181. številk«.
Ljibljana, v sredo 9. avgusta 1905
XXXVIII. leto.
\i$K* V*** d*n zvečer, fzimit nedelj« hi prasni**, tar vaUa po pošti prejemam m avatro-ograaa dežele u lata tb K, s« p«i ieta 13 K, u detrt leta 6 K 60 a, aa en meaee 1 K SO h. Za LJubljano ■ pošiljanj ens aa dom aa vav & ti K, aa pol leta 12 K, aa Setrt leta 6 K, aa en meaee S K. Kdor hodi aam ponj, plača aa vs« lete tt K, aa pol leta 12 K, aa detrt leta 6 K 60 h, aa en meaee 1 K 00 h. — Za tuj* deiele toliko veo, kolikor ana&a poštnina. — si tarodbe bres istodobne vpoSUjatva naročnine ae ne eaira. — Za oznanila ae pladnje od peteroatopne petlt-vrsta pa lt h, &e sa se oznanilo tiaka enkrat po 10 k, de te dvakrat, in pe 8 h, de M tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi ni )«* Isvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo tn upravnlitvo je v Knaflovib alieah it. 6, ia aieer aredniltve v I. nadstropja, apravnifitve pa v pritličja. — DpravniStva naj te blagovolijo pošiljati naročnine, rekiamaaUc,
eananila, t J. administrativne ■tvari.
.Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številk - po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
SI'
sn*
Klerikalno banditstvo.
»Slovenec« je priobčil v ponedeljek, kakor smo že zabeležili na prvem mestu med brzojavkami to-le
»Jesenice, 7. avgusta. Včeraj je bilo tu navzočih vsega skupaj le 260 Sokolov. Zvečer so Sokoli gredoč i Jesenic na Sivo vpili »Pereat Poo-gratz«! Pest debelo kamenje jepriletelo v poslopje in* i u ■» t r i j s k e družbe. Kamenje je zadelo ženo vratarjevo, ki je pe* štovala enoletnega otroka. Takim So kolom vsa Saši!«
S rojim očem  nismo  verjeli, da čitamo slovanski list,  ko  smo pre-rali to nad vse podlo »Siovenčevo«
b?z javko.
Ako bi kako slično poročilo čila'"'  v  k^kem  nemškem  listu a la iDeUtsehe \Vacht«, »Merburgcr Zei-tung« ali sGrazer Tagblatt«, bi se v danih razmerah prav nič ne čudili, s da si upa tako  lopovsko obrekovanja  slovenskih  S.kolov priobčiti list, ki hoče veljati za slovenskega m ki se  pri  vsaki priliki bahato tolče na prsi, čp.š jaz sem edini na redni slovenski list, to je nekaj ne-tuvenega.   D .»slej  so S.ovsncem pri raznih narodnih slavnostih podtikali vse megoče hudobije zagrizeni naši sovražniki Nemci, sedaj bo se jim pridružili še naši domači klerikalci, ki sicer hočejo veljati za patentirane narodnjake.   L?pi  narodnjaki to, ki delujejo roko v  roki  z najhujšimi sovražniki slovenskega naroda in ki se ca sramujejo sumničiti in podlo ob*ekovati svoje Borojake,  samo da dado našim   sovragom   dobro došlo croije v roke, da iahko znova prično nailjutejšo  gonjo   proti S:ovencem. Fej takšnim propadlim barabam! To je edina primerna označba ljudi, ki postopaio tako,  kakor  bi  ne smel mkdar   in   nikoli   nastopati noben Slovenec, ako ima le še iskrico ca-rudnega Čuta in narodnega ponosa v Bebi. Tega pa seveda posvečeni gospodje okoli  škofovega »Slovenca«
že zdavna več nimajo, zato so tudi sposobni za vsako lopovščino, s katero bi se dalo Škodovati narodnim našim stremljenjem in narodnemu ugledu.
Tem lopovom, milejšega izraza pač napram njim ni mogoče rabiti, je postalo tako postopanje, kakor se kaže, princip.
Pred tedni brezmejno infamni napad na prireditelje veselice na korist fondu za Prešernov spomenik, kateri napad so z vso slastjo izrabili n&ši nasprotniki ne toliko proti prirediteljem, kakor proti celokupnemu narodu slovenskemu; v soboto huj-skajoči Članek proti sokolski slavnosti na Jesenicah, v katerem se »Sokolu« naravnost podtika, da odtujuje mlade ljudi krščanskemu življenju in jih napolnjuje z gneFOui do vere, in z emfazo vzklika, da »Sokolska srajca ne bo naroda osrečila riti časno, niti večno«; in ko je sokolska slavnost na Jesenicah, kateri se je mislilo škodovati z dotičnim člankom, vkljub zahrbtnemu hujskanju 8 klerikalne strani, uspela nad vse pričakovanje sijajno in se je vse izvršilo v najlepšem redu in brez najmanjše disonance, so priobčili klerikalni fa-lotje v ponedeljek v »Slovencu« začetkoma našega Članka dobesedno navedeno od kraja do konca zlagano trditev, da so z Jesenic odhajajoči Sokoli s kamenjem navalili na poslopje industrijske drniba in da je v poslopje vržen kamen ranil vratarjevo ženo.
Tako   napada,   tako   hujska in tako obrekuje v zadnjem Času še v: klavška kloaka »Slovenec« in sicer
zato obhaja tudi črne netopirje, ki bi tako radi obdržali Slovence v noči in temi, groza in strah, ko zro v nejasno bodočnost in vidijo, da se na obzorju že rdeče žari in da se že dela svetal dar, ki ima z zubljem napredka in svobode pregnati mrklo klerikalno noč.
Črna garda je jela uvidevati, da je njena borba z lučjo svobode, in napredka zaman in njerr^ boj brezuspešen, ako se ji pravočasno ne posreči zadati svobrdnemu gibanju smrtnega udarca. Zato je sedaj napela zadnje svoje sile. Vselej se je črna jata borila s pomočjo Jazi, obrekovanja in natolcevanja, sedaj je vzela iz avoje zaloge orožje najtežjega kalibra, ki je otrovano in zastrupljeno, in poklicala je na pomoč narodnega s o v r a g a, da bi ji pomagal uduŠitl slovensko     napredno     g i -
škega časopisja proti slovenskemu sokolstvu ter s tem zadeti narodno čuteče kroge slovenske, katerih narodna organizacija je baš osredotočena v sokolstvu.
Falotje okrog »Slovenca« so prav dobro vedeli, da sokolska slav* nost na Jesenicah ni imela drugega namena, kakor vzbuditi narodno mlačne kroge v Jesenicah iz politiČ nega mrtvila, na izpostavljeni tečki, ob katero že z vso silo butajo ger manski valovi. A vkljub temu so izrabili to eminentno narodno prireditev v svoje umazane strankarske namene, ter s tem dokazali, da jim ni sveta nobena narodna stvar, ako se da izkoristiti v njihove umazane klerikalne svrhe.
Ntso se sramovali priobčiti v sveji kloaki »Slovencu« notorične laži, uverjem, da jo bodo b slastjo
ako naredno stvar je kkrikalizero, in jelo resno razmišljati, ako bi v interesu narodne stvari ne kazalo take stekle derviše obesiti na prvi pouiični svetilnik
Narod slovenski, s takimi lopovi — a la lanterne I
Vojna aa Daljnem istoka,
Z mandžuTskega bojišča.
General Linevič je dne 4. t. m. brzojavil v Petrograd:
Bliza Hajlunčena se je bližal 2. t. m. ruski oddelek vasi Nanšan-šenze in severno od tam ležeči vasi Zujzulušnan. Ko seje oddelek približal vasema, so ga sprejele japonske predstraže s streljanjem. Popoldne pa se je moral sovražnik umakniti na goro. Rusi so ga primorali, da je moral celo pozicijo izprazniti ter se skriti za utrdbe. Dne 3. t. m. so ruske čete nadaljevale ofenzivo. Japonci so skušali obiti rusko levo krilo, a ruakaartilje-
pograbili nemški listi, kakor gladen banje,  d*Bi  prav dobro \ 6, da jo \ pes oglodano kost. b pogibeljo le - tega pokopana tudi j        Toda doživeli so blamažo, ka-nsrodr.-a ideja slovenska in da prav i koršno so zaslužili! tkoro zaveje preko  slovenskih  po- Nemški listi bo bili dostojnejši J rija jim je račune prekrižala,
ljan strupena burja, ki bo z ledeno ' in pcštenejfii, kakor patentirano »na- j Ruski oddelek je dosegel svoj namen svojo sapo zanaor-U zadnje kali slo J rodni« »Slovenec«, in niso pri- j popolnoma, nakar se je v lepem redu venskega narodnega živ jenja. j občili notoričnih  laž i j, ki j vrnil brez  vsake  izgube. Nato je
Članek proti prirvi:' Ijem Pre- I jim jih je ksr na krožniku začel sovražnik z ofenzivo, a je šernove veselice je bii preračunjen j ponujal klerizalui pošte-napad, s katerim so klerikalci hr teli I njakovič! Vsaj d os eda i ne! vsiliti Nemcem ostro — orožje v i Posvečenim lopovom okrog ško-roke, da bi ga le-ti naj rabili v boju fovega »Slovenca« je s tem vsi jav-proti slovenski inteligenci. No, ta \ nosti vidno pritisnen na čelo v napad pa jo samo v toliko uspel, da - večen spomin pečat najostudnejše so Nemci porabili od klerikalcev jim j laži, ogavnega obrekovanja in na-dano orožje ne toliko za napada i rodnega izdajstva. In te moralne pro-proti slovenski  inteligenci, kakor za i palice hočejo še nadalje igrati vlogo
najostudnejše in n&jzJobnejše sramo-tenje in blatenje celokupnega naroda
očividno po natanko določenem na- slovenskega.
črtu in sistemu! Prva njihova bomba torej ni za-
Klerikalci so ža opetovano pro- dela preračunjenega cilja, zato so rokovali, da ni več daleč čas, ko ; zvarili novo, s katero so si obetali zgine b S ovenskega zadnji  napred-    večjega uspeha.
nj«ak in ko zagospoduje po vbi Slo- i V iniernalni svoji podlosti so si vetriji zmagonosna kierikeloa ideja, j izmislili podlo laž, da so Sokoli pri Toda ta prorokovanja se niso ures- j izletu na Jesenicah napadli poslopje ničila, nasprotno, misel svobodna pri     nemške   industr.jtk:*   družbe   in je
dobiva vedno več tal, širi se vedno bolj in bolj med narodom slovenskim,
bombardirali s kamenjem.   S tem so
poštenih narodnih Slovencev in našli |
se bedo še  politični kalini, ki bodo j
verjeli, da  so  narodne  tirade šeu-
klavškega gada, ako se mu bode
moral vsled močnega ruskega streljanja brž zbežati nazaj. Nadalje so Rusi tudi pregnali Japonce iz vasi Langunšenze pri Taungu.
Japonci na Sahalinu.
Zapovedujoči japonski general na Sahalinu, H ar agu h i, naznanja v posebnem dnevnem povelju, da bo vojno zapovedništvo na otoku le še do 31. t. m. Z dnem 1. septembra preide otok v japonsko civilno upravo. Japonski namestnik bo sta-! noval v Aleksandrovsku.
zljubilo, ) h znova pogreti, samo suho j
in čisto zlato in v zakotnih krčmah j Ruske Utrdbe Ob AmUTJU.
se mu bode slej ko prej   pela  slava | Japonski   vohuni   sporočajo, da
kot neizprosnemu »branitelju narod j imajo  Rusi  ob izlivu Amurja le nekaj
n h pravic« slabih   in   zastarelih   utrdb,  ki  so jih
Razsodnemu delu našega občin- ; napravili Rusi že pred mnogimi deset-
stva  pa  se  bodo   brez  dvoma  ob letji proti  vpadom  morskih roparjev.
takšnem postopanju  odprle  oči, da
mislili uprizoriti r.ajhuiŠo gonjo nem- i bo sprevidelo, kaka kuga za sloven
Utrdbe imajo stare topove, ki se spredaj baŠejo. Samo pri Nikolajevsku
Izlet na Višavo.
Spisal Roman Romanov. (Dalje.) III.
P^ tistem dogodku je doživel £agoree nekaj lepih dni. Spomladansko solnee je priaij&lo na njegovo pot, da je bila svetla od njegovih toplih žarkov. Zamislil je lepo bodočnost. Mirne in jasne ure bodo prihajale in tekle bodo v vsi svoji lepoti srečno in zadovoljno pot. Prihajal je k Anici in včasih je od srčne F"jaznoBti poljubil njene bele prstke. Kadar jo je poljubil, mu je vrnila poljub vsa sladka in ljubeznivredna, in tuintam je pritisnila svoje vroče lice na njegovo čelo. Vselej takrat je bila brez besede, samo stisnila ae je k njemu vsa dobra in vdana.
Na U način je minilo nekaj lepih dni, a pretekli so hitro, in dozdevalo ■o mu je, da bo Sinili kakor blisk čez °jegovo življenje: niti okusiti jih ni toogel i vsem srcem
Nekega dne mu ni Anica več
vračala poljubov. Ksdar jo je objel, tedaj je videl, kako jo je spreletelo ... In dozdevalo se mu je, da je pogledala v njegovo srce, ki ni več isto . . . Zielo se mu je, da je tudi ona spoznala, da je prišla sreča do vrhunca in zdaj se spušča lepo polagoma in komsj vidno dol. Ali to so bila temna domnevanja, in resnice ni bilo v njih. Vse to je začutil samo on, in žaloBtno mu je bilo pri tem spoznanju. Tuđi njegova duša se je pričela spuščati dol povsem nalahko; in zbal se je tistega temnega trenotka, ko bo padla v blatne nižine. Bil je prepričan, da se zgodi vse to gotovo in v bližnjih dneh, zakaj ie so se bile dotaknile njegove ljubezni umazane roke. Dolgo se je branil njihove brezbrižnosti, ali naposled je prišlo do konca: le majhna daljava — in njegova duša bo ležala v blatu . . . Krivdo pa je odvračal od sebe in opravičeval se je aam ■ seboj: »Zakaj mi je kazala srbečo pego na svoji rami .. . ? Zakaj ae je razlil prijeten nemir po njenem obrazu, ko sem poljubil njeno belo ramo t... Ona je kriva in nič boljia ni kakor druge! ...« In čudna čuvstva ao ga objemala,
in saetndil se je sam sebi: »Fej! njen hlapec sem bil, njene roke sem poljublja), kakor pes sem jih lizal! . ..« In hotela se ga je polastiti jeza nad njo in želel je, da bi jo sovražil iz dna duše. S hladnimi rokami bi pahnil od sebe njene bele prste in pljunil bi ji naravnost v obraz: »Ti si potrgala moji duii peruti, hinavka!...«
Bil ie ves razburjen in hodil je po svoji sobi poln nemira, čez okno je prihajal mrak povsem neopaženo, in koti po sobi so bili že popolnoma temni. Po cesti spodaj je hitelo vse polno ljudi semintja. Srečavali so se, in bili so si tujei. Pogledali so drug drugemu v obraz z radovednimi cČrni in Sli ao svojo pot.
Zzgorec je Sel na koncert v tamošnji »Narodni dom«. Sodeloval je aam pri njem a prirojeno mirnostjo in lepoto. Vse je ploskalo njegovemu virtuoznomu igranju, in Anica je pogledala vanj a atrogimi in hladnimi ečmi Okrog njenih ust je legla mračna poteza, In njena roke ao mirno le Sale v naročju.
Napovedane točke ao trajale dolgo, in lelo poino ao je pričel plea. Takrat je atopil ta gore« v dvorano
in sa ozrl okrog sebe. Mimo njega sta prišla Anica in tisti zoprni človek z bledimi lioi in mrliškimi lasmi. V t alem hipu mu je bilo vse jasno, in njegove slutnje so bile opravičene. Anioa se mu je nasmejala s ponare-nim smehljajem in ga ogovorila. On je ni pugledal: obrnil se je in odSel s hlastnimi koraki. Sedel je k pivski mizi in mnogo je pil na tisto večerjo. Hotel je udušiti tisto noč, ki je vstala v njegovi duši kakor pošast, se množila od trenotka do trenotka in trgala njegovo srčno meso s svojimi neumi-tirni rokami. Ves čas se mu je zdelo, da čuje njen prostodušni smeh in prijazne besede ljubezni, ki plavajo is njenih ust Pil je mnogo, da bi zadušil, kar je spoznal v svojem srcu: »Menil sem, da imam nekaj božjega v avojem srou, a imel sem hinavstvo! . . .«
Cez sobo je Slo neko mlado dekle in neki orokavičen in Srno oblečen goapodek je cepetal aa njo a drobnimi nožioami. Govoril je neumljive stavke a nosljajočim glasom in ko je pričel do vrat in ga ni dekle počakala, je zaklel v visokem tonu in si naročil vina.
Zagorcu io atopilo vino v glavo in z nespodobnimi besedami se je izrazil o vsem skupaj. Ostal je in cdšel iz sobe z negotovimi koraki. Nekaj minut je hodil po hodniku, potem pa je vatopil za kratek čas v stransko sobo. Pri oknu je opazil temno postavo, stopil je k njej in naamehljal se je s Čudnim glasom:
»O Anica, ljubioa moja, naj te objamem in poljubim nocoj Še zadnjikrat ! . . .«
In objel je jo s svojimi močnimi in nerodnimi rokami in skušal jo je poljubiti. Ali ona je viknila na glaa in jo je spustil. Odhitela je osramočena in razburjena, Zagorec pa se je smejal za njo s čudnim smehom:
• Tisti s mrliškimi šopi las na temenu, haha!«
Zgodaj zjutraj je prišel domov, sedel je na divan in zaspal Ko se je prebudil, se je zasmejal svojemu življenju a rezkim smehom. Zdel ee je sam aebi otročji v zadnjih dneh, ko ae je jezil nad njo in aaželel je, da bi se mogel zahvaliti Anici: »Spoštovana gospodiSna! Čudovito lepo se Vam zahvaljujem aa umetno mimiko in umetne geste v komediji zadnjih dni!«
bo večji obkopi v modernem smislu, in ki imajo tudi dobre, velike topove. Prebivalci cele obrežne pokrajine so zapustili svoja bivališča. Večinoma so zbežali v H a b a r o v s k in B1 a g o v j e -ščensjk. Le možje so ostali ter vstopili v Nikolajevsku v novoustanovljene oddelke prostovoljcev.
Mirovna pogajanja.
Ladje, ki so vozile mirovne pooblaščence v Portsmouth, so se morale zaradi megle ustaviti v Newportu. Vsled tega se je začetek konference zavlekel Še za en dan, t. j. do danes 9. t. m.
Japonci so postali že tako pre vzetni, da so zahtevali, naj se pogajanja vrše v japonskem jeziku. Končno so se le vdali za angleščino, v kar je tudi Vite privolil, dasi ne zna dobro angleško.
Angleški viri vedo povedati, da je Vite brezobzirno Bporocil v Petrograd, da za Rusijo ni dobiti posojila ne v Parizu ne vNewYorku, ako se ne sklene mir.
Stroške za mirovno konferenco v Portsmouthu prevzame na lastno prošnjo država N e w h a m p -shire, v kateri je mesto Portsmouth. Stroške za ureditev stanovanj mirovnim pooblaščencem pa je prevzela zvezna ameriška vlada.
Japonski načrti za bodočnost.
Neki angleški dopisnik je zvedel v Portsmouthu iz »zanesljivih virov", da japonski pooblaščenci niso prišli na konferenco, da bi mešetarili za par sto milijonov ali za odstop kakega otoka, temuč da postavijo temelj za japonsko državo na azijskih tleh. V ta namen hočejo imeti vse nabrežne pokrajine okoli japonskega morja, protektorat nad Kore j o, vlado nad Korejsko ožino in otok Sahalin. Nadalje morajo Rusi Mandžurijo popolnoma zapustiti, da postane Japonska Kitajsko zastopnica. Pa še nimajo dovolj. Prisiliti hočejo tudi Rusijo, da jim odstopi tisti del Vzhodnje Sibirije, ki meji na japonsko morje; posledica temu pa je končno, da morajo Rusi odstopiti tudi VI a div os tok ali pa ga vsaj nevtralizovati.
Kakor vidimo, raste Japoncem med kosilom apetit.
Obrtni odsek.
Dunaj, 8. avgusta. V današnji seji stalnega obrtnega odseka sta poslanca Hueber in vitez M a 1 a • h o y s k i ostro krit: kovala vmešavanje osrednje zveze avstrijskih i n d u s tr i j o e v, ki so se obrnili na ministrstvo s protestom, češ, da jim iz pogajanj v obrtnem odseku narašča velika nevarnost. — Potem ee je Bprejel § 14. o posebnih določbah rokodelskih obrti. — O dokazilih usposobljenosti v obrtništvu 88 bo razpravljalo pozneje.
Kriza na Ogrskem.
Budapelta, 8. avgusta. Grof Tis a a je priobčil v »Al Ujragu« članek, v katerem poziva člane libe ralne stranke,   naj   ne zapuste stranke, temuč naj ostanejo aku paj, da branijo nagodbo iz leta 1867. Nadalje opozarja na veliko škcdo, ki jo je provsročila opozicija, ter izjavlja, da vsa krivda za današnji žalostni    položaj    zadene koalicijo Končno poziva vse člane, ki nočejo napraviti stranki sramotnega konca, naj zanesljivo pridejo h konferenci.
Budapešta, 8. avgusta. Bram bovško ministrstvo je razglaailo, da lahko vsak mladenič vstopi prostovoljno v vojaško službo,  ako tudi nima oblastvenega privoljenja.
Iz Srbije.
H e lg rad, 8 avgusta. Kluba obeh radikalnih skupin sta se včeraj sestavita. Za predsednika samostojnih radikalcev je izvoljen Milutin Sto-janović, aa predsednika zmernih radikalcev pa Nikola Pasić. — Značilno je, da predsednik revoluoijskega ministrstva, Javan Avakumović, ni upal niti kandidovati v skupščino, dočim je drugi vodja revolucijskega ministrstva, Genčić, v NiŠu popolnoma propadel.
Dogodki v Macedoniji.
Sofija, 8 avgusta. Balkanski odbor v Londonu je razposlal raznim maoedonskim odborom, tudi vBelgrad in Atene, poziv, naj Že vendar prenehajo z verskimi in plemenskimi boji, ki le ovirajo osvoboditev Maoedonije, jemljejo celi akciji evropske simpatije ter pripravljajo neki velesilipot za okupacijo Maoedonije. Vse narodnosti naj se temveč združijo k skupni osvoboditvi in reformnemu delu.
Položaj na Ruskem.
Petrograd, 8 avgusta. Konferenca v Peterhofu je končno sprejela Buljiginove reformne načrte v spremenjeni obliki. Načrti so se že dali v tisk, da se izreče 12. t m. javnosti.
V Rigi je položaj skrajno resen. Nad 20000 delavcev štrajka. Širaj kujoči se vedejo zelo groiilno. Prebivalstvo je na strani štrajkujočih. Pristanišče in mesto so zasedli vojaki.
Ločitev Norveške od Švedske.
London, 8 avgusta. Iz Kri-stijanije se poroča, da bo dne 13 t m. ljudsko glasovanje o ločitvi Norveške od Švedske. Brezdvomno se izreče ogromna večina za ločitev. Ako se to zgodi, se švedska vlada znova obrne na kralja Oskarja, naj privoli v ločitev ter določi ob. nem enega princa svoje vladarske rodbine za nor veš k e ga kralj a Ako kralj to odkloni, ponudi se nor ?ška krona danskemu princu Karlu,
a ako tudi ta odkloni, proglasi norveški parlament republiko.
Anglija In Francija.
London, 8. avgusta. Francosko brodovje je priplulo na obisk v Co-wes, kjer je posadko poadravil sam kralj Edvard ter odlikoval razne francoske poveljnike. Prirejale ao ae velike svečanosti v znamenju angleško franeoakega prijateljstva. Francoski Časopisi ao polni hvale o angleški gostoljubnosti ter prerokujejo celo franoosko-angleško zvezo.
Dopisi.
Iz Doba pri Domžalah. Dne
4. avgusta je pogorel v Dobu g. Jožef Flis. Zažgal mu je nedorasli sinček ravno v času, ko je bila veČina ljudi po svojih opravkih. Kljub temu se je v kratkem nabralo mnogo ljudi, ki so pa le gledali in jezike brusili. Da bi pa pomagali svojemu bližnjemu, jim ni prišlo na misel. Zlasti požarna hramba je bila predmet mnogega besedičenja. Zlasti so se odlikovali ljudje, ki hočejo imeti povsod prvo besedo, ki pa pokažejo pri vsaki priliki svojo nerazsodnost iu nevednost. Zelo so nekateri napadali načelnika požarne brambe g. A. Mah-kota. Bil je slučajno takrat, ko je ogenj izbruhnil, na Rovih po svojih opravkih. Ko je zvedel, da v Dobu gori, se je takoj podal domov. Čeprav je bil podnačelnik g. Ferdinand Stare in veČina ognjegascev z dvema briz-galnama takoj na licu požara, so padli ljudje po načelniku kot po kakem tolovaju in obdelovali celo požarno brambo z izrazi, ki ne spadajo v časopis. Posebno se je rotil neki Matičič, ki je držal v roki žepno uro in štel sekunde, kdaj pride kak ognjegasec. Ko je žandarmerija na prošnjo načelnika, naj se prisilijo gledalci pomagati, Matičiču rekla, naj pomaga, izustil je Matičič pametne besede: „Mi nismo pri požarni hrambi, delajo naj tisti, ki so pri društvu. Mi smo občevali z boljšimi ljudmi, ne pa s takimi rokovnjači (t. j. ognjegasci.") Te besede kažejo na vsak način dovolj jasno MatiČičev značaj in vseh onih, ki niso hoteli iti pomagat svojemu bližnjemu. Ognjegasec se žrtvuje z vsemi svojimi silami, da bi rešil svojemu bližnjemu, kar se mu da rešiti. Najbrž zato ga psujejo taki ljudje za rokovnjača! Kajpak, v gostilni je ložje sedeti in zabavljati, dočim se ognjega8ci po celo popoldne vadijo in mučijo s svojimi brizgalnami. Vendar naj se ognjegasci kot dosedanji vneti druŠtveuiki ne- plašijo takih ljudi! Razumen človek ve ceniti njihovo požrtvovalnost, lenuh in nerazsodnež si pomaga 8 psovkami. Namen požarne brambe je prevzvišen, da bi se dali ognjegasci ostrašiti od oseb, katerih delovanje in nehanje spremlja vedno in povsod brezmejni egoizem. Sramota, da so take prikazni med nami!
Obč. svet ljubljanski.
Ljubljana, 9. avg. 1905.
Predsedoval je župan Iv. II rib ar. Za overovatelja zapisnika je imenoval obč. svetnika Vclkavrha in Sve tka.
Na dnevnem redu so bile samo tri točke stavbnih zadev.
O prošnji mestne občine za p r e -bivalno dovolilo za mestna skladišča v jami poleg prisilne
delavnice je poročal komisar Semen. Ker je komisijonalni ogled do gnal, da je skladišče zidano natančno po odobrenih stavbnih načrtih ter je zidovje dovolj suho, se je dalo p r e -b i v a 1 n o d o vo 1 j e n j e.
Nato je prevzel predsedstvo obč. svetnik Velkavrh do prihoda pod župana dr vit. B 1 e i w e i g a, medtem pa je žnpan poročal o odloka c. kr. deželne vlade glede zazidavalnega načina Erjavčeve ceste in Hilšerjevih ulic. Deželna vlada namreč ugovarja predloženim ji stavbnim načrtom, da bi se omenjena stavbišča zazidala deloma v odprtem, deloma v strnjenem stavbnem sistemu, češ, da je občinski svet s tem prekoračil svoj zakoniti delokrog, ter grozi, da bo sklep sistirala, ako se v obč. svetu ne sprejme sprememba stavbnega reda. Župan je prečital svoječasno korespondenco med mestnim magistratom in dež. vlado, iz katere je razvidno da je mestna občina raztolmaČila že leta 1897. dež. vladi svoj novi stavbni red, ki se nanaša tudi na imenovani dve ulici. Deželna vlada je bila takrat s tem popolnoma zadovoljna ter je stavbni red tudi odobrila. Sedaj pa je deželna vlada najbrže na vse to pozabila. Sklenilo se je, da se vloži proti odloku deželne vlade priziv na ministrstvo. — Pribiti je treba, da je vsa korespondenca dež. vlade na slovenske magistratne dopise še vedno dosledno nemška.
Končno je poročal župan o napravi kanala do Gradaščice pri novi hiši Pohlovkine ustanove v Gradaških ulicah. Sklenilo se je, da se napravi novi kanal iz betona ter se dovoli v ta namen 248 K, ker prispeva 50 K radovoljno ondotna sosedinja.
Obč. svetnik Predovičje inter peliral, zakaj se tako dolgo zida stranišče na sejmišču. Slučajno na galeriji navzoči načelnik stavbnega urada Duffe je prišel v zbornico pojasnit, da se delo v teku tega meseca izvrši, kakor hitro pridejo z Dunaja vsa monterska dela in monter sam.
Potem je sledila tajna seja.
Dnevne ve;
V Ljubljani, 9. avgusta,
— Ves razjarjen je »Slovenec« na »Učiteljskega Tovariša«. Kakšna jeza in koliko psovk! In zakaj? Ker je odločno protestiral zoper to »laskavo« navado, da nekateri duhovniki na uradnih učiteljskih kon ferencah odpirajo svoja hvale polna usta in »pozdravljajo« zbrano uči-teljstvo. »Učiteljski Tovariš« se prav lepo zahvaljuje na teh specijalnih pozdrav h češ, da jih uciteljstvo ne rabi in prav lahko pogreša. Saj dobro ve, da mu je sovražna vsa duhovščina s škofom na čelu Kaj se je tedaj treba prilizovati s sladkimi, neodkritosrčnimi besedami! Mi temu protestu »Učiteljskega Tovariša« povsem pritrjujemo. Le zavračajte vsako hvalo od ljudi, ki bi vam radi iz-podkopali vsak ugled v šoli in ki za vas nimajo drugega nego psovanje in zaničevanje Čigar jasen odmev je nesramno »Slovenčevo« pisarenje!
— Gospodična Stupca, ta sedaj najbolj slavna „narodna dama".
mora imeti precej recimo — ozk« zveze tudi s „Slovenčevimi" uredniki, Dan na dan jo branijo ti kavalirji. Kaj pa smo vendar storili tej krasotici? „Marburger Zeitung" nas prav nič ne briga, naj ta haj lovska žlobudra pige kar jej drago. Ali te pravice nam vendar nihče ne more prerekati, da se upiramo, in sicer trdovratno upiramo ne kemu „pritisku", s Čimur se hoče po saditi v učiteljskih krogih zelo razvpito „SlomŠkaricou na eno najlepših učitelj skih mest. To mesto zaslužijo droge vse drugače kvalifikovane naše kompe tentinje. Proč s protekcijo.
— Javna oblast in varstvo imatja v Celju. Dolžnost javne oblasti je skrbeti za javni mir in red ter za varnost življenja sodržavljanov Za celjske razmere je značilno tole dejstvo. Ob prihodu cehov v Celje leta 1899 so navosili dan poprej mestni delavci cele kupe kamenja za potlakanje ceste pred vilo dr. Ser neca. Ponoči je fakinaža porabila to kamenje za divjaški napad na slovensko hišo, kjer je potrla vse šipe povzročila velikansko škodo, ter bili v smrtni nevarnosti prebivale omenjene vile. Zdaj se je izvršil enak slučaj. Pri ponedeljkovem napadu na »Zvezno tiskarno« sta priletela iz rok neznanih hudodelcev samo dva kamna v zid, najbrž samo radi tega, ker kamenja ni bilo na razpolago. Včeraj bo pa dovažali mestni delavci neprestano kamenje ravno pred »Zvezni dom«. To je vendar čudno naključje Kaj lahko se namreč zgodi, da se izgredi ponove in da bode celjska fakinaŽa porabila prelepo priložnost in razmetala kamenje drugam, nego je namenjeno! Dolžnost javne oblast je, da prepreči to!
— Vodja celjskih fakinov in barab9 napadalcev slovensk h hiš v Celju, so bili najvišji in najim nitnejši gospodje celjske nemčurske družbe. Ti mogotci so jim kuoih hotelu »Ssadt Wien« cele hektolitre piva. V ponedeljek se je kar igri njala črna masa pred hotelom, kjtr je žrla »Freibier«, odkoder se je potem pijana valila po mestu. LaŠk Nemec, urh s Starega grada, je le popoldne tega dne z lokavimj zavrt*, nim smehom na tipičnem kalabreškem obrazu hodil okrog. On in drugovi, ti so bili povzročitelji v-*eh izgredov.
— Kako  imenitno je po* učen   „Slovence" I Vćere »Slovenec« je priobftil to-ie n »Srbi na Slovenskem   V i: henburg bodo   priredili  v kratkem zagrebški  Srbi  izlet  in prirs koncert s svojo godbo. Siovenci jih bodo prisrčno sprejel?.« — »Slo-venČevi« uredniki so pretekli teden čitali v našem listu vest, da priredi »Srbsko pevsko društvo« v Zagrebu izlet v Rajhenbarg.   Ker imajo navado, da povzamejo po našem listu vse interesantnejše vesti, a jih pri obČijo šele teden kasneje, da bi čita
Odpravil se je od doma in šel na svojo pot Ko je natopil v Aničino sobo, mu je prišel nasproti njen stric, ki je skrbel zanjo in jo imel za svojo ter mu razodel, da ee je odpeljala že na Višavo in ga povabil, da se tudi on udeleži tega izleta: odpeljeta se po kosilu tja gor. Zagorec se je za trenotek zamislil in petem je legel na njegovo lice pritajen smeh. Obljubil je premožnemu trgovcu, da pride gotovo.
Ko je šel po stopnicah dol, ga je srečal v veži Aničin pes. Udaril ga je s palico, da je odbežal na vrt Pes je glasno cvilil in Zsgorec bi ga bil udaril drugič, da mu je bil pri rokah.
Na cesti je srečal svojo nekdanjo ljubico. Odkril se ji je zelo spoštljivo in dostojno in ozrl se je naravnost v njen obraz, ona pa je pogledala v daljavo. Njene oči so bile še popolnoma iste: tihe in romantične, kakor bi spala za njimi lepa kresna noč Usta je imela malce odprta, in videli so se njeni nszobčeni drobni zobčki v zgornji čeljusti. Pri tej priliki se )e spomnil, kako so ga griznili nekoč tisti drobni zobčki v spodnjo ustnico... (Konec prih.)
Brat Justin.
(Iz dnevnika samostanskega novica Priobčil Bistričan.) (Dalje.)
Dne 24. oktobra. Kvartava za žive in za mrtve. Ves prosti in nepresti čas nama mine pri igri. 01 8 do 9. ure dopoldne je predpisan »studium«, a ta čas je brat Viljem navadno po petkrat durak in izgubi pet jabolk. Tudi med »leotio spiritualia«, t. j. branjem pobožnih knjig, nimava drugega v rokah ket karte. Ta čas kliČeva kralja Kdor zgubi, plača s cigareto, ki pribaja iz zaloge patra Vigilija, ki je vrl pospeševatelj najinega razvedrila.
Bratu Viljemu roje tatinske misli po glavi. Vina v naši kleti mu diše in že parkrat je izrazil silno željo, nasrkati se božje kapljice, da sem bil hipoma čisto suh po grlu. Če se nama posreči uresničiti najine želje, je veliko vprašanje, ker patri pazno zaklepajo svoje pribežališče, kamor zahajajo lahko vsak trenutek, saj ima vsak svoj ključ od kleti. Nam novioem pa postavljajo pri kosilu in večerji na mizo neke posode, ki nimajo nobenega pravega imena. Pet teh posod gre na en liter. Na* polnjene so rea a vinom, a če po-
glcda Človek trebušaste pollitre pred patri in velikanski liter, ki se z vrdo napolnjen šopiri pred teboj, mora ga obvladati britka žalost nad neenakopravnostjo vseh samostanskih prebivalcev. Dne 26. oktobra.
Danes popoldne sem bil zopet pri patru Vigiliju. Da ne bi pater magister slutil, da hodim po knjige tja ali sploh po kako prepovedano reč, sem mu rekel, da bom dobil nekaj prepsit, ker je pater Vigilij dopisnik nekega hrvatskega Časopisa. Pater magister ni nič ugovarjal, in par minut pozneje sva že sedela s patrom Vigilijem na divanu v njegovi sobi in pušiia: on cigaro, jaz cigareto ter se menila o različnih stvareh.
»Pri Zsvršniku sem bil včeraj,« pravi med drugim pater Vigilij, »mati je nekaj bolehna in Albina je vsa v strahu, če ji umrje. Tolažil sem jo, kakor sem vedel in znal, a potolažil je nisem. Tako je bila zbegana, da sem ji pri odhodu naročil, naj bo pazi, da ie ona ne zboli«
»Je mati Se stara?« povprašam, želeč, da bi a patrom Vigilijem še dolgo ostala pri tem predmetu.
»Triinpetdeset let,« odvrne on, »za Albino bo res prav nerodno, ako ji umrje mati.   Kmetiškega  dela ni
vajena, na sorodnike se pa tudi ne more zanašati, saj veste, da je resničen pregovor: Ždabt \ je raztrgana plahta. Ž vati zna, a kako plačujejo dandanes šivilje? če ne bo drugače, jo bom jaz spravil h kakim dobrim ljudem, da se ji ne bo prehudo godilo- Dekle je pridno, ubogljivo, pametno; škoda bi bilo res za njo, ako postane sirota, meni bi se jako smilila in, kakor sem že rekel, lajšal bi ji že na kak način njen žalosten stan.«
Po teh besedah odide pater Vigilij po vino.
Komaj je zaprl duri za seboj, stopim k pisalni mizi in začnem varno brskati med papirjem. Našel sem, kar sem iskal, dobil sem znamko. A kar sem še videl, me je neprijetno dirnilo v sroe; bilo je pismo, spisano na Albino! Pater Vigilij ji je z mladeniškim ognjem govoril o svoji ljubezni do nje in se čudil, zakaj da se ona zadnji čas proti njemu vedno mrzlejše drži . . .
Brzo sem sedel zopet na divan in skušal skriti svojo razburjenost. Toda tudi pater Vigilij je bil razburjen, ko je pričel v sobo. Sumljivo me je gledal in nič kaj prijazno ni z menoj govoril. Nisem mu mogel gledati v oči, in moje govor|enje je bilo raztreseno.   U videl sem, da je
najboljše, če grem.   Odšel Btm ri kmalu.
Moja slutnja, katera me je ie dolgo mučila, se je uresničila! Paur Vigilij je v Albino zaljubljen! Tako star in vendar še tak! Ko bi moral vsak dan na smrt misliti, ko že stoji z eno nogo v grobu mu je pa mar sedemnajstletna deklica, o kateri ve ali bi vsaj moral vedeti, da ns b) mogla ljubiti star zguban ob-*/' Čuden človek to, ki se gre v sivi starosti zaljubit v mlado dekle, ki .e še skoraj o*rok!
Tudi jaz sem spisal pismo na Albino. Povedal sem ji, da jo nad vse ljubim in da bom le zaradi nje zapustil samostansko zidovje. Odpiše naj mi v priporočenem pismu, da ga ne bo Brnel pater magister odpret*.
Ker koverte nimam nobene, naredil mi je brat Viljem eno: On |e res specialist v tej stroki: kot bi jo iz prodajalne prinesel. Pismo pojde jutri na pot. Odnesel ga bo ministrant, ki hodi v Vreteno v šolo, za plačilo mu bom' popravil nalogo.
Danes sem tudi pisal svoji teti in ji povedal, da se mi silno dobro godi in da sem nad vse zadovoljen To pismo je prebral pater magister, kakor je lepa navada, potem pa na samostanske stroške oddal na pošto.
:
1 l
te
1
*i
ie
e, lise e-o-to
B
e
O
ie >d r.
le I© ej
E&
r-to 0-
«1
so ei
ia k ta a-
ii e! ie a
9t 0
ti V
h
6-
e v ■e
i-sr
i©
ki e t-n
i,
|oSe občinstvo ne opazilo, da jih je fe preje čitalo v »Slovenskem Na roda«, so hoteli tudi to pot napraviti tako. Nesreča pa je hotela, da go med tem ie pozabili na datum jfleta, ki je bil naveden v našem jjgtu; radi tega pa niso bili prav nič r zadregi, marveč so kratkim potom napravili notico, da »prirede sagreb \ii Srbi v kratkem izlet v Rajhen-bijrg c To notieo jo »Slovenec« priobčil istočasno, ko je »Slov. S'* roda ie imel poročilo o srbskem i zle tu v Raj henburg, fci  je   bil   preteklo nedeljo
i t. m. »Sloveneo« seveda ni nič re'el o tem izletu in je dva dni po izletu v svoji nevednosti priobčil preplonkano vest, ki jo je naš list imel ie pred enim tednom, češ,
ii Srbi polete »v kratkem« v Raj-Isenburg. S tem se je seveda pred javnostjo hudo blamiral in prav rado redni smo, kako se bo rešil iz te tacate. Ali se bode še tudi v bodoče bahal, da je najbolje informiran in poučen list slovenski?!
— Šolske vesti. Provizorična
učiteljica gdč. Suzana Bal oh je premeščena odJDev. Mar. v Polju v Ihan in provizorična učiteljica Antonija Vir k ii Ribnice v DDlenjo vas.
— Pogreb f Antona Ažbeta
se je izvršil včeraj v Monakovem ob 3. uri popcline Pokopan je na šva-binskem pokopališču. Danes so se opravile maše zadušnice za slavnega pokojnika. Lahka mu zemljica!
— Eksercicije za duhovnike se bodo kakor poroča »Slo ve:, c« vršile letos od 28. avgusta popoldne do 1. septembra zjutraj v knt roskofijakem Alojzijevišču v Ljub Ijani. Pozor tedaj, ljubljanski gg. gostilničarji !
— Knjiga „Slava Prešernu"1 je že dotiskana in izide najbrže :■:   rihodnji teden, nakar   se nemu doma predloži dež. šolskemu svetu, da
obri in priporoča v nakup Šolam ia krajnim šolskim svetom.   Kakor se :    poroča,  je že več krajnih šolskih i . v na Kranjskem sklenilo, da na : e   primerno  število  izvodov za raz :     v med šolsko mladino. Nadejamo M   a bodo  njihovemu zgledu sledili slovenski  krajni šolski sveti na v taj e rs k eni in Primorskem. Tudi : loljubno občinstvo se že zelo zanima zs knjigo in zadnje dni je nas že več r loljubov obvestilo,  da bodo naroČili več izvodov te knjige. Pripomnimo, da bo  tvrdka  Iv.   B o n a č  napravila izvirne okusne platnice za knjigo. Kdor bi želel  imeti knjigo  vezano,  naj se ::.    Časno zglasi.   Kakor smo že nali,  izide knjiga samo  v 5000 izv< dih.   Ker jih  bode mestni obč. Bvet ljubljanski  kupil  okoli  1500 do izvodov, da jih razdeli med mla-din   na ljubljanskih ljudskih šolah, je bre;  dvoma, da bo  zaloga prav hitro posla.   Prosimo torej vse one, ki bi si naroČiti knjigo, da to nemudoma Bt  .-. ker bi se lahko zgodilo, da bi je kasneje ne dobili. Kakor smo že po , stane kujiga 60 v., 50 izvodov sknpaj eksempiar po 50 v., 100 izvodov pa po 40 v.
I — Učiteljskim »Zaveznikom" na znanje.' Štajerski in
kranjski ućit-iji, katerim se pridruži med potjo tudi del primorskega uči-e -tva, odpotujejo k zborovanju »Zaveie avstr, jogoslov. učiteljskih društev« v Palj iz Ljubljane v nedeljo 13 t m. ziutraj s poštnim vlakom ob 4 uri 55 minut, oziroma z ^zovlakom ob 5 uri 59 minut do i v a č e in od tu pa po državni ieleznioi v P u 1 j. Nekateri odpotu-sjo pa že v nedeljo ponoči ob 12. Ari 35 min. z osetnim vlakom do Trata, kamor dos^o ob 6 uri 15 min. Zjutraj in potem pa s parobrodom do Pulja.   Parobrod odrine
II Trsta točno ob 7. uri zjutraj ter Pride v Pulj okolo 2, ure popoldne. Med potjo se ustavi parnik v Pranu, S»Uori, Unoagi, Cittanovi, Poreču, Orseri, Rovinju in v Fassani. Vožnja Po morju je jako zanimiva ter stane &ekaj čec 2 K.
— Društvo za zgradbo "čiieljsaega konvikta priredi 4ne 6 septembra na vrtu v ho-eiu »Ilirija« veliki vrtni kon-'®rt, pri katerem bo sodelovalo oO učiteljic in učiteljev in sicer jod  vodstvom mestnega učitelja g.
avla Gor j upa. Med drugim se >o pel tudi »Veliki zbor ienj-le»« iz opere »O ne gin«. Cisti do-lodek je namenjen zgradbi uči eljskega konvikta. Z ozirom :a to in pa še posebej z ozirom na postne razmere, v katerih živi **Qdanes učiteljstvo, pričakujemo, da 16 bodo prijatelji uČiteljstva n mnogobrojnom številu udeležili 'Ppeerta ter po svojih močeh pospe "i zgradbo  učiteljskega konvikta.
Učiteljice in učitelje po deželi pa prosimo, da začno po birati  pri   učiteljskih prije t e 1 j i h, ki ee is kateregakoli vzroka ne bodo mogli udeležiti koncerta, vstopnino oziroma  preplačila  mm konoert Tako je storilo tudi gorilko učitelj stvo za konoert, ki ga je priredilo na korist konviktu dne 4 julija v Gorici   ter    nabralo   v   ta namen 1100 kron.
— Učiteljski dobrotniki. ..Društvu za zgradbo učit konvikta v Ljubljani - so darovali: Vesela družba v Polhovem gradcu, 2 K; g. dr. Juro Hrašovec v Celju 10 K; vesela družba v S t. Janžu na Dolenjskem 7 K; županstvo pri Sv. Ani na Gorenjskem 2 K; gosp. Evgen Ivane, trgovec v Sodražici, 5 K; g. dr. Anton Žižek v Vojniku, 5 K; po sojilnica v Vojniku, 10 K; županstvo v Zakotu pri Brežicah 5 kron; učiteljstvo Črnomaljskega okraja ob priliki okrajne učiteljske konference zložilo 22 K; g. dr. Viktor Gregorič v Sežani 31 K, nabral v veseli družbi gosp. O. Maver j a, gra-šcaka, g. pl. Garzarolija z Razdrtega, g. Edvard Dolenca, grašeaka iz Orehka in g. Lichtensteigerja iz Trsta o priliki sežanskega sejma; g. Alojzij Str mole iz Trebnjega 1 K. — Živeli učiteljski dobrotniki in nasledniki ! Bog plati!
— Ročni  zapisnik z imenikom ljudskih šol in učitelj skega  osebja na Kranjskem Južnem   Štajerskem   in Primorskem za leto 1905 6, ki ga je do letos tiskal -j- R Šeber v Posto-jini in sest»vil g. Štefan Primo ž i č, bo iišdl prve dni v septembru Ročni zapisnik je zdaj last »Za veze« in ga je sestavil nje predsednik g. Luka Jelene.
— Kdo nam pači slovenska krajevna imena? N msfc listi bi nam radi utajili ali popačili naša slovenska krajevna imena. Zoper to smo pred kratkim povzdignili svoj glas Sddaj pa vidimo, da je tudi škofovo glasilo »Slovenec« priskočilo blatiteljem na pomoč. Čujte! »Slovenec«  pozna  na  Štajerskem Ne ški Landsberg   (Lozont)   pa  tudi Slo venski  Landsberg tam doli ob ootli.   Naj le gre »Slovencev« ured nik  tja  doli v zavedne  župnije ob Sotli vprašat kje je Slovenski Linds berg. Težko, de bi ga ljudje razumeli, ali pa bi ga vsa| mrko gledaii kot  spakujočega   nemškutarja, ker znano je le ime P o ;1 četrtek. I ste -tako ne bo nibče vedel, kje je »Slovencev«  Reifensteir,  ker v Št Jurju pri C*lju poznato le Rifnik. Istota k o   pomaga   »Slovenec« naša istrska imena itaiijančiti. Dignano je njemu Tinjan, Slovenci  pa pc-znajo le Vodnjan. Pa tudi sicer so pri »Slovencu« kaj »previdni«, kadar prepisujejo po graških listih ter do eledno   prinašajo   slovenska imena brez naš>b kljukic, kakor Zusem = Žusem. Cedram = Cedram itd.
— Pevsko društvo »Ljubljana* priredi v nedeljo dne 20 t. m  vei;k  društveni izlet v Šmartno pri Litiji.   Delajo se že najširše pri prave. Popoldne vrši  se velika ijud ska slavnost na prostem,  pri kateri sodelujejo    vsa    šmartinsko litijsk«. društva.   Podroben  spored te prire ditve   objavimo    tekom prihodnjih dni.
— Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev itd. v Ljubljani
vabi vse svoje člane na važni pnia teljski sestanek, ki se vrši dne 10 avgusta ob polu 3. uri popol-ine, v gostilni Miramar Stari trg št. 19. Pri tem važnem sestanku se postavijo kandidati za davčno komisijo, koje volitve Be pričnejo že 16 in 17. t m
— Poučni izlet za hmeljarstvo« Pri nas na Kranjskem se je začelo veliko zanimanje za hmelj in ako se bode ta dobro ob-nesel, bode to za našega kmeta ve 1 kega pomena. Da bi se pa naši kmetovalci, predno začno hmelj v večji meri saditi, natanko poučili o sajenju, priredila bo c kr. kmetijska družba kranjska na 28. t. m. t Si-vinsko dolino na Štajersko poučni izlet, kjer si bodo naši ljudje ogle dali velike nasade hmelja, obiranje, sušenje in spravljanje hmelja, različne sušilnice, poskusne nasade raz ličnih vrst itd ; a tem ogledovanjem bodo tudi zvezana predavanja o hmeljarstvu, tako da se bodo naši kmetovalci lahko natanko poučili, kako je hmelj obdelovati in kako ae to obdelovanje izplača. Islet bode vodil gospod mlekarski nadzornik J Legvart. Naši kmetovalci in vsak, kdor se za hmeljarstvo zanima, se vabijo, da se tega izleta udeleže. Izlet traja samo en dan in atane cela vožnja is Ljubljane in nazaj v III. raz redu 6 K. Udeleženci ae peliejo ia Ljubljane 28 t. m. ob 5. uri 15 min. zjutraj do Celja in od tam v Žalec i ii zvečer nazaj, tako da doidejo v Ljubljano ob 9. uri 33 min. Za izlet se je »glasiti do 25. t. m. pri e. kr. kmetijski družbi kranjski
— Umrli sta danes: v Skofji Loki soproga tamošnjega notarja gosp. N. Lenčka, v Krškem pa soproga meščanskega učitelja gospoda drja. Romiha.
— Prostovoljno gasilno društvo v Zgornji £isl*i priredi veselioo v nedai|o, 13 avgusta t. 1. v gostilni pri Paviiiu a prijaznim sodelovanjem tamburaikega kluba »Šiška« t ar domačih pevcev. Na sporedu j« petje, ples, areeolov, šaljiva pošta in korijandoli-korso. Začetek ob 3 uri popoludne. — Vstopnina SO v. Dalu joči Člani in gostje v društveni obleki ao vstopnine prosti. V slučaju neugodnega vremena ae preloži veselioa na prihodnjo nedeljo.
—r Napad. Dne 4 t. m. je vdovec Anton Bučar is Dobrunj napadel brez vsakega vzroka mlatiča Iv. Novaka v Sostrem, ko je sedel na veznem pragu in ae pomenkoval s posestnikovo ženo Brajer. Bučar je Novaka štirikrat sunil z nožem v hrbet, da so ga morali prepeljati v bolnico. Bučar je zbežal.
— Umrl je včeraj v Radovljici gostilničar in posestnik Fran Kun-atelj star 71 let Pogreb bo jutri ob 4 uri poooldne.
— Vzoren naroden gostilničar je gosp. Josip P ikon na Blejski Dobravi. Ko je v nedeljo prišel idrijski Sokol ves premočen na Blejsko Dobravo, mu je postregel Pikon z vsem, z obleko, jedjo in pijačo, akoravno je imel čez glavo drugega posla Tudi jim je hotel postreČi z vozovi. Čast takemu narodnemu gostilničarju.
— Sfaršč, pazite na otroke I Kajžarica Marijana Stare iz Pre-doselj je med tem, ko je Šla na bližnjo senožet sušit seno, pustila svoja dva nedorastla otroka sama doma. Ko se je mati vrnila črez kako poldrugo uro, je pogrešila svojega 21/., let sta rega sinčka Tončka. Po daljšem iskanju so ga našli v potoku Belca nezavestnega. Vse poizkušnje ga zopet oživiti, so bile brezuspešne.
— 50letnica prenehanja kolere. Iz Šent Petra na Krasu se nam piše: Dne 5. t. m. je minulo 50 let, odkar je prenehala kolera ki je srašno razsajala v naših krajib. Vsako leto imamo na ta dan velik praznik, takoimenovani „zaljubljen dan.„ Ta dan se vrši v Slavini velika cerkvena slovesnost, katere se udeleži iz vse fare na stotine ljudi. Letos pa je prekosila ta slovesnost vse dosedanje, kajti počastil jo je škof Anton Bona-ventura s svojo prisotnostjo. Imel je v Slavini cerkveni govor, ki je ljudem ravno tako rimponirala kakor sploh njegovi „govori". Kaplan Abram je hotel skrbeti za slaven sprejem škofov, zato je lazil prejšnji dan okrog in prosil, naj se razobesijo drugi dan zastave na hišah poleg državne ceste. No, zastave so razobesili le bivši mežnar, občinski urad, znani klerikalni gostilničar Zafred in precej oddaljeno od državne ceste šolsko poslopje. Vsa druga poslopja so bila brez zastav, kar menda škofu ni bilo posebno po volji. Po cerkveni slovesnosti je bila velika gostija v farovžu. Zbralo se je obilo „okroglih trebuščkov". Ti ljudje gotovo ne bodo dobili kolere, kmet pa, ki pije dan na dan sparjeno vodo, je vedno v nevarnosti.
— Nova mlekarska za-; druga se je ustanovila preteklo ne-I rlel|o v Vipavi;  pristopilo  ji  je čez
100 zadružnikov. Zanimanje za mlekarno je veliko; ker so delavske moči za vinograde drage ter različne bolezni, ki zmiraj bolj napadajo vinograde, cena vinu pa je nizka, mora vipavski kmet misliti na drug in boljši dohodek iz Živinoreje in mle karstva. B >g živi ta napredek!
— Umrla je 6 t. m. gospa A'"izija Praunseiss, veleposestnica v Ss. Jur|u ob južni žel. v 62 letu svoje dobe. Pokojnica je bila iz vt-lečislane narodne rodbine.
— Brežiška čitalnica priredi v nedeljo 13 t. m. popoldne v prid družbi sv. Cirila bi Metoda velik koncert na vrtu »Narodnega doma« v Brežioah. Pri tem nastop* izborni pevski zbor čitalnice m pol-noŠtevilna zegrebška vc jaška godbr. Ker je čisti dobiček namenjen nas-prepotrebni šolski družbi in se bo nudil izredni umetniški užitek, je pričakovati mnogoštevilne udeležbe, zlasti iz bližnje okolice. Več povedo plakati in sporedi.
— Solnčarica jo zadela
v Mariboru nekega Antona Teme ta na cesti, da je kmalu nato v bolnici umrl.
— Samomor. 39 etni oženjeni postreščefc Blaž Habijanič seje v nedeljo obesil v Leiteršbergu na Štajerskem  Vzrok domači prepiri.
— Medsebojen umor. V Gradišču sta v prepiru kmeta Alojzij Bergamoa in Peter KolavčiČ potegnile nože, da sta ee smrtno-nevarno ranila. Okreval ne bo nihče.
— Strela Je ubila hlape« in dva vola v Lokavou na Goriškem v nekem hlevu, hlev pa užgala. Škode je 2000 K.
— Premostitev magistrat-nih uradov. Mestni stavbni urad in mestno knjigovodstvo ate z današnjim dnevom aam an j al a avoje uradae prostore, ter ee nahaja sedaj meatni stavbni urad v hiši Meatni trg it, 2, meetno knjigovodstvo pa v v hiši Mastni trg št. 27.
— Malo časa je bil bogat.
Že včeraj amo poročali, de je bilo predvčerajšnjim ponosi posestniku Antonu Žaideršišu iz Hreiš v kupeju
11 razreda v poštnem vlaku od Po atojne do Ljubljane ukradenih 3000 kron. Da je tat res še takoj v Trstu nameraval Žoidaršiča okraati, ae sklepa ia tega. ker ga je nagovarjal, da eta šla v II. razred, kjer je manj ljudi. V St Petru mu je moral djat> nekaj v vino, kajti sicer bi ga ne bilo tako močno omamilo. Takoj, ko sta vstopila v Postojni iz hodnika v kupe, se je začel včeraj opisani tujec sezuvati in slačiti, potem pa s* je potuhnil, kakor da bi bil spal. Žni-daršiČ, nič alabega sluteč, ee je tudi naslonil in saepal. Med tem pa se je usmoviš oblekel, Znidaršča okradel in nekje izstopil. Ko je ta v Ljubljani tatvino opazil, se je peljal s prvim vlakom nazaj proti Trstu. V Logatcu je zapazil, da pod nekim drevesom stojita dva tujca, in ko je vlak od žvižgal, je eden, ki je bil tatu podoben, skočil v vlak in prosil sprevod nika, da naj mu poskrbi vozni listek do Reke in mu za to uslugo hotel dati 2 K napitnine. V istem vozu je pa sedel neki tržaški stražnik, ki je v Ljubljano eskortoval neko osebo, potem se pa peljal sam nazaj. Ž ni daršič je, ko je sprevodnik prišel v njegov voz, povprašal tega, kako je tujeo oblečen in kako sploh izgleda in govori. Ko ga je sprevodnik popisal, je bil žoidaršič trdno prepričan, da je to pravi tat in šel potem s sprevodnikom v kupe, kjer je sedel tuiee. Takoj ga e spoznal in odda* tržaškemu policijskemu stražniku, ki ga je peljal seboj v Trst. Tam so ga preiskali in našli pri njem v denar niči za 600 bankovcev po 20 K. bankovca po 1000 K je pa imel zašita na vsaki strani hlačnega roba. Tudi tatinski^ nožiček, s katerim je areto-vanec ŽnidarŠiču prerezal telovnikov žep, so našli pri njem. Imena tatu še dosedaj ne vemo, je pa baje neki Oger in je gotovo v ti stroki pravi specialist, ker je bil napravil tako dober načrt, a se mu je k sreči ponesrečil. Videli ga bodemo na ob tožni klopi prod ljubljanskim porotnim sodiščem.
— Prijet tat. Včeraj popoldne je priš&l skuzi vežo na Starem trgu v prodajalnico starinarja Ambroža Girka na Sr. Jakoba nabrežju samski natakar Jožef Humski, rojen leta 1S73 v Lemb*cbu, pristojen v Belizo, ko-snitat Zalameggi, in tam ukradel Štiri srebrne ure, vredne 16 K, in potem odšel zopet nazaj v hišo in po Zior manovi kleti nekaj stikal, kjer je bil prepoden. V istem času je Cirkova žena opazila tatvino in jo naznanila tam službujočemu stražniku Plevelu Ta je šel po Starem trgu in Ham skega Pod Trančo srečal in aretoval Ko je ta od stražnika izvedel, da ga pelje na magistrat, je med potom tatvino priznal, češ, »res sem jib ukradel, pa niso zanič«. Vtaknili so ga pod kijnČ.
— Tatvina.  Kavarnarju gosp Franu Krvariou je dosedaj neznan tat ukradel izmed vrat železno sto jalo za dežnike, vredno 5 K.
— Pobegnila je od svojih sta rišev is Bašlja 17letna Alojzija Rob-lekova.
— Delavsko gibanje. Včera; se je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 160 Slovencev, 60 Hrva tov, 25 Črnogorcev in 19 Maoedon cev. V Line je šlo 29, v H*b 17, v Sthaibs 30, v Bregenz pa 40 Hrvatov. V Feldkirchen je šlo 36 šumarjev, iz Hrušioe je prišlo 39, iz Jesenic pa 29 Ogrov.
— Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer dru liveni koncert za člane v hotelu »Ilirija«. Začetek ob 8 uri. — Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— „Slovenski Narod11 do biva se odslej tudi v trafiki gospice Julije Koširjeve, Hilšerjeve ulice
12 v Ljubljani.
— Hrvatske novice. — Zopet okregan škof. Mostarski škof Bueonjić je dobil iz Rima oster ukor, ker ni preprečil, da bi ne bil »Oivit« prinesel spomenico, ki jo je škof predal v Rimu v prilog slovanskemu bogoslužji — Nov hrvatski list. Dr. Stj. Ortner je začel izdajati »Hrvatski pravnik« v katerem bi se naj ljudstvo na popularni način seznanjalo e pravnimi uredbami. — Sestanek hrva tekih poslancev ia Dalmacije bo 14. t m.
— Slovenci v Ameriki. —
Slovenec — i z n a j d 11 e l j. Slovenec J. K a m b i š v Ambridgu je iznašel etroj mm vsdiganje in polaganje teških  oevi.   Iznajdbo mu je
državni urad patentiral. — Slovenec ustrelil Slovenca. V San Franciaku je neki Kas tel i o v go-stiloi ustralil rojaka Jarija B i ž a I m , doma is Poljan na Dolenjskem. — Vročina vNcwYorkuje do segla 20 m. m 100 stopinj. I*tega dna je umrlo vsled vročine 63 oseb. — Obesil aejevClevelandu Ivan Komin, doma iz Gorenje vasi pri Čatežu.
— Najnovejše novice. —
Grozna železniška nesreča. Na Nemškem sta pri Sprem ber-g u trčila dra osebna vlaka drug v drugega. Vsi potniki so ali ranjeni ali mrtvi. Dozdaj s o j i li i z v 1 e k li 20 mrtvih iz razvalin.
— Kaplan pokradel 150000 kron. Po smrti Geze Totha, ravnatelja jadranske pomorske družbe, je vzgo-jevatelj njegovih otrok, neki kaplan, pokradel iz blagajne 150.000 K in zbežal.
— Umor in samomor v Pragi. Morilec Čuvaja v umetniško obrtnem muzeju v Pragi je 261etni suplent Franc Seltner.
— Mnogo dinamita je ukradenega v Liezunu. Sumijo tuje delavce, ki se baje hočejo maščevati nad stavbinskim podjetništvom. Tri osebe so zaprli.
felefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 9. avgusta Cesar je pomilostil morilko Frančiško Klein, sodišče jo je nato obsodilo na dosmrtno ječo.
Varšava 9. avgusta. Prometni minister Hilkov je odločil, da mora ostati ruščina notranji uradni jezik  pri železnici DunajVaršava.
Pariz 9 avgusta. „Liberte" poroča, da straži izliv reke Amur močna ruska flotilja rečnih topni-čark. V zalivu Castri so se usi-diali znova trije japonski parniki, ki so izkrcali vojaštvo Japonci so 6. t m. prodrli do Starega sel a in ga osvojili. To točko nameravajo utrditi in jo porabiti za svoje glavno taborišče, kjer bo zbranih 30.000 mož japon>ke vojske
Pariz 9. avgusta Agentura Fournier poroča, da nameravajo Japonci v slučaju, da se mirovna pogajanja razbijejo, poslati svoje brodovje v Baltiško morje V stro-kovnjaških krogih se pa sodi, da tega Japonci ne b:do nikdir riskirali, ker bi njihovo brodovje v Baltiškem morju lahko zadela slična katastrofa, kakor rusko pri Tsušimi.
Berolin, 9. avgusta. Iz KTow Yorka se poroča: Mirovna konferenca se je že pričela. Japonski delegatje govore angleško, ruski pa francosko. Vse izjave se takoj protokolirajo in prevedo na japonski oziroma ruski jezik. Baron K o m ur a predloži mirovne pogoje jutri, nakar jih bo Vite takoj brzojavno sporočil carju. Govori se, da je Rusija voljna odstupiti Salialin proti visoki kupnini, v katero bi se imela vračuniti vojna odškodnina, ter razdejari vladi-vostoske utrdbe. Ameriški diplo-raatični krogi se nadejajo, da se sklene mir že v najkrajšem času.
London 9. av usta. Na ru skeni dvoru je prišla zopet na površje stranka, ki je odločno za nadaljevanje vojne. Tudi car je na njeni strani, zlasti odkar mu je Linevič brzojavi!, da je popolnoma prepričan, da sedaj zmaga ruska ar.;.ada. Mirovna pogajanja bodo tekom enega tedna končana, ker bodo Jap nci stavili take pogoje, ki jih Rusija ne bo mogla sprejeti.
London 9. avgusta. „Daily Telegraph** poroča, da se je Vite na potu v Ameriko izrazil, da ne bo Rusija nikdar plačala vojne odškodnine in ne bo odstopila niti pedi svoje zemlje, marveč bo nadaljevala vojno do zadnje skrajnosti.
Portsmouth 9. avgusta. Vite se je izrazil, da bo vse storil, kolikor je v njegovih močeh, da se sklene mir. To pa je odvisno od tega, kakšne pogoje bodo stavili Japonci. Ako bodo njihove zahteve pretirane in nezdružljive s častjo Rusije, jih bo seveda moral odkloniti, kar bo imelo za posledico, da se bo vojna nadaljevala.
Za prebivalca  mest,  uradnike I. 1. d.
Proti težkotam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domaČe zdravilo pristni „MoH-ov Seidlita-prašek--. ker vpliva na prebavljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen uCinek. Skatljica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate'f; na DUNAJI, Tuchlauben 9- V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 7—11
Darila.
Opravnifetvu na&ega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda: Gca. Pepca Mnjzelieva iz Bele cerkve 4 K, nabrala od rodoljubnih Idrijeanov. — G. Fran Žužek, rišji inž. sedaj v Gleichenbergu 20 K mesto venca na krsto pokojnemu g. dr. Gregoriju Kreku. — G. M. Domicelj v Zagorju na Pirki 30 K Naznanjeni pevci „pri Lipi" nabrali^ v prijateljskem krogu 6 K Skupaj 62 K. Srčna hvala! Živeli!
Žitno cene v Budlmpeit*.
Dn« 9. avgusta 1905. Termin. Pfienica sa oktober .   .   . za 100 kg PSeniea  a april 1*06 100 „
R! . oktober .   .   . B  100 ,
Kenua Oves
„ maj 1906 „ oktober .
100 . ICO .
16*18 1664 13 16 13 10 12-10
Efektiv*
Vzdržno.
Meteorologijo poročilo.
Vfftina *i*d morjem 806*S.    BflSđaH «r»ćs! Uak 7S6-0 m*
Avgust I	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	&> IS	Vetrovi	Robo
8	0. zv.	74C0	18 9	brezvetr.	jasno
9.	7. rj. 3, p^p.	741 6 739 7	14 0 26 3	si sever si. jvzhod	lasno jasro
Srede}a včerajšnja t eru pora t ara: 19 7°. n^rmak* 19 41.      Padsr^na 0 0 mm
PonojUn'ra v Rado*lJiel|
javlja prežalostno vest, da je umrl nje član ravnateljstva, gospod
Franc Kunstelj
posestnik in gostilničar
ki si je pridobil nevenljivih zaslug za vspeh in procvit našega zavoda.
Pogreb bode v četrtek, dne 10. avgusta, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Predmestje štev. 65.
V Radovljici, 9. avgusta 1905.
P. v. m. SSlfl
Potrtim srcem javljava, da je umrla najina ljubljena soproga oziroma skrbna mati, gospa
Terezina dr. Romilioua
roj. pl. Raab.
Pogreb drage rajnice bo v petek, dne 11. t. m. ob 8. uri zjutraj.
Krško, 9. avgusta 1905.
Dr. Tomaž Romih, Božidar Romih,
soprog. sin. Namesto vsacega oznanila. 2f>lH|
—H—
Univ. Med. 25,11
Dor. I. DEMŠAR
specijalist za kožne in spolne bolezni in kosmetik
u Ljubljani, Prešernoue ulice 3
si je nabavil električni aparat, s katerim izvršuje različne kosmati ene operacije kakor odstranjenje bradavic, brčie, vrojenih znamenj itd.
Ravnokar je izšla
KORISTIM.
Povest iz gledaliških krogov ljubljanskih v polupreteklem času.
(Ponatis iz „Slov. Naroda.)
Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje  dogodke   neke  koristke izza Časa Mondheimovega gledališkega ravnateljstva.
Cena broširano 80 v., po poŠti 1 K.
Dobi se v knjigarni
L SCHUENTNER v Ljubljani
Prešernove ulice.
Izjava.
Keifje g. M. Domicelj, trgovec na Rakeku pod svojo Častno besedo izjavil, da ni bil v nikaki zvezi z dopisom „Slov. Naroda" z dne 1. julija 1905, naperjenim proti meni, preklicem radovoljno svoja namigavanja napram njegovi osebi. 2506
V Cerknici, dne 8. avg. 1905. v Cerknici.
poštni urad Solkan pri Gorici.
Ponudbe ravnotja.
2609
ne ordinira §
CM
od 8. do 31. avgusta.
ara ttvahna
trgovina
Lepo stanovanje
s tremi sobami in pritiklinami, se odda s 1. novembrom t. 1. v Streliakih ulicah s\t. 5 v visokem pritličja.
Ogleda se labko med 9. in 12. ter med 3. in 5. uro. 260»—1
vajencev
se išče za ključavničarski in mizarski obrt, kakor tudi za tovarno klavirjev. 2134—3
Več pove reklamno podjetje W. K. NUČtČ, Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 6, od 6.-7. ure zvečer.
odvajalna
. LEKARJA PICCOLI-JA
h-        v/LJUBLJANI
F pospešuje prebavo in odperrje L telesa.       Cenik brezplačno.
J
I steklenica 20 vinarj<
14 Naročila proti povzetju.
1521
z mešanim  blagom, v zvezi z gostilno, se odda z zalogo,  celo bišo, vrtom, skladišči itd. za dobo  od 5 do j 10 K t v najem.
^aslov  pove  upravništvo   „Slov. i Naroda". 2013-14 !
Stanovanje
8 4 sobami, kopalno sobo in z vsemi pritiklinami se z novembrom t. 1. odda v Wolfov?h ulicah st. 12 (Auer-jeva hiša). 2502-2 Več se izve ravnotam v pisarni. Stanovanje se lahko ogleda vsak delavnik od 8. zjutraj do 2. popoldne.
sline
obstoječe iz 5 sob, predsobe, kopalnice in pritiklin ter s porabo vrta, se odda takoj ali za novembrov termin na Bleiweisovi cesti st. I a, HI. nad.
Nadalje se odda za novembrov termin
stanovanje
obstoječe iz 3 sob, kabineta, predsobe, kuhinje in pritiklin ter s porabo vrta, v I. nadstropju hiše na Bleivreisovi cesti Štev. I. 2421—3 Več se izve pri hišniku istotam ali pa v prodajalni Alojzija Korsika v Šelenburgovih ulicah št. 6.
Potrtim srcem naznanjamo Tsem sorodnikom, prijateljem in znancem tožno vest, da je naš ljubljeni soprog, oziroma oče, brat in stari oče, gospod
Fran Kunstelj
gostilničar in posestnik
v torek, dne 8. t. m. ob polu 6. uri popoldne po daljši ia mučni bolezni previden s sv. zakramenti v 71. letu svoje starosti v Gospodu preminul.
Pogreb dragega rajnika bode v četrtek, 10. t. m ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Kadovljici.
Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
V RADOVLJICI, dne 8  avgusta 1905.
510
Ivana HiifiK^li. sopro     — Ktidol T Ku »MtelJ, sin.  — Terezija Tledle,  hči,  —  Apoiur. Ja  Hiiiimk-IJ. sestra.  — Reža KmmtrlJ, sneha. — VI Int.-    . Itiiriolf. l'avel Jfledlr, vnuki.
3474-37
Ernest Hammerschmidta nasledniki
1, WTJTi9SSB
trgovina zeleznln In kovin
Valvazorje* trg št. 6 — Ljubljana — Prešernove ulice št. 50.
Velika zaloga koljskega orodja in hišne oprave.
manufakturne stroke,  se takoj sprejme pri tvrdki 2607—1
Češnik Sc Milavec
V I-jnl>ljani.
Stanovanje
lepo, novo prezidano z dvema sobama, shrambo in drvarnico se daje v najem za november ali poprej za letno najemnino 320 K, z dokladami vred, na Tržaški cesti *t. 38 2402-2 Povpraša se v hiši ali v brivnici A. GJUD, Kongresni trg št. 3.
iz dobre hiše se sprejme za prihodnje šolsko leto v dobro oskrbo in vestno nadzorstvo. Lepo zračno stanovanje s kopalno sobo. Klavir in instruktor na razpolago.
Vpraša se pod „Dijak 18", poštno ležeče v Ljubljani ali pa pri upravništvu „Slov. Naroda". 2394 -4
Eepa novo urejena
restavracija
i
Notarski Mil
želi   svoje  mesto premeniti. Uraduje tudi v italijanskem jezika.
Ponudbe pod „Notarijst" uprav. „Slov. Naroda". 2452 2
Učenec i
y Ljubljani, Sv. Petra nasip štev. 37
se zaradi preselitve lastnika v Gorico
odda v najem ali na račun.
Obrt je prav dobro vpeljana. Odda se takoj, in le podjetniku na dobrem glasu. Oddaja lastnik
2484—2       Alojzij Rasberger.
iz boljše rodbine, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v
Krojenji Anton Kane
v Ljubljani, šelenburgove ulice 3.
Trgovski pomoćnik
j mlad, vešč mešaue trgovine in sprefen 1 prodajalec, želi svojo sedanjo ij j v 6 tednih premeniti  najraje kam v j mesto ali tudi na deželo.
Naslov pove upravništvo r^ Naroda". 249
Gospodična
vešča v domačem gospodinjstvu
i se sprejme k večji rodbini. 2608—1 Kje, pove upravništvo „S1. Naroda" pod ,,Podpora v gospodinjstvu".
i Lovskega psa
(Vorstehhund) 2473-3
j popolnoma uvedenega, ne črez 4 leta starega, želim kupiti.
Več pove uprav. „Slov. Nan
Ces. ki. avstrijske
državne železnice
C kr. ravnateljstvo drž. ieieznice v Beljaka.
Izvod I25 ^Tozneg^a red.su.
Veljaven od dne 1. junija 3 905. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m pour« m vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Moi»akcvo. LjuHno, tet SeUthal v Anssett Solnograd, če* Kleir-Reifliiip v Steyr, v Line, na Duaal via ^rosf^tten. — Ob 6. uri T zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembr* ob nedeljah in praznikik. — O'   . i fcjutrpji osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beijair. Celovec, Frasaeasfaitt Lpabno Duaaj, te* Sei?" 9 Solnograd. Inomost,  čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzcn, Marij: ,c   are, br*. vare, Karlove vare, Prago, Lipsko. fies Arcatetten na Dunai. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osor~-vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno. Selzthal, Dunaj, Solnograd, taoooost, }Brr Ženeva, Panz. — Ob 3. ari 15 m popolne osobni vlak v Podnart Kropo,  samo  ob nedeljah uj praznikih. — Ob 3. uri 68 m popoldne osobni vlnJt • Trbiž,  Beljak,   Pontabelj, Celovec, ?. sensfeste, Monakovo, Linbno, čez  Klein Reifimg v Steyr Line, Budejrsice, Plzet:, Marijine vare, Heb, Francove vare. Karlova vare, Pr^gc   Ljubljanii-Linc-Praga  direktni  voz I.  ir, ft. ran Lipsko,   aa Dtmaj čez Amstctten. —   Ob 10. on ponoči  osoba   vlak v   Trbiž, Beljak,   E * sensfeste, Inomost, Mouakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voa 1. in  O  casreda). — P V   NOVO   MESTO   IN   KOČEVJE   Osebni   vlaki.   Ob  ?. uri 17 m ajutraj osebni vlak t Novo  mesto, Stražo, Toplice,  Kočevje,   ob 1 uri  6  m ara   stffHJrs  —   Ob 7. zvečer \ Novo  mesto,  Kočevje.   —  PRIHOD V LJUBLJANO juž.  kol.  PROGA  IZ TRBIŽA Ob 3.  ari i.3 m zjutraj 03obni vl-ik z Dunaja čez Amstetteu,  Monakovo (Monakovo-Ljui direkt. voz l, TI. ras). luomost, Franzensfeste Stlnograo Line. S^eyr, Auasee, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj coobni vlak is Trbiža. — Ob lL. ari 10 m dojoldnc moba b Daaaja   čez   Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Manjue vare,   Prago  (Praga Line-L bana direktni   voz   I.   in   U.   razredi), Plzen,   Budejevice, Solnograd, Um Ženevo, Curih, Bregent,   Inomost,   Zeli  ob jezeru,   Lend-Oastem.   Ljubno,   Celovec,   t>n.. ho Pontabei. — Ob 4.  tir  29 m popoldne   osebni   vlak z Dunaja, Ljubna. Sc?xthala,   Be J Celovca, Monakovega, Inc mosta, Fnmzonsfesta, Pontabla. — Ob a. uri 06 m zvečer osobn z Dunaja, Lipske^a Prage, Franzensfeste,   Karlovih   vaiov Heba, Mar. varov, Plzna Bodejo ii Lines, Ljubna^ Beljaka  Celovca, Pontabla, čez Selzthal od  Inom .sta  in Solnograda. — Oh I uri o m zvečt r iz  Lesec Bleda    samo ob  nedeljah in  praznikih.  —   Ob 10 uri 40 m z. osobni vlak iz Trbiža i»d 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznik. . PROGA 12
NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osouni vlaki : Ob b. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mest* .3 Kočevja, ob t. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri H m. sveder istotako. - ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol V KAMNIK. Mešam tlaki; Ob . ari 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zveeer. — Ob 10. ^ri 45 m ponoći Bamo ob nedeljah n praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. uri 41« m zjutraj, ob 10, ari 69 m dopoldne, ob 6 ari li» m ir^pr Ob 9. uri 55 m ponoči sam oa edeijah n praznikih. — Sfednleevropaki čas e za 2 mm pred krajevnim časom v Ljri «i    • 2U ^
25
26
Knjigoveznica
FRBRESKVAR
s* lij ubija nI
na> ribjem targia
(poleg Frančiškanskega mostu)
priporoča cenj. p. n, občinstvu svoje nanovo urejeno
tiskanje napisou za = = trakove k vencem
napisov za društvene trakove, za zastave itd. itd.
In vsa druga v to stroko spadajoča dela. Naročnikom zunaj Ljubljuae razpošiljam izjrotovjjena dela že s prvim odhajajočim vlakom.
* Reklamne table *
za trgovce, rokodelce, obrtnike itd.
v raznih barvah in velikostih.
Ker so tiskani napisi Še enkrat lepši, oknsnejši in ličnejši, kakor pa rapisi iz nalepljenih papirnatih Črk in ker tiali niso dražji, se nadejam od slav. p. n. občinstva, zlasti pa od gg. vrtnarjev in trgovcev, ki se havijo s prodajo trakov in vencev, mnogo naroČil, ki jih bom vse izvršil v polno zadovoljnost cenj. naročnikov.
Cene zmerne, postrežba solidna in točna.
u
^ ^ A ^   A   *   ±    * —   '    "  ' ■       x 1
Sprejema zavarovanja Človeškega ftlv-ljenja po najraznovrstnejam kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga aa varovalni ca. Zlasti ie ugodno zavarovanje na doživetje in smrt ■ mianjBujoCimi ac vplačili.
Vsak Član ima po preteka petih let
pravico So dividende.
^za]©mna asavarovalna "banka v Prag*!. Raz. fondi: 31,865.386*80 K. Izplačana odškodnine in kapitallje: 82.737.159-57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
a fiDihul alovaiittlto • narodno uprave. 5— 92
Generalni zatmtop W Ljnbljani9 iegar pisarne bo v lastne) baadnej hisi
Zavaruje poslopia in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenj oje takoj in najkalantneje D Siva najboljši al o vos, koder poalan
Dovoljuje is tistega dobička izdatne podporo v narodne m občnokoristno namene.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Taviar.
i lastnina m usk .Narodne tiskarne".
8^6
78