SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: i Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld,y za četrt leta 4 gld., za jeden [ in oznanila (inserate) vsprejema upravnifitvo in ekspedleija ? mesec 1 gld. 40 kr. | »Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. * i i« i9 m V a1d™inJ8t»a°yi P^jeman velja: © Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f „ H H ejen-ju. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Vrednistvo je v SeraeniSkih ulicah it. 2, I., 17. Posamne Številke po 7 kr. | Izhl0a V8ak dallf izvlemSi nedelje in pra2nikei ob po, g ^ popo,dne Štev. 108. V Ljubljani, v soboto 12. maja 1894. Letnik XXII. Binkoštim! Praznik sv. Duha nam obuja nebrojno važnih resnic v spominu. Vedno manj se zavedamo zveze nadnatornega sveta z na-tornim. Vedno bolj izginja iz spomina zavest jedinosti mej Bogom in svetom, mej angelji, svetniki in ljudmi; zato pa tudi ni čuda, če je tako malo nadnatornega življenja mej nami in če tudi natorno življenje i po duhu, i po telesu od dne do dne bolj propada. Ostale so sicer še nekatere javne verske navade. Ob gotovih uradnih praznikih se prikaže celo častniška in uradniška uniforma v cerkvi. Zborovanja se pričenjajo še vedno s slovesno službo Božjo, slovesnih procesij se udeležujejo tudi ljudje, ki so vže križ pozabili delati, — -- toda vse to je pri mnogih brez duha, brez življenja. Kje so časi, ko je verno srce povsod čutilo obližje večnega Boga, izvor svojega življenja in gibanja in kopernelo po njem ? Ali se povrnejo kedaj? — — — Pošlji svojega Duha o Bog, in ustvari jih! Človeška družba je kot družba bolna. Socijalno vprašanje je suha in kratka dijag-noza te bolezni. Milijoni stradajo, da se jed-nemu dobro godi, nravno in telesno se vni-čujejo žive človeške sile — kot novodobne hekatombe nenasitnega kapitala. In vender si vsako človeško bitje želi ohraniti kralju stvarstva dostojno bivanje čuteč, da ima pravico do tega. Ali se izpolnijo kedaj ti ne-umirljivi vtripljeji trpečih človeških src ? Pošlji svojega Duha, da se prenovi lice zemlji! Ni je resnice, katere bi še ne tajil človeški um. A pri tem, ko se upira resnici, se vklanja najgorjim zmotam. Najnagnusneji okultizem praznuje svoje zmagoslavje širom sveta. V grdih, ostudnih oblikah se zopet poraja magija in vedeževanje; celo satan se časti . . . Skrivne družbe okužujejo svet s tem6 lažij in nenravnostij. Kje dobimo pomoči r Duh resnice, Vas bo vsega učil! Sovraštvo in pogin človeštvu so načela trdno zvezanim strankam, ki pripravljajo v zdravilo družbi človeški — uničenje njeno. Bombe se že oglašajo in vrsta anarhistov je od dne do clne večja. Samo na Francoskem jih je bilo leta I890 po izjavi njihovega dnevnika > International € — 50.000 — Tudi ženske se jih oklepajo. Ime O u i -t r i n e in D o t z je< znano po celem Parizu. Slovstvo njihovo je vže jako obširno. Ba-kunin, Stirner, Krapotkin, P r o u d -hon, Reclus,Grave,Guy, Malato so anarhistični klasiki. Tudi svoje modro- in naravoslovce imajo. Mej nje štejejo: B li c h -ne rja, Haeckla, Darwina, H. Spen-cerja, Herzena, Flamona in da je mera polna, tudi svoje svetnike: Ravachola, H en r ya. Miru, jedinosti, ljubezni zaklinjajo od Ljubezni za ljubezen vstvarjeni ljudje večno sovraštvo in boj! Fin de siecle! Ali je kje dobiti leka? Binkoštni praznik, rojstni dan najpopolnejše, vzorne družbe — katoliške cerkve nam oznanja: Sv. Duh resnice, miru in ljubezni, je jedini zdravnik bolnemu človeštvu! Trgovina v nevarnosti? S Stajarskega, meseca maja. „V tretje gre rado", pravi pregovor. Niso še pozabljene resne besede o gorenjskih planinah, kjer se je utaboril priprostega ljudstva najhujši sovražnik; — vže slišimo enako tožbo iz itak bedne Dolenjske. In žalibog tudi jaz iz cvetočega spodnjega Stajerja prinašam enako tožbo v širen svet, ki s prejšnjima dvema priča, da tujcu dišč ne samo lepe naše pokrajine, temuč i pridno naše ljudstvo, katero hoče v svojo oblast dobiti in se ob njegovih žuljih rediti. Lesna trgovina ob Dravi od Celovca doli globoko v Ogersko in še dalje, to je ona žila, ki prinaša denar in blagostan v naše pokrajine. Kadar še ni bilo za Dravo železnice, drdrali so v enomer z lesom obloženi vozovi po cestah k vodi in nalagali blago na plove in „šajke", katere so nesle vse to celo globoko doli v Srbijo. Starim našim plavačem so še v dobrem spominu ondotna mesta, kakor Pančevo, Lom, Palanka, Beligrad itd. Kadar se v to zamislijo, spomnijo se tudi dobrih časov, ki so jih takrat imeli, vsaj vže pregovor izvira od tod: Plavaču poleti nipečenkapremastna, po zimi ne skorja presuha, kar znači, da niso znali štediti. Ob cesti in na pripravnih mestih pozidala so se krasua poslopja, ki so še sedaj priče, da ondi se je nekdaj stekalo bogastvo in premoženje. Skratka, vsem je šlo dobro, ljudje so lahko precej prislužili, kmetje precej pridelali, trgovci pa naravnost bogateli! To pa je bilo dobro le zategadelj ker je bila trgoviua v domačih rokah, da nihče druzega ni zavidal, niti ga izpodrival. Pred kacimi trideset leti pa se je v takrat ne-znatuem selu Dobrova (Kottori) niže Varaždina naselil bogat Hrvat v družbi z nekim Židom in pričel trgovino z lesom. Prvi je imel precej denarja, a drugi vso Židom prirojeno spretnost za trgovino. Podjetje je napredovalo tako, da ko je čez nekaj LISTEK Za svobodo zlato. Povedka izza srbskega vstanka, spisal M. Živkovič. I. Leto 1806. Zgodilo se je, kar se je zgoditi moralo — narod je vstal . . . Srečna Evropa z je orjaškimi koraki hitela za omiko in umeteljuostjo, brzo se probujajoč itj okrevajoč po prejšnjih nezgodah; samo Srbinu stal je na tilniku s težko nogo svojo Azijat, kleti sovražnik evropske omike. Štiri polna stoletja so minola, odkar je trpela raja, iu nastajalo je peto stoletje . . . Štiri stoletja! Trenotje v svetovnem življenju, hipec v človeškem življenju, leto v srečnem življenju naroda in večnost za nesrečne narode . . . Tudi drugi narodi so trpeli muke in suženjstvo, toda ne 400 let in ne od Turčina. Toda raji je konči vzkipela kri. Skoro z golimi rokami porstala je raja I. 1804 in bila se je sprva s sultanskimi odpadniki; na to je napadla i celo sultana. Približalo se je leto 1806 Vstajniška raja premaga vojsko in samega vsemogočega padišaha v Štambulu . . . Slavnejšega leta ni skoro v povestnici srbske vojne. Vrstila se je bitva za bitvo, iu čira večja, tem slavnejša. Leto 1806 dalo je iiarodu srbskemu določeno, trdno mesto v zgodovini, kakoršno je dalo junaškim Grkom, Rimljanom, Rusom, Francozom in drugim narodom, kateri so se proslavili z mečem. Leto 1806 ustvarilo je srbskega Leonido, srb skega Hanuibala, srbskega Napoleona .... Kaj še! Ono je ustvarilo srbske Leonide, srbske Hannibale in Napoleone . . . Leto 1806 pokazalo je svetu Kara Djordjo (Črnega Jurija), Carapiča, Glavoša, Čupida, hajduka Veljka, Katica, Dobraujca iu Obrenoviča. Leto 1806 dalo je vid slepcu Višuiču, srbskemu Omiru. Leta 1806 skoval si je narod srbski krono od Čistega zlata ua junaškem „mejdanu" in jo odičil z dragocenimi biseri: z bitvami na Salaši, pri Pecki, na Dolzih Njivah, na Mišaru, na Deligradu, na Dunaju, v črnoreški nahiji . . . Leto 1806 ud^lo je v to krono i alem-kamen : osvojeuje Beligrada . . . C t To, Srbin, pomni leta 1806! Spominjaš se li Kosovega, spominjaj se i tega leta! Naj ti leto 1806 prežene s čela otožnost, katero je ondu nakupičilo leto 1389 —-- Povem vam iz tega čudnega leta resnično do-godbo . . . Pomaga naj zdraviti in celi ti srbske rane s Kosovega ! II. Sel. V najprostornejši dvorani samostana sv. Trojice, kamor je zahajala k molitvi pobožna raja iz okolice Plevala, stojš v kolu igumen, menihi in učenci. Slab svit lampice pred obrazom Matere božje jedva osvetljeva pobožna obličja črnomenihov, rekel bi: Nekega vidiš, a ga ne vidiš . . . Samo jeden je med njimi brez anterle in kami-lavke, v haljini in opankah; toda ta ne vč, gori li lampa, ali ne gori. To je slepec Djuro Milutinovič in Grahovega. Z nogami navskriž sedi sredi kola, v naročju ima javorove gosli, z desnico ubira s krivim godalom (lokom) strune in z levimi prsti igra in drnka . . . Ubogi slepec! Kako čudesne izvablja zvoke! Temne in jedva slušajoče — Turčinovo uho je povsodi — in kakor bi iz njih govorilo obradosteno srce. \ t rv<. let Hrvat umrl in žid vse podedoval, je ta svojim sinovom vže milijone prepustil. Ti pa so sedaj v Dobrovi povzdignili prvo skladišče vsakovrstnega lesa, da se more reči, ondi je središče cele po-dravske lesne trgovine. To bi ne bilo nič hudega, da bi ž njihovim napredkom ne trpeli drugi trgovci in konečno vsa trgovina. Židje namreč niso zadovoljni z ogromnim bogastvom, temuč oni bi radi imeli monopol v celej lesni trgoviui podravski. Kaj pa to pomenja za naše trgovce in kmete, to se da slutiti, pa težko povedati. Prvi bi propadli popolnoma, drugi pa hirali polagoma, dokler bi se ujih imetje ne zgubilo v — židovskem žepu. Evo nekaj dokazov o tem njih namenu in početju : Naš mali trgovec kateri včasih ne ve kam z blagom, kadar namreč kupčija hira, kar je rado v bolj mokrej jeseni, poda se na Hrvatsko, želeč najti kaj sodiugov v trgovini, da bi blago vsaj spravil v denar. Ali opravil je slabo. Hrvaški kupci so mu zagotovljaii, da dobe blago na dom pripeljano od Židov za tisti kup, kot ga naši trgovci tukaj morejo postaviti na železnico. To priča, da židje marsikdai delajo pod ceno, samo da naši trgovci nimajo kam z blagom in ga konečno morajo njim ponuditi, pri katerej priliki si pa židje gotovo vrnejo prejšnjo zgubo. Oškodovan toraj ni nihče drugi, kakor naši trgovci. Drugič se dogaja, da kupijo židje s katerim naših trgovcev veliko množino lesa. Obljubijo mu še precejšnjo ceno, ali ker ga pri tem niso mogli dobiti, zadržujejo ga s plačilom nalašč par mesecev, dokler se jim dosta obresti nabere. Ce pa jih ta vendarle tirja, odbijejo mu po svoje.j volji nekaj odstotkov, kot „Casse scjnto". Posebno radi zadržujejo majhne trgovce z denarjem, dobro vede, da so oni brez tega, kakor ptič brez peruti. Da bi si ti pa s postavnimi sredstvi mogli kaj pomagati, je skoraj nemogoče, kar priča dosta žalostnih skušenj naših trgovcev. Enako se pri židu godi s kmetom. V obče je še sreča, da velicega kapitala židje nimajo pri naših kmetih, ker jim kupčija nese večjih obrestij in denar rajše obračajo za aktivno delovanje. Vendar ako le za par mesecev založijo kmeta naprej s kakim sto-takom in tudi blagom p. koruzo, vinom itd. mu ob računu odtegnejo po 2% obresti in sicer od prejemnikov celega leta, če tudi je ta med tem časom jim pošiljal blago. Tudi vtem slučaju si kmet ne more pomagati potom tožba, katerih se naši interesenti na Ogerskem sploh ne poslužujejo, ker jih skušnja uči, da ničesar ue opravijo proti židovski zvijačnosti. Omenjam naj še, kako židje pri računu znajo slepiti kmeta. Imajo namreč zvezo z mnogimi trdnimi trgovci in kmeti. Kadar s temi račauijo, delata kmet in žid vsak s\oj račun. Ko pomerita oba skupaj, kaže se navadno grozen razloček in da se ta poravna, treba mešetariti. Da se razmerje poravna, navadno žid primakne, ker se boji za zvezo s trdnim kmetom ali trgovcem. Tirja pa, da mu oni podpiše njegov račun nespremenjen ; kar je do dal, ostane naj tajno. Tak račun mu .ie potem vada, kadar računi z drugimi slabejšimi kmeti in trgovci, kaže uanj, češ toliko sem dal onemu za boljše blago itd. Podpis dotičnika je priča židovih lažij. S tem postavi žid svoje cene trdne, da jih lahko ne prebije pojedini trgovec, še manj pa pri-prost kmet, največ zato, ker vsem manjka jedinosti sloge, in skupnega delovanja. Take so razmere zadnjih desetletij v podravski lesni trgovini, kjer vidno bolj zmaguje žid 8 svojo prekanjenostjo nad neskušenimi kmeti in nesložnimi trgovci. Toda prišlo je še do huje vojske, katera bode konečno določila, imajo li še naši trgovci živeti in delovati v blagor kmetu, ali pa naj vse popuste v nevarno roko židovsko. Povod tej vojski dala je tako imenovana „ref akcija". Tega tujega izraza vira ne maram preiskovati, pomenja pa pri vožnji popust od vozov pri železnicah, in sicer dobi to oni, na čegar ime se pošlje, ali pa pošiljatelj. Pred več leti veljal je ta popust od vsakega voza in ob novem letu potem se je ta zdatna svota (zdi se mi 10 gld. od voza) vrnila do-tičniku Posebno malim trgovcem j« to kaj dobro došlo, ker jim je jako olajšalo aktivno delovanje za prihodnje leto. To se je premislil zviti žid in z velikim svojim vplivom dosegel, da seje ta hleb kruha vzdignil visoko, da ga malokdo doseže. Veljala je svota sto vozov na leto, da se mu izroči dotična nagrada. Toda še to je premalo, ker se je še našel kdo, da je jedel zraven Žida iz te skiede. Vzdignili so jo — gotovo na prizadevanje njegovo — na ogromno število tisoč vozov na leto, in sedaj je sedel že sam žid pri tej skledi, iz katere je lahko zajemal same čiste dohodke svoje prekanjenosti in — žalibog mogočnosti. Tako je trajalo par let in s tem hudo stiskalo naše trgovce. Vedno bolj mogočen žid nadaljeval je svoje delo s hitrimi koraki iu skoraj da bi se zgubilo že upauje našim trgovcem do samostojnosti brez židovskega pokroviteljstva. Posamezniku je to bilo že pretežko, kajti židovski vpliv sega že od sredine Koroške daleč globoko po Ogerskem, in povsod naperjen delovati nasproti drugim krogom. Treba je bilo tukaj neustrašenega žrtvovanja, skupnega dela in krepke volje. Zraven pa še mnogo truda s podu-čevanjem, kaj preti našej trgovini od židovstva, česar ne razume vsak trgovec ali kmet. Hvala Bogu, da so se uašli še za čas možje v pravem pomenu besede, ki so se lotili — recimo za naše razmere — velikanskega podjetja, borbe z židovstvom ; — videvši grozeči razpad domače trgovine in hitro rastoče pogubuo delovanje židovstva, sklenili so naši trgovci storiti korak, kateri ima jih ali ohraniti, ali pa biti poslednji v tem obzizu. Sklenili so čvrsto medsebojno zvezo, da bodo delovali proti Židom iu pri opraviteljstvu železnic še jedenkrat prosili za omenjeno „refakcijo". V ta namen so imeli shod na Velikonočni ponedeljek v Mariboru, katerega se j« udeležil tudi pooblaščenec želtzničnega upraviteljstva z Dunuja. Ta je zagotovil naše trgovce, da morejo doseči zopet prejfnc dobrote popusta, toda s pogojem, ako v zvezi „Sta jersko-Koroškega trgovinskega društva" odpošljejo letos vsaj petnajststo vozov lesa pod tem imenom. Podjetni iu pametni zbrani možje — brez ra- In ta pesem! Ni gromojflasua, kakor običajno. Tiha je, kakor tiha molitev trpečega srca. Starcu igumenu in najmlajšemu učencu igrajo solze v očeh . . . Toda to niso solze bolnega srca, to so solze veselega srca. Djuro peva: Bože mili, čuda velikogai Kad se štaše po zemlji Srbiji, To Srbiji zemlji, da prevrne 1 da druga nastane sudija. Tu knezovi nisu radi kavzi, Nit su radi Turci izjelice — Več je rada sirotiDja raja . . . Djuro je prekoračil vse turške straže do Srbije, ko poči prva vstajuiška puška. Bojeval je z Višničem, z bojnim orožjem, da bojevitejšega nima nijeden arzeual duhovitih Evrop-cev — z goslami . . . In ko so brača od vseh stranij hitela na pomoč bratu, bil je slepec Djuro obvestovatelj Črnega Jurija zmag po pokraiinah, koder o njih še vedeli niso, in o tem, da je vstala Šuinadija. Preko tur-činske vojne, turčinskih stra/, je nosil Djuro drobna pisemca v.staških vojvod načelnikom v Stari Srbiji in na Črno Goro, prenašal ja je v goslih in ni ga zasačilo najbistreje vohunsko oko. Da bi ga ne zasač li prekanjeni Turki, hodil je Djuro vselej po drugi poti. Da bi ue bilo Djura, javeljne bi bil mogel Črni Jurij pomišl.jati na sv0| poznejši pohod v Staro Sr bijo in se pripravljati nanj. Iu tudi zdaj je prinesel pisma; prehodi' e Ple-valj, toda ne prvič . . 2e nekolikokrat prelazil je Sje-vic-o in Novi Pazar. Za jutranje z*re dospel ie v samostan. Po dnevu bil je v igumenovi celici. Samo štiri stene so vedele, o čem sta se pogovarjala. Proti večeru skliče igumen vse v samostanu, da jim Djuro zapoje najnovejšo pesem slavnega Viš-mča . . In Diuro je pel. Govoril ni nihče. Cemu to, ko srce vse umeje? Igumen vstane, vstane i Djuro in vstali so menihi iu učenci. Igumen poda Djuru roko. Ta jo pritisne k ustnam, vzame gosli in odide. Djuro ni bil prvič v samostanu, poznal je tu vsak kotiček. Izgine v temoti — po noči so pota vsakemu potniku najvarniša. Igumen d& mlajšim povelja iu ti se razidejo. (Dalje sledi) zlike narodnosti — so t-e v to zavezali in čvrsto obljubili delovati v ta namen. To seveda ni bilo po volji Židom in hitro so bili pripravljeni razdreti to nakano. Prvo poleno so našim lahko vrgli pod noge. Pregovorili so ravnateljstvo nekaterih ogerskih železnic, da je ukazalo, naj se na nekatere postaje ne vsprejema les drugače,, ako se ue plača nekai vožnje naprej. (Sicer je navada, da vožnino plača prejemnik, kar se seveda pošiljatelju na njegovo ime glasečemu, odra-čuni.) Tudi v to so se zavezali odločni naši proti-židovci in žrtvujejo sedaj po 10 do 15 gld. naprej od voza na te postaje poslanega. Toda kje kupcev dobiti, ker židje so skoraj celo Ogersko prepregli že s svojimi mrežami? Se jedno veliko žrtvo so morali naši opustiti, da so še to oviro premagali, kajti židje videči njih delovanje zagrozili so se kratko: „Mi bomo vsako stotino lesa v ta namen tukaj dražje plačali in na Ogerskem ceneje oddali, da le ne bi dosegli nasprotniki svojega namena". Tako .je govoril glavni agent Židov iu res je poskočila cena lesu v teh dnevih borbe (po Ve-likinoči) ueverietno. Gotovo je že to priča, da velja boj za važno reč, sicer bi Židom ne šel denar tako iz pod rok! Težko je bilo toraj kupcev dobiti po Ogerskem in da so se dobičkaželjni Mažari dali v to zvezo spraviti, morali so naši storiti nesebičen, da plemenit korak, popustili so jim za letos „re-fakcijo". To .jih je potegnilo k našej zvezi, v katerej naj bi oni enako goreče delovali, vsaj žid tlači enako Mažare kakor druge narode, koder pride na vrh! Naši se držijo čvrsto in gotovo upajo, da dosežejo svoj namen. Ali vprašanje je, ali bode vpri-hodnje za zmiraj dovoljena jim ta dobrota železniškega popusta, sedaj jim zagotovljena? Ali jih morda v kratkih letih zopet ne prehiti žid, ki ima na Ogerskem že tako povsod prvo besedo, ter narekuje jim nove pogoje? Vprašanja ta so toliko važna, da jih s posebno vnemo priporočamo gg. drž. poslancem v premislek, naj bi oni ne zamudili korakov pri dotičnih krogih, da se zagotovi obstanek našim trgovcem. Naj bi se vsaj po naših — zlasti južnej — železnici znižala voznina in to vsem enako pravično, potem če bodo ogerske železnice šle le židom na roke,' obrnemo se mi lahko proti Trstu? Povdarjajoč še enkrat važnost omenjenega nasveta iu prošnje, ponavljam da je sedaj že pravi čas upreti se židovstvu s pravimi sredstvi. Kadar bode ono s svojim kapitalizmom že vse pre-preglo, potem je borba prepozna. Bodimo torej sedaj o pravem Času na straži, varujmo sebe in svoje naslednike židovskega vpliva s tem, da že sedaj skupno delujemo proti njim, kot pravi krščanski socijalisti — dnmoljuhi!_Pohorski. Politični pregled. V Ljubljani, 12. maja. Poljaki in koalicija. Večina poljskih listov zlasti pa „Przeg!ad" se veseli, da se je ohranila koalicija, da so se poravnala nasprotja, ki so bila nastaia vsled konfiskacijske prakse, kontroverze mej Treuinfelsom in Madejskim in pa vsled sleškega vprašania. Posebno se vesele, da so se nasprotja o sleskem vprašanju tako gladko poravnala. Od njih bi bili imeli dobiček le slovanski radikalci. „Opavski Tydeunik" je celo prizna!, da je šlo pri tem pred •sem za razruwnje koalicije. Poljski listi tudi naglasa jo, da so v Sleziji Poljakom Čehi nevarnejši od Nemcev, in zatorej ui želeti, da se koalicija razdere, ker bi to bilo Čehom v korist. Vidno je, da Poljaki radi prepuste Nemcem zatirati svoje so-plemenike v Sleziji, da le Cehi kaj ne pridobe ! S tako politiko si pač Poljaki ne morejo pridobiti simpatij Obtalili Slovanov. Kdo ve, če se kedaj ne bodo še kesali zaradi take politike. Civilni zakon na Ogerskem. Liberalni listi se tolažijo s tem, da dvorni dostojanstveniki niso izražali mnenja krone, temveč le svoje mnenje, ko so v ogerski gospodski zbornici glasovali proti civilnemu zakonu. Po binkoštnih praznikih pojde NVekerle na Dunaj, da izve mnenje krone. Ako mu krona več ue zaupa, bode odstopil, ako mu pa zaupa, bode zbornica poslancev takoj z nova začela posvetovanje o civilnem zakonu in potem pa stvar pride v drugič v gospodsko zbornico. Liberalci se nadejajo, da drugi pot dobe večino, ker se mnogi člani gospodske zbornice več ne bodo udeležili zbo- . ! . L ) rovanja. Mnogi so baje glasovali le zaradi tega proti civilnemu zakonu, ker so sodili, da je to želja krone, ker so visoki dvorni dostojanstveniki glasovali proti vladi. Drugače bi pa bilo, ako drugi pot pride do glasovanja. Mi smo prepričani, da liberalci ne bodo imeli prilike, veseliti se svoje zmage in da je We-kerle doigral svojo komedijo. Drugi hesenski katoliški 8kod je bil v Darmstadtu v nedeljo. Vdeležilo se ga je blizu 10.000 ljudij in sta zatorej morali biti dve ločeni zborovanji. Odvetnik Schraitt je govoril o rimskem vprašanju, Kiibel iz Giessena o katoliških redih, odvetnik Frenaj o socijalnem vprašanju, župnik Schiifer o šolski reformi, odvetnik Brentano o časopisju. Vsem govornikom so burno pritrjevali. O vsaki točki se je sklenila primerna resolucija. Z velikim naudušenjem se je pozdravil brzojav kardinala Ram-pole, ki brzojavno sporoča papežev blagoslov. Lepo složno postopanje hesenskih katolikov bode jim pač pomoglo do njih pravic. Sploh se v Nemčiji vidi veliko bolj živahno katoliško gibanje nego v Avstriji. V hudih borbah so se nemški katoliki utrdili, do-čim so v Avstriji pod Taaffejevo vlado katoliki sem-tertja nekako popustljivejši postali. Devica Orleanska. V več francoskih mestih se je letos proslavljal spomin Device Orleanske. Liberalni listi se pa jeze, da je to proslavljenje vzela duhovščina v roko in je tako slavlje dobilo zopet bolj verski značaj. Stvari bi se bila morala po mnenju liberalnih listov lotiti vlada in skrbeti, da bi vse slovesnosti imele jedino naroden značaj. Mi pač mislimo, da bi sedanja liberalna vlada to bila tudi storila, ali je slutila, da bi vsa njena prizadevanja ne imela vspeha. Narod francoski je prepričan, da je Ivana Orleanska bila poslana od Boga, da je ni vodil le narodni duh, kakor bi liberalci in bogotajci ga radi prepričali. Pričakovati je pa, da liberalci stavijo v tem oziru v zbornici kako interpelacijo, ker so že vajeni, v vsaki stvari interpelovati vlado. Cerkveni letopis. Procesija na s>. Goro. V Gorici, 9. maja. V proslavo papeževe petdesetletnice namerovali so Goričani že lani prirediti romarsko procesijo na sv. Goro, a preprečila jo je kolera v bližnjem Vidmu. Sklenili so letos romati. Zgodilo se je. V nedeljo proti večeru sešlo se je v Gorico obilo romarjev iz oddaljenejših krajev. V stolnici molili so celo noč. Po 2. popolnoči brale so se sv. maše. Ob 3'/t zjutraj v pondeljek oznanovalo je vbrano zvonenje v stolnici raznim romarskim oddelkom, da se prične pomikati procesija proti Solkanu. Točno ob 4. odšla je iz stolnice mestna duhovščina z goriškimi romarji. Radi obilnega ljudstva šla je zelo počasi. Do svetišča je rabila 5 ur. Par korakov pod cerkvijo stala je skoro pol ure, ker zadnji del procesije ni mogel v cerkev vsled mnogobrojnih udeležencev. Po dolgem trudu dospela je v do zadnjega kotiča natlačeno, slovečo romarsko cerkev. Pol ure po prihodu govoril je kaj navdušeno, slovesnosti primerno preč. g. Kolavčič, župnik solkanski. Po slovenskej propovedi služili so Prevzvi-šeni slovesni pontifikal. Med pontifikalom je laški propo-vedal prč. g. profesor moralke v Gorici msgr. Alpi. Po pontifikalu podelili so Prevzvišeni apostolski blagoslov, za tem so zapeli »Te Deum" in dali blagoslov z Najsvetejšim. Po okrog poldne završenem cerkvenem opravilu obedovalo je kacih 100 duhovnikov v svetogorskem samostanu. Prostovoljnih darov slovenskemu in laškemu Alojzijevišču v Gorici nabralo se je ob tej priliki nad 100 gld. Med obedom napil je v izbranih besedah stolni prošt, msgr.. Jordan sv. Očetu. Glede števila udeležencev pri procesiji čule so 80 razne sodbe. Solkanci govori, da je bila številnejša letošnja procesijo od bivše. Bodi kakor hoče, naj trde jedni ali drugi pravo, mi menimo, da za-biležimo resnico ako rečemo, da je bilo romarjev od 40.000 do 50.000, med temi kacih 500 ali 600 Trža-čanov. Lepo število. Veličasten dokaz, kako globoko je vkorenjeno češčenje Marijino na Goriškem. Ginljivo in spodbudno bilo je slišati molitev in prepevanje v obeh deželnih jezicih. Romarji obeh narodnosti bili so jedini v tekmovanju, kdo bi lepše pel slavo Mariji. Ni jih razdvajal jezik, ni narodni prepiri. Da bi jih sploh nikdar ne! — Dež je malo pršil celo pot, kar na sploh ni oviralo romanja, dasi se je splašil marsikdo po polnoči, ko je precej lilo.— V čast Solkancem moramo priznati, da je Solkan praznično oblečen z zastavami, zelenjem, mlaji, cvetjem in razsvitljavo sprejel romarje. Na večer pred procesijo bil je razsvetljen ves Solkan in ves svetogorski samostan. Umeteljniška razstava v Gorici. 2e delj časa se govori pri nas, da bode letos v Gorici razstava umeUjnih izdelkov. 2e oe je sestavil poseben odbor, kojemu je na čelu naš vele-zaslužni in spoštovani deželni glavar grof Franc Co-ronini. Ravno kar je razposlal odbor vabilo, ki je v velikih lepakih prilepljeno na voglih ulic. Vabilo pravi, da razstavo negujejo razni gojitelji in prijatelji lepih umeteljnosti. Tekmovati smejo umeteljniki iz goriške dežele, pa tudi zunanji, t. j. š Primorskega, iz cele Avstrije in celo inozemci. — Izdelki bodo razdeljeni na tri oddelke: a) starine. b) umeteljni izdelki doposlani od umeteljnikov, c) umeteljni in obrtni izdelki deletantov. Oddelki se bodo delili v pododdelke. Razstavljavci iz goriške dežele pod a, b, morejo vdobiti častne diplome in pohvale, drugi so od tega izključeni. Dan in natančni opravilnik se naznani v kratkem. Vabilo pravi, da se hoče s to razstavo spoznati spretne moči in nadarjenost Goričanov in deželanov, da se razkrijejo svetu imenitne starine naše dežele, da najde mladina nauka in vodil v umeteljnostih in obrtih. Razstava bode v drugi polovici avgusta meseca. Cisti dohodek je namenjen deškemu sirot i šč u. To vabilo je objavljeno samo v italijanskem jeziku, ali objavljeno bode gotovo tudi v slovenskem, saj je namenjeno celi deželi in ima razstava služiti napredku cele dežele, tedaj tudi napredku Slovencev. Ako bi bili morebiti Slovenci zaostali v lepi umeteljnosti in obrtnijstvu, so toliko bolj potrebni »nauka in šole-. To pa upamo tem več, ker stoji na čelu mož, kojemu je bila narodna enakopravnost vedno vodilna v javnem življenju in ki je tudi Slovencem že večkrat pokazal, da jim dobro želi in Slovenci njemu tudi. Značilno za naš narodni napredek in za vspehe naših narodnjakov je, da ni nobenega Slovenca v celem odboru, ki šteje 24 članov. Tako nas spoštujejo Italijani in Nemci v Gorici. Naši kričači pa vpijejo: »Napredujemo, nikogar se ne bojimo!" Da, Slovenci napredujejo v Gorici in narodni napredek je vedno veči dolg na imetje in vedno večja nezaupnost. Slovenci napredujejo, saj imajo dva lista »odločno narodna", kojih eden (»Sloga") ve, da sme odbiti od sebe vse konservativne rodoljube, ker so v taborju narodnih nasprotnikov, a drugi ("Soča") ve, da sme blatiti in pobi-vati vse, kar se noče uklanjati gorskim nihilistom. Slovenci napredujemo in smo že tako mogočni v Gorici, da lehko spodkopljemo in sramotno pokopljemo vsaj polovico svojih izobraženih mož: duhovnikov in posvetnih. Zadnja »Soča" pravi, da ima že žeblje pripravljene za sramotne rakve slovenskih mož. Srečna Slovenija, ki tešeš sramotne rakve možem, ki so ti dobro hoteli in te branili, kjer so mogli in zuali že 30 let! Drugi narodje častijo zaslužne rodoljube na stare dni, tebi ni tega treba! Pazi pa, ali niso morebiti oni, ki rodoljubom žeblje zabivajo, vdobili zlate žeblje v zameno za železne od narodnih nasprotnikov. Tako si tedaj razlagamo, zakaj niso odborniki naprosili niti enega Slovenca v odbor, menili so namreč, da Slovenci so premogočni in preveličastni za take malostne razstave, Slovenci imajo že „Ke-gljaški klub", pa se ne zmenijo za drobne stvari. Plaudite amici! Koledar za 20. teden leta 1894. Nedelja, 13. maja: BinkoŠti, evang. Jezus govori o sv. Duhu; Servacij šk. Ponedeljek, 14. maja: Binkoštni, Bonifacij m. Torek, 15. maja: Sofija m. Sreda, 16. maja: Kvatre, Janez Nep. Četrtek, 17. maja: Maksima dev. Petek, 18. maja: Kvatre, Venancij m. Sobota, 19 maja: Kvatre, Celestin p. — Lunin spremin: Šip 19. maja ob 5. uri 4 min. popol. — SoInce izide 15. maja ob 4. uri 32 minut; zaide ob 7. uri 21 minut. Dnevne novice. v L j u bi j an i, 12. maja. (Zopet tovarna pogorela.) Iz Šturja na Vipavskem 11. maja: Jutri bode šele mesec dnij minulo, odkar je pogorela tukajšnja predilnica in niso še spravili vseh železnih vezij in stebrov iz zakajenega zidovja, vže imamo od danes naprej zopet eno tovarno manj. Ob vodi Hubelj je napravil predlanskim g. Nussbaum zraven svoje umetne in velike pile (žage) tvornico za testenino (Maccaroni-fabrik). Ravno se je roba začela dobro razpečavati in je dobil podjetnik upanje, da se mu bodo začeli pro-vračevati veliki stroški, pa mu danes na jutro ogenj vse vniči. Ob 3. uri zjutraj se gospodar nenadoma zbudi in začuden gleda, kaj se tako čudno skozi šipe blišči. Radovednost ga žene k oknu in oj groza! Komaj 30 korakov od njegovega stanovanja je srednji del tovarne vže ves v ognju. Na kako gašenje ni misliti, če tudi obilno vode zraven teče. Tvornica stoji bolj na samem, četrt ure od Ajdovščine in Šturje, ljudje še niso bili vstali in brizgalnica je slaba, boljša še le v Vipavi. Tudi bi se ne dalo kaj rešiti, ker je preveč netiva. Notranji deli _ razne shrambe, sušilni predelki in zaboji so večinoma leseni. Tvornica je bila zavarovana, a občutljivo bode zadelo gospodarja, ker je za nekaj tisočakov napravljene robe zgorelo. Ravno danes so hoteli več zabojev različne testenine odposlati. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Še sinoči je gospodar pregledal vse prostore in okoli sedme ure zvečer še sam zaklenil poslopje, delavcev celi dan ni bilo navzočih, ker se je testenina sušila. Sodi se, da je kedo po noči vlomil v shrambe najbrž z namenom, si kaj jestvin prilastiti. Ker je moral rabiti luč, je lahko od vžigalnice padlo med tanke suhe deske za zaboje. Vsaj tako se sklepa, ker je srednji del tvoruice, kjer je bilo vse polno nakopičenih desk, vže bil ves v ognju, ko sta stranska dela še stala nepoškodovana. Neka pomanjkljivost se vriva nehote človeku. Ajdovščina in Šturje brojiti nad 300 hiš in nimati požarne brambe, dasi jo premore manjša Vipava in še manjši St. Vid. Pride se k ognju, pa ni nobene priprave za gašenje, le gledati se mora kako požar vse vničuje. Kaj bi bilo, ko bi bila pihala danes burja ! Zraven stoječa pila in veliko stanovanje bi bila enaka razvalina, kakor je sedaj tovarna in koliko škod bi bilo na lesu, ki je na skladiščih se na okrog sušil. Brez pripravnega orodja, brez dobre brizgalnice bi ne oteli nobene stvari. In naj tak ogenj nastane v Ajdovščini ali Šturju, kjer so hiše tako skupaj, se lahko polovica poslopij že upepeli, preden dospejo ognjegasci z dobro brizgalnico iz Vipave. Naj bi merodajne osebe zadnja požara pripravile k ustanovljenju tako potrebne požarne brambe in k napravi boljšega gasilnega orodja. (Družba sv. Mohorja). Z Bele Krajine: Katero domoljubno srce se ne veseli velikanskega napredka družbe sv. Mohorja? Magnet, ki vleče ukaželjno slovensko ljudstvo, da družbi pristopa v toliko mnogoštevilnem broju, so prelepe knjige, koje Mohorjeva družba vsako leto pošilja med narod. Poleg drugih knjig dobimo letos začetek »sv. pisma" in »krščansko devištvo". Smem reči, da ti dve knjigi in še zlasti poslednja sta naj bolj pripomogli, da se je število udov pomnožilo za toliko tisočev. Imenik bode kazal, da so v priraslih tisočih (saj v naših krajih) najbolj zastopana slovenska dekleta. Slovenski mladeniči so dobili minulo leto prelepo knjigo »življenja srečen pot"! Tako je naša družba poklonila slovenski mladini dva zlata kažipota za lepo in pošteno, pa tudi za srečno in zadovoljno življenje. — Družba sv. Mohorja naj se spomne tudi slovenskih Btarišev in jim poskrbi knjigo, učiteljico pri težavnem poslu vzgoje otrok. Slovensko slovstvo ima i v tej stroki svoje knjige, pa te niso pristopne prostemu ljudstvu. Po domače naj bi se slovenski očetje in slovenske matere podučile, kako naj se otroci vzgajajo. Tako knjigo pokloni jim Mohorjeva družba. In tu opozorjam velespoštovani odbor na Ažmanovo knjigo »Krščanska izreja slovenske mladine". Ved-rilno in podučno berilo za slovenski narod. Knjigo je izdala 1. 1873 katoliška družba za Kranjsko. Ta knjiga daje na 64 straneh vsem vzgojiteljem, zlasti starišem, zlata vodila za krščansko izrejo. Da bi bila v rokah vseh, kateri imajo ta težavni in odgovorni posel. Pa knjiga je prostemu ljudstvu neznana, že pozabljena. Spretna roka pisatelja župnika naj jo nekoliko predela, sem ter tje pomnoži. Kržičev »Deto-ljub" bode pridjal marsikatero dobro zrno, tudi Zu- pančičeva „Pedagogika". — Gojil sem željo po taki knjigi že dalje časa; naj bi se želja spoluila! Slovensko ljudstvo bo hvaležno pisatelju in izdajatelju. (Strela), dne 11. t. m. popoludne ulila se je ploha čez dobrepoljsko dolino. Strela je udarila v Kolenčevo hišo v vasi Ponikve. Jela je goreti. Pa vas je b>la hitro na nogah, in udušili so ogenj brez nadaljne škode. Po vzhodni strani doline je padala dokaj debela toča; ker je segla le malo na polje, ni dosti škode. (Deželni odbor) bo oddal pričetkom meseca junija t. 1. občinam in eventuvalno privatnim živinorejcem nekaj bikov-plemenjakov muricodolsko (sive) pasme za polovico nakupne cene. Prošnje za bike pošljejo naj se do 25. maja t. I. deželnemu odboru. (Umrl) je v četrtek v Kamniku gospod Janez Majdič v 87. letu svoje dobe. Pokojnik je ostavil petero sinov in hčer. Pogreb rajnega, ki je bil obče spoštovan in pobožen mož, bil je danes ob štirih na Žalah. (Umrl) je dne 5. maja v Dragomerju pri Bre-zovcu posestnik in gostilničar Jauez Čuden v 34. I. Rajni mož poštenjak je bil župan občine Log. Svetila mu večna luč! (Ogenj) je pokončal včeraj popoludne (10. t. m.) na Skaručini troje hiš in več gospodarskih poslopij. Zanetili so najbrže zopet otroci. (Separatni vlak) z zabavnimi potniki z Dunaja dospe v Ljubljano dne 13. maja ob 12. uri 8 min. opoludne. Zabavni vlak v Postojno odpelje se iz Ljubljane dne 14. maja ob 9. uri 40 minut dopo-ludne, in ako bi ne zadostoval jeden vlak, odpelje se še drugi ob 9. uri zjutraj. Vrnitev iz Postojne vrši se ob 11. uri 8 minut po noči. (Ponesrečil) je včeraj v delavnici južue železnice v Mariboru osemnajstletni kovinski delavec Josip Gorjup iz Ljubljane. Od necega stroja pri letel je vauj kos železa in ga hudo ranil na nogah; prenesli so na smrt ranjenega v ondotno bolnišnico. (Iz poljanske doline). Dne 4. maja sprli so se fantje gredoč od službe božje na Trati prav blizu cerkve. Povod tej praski dali so .krivci"; v pravem pomenu besede so ta peresa za kmečke fante res .krivci". Koliko tepežev, pobojev se prigodi samo zaradi teh peres ! — Na Brdih poljanske župnije igral se je neki mali otrok z zrnom fižola; spravi ga v usta in po neprevidnosti mu uide v sapnik. Stariši peljali so ga v Ljubljano k zdravniku, a med potjo od Loke do Ljubljane je umrl. — Dne 26. aprila je uničil požar v Čabračah poljanske župnije 4 hiše z vsemi gospodarskimi poslopji; zavarovani so vsi, a za manjši svote. — Zadnji dež je pri sadnem drevju precej škodoval. — Dne 5. maja popoldne pobelil je sneg vse vrhove tukajšnjih hribov. — Poleg nesreč pa tudi kaj druzega. Dne 6. maja prišli so semkaj „komeudjanti"; naznanili so po plakatih, da priredijo tri predstave, pa prve in zadnje se ni nobeden udeležiti hotel, pri drugi pa bi bil udeležence skoraj na prste rok seštel. Za treznega, pametnega Pol|anca niso take budalosti. (Koroške novice). V Porečah ob Vrbskem jezeru bodo povekšali cerkev in zidali nov stolp, kar bode stalo 18750 gl. Delo so izročili arhitektu Stip-pergerju. Zidali so že enkrat stolp, pa podrl se jim je, kakor znano 1. 1891. — Prva tehnična dela za projektovano lokalne železnico Sinča-ves - Železna Kaplja so se izročila inženerju J. Seitz-u na Dunaju in se imajo vršiti prihodnjih 6 mesecev. — Dela pri ziljski železnici hitro napredujejo. Otvori se dne 18. avg. in se za otvoritev pripravljajo velike slovesnosti. (Goriške novice.) Pri včerajšnji (četrtek) seji mestnega starešinstva je dr. I. M a u r o v i c h odložil čast županstva. V daljšem nagovoru je našteval svoje trude in prizadevanja. Starešinstvo je sprejelo županov govor z glasnim odobravanjem in ploskanjem. Iz govora in iz obrazov se ni moglo uganiti ali bodo mestni očetje prosili vit. dr. I. Maurovicha naj zopet sprejme županstvo. — Važno zaSoško dolino. Cestni odbor kanalski, tolminski in bovški vložijo skoraj prošnjo na ministerstvo, naj se cesarska cesta iz Kanala v Tolmin in potem nadalje v Ko-borid preloži na levi breg Soče! — Šest tiskovnih pravd v enem zasedauju bo letos v Gorici proti vrednikom „Soče" in .Rinno-vamento". Denarne stroške pokrijejo prijatelji, ki najmejo celo hitropisce, da se bodo obravnave objavile. Slovenska politika in literatura si lehko čestitali ! (Tatovi). Poroča se nam : Uzmoviči klatijo se tudi po kamniški okolici. Eden teh .gospodov" po- častil je župnišče v Stranjah, ki si je za spomin izbral župuikovo zlato žepno uro in jo srečno odnesel. (Nov zdravnik.) Dr. Josip Oorradini je imenovan sekundarnim zaravnikom v tržaški mestni boluiščici. (Promocija.) Kandidat odvetništva v pisarni dr. M. Laginje v Pulju, g. J. Zuccon, ki je položil dne 8. t. m. tretji rigoriz, bil je danes pro-moviran doktorjem prava. (Volitve v upravui svet davčne občine Pazin) so razpisane, in sicer dne 6., 7. in 8. junija t. 1. bode volil III. razred, dne 9. drugi iu 12. pa prvi. Tretji razred šteje okoli 600 volilcev. Upati je, da zmaga hrvatska stranka v III. in II. razredu vkljub nasprotnim manevrom. V I. je gotova zmaga nasprotnikom — seveda, ako se udeleže volitve. (Jednakopravnost 1) Iz Trsta : K. k. P o s t-und Telegraphfen-Anstalt. Im. r e g. Poste e telegrafi z jedne strani in k. k. Finanz-Behorden — I m. reg. DicasteridiFi-n a n z a z druge krščeno je c. kr. drž. poslopje za pošto, brzojav in financo v Trstu. Torej nič slovenski vkljub temu, da so se slovenski napis potegovali razni faktorji in da je na Primorskem večina prebivalstva slovenska. To poslopje ni še popolnoma vrejeno, torej se ne zna še, ali pri postranskih napisih, ki se bodo morali nastaviti zaradi občinstva, bodo tudi slovenski. Kakor nas skušnja uči, ni upanja, da bi se tudi tukaj pokazala jednakopravnost za v s e primorske narodnosti. (Napad) se je dogodil dne 6. t. m. pri Baderni v poreškem okraju. Župe upravitelj v sv. Ivanu od Šterne, veleč. g. Ptašinski spremljal je svojega očeta na postajo, ki se je namenil odpeljati na Moravsko. Pri svojem povratku na dom (okolo 8. ure zvečer) pozdravili so v Baderni župe upravitelja Ptašinskega in na potu proti sv. Ivanu ne daleč neke hiše pričeli so hkrati sipati kamenje za njim ter tudi iz puške streljati. K sreči je ostal nepoškodovan g. župe upravitelj, akopram je primahal domu skoro bolj mrtev kot živ. Zadeva je naznanjena oblastniji, ki jo preiskuie. Upati je, da se suroveži najdejo in kaznujejo, kakor zaslužijo takšni tolovaji. (Angleško brodovje v Trstn). Ta mesec pride v Trst angleško brodovje in sicer v treh oddelkih. V prvem oddelku bodo ladije: Radmillies, Nile, Hawke in Surprise; v drugem: Saus-Pareil, Howe, Edgard in Scont; v tretjem: Aeolus, Spartan, Bar-ham m Skipjack. (V Lurd) na Fraucoskem namerava romati neka oseba ter želi primerne druščine. Ako bi se kdo odločil za to romanje, naj se obrne do gosp. Jos. Paulina v Ljubljani. Cena tje in nazaj za III. razred je nekako 80 gld. (Angelj varuh). Dne 8. t. m. se je vračala v Barkovlji Marija Pertot z dveletnim sinčkom v naročju s polja domov. Na poti je morala preiti ozko brv postavljeno nad nekaj metrov globokim prepadom. Na sredi ji spodrkne in pade. Vso krvavo jo dob^ ljudje, ki so bili v obližju, otrok pa je sedel poleg nje brez najmanjše rane, kakor bi se ne bilo ničesar zgodilo. Mati je malo časa potem umrla, zapustivši žalostnega soproga in četverico otrok. (Predsednik avstrijskih državnih železnic,) gospod dr. Bilinski, nadzoroval in obiskal je mi-nole dni vse večje postaje na Koroškem, dalje delavnice in konečno železniške obratno vodstvo v Beljaku. V Celovcu predstavil se mu je župan dr. Posch z mestnimi odborniki. Zupan vpraša predsednika Bilinskega, je-li nadeja, da se sčasoma preloži obratno vodstvo v Celovec. Dr. Bilinski mu je odgovoril na to, da državo veže še osem let pogodba na Beljak, pozneje se bode pa preložilo v — Gradec. Mi pa menimo, da bi bilo jako umestno in povsem pravično, da se po izvršenem podržavlienju južne železnice nekateri pododdelki obratnega vodstva premeste v — Ljubljano, preko katere vozijo ali imajo svoje težišče na izhod štiri železnice. (Procesijo), koja se je vršila 7. t. m. v proslavo 50 letnice, od kar je zopet odprta božja pot na sv. Gori pri Gorici, fotografoval je naš rojak g. A. Jerkič v 4 pozicijah. Fotograliie so krasue ter razpostavljene pred fotografičnim zavodom na Travniku št. 11 poleg škofijske kapele v Gorici. Cena posameznim je 1 gld. (Amerikanske novice.) Število štraikujočih de lavcev v amerikanskih severnih državah narašča. Samo pri premngokopih je našteti 125.000, ki ne delajo. Na železnici Greot Northern štrajkaio železničarji, kateri vlakov ne puste naprej. Le samo jeden tovorni vlak še vozi. Meščani in štrajkujoči pa so vkljub temu prijatelji, da si prvi nikamor po železnici ne morejo. — V St. Luisu je umrl najbogatejši mož v mestu. Žena in otroci si bodo delili 25 milijonov dolarjev ali na 60 milijonov goldinarjev. — V Cresco so živo zakopali 15 letno deklico, katera je bila hči ondi bivajočega Ceha. Ko so jo zopet odkopali, videli so navzoči strašen prizor. Steklo na rakvi je bilo zdrobljeno na 1000 koscev. Dekličini roki bile sti celo obrezani in okrvavljeni. Na glavi pa bi jej človek lahko vse lase preštet; s smrtjo boreča populila si je reva skoraj vse lase. Njeno obličje je bilo k zemlji obrnjeno in truplo celo skičeno. (Semnji po Slovenskem od 15. do 19. maja.) Na Kraujskem: 15. maja v Radovljici (za živino), Loki. Metliki, Bučevi vasi, Radohovi vasi; 16. v Lukovču, Idriji, Rovišah, Moravčah, Tržiču, ua Vidmu; 17. v Škocijanu na Dolenjskem Senožečah, Oirniku, Hinjah, na Igu; 18. v Kotredežu. — Na Štajerskem: 15. v Mozirju, Laškem, Ljutomeru, Marenbergu, Račju, Št. Urbanu, Pristavi; 16. v Bi-zelju, Vojuiku, Pilštajnu. Št. Ilju; 17. pri Sv. Marjeti na Pesmici, pri Sv. Heleni; 19. pri Sv. Lenartu. — Na Koroškem: 15. v Althofnu, v Do-berli vasi, pri zvel. Hemi na Krki, Št. Lenartu, Št. Mohorju, Št. Pavlu, Podgorjah. — Na Primorskem: 16. v Gerovem. Društva. (Občni zbor) deželnega pomočnesa društva Rudečega križa za Kranjsko, določen na 11. t. m., se vsled nesklepčnosti ni mogel vršiti in se bo drugi občui zbor vršil ne glede na število navzočih udov dne 15. t. m. ob 5. uri popoludne v mestni dvorani. (Slovensko planinsko društvo) naj-uljudneje prosi vse člane-in druge prijatelje svoje, naj se blagovolijo obilo udeležiti vzprejema milega nam .Primorskega plan. društva", koncerta v korist družbi sv. Ciriia in Metoda in izleta v Bled. Programi se dobivajo pri g. Sokliču pred Trančo. Tovarna oljnatih barv, firneža in laka tvrdke brata Eberl, 7nojstrov-pleskarjev c. kr. državne in c. kr. privil. južne železnice priložila je današnjemu listu prav rabljiv „ Vozni red", s katerim, gotovo kar najbolje ustreže cenjenim našim naročnikom. Priporočamo to domačo tvrdko ob raznih prilikah za naročevanje. Telegrami. Civilni zakon na Ogerskem. Budimpešta, 11, maja. Govori se, da se zbornica poslancev skliče takoj po Bin-koštih in takoj začne razprava o civilnem zakonu. Upa se, da se predloga vsprejme drugi pot z večjo večino in potem zanjo dobi večino tudi v gospodski zbornici. Dunaj, 12. maja. Wekerle je semkaj prišel. Štrajki. Opava, 11. maja. V ostrovskem pre-mogovskem okolišu je danes bil mir. V Kar-win prišla sta danes dva batalijona pešcev, jutri pride eskadron dragoncev. Vodjo delavcev, Kolara, so zaprli. Opava, 12. maja. Položaj v premogov-skem okolišu je nespremenjen. Izplačevanje vrši se v vseh premogovnikih na moravski strani dopoludne, na šleški pa popoludne, izimši premogovnik grofa Larinka v Karwinu. Ljubno, 11. maja. Nadvojvoda Rainer prišel je včeraj iz Gradca semkaj in si ogledal 23. deželnobrambovski bataljon. Popoldne je nadvojvoda potoval dalje na Dunaj. Dunaj, 11. maja. Cesar je obiskal ob 11. uri dopoludne tehnologično-obrtni muzej. Cesarja so vsprejeli ministra vitez Madejski in grof Wurnibrand, namestnik, zastopniki obrtnih korporacij in ravnatelj muzeju, dvorni svetnik Exner, in ga peljali po razstavnih, učnih in delavskih prostorih. Cesar je izrekel svojo zadovoljnost o naglem razvoju zavoda in o pospeševanju obrtnih koristij. Cesar je potem ogledal v tem poslopju nahajajoč se zavod Izaka Mauthnerja in sinov za opravo avstrijske in ogerske deželne brambe. Ko je cesar še jedenkrat izrekel svoje zadovoljstvo, se je potem odpeljal v dvorec. Dunaj, 11. maja. Zločinci, ki so zadnji čas vlomili v blagajniee v Pragi, Budimpešti in Dunaju, so poslednjo noč vlomili pri trdki Gustav Petri in drugovi v blagajnico in odnesli 500 gld. in več drugih vrednostnih stvarij. Preiskava se je začela. Dunaj, 11. maja. Ker so se vsprejele valutne predloge, častitali so Plenerju ministerski tovariši, Poljaki in člani konservativnega kluba. Dunaj, 11. maja. Kongres avstrijskih kemikov za preiskovanje živil je vzel na znanje poročilo o pivu, vinu in špirituoznih pijačah, izvolil odbor, kateremu bode naloga, sestaviti želje glede na špirituozne pijače in ukreniti potrebne pripravo za mejnarodni kongres kemikov za preiskovanje živil. Dunaj, 11. maja. Včeraj so v političnem okraju Borezow trije zboleli za kolero, jeden pa umrl, v občini Skala je pa jeden za kolero umrl. Kološ, 11. maja. Sodišče je odklonilo željo zatoženih Rumunov, da bi se obravnava odložila, ker so dovolj inteligentni, da se sami zagovarjajo. Proti temu je Batiu napovedal pritožbo ničnosti. Državni pravdnik je zavračal trditev, da je stvar zastarela. Ratiu zahteva, da jih osv9bode, ker je spomenico odobrila Vsa stranka. Državni pravdnik ugovarja, da zaradi tega, če je pozneje spomenico potrdila vsa stranka, še niso ne-kaznjivi njeni sestavitelji in razširjevalci in ugovarja temu, kar so povedali drugi zato-ženci v svoje opravičenje. Monakovo, 11. maja. Princ regent je s svojo hčerjo za več dnij odpotoval na Dunaj. Pariz, 11. maja. Zbornica poslancev je s 159 proti 158 glasom sklenila preiti v podrobno debato o predlogu, da se odpravijo javna usmrtenja. Nujno obravnavanje se je pa vendar odklonilo z 252 proti 242 glasom. Pariz, 12. maja. Razletel se je po noči peklenski stroj v neki hiši blizu tovaren za baržun. Carigrad, 11. maja. Turški trgovski minister je odgovoril, da sultan ni dovolil prireditve razstave v Carigradu leta 1896, ker bode to leto razstava v Budimpešti, na kateri misli on več rečij razstaviti. London, 11. maja. Državni tajnik za Indijo, je dobil poročilo od indijskega podkralja, da sta se spuntali dve stotniji 17. pešpolka, da pa upor ni bil nevaren. Povod uporu niso stanovska ali verska nasprotja. Tovarna za svileno blago G. Henneberg (e. in kr. dvorni založnik) v Curlhu (Ziirieh) razpošilja naravnost zasebnikom, črno, belo in barvasto svileno blago od 45 kr do gld. 11'65 meter, — gladko, progasto, karirano, vzorčasto, da masti itd. (kacih 240 različnih baz in 2000 različnih barv, desinov itd.) voznine in carine prosto. Vzorci obratno. — Pisma veljajo 10 kr. in poštna karta 5 kr. v Švico. 9 (1 19-7) Izgrajenje bolgarske trans ver žalske železnice. Hipotekarično zagotovilo za bolgarsko posojilo je železnica Kaspičan-Sredec-Kistendil. Od te železnice že vozi proga Sredec-Pernik. Spodnja dela so skoro zgotovljena na progi Kaspičan-Šumen Proga Sredec-Roman se je. kakor je znano, oddala za poslednjega zborovanja sobranja in delo se je začelo zadnje dui. Delajo se pa priprave za grajenje železnice Roman-Šumen. Poroča se iz Sredca, da se je trasiranje skoro končalo in se grajenje odda v avgustu. Ker so hitro dodela vsa proga, združe se raztiesene proge bolgarskih državnih železnic v skupno mrežo in to je jamstvo za trajno vspevanje. 69 t Gallškega zemljiško - kreditnega društva zastavna pisma. Svota zastavnih pisem tega zavoda v prometu se je s konca 1892 leta povekšala s 82,822.216 gld. na 89.225.280 gld. koncem 1893. 1., torej za 6,403.065 gld. Proti temu se je pa vrednost kapitala od 209,359.097 gld. leta 1892 povekšala na 226,443.036 leta 1893, torej za 17,083 939 gld. Pri tem je pa pomisliti, da društvo jako strogo postopa pri cenitvi zemljišč. Tako se je cenil v Galiciji oral njiv povprek na 132 gld., travnikov na 123 gld., pašnikov na 64 gld., gozda na 31 gld , v Bukovini oral njiv na 190 gld., travnikov na 145 gld., pašnikov na 80 gld. in gozda na 34 gld. Ker se v Galiciji razvijajo železnice, se vsled tega naravno vekša vrednost zemljišč, kar daje posestnikom zastavnih pisem zagotovilo, da so posestva v resnici mnogo več vredna kot so pa cenjena, torej se daje tudi za najneugodnejša leta največje jamstvo. 271 II pri Karlovih Varih in Elizabetne solne kopeli pri Budimpešti in s plakati v skoro vseh znamenitejših prometnih jezicih najboljše opremljena, tako, da naprava naredi zares veličasten in imponujoč vtis. Velikanska steklenloa glesshUblerja, ki je lani na razstavi v čikagi vzbujala toliko pozornosti, obrača nase pogled tudi na živilski razstavi v dunajski rotundi, in se je o njej cesar posebno priznalno izrekel. — 16 metrov visoka steklenica simbolično predstavlja razpošiljanje slavnoznane kisle vode v steklenicah broječih na milijone, in stoji na stališču obdanem 7. lepim železnim omrežjem, ki je z vsemi M a 11 o n i - j e v i m i izdelki, kol mrtvico, mrt-vičnim lugom, mrtvičnim izvlečkom, z giesshUblerjevo kislo vodo, kraljevo grenko vodo in Guberjevo studenčnico, ki je last države, in ima Henrik M a 11 o n i generalni zastop, nadalje z razgledi in knjigami zdravišč GiesshObel-Puchsteiu KATOLIŠKI SKLAD Za katoliški shladu prejeli smo nadalje od p. n. domoljubne gospode nastopne darove: Janez Oblak, č. kanonik, mestni župuik in dekau v Kamniku, drugi prispevek......... gld. 60 — Josip Presa, župnik v Ovšišah . n 10'— Janez S m rek ar, katehet v Ljub- liani, mesečnino za april, maj in junij „ 6-— „H lača n", 1 krono......— 50 Neimenovan z Notranjskega . . „ 30'— Anton Kerčon, župnik v pok. v Repujah.........„ 10-— Autou K r ž i č, profesor na e. kr. učiteljski pripravnici v Ljubljani mesečnino za marec, april in maj . . . 15-— Nekdo z Notranjskega......10'— Dr. Janez J a n e ž i č, profesor bogoslovja v Lubljani, mesečnino za marec.......... „ 5-— Janez D o 1 ž a n, župuik na Tr>teuiku „ 10'— „T r e be 1 a n". 2 kroni..... „ 1 — A u g u š t i n Šinkovec, kapelan v Žužemberku, mesečnino za maj . „ 5-— Dobljena stava iz Skofie Loke, 2 kroni...........l-— Frančišek Birk, mestni kapelan v Kranju, mesečnino za maj in junij „ 10'— Dve kazni po 10 kron.....10 — Josip Smreka r, profesor bogoslovja v Ljubljani, letuino za 1894. sto kron.......... 50-— Janez Ev. Sušnik, stolni kanonik v Ljubliaui, drugi prispevek . „ 20'— Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero ter jim obudi mnogo posnemalcev! V Ljubljani, dne 12. maja 1894. Josip Šiška, tajnik „izvršujočega odseka". katoliški sklad'6 naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Josip Šiška, knezoškojijski taj- Darovi za iti pod nas nik v Ljubljani. Umrli no: 9. maja. Ana Podpečan, šivilja, 53 let, Ključavničarske ulico 4. 10. maja. Marija Ambrožič, paznikova hči, 9 mesecev, Poljanska cesta 60. — Janez Semen, črkostavec, 52 let, Rimska cesta 19. — Marija Selan, kajžarjeva hči, 17 mes., Clrna vas 25. — Marija Šmidmayer, vrvarjeva hči, 5 dni, sv. Petra cesta 33. 11. maja. Marija Peham, črnvljarjeva hči, 2 leti, Stre-liške ulice 11. V bolnišnici: 9. maja. Karol Wagner, marker 48 let. 10. maja. Jožef Ahlin, hlapec, 30 let. -5—-- VreuteiiNko sporočilo. J Cas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomeru t mm toplomere po Celzija I 7 u zjut. 11 2 u. pop. 1 9 a. zveč. 734 1 733'8 734.5 126 14'2 110 sl.^vzh. si. sever brezv. jasno dež del. jasno 10-2 dež Srednja temperatura 12'6°. za 0-5 nad normalom. 284 1 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je Bog vsegamogočni v Svoji neskončni milosti poklical na oni boljši svet našo ljubljeno, nepozabno hčerko, oziroma sestro, gospico Leopoldino Gangl, kandldatlnjo III. 1. na c. kr. izobrnževallšču za učiteljice v LJubljani, katera je dne 9. vel. travna 1894. ob 5. uri zjutraj po dolgi, mučui bolezni v 18. letu dobe svoje mirno v Gospodu zaspala. Pogrebni sprevod je bil dnč 10. t. m. ob 6. uri zvečer iz hiše žalosti na pokopališče pri sv. Roku. Svete maše zadušnice se bodejo brale v župni cerkvi sv. Nikolaja v Metliki. Bodi priporočena pobožni molitvi. Blag ji spomin in večen pokoj nje duši! V METLIKI, dn<5 9. vel. travna 1894. Leopold Gangl, oče. — Mar. Gangl, roj. Stupar, mati. — Engelbert Gangl, brat. — Vilma Gangl, sestra. Zahvala. Vsem onim, kateri so ob bolezni in smrti naše srčnolj ubij ene hčerke, oziroma sestre liifiMtat izkazali nam svoje sožalje in sočutje, izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Imenoma zahvaljujemo darovatelje krasnih vencev, rodbino Pečetovo, Guštinovo in Bur-dyhovo, gospice kandidatinje-koleginje, njene prijateljice, katere so jo v črnih in belih oblekah spremile k zadnjemu počitku, takisto častito duhovščino, gospode uradnike, gosp. učitelje iz mesta in okolice za njih ganljivo nagrobno petje, gospode meščane, c. kr. žan-darmerijo, slavno požarno brambo, mestno godbo in vse drugo občinstvo iz mesta in dežele, katero se je sprevodu udeležilo. V METLIKI, dne 11. vel. travna 1894. Rodbina Gangl. Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veličastva. Bogato oskrbljena po c. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov zajamčena XXIX. državna loterija 3 za civilne dobrodelne namene. 3135 dobitkov v vkupnem znesku 170.000 gld. in sicer: I glavni dobitek s 60.000 gld. z dvema preddobilkoma in dvema podobitkoma 4 500 gld.. I glavni dobitek s 30 000 gld , z I preddobitkom in I podobitkom po 250 gld., 2 dobitka po 10.000 gld., 10 dobitkov po 1000 gld., 15 dobitkov po 500 gld., 100 dobitkov po 100 gid., naposled serijski dobitki v skupnem zn> sku 30.000 eld. — Žrebanje se bo vršilo nepreklicno dne 21. junija 1894. — Srečka stane 2 gld. avstr. velj. Podrobnejša določila ima igralni načrt, ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državne loterije Dunai. I., Riomergasse 7, II. Stook, im Jakoberhofe, kakor tudi po mnogih piodajalnicah. — Srečke se pošiljajo poštnine proste. Na Dunaju, v marcu 1894. 176 6—4 C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov, oddelek državne loterije. 9 zlatih, 13 srebrnih kolajn 9 častnih in priznal- | nlh diplom 136 20-4 Kwizdov IX 126 (8-1) korneuburški živinoredilni prašek za konje, govedo lil ovčad. \\ Škatlja 70 kr., pol škatlje 35 kr. jj Z najugodnejšim uspehom rabi so te 40 let v vseh večjih hlevih proti H pomanjkanju »lasti, slabemu prebavljenju, v zboljžanjo H nkusnoga ln lidatnejiega mleka Pazi naj se na varstvono znamko in zahteva lo Kvvlzdo v Komeuburski živinorod. prašek. Glavna zaloga: Frano Iv. Kwlzda C. in kr. avstro-ogerski in kralj, rumunski dvorni založnik Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaji. Prlston š dobiva se v vsoh : H lekarnah , H in M d r o g a e r i j a h 1 avstro-ogerske j deželo. ~ K V Kamniku, Kranjsko (postaja drž.železnice) neippovo zdravišče. IVestno, individ. zdravljenje pod vodstvom špe-oljalnega zdravnika, ki je tekom poslednjih 4 let dosegel najboljše vspehe — Zdravišče je odprto od 1. maja do 15. oktobra. Ilustrovani slovenski in nemški prospekti se dobivajo pri Ig. pl. Kleinmayr in Fed. Bambergu v Ljubljani, natančneja pojasnila podaja zdraviško vodstvo. 201 3—2 WT Prodi se sodnijsko cenjeno na 29.800 gld. Posestvo ima hišo poleg cerkve, pripravno za prodajalnico in vsako trgovino, katera že več let obstoii. Hiša je tudi posebej na prodaj. Več se i«v6 pri gosp. i. Fačini-ju, posestniku v St. Vidu, pošta Sv. Rok, Dolenjsko. 286 3-1 Slovenskim posojilnicam! Vse za uradno poslovanje slovenskih posojilnic potrebne tiskovine bodisi vezane ali v polah dobe se po izdatno znižani ccni pri 285 1 A^TOHf TI RK-11, knjigovezu v Ljubljani, Dunajska oesta 3. I France Pavšner krojač v Ljubljani lit naznanja preč. duhovščini in sl. občinstvu, da se je § preselil v Dijaške ulice št. 9. fpt jeznem se prav toplo priporoča v izdelovanje talarjev, sukenj, havelok in razne obleke 182 26-71 /V--\ 1 Zahtevajte edino le Zaeherlin^, ker je najhitreje in najgotoveje moreče sredstvo za vničevanje vsakovrstnih mrčesov. Kaj bi moglo jasneje govoriti za nedosežno moč in dobrolo. kakor njega ogromna razširjenost, ker so ,,ZACHERLIN-a" proda vsaj dvanajstkrat toliko, kakor vsacega druzega sredstva. atuonubll| Lene so se im zsižalc! Pretii|iofarc8ilieo"ppTin" 272 15—2 Fran Stare, ^ sobni slikar, ,*f| v Ljnl>ljani, Breg- št.SO S KS® IU priporoča se v izvrševanje vseh v j|| a fletoracllsfeo-slilcarslco stroRo I splajoM flei f m 262 17-3 Pl S z zagotovilom okusno - modernega dela proti ^ zmerni ceni. •* Češ. tali pri. »Avstr. Feniks" na nunajti. Vplačane delnice in druga jamstva družbe znašajo čez štiri in pol milijona goldinarjev avstr. velj. |jh Družba zavaruje: proti škodi po toči. Pogoji so jako ugodni in uvedene najnižje stalne premije, ne da bi bilo treba pozneje kaj doplačati; ako tisti, ki želi svoje pridelke proti toči zavarovati, ne more precej zavarovalnine plačati, dovoli se mu obrok do konca septembra 1893. — Škode se hitro in pošteno cenijo ter prčcej izplačajo. Kdor bi želel zastopstvo prevzeti, naj se obrne do generalnega zastopstva v Gradcu, katero daje radovoljno vsakoršna pojasnila v zavarovalnih zadevah ah pa do 287 glavnega zastopstva v Ljubljani, Kongresni trg štev. 17 (v novem uršulinskem poslopju). „THE GRESHAM" savarc7a.no mm za življenje Podružnica za Avstrijo: j Podružnica za Ogersko: j, (riselastrasse 1, t Pešta, Franz-JosefBlatz v hiši društva. št 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva dne 31. decembra 1892 ... .....frankov 1251105 151 Letni dohodki premij in obresti dne 31. decembra 1892 .... ., 22 840 056 Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v dobi društvenega obstanka (1848).....• 271 905 620 V zadnji osemnajstmeseSni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za " 125 732 050 novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenoga obstanka " ' skupni znesek vloženih ponudb....................n 1853 916 605 Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno glavni zastop v Ljiit>lani 435 (12-9) pri Gvidu Zeschko-tu, Tržaška cesta, št. 3 b. Tovarniška zaloga pristnih švicarskih izdelkov! Najboljše in najcenejšo žepne in stenske ure ure t>ix