Lajteršcerfl. Krajevni o !!)or Rdečega križa. Ker prvii sklicana' redna letua skupščina dne 19. januarja ni bila sklep"na, zato se vrši v nedeljo, dne 9. febrnarja ob 14. uri v gostilni g. Požauko v Ko.šakih d.uga redna letna skupščhia z 'nasie<h-ji.ii dnevnim redom: 1. Otvoriiev in ugotovitev pklepčnosti. 2. Poročilo prcd.iednika, tajnika iu blagajnika. 3. Poroči!o nadzornega odbora. 4. Voliiev predsednika in najmanj šcst članov odbora. 5. Volitev troilanskega nadzornega odbora. 6. Slučajnosti, predlogi in nasveti. Člane vabi k udeležbi — odbor. it. Petsr pri Mariborn. Občinski odbor je izvolil za člana krajevnega Solskega odbora .. g. župnika A. Tkavc in posestnika M. Knupleža. Po enega člana so izvolile tudi občine Grušova, Dragučova in Jablance. Tudi te občine so izvolile za šolo in dobro krščansko vzgojo vnete može. Predsednik krajevnega šolskega odbora pa je »entpeterski župan g. Sande. — Stanovsko orffanizacijo — Kmet«ko zvezo, so si ustanovili tukfljšnji kmetovalci ter si izvolili predsednikom M. Knuplež in v odbor najboljše šentepeternke kmetovalce. Tako imamo sedaj v župniji že dve strokovni organizaciji in sicer razen Kmetske zveze tudi skupino Strokovne zveze viničarjev. Naj le obe lepo složno delata za '¦tanov?ke koristi svojih elanov. »Slovenski Go.podar« ^i pridobiva vedno več naročnikov med nami Samo v Sentpeterski obfini jih ima že nad sto, v celi župniji pa seve znatno več. Zato pa tudi čen.o, da pride naš kraj v »Naše slike«, da bodo -itatelji »Slovenskega Gospodarja« videli, kako mi.i.i so šentepeterskl hrlbi in doline, zlasti še vinske gorfce. RemSnik. Poslovila se je od nas nepozabna Micka Pielangova. Šla je v Ljubljano, kjer se porači te dni z ruskim emigrantom Kadejev. Draga Micka! Bodi srečna vsak trenutek življenja! Bog in Marija bodi s teboj! Ko ti to telimo, prinašamo Bogu vso tvojo gostoljubnost, postrežljivost in neudušljivo marljlvost, kakor tudi radodarnost, ki si jo ves čas svojega vzornega go?podinjstva vr.šila, kjerkoli si bila in kjerkoli in komurkoli je bila sila. Bila ai vzorna v verskem in torej tudi v narodnem oziru! Naj v tebi tudi drugi in drugod spoznajo, kako blagodejno delujejo naša verna, čednostna sloven-ka dekleta, oziroma žene! Še enkrat ti kličemo. Bodi srečna _n Bog U živi! Ribnica na Pohorju. Z žalostnim glasom ao oznanjali naši zvonovi širom fare tužno vest, da je preminul posestnik Jurij Modrič. Bil je blag značaj, mož globoke vere, naročnik krščanskih časopisov' in vselej široko odprtih rok napram revežem, zlasti požrtvovalen za dobre namene. Kot tak je bil vefi let cerkveni ključar Sv. Bolfenka, ki se ni branil te ali one potrebe v tem oziru poravnati po svoji moči. V svojih mladih letih je bil za srečo v Ameriki. Njegova štedljivost mu je pripomogla, da si je ob povratku po nekolikih letih podprl s prihranki rodno hišo, katera je odsihdob pod njegovim umnim gospodarstvom in mnogimi izkušnjami med svetom čim najlepše prospevala. Drugič si je kot vdovec !_:bral za tovarišico skozi življenje sebi vredno, pridno, krščansko in nadvse brižno vdovo po pokojnem Francu Miklavc, bratu pisate.ja Podravskega. V složnosti sta posvečala svoje mo.i ne zgolj posestvu, nego tudi izpolnjevanju verskih dolžnosti v hiši, kar jima je prinašalo blagoslov, da je njuna posest vzrastla med eno izmed najtrdnejših v našem okraju. Njegovo priljubljenost v soseškem krogu pa ]• najbolj živo za.rtala množica pri pogrebu, ki ga je vodil č. g. župnik A. Fišer. Na tem me-" stu bodi izrečena C. g. župniku, g. kaplanu M. BarbiS in vsem udeležencem prisrčna zahvala. Duša blagega pokojnika pa naj vživa vefnl mir in zasluženo plačilo pri Bogu! Vsem njegovim ostalim pa naše iskreno sožalje! — Zima pa letos cfosti milo postopa z nami, kar je za naš planinski kraj nekaj neobi.ajnega. Snega imamo tekom celih tednov prav malo in mraz nam v primeru z večinoma ostrim limskim časom, tudi znatno prizanaša. Še le proti sredini januarja je žage zapiio, kakor pri nas pravijo, dočim jih zapre ponajveč že v adventu. Sv. Lovrenc na Pohorju. Čedalje bolj in bolj se »modernizira« naš pohorski Sv. Lovrenc. V teku dveh let so nam razširili in zravnali — koliltor se je pač dalo — tesno in vijugasto cesto skozi trg. Posebnih težav in ovir ni bilo; edino sveti Miklavž, patron in varih nekdaBjehi purgarjev, ki so bili do malega sami flosarji, je pretil s svojo palico, češ, ne umaknem se. Vstal pa je mogočni mariborski adˇokat ter zapovedal: odlazi! In sv. Miklavž }• moral zapustiti svoj častni prostor ter se preseliti za bližnjo vrtno ograjo. Tam na.j zdaj aživa pokoj, se knajpa na vetru in dežju in gleda za raziskovalci severnega tečaja, dokler ga naši potoraci zopet kam drugam ne porinejo. — Po zboljSani cesti pa Irkajo razna vorila dan na dan, gor in dol, prebivalcem v bliiini v poduk in zabavo. V poduk: naj ne hodljo malomarno, po in čez cesto, da ne bodo povoženi; v zabavo: rjovenje avtomobilov, meketanje motorjev, prijetni smrad bencina in sdravilni cestni prah . . _, vse te dobrote smeJo poslušati, Tohati in požirati, dozdaj še brez takse. V deževnem vremenu ti utegne avto obrizgati z blatom obleko in hišno steno, kajpada tudi brezplačno. Da bo še nekaj zamere, treba omeniti, da smo lansko leto imeli par mesecev avtomobilno zvezo k vlakom na postajo. Če že moramo gledati tuje avtomobile, kako drvijo mimo naših hiš, bi bilo v interesu prebivalstva in napredka, da bi se našel podjetnik ki bi avtomobilno zvezo z vlaki zopet oživil, razume se, da ne za previsoko ceno. — Rea trdijo nekateri vozniki, da se bodo konji In voli plašili, če bo vozil avtomobil. Čudno, če se je živina drugih avtomobilov navadila, ee bo še tega. Resnica je, da se le vozruki avtotaobila bojijo iz ravno tistega vzroka, kakor bo se svojčas ponekod bali ln braoili želez.nice Nadalje se da naša okrajna cesta kar najboljše uporabiti za zimski sport. Komaj se lapadli sneg za silo utere, je že vse živo na njej in ne samo otrok, tudi odraslih, in ne sa•mo po dnevu, dostikrat do polnoči. Mariborftani, ki težko hodijo na vrh Pohorja, naj privlečejo svoje »rodle« sem. gor in čudili se bodo, kako jib bo neslo po trgu navzdol. Letos je okrajni cestni odbor sankanje po trgu prepovedal, ker je hoja po tako uglajeni cesti težavna in nevarna. Vneti sankači, veliki in mali, se morajo ukloniti, radi ali neradi. Je že tudi občinski zastop prejšnja leta enako postopal, pa nič ni izdalo, ker so bile razmere približno takšne, kakor v tisti vasi, kjer je župan v jeseni najel posebnega čuvaja, ki naj po noči hodi po njivah in paza, da ne bodo tatje vaščanom odnašali poljskih prideJkov. Skrbni In vestni čuvaj pa je kaj hitro dognal, da je njegova služba brez pomena in nepotrebna, ker so vaščani sami h.odili na polje — eden dmgemu grozdje jemat. — EJektrično razsvetljavo smo Lovrenčani imeli že pred več kot četrtstoletjem; pa je bila dokaj boljša kakor je sedajna, ki se večkrat reži aamo toliko, kakor bi »volk z goše gledal«. Večkrat je bila v preteklosti priložnost, dobiti električni tok iz Fale, ki nam je pred nosom — pa smo bili vedno prekratki. Enako je z mostom čez Dravo ob železniški postaji. 0 tem mostu sg že govori, odkar »žabe petlajo«. Ko so začeli graditi falsko elektrarno, bi se bil dal ta most izvojevati najbolj poceni. Žezlo tržke občine je takrat držal v rokah gospod, katerega geslo je bilo: človek mora šparati! In mož je šparal ne samo svoj denar, ampak tudi svojo pravico in dolžnost, da sta mu vsled tega ušla falska elektrika in dravski most. Ker je most zaradi vslikega prometa v resnici potreben in so se že večkrat vršila posvetovanja prizadetib občin in k temu potrebni komisijski pregledi, zato smemo upati, da se bo s stavbo mosta v doglednem času vendarle začelo. Sv. Rupert v Slov. poricah. Če si gospodar pri hiši kaj preuredi, ali se mu kaj posebnega pripeti, gotovo se pohVali, oziroma patoži prijateljem, kako in kaj. Tako tudi mi Šentruperčani moramo javnosti povedati, da napredujemo. Imamo ustanovljeno posojilnico, katera povoljno deluje. Od sedaj ne bo treba našim mamicam hraniti dinarjev po nogavicah, ali za dimnikom, gotovo bodo nesle svoje prihranke v posojilnico. — Tudi v duševnem oziru napredujemo, gotovo uspeh rmsijona in naših dušnih pastirjev. — Najve.jo čast naši župniji pa dela naš krasen pevski zbor pod vodstvom spretnega organista gosp. Franca Lovrenčift. Nekaterim dvomljivim osebara je novi pevski zbor trn v peti, pa mialimo, da se bodo sčasoma že privadile. Goapod organist, le po začrtani poti naprej, ob čaau zbirce pa bodo naše gospodinje bol.f globoko segle kakor pr navadi. — Poroke tudi imamo. Ženini in neveste so različne starosti. Bog jim daj srečo! Sv. An.on v Slov. gorlcah. Po kratki bolezni je v Župetincih umrl dne 20. januarja tega leta Jakob Balaškovič. Bil je dober gospodar, skrben oče in vnet kriatjan. Kot ud Apostolstva mož se je vedno držal njegovih načel. Ker je visoko cenil in pogosto prejemal avete zakramente, mu je Bog naklonil milost, da jo bil previden na dan svoja smrti, čeravno ga ja zadela srčna kap. Naj v miru počiva! — Na sedmini za pokojnikom se je nabralo 109 _>in za novo bogoslovje v Mariboru. Lancova vas. Dne 30. januarja je umrl v naSi vasi daleč okoli znani gospodar Matija S»linšek. Dosegel je visoko atarost 86 in je bfl najstarejšf možak svetovidske fare. S pridnostjo in varčnostjo ;e pridobil veliko premo ženje. V vojni je izgubil oba stna. Ko smo nabirali za nove zvonove, je Selinšek največ prfspeval in je bil za botra vel.kemu zvonu. V»lik in alovesen je bil pogreb, ki je pričal, kako je bil pokojni povsod priljubljen. Mir njegorl duši! I,jutomer. Blatograd so začeli nekateri nagajivci v letu 1929 imenovati naše lepo mlado mestece, pa temu ni tako. Naše mesto ne zasluži tega imena. Prehodil aem precej sveta, pa žal ob deževnem vremenu nisem v nobenem mestecu našel lepših cest, kakor ao v Ljutomeru, razven po večjih mestih so lepš* ulice, katere so tlakovane, a druge ao pa seveda tudi blatne. Po preobratu ae je naš Ljutomer ne samo glede C8st, ampak v gplošnsm začel olepšavati, delajo ae parki, sadijo se lipe in drugo lepotično drevje. Lega mesta }* izvrstna, da ae iz njega lahko sčasoma n»pravi prav lepo mestece, tudi prebivalstvo }• podjetno in ai vsled stanovanjske krize dan na dan omišljajo stanovalci, ki nimajo lastnih domov, da si zgrade enodružinske atanovanjske hišice. Denar ne igra pri nas posebno velike vloge; za male potrebe, kakor zldarje, tesarje, slikarje, pefiarje, opeko in tak€ reči se najame posojilo. Drugi posestniki, kl so dobrega srca in ceni.jo lastne domove, ter pridne roke m.adih družinskih očetov, ki sl hnčejo postaviti take hišice slpdnjim prav radi pomagajo, eni z lesom, clrugi z vožnjami itd., sploh vsak jim rad gre na roko, samo da se omili stanovanjska kriza in mesto poveča. Vse to je hvalevredno. Manjka pa nečesa druzega. Da bi mestece tudi zanaprej obdržalo lepo lice, kajti lega je krasna, je prepotreben regulaci.jski načrt mesta. Zastopnik nekega civilnega geometra je gospode odbornike mestnega občinskega zastopa ljutomerskega prestrašil s previsoko ceno za napravo takega regulacijskega načrta. To dsla sedaj preglavico, kam se obrniti, da ae pridob. strokovnjaški regulacijski načrt mesta, kajt. denarna kriza ne prizanaša tudi Ljutomeru. Stavbišč je dovolj, treba je le regulacijskega na.rta, da se bo vedelo, kam postaviti tak6 lične enodružinske stanovanjske domove, da bi stali nekje bolj skupao, knkor to pri ve likili raestih taknzvane kolonije euouruxinskih hi. ic. Onaoč. Liza: Kako (i kaj gre, Anica? Že do.go te nisem vid«!a. Kar postnrala si se od ladnjič. Gotovo te nekaj taie. Ana: Veš, ljubljena moja, nesreča za nesreeo me obiskuje pri i_ramu in v hlevu. Liza: Nesreee imaš? Hudo sares! Same nevolje in težave! Pa veš, kaj bt ti svetovala? Pojdi 110 k Špeii Sladkobesedi. Ona zna arečo prerokovati. Iz kart, iz črt na roki, iz kocin na bradavicah ti prerokuje sre<o. Ana: Komu in kakšno je že prerokovala? Liza: Dvema dekletoma s Krtine je prerokovala, da naj si ne iščeta srečo v naših krajih, ampak da ju čaka sreča, velika in zlata srefia tam preko morja, zato naj si kar kmalu poBkrbita potne liste in trošek za pot. DolinarJevemu Tinetu je obljubil-a lepo, mlado in bogato neve.to. Zanikarneževemu Juriju, da bo zadel masten dobitek razredne loterije, da bo tem bolj popival in norel in ženo in otroke pretepal. Polžetovemu Boštjanu pa tako motiko, da bo on lažje poletl ob največjem delu pod jablano polegal in spal. Ana: Kaj, take dobrote prerokuje Špela Sladkobeaeda? Rea, vredno je, da si gre k nji po srečo ... — Mogoče bi se bila nitka tega zanimivega razgovora še naprej pletla, da se ni nekdo za hrbtom Lize in Anike na glaa zasmejal. In ta nekdo, ki je to sljšal, je obljubil, da takoj telegrafi.no pošlje te besede »Gospodarju«, da jih prinese ljudem xa ta prešmentan! novi Pust. Ormcž. Zadnjič je bilo zapisano, da je lansko leto smrt bolj segala po moških kot po ženskah, to je, kar se tiče poročenih. Tudi letos ne bo drugače, če bo šlo tako naprej kot ee je začelo. Prvi štirje letošnji mrliči ao poročeni možje, dva stara, dva mlada. Tem bi bil kma.u sledil še peti, ko ga je nekdo ponoči v temi v silobranu s trdim predmetom močno udaril po glavi. Rana je bila nevarna, a vendar ne smrtna. — Število članov kmetijske podružnice ja naraatlo od lanskih 102 na 132. Trideset več je tudi nekaj. Čaa za priglasitev jo podaljSan do 15. februarja. Kdor želi pristopiti, naj sc zglasi pri g. načelniku ali pri odbornikih. — Katoliško prosvetno društvo namerava prirediti v nedeljo dne 16. februarja po večernicah zanimivo igro. Nastopijo tudi fantje, da ne bo kdo mislil, da znajo pri na» sarno dekleta igrati. Kdor hoče biti par ur dobre volje in se od srca nasmejati, naj ne zamudi priti. Gašperon in Gaier in še drugi taki pti.ki vam garantirajo za veselo zabavo. Oriaož. Umrla je v atarosti 93 let Ana Vaupotu", najstarejša oseba naše fare. S svojim možem Jožefom, ki je umrl pred petimi leti v starosti 85 let, je živela v zakonu skupaj 64 let Pokojnica je mati č. g. priorja usmiljenih bratov p. Polikarpa in i. redovne aestre Avguste. Sv. Lovrenc na Diavskem polju. Zgleden aiož si je odšel od nas po večno plačilo. V Cetrtek, dne 23. januarja tega leta je veličaaten sprevod spremil.k zadnjemu počitku Grmekovega očeta, 82 letnega Mateja Planinšek iz Spodnjih Pleter. Dva sina mu je Bog pozval ra duhovnika v samostanu trapistov v Rajhenburgu. od kojih je bil pri pogrebu subprior Tomaž. Razen n.jega je bilo še pet duhovnikov v sprevodu, ki ga ,je vodil č. g. dekan Saga.j iz Hoč. Omenjeni g. dekan je spregovoril ob grobu lepe poslovilne besede. Daj nnm Bog še dosti takih vrlih mož, njemu pa večni mir! Zgornja Prtetava prl Koujlcah. Milo so zapeli zvonovi in nam naznanjali prežalostno vest. da je mirno v Gospodu zaspal daleč na olcoli znan in priljubljen gospodar Mihael Klakačovnik. Rii je mož stare korenine, ki je dopolnil 78 let. K vefnpmu počitku smo ga -premtli v pondeljek, dne 27. januarja tega leta ob ogromni udele..bi. Porivaj v miru. draRi starček. Žalujofi rndhini pa naše sožn.j«! VHanje. 0 ti presneti predpust, kako si dolgočasen! Tako vzdihuje mnrsiknfero dekle v t«m ?nsu. Po nnvndi vstane 7godai in «nn?i po hiši, kajti ravna se povsem po naukih pokojne babice, ki jo je učila: Dekle, to ti zagvišno povem: devetkrat pometi mi hišo pred. Znal morda bo kteri le priti, pa bi te še našel ležati. Toda kljub večkratnemu pometanju pred dnem, ao dobri ženini le redki, nekateri pa nalašč odlašajo in druge dražijo z izgovorom, češ, moja nevesta še ni zadosti velika. Četudi ao velike gostije le bolj redke, vendar se, če je že kje katera, le prerado kaj zgodi. Tako je na neki vefiji gostiji vse dobro poteklo, le fantje, ki so prišli ponoči voglarit, so skazili aplošno veselje. Nekaj časa so veselo rajali, potem pa so se zunaj sprli in si nekoliko prerahljali kosti. Eden je ba.je nekemu tovarišu privoščil par revolverskih krogljic, zato je pa odnesel domov strto roko, katero je potem pestoval celi advent. Veliko pozornost vzbujajo takaj zadnji Cas vozniki iz Bosne. — To so pravi Bošnjaki v vseh mogočih oblekah, ki 80 došli a svojimi mršavimi konjičkl vozit les iz Javor.ja na fužine. kojih laatnik je bojda nek tu.ji podjetnik. Enemu Bošnjaku so se zadnjič splašili konji, vlekli so ga nekaj fasa po cesti, nazadnje ga ,j€ še eden konjič brcnil v glavo, da je moral iskati pomoči v bolnicl. St. Jarij ob južnl _h>leiplcl. Tukaj so fantje prnv na lep nnfin zaprli* re«to v sredini trga ter zahtevali odkupnino za nevesto iz slovite Gra.nerjcve hi?e v Ki>an.jšicah. Fant.je so odkupnino podarili 100 Oin znvojni spnmrnik. 1^0 n.n na t.t tnmiti.rniSVf 7.>ior rri Pv. Tnriin ob južni železnici. Novoporočencema želimo obilo blagoslova božjegal Šmarje prl Jelšah. Spimo v zimskem spanju in pripravljamo načrte za spomladansko delo, ki ae bode iopet otvorilo z delom na novi ceati Zibika—Belo, ki ae namerava do julija potegniti do Zibike ter našim Zibičanom izročiti v promet tako potrebna cesta in prepričati naše stare ljudi, ki pravijo: star sem žo in bil sem dober gospodar brez te ceate, naj pa še mlad tako dela, pa tudi ne bo stradalt Okrajni ceatni odbor, kateremu načeljuje g. Turk, je stavil tudi v proračunu postavko za preložitev klanca Petelinjek na Slivnici, ki j« jako potrebno delo, katerega vsi prizadeti pozdravljajo. — Delal se bo nov železobetonaki moat v Sodni vasi pri Ha.jnšeku. Skoraj gotovo je, da pride do zidave postajališča v Lipoglavi, za katero je že gospod ban na osebno posredovanje načelnika Turka tudi v prihodnjem prora.unu obljubil podporo. Zlbika. Po vsej Sloveniji in tudi po Hrvatskem čislani govornik in vodja misijonov o. Odilo Hajnšek je vzel te dni alovo od rojakov v Zibiki ter od mnogih svojih prijateljev in častilcev, ker nastopi 5. avečana tega leta svoje drugo potovanje v misijone med Slovenci v Ameriki. Tri do štiri leta želi žrtvovati svoje izvedne moči rojakom v Amcriki v duševno korist. Želimo ma ^refno pot, bogato misi.jonsko icfev, po uspelem delu pa srečen povratrt-.