GLAS NARODA lisi slovenskih delavcerr AmerikL TELEFON: CHelw* 8-1242 Hm largest Slowian Daily m the United States. g lamed every day except Sunday* and legal Holiday«, 75,000 Reader«/ Ibiiibim.......................... Intend u Second Olui Hatter Btptomfacr U, 1903, at the Port Ottlot at Hew York, N. Y„ udor Act of Oongresa of March 3, 1879. TELEFON: OHelaea S-12U No 202. — Stev. 202. NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 28, 1937-SOBOTA, 28. AVGUSTA, 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. ANGLEŠKA VLADA ZAHTEVA POPOLNO ZADOŠČENJE Japonci bombardirajo ameriška poslopja težko ranjeni angleški < poslanik sir hugessen ' najbrž ne bo okreval Letalec je streljal s strojnico. — Angleški posla -nik je bil zadet v hrbtenico in jetra. — Japonci počasi obkoli ju jejo Sanghaj. — Zopet so izkrcali več tisoč vojakov. —' General Macuj skuša obkoliti Sanghaj. — Kitajska obal zablokirana. SANGHAJ, Kitajska, 27. avgusta. — Ko je bil včeraj angleški poslanik sir Hugh Montgomery Knatchbull-Hugessen na potu iz Nankinga v Šanghaj, da se udeleži važne seje s tamošnjimi angleškimi vojaškimi poveljniki, so v bližini njegovega avtomobila, dasi je na njem jasno vihrala angleška zastava, padle štiri bombe iz japonskega aero-plana, toda avtomobil ni bil zadet. Ko bombe niso zadele, se je aeroplan spustil zelo nizko in je pričel s strojnico streljati na avtomobil. Poslanik je bil ustreljen v hrbtenico in jetra. Poslanik je bil naglo prepeljan v bolnišnico v Sanghaj. Ker je na potu izgubil mnogo krvi, so se zdravniki odločili, da mu vbrizgajo novo kri, za kar sta se zglasila dva angleška mornarja. LONDON, Anglija, 27. avgusta. — Angleški kabinet je sklenil, da podvzame vse potrebne korake, da dobi zadoščenje od japonske, ker je japonski letalec ustrelil poslanika sir Hugh Hugessena. Angleška vlada je stavila Japonski naslednje tri zahteve: 1. Letalec more biti takoj ostro kaznovan. 2. Popolna odškodnina za poslanika. 3. Stroge odredbe, da je vsak bodoči sličen slučaj preprečen. Diplomatski krogi so celo mnenja, da bo Anglija odpoklicala svojega poslanika iz Tokija, dokler Japonska ne da zahtevanega zadoščenja. SANGHAJ, Kitajska, 27. avgusta. — Japonska tretja vojna mornarica je blokirala 800 milj kitajskega obrežja in je potopila eno kitajsko ladjo, s katero se je potopilo 100 mornarjev. Japonska je tudi zagrozila, da bo razširila blokado tudi na tuje ladje in jih bo preiskovala, navzlic temu, da je včeraj poveljnik japonskega bro-dova admiral Kijoši Hasegava, ko je razglasil blokado, dovolil tujim ladjam, da nemoteno plovejo po kitajskih vodah. SANGHAJ, Kitajska, 27. avgusta. — Povelj -ni japonske armade okoli Sanghaja general Macuj stalno prodira na deset milj dolgi fronti ter skuša obkoliti Sanghaj. Njegov namen je Kitajce pregnati iz Sanghaja. Japonski letalci so bombardirali veliko ameriško mlekarno Poplar Farm Dairy, dasi je nad njo vihrala velika ameriška zašita va. Upravitelj mlekarne J. H. McKenna je bombardiranje fotografiral in pravi, da je bilo pri naipadu udeleženih najmanj 20 aeroplanov. Pod zaščito bojnih ladij je 'bilo v četrtek popoldne izkrcanih več tisoč japonskih vojakov v Vu-sungu. Vojaki so bili takoj poslani na fronto pred Sanghaj. Ko ao se vojaki izkrcali, so bojne ladje odplule po reki Vangpung navzgor in so se zasidrale poleg Putunga, nasproti mednarodne naselbine v Sanghaj u. ' republikanci | ceh0sl0vaska so v ofenzivi bo oborožila romunsko Dve armadi prodirate proti Saragossi. — Katalonija baje skuša skleniti mir z generalom Francom. VALENCIA, Španska, 27 avgusta. — Obrambno mini strstvo naznanja, da je vladna armada pričela močno ofenzivo v Aragonu m da so nekateri oddelki dospeli že 4 milje do močno utrjene Saragosse, ki je bila nekdaj prestolica a-ragojiskih kraljev. Republikanci so zasedli močno mesto Quinto, ki leži ob cesti, ki pelje iz Madrida v Va-lencijo. Republikanci so že pogosto napadli Quinto, pa ga Čehoslovaške municijske tovarne bodo oskrbovale romunsko vojsko z orožjem in municijo. BUKAREŠTA, Romunska, 27. avgusta. — Pri zadnjem sestanku sta se romunski ministrski predsednik Tatarescu in čehoslovaški ministrski predsednik Milan Hodža dogovorila, da bodo čehoslovaške municijske tovarne oskrbovale romunsko vojsko z orožjem in municijo. Oba ministrska predsednika sta tudi razipravljala o odnošajih z Italijo ter sta se t slednjič dogovorila, da obe de-niso mogli zavzeti, sedaj pa se | želi po zgledu Jugoslavije stoje mesto po dvadnevnih vročih bojih vdalo. Ravno tako so vladne čete zavzele mesto Todo. Fašisti so Quinto tmovrat-no branili in slednjič so se fašisti zabarikadirali v neki cerkvi. Fašistični častniki so večinoma pobegnili v Saragosso, predzio je mesto padlo. Vladne čete stalno prodirajo po cesti med Huseco in Saragosso. Zavzeli so samostan Bonastre, kjer so zaplenili dva topova in 1000 glav živine. Zjutraj so republikanci za-jvzeli tudi Villamayor de Gal- zborovanje nazijev Kancler Hitler bo imel 10 govorov. — 'Amerika, Anglija in Francija bodo zastopane na zborovanju. pite v bolj prijateljske odno-šaje z Italijo. Konferenca obeh ministrskih predsednikov ni imela mikake-ga vpliva na čehoslovaško-ru-sko pogodbo. Odkar je bil odstranjen vnanji minister Nikolaj Titulescu, se je Romunska bolj ohlajala za Rusijo. Ruski poslanik, ki je preje pogosto obiskal romunski zu- BERLIN, Nemčija, 27. avgusta. — Program za letošnje devetdnevno zborovanje narodno socijalistične stranke še ni popolnoma izdelan, vendar pa je gotovo, da bo kancler Hit ler večkrat govoril'o smernicah nazijske stranke. Prvič pridejo na takem zborovanju letos na vrsto tudi na zijske bojne igre. Konec zborovanja pa bo tvoTilo korakanje nemške vojaške sile. Iz diplomatičnih krogov pri-hajao obvestilo, da so mnogo haja obvestilo, da so mnogo povabilo na to zborovanje. Prvič pa bodo letos na zborova nju tudi zastopane Združene države, Anglija in Francija. Vsled odstotnosti poslanika W. E. Dodda bo Združene države zasitofpal njegov namestnik Prentiss B. Gil'bert. Anglija bo na zborovanje poslala po-slaniika sir Neville Henderso- iz življenja a. w. mell0na Mellon je bil najbogatejši Amerikanec. — Štirinajsti najbogatejši mož na svetu. — Bil je zakUadničar pod tremi predsedniki- lego, 5 milj severozapadno od Saragosse ter so pričeli bombardirati Saragosso. V zračnem boju blizu Saragosse je bilo izstreljenih pet fašističnih aeroplanov, medtem ko so republikanci izgubili samo ene ga. HENDAYE, Francija, 27. avgusta. Vsled padca San-tandra vihrajo fašistične zastave po celi severni pokrajini ob Biskajskem zalivu, ra-zun v majhnem delu zapaduo [od Santandra, kamor se je u-maknila poražena republican-sika armada, ki še vedno oble ga Oviedo. Iz Barritza v Franciji prihaja poročilo, da se je posefbmi odposlanec avtonomne katalonske re:pu!blike pogajal z generalom Francom za separatni mir in katalonski zastopni1: 'je zahteval, da Franco jamči (Kataloniji avtonomijo. . Izguba Katalonije bi pome-'nila za republikance najhujši Ivdarec, kajti glavno mesto Barcelona je važno pristanišče iin središče izdelovanje mu-nicije in orožja. Nedavno je general Sebastian Pozas organiziral močno katalonsko armado, ki pa do sedaj še ni posegla v vojno. Vlada v Valenciji je zagrozila Kataloniji, da bo poslala mednarodno btigado, ako sklene z generalom Francom separatni mir. nan ji urad, že ni bil tam več J na, Francija pa poslanika F. mesecev. Ponceta. Trgovski odnošaji z Rusijo, Za letošnje zborovanje bo iz-katero je razvil Titulescu, so'vrženih mnogo tehničnih iz-skoro popolnoma končani. [boljšanj, med drugimi bo Nue-Romunsika s Cehoslovaško ne renberg zelo izboljšal svoj tor- bo členila pogodbo glede prehoda ruske vojske na Cehoslovaško, kakor je nameraval Titulescu. Navzlic temu pa grade strategično železnico, ki bo vzela Bukovino s- Transsilva-nijo, toda vojaški krogi zatrjujejo, da bo železnica služila samo romunskim vojaškim namenom, navzlic zatrdilom z druge strani, da se bo v slučaju vojne nekatere železnice posluževala tudi ruska vojska. zojavni in telefonski sistem za pošiljanje poročil v inozemstvo. Kot se zagotavlja iz dobro poučene istrani, bo imel kancler Hitler na zborovanju 10 govorov. MORILEC TREH DEKLET OBSOJEN ADVERTISE in "GLAS NARODA" LOS ANGELES, Cal., 27. avgusta. •— Porotniki so spoznali krivim 32 let starega Alberta Dverja, da je umoril tri deklice iz Inglewooda in niso priporočali dosmrtne ječe. — Vsled tega bo moral Dyer u-mreti na vislicah. Porotniki — sedem mož in pet žena — so se prerekali samo glede tega, ako bi priporočili zaporno, mesto smrtne kazni. Dyer je 26. junija v Centi-nela Parku v Inglewoodu zvabil 9 let staro Melbo Everett, njeno 7 let staro sestro Madeline in 8 let staro Jeanette Stephens v gozd pod pretvezo, da bodo streljali zajce. Tam je Dyer vsem deklicam storil silo ter jih je slednjič zadavil. Dyer se ci premaknil, ko mu je bil prebran pravtdorek porote. Roke je imel tesno sklenjene in obraz mu je bil nepremičen, SLAVJE VHLSKI DOLINI NOČE, Avstrija, 24. avgusta. — Romantična in sicer zelo mirna zilska dolina je ime-la zegnanje", katerega se bodo ljudje še dolgo spominjali. Vojvoda Windsorski in njegova soproga sta zvečer povabila na grad Wasserleonburg 1600 prebivalcev iz okolice na nekak poslovilni večer. Stari in mladi so od blizu in daleč prihajali po klancu proti gradu. Vsi so bili pogoščeni s pivom, otroci pa so dobili pecivo v obliki srčkov. Iz vasi so prišli godci, ki so igrali domače pesmi, gostje pa so glasno peli. Vojvodski par bo odpotoval 15. septembra, najbrže na lov na Madžarsko. Župan Kari Jošt je za to priložnost pripravil dolg govor, v katerem je med drugim rekel, da si občani štejejo v veliko čast, da imajo v svoji sredini "vojvodo Windsorskega in njegovo soprogo. naroČite se na "glas naroda" najstabe.tsi slovenski dnevnik v ameriki "T' TI f "f I » f V V četrtek je v Southampto-nu, L. I., umrl Andrew W. Mel Ion, ki je bil najbogatejši Amerikanec in 14. najbogatejši mož na svetu. Imenovali so ga aluminijskega carja, ker je imel v svojih rokah celo industrijo aluminija v Ameriki. Poleg tega je imel tudi petrolejsko družbo in več bank. Vsa njegova podjetja cenijo 11a 8 bi-ljonov dolarjev. Do leta 1920 je bil Mellon le malo znan širši javnosti. Tedaj pa ga je predsednik Harding imenoval za zveznega za-kladničarja ter ga imenjejo 'največjega zakladničarja izza časa Aleksandra Hamiltona." Mellon je bil rojen 24. marca 1855 v Pittsburgh«!, ki je bil tedaj ameriško industrijsko središče. Ljudske šole je dovršil v Pitsburghu. Pozneje pa je obiskoval vseučilišče v svojem rojstnem mestu. Njegov oče Thomas, ki je bil sodnik, odvetnik in bankir, pa ga jc vzel iz šole in ga je postavil v svojo banko. Prvič je oče preiskusil njegove trgovske zmožnosti, ko je [njemu in njegovemu bratu Ri-chardu posodil denar za lesno trgovino. Trgovina je dobro uspevala. Andrey pa je slutil, da se za lesno trgovino bližajo slalbi časi, in je svoje podjetje naglo prodal za dobro ceno. Tedaj je bil Andrew star 25 let in oče ga je postavil za ravnatelja svoje banke. T. Mellon & Sons, ki je pozneje dobila ime Mellon National Bank. Meilonova banka je bila pozneje v najtesnejših zvezah z največjimi industrijskimi podjetji v Pittsburgh u in okolici. Sčasom je Mellon vstanovil še tri banke, ki so tvorile skupno največje bančno podjetje v Ameriki. Ko je služil od leta 1921 pa do 1932 kot zvezni zakladničar pod Hardingom, Coolidgeom in Hooverjem, ga je leta 1932 predsednik Hoover imenoval za poslanika v Londonu, od koder se je vrnil v Pittsburgh 124. marca, 1934. Mellon je bil velik ljubitelj umetnin in je nakupil nebroj slik slavnih slikarjev. L. 1932 je od sovjetske vlade kupil Rafaelovo sliko 'Aiba Madonna,' za katero je plačal $1,500,000. Leta 1934 je zvezni davčni urad proti Mellonu dvignil tožbo za plačilo $3,075,103 davka, dolžeč ga, da ni plačal dohodninskega davka. Mellon pa je vložil tožlbo proti vladi in zahteval $139,045, češ, da je toli-fco plačal preveč dgvkoy, Ja meglaovira iskanje s0vj. letalcev Nebo se jasni v Barrowu v Alaski. — Sir Hubert WiUans čaka v Kanadi na 'lepo vreme. BARROW, Alaska, 27. av gusta. — Nebo se jasni v arktičnih krajih in letalci upajo, da bodo mogli kmalu leteti čez polarni led in i.^kati izgubljene ruske letalce. Težka megla, ki je zadrževala aeroplane v Barrowu ves teden, se je pričela dvigati. j Sovjetska postojanka na severnem tečaju je obvestila Mo skvo, da je temperatura padli pod ledišče, da je prenehalo deževati in da se nebo jasni. Ameriški letalec James M alte rn je odpotovali v Fairbanks, da napolni svoj aeroplan z bencinom. Aeroplan, ki je bil namenjen, da bo v »zraikn napolnjeval njegov aeroplan, >e je prejšnji teden ponesrečil bi i zu Fairbanks. Takoj, ko bo vse uredil, se bo Mattern vrnil v Barrow ter» se bo pridružil sovjetskemu pilotu Zadkovu in Bobu Randall u, ki oba čakata na jasno vreme v Barrowu. V Moskvi se pripravljajo trije ruski letalci, da polete čez severni tečaj in iščejo svojega tovariša Levanev^kega in njegovih pet tovarišev. Sir Hubert Wilkins ima pripravljen radio, da ga vrže ru skim letalcem, ako jih najde." (•aka samo še na lepo vreme, da odleti proti severu. zadeva še do sedaj ni končana. Leta 1935 je Mel Ion o v odvetnik sredi obravnave glede neplačanih davkov naznanil, da je Mellon oklenil, da bo zgradil umetniško galerijo in jo bo podaril narodu. Za zgradbo jo loločil $10,000,000, slike in druge umetJnine pa predstavljajo vrednost od 25 do 40 mili jonov dolarjev. Predsednik F. D. Roosevelt je s svojo poslanico priporočal kongresu, da sprejme Mellonov "velikodušn i dar". Kongres je 26. marca, 1937 ta dar sprejel. Mellon je v Pitsburghu živel sikoro samotno in le malo kdo ga je .poznal osebno. Leta 1900 se je poročil z 18 let staro Noro McMullen, hčerjo bogatega angleškega pivovarnarja. Žena pa se ni mogla privaditi Pittsburgha in je kmalu odšla v Anglijo. Spočet&a jo je Mellon vsako leto obiskoval, toda pozneje so ga njegovi posli zadrževali in so njegovi obiski postajali vedno bolj redki. Leta 1912 se jc od nje sodnijsko ločil. Iz tega zakona ima Mellon, sina Paula in hčer Aliso in oba sta žtvda l njim, _________ • . .a^SL. ,x, ' . '■. '•- s New Vcdn &aturJay, August 28, 1937 THE LABGWST mfivmt* DAILY* f9 VM3L K u Glas Naroda" (A Corpora*«) Owaad and PobtUbod If 9LOYKNIC PUBLISHING OOMTANT Frank Sakser, President J. Lupsha, See. o( tka of «bovo oCOotn: * Mtv X«k GUf, H. X ■G L A 8 NARODA" (T*m of «ho People* ■very Daj Except Sondaji ud Hottdaji Is eaio loto velja m Aaariko to Cl&ftdo at« f ••••••••• |100 ® lctl aaactaraaaaaateaaaaa f^.OO ■a vine; zato je končno tudi za omejitev oboroževanja, aiko so zanj tudi vse druge države, sicer bodo tudi Zedinjene države storile vse za svojo obrambo. To svojo izjavo pa je Hnll na koncu omilil z naslednjim značilni^ pristavkom: Izogibamo se slehernemu sklepanju zvez ali prevzemanju zagatnih obveznosti, ker verujemo v napore sodelovanja z miroljubnimi in mogočnimi sredstvi, da z njimi podpremo načela, ki sem jih navedel. Hullova izjava ne vsebuje senzacionalnih napovedi ali doslej teoretično nepoznanih načel, katerih uporaba bi mogla preprečiti mednarodne sovražnosti in tako pripomoči k sožitju in sodelovanju narodov, ki predstavlja prav gotovo ideal c-gromne večine človeštva. Važno je samo to, da se Hull ni omejil le na sporočilo svoje izjave izbranim novinarjem, temveč da jo je ameriška vlada uradno takoj odposlala vladam vseh držav sveta, da izrazijo svoje mnenje o njej. Hullova izjava je postala potemtakem "nota", ki vsebuje povsem določne predloge, na katere naj bi vlade kolikor mogoče jasno odgovorile. In to se je te dni zares tudi godilo. -i . a um - in m — t*«**« ir ■ JMS Z izjemo Italije, Nemčije, Japonske, Kitajske in Španije so odgovorile vse glavne države. Alko odgovori navedenih držav še niso prispeli, je razlog v samem Hullovem namigava-nju na nekatere pereče mednarodne probleme. osme ure in pravita, če grem j Antonom Sotlarjem, ki je bil domov. Tudi moji sestrični re-jdopm iz JEtadeč pri Zidanem četa, naj gre z nami. Ko dospe-1 mostu. Za hlapca je že od mo domov grem v sobo, takrat I mladih let služil v Ljubljani pa zadoni: — Surprise! Y res-j pri raznih Zavodih. Nahranil niči nisem vedela, kje sem se; si je okrog 20,000 din. Mož je družinskega očeta. V ognju je speč pogorel kretničar Alojzij Pernat, ki je uslužben na Pra-gerskem in ki ima svojo hišico v Račah. Katastrofa je zahtevala še več človeških življenj, ko se ne bi bila pravo-znašla. Solze so me zalile oči, bil miren, pokoren ženi in var- časno zbudila Pernatova žena ko sem zagledala toliko svojih čen. Frančiška pa je bila sko- j in se z obema otrokoma pre-prijateljev, sredi mize pa lep pa. Po večerji 23. marca sta o. bila na prosto. O tej usodni kolač, katerega je podarila ba zaklenila hišna vrata in od-Rose Čekada. Poleg je pa bil šla v hlev krave pomolzt. O-krasen šopek cvetlic, ki ga je koli 19.15 se je žena povrnila, v prinesla Mrs. John Korenčič'hišo. Ko je odprla vrata in iz Jerome. Sosede in prijate- vstopila v vežo, jo je nekdo z toporišcem 4-krat močno udaril , ^ , ,. m i . T2- i , • -v , 'kovce na Dravskem ponu. Tam po glavi. Kmalu nato ,]e prišel r .. v ^ v , V našem kraju je bil znani pretepač obsojen na sedem dni napora ob suhem kruhu in vodi. . — Nak, ob suhem kruhu pa že ne, — je protestiral. Ob vodi, ja, ob suhem kruhu pa ne. — Postava je postava, — ga je zavrnil sodnik. — Postavi se "ne boste ustavljali. — Pa se ji bom. Ob vodi, ja, ob suhem kruhu pa ne... — Kako da ne? — se je sodnik razjezil. — Zato ne bo suhem kruhu, ker bom kruh v vodo pomočil. Dne 16. avgusta se je zgodila v Račah pri Maribom huda ne-1 Učeni profesor je predaval sreča, ki je zahtevala življenje j farmerjem o umetnem gnoje-tt• nju. Po predavanju so bila na City slike iz Jugoslavije. Prav uljudno vabimo vse rojake iz Forest City in bližnjih naselbin. Veliko nas je, ki nam ne bo nikdar več mogoče videti naše stare domovine; sedaj pa imamo priliko, da jo vidimo vsaj na slikah. Posebno še vabim našo slovensko mladino, da pride in vidi naše lepe slovenske kraje, odkoder so prišli njih stariši. Dragi rojaki, dajmo z veliko udeležbo Mr. A. Grdini priznanje, ki se bo odtrgal od svoje zaiposljenosti in se potrudil k nam, ne v svoje korist, temveč, da nas v teh mizernih raz- ljice so pa obložile mizo. Polno je bilo najboljših jedil, torte, potice, pohane piske in tudi na pijačo niso pozabili. Imeli smo na razpolago mehke in težke. Tudi muzikanta s harmoniko smo imeli, ki je skrbel, da smo se veselo vrteli do ranih jutranjih ur. Zahvalim se vam pa vsem prijateljem in sosedam za krasno skupno darilo,^ki ga bom hranila kot najlepši spomin dc vas vseh. Hvala sledečim: Mr. in Mrs. Matt Tursič, Mr. in Mrs. Gregor Čekada, Mrs. Ana Petrič, Mrs. Mary Ule, Mrs. Jenie Wagner, Mrs. Ana Martinčič, Mrs. Mary Zabric, Mrs. Jennie Kos, Mrs. Rose Jernejčič, Mrs. Ivanka Semich, Mrs. Frances Gabrenja, Mrs. Emily Kallinach, Mrs. Jennie Perko. Mrs. Agnes Lovko, Mrs. Ivana Petrovčič, Mrs. Mary Modic, Mr. in Mrs. Joe Junetz, družina John Koren-čič, Mr. in Mrs. Jacob Gabrenja, družina Frank Mele, Mr. nesreči, ki je zbudila v okolici sočutje s Pernatovo usodo,, navajamo naslednje podrobnosti: Kretničar Pernat se je popoldne okoli 4. odpeljal v Cir- v vežo mož Anton, ki ga je prav tako neznanec napadel in udaril po glavi. Sotlar je pa stekel iz veže in začel klicati sosede na pomoč. Prišli so eni celo oboroženi z vilami in koli. Frančiška Sotlarjeva, ki se je po udarcih zgrudila, se je med tem pobrala in ob svetilki je stala, ne da bi mogla jasno povedati, kdo je bil napadalec. Poklicani zdravnik ji je nudil prvo oomoč ter ji rane obvezal. Čez dva dni je žena umrla. in Mrs. Joe Čekada, Mr. in Mrs. Richard Tursic, družina Anton Arhar in sinček, Mrs. Bertrand Hamel, Mr. in Mrs. Harry Čekada, Frank Borden, Joe Chuk, Joe Urbas, Frank Koss, Miss Rose Čekada, Miss Zora Koss, Miss Ruth Zabric, Ruddy Čekada in Mike Kallinach. Mary Čuk. so ga videli ljudje še zvečer ob 18. Očitno se je Pernat vračal ponoči s kolesom proti domu v Rače. Ni hotel menda zbuditi žene in obeh otrok ter je šel rajši spat na skedenj in je pustil kolo pod skednjem. To pa je postalo zanj usodno. O-koli pol 4. ure je Pernatova žena prestrašena planila iz postelje. Kriknila je od groze, ko je videla skozi okno, da gori skedenj. Z obema otrokoma, od katerih je mlajši 2 leti, starejši pa 8 let, je pohitela iz hi- vrsti* vprašanja in odgovori. — Kaj mislite, kateri gno j je boljši? — vpraša star farmer profesorja. — Umeten ali naraven gnoj? — To je povsem stvar okusa, — odgovori profesor. * V nekem poročilu čitani: — Po prijetni popoldanski zabavi so bili vsi navzoči postrežem z melonami, kendijem in chewing gumom. Harduš, to so pa bile orgije. . . * Ko se dva moška poslovita, pravita drug drugemu: —. Pozdravljen! — in gresta vsak svojo pot. Ko se pa dve ženske poslovita, stojita še najmanj eno uro na istem mestu in klepetata. ★ O Italijanu, ki je le za silo lomil slovenščino, pripovedujejo, da je hodil po naših kra jih in kupoval mrjasca. In kupoval ga je takole: — še in stekla proti skednju pod Preda;jfe mi aai ne tac_ katerim je opazila moževo kolo. ga kot ga je moja ^ ampak tacga prašiča kuker sem ga topk Bul!, Dalm&tinec plesal pred angleško kraljico. Bi^ši član baleta hrvatske opere v Zagrebu, Kazimir Ko-kič je pred dvema letoma odpotoval iz Zagreba in nastopal nekaj časa v Curihu, potem se je pa preselil v Pariz. Iz Pariza je prišel k slavnemu ruskemu koreografu Mihaelu Fo-kinu, ki postavi po 20 letih prvič v Evropi znani španski nacionalni balet Jota aragonaisa, za kar rabi 35 (plesalcev, med katere je priJel tudi Kazimir Kokič. Premiera tega baleta je bila v največjem londonskem gledališču Coliseum in prisostvovala mu je tudi kraljica] mati. NAROČITI 81 STA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI sLoymm &2L Denarne flilMflllUiHlHIH DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU IN 2* ▼ JUGOSLAVIJO ta $ 2.50__Din. $ 5.69_____1MB. | 7.20 ..................Din. $1131_______Dta. m f23.09 _______Di*. 1M« 945.00 .....___________u.. Din. tm \ ITALIJO Mil $ 12.25 f 30.00 $ 59.00 $112.50 IfflM IN 29f Ur Ur Ur m Lir 1000 Ur 2000 Ur tOOO K Kit SK CKXK SKUAJ FI ITI tO MKNMAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPIt KM EM ni GOttl ALI DOM Za izplaiiln ret jih HMflkor Vnt 7f«rtj naveden*, bodhi v dinarjih B>i f-mh doroljnjemo £e boljSe poboje. ^ Izplačila v ameriških dolarjih ^ Zfc Vplačilo $ 5.— $10.— $20.-»0— $50— morqte poslati_____ ...$ $.75 .......................$10.85 .................. ....................m- -----------------WW5 ......................$5150 L5ČE SE GOZDARJE za sekanje kemičnega lesa. Pbla je $L75 od corda. — Hram in stanovanje pri Tony i ju Brne. — Dober les In lep prostor. Dolgo delo. Nobenega štrajka. Pišite na: TONY BRNE ali na MORRIS CHEMICAL COMPANY. MORRIS, PA. (6x—Wed. & Sat.) Obupana je vzkliknila: '4Menda moj mož gori!" Rački gasilci, ki so prihiteli k požaru, so zares izpod gorečih tramov in žalostnega pogorišča privlekli Alojzija Pernata popolnoma zgorelega in zoglenele ga. Stopali na nogah sta popolnoma zgoreli. Na telesu je bila ožgana kravata ter telovnik, v telovniku pa je bila ura, ki je obstala ob četrt na 4. Kosti rok so popolnoma ožgane. Bil je strahovit prizor, ko so zajokali žena in oba otroka. Ogenj je uničil hlev, shrambo in skedenj, z vso zalogo sena in slame. I'r«ijeiuu!k ) aoobno in hitre. « xa-otMM obrnite na nas za vsa pojasnila. Ml preskrbimo vse, bodisi prainje sa parrain* dovoUfojs, potni Uite, vlzeje in sploh vse, je fa potovanje potrebno v najUtrejfiem itn, In kar je glavno, za najatoj&e stroSk*. NedriavUairi naj ne odločajo do ta^ijega trenutka, ker prt£» M dobi 1« Wadnngtona poVratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, Plilte torej t^koj ta bf»platna narodna In sagotarQMo Vam, da bostb poOeOl te odobtio potovali. SLOVENK PUBLISHING COMPANY (Travel 3^ireau) 216 Weat 16th Srreet I^iew York, N. Y. jest. * Mellon je umrl. Svoječasno je bil zakladniški tajnik, v splošnem pa milijonar, in so ga smatrali za enega najbogatejših mož na svetu. Njegovo bogastvo je ugotov-ljeino do centa. Nihče pa ne more ugotoviti in izračunati, koliko delavskega potu in delavske krvi se drži njegovih milijonov. * Poletje se bliža koncu. Se mesec dni, pa se bodo začenjali "dopissi" z besedami: — Sezona piknikov je minila, zato bo pa nase društvo priredilo veselico. . . " # Kavalir je rekel svoji spremljevalki : — Krajsne zobe imate, gospodična. Tako so lepi kot da bi bili umetni. — I, saj so umetni, — se je za smejala. — Umetni da so? No, v tem slučaju so pa talko umetno napravljeni kot da bi bili naravni. Svoboda govora .fe leipa reč, ki je po ^pieriški ustavi vsakomur zajamčena. Edinole nekateri zakonski možje se je ne smejo posluževati. Ta je iz Butal: 4'Joj. naš gospod l>aron, to so gosipod, ni vsiikih štirinajst dni sebne sloge. 55daj se med kitajskimi generali bi ie boj za generala Sunga. Japonci sicer trdijo o njem, da je .svojeglav in nezanesljiv, nankineka vla-da pa mu očita preveliko popustljivost in prizanesljivost. Najbrže sta obe, mneiyj pogreš-ni, kajti izkušnja kaže, da hodi general Song zlato srednjo pot. imwm* m in*!.? L. Ganghofer: rs R o m a n 183 Prišel je zdravnik in Horneggerica je izrini !a Franceta iz kamre. V izbi je omahnil na klop pri peci, in kolena so mu začela tako drgetati, da so njegovi nakovani podplati rožljali po podu. Z objokanimi očmi se je priplazila Horneggerica iz kamre in ovila roko sinu okoli vratu. "Bodi pameten France! Dolkler kdo živi, še ne smemo obupati!" Tudi France je objel mater. "Dekle mi je vse! Moja sreča, moje življenje! Če izanjo ni več pomoči pri ljubem Bogu — bi raje videl, da oi Brucknerjeva krogla ne zadela onega drugega, temveč mene!" "Jezus, kaj govoriš!" se je ustrašila logari-.•a. "Ne pregreši se!" "Prav imate! Pozabil sem na vas. Bog mi odpusti!" France je dvignil bledi Obraz. Njegove oči .so gorele. "Mati! Zdaj bo imel oče svoj mir v grobu. Morilec, ki mu je pognal kroglo skozi srce na tisti kresni dan — zdaj leži sam s prestreljenim srcem gori v cretju." Stara žena je smrtno prebledela. "Bruckner?" • Lovec je odkimal. Tiho je začel pripovedovati, dočim so se njegove zmedene oči neprestano ozirale po vratih v kamro. Vse trpljenje njegovega srca je privrelo iz njega, od prvega srečanja z (Mali do njenega svarila pred vilo Tram: "Varuj se, Schipperja!" Natančno je pravil, kakšno j.e bilo njegovo življenje v družbi sivega rcvariša, do zadnjega jutra pod Previsno ste-. ; em zna\ razložiti. Njegova vest je bila, ki ga je no. — Zaganjala proti meni! In njegova zadnja laž ne, mi ponudi puško in pravi: "Proti tebi se ne morem braniti." Tedaj poči sem od plazov. Šele zdaj mi pride na misel oni drugi falot, o katerem je govoril Schipper. Skočim na stran. Pod plazovi se razgublja smodnikov dim in izmed grmovja se sveti cev naravnost proti meni — " "Jezus!" je za vpila Horneggerica in si zakrila oči. "A nisem še dvignil puške, ko poči drugič poleg mene. Oni tam v cretju omahne, puška mu zleti čez steno in poleg mene pravi Bruckner: "Za tvojega očeta, France! Prejel je, oni tam,'kar je zaslužil!" Tedaj me prime ob stran, po stegnu mu teče kri. Puška, še kadila se je, mu pade iz roke. In kakor posekano drevo udari s telesom tja po kamenju. Priskočim mu na pomoč. "Ali je hudo?" vprašam. "Da," pravi, "čas bo, da se izpovem —'kar sem storil danes, me ne teži, toda staro bi še rad odvalil z vesti!" — Mati! Mati! Kaj sem moral čuti!" Počasi, okorno je ponovil France, česar se mu je izpovedal umirajoči Bruckner. "Skoro ni mogel več govoriti." Ali mi odpustiš?" je vprašal. "Da, pravim, smileš se mi!" Tedaj me pogleda in se nasmehne. In "Ančica, moja Ančica!" In po njem je ibilo. Pomolil sera zanj, nisem^mogel verjeti, da bi bil on krivec. Dve krogli sta zleteli tisti kresni dan, ena sama je zadela. Mati, zdaj položim roko v ogenj: bila je Schipperjeva! Vsa ta leta sem čutil in si ni- ''Že koj sprava mi ni šla v glavo njegova zgodba o dveh falotih. Toda ko je omenil črno-bradca, ki je imel po njegovem očeta na vesti, se mi je užgala kri v žilah. Čim sem prišel pod plazove, že sedi pred menoj, čmobradec s sajastim obrazom! Zavrelo jelpo meni in v mah sem dvignil puško. Pa kar sedi tam in se ne gane. Ruševec mu je ležal pred nogami, pušiko je i-mel med koleni in srepo je strmel v tla pred seboj. In potem si pokrije z rokama obraz in začne plakati ko bolno dete. Ganilo me je, sam ne vem zakaj. Povesim puško, stopim mirno, k njemu in rečem: "Vdaj se, falot!" Tedaj me pogleda, zasope in pravi: "Tu sem!" Leden mraz mi je spreletel hrbet. Takoj sem se spomnil na Sohipperja. "Jezus, Bruckner! Ti!" Več nisem pravil iz sebe. "Da," pravi, "jaz". Vsta- včeraj? Kako me je ščul nanj, da 'bi ga moja krogla spravila njemu s poti. In ko se je hotel Bruckner prostovoljno vdati, mu požene zahrbtno kroglo med pleča. Zakaj le? Ker se je bal, da bi utegnil Bruckner govoriti. In drugo kroglo bi bil pognal meni v glavo, da ne bi mogel pričati. Pa se je uračunal. In Bruckner je plačal zame. Ko sem stopil tja v cretje in je ležal Schipper na tleh s pestjo v zraku in se mu je njegov prsteni oforaz še vedno strupeno smejal — mati. ni mi bilo treba več spraševati. Prise-žem: Sehipper je bil!" Logarico je stresla groza, da se je pokrižala. 4'Bog v nebesih mu bodi milostijiv! Odpustila sem mu!" Objela je sina. "Ravnaj krščansko, fant. Odipnsti!" DALJE PRIDE ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati " Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik) Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padisahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati c plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? JO SO ZANIMIVI IN JDQ SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! I 1 IZ BAGi*ADA V 8TAMBCL 4 knjige, • slikani, «27 strani Vsebina: Smrt Mohamed fimina; Karavana smrti; Na begu t Goropa; Dražba En Naer Cena ------------1.M KJUŽEM PO JVTOOVKM t, 4 knjige, W strani, s slikami Vsebina: i- - •1 Jezero smrti; MoJ roman ob Min; kako sem v Mekko romal; Pri Samarlh; Med Jeaidl . Cena___!__________lil PO DIVJEM KIJRDISTANB 4 knjige, 594 strani, i slikami Vsebina: Amadija* Beg tx JeSe; Krona sveta; Med dvema ognjema Ceaa___________IM PO DČtKU SKIPETARJ^F ... 4 knjige, a slikami. 577 strmi! Vsebina: Brata Aladiija; Kota ▼ soteski; HiridK; Ob Vardarjn Cena ...................__1JV SATAN IN ISKAWQT M _ 12 knjig, s slikami. 17*4 strani Vsebina: Izseljenci; Innaa fietari N* Sl^tn; ^Tajnosti nasproti; Alraaden; V treh delib sveta; < - - 1 > ■ ' "1 " T Naročite jih lahko j>ri: lIGABNi ladajalec; Na lovu; Spet n* divjem »pada; Belenl milijoni; Dediči Cena ----------- V GORAH BALKANA 4 knjige, i slikami, 676 stnnl Vsebina.: Kovač Slmen; Zaroka s zaprekami: 7 caJnb-njakn; **otaamedanaki svetnik Con __________.IM WEvrro? 12 knjig, s slikami, 1751 strani Vsebina• Prvikrat na divjem zapadn; Za tivljatije; NSo-čl. lepa Indljanka; Prokleatro elata; Za detektiva; Med Komanei ln ^pačl; Nf nevarnih potih; Wlnnetovov roman; . Sax\i Ear; Pri KomanČlb; Wimietova smrt; Wln-netova oporoka t O T 1 4 knjige, s »Ukani, SM Vsebina: Boj x medvedom,; Jama dragulje?; Končno —; Rlh, in njegova poslednja pot Ceoa --------—141 216 WO* 1&& JU S >»■» a* -r- *> SjI; rr. --•' i:*' V. . .. \ Riaašfl New York. Saturday, August 28, 1937 Tm zjwmt wmrwms MLT n rijl ME MOREM TI BAZODETI... AVI ROMAN IZ 2IVUENJA O) ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. tf. O ■ ' 122' ' O "Da, točno jc vse opravil in zopet sem toil enkrat nevoščljiv, kar mu večkrat daste kako naročilo, kot pa meni." Pri tem jo s svojimi živimi očmi pogleda tako vroče, in proseče, da ji kri hipoma šine v obraz. "To je bil samo »slučaj; vidim, da se mnogo poslužujem vajinih uslug. Sedaj pa vam moram nekaj novega povedati." "Res!" "Da, kmalu bom popolnoma sama ostala na Raneku in zato se mi je mudilo, da je vaš brat oglas za tajnico oddal." "O, ali bodo vaši sorodniki kam odpotovali!" "Ne, toda preselili se bodo na Goseg. Tako sem predrzna, da hočem postati popolnoma samostojna. Moj stric naj si privošči malo več počitka in bo oskrboval samo še Goseg. Jaz pa boni s svojim oskrbnikom Nouinanom oskrbovala Ra-nek; moj bratranec Hans pa si bo moral v drugi službi dovoliti, da mu bo sapa brila okoli njegovega nosu." Werner Sassen posluša s tihim zadovoljstvom, da se bo Garda rešila varuštva svojega 'strica, da -se pa bo stric s svojo družino preselil na Goseg, mu je dokaz, da je moralo priti do takega prepira. Toda o tem ne reče ničesar, navidezno verjame, kar mu je povedala, nato pa pravi smeje: "Za vašega gospoda bratranca 'bo popolnoma prav, ako pride enkrat v dmigo strožje učenje." "Tudi jaz mislim, da bo to zanj dobro." Werner jaha ob njeiji strani in jo vroče pogleduje. Že nekaj let jo je skrivaj snubil, pa še nikdar se mu ni nudila tako lepa priložnost, da izreče svojo snubitev kot sedaj, in hrepenenje, da bi bila njegova, tako vroče gori v njegovem srcu, da se odloč', da ne opusti te priložnosti. Naenkrat prime vajeti njenega konja ter jo pogleda z velikimi očmi. "Gospioa Garda, samo nebo vas je prineslo na pot. Ne mislim, da vam je ostalo prikrtfo, kar čutim za vas. Že več let sem čakal na ta trenutek ,ko motam popolnoma nemoteno govoriti z varni. Garda — ljubim vas, to veste, ljubim vas 7. vso iskrenostjo svojega srca in navzlic temu, da sem opazil, da se mi vedno skrbno izogibljate, vendar mislim, da odgovarjate na mojo ljubezen; vaše oči so mi to v moje veliko veselje izdale. Garda — ali hočete postati moja žena?" Prime njeno roko in jo proseče pogleda. Garda zelo prebledi in globoka bolest leži na njenem lepem, utripajočem obrazu. Njene žareče modre oči mokro leskečejo. "O, moj dragi, ljubi prijatelj, kako se mi smilite — ker vam moram prizadeti bolečino. Na vaše vprašanje, žal, ne ^mem odgovoriti z "da", vam ne morem biti nič več kot zvesta prijateljica." V globoki žalosti ji pogleda v oči. "Garda — ali me nfe ljubite? Ljubite koga J_rzgega?" In misli na svojega ibrata. Garda zmaje z glavo ter ga pogleda s tako neprikrito ljubeznijo, da se Werner komaj premaguje, da je ne bi pritisnil k soJbi. "Ne, Werner, ne ljubim nikogar. Povedati vam hočem resnico in se nočem skrivati za izgovorom. Da, ljubim vas ljubim vas t. vso silo svoje duše, toda — ne smem postati vasa žena. Nikdar ne bom ljubila nobenega drugega, nikdar ne bom koga drugega žena. Samo vas bom vedno ljubila — toda — vaša ne smem biti." Werner prime njeno roko in iskreno pritisne na njo svoje ustnice. . "Ako me ljubite, Garda, morate tudi biti moja. Kaj naju more ločiti, ako se ljubiva?" Garda globoko vzdinne i im njenih oči teko težke solze. ^ V Navzlic temu, da se ljubiva, Werner, ne morem biti vasa in vi ne morete biti moj. In celo vzroka ne morem povedati, ga ne maram imenovati, ker mora ostati tajnost, ker vam ne morem povedati, kaj naju loči. In ni v moji moči da bi odstranila to zapreko." "Toda jaz imam moč, Garda, nič mi ne bo pretežko Prosim, povejte mi, kaj naju more ovirati." Tn proseče gleda v njene jokajoče oči. Ne, prijatelj, ne morem vam povedati in vi ne morete le zapreke z vsemi svojimi silami odstraniti. Zapreka je k! nama jo je sam Bog vrgel na pot. Prav gotovo vem, da Je m mogoče odstraniti. Vem pa tudi, da vas bora vedno ljubila m prosim vas nujno in iskreno: Ne odvzemite mi svojega prijateljstva! Potrebujem ga! Niti ne mislite, kako, ako hočem, da bom mogla življenje sploh prenašati. Privoščite mi saj srečo, da vas smem videti in z vami -govoriti. Werner prime obe njeni roki in pritisne Gardo na svoie prsi. d "Ne morem se vdati misli, da bi sem vam molče odpovedal, Garda. Kolikokrat vas bom videl, va-s bom vedno moral prositi, da mi odkrijete to grozno tajnost. In vedno vam bom moral zopet reči, da vas ljubim, proti vam ne bom mogel biti miren in brezbrižen in tudi vem, da me ljubite. In nočem se odreci upanju, da nama bo nekega dne vendarle še dodeljeno ko bova mogla podreti to oviro. Sedaj saj vem, zakaj ste se -m vedno izogibali. Prav nič vam ni treba prositi me, da bi se videla m govorila. Moj Bog, kako težko mi je že bilo da nisem mogel vsak dan k vam! ' Sedaj pa se ne bom več obotavljal in bom gledal, da vas čim večkrat vidim Tudi jaz čutim potrebo, da vas vidim in z vami govorim. Kako Ju sedaj mogel prenesti ločitev od vas? Toda prijateljstvo' iV, (.arda, pnjateleljstva za vas ne morem imeti, ker mi je občutek za vas preveč in premogočen. Oh, Garda - ljuba, draga (,ares .......... ▼ najfinejše nsnje vex .... v najfinejSe usnje trda vex v bel celluloid vez......... NEBESA NAŠ DOM V ponarejeno ............. v najfinejSe usnje vez.____ ▼ najfinejše usnje trda ves. Hrvatski molitveniki:. Utjehaj starosti, fina ves. .... Slava Bogo, a mir Ijodea fina ves. .60 M L— UM 1.50 1.20 1-50 1.60 najfinejša vez.............1.60 Zvontee nebeški, v platno.......80 fina vez. .................L— Vienae, najfinejša vex.........1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezano........L10 Come Unto M« v platnice vezano ........JO v belo kost vezano........J5 Key of Heavn fino reaano ..............J5 v nsnje vezano............ .70 v najfinejSe usnje vezano 1.20 Angleški molitveniki: (ZA ODRASLE) Key of Heaven v celluloid vezano.........L2t t celluloid najfinejša ves. ..1.50 V fino usnje vezano.......LM Catholic Pocket Manual: ▼ fino nanje vezano......lil Ave Maria: t fino usnje vestno......L46 KNJIGARNA "GLAS NARODA' 29. KITAJSKA ARMADA t?<**aljevanjR2GON: Oregon City, Ore« I. Koblar PENNSYLVANIA: Bewmer, John Jevniktl Brongbton, Anton Ipavee Conemaugh, J. Brezove« Coverdale In okolica, Mri. r.vana Kapnik Export, Loals SapanHI Farrel, Jerry Okorn , Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferencli^k Johnstown, John Polanti Krayn, Ant TauSelj Luzerne, Frank Balloch "Midway. John Žnst Pittsburgh in okolica, Philip ProfW Philip Progar Steel ton, A. Hren Turtle Greek, Fr. Sehlfrer West Newton, Joaepb Jovaa WISC0N8IN: Milwaukee, West AUla, Fr. Sheboygan, Joseph KakcČ WYOMING: Bock Bprlnga, Lnli Diamond villa. Joe Rolieh Vsak te, latere Je prejei. &UTM -sua (USODA*