rš^ip neneiino pada. Tako sta cen tralni Soli v Kočevju in Vasi-Fari imeli leta 1964 3848 učencev naslednje leto 2814 _____ ^ Osnova za delitev osebnih sklado^r pa se nenehrK) zmanj- učencev, še” leto kasne je 2778 je dosežena proiz- šuje, ker že sedaj pretežini in nreteklo šoisko leto 2753 vodnja, preračunana na bazne del dohodka porabijo aa oseb-Upadanja si nihče ne zna za- (kg preje, ti*oč votkov ne izdatke. V prihodnje bodo dovoljivo razložiti, .saj število prebivalstva na Kočevskem v teh letih ni upadlo, ampak je celo nekoliko pora.9lo. DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ a ntVK VI1 VrtKANTJK (ilMNA-Zl.ll'; ‘RAVNK na Koroškem so prišli minulo .soboto na skupinski izlet v Kočevje. Skupaj je bilo 7.T dijakov in dijakinj, vodil pa jih je prof. Antoii Sušnik. Večin%i teh dijakov z naše seveine meje 6e ni bila v Kočevju in na Dolenjskem. Po prihodu so si ogledali metito, po kratkem odmoru in kc>a so se tembolj veselili medalj, ki jih je dobila Splitčanka Bjodov in ostali naši tekmovalci. ali meter tkanine) v posameznih obratih V vsaki delovni enoti pa ugotavljajo osebne iohodke na osnovi doseženega učinka na posameznem delovnem mestu Vrednost proizvodnje je v primerjavi z lanskimi prvimi osmimi meseci za 12,9 odstotka večja Izhajajoč iz tega podatka, so se osebni dohodki povečali v povprečju za 1.9 odstotka. Po posameznih oddelkih pa so se osebni dohodki povečali takole: v predilnici od 740 na 797 dinarjev, v tkalnici od 653 na 729 din, v čistilnici od 567 na 655 dinarjev, v apreturi z barvamo od 7(X) na 794 dinarjev in v ostalih službah in pomožnih obratih od 941 na 1068 dinarjev. Na porast osebnih dohodkov sta vplivala predvsem p>o-večana proizvodnja in produktivnost, saj se je povečal tudi fizični obseg proizvodnje v piredilnici za 5 odstotkov, v tkalnici za- 17 in v oplemeoi-t4lnici z zunanjimi uslugami za 26 odstotkov Osebni dohodki se iz leta v leto izlK>ljšujejo, vrednost morali samoupravni in drugi organi posvetiti temu p>osebno jkrb, saj se lahko zgodi, aa bodo ostali brez skUvdov! blago cenejše, kar bo vplivalo tudi na znižanje maloprodajnih cen. Prvi večji skupni nastop oziroma nakup pri proizvajalcih jim je usp>el šele pred kratkim; rezultat pa je, da dobe potrošniki v prodajalnah ter trgovskih podjetij nekatero blago (sardine, paštete, mesni zajtrk in vafel kocke) po znatno nižjih cenah. Združenje teh trgovskih podjetij se pri delu še ni popolnoma znašlo. Oblike dela še iščejo. Pravijo pa, da se bo tako sodelovanje obneslo, saj je prvi večji uspeh že dos^en. Občane so občutno nižje cetie presenetile. Ker na take nastope trgovine niso navajeni, so skušali najti vzroke, zakaj so konzerve cenejše. Tako so nekateri občani trdili, da je cena nižja zato. materiala in manjša popravila opravijo vaščani sami s prostovoljnim delom. Vsi si zelo prizadevajo, da bo njihova vas lepa. Vsa ta prizadevanja občanov pa je v zadnjih dneh uničila vožnja tovornega avtomo. bila sem in tja po vasi. Neka tovarišica se je namreč uičila tu šofirati tovornjak! Tako posameznik ruši delo pK>žrtvovalnih vaščanov. Ma-hovničani predlagajo, da bi s prometnimi znaki prepovedali nepotrebne vožnje skozi vas, brezobzirne šoferje i>a bi prijavili sodniku za prekrške. Če bi bili dosledni s prijavami takih šoferjev, bi tudi vožnje po prepovedanih cestah in potih popustile -ko Sklepi itiso izpolnjeni Preveč besed in premalo dela pri komunalnih zadevah - Ustanovljen štab civilne zaščite ^rutella j Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti Kočevje so razpravljali o predlogu za organiziranje štaba civilne zaščite za mesto, se pravi za območje krajevne skupnosti. Predlagana organizacijska oblika in kadrovska zasedba štaba je bila po temeljiti razpravi sprejeta. Sklenili so še, da mora štab čim proj sestaviti ustrezne ekipe. V njih naj bodo občani, ki nimajo podobnih nalog v občinskem štabu civilne ztiščite. Po obravnavanju izvajanja programa kraje\Tie skupnosti za letos je bil daljši, izčrpen razgovor. Ugotovljeno Je bilo, da nenehno razpravljamo o jstih vprašanjih, celo o takih, za katere so bili sklepi že sprejeti in je za začetna dela denar na razpolago. Predsednik krajevne skup- nosti Andrej Klun je odločno poudaril, da je treba prenehati s tako navado. PoTVeb-tJi so ukrepi oziroma dejanja, in to takoj. Navedel je nekaj primerov takega nepotrebnega zavlačevanja pri izgradnji otroških igrišč, pri izpolnjevanju in izvrševanju pogodb s Komunalnim podjetjem, vzdrževanju zelenic, razsvetljavi ulic itd. Zahtevati Je treba dosledno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Ce jih kdo ne izpolni, F>otem se mu tudi ne sme v celoti izplačati pogodbeni znesek. Ze lani ni bila izvršena ena važnih nalog — škropljenje sadnega drevja. Tudi letos pri tem ni bilo bolje. Lastnike trrtov in sadnega drevja je treba na izpolnjevanje dolžnosti opozoriti •ko Otročje reševanje otroških zadev Stanovalci stolpnic in ostalih zgradb v Kidričevi ulici nepretsano ojjozarja-jo, da se njihovi otroci nimajo kje igrati. Paznik jih podi z zelenic, grozi pa tudi nevarnost, da bi kakšen otrok padel v Rin^o in utonil. Položaj je res tak in treba bi bilo nekaj ukreniti. Krajevna skupnost je zato sklicala sestanek predstavnikov vseh desetih hišnih svetov, da bi se na njem pogovorili o ureditvi otroškega igrišča, ker so načrti zanj narejeni, na razpolago pa je tudi večji znesek denarja. Na sestanek pa je prišel le predstavnik enega samega hišnega sveta. Otroci se verjetno še dolgo ne bodo imeli kje igrati, če bomo taJco otročje reševali otroške \adev>e! 1/si po meso if Sodražico Marsikdo še ni jedel dobrega mesa, dokler ga ni kupil pri Arku v Sodražici - Sem prihajajo po meso ljudje od Drage do Kočevja Tokrat smo obiskali Jožeta Arka, zasebnega mesarja iz Sodražice. Zvedeli smo namreč, da prihajajo k njemu po meso tudi iz Ribnice in od drugod. Seveda zato, ker prodaja dobro meso in po primernih cenah. — Ne samo iz Ribnice, anipak vse od Drage do Kočevja prihajajo sem po meso, se je pohvalil Jože Jože Arko Arko. Prodajam res dobro meso, cene pa imam enake kot družber>i sektor. Dobro je, 6e je konkurenca. Potrošnik lahko dobi potem boljše meso in bolj poceni. To se ni po- kazalo samo v naši občini, ampak tudi v nekaterih drugih. — Do julija letos ste delali še v družbenem sektorju. Ste napra\ili kaj zgube? — To pa ne! Se precej dobička. Tudi v družbenem sektorju so potrošniki v tej mesnici dobili dobro meso. — Kaj menite o tem, da zasebni mesarji ne bi sme- li klati doma, ampak bi morali voziti meso iz mesta, se pravi iz družbenih klavnic? — Mesar sem že deset let in vem, da bi bilo meso, ki bd ga pripeljali iz Kočevja v Sodražico, za okoli 20 odstotkov manj vredno, če ne v resnici, pa vsaj na pogled. Najboljše je meso, če je živina doma zaklana in nič preme-tavana ter prevažana. Za zasebne mesnice v mestu bi bilo primemo, če bi se oskrbo^'ale z mesom iz večjih klavnic. Za pK>dežel-s.ke pa to ne velja prav zaradi prevoza, ki mesu škodi, razen t^a pa je pre'.’OK lahko tudi nehigienski ali pa drag. PRED KONFERENCAMI SZDL V RIBNIŠKI OBČINI Slabim še več pozornosti ‘ ,4 . . -1 . 11 organizacij SZDL je delovnih, štiri pa ne v ..j.uški občini se že pripravljajo na letne konference krajevnih organizacij Socialistične zveze. Na seji izvrš-ne^ia odbora občinske konference SZDL, ki je bila v torek, 22. oktobra, so se podrobno pogovorili o pripravah na konference. Posebno pozornost bodo posvetili kadrovskim zadevam. Organizacije z dobrim vodstvom so dosegle v preteklem mandatnem obdobju lepe uspehe, v ostalih pa je vladalo mrtvilo. Na seji so ugotovili, da je bilo od 15 krajevnih organizacij SZDL 11 delovnih, štiri pa ne. Zato bodo prav tem organizacijam posvetili v pripravah na konferenco največjo pozornost. V kratkem bo posvet predsednikov in tajnikov krajevnih organizacij Socialistične zveze. Na njem se bodo podrobno pogovorili o izvedbi konferenc. Izmenjali bodo tudi izkušnje o dosedanjem delu in se pogovorili o bodočih nalogah SZDL. Na seji so sklenili, da je 15. januar 19fi9 skrajni rok za izvršitev letnih konferenc. Casa je torej dovolj. Razpravljali so tudi o predlogu, da bi na konferencah izvolili polovico novih članov v svete krajevnih skupnosti. V večini organizacij bi bilo to izvedljivo, ker se območja organizacij SZDL in krajevnih skupnosti pokrivajo. -r Večji gradbeni red Na ziuinji seji je občinska .skupščina Ribnica sprejela odlok o urejanju in 'in oddajanju stavbnega zemljišča. Namen sprejema tega odloka je bil, da se urede odnosi pri oddajanju stavbnih parcel v Ribnici in Sodražici, se pravi v območjih, za katere so sp/^-jeti zazidalni načrti. Razen tega menijo, da bodo zdaj bolj zaščiteni graditelji stanovanjskih hiš, ker bodo onemogočene špekulacije z zenv Ijo. Bodoče giradnje bodo zdaj potekale po stanovanjskih soseskah, kar bo pocenilo komunalno urejanje zemljišč. 'rt Ta slika ni iz vojnih časov, ampak iz današnje Ribnice. Take in še daljše vrste so vsak dan za kruh pr<^ ribniško pekarijo, kasneje pa tudi v samopostrežni trgovini, kjer iH'av tako prodajajo kruh. (Foto: Primc) Obračun prvih devetih mesecev Podjetja zadovoljivo izpolnjujejo letni plan - Manjka obratnih sredstev -V INLES večji osebni dohodki - Kovinsko podjetje iz težav - V trgovini večje zaloge, ker zahtevajo potrošniki izbiro Gospodarske organizacije v riboiiški občini so v devetih mesecih letos izipolnile plansika predvidevanja, nekatere pa celo presegle. Podjetje INLES Ribnica je za 12 odstotkov preseglo plan proizvodnje, oziroma proizvedlo za 26 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Kot že nekaj let tako imajo delo\Tie organizacije tudi letos težave z obratnimi sredstvi. To pomanjkanje še posebno občutijo pri največjem podjetju v občini — pri IN-LEJS. Nekatere delovne organizacije ioiajo še vedno težave s poravnavanjem terjatev, ker zahtevajo kupci daljše plačilne roke. Ribniški INLES zaposluje okrog 750 ljudi. Povprečni osebni dohodek zapKjslenih je znašal v zadnjih štirih mesecih 841 din, kare je za 14 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Vsekakor gre povišek na račun večje storilnosti in boljše organizacije dela. V trgovskem podjetju JELKA ugotavljajo, da cene trgovskemu blagu naraščajo, zato 10.300 izgubljenih dni Po podatkih Kwnunalnega zavoda za socialno zavarovanje Ljubljana je bdlo na območju ribniške občine v devetih mesecih letos izgubljenih zaradi nezmožnosti za de- lo (bolezni, nesreče pri delu) nad 10.300 delovnih dni. Številka bi bi'a večja, če bi pri tem upoštevali tudi p>od-jetja, ki zai»slujejo manj kot 30 ljudi in v tej številki niso upoštevana. Največ izgubljenih dni, in sicer nad 6.700, so imeli v INLES Ribnica, kjer imfijo tudi največ zaposlenih. Največ boleznin so imeli v Kovinskem podjetju, najmanj pa v trgovska pod-jeMn JELKA v Ribpici. -r imajo tudi večje potrebe, po obratnih sredstvih. To jim narekujejo tudi povečane zaloge, ki zaradi zahtevnosti potrošnikov in izpopolnitve izbire blaga neprestano naraščajo. Med večje delovne organizacije v občini štejemo tudi Kovinsko podjetje, ki proizvaja še vedno v precejšnji meri za potrebe kooperantov. Prav zato s prodajo v grlav-nem nimajo posebnih težav. Nekoliko težje prodajo lastne proizvode. Vendar zarajij Jiva-litete svojih proizvodov tudi zanje še vedno dobe tržišče. Kovinsko podjetje se že pripravlja na zimsko sezono, ko bodo izdelovali snežne pluge in posipalce proti poledici. Zanimivo je, da so na novo zaposlili 20 ljudi, kar je dokaz solidnega poslovanja podjetja in njegovega vzpona. -r Večji osebni dohodki Osebni dohodki v gospodarskih organizacijah so se v ribniški občini zvečali letos zia 5 odst., za enako stopnjo pa tudi upravnim delavcem občanske skupščine. Komisija za volitve in imenovanja občinske skupščine je na zadnji seji skupščine predlagala, da naj se za 5 odst. zvišajo tudi osebni dohodiki predsedniku in tajniku občinske skupščine. Odborniki aj predlog soglasno sprejeli. Doslej je dokončno odločala o osebnih dohodkih predsednika in ta/ciika skuipščine komisija za volitve in imenovanja. Na zahtevo predsednika občinske skupščine, ki se zavzema za čim večjo javnost dela, pa bo odslej o osebnih dohodkih predsednika in tajnika razpravljala in odločala občinska skupščina. Urediti podaljšano bivanje Oddelki za podaljšano bivanje so zelo potrebni -Prostori vrtca v Ribnici so premajhni I Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica so razpravljali, tudi o otroškem varstvu in njegovem bodočem razvoju. Sedaj dehijeta v občini le dve otroški varstveni ustanovi, in sicer v Ribnici z okoli 40 in Sodražici z oikoli 15 otroki. Manj doh-^dkov in izdalKOv Zaradi zastoja pri doteka-nju proračunskih dohodkov v ribniški občini so bili tudi proračunski izdatki precej manjši, kot predvideva plan. Tako so v prvih devetih mesecih letos dosegli le 57 odstotkov predvidenih letnih proračunskih izdatkov. Planu izdatkov so se najbolj pri-bližah; komunalna dejavnost, državni organi in socialno skrbstvo. Najbolj pod predvidevanji pa so dotacije krajevnim skupnostim in kultur-no-prosvetna dejavnost, . za katere je skupščini v 9 mesecih uspelo realizirati le oko- li četrtino predvidenih izdatkov. -r Namesto polha majhna krvavica v Ribniški dolini so se letos zelo razpasli polharski večeri, ki so jih priredili skoraj vsi zasebni gostilničarji. Zvedeli smo, da je na vseh za pijačo in jedačo dobro poskrbljeno, le polha redko kdo vidi. »Iznajdljivi gostilničarji vabijo na polhe, potem ti pa marsikje ponudijo kr. vavico, ki je velika komaj toliko kot polh iz zadnjega gnezda,K je potožil neki obiskovalec polharskih večerov. S Janez l.^vrič iz Hriba in France Benčina s Travnika sta imela ondan bof>al uh>v |M)lhov. Oba sta preizkušena lovca na p<»lhe in vesta, kje je treba nastaviti pa.Mti. Dober tek! (Foto: Mohar) Otroško varstvo je plačano z družbenim denarjem in prispevki staršev. Prispevki so razmeroma nizki in celo med najnižjimi v Sloveniji. Prostori otroške ustanove v Ribnici so premajhni. Krajevna skupnost Ribnica je že obljubila, da bo pomagala stanje izboljšati. Lahko predvidevamo, da se bo število otrok, katerim bo potrebno omogočiti organizirano otroško varstvo, kmalu povečalo. Upoštevati pa bo treba še dejstvo, de bo treba preiti na podaljšano bivanje šoloobveznih otrok. V otroškovarstveni ustanovi v Sodražici imajo urejeno podaljšano varstvo za šolarje — vozače višjih razredov, ki traja od 12.45 do odhoda avtobusa. Ti otroci prejemajo v šoli tudi kosilo. Nadzorstvo nad njimi ima deeumi učitelj. Medtem ko bodo vzgojno varstveni zavodi tudi vnaprej sprejemali predvsem otroke zaposlenih staršev m otroke iz socialno ogroženih družin, bodo v predvidenih oddelkih za podaljšano bivanje otrok učenci, ki so zaradi zaposlitve siaršev prepuščeni siitni sebi. Z ustanavljanjem takih oddelkov bo treba začeti čim-prej, ker so že sedaj potrebni. Pred volitvami v svet zavarovancev Na seji komisije za volitve v svet zavarovancev, ki je bila 17. oktobra v Ribnici, so razpravljali o tehničnih pripravah na izvedbo volitev. (Pred volitvami bodo imele sindikalne podružnice, kjer bodo valili nove člane, sestanke, na katerih se bodo pogovorili o kandidatih za svet zavarovancev. Vsekakor bodo pri teh volitvah posvetili večjo pozornost izibiri ljudi za svet zavarovancev, kot so jo pri prejšnjih. Dogovorili so se tudi za način volitev in določili, da bodo izvedene 26. do 31. oktobra. Predstavniki svete zavarovance^' občine Ribnica bodo pred volitvami podal poročilo o doe^eda-njem delu sveta in sku^jšči-ne Komunalnega zavoda aa-varovancev Ljubljana Priznanje za prospekt Dipdomo oziroma pismeno priznanje je dobilo Turistično društvo Ribnica za bcu'vni prospekt, ki ga je izdalo letos. Turistični prospekt rib-nii^e občine je dobil oceno »vzoren«. Priznanje je bilo . podeljeno 18. oktobra letos I na gos-tinsko-turističnem zbo-I ru na Bledu. Podelil ga je ; organizacijski odbor tega ;*k>. j ra na predlog žirije za oce-I no turističnih propagandnih ! akcij pri Turistični zvezi Slo-i venije. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ■ ■ ■ ZANIMIVO NOVOST Je dobil bife pri ribniški trgovini »Samcq>ostrežba«. Eno steno y bifeju. so okrasili s slikami izdelovalcev suhe robe in lončarske obrti, ki so upodobljene t les t tako Imenovani vtigalm tehniki. Na slikah so’ izdelovalec obodi, lončar in drugi predstavnilci hi&iM; domače obrti s svojim orodjem. Ribnica Je znana kot središče suhe pobe, i!at(' je prav, da to dejavnost reprezentirajo gostinski lokali (tudi goetiiče Pri Cenetu Je urejeno v stilu ribniške domače obrti). ■ ■ ■ S PLOdCAMI SO TLAKOVALI prostor pred novo ribniško Solo. Tako j« dobila lepo podobo tudi okolica iole. Pot do nore Sole bo poslej ob vsakem vremenu suh«, ■ ■ ■ CE HUCIC UOtirOIM. NiA ic Gorenj« vasi kupiti sol aU v*iRalice, mora v Ribnico, ker v svojem kraju nima trgovin«'. Ko smo že dobili gostilno, bi bilo prav, da bi dobili tudi trgovino s ^p^erijskim blagom, v kateri bi prodajali tudi kruh. Tako pa f« morajo gorenjevaške gospodinje unesti v rlbniiklh trgovinah. ■ ■ ■ /NACILNA KOKt-^A .STRK. sivimi plo<)6a-mi, ker je baje rdeče pIoMe, ki so lepAe, teiko dobiti. ■ ■ ■ LEVA JESEN j« orno točila kr'-'o'valoem, d« so poepra-vili polj pridelke. Koruaa )e doaorela, čeprav Je kaaalo, da ne bo. Tudi Otavo so pospravili, čeprav s lamado Kmetje pripravljajo sedaj nMtilo za živino, i drvmi pa M Ite preskrbljeni I REŠETO st. 44 (971) BOLSNJMl LIST 15 Danes občinska seja Dane«, 31. oktobra, bo ob 8. uri zjutraj v Črnomlju seja obeh zborov občinske skupščine. Odborniki bodo obravnavali poročilo o stanju šolstva v letošnjem letu ter poročilo o kulturi in telesni vzgoji na območju občine. Na dnevnem redu je še: analiza stanja v kmetijski zadrugi Črnomelj, poročilo o gospodarjenju delovnih organizacij, ki imajo sedež izven občine, potrditev statuta gimnazije ter volitve in imenovanja. Adlešiči: »Trdimo, da je cesta slaba« Krajevna skupnost v Adle-šičih je letos s samopriS(pev-kom vaščanov dogradilo garažo za shranjevanje mrliškega voza, kar je veljalo 6800 din. S tem so finančna sredstva in dejavnost za letos končali. Ker pa je po mnenju občanov cesta do Črnomlja zelo jamasta in izrabljena, so prav vljudno pismo pisali Cestnemu podjetju v Novo mesto in prosili, naj bi cesto popravili. Presenetil pi jih je odgovor, v katerem omenjeno podjetje pravi, da o tej cesti ni mogoče reči, da bi bila zanemarjena in nevzdrževana. Vaščani in odbor krajevne skupnosti pa še zmeraj trdijo, da je cesta slaba. Celjski pionirji v Dragatušu 25. oktobra so štirje razredi osnovne šole iz Celja obiskali Dragatuš. Domači šolarja so gostom prikazali belokranjske značilnosti v pesmi, plesu in običajih, za kar so jim bili Celjani zelo hvaležni-Da bi se jim oddolžili za lepi program, so dragatuške pionirje povabili v Celje na hreisplačno predstavo »Celjskih grofov«. Vabilo je bilo z veseljem sprejeto. K. W. Novi šef katastrskega urada 1. oktobra je ik> 40 letih neprekinjene službe šel v pokoj Franc 1'lc, dolgoletni šef katastrskega urada v Črnomlju. Na njegovo mesto je prišel geometer Janez Totter, doma iz Gribelj, ki je nazadnje služboval v Sevnici. V sindikatih živahno do konca leta Na razširjenem plenumu občinskega sindikalnega sveta Črnomelj *»o obravnavali vsebinske in tehnične priprave na občne zbore, ki se bodo v vseh sindikalnih or-gaini2;acijah v občini zvrstile do 20. decembra letos. Priporočili so, naj vsebine razprav ne slonijo samo na raz-glabdjanju o uspehih slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva, temveč predvsem na latJtnih nalogah in v iskanju rešitev za še boljši uspeh svoje gospodarske organizacije. Razen tega naj bi občni zbori obravnavali delitev dohodka, politiko nagrajevanja m možnosti za integracije, probleme zaposlovanja in organizacijsko krepitev sindikata. Obenem naj bi ob tej priložnosti določali, kako bodo organizirali dobro obveščanje članstva, saj je praksa pokazala, da je doslej do mnogih sporov ali celo prekinitev dela v kolektivih prišlo prav zaradi slabe obveščenosti. ica je letos cenejša šolska kuhinja na viniški osnovni šoli je začela delati ob podpori vsega prebivalstva v letošnjem šolskem letu so viniški šolarji prvič malicali že 10. oktobra. Od 350 učencev na šoli jih je za zdaj za malico prijavljenih okoli 170, čez zimo pa se število interesentov občutno poveča. v veliko veselje staršev bo letos malica cenejša, saj bo veljala le 7 din na mesec, lani pa so plačevali zanjo 10 din. To je omogočila nabiralna akcija živil, ki so jo po vseh vaseh šolskega okoliša organizirale krajevne organizacije Rdečega križa. Ljudje so bili večinoma precej odprtih rok, saj je šola dobila okoli 3.500 kg krompirja, razen tega pa veliko fižola in zelja, sadja pa mnogo manj, ker ni obrodilo. Viniški šolarji bodo 4-krat W^mšm Pred kratkim so se vselili stanovalci v novi stanovanjski blok, ki ga je v Semiču zgradila tovarna ISKRA. V bloku so tudi prostori za otroško varstveno ustanovo, ki bo te dni odprta. (Foo: R. Bačer) PRI KOVINARJU SE JE POLOŽAJ IZBOLJŠAL S takim odnosom do dela ne bo napredka na teden dobivali enolončnice. 2-krat v tednu pa namaz s čajem ali kavo. Kmečkim .otrokom, ki od daleč hodijo v šolo in ki mnogokrat tudi doma nimajo pravilne prehrane, se bo topla malica v šoli gotovo poznala. Lepa proslava na Smuku v okviru. semiškega krajevnega • praznika je bila v nedeljo, 27. oktobra, ob 10. uri na Smuku slovesnost. Po uvodnem govoru prvolKjrca Franca Koširja je bila še otvoritev elektrike. Ta dan je zasvetila električna luč v koči na Smuku ter še v nekaterih hišah. Na proslavi se je zbralo okoli 100 bivših borcev in mladincev, ki so popoldne preživeli v prijetnem tovariškem srečanju. Pridite na ogled Podjetje še pred dvema že 540.000 din letoma ni imelo nobenih skladov, lani pa so imeli - Delovna disciplina Je še zmeraj slaba Trenutno imajo v črnomelj-skem podjetju KOVINAR dovolj dela in menijo, 'da bodo do konca leta zastavljeni proizvodni plan v višini 1,320.000 din celo presegli. Proizvodnjo serijskih izdelkov so v dveh letih povečali od 30 na 70 odst., prav tako pa so od 7 lastnih izdelkov pred leti danes prišli že na 22 proizvodov. Za kooperante Indos In Litostroj iz Ljubljane, Itas iz Kočevja, Sava iz Kranja in IMV Novo mesto stalno delajo, računajo pa, da se bo zlasti sodelovanje z novomeško tovarno avtomobilov še poglobilo. Medtem ko v prvi polovici leta v podjetju ni bilo dovolj dela in so imeli že za 570.000 din zalog (izdelk6v in polizdelkov), pa se je položaj v zadnjih mesecih zelo popravil. Večino zalog bodo še pred novim letom spravili iz skladišč. Finančni položaj v Kovinarju nikdar ni bil kdove kako trden, saj v letu 1965 podjetje še ni imelo nobenih sredstev za sklade. Zdaj imajo v ta namen že 540.000 din. Podjetje z lastnimi sredstvi nabavlja nova orodja in stroje, letos pa gradijo tudi sanitarije, umivalnice in garderobo, česar prej sploh niso imeli. Da Kovinar vendarle ni ostal brez težav, nam je povedal direktor Marjan Daga-rin; — Največji problem so pri i^^s prevozi. Surovine in material moramo dovažati v Črnomelj, prav tako. pa izdelke spet kupcem. Prevozi gredo v naše breme, saj moramo izdelke nuditi po isti ceni kot proizvajalci, ki žive v bližini kooperantov. Po mojem bi se izplačalo ljubljanski METALKI odpreti skladišče na Dolenjskem ali v Beli krajini, saj je več podjetij na našem področju odvisnih od Metalke Kar pa zadeva odnose v podjetju, moram žal povedati, da je delovna disciplina že dolgpleten problem, ki pa še ni rešen. Delo smo večkrat Zmešnjava na mostu Letos je bila iilovenska polovica žuniškega mostu čez Kolpo obnovljena in ljudje so bili veseli, da bodo spet lahko vozili z vprego čez most, na njive, ki ležijo v hr-vaški.*-rep>ubliki. Pred kratkim pa so prav na sredi mostu, tam, kjer se začenja Hrvaška, zagledali prometni znak, s katerim je v-sem vozilom vožnja prepovedana. Kaj pa zdaj? Kdor pripelje na most z avtom ali vprego, obrniti ne more, naprej ne sme. Zmešnjava je precej«nT,ja! težko dobili. Ko sem v imenu podjetja sklenil dogovor, so kupci zahtevali dobavo blaga v določenem roku. Prosil sem delavce, naj bi delali plačane nadure, a niso hoteli o tem nič slišati. Pri nas je zaposlenih 31 delavcev in 6 vajencev, a le malo od teh živi sa- mo ob zaslužku v podjetju. Popoldne se velika večina raje ukvarja s kmetovanjem, vinogradništv namenili mladinskemu klubu. Poudarjam, da je to začasno, ker bo banka prostore preurejala za svoje potrebe, vendar upamo, da bomo dotlej taidi za nkadinski klub našli kaj drugega. Mladinci so zelo požrtvovalno sami uredili prostor in v nedeljo popoldne je bil klub ob veliki udeležbi mladih odprt. Po kratki svečanosti smo razglasili klubska pravila, nato je bil ples. Mladinski klub bo odslej redno deloval trikrat na teden. Vsak četrtek bomo ime- li predavanja, včasih sprem- ljana s filmi ali diapozitivi^ ob sobotah bodo zaibave s plesom in družabnimi igrami, ob nedeljah pa se bo v klubu shajala mladina ob TV sprejemniku. Na razpolaga bodo tudi časopisi in revije. Za vodstvo kluba je v našem klubu poverjena Zdenka Gorupič, dijakinja ^-mnazije. Za prvo predavanje v klubu smo že dogovorjeni. Stane Klepec bo govoril o pod'-zemnih jamah v Beli krajini in o delu naše jamarske sekcije. Predavanje bo spremljano z diapozitivi. Neposreden stik našega podjetja z vsemi tekstilnimi tovarnami v državi omogoča tudi naši poslovalnici ustreči željam kupcev p>o kvaliteti in ceni. Prodaja na 5-mesečno brezobrestno odplačilo •Oeieieksfit^‘ ČRNOMELJ ČRNOMALJSKI DROBIR ■ STANOVANJSKO PODJETJE ČRNOMELJ že preureja prostore, v katerih bo pod okriljem podjetja v bodoče kemična čistilnica in pralnica, ki je zdaj v likvidacijskem postopku. Usluge strankam pa medtem nemoteno opravljajo. ■ PROSTORE likvidiranega podjetja Tapetništvo in dekoraterstvo je odkupila Klavnica in mesnica Črnomelj, ki bo v tem lokalu uredila sodobno mesnico. S preuredit-venimi deli bodo začeli ^1 v zimskem času, takoj ko bo končana gradnja mesnice na Vinici. ■ OKTOBRA JE BILA redna letna konferenca gimnazijske mladine, na kateri so napravili obračun- dosedanjega dela in izvolili novo vodstvo. Za novega predsednika mladinske organizacije na NOVICE oštevamo, da so za&li solo gradUi že 1054, potem je razumljivo veselje domačinov prosvetnih delavcev in učencev, da bo šola vendarle dograjena. Centralna kurjava bo začela delati še letošnjo zimo. ■ SLISI SE, DA BODO 2E LETOS prevleki: Vojinsko cesto s protiprašno prevleko, kar bi vsi meščani pozdravili z največjim zadovoljstvom. Ta dela so obljub-li(*nn že več lef Kdaj bo krenilo na bolje? Črnomelj, nekdaj znano ši>orino središče na Dolenjskem, je v letih po vojni doseglo nagel razvoj tudi na športnem področju. Tam so bili doma znani atleM, nogometaši, rokometaši — skratka športna živahnost ■ je bila razveseljiva. Kaj pa danes? Komaj, da je še ostalo nekaj tistega dobrega in stare slave! Razen nogometa, šaha, strelstva in odbojke, je vsako drugo dejavnost res težko najti. Kje so vearoki za to? Kaj se dogaja danes, smo hoteli zvedeti od ljudi, ki se na šport razumejo! Povedali so nam marsikaj. Njihove odgovore pa smo nekoliko skrajšali. I Stane Mavrin; »Na splošno je Športna dejavnost mnogo slabša, kot ^red leti. Vzrokov za to ;*8 več Ljudje, ki so nekoč delali, so razočarani, ker niso dobili nikakršne podpore.« P Stevo Vidovič: »Reditev je v tem, da najde telesna vzgoja mesto v šolah. Tam so športni objekti in kadri. Tem kadrom bi morala družba dati vso moralno in materialno priznanje. Pri vodilnih kadrih Je precej razumevanja za raz\'oj š(porta, zato ne razumem, od kod takšno nazadovanje-« I Jože Strmcc: »V Črnomlju manjka nekdo, ki bo poklicno prevzel delo v športu- Delo je treba poživiti v osnovnih teles-novzgojnih organizacijah, ki jih zdaj praktično ni.«- ■ Anka Tomc: »Prosvetni delavci smo pripravljeni delati, seveda, če bodo tudi drugi pomagali. Vse sile je treba vložiti v delo s predšol-9ko mladino.« ■ Prof. Sa.ša I.a čeprav se bliža že konec leta. Pravočasno so bili opozorjeni, da zdravstvenih kinjižic ne bodo mogli u-porabljati, če ne bcxio po>rav-nali davčnih obveznosti do konca marca, a dolga niso poiravnali. Ker je letos spet toliko kmetov dolžnih za davke, se bo tudi v letu 1969 pt^novilo isto. Občinska uprava za dohodke na to že zdaj opcearja, da ne bo sipet pripomb. Lani je komunalno podjetje zgradilo rezervoar na Čudnem selu, letos pa so v njem opravili tudi mon-t2'žna dela. V DEVETIH LETIH SO PRECEJ DOSEGLI Vsako leto za stopničko navzgor Komunalno podjetje Metlika je zgradilo že vrsto pomembnih gradenj -Napoved direktorja: letošnji plan 2,920.000 din bo precej presežen! še pred štirimi leti so ime- li komunalci na leto okoli 600.000 din prometa. Letos pa ga bo več kot 3 milijone. Razveseljiva je tudi napoved, direktorja Matije Jermana: »Letošnji plan i>odjetja v višini 2,920.000 din je bil že ob tričetrtletju dosežen s 95 odstotki. Do konca leta bo plan presej presežen!«' Letos so komunalci začeli graditi dom počitka, črpališče Obrh, dokončali so rezervoar na vodovodni trasi Or~ nomelj—Čudno selo, zgradili so celo vrsto zasebnih liiš, adaptirali nekaj lokalov, 2;gradili kanalizacijo Vix]o-goradniške ceste in Prečne "poti poskrbeli š« za več manjših del. Komimalno podjetje ima v svojem *'dcijtavu* tudi enoto ' ui vzdrževanje cest in trgov, s kaitero nadomeščajo delo kmjevTie skkupnosti, ki je v Metliiii ni. Ža hlevi so letos uredili tudi svojo mizarsko delavnico. Prostore so gradili deloma s prostovoljnim delom, deloma na dsčun podjetja. Delavnica je dobila tudi vse nove stroje. Druge obratne prostore bodo urejali p>osto-poma, iz opuščenega hleva, ki ga je podjetje odkupilo od zadruge. Podjetj« je s skledi zelo na tesnem, zlasti pa manjka obratnih sredstev. Samo 180.000 diin v te namene aa gradbeno dejavnost ne po- Kdo je bil delaven? v sklopu priprav na spomladanske skupščinske volitve bodo v Metliki izdelali analizo o delu dosedanjih občinskih odbornikov. Ocenjevali bodo njihovo aktivnost v skupščini in na terenu, kar kor tudi odgovornost do opravljanja funkcije. Gnojil spet n pravočasno Na metliškem območju je jesenska setev v polnem razmahu. Zadruga opravlja kmetovalcem strojne usluge, zjato je večdna njiv že zorana. Od 5 ton semeiv^ pšenice, kolikor so jo imeli v zadrugi naprodaj, so doslej prodali I le okoli 4 tone. Precej nego- ' dovanja pa je spet povTiročala dobava gnc>jil, ker tudi letos ' ni bila pravočasna. Zadruga je gnojila sicer pravočasno na- j ročila v tovarni Ruše, vendar so doslej prejeli in pi-odali f samo 30 ton nitrofoskala, medtem ko ostanek naroče-' nih gnojil še čakajo. Po zago tovilu dobavitelja bodo gno I jila priSla v nekaj dneh- meni niČ, zato so najeli 80.000 kratkcox)čnega posojila pri Dolenjski banki in hranilnici. Pred kratkim so banko prosiU, naj bi kredit spremenila na dolgoročno odplačevanje. Osebni dohodki so v 90-člai^em kolektivu precej nizki. Povprečni zaslužek 630 din člani kolektiva kritizirajo z izja\iamd, da so naveličani 2»tegovanja pasu. Komunalno podjetje se je v zadnjih dveh letih tudi kadrovsko precej okrepilo. Zdaj imajo že dva gradbena tehnika, od katerih so enega sami izšolali. Postoix>ma pa nadomeščajo tudi nekvalificirane pisamiše uslužbence z novimi, šolanima ljudmi. Drugo leto bo komunalno podjetje praznovalo že 10-letnioo obstoja, dotlej pa se bodo skušali na lestvici gospodarskih uspehov preriruti še saa eno ali dve stopnifikd više. To ni podpora, temveč le simbolična pomoč družbe duševno ifi telesDp, prizadete otroke bo poskrbljeno, zvečati pa bi morali tudi v socialne podpore, ki jih daje občina! Za telesno in duševno prizadete otroke, ki živijo na območju metliške občine, bo v kiratkecn popolnoma preskrbljeno. Prejšnja leta so lahko poslali v posebne šole le ot-, roke zavarovancev, letos pa so oddali v šolanje na stro ške občine tudi 5 kmečkih otrok. Največ težav pri odda janju prizadetih otrok v posebne šole in zavode je s strokovno komisijo, ki motra otroke prej kategorizirati. Doslej 90 strokovnjaki iz novomeške komisije opravljali preglede tudi za Belo kiBji-"ao, vendar so z delom nvoč-no obremenjeni, zato gre stvar prepočasi. Po dogovoru med metliško in črnomaljsko socialno službo bo v bodoče prišla v Belo krajino komisija iz Ljubljene, ki bo na terenu kategorizirala otroke iz obeh občin. Denar za kategorizacijo je zagotovljen. Mnogo slabše pa je poskrbljeno 2A občane, ki dobivajo socialne podpore. Tako kot lani, tudi letos 32 občano%’ dobiva občinsko podporo, vendar bi zneskom, ki jih prejemajo, težko rekli podpora, saj predstavlja le sim- Za odjdih in zabavo Sindilkat v kmetijski zadrugi Metlika je začel malo bolj skrbeti za oddih in zabavo. Tako so navdušeni odbojkarji s pomočjo sindikata sami naredili igrišče na posestvu Log- Izra\Tjali so teren in navozili leš, žogo in mreže pa jim je dal TVD Partizan. OdKar imajo igrišče, je na njem zmeraj živahno. Ob nedeljah pa se odvijajo celo tekmo\'anja. Ekipi iz Metlike in Kiriževske vasi sta se v prijateljski tekmi že nekajkrat pomerili. Vabljeni na Suhor! v soboto, 2. novembra, bo ob 11.- pred spomenikom na Suhorju slovesnost, na kateri se bodo zbrali borci bivše Tomšičeve brigade. Govoril bo po-politkomisar Tomšičeve in poslanec Lado Mišica, šolska mladina pa pripravlja kulturni program. Na proslavo so vabljeni vsi nekdanji borci, še posebno pa borci XIV. divi-zplje. „Hvaležnost in zaupanje mi pomenita več kot denar!” Metliški svet za zdravstvo in socialno varstvo je sklenil podeliti posebno priznanje Marici Omerzel, požrtvovalni upokojenki Marico Omrzel, upokojeno patronažno sestro, dobro poznajo prav vsi metličani. Dolga leta je skrbela za cteamljene, bolne in stare ljudi, vselej jim je bila razdajala svojo ljubezen in jim pomagala. Komaj 20 let ji je bilo, ko je nastopila v Metliki svojo pn'o službo. Pn^a leta jo je močno vleklo v rodno Prekmurje, saj si je že od mladih let želela pomj^ti pri zatiranju trahoma. V Beli krajini te nadloge ni bilo. Bila pa je revščina, zaostalost, in nevednost, proti katerim se je bilo treba prav tako pogumno boriti. Marici za tako borbo nikoli ni zmanjkalo poguma, že po nekaj letih se ji je Bela krajina priljubila in siklenila je, da je ne bo zapustila. V svojem zanimivem, toda težkem poklicu je srečavala ljudi, ki so so bili potrebni pomoči in toplih besedii. Pred devetimi leti Se je zavzela za dve ubc^i duševno prizadeti nezakonski materi, ki nista imeli nikogar, da bi jima pomagal iz težav. Poskrbela je, da sta se zaposlili in da sta si vsaj nekoliko uredila žitvljen-je. Postala je njun varuh, vodila je majhno knjigovodstvo o njunih osebnih dohodkih in izdatkih ter skrbela, da sta. imeli vse, kar sta potrebovali. Tudd na njuna o4rcdca ni poza- bila. Odkar sta postala šolarja, spremlja njun u-speh in si prizadeva, da bi usx)evala in si tako zagotovila boljše življenje, kot sta ga imela njuni materi. Tudi zdaj, ko je v pokoju, Marica ni opustila skrbi za svoje varovance. Pogosto prihajajo k njej; ji ziaupajo, hvaležni so ji in z njo delijo svoje veselje in ljubezen in še pred Marijino družino ne popustijo. Dobro vedo, da je v nj^em srcu, ki ni n*ikoli iskalo koristi, dovolj prostora za vse. MARIJA PAIX)VAN bolično družbeno pomoč. Prejemajo namreč mesečno od 10 do 80 din. če ne bi zanje skrbela soseska, gotovo od občinske pod]X>re ne bi mogli živeti. Svet za socialno varstvo je o tem razpravljal. Sklenil je, da je treba na terenu po-noivno popiitsati občane, k)i potrebujejo družbeno pomoč. Po eebranih podatlkiih bodo obravnavali vsak primer zase in potrebnim odobrili višje zneske. Tedaj bodo vsaj vredni naziva očinske podpora. Ves dober krompir odkupljen Kmetijska zadruga Metlika je odkupila že več kot 50 ton krompirja, približno 50 ton pa^ da bo še odkupila. V zadrugi' pa so bili malo užaljeni, ko so ugoto\ili, da so nekateri boljši krccnpir prodali v Karlovac, slabšega i>a so odrinili zadrugi. Ker pa so nekateri hoteli spraviti v denar tudi krompir najslabše vrste, so jim ga zavmih. Vsekakor pa je res, da je zadruga letos pokupila ves tržni presežek dobi-ega krompirja. Hranilne vloge naraščajo 765 občanov že nalaga denar pri hranilno-kredit-nem odseku metliške zadruge Marija Starc, vodja hranil-no-kreditnega odseka pri kmetijski zadrugi Metlika, je pretekli teden povedala, da v zadnjih letih hranilne vloge precej naraščajo. Trenutno imajo 765 vlagateljev, od katerih je 378 otrok, ki prinašajo denar iz hranilnikov, ostali vlagatelji pa so odras- li občani. Avgusta letos so imeli za 300.000 hranilnih vlog. Od tega so okoli 100.000 din razdelili med 58 prosilcev posojil, ki so si izposodili pri zadrugi za nakup gradbenega ma- teriala, nabavo živine ter za druge večje izdatke. Razen teh, dolgoročnejših posojil dajejo kredit tudi na kratek odplačilni rok. S tem omogočajo nakup umetnih gnojil, reprodukcijskega materiala, nabavo trt, rigolanje vinogradov itd. Doslej so v zadrugi 40 odstotkov hranilnih vlog namenjali posojilom. Vsote, ki so jih na ta način dajali kmetom za pospeševanje in razvoj zasebnega kmetijstva, res niso velike, vseeno pa jih ljudje cenijo. SPREHOD PO METLIKI ■ .STOLP GASIUSK1<:(>A DOMA, visok 18 metrov, bo vsak čas zrasel do vrha in tako bo stavba v kratkem dograjena do tretje gradbene faze. Z deli bodo nadaljevali, tako da bo dograjen in opremljen gasilski dom do prihodnjega poletja že na razpolago metliškim gasilcem. ■ OB HIŠAH NASKIJA med Bor&tkom in Cesto na postajo so položili podzemni električni kabel, tako da leseni droROvi ne bodo kazili zunanje podobe hiš in okolice. ■ Tl’Dl NA CANKARJKVl CESTI so na ovinku nasproti Pečaričeve hiše z buldožerjem porezali breg, ki je doslej precej oviral razglednost. Na cestižče .so nape-IJhU kupe gramoza, s katerim bo-ĆO utrdili cesto, proden jo bodo pričeli prihodnji mesec a.sfaltirati. ■ V TOVARNI BETI gradijo novo kotlarno. Dosedaivja, v kateri kurijo s premogom, ima namreč premajhno zmogljivost. V no- vi kollamJ, v kateri bodo kurili z mazutom, bodo sprva namestili dva kolla. kast;eje pa Jima bodo pridružili še tretjega. ■ TUDI PET NOVIH (JARAŽ bodo še pred zimo zgradili v tovarni BETI za svoja vozila, ki so doslej parkirala v glavnem kar na Padlim za dan mrtvih Kakor v.sako leto bo tudi letos ol>čin.ski odbor ZZB Metlika 1. novembra ob .9-30 organiziral svečanost pred spomenikom na Trgu svobode, kjer bodo položili vence v počastitev padlih. Igrala bo tudi domača godba na pihala. Podobne komemoracije bodo imeli .še v Podzemlju, na Suhorju, v Gradcu, na Radoviči in v Rosalnicah. prostenj. Betonska dela so ie skoraj končana. ■ V CICl'RTKK, 24. OKTOBRA, so se v Metliki začela predav.'inja na vi&ji šoli za organizacijo dela, ki ima svojo matično šolo v Kranju. Solo je sicer organiisiral Zavod za splošno izobrazbo v Črnomlju, ker pa je večina prijavljen-cev Iz Metlike in je tovarna BETI brezplačno odstopila učilnico v podjetju, bodo predavanja v Metliki. ■ ENO ZADNJIH LKSKNIH in s slamo kritih hiš v Metliki, to je hišo Jožeta Škofa, ki je stala ob poti, ki drži čez Zvirkov vrh na Veselico, so pred kratkim podrli. lastnik je namreč tik za njo zgrudil novo hišo. Tako je v Metliki s slamo krita Ic še nskdanja hiia Bare Juričine ki pa je spomeniško zaščitena in jo bo Belokranjski muzej popravil ter o-premil s starim kmečkim inventarjem. Lep muzejski izlet Belokranjsko muzejsko društvo v Metliki je v nedeljo, 20. oktobra, organiziralo za svoje člane izlet. V sončnem jesenskem jutru so se odpeljali čez Gorjance v Novo mesto, kjer so si ogledali Dolenjski muzej in galerijo ter razstavo mladega Branka Suhyja. Naslednja postaja je bila vas Drama pri Šentjerneju, kjer so videli uspehe letošnjega izkopavanja srednjeveškega trga Gutenwer-tha, ki ga raziskuje belokranjski rojak arheolog doktor Vinko Sribar. Pot jih je peljala v Brežice, kjer so si z zanimanjem ogledali 'bogate zbirke Posavskega muzeja. P Se ta mesec bo Komunalno podjetje Metlika končalo dela pri postopni izgradnji vodovoda Cmocnelj—Gradec. Zdaj bodo cevi položene vse do odcepa v vas Griblje, medtem ko bodo z napeljavo vodovoda proti Gradcu nadaljevali v letu 1969. Vas Čudno sek) bo dobilo pitno vodo še letoa ■•r-f h A A USPEH USPEH U USPEH USPE USPEH US USPEH U USPEH USPE Oglas v Dolenjskem listu! I KRl. KI ReŠUJE ŽIVLJENJA | m Pretekli t«den so darovali kri na novomeški transfuzijski M B postaji; Ivan Kaslelic, član Opremolesa, Novo mesto; Marija J B Mali, Albin Jerele, Marjan Barbič in Peter Bevc, člani hotela J 1 Grad Otočec; Marija Mrgole, gospodinja z Brega; Jože Cim. B I prič, član IMV Novo mesto; Ciril, Hudoklin, Albina Kacin B B m dr. Nada Cimerman, člani splošne bolnice Novo mesto; M B Miha Jerman, femet iz Zagrada; Danica Osterman, članica B B Laboda, Novo mesto; Angela Vovko, članica osnovne šole B B Gabrje; Miha Jerman, član Krke — tovarne zdravil. Novo M B mesto; Jože Potokar in Karel Lužar, člana Iskre, Novo me> B B sto; Alta Klemenčič, Tončka Smajdek m Stanka Strgar, čla- B g nice vzgojnovarstvenega aavoda Novo mesto; Jožefa Košak, B I gospodinja iz Jelš; Janez Novak, član Dolenjke, Novo mesto; B g Ivanka Medved, gospodinja iz CeSnjic; Nežka Jerman, gospo- g g dinja iz Zagrada; Anica Jermian, članica Novoteksa, Nove B g mesto; Janez Rifelj, obrtnik iz Lešnice. B POIZKUSI FE NASE MESNE PROIZVODE In ostanilce tudi njihov potrošniki POSEBNO VAM PRIPOROČAMO: % kranjske kJobsM % lovsko salamo % Sunkarico 0 vse ostale vrste klobas in salam Za brenovke, pečenice in <;nralade sprejemamo posebna naročila. vsak četrtek kmetijsko in ircovsko podjetja ® /kf4^0MG r» r» T? I /"■ 1? ena BRE21CE OBRAT KLAVNICA tea. 72-231 ZA MLADE PO SRCU TOVARNA OBUTVE TRŽIC 24 PEKO 29-052 črn- ali havana juni 35 PEKO 39-081 burfund antisvi NEDITA 35—42 180,00 NEDITA 35—42 180,00 ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage itiame, stare mame in sestre Frančiške Jui^lič ROJ. GREGORČIČ se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, ji darovali 'vence, cvetje in nam izrazili sožalje. Zahvala kolektivom in družbeno-političnim organizacijam, KZ Trebnje, ZB Mokronog, Elektru Krško, Suknu Za-puže-Gorenjsko, KOP Trebnje, ZK Mokronog, ZB Šentrupert, Dani na Mimi, ZWI Mokronog, KG Dob, SZDL Mokronog in šoli Šentrupert, govornikoma tov. Jeriču in tov. Brezovarju za poslovilne besede, godbi in pevcem za v srce segajoče žalo-stinke ter sosedom za nesebično pomoč. Posebno se zahvaljujemo dr. Hvmierju In dr. Jakliču za nego v zadnjih urah. Žalujoči: hčere in sinovi: Mari, Francka, Anica, Nace, Bruno, Polde in Pavle z družinami ter drugo sorodstvo. Sporočamo vsem prijateljem in soiancem, da nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, pramama in sestra Marija Valentinčič ROJ. RADEŠCEK Pogreb nepozabne pokojnice, ki je bila odlikovana z medaljo zaslug za narod, bo danes, v četrtek, 31. oktobra, ob 15.30 na šmihelskem pokopališču pri Novem mestu. žalujoči: rnož Franc, otroci Pepca, Ludvik, Mici, Tilka, Francka, Zofka, Štefka in Vida z družinami, sestra Rezka, brat Tone in drugi sorodniki. Novo mesto, Orehovica, Ljubljana, Lorain, Split, Ziirich, Žalec, Zagreb, 29. 10. 1968. UPRAVNI ODBOR KOMUNALNEGA PODJETJA V METLIKP razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: a) višja šolska izobrazba ter triletna praksa v fi-nančno-računovodski službi ali b) ekonomska srednja šola z najmanj petletno prakso v finančno-računovodski službi. Ponudbe z dokazi o strokovnosti in praksi pošljite na upravni odbor podjetja. UIU m PITE LIKERJE «iiiiiiiiitii])iiiniiii)iiiiiiiiiiiHiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffliiiiiiiiiiiiiiHiiayiimMiiiffliiM Na podls^ 15. točke 73. člena statuta »NOVOTEHNE« - Novo mesto razpisuje upravni odbor podjetja prosto delovno mesto POSLOVODJE servisa Zastava-Fiat v Novem mestu POGOJI: 1. VK delavec avtomehanične stroke z najmanj 5-.letno prakso; 2. dovršena srednja tehnična šola strojne smeri in 3 leta prakse na delu v avtomehanični stroki; 3. KV delavec avtomehanične stroke z najmanj 8-letno prakso. Poleg pogojev, navedenih pod 1., 2. in 3. točko mora imeti kandidat vsestranske organizacijske in strokovne sposobnosti za samostojno vx)dstvo servisa. Ponudbe sprejema splošni sektor 15 dni po objavi. TOVARNA RASTLINSKIH SPECIALITET Ift DOLENJSKI LIST St. 44 (971) PAUL BLACHAIRE Gospa Durand se je posebno bala četrtka, tisti (lan namreč v francoskih ^olah ni pouka. Gospa Durand se je bala četrtka is povsem preprostega razloga: bila je mati trinajstih otrok, od katerih je bilo najstarejšemu trinajst let. Vsak četrtek se je bilo ireba izmisliti kaj novega, da bi se to krdelo otrok lahko zatavalo. Najteže je Ljud^a modrost Ako te jedro mika, zgrizi lupino! Iskra zažge velik ogenj. Besede mičejo, zgledi vlečejo. Ako ne teče, pa kaplja. Hodi pokonci, kakor bi prekljo požrl. Ako se kmet z gospodo hrati, ne bo imel s čim orati. Iz zunaj lepota, iz znotraj praznota. Ako se samo kuha, je slaba juha. Jabolko ne pade daleč Od drevesa. Ako skoči kdcr- v vodo, hočeš tudi ti vanjo? Beseda ni konj. Hrana je delavcu prva Vlača. Ako ti mene s kamnom, nečem ni jaz tebe s kruhom. Hrasta sneg ne ušibi. Berača s kruhom spraviš Od hiše. Ako si ti iz mesa, ni-scm ni jaz iz lesa. Bc7'ač ne živi od ene hi.še. ne od enega človeka krčmar. I^ orličev postanejo obletu orli. Beseda včasih pamet preleti. Ako sem vse izgubil, nisem života. Huda bolezen je ta, če Se preobje kdo telega kruha. Iskren in raven pogled iisla ves svet. Iz gostilne hodi, preden Ivč prižgo. ' bilo ugoditi vsem željam. In ta četrtek so nekateri hoteli v kino, kjer so vrteli kavbojko, drugi so se navduševali za pohod . v park, manjšina pa bi rada ostala doma. »Kaj, ko bi šli v živalski vrt?« je predlagala gospa Durand. Vsi so soglašali in veselo krdelo se je napotilo v živalski vrt. Na srečo niso stanovali daleč in to je zmanjšalo stroške prevoza. Ko so prišli v živalski vrt, je otroško pozornost pritegnila predvsem kletka z opicami. Otroci so se tako neznansko zatavali, da jih je bilo težko spraviti naprej gledat še druge živali. Res so imeli kaj videti, gospa Durand pa je spotoma poskrbela za razlago, če je bila potrebna. mislili, kako bodo naslednji dan poročali sošolcem. šest jih je zahtevalo, naj bi se vrnili h kletki z opicami, kjer so nato doživeli pravi opičji pretep. »Ali bi si ogledali še žirafo?« je vprašala gospa Durand. Vse dotlej so otroci poznali žirafo le s fotografij. Toda ko so prišli do ograjenega prostora, kjer je bivala žirafa, je ni bilo. »Kje je žirafa? Otroci so se tako veselili, da jo bodo videli?« je gospa Durand vprašala paznika. »žal mi je, toda prepozno je. žirafa hodi spat že ob pol šestih, zdaj pa je šest. »Kaj?« je vzkliknila gospa Durand. »Pripeljala sem trinajst otrok, da bi videli žirafo, vi pa mi pra- — Albert, tale drugi pralni stroj, tule v kotu, je pokvarjen! Ob pol petih so dobili malico in vsak kozarec limonade. Brž nato pa so nadaljevali z ogledom. Videli so leve, tigre, ptice. Pred vsako kletko so postali približno pet minut. Razen treh najmlajših so otroci z velikim zanimanjem opazovali živali in že vite, da^ tega ne morejo! To res nima smisla!« »Kako? Sem prav slišal? Vi imate trinajst otrok"!« »Kajpada!« »Ah, to je pa druga reč!« je odgovoril paznik. »Samo trenutek počakajte, trž pojdem po žirafo. Kaj takega mora tudi ona vi-deti.« A \/OL4N palico, najmanjši pa je odločil: mo vprašali, samo prikimaj m odki- ^ x maj. X>a besede g'lasno ne pisneš!« — bomo prepričali. Pobegniti n Vdano sem prikimal ves napet v sebi, '^o ne moreš.« da bi pridobil čas in našel možnost Kako so prišli, tako so odšli. Požrla za rešitev. Hotel sem le ugotoviti, kdo jih je tema. Vame pa se je zadrl so in česa me dolže. Najmanjši je strah, kaj bo, če Plevnik izve, da sem spregovoril. bil v Ljubljani karabinjer. Geštapov- »Si bil karabinjer v Ljubljani?« — ska izpostava v Ljubljani prav gotovo Naredil sem se, kot da ne razumem, še hrani mapo o nekdanjem karabi-Preteče je ponovil vprašanje. Nekaj njerju Bartolomeu, ki je pobegnil ge-sem moral storiti. Prikimal sem, instapu tik pred aretacijo. immmmmmmmM * w 2. Kot spreten krojač je Paradižnik urezal preperelemu kurniku novo obliko. Razširil in podaljšal je poslopjece in ko je žena Klara prinesla na vrt klobaso in cvička, kar ni mogla verjeti lastnim očem. Vrt je krasila pravcata arhitektura! - Okras hiše in soseske! - Paradižnik je prepleskal garažo z dišečo barvo in' naznanil soprogi: >Tako, urejeno je. Jutri grem PONJ!« Vsi vemo, kaj pomeni PONJ! Naj mimogrede samo še nekoliko razsvetlimo okoliščine, ki so privedle Paradižnikova dva. da sta se odločila ZANJ. Prva in osnovna je vsekakor bila ta. da se je z leti v domači hranilnici na ime Paradižnik nabral čeden kupček starih in novih ... - Drugi razlog, ki je odločno v prid nakupu, je bil; sosed Karfijola je tudi že imel avto! - In navsezadnje, davna želja Paradižnikovih: popotovati, ogledati si široki svet, tostran In onstran meje! Paradižnik je namreč imel šoferski izpit, predvojne kvalitete! Vas potrošniki in kupci še ne poznajo? Pokličite Novo mesto (068)-21-227! ^iš^IilalšIalilšIalsIililšIilaSIsIslalBlšIš^IšIalšIšls iEI ’ ZA JESEN IN ZIMO KAJIS VAM H NUDI IS lEl [g DOLENJKA: |g ŽENSKE IN MOŠKE PLAŠČE, MOŠKE OBLEKE, TRIKOTAŽO, PLETENINE, SPODNJE PERILO, METRSKO BLAGO IN OSTALO TEKSTILNO BLAGO — V VSEH PRODAJALNAH DOLENJKE. OBIŠČITE NAŠE PRODAJALNE! BI m (B) KRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO oddelek za zdravilna zelišča NOVO MESTO, Novi trg 9 telefon: 21-304 gli]B]i]giBiB]B]B]g]B]i]€lSlSISi§l€]§]SlSISI€lilSlSl§l§I§I5lil§19SiiŠl Avto-moto društvo BRESTANICA razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo osebnega avtomobila Zastava 750 dne 2. XI. 1968 ob 8. uri na elektrarni. Avto-moto društvo Sevnica razpisuje prosto delovno mesto ADMINISTRATORJA POGOJI: srednja ekonomska šola. Prijave pošljite na upravo društva do 10. 11. 1968. GRADAC tel. 76-1T7. lok. K Po konkurenčnib cenah izdelujemo vse vrste nagrobnikov, sponoenlkov, spominskih obeležij in vsa teracerska dela hitro in kvalitetno Smučarsko društvo »ROG« Novo mesto proda po ugodni ceni DIESEL MOTOR tip DM 15, 1200 o/min, 15 PS firme Sendling, Mo-torenfabrik, Mlinchen. Ogled motorja vsak dan od 8. do 12. ure v mehanični delavnici INIS. t ■ \ < — Ne, v tako sobo gost ne bo vstopil! Prej jo bo treba pošteno urediti. — Od kod pa denar? — Gospodinja, privarčuj ga namensko in dobila boš kredit pri Poienjski banki in hranilnici v NOVEM MESTU ali njenih poslovrHh enotah v KRŠKEM, TREBNJEM ali METLIKI! NE POZABITE: Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu je lani avgusta zvišala obrestne mere: za navadne vloge na 6,50%, za vezane vloge do 8%! — In ne pozabite tudi na ugodne obresti za sredstva na deviznih računih občanov, za katera plačuje banka od 4-6 odstotkov v devizah, razen tega pa dodatno še od 1,5 do 2,5 odstotka v dinarjih! NABIRALCEM ZDRAVILNIH ZELIŠČ priporočamo, da v mesecu oktobru nabirajo predvsem naslednja zdravilna zelišča: LIST: rdeče jagode, jetrnika, slezenovca, ozkoliste-ga trpotca, regrata RASTLINO: navadne plahtice, krvavega mlečka, vodne kreše, škržolice, zimzelena KORENINE IN KORENIKE: preobjede, gladeža, velikega divjega janeža, sladkih koreninic, regrata Na vašo željo vam pošljemo cenik. Nabirajte samo tista zdravilna zelišča, ki jih dobro poznate! Vsem nabiralcem sporočamo, da odkupujemo zdravilna zelišča in suhe gobe tudi v naši odkupni postaji v Novem mestu, Novi trg 9 (avtobusna postaja). Pošiljke nad 30 kg pošljite po železnici na naslov: Krka, oddelek za zdravilna zelišča, železniška postaja Novo mesto. ^ ORGANlZATORJEiM IN ZBIRALCEM priznamo za njihovo delo provizijo po dogovoru. Zdravilna zelišča in suhe gobe, ki jih oddaste osebno, vam izplačamo takoj pri prevzemu. Za blago, ki ga pošljete po železnici, pa najkasneje v 3 dneh po prejemu blaga. Stroške *wi prevoz po železnici plača »Krka«. Vsa potrebna navodila o nabiranju in odkupu ,jsdra-. vilnih zelišč lahko dobite v našem Oddelku za zdravilna zelišča v NOVEM MESTU, NOVI TRG 9 Trgovsko podjetje »PETROL«, Ljubljana, poslovna enota BREŽICE razpisuje prosto delovno mesto PRODAJALCA na bencinskem servisu v Trebnjem. Osebni prejemki po pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje pošljite na PE PETROL, Brežice. Razpis velja do 10, 11. 1968. BREZ KVALITETNE MOKE NI DOBREGA PECIVA s ■ ■ A- ■ ■ , • ' • • ' -VM'-'f, - m M m a GRAMTEUI - Preskrbite si pravočasno opečne zidake! LJUBLJANSKE OPEKARNE izdelujejo vso zimo na svojih obratih vse vrste opečnih izdelkov. Posebno priporočamo MODULARNI BLOK in zidni blok BH 6. , Zahtevajte ponudbe! Vse informacije daje PRODAJNI ODDELEK UUBIJANA — CESTA NA VRHOVCE 2, telefon 61-965 in 61-805. VSAK liAN: poročila Ob 5.15, t li« 7,(X), 8.00, 10.00, 12.00, 15.W, lft.0.1. 1!» 30 in 22.00, Pisan glas-btm: 'pored od 4.30 do 8.00 ■ PKTKK, 1. NOVKMBRA; E.o;» Radijska igra za otroke — Ak‘/.sander Marodič: »Smeh m ^Lze« 9.05 »Postoj, kdor mmio greS«. 10.06 Se pomnite tovan š! Ivan Jan; Grobovi žive. 10 30 Slovenske partizanske pesmi li.OO Poročila — Turistični napoiki za tuje goste. 12.10 Odlomki IZ slovenskih oper. 13.15 Oci nie-iodije do melodije. 14.05 Narodne IZ s'.oveftskih pokrajin. 15.20 Dve romantični partituri. 16.40 Miirjan Grampovčan: Človek vsak-dsinjosti. 18.15 Od Bacha do Bartoka. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Klavir v ritmu. 20.00 Jugoslovanski zbori pojo. 21.15 Oddaja o morju in pomorSčakih ■ StJBOTA, 2. NOVKMBRA: 8,0« Glasbena matineja. 8.55 Radijska šola aa nižjo stopnjo 9.35 Cea. travnike zelene. 9.50 »Naš av-tostop«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski na-Meti — J. Kregar: Vrt v novembru 12.40 Narodne pesmi in plesi iz južnih krajev. 13.30 Priporočajo vam . . 14.05 Glasbena prav- ljica — M. Vodopivec: Trije spe- vi v barvah. 15.40 Naš podlisjtek — Ivan Raos: Večni Rašomon. 10.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Laiiiio noč, otroci! 19.15 Minute z Ijiihljanskim ja^sz ansamblom 2nga. 10.30 Pesmi borbe tn dela. 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 — Poročila — Turistični napotki za tu^ goste. 11.50 Pogovor K poslušalci. 13.15 Vedri zvoki z velikimi orkestri. 13.50 Zabavna K'asba. 14.30 Umnore^a tega tetina — Smiljan Roznion: Prišlec. 14.45 S Henčkovim triom. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.30 jRadijska igra — Alfred Andersch: »Voznik pobegni'«. 19.00 Lahko n«;, otroči! 20 00 »V nedeljo z\e-Otk. 22.15 Serenadni večer. ■ I*<)NK1)EIJKK. 4. VOVKM-fiHA; 8.08 Glasbena matineja. 8.55 mlade rjidovedneže. 9.30 Pa-zvpkov. , .prkestrom Franck rojirčH 10.1.‘i' Pri vas doma. 11.00 Poročfila ' Turistični napaki za f-ujc Koste. 12.;» Kmetijski nasve-T-i — inž. Dušiui Terčelj: Uporaba avfpla v kletarstvu. 12.40 MajJien K^*cert pihalnih orkestrov. 13.30 Prfporo,^jo- vam . . . 14.05 Lahka D*™ ^ S Simfoničnim oi'kestrom RTa' I.jubljana. 14.35 Naši poslušaje; čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glaibeni intermezzo 16.00 dan za vas. 18.15 »Signali«. iB.3o Mladinska oddaja: »Interna w9« 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z vokalno instrumentno .skupino »Bele vrane«. 20.00 Kopcert orkestra Slovenske fi’har-»nonije. 22.15 Za ljubitelje Jaa»a. ■ TORKK, 5. NOVKMBRA: 8.0* Operna matineja. *.55 Radij- šola za srednjo stc^njo. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turi.sfični napotki za tuje goete 12.30 Kmetijski nasveti — uw. ZAHIEVAIII JO VVAŠITROOVINI Vinko Molan: Program obnove hmeljišč v Sloveniji. 12.40 Sloven-■ske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam ... 15.20 Glasbeni in-termezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje! 18.45 Narava in človek — dr. France Sušnik: Pokrajma v očeh biologa. 19.00 I..ahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Metko Stok. 20.00 Radijska igra — Momo Kapor: v-Prebudi se, Trnjulčica«. 21.15 Deset melodij — deset pevcev. 22.15 Skupni program JRT — jugoslovanska glasba ■ SKKUA. 6. NOVKMBRA: 8.UU Gliisbena matineja s skladbami Čajkovskega. 9.10 Iz glasbenih Sol. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični niqx>tki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Franc Zadravec; Nasveti za zrejo te'ic lisaste pasme. 12.40 Od vasi do va.sl. 13.30 Priporočajo vam 14.35 Naši poslušalci čestiiajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni inter-mezzo. 15.40 Naš podlistek — J. Weidnian; Odilčno zdravilo. 16.00 V'.>^ak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.45 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »Ti in opera« — 4. oddaja 22.15 S festivalov jazza ■ CKTUrEK, NOVOIBRA: 8.08 Operna matineja. 9.25 Iz zakladnice resne glasbe. 10.15 Pri vui doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jelka Hočevar; Katere bolezni se pojavljajo na čebuli. 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam 14.0.'^ >)Mladina poje« 14.25 Operetne melodije. 15.20 Glasbeni interme-/.70. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkov simfonični k(Micert. 18.15 Iz naših studiov. 18.45 Kulturni gobus. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Edvinom Fliserjem. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer — O. H. KUhner: Gledam mesto. TELEVIZIJSKI SPORED VEČ KAKOR 10.000 DOBITKOV BO IZŽREBANIH ZA ČLANE IN NAROČNIKE KNJIG PREŠERNOVE DRUŽBE. NEDELJA, 3. NOV- 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (Beograd) 9.30 Dobro nedeljo voščimo z vandrovčki iz Izole in brati Boštjančič (Ljubljana) 10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb) 10.45 Sabrin — slovaški film in Risanke (Ljubljana) 12.00 Nedeljska TV konferenca — (do 13.00) (Zagreb) Nedeljsko popoldne TV kažipot (Ljubljanii) Saga o Forsj'tih — ponovitev (Ljubljana) 18.10 Koncert ea kolektive »Ljubljana) U;.55 Cikcak (Ljubljana) 19.05 Film o Scottu (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.4.> Vijavaja (Ljubljana) 30.60. Cmi t«iter iz Prage in letrki dive rt imen to (Ljubljana) 21.50 Športni pregled (JRT) 22.20 i^ahovski komentar (Zagreb) 22.35 TV' dnevndk (Booprad) PONEDELJEK. 4. NOV. TV v šoii (Zagr«>b) lO.,"«) Ruščina »Zagreb) 11.00 Osrjove sp’.ošne izobrazbe — (Beograd) 14.45 TV v šoli — ponovHev — (Zagreb) 15.40 Ruščina — ponovitev — (Zaifreb) 10.10 Angleščina (Beograd) 16.45 Madžarski TV pregled (Beograd) 17.00 Poročila (Zagreb) 17.05 Mali svet — oddaja za otroke (Zagreb) 17.30 Z avtom po Avstriji — fi'm (Ljubljana) 17.55 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.30 Propagandna medignt (Ljubljana) 18.25 O normiranju naglaševanja oddaja iz cikla Slovenščina (Ljubljana) 18.50 Repotraža — Sarajevo (Zagreb) 19.20 Vokalno Instrumentalni solisti (Ljubljana) 19.50 Cikcak (Ljubljana) aO.OO TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 30.35 dr. U-an Tavčar: 4000 — TV drama (Ljubljana) 21.55 I>eter Iljič Čajkovski —' oddaja iz cikla Veliki nK>jstri (Ljubljana) 32.45 Šahovski komentar Braslava Rabarja (Zagreb) 23.00 Poročila (LJiS>lJano) TOREK, 5, NOV. 9.35 TV v Soh (Ziigreh) 10.35 Angleščina (Zagreb) 11.00 Osnove sploćne izobrazbe — (Beograd) 14.45 TV v Soli — ponovitev .— (Zagreb) 1?.40 Angleičina — ponovitev (Zagreb) 16.10 C)snove splošne isobrazbc — (Beograd) 16.40 Francoščina (do 17.00) — (Beograd) 17.55 Gustav — risanka (Ljubljana) 18.10 C^režje — oddaja la italijansko mu-odno skupino — (Ljubljana) 18.35 Filmski mozaik: Dve desetletji italijanskega filma — (Ljubljana) 19.05 Svet na zaslonu — ameriške volitve (Ljubljaiva) 19.55 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (LJublJanS) 20.40 Mož 8 tretjega nad.stropJa — angleški film (Ljubljana) Zagrebški jazz kvintet na jaz* festivalu v Ljubljani — (Ljubljana) Poročila (Ljubljana) SREDA, 6. NOV. 9.35 TV v šoli (Zagreb) 17.05 Madžarski TV pregled — (Beograd) 17.20 Poročila (Skopje) 17.25 2Sgodbe iz pipe — lutkovna oddaja (Skopje) 17.45 Risanka (Ljubljana) 18.00 Pisani trak (Ljubijan) 1J’.20 20 slavnih — oddaja za otroke (Zagreb) 19.05 Zabavmo glasbena oddaja — (Beograd) 19.45 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 30.35 Razpotja in odločitve — 50 let I. svetovne vojne (Ljubljana) 21.20 G!asbpna odtlaja (Ljubljana) 21.30 Inšpektor Mp.i^et — nadaljevanje in koncc serijskega filma (Ljubljana) Poročila (I>juta!iana) OETRTEK. 1. NOV. •fi.35 TV v šoii (Za’i*reb) 10.30 Nemšt-ina (Zagreb) 11.00 Anglešč'na (Bt^grad) 14.45 TV v šoli — ponovMev — • Zagreb) 15.40 Nemščina — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Osnot'c splošne izobraabe — • do 16.40) (Beograd) 17.10 Poročila (Ljubljana) 17.15 Tik-tak: Uganke (Ljubljana) 17.20 Pionirjski TV dnevnik — (Ljubljana) 18.00 Po Slovetiiji (Ljubljana) 19.20 V narodnem ritmu (Beograd) 1P.45 Po siedeh napredka — (Ljub-Ijiuia) 19.05 Dekleta in fantje — serijska oddaja (Beogrjid) 20.00 TV dnevnik (Liubljana) 20.35 Saga o Forsjrtiii — serijski film (Ljubljana) 21.25 Kulturne diagonale (Ljubljana) 22.25 Poročilo (Ljubljana) PETEK, 8. NOV. 9.35 TV v šoli (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — I Beograd) 11.30 Francoščina zir»ma po 22 Ndin (polusnje). Za posamezne knjige bo cena višja. MODERNA DRUŽBA To je nova zbirka v letošnjem programu založbe, namenjeria sodobnim piroblemuna modernega časa. V njej bodo izšla štiri dela: Erich Fromm: ZDRAVA DRUŽBA Mortimer Taube: MIT O MISLECEM STROJU Stanič: MAIIATMA GANDI Hilliam H. Whyte Jr.: ČLOVEK ORGANIZACIJE Vse štiri knjige bodo natisnjene na brezlesnem papirju in vezane v celo piatno. Na-ročni.ška cena: celo platno 200 Ndin (10 mesečnih obrokov po 20 Ndin). Naročniki začno plačevati obroke v mesecu, ko sr naroče na zbirko. V prodaji bodo posa* niezne knjige znatno dražje. SVETOVNI KLASIKI V zbirki bodo izšle štiri knjige treh velikanov svetovne književnosti: Victor Hugo: NESREČNIKI I. in II. Daniel Defoe: MOLL FLANDERS Ernest IIemingway: STAREC IN MORJE Knjige bodo tiskane na brezlesnem papirju, vezane v celo platno in polusnje ter vzorno opremljene. Cena za naročnike: platno 2W) Ndin (10 obrokov po 28 Ntlin) iiolusnje 320 Ndin (10 obrokov po 32 Ndin). Naročniki začno plačevati obroke t mesecu, ko se naroče na zbirko. MODERNI ROMAN Zbirka obsega pet knjig štirih sodobnih avtorjev: Stefan Heym: KRIŽARJI I. in 11. Nelson .\lgren: FANT Z ZLATO ROKO Agjeya: VSAKDO SVOJ TUJEC Milan Kundera: .*§AI.A Izbor predstavlja štiri pomembne ustvarjalce, katerih delo je preraslo okvire domačih literatur in se vključuje v. širše tokove sodobne knjiže\Tiosti. To so avtor nemškega porekla, ki je (iolgo živel v ZDA (Stefan Heym), Američan (Netocm Al-gren), slovaški pisatelj (Milan Kundera) in hindujski pisatelj, ki ne velja sanoo za‘ pionirja eksperimentaližma v hindujski loijižeTnostj, t^nveč tudi za eneg« največ j ih pisateljev S(iSobne Indije CAgyeya). Vse knjige bodo tiskane na brezlesnem papirju in vezane v celo platno ter v pol-usnjr. Naročniki dobe zbirko za 260 Ndin (platno) oziroma za 300 Ndin (poIuMije), ki jih lahko plačajo v 10 mesečnih obrojf^ po 26 oziroma 30 Ndin. KULTURA IN ZGODOVINA V tej elitni znanstveni zbirki bodo izšle štiri knjige treh uglednih strokovnjakov: Sylvain Dliomme: MODERNO GLEDALli^E V ZADNJIH STO LETIH Letvis Mumford: OD ANTIČNIH DO MODERNIH MEST I. in II. (Mesto v zgodovini) Robert S. Lopez: ROJSTVO EVROPE Knjige bodo bogato ilustrirane s slikovnim in dokumentarnim gradivmm, natisnjene na brezlesnem papirju in vezane v celo platno in polusnje. Cena za naročnike: celo platno S50 Ndin (10 mesečnih obrokov po 35 Ndin), polusnje 410 Ndin (10 mesečnih obrokov po 41 Ndin). BIOGRAFIJE Zbirka bo v štirih knjigah prinesla življenjepisne rtMnane štirih pomembnih osebnosti: znanstvenice, slikarja, vojskovodje in pesnika. Izšla bodo tale dela: Eve Curie: M ADAME CURIE Henri Perruchot: CEZANNE Arthur Koestler: SPARTAK Michel Manoll: BAUDELAIRE Knjige bodo tiskane na brezlesnem papirju in vezane v celo platno ter v polusnje. Ona za naročnike: platno 230 Ndin (10 obrokov po 23 Ndin) in polu.snje 270 Ndin (10 obrokov po 27 Ndin). UGODNOST ZA NAR(K:NIKE — NIŽJE CENE IN OBROČNO ODPLAČEVANJE PROSPEKT Z NADROBNIMI PODATKI ZA OMENJENE KNJIGE DOBITE V VSEH KNJIGARNAH, POŠLJE VAM GA TUDI ZALOŽBA, CE JI PIŠETE. Naročila sprejemajo vse knjigarne, za.stopniki založ)>e in s priloženo naročilnico tudi uprava DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENLIE Ljubljana Mestod trg 26 -------------------- - - izrezjte in pošljite v ovojnici ------------- narocilnic:a Obvezno naročam naslednje knjižne zbirke DZS za leto 1969: 0 W. SHAKESPEARE: ZBRANA DEI>,\ V.—Vlll. 0 MODERNA DRUŽBA % SVETOVNI KIJISIKI % MODERNI ROMAN « KULTURA IN ZGODOVINA ' • BlOCiRAFIJE pl. 180 — pus. 220 din pl. 200 — tUn pl. 280 — pus. 320 din pl. 260 — pus. 300 din pl. 350 — pus. 410 din pl. 330 — pas. 270 din Naročmno bom plačal: — takoj — v 10 mesečnih obrokih Knjige pošljite na naslov: stalnega bivaU.šča — na kraj zaposlitve (Zbirke, ki jih naročate in ustrezne pogoje, prosmo, obkrožite) Kraj in datum Podpis; DOLENJSKI UST * TEDNIK^* VESTNIK Mrtek £0.000 izvodov ! v TEM TEDNU VAS ZANIMA OKTOBRSKO VREME V PREGOVORIH Kakor je Uršula pričela, bo zima vse izpela. — Se nerado listje obleti, vsak se zime naj boji. — Liika sneg prikuha. — Gal deževen ali suh, prihodnjega poletja ovaduh. — če vinotoka burja brijć, prosinca in svečana sonce sije. LUNINE MENE: 5.11. ® ob 5.25 13.11. ^ ob 9.53 20.11. • ob 9.02 27.11. ) ob 0.30 Petek. 1. novembra — Dan mrtvih Sobota, 2. novembra — Dušanka Nedelja, 3. novembra — Silva Ponedeljek, 4. novembra — Karel Torek, 5. novembra — Savina Sreda, 6. novembra — Lenart Cetrt^ek, 7 novembra — Zdenka Dragima Jožetu m lini Zupitiičič iz Podhoste ob življenjskem jubileju želijo vse najboljše Guzejevi iz Portoroža. Jožetu Balkovcu iz Baikovcev pri Vinici in njegovi ženi Karin, ki živita na Švedskem v Jankonpingu, poSiljamo iskrene čestitke rojstvu hčerkice Mary z željo, da bi-se lepo razvijala Lep pozdrav od domačih. Dragi in dobri mami Ivanki G^ll, ki živi v Nemčiji, želijo za njen rojstni dan mnogo sreče, predvsem pa še veliko zdravih let hčerka Zofka z družino in sin Ivan z družino. Lep pozdrav atu, Cvetki in sestri Anici z družino. itfOBVESTIiA I Cenjene stranke obveščam da je mlin zaradi bolezni zaprt, račetek obratovanja bo objavljen. Anton Stine, Nad mlini. Novo mesto. mca™ Ob nenadni izgubi naše ljubljene mamice, stare mame in sestre ANE CVAR z Vinice pri Črnomlju se najiskreneje zahvaljujemo darovalcem vencev in cvetja, sorodnikom, prijateljem in znancem, gospodu župniku in vsem ostalim, ki so jo pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nam v najtežjih urah stali ob strani, medicinski sestri Marici in dr. Slamayu za vso skrb in nego, članom kolektivov kmetijske zadruge Črnomelj, ISKRE Semič ter komimalnega zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto. Žalujoči: sin Jsnko, sin Jože s družino, hči Pavla z možem ter dru);o sorodstvo. Po težki bolezni nas Je za vedno zapustil dobri mož, o^ in brat JOHAN KUMP z Vršnih sel 39 Vsem, ki so ga sprmiili na zadnji IX)ti in mu darovali vence ter cvetje, se lepo zahvaljujemo. Zahvala velja tudi gasilskemu društvu in ZB Uršna sela. Žalujoči; žena Marija, otroci z družinami, bratje, sestre ter drugo soro^tvo SLUŽBO DOBI SmEJMEM DEKLE, ki bi se rado at^Mslilo v Ljubljani. Galjevica 14. SIRMIASNG DEKLE z dežele, ki zna ročno izdelovati zobotrebce, dobi čez zimo zaposlitev v Trstu s hrano in stanovanjem. PcMiud-be pošljite n^ naslov: F. Mondi — Trst, Via Del Monte 16 (Italija). SPREJMEM ZENSKO za varstvo otroka v dopoldanskem času — lahko tudi v ianeni. Nudim hrano in stanovanje. Dogovor vsak dan od 14. ure dalje. Naslov v upravi lista (1818/68). V UK .SPREJMEM vajenca iz Novega mesta ali okolice, ki infia veselje do elektromehanike. Pogoji: spričevalo s končano osemletko. Elektromehanika Močnik, Ragovska 2. Novo mesto. STANOVANJA ODDAM opremljeno sobo. Naslov v upravi lista (1813/68). DVOSOBNO STANOVANJE lahko dobite za 35 dinarjev, lahko pa tudi hišo ali vikend. Poiščite številko 10 revije Naš dom, ki Je lahko ključ do vašega novega stanovanja. SAMSKI n:OSKI išče sobo V Novem mestu Ponudbe pod »Opremljena«. ODDAM opremljeno sobo. Naslov v upravi lista (1827/68). MOTORNA VOZILA FIAT 750 prodam. Pojasnila; inž. Skof, Novi blok, Metlika. PRODA.Vl skoraj nov gorilnik na olje za lončeno peč — kamin. Leld Stanko, Krško, Zdolska cesta 24. PRODAM stružnico dolžine 400 mm, starejše izvedbe. Janez Pečarič, Metlika. UGODNO PRODAM rabljen električni štedilnik znamke Tobi s tremi ogrevalnimi ploščami in pečko, polavtomatski pralni stroj Castor-Univerzal in vrata iz me-cesna, dimenzije 210 x 90, z okvirom. Naslov v upravi lista (1832/68). PRODAM štedilnik (korenje na drva (kabinet), skoraj nov, cena zelo ugodna. Naslov v upravi lista (1834/68). KUPIM KUPIM hrastove deske, l^ie, 3—4 cm. Prane Modic, Jelševnik 8, Črnomelj. POSEST PRODAM za 15.000 din 140 arov zemlje s hišo na Selih St. 7 pri Zajčjem vrhu, p. Stopiče. Licitacija bo 3. 11. 1968 ob 14. uri na kraju samem. PRODAM H ISO ob cesti z nekaj zemlje. Poizvedbe dobite pri Alojzu Radovanu, Hrvaški brod, Šentjernej. PRODAM majhno posestvo s 35 ari zemlje, moped T-12, stroj za strešno opeko in stroj za izdelavo blokov. Pucelj, Grmovlje 18, Škocjan RAZNO PRODAM PRODAM odlično ohranjeno otroško posteljico 8 posteljno opremo in stajico. Anica Zdovc, 4. Julija, Krško. PRODAM dve postelji, omaro, dva stola mizo in električni štedilnik, vse v zelo dobrem stanju. Ivan Božič, Obirska 5, Ljubljana. POCENI PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo. Naslov ▼ upravi lista (1811/68) PRODAM otroški koSek. Ludvika Wiiianl, Šmihel 56, Novo mesto. Za uspešno opravljeno operacijo, zdravljenje, izkazano pozornost in humanost se zahvaljujem celotnemu osebju ginekološkega oddelka bolnišnice v Novem mestu, krvodajalcem za darovano kri, osnovni organizaciji ZK II. terena in kolektivu osnovne Sole »Katja Rupe-na« v Novem mestu za darovane šopke in obiske Hvaležna pacientlca Vida Šporar, Novo mesto Ob težki izgubi nadvse ljubljene in dobre žene, mame in stare mame NEŽKE KOKOŠAR iz Semiča se iskreno zahvaljujemo za pomoč v najtežjih urah sosedom in znancem, d^ovalcem cvetja in vencev in vsem, ki so Jo spremili na zadnji i>oti. Posebna zahvala Dragici Kananarič za tolažbo in pomoč. 2aluj<^i: mož France, hčere z družinami, vnuki in drui;o sorodstvo Metlika: od 1. do 3. 10. ameriški barvni film »Tajni agent Flint«. 2. in 3. 10. ameriški barvni film »Sinovi Katie Elder«. 6. in 7. 10 francoski film »Grom in pekel«. Mokronog: 2. in 3. 10 ameriški barvni film »Gospodar Havajev«. Novo mesto: od 1. do 4. 10. ameriški barvni film »Odpadnik prerije«, od 5. do 7. 10 francoski film »Nesmrtni bojevniki«. RIBNICA: 2. in 3. 11. domači film RONDO. SODRAŽICA: 2. in 3. 11. angl. film STROGO ZAUPNO IPCRBSS. ŠENTJERNEJ: 2 in 3. 11 TRIJE NEUSMILJENI. IHEBNJE: 2. in 3. 11. amer. barv. westem film rfEPC»lIRLJIVI. MALI OGLASI CENIK: vsak oglas do deset besed — 9 Ndin, vsaka naidalo-nla beseda — 1 Nđin. Za naslov v uDravi lista pod geslom: pribitek 3 Ndin. Rediti zasebni naročniki Dolenjskega lista imajo pri vseh malih oglasih; zahvalah, osmrtnicah, čestitah, preklicih in podobnih objavah 20 odstotkov popusta. Objava vsakega malega oglasa mora biti plačana vnaprej osebno v upravi lista ali s poštno položnico na naslov: DOLENJSKI LIST, Novo mesto, ali z gotoviito, priloženo v jrismu. Preklicujem vse govorice o Lej-ku Kolomanu iz Mahovnika 24, ker niso resnične. Marija Oberstar,* Mahovnik 30 pri Kočevju. Albina Kum, Potok št, 35, p. Straža, prepovedujem vožnjo in odlaganje lesa v gozdu pare. št. 1935 v rraprečah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Marija Stamfelj, Cešča vas 15, Novo mesto, obžalujem besede, ki sem jih izrekla Jožetu Jančarju iz češče vasi. ■==KIS CRNOMEU: od 1. do 3. 11. amer. film TOČNO OPOLDNE. 5. in 6. 11. grški fihn STRAH. Kostanjevica: 2. in 3. 11. amer. barvni film »Moje pesmi — moje sanje«. vsak mesec NOV PROGRAM vsako hiso vsak Mrtek ijEBHIIBSBBOI ČE BOLEHATE na želodcu ali na Jetrih, žolču ali črevesju, če vas muči zaprtje ali hemoroidi in vam umetna zdravila ne pomagajo, se posvetujte z zdravnikom in poizkusite zdravljenje z učinkovitim prirodnim sredstvom: rogaškim DONAT vrelcem! Zahtevajte ga v svoji trgovini, ta pa ga dobi v Novem mestu pri HMELJNIKU, STANDARDU (MERCATORJU) in DOLENJKI. ČE SI TRAJEN in lep spomin želite, k zlatarstvu na Gosp<^o 5 stopitel Seveda; v Ljubljani — poleg univerzel EKSPRESNO OčI.STI oblačila Pralnica in kemična čistilnica, Noto mesto, Gennov« S. ^ Prav je, da zveste: VAŠ PISMONOŠA IMA V TORBI NAR()C:ILNICX> za nove naročnike, ki Dolenjskega lista še ne dobivajo na svoj naslov! Svetujte mu tudi vi, dragi bralci in naročniki, kje našega domačega tednika morda še nimajo, pa bi ga naročili, če bi ga poznali. In če si vaš sosed zares še vedno vsak teden sposoja »Dolenjca« pri vas. je zdaj najlepša priložnost, da ga tega odvadite: ■ DO KONCA DECEMBRA 196« lahko dobiva Dolenjski list brezplačno, če se nanj naroči zdaj! Zadostuje dopisnica, ki naj jo pošlje na naš naslov v Novo mesto (p. predal 33), lahko pa si naš list naroči tudi pri svojem pismonoši, ki mu bo novo številko izročil še ta teden. ■ BREZPLAČNO delimo naš tednik do konca decembra 1968 vsem novim naročnikom samo zato, da bi ga spoznali, se nanj navadili in ga začeli nato stalno brati, kot dela to več kot 29.000 naročnikov DOLENJSKEGA LISTA doma in po svetu! LEPO POZDRAVLJENI! UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA Drama: avtomobil se je prevrnil 28. oktobra ponoči se je pri Drami prevrnil celjski osebni avtomobil, ker voznik ni mogel speljati levega ovinka pri hiši št. 2. Sopotnica Ivica Oštir iz Nove Rese pri Krškem je bila poškodovana in so Jo odpeljali v novome ško bolnišnico. Škodo so ocenila na 4.000 din. Voznik je po nesreči 2:apustil avtomobil. Krakovski gozd: na mokri cesti je zavrl 26. oktobra zvečer je Zagrebčan Ivan Tadič v Krakovskem gozdu močno zavrl osebni avtomobil, na niokri cesti pa ga je zaneslo, da se je prevrnil. Škode jo bilo za okoU 10.000 din Vavta vas: mopedist podrl pešca Na mostu v VavU vasi je mopedist Mirko Dragman iz Hrušev-ca dohitel in podrl Albina Vovka iz Straže, ko Je šel peš na delo. Po trčenju Je i^el tudi mope-diit, ko pa ae je pobral, jo Je odkuril. Ugotovili so, da mopedi.9t nima dovoljenja za vožnjo. Vovk si je poškodoval nogo in roko. Novo mesto: padec ni bil prehud Anton Ban iz Velikih Brusnic se je 24. oktobra zvečer peljal z mopedom po novomeškem Glavnem trgu in zadel Miro Jeraj, ki je tekla čez cesto. Oba sta padla. Mira Jeraj si Je odrgnila komolec, mopedistu pa ni bilo nič. Bršlin: deček pod mopedom Jože- Pavlin iz češče vasi se je 21. oktobra popoldne peljal z mopedom iz Novega mesta v Bršiin. Pri hiši št. 16 je prečkal cesto 6-letni Miroslav Miklavčič, ki gpj je mopedist zadel in podrl. Deček si je ranil roko in lice. S tovornjakom je zaprl pot Jože Urek iz Zupelevca se je 9. oktobra popoldne pripeljal s to- vornim avtomodilom z dvori.šča hiše št. 20 v Zupelevcu na cesto, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Zaprl je pot vozniku osebnega avtomobila Mariji Ilič iz Stare vasi, ki je pripeljala iz smeri Bizeljskega proti Brežicam. Z levo prednjo stranjo avtomobila je zadela v zadnje levo kolo tovornjaka. Na osebnem avtomobilu je za o-krog 1500 dinarjev škode. Voznica in sopotnica Mira Preskar sta bili lažje poškodovani. . Na križišču sta trčila 12. oktobra dopoldne se je ko-: lesar Anton Jereb iz Koprivnice' pripeljal iw cesti Senovo — Dov-sko do 'križišča s cesto Brestanica — Senovo. Tedaj je nasproti po levi strani pripeljal mopedist Anton Fabijanič s Senovega, da sta trčila. Oba sta bila težje poškodovana in so ju odi>eljali v novomeško bolnišnico. Z neprimerno hitrostjo po levi strani Anton Maraš iz Novega mesta se je 13. oktobra popoldne prip>el-jal z osebnim avtomobilom iz smeri Dvorc proti Čatežu. Vozil je z neprimerno hitrostjo, po levi strani in trčil v nasproti vocseči osebni avtomobil, ki ga je vozil Berislav Kodič iz Zagreba. Na avtomobilu je za okrog 5000 dinarjev škode. Vlagajte pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ter pri njenih poslov lih enotah v Krškem iy^etliki in Trebnjem! IZGUBLJENE LISTINE katerih preklice objavlja URADNI LIST SRS V LJUBLJANI. lahko prekličete zdaj tudi s pomočjo UPRAVE DOLENJSKEGA LISTA v NOVEM MESTU, GLAVNI TRG 3. Sprejemamo preklice za izgubljene ■ ZDRAVSTVENE IZKAZNICE, ■ DELOVNE KNJIŽICE. ■ VOJAŠKE KNJIŽICE IN ■ RAZNA SPRIČEVALA Izgubljenih osebnih izkaznic, šoferskih izkaznic, prometnih knjižic in evidenčnih tablic NI TREBA VEC PREKLICEVATI! Zvezni uradni list objavlja preklice o izgubljenih potnih dovoljenjih, oficirskih vojaških knjižicah in o invalidskih izplačilnih knjižicah. DOLENJSKI LIST LiASTNIKl IN IZDAJATELJI: občinske iconleren 06 SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika Novo mesto, Ribnica. Sevnica in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bnčer, Slavko Dokl, MiloS Jakop>ec. Marjan Legan, Marija Pado-van, Jože Primc. Jožica Teppey in Ivan Zoran. Teb nični urednik: Marjan MoSkon IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 32 Ndinarjev (3200 Sdin). polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdm); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo: 50 novih dinarjev (5.000 Sdln) oz 4 ameriške dolarje ali ustrezna druga valuta v vrednosti 4 ameriškili dolarjev — Tekoči račun pn podr SDK v Novem mestu: 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRA VE: Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal: 33 — Telefon: (06fi)-21-227 - Nenaročenih rokopisov m fotografil ne vračamo — Tiska <^-P »Delo* v Llubllani