Poštnina platana v gotovini.
Posamezna Štev. din I.-$
GLASI!,O OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA TRBOVLJE
TRBOVLJE, 28. oktobra 1949
Leto u.
Štev. 42
Predčasna izpolnitev plana S?«?!?!8..«
prostovoljnega dela
Važna je pripravljenost, nič manj važen pa 'delovni učinek
Borba zagorskih rudarjev za predčasno izpolnitev planskih nalog
Z zagorskem rudniku se s pospeše-1 T»Un tekmovanjem bije bitka za predčasno izpolnitev planskih nalog. Pospešeno tekmovanje se je pričelo v rudniku Zagorje z uvajanjem novega načina dela v rudarstvu, to je dela na več odkopih.
Nov način dela po vzgledu Alije Si-rotanoviča so sprejeli znani zagorski rudarji Burkeljc, Drnovšek, Čretnik, Stancar in drugi. Delo po novem načinu je v zagorskem rudniku težje, ker je pritisk jamskih slojev izredno močan, pa tudi sama mehanizacija je zastarela in slaba. Toda čvrsta volja zagorskih rudarjev premaguje tudi te težave. O novem načinu dela se je mnogo razpravljalo, s praktičnim delom so pokazali rudarji Zagorja, da obstoje možnnosti, da se novi način dela uvede tudi v zagorskem rudniku.
Poleg rudarjev, kopačev in ostalih pa Ima velike zasluge za uspehe rudnika Zagorje rudar Podjed Jože, ki je iznašel odkopni elevator. ElevStor je narejen po njegovi zamisli na brezkončni vrvici, dolgi tri metre, ki se
lahko prenaša z odkopa na odkop. Elevator deluje ■ pomočjo komprimira-nega zraka in je njegova prednost v tem, da delavci nakladajo premog z manjšim trudom ter gre premog naravnost v vozičke. Produktivnost dela se je na odkopih povečala za 15%. Sedaj delujejo že trije elevatorjl, zamišljeno pa je, da bo ta naprava do prvega novembra uvedena na vseh odkopih. S pridom se bo lahko ta Izum podjetnega Podjeda uporabil tudi v drugih rudnikih.
Rudarji Zagorja so sprejeli v cilju predčasnega doseganja planskih nalog individualne obveznosti, da bodo s prostovoljnim delom v prostem času nakopali do 29. novembra 1400 ton premoga. Najboljši rudar Ferdo Burkeljc se je obvezal, da bo sam nakopal 200 ton premoga. Manjše obveznosti pa so sprejeli ostali rudarji, nameščenci In vodilno osebje.
Tako se zagorski rudarji borijo za plan in z delom odgovarjajo vsem tistim, ki so pri nas pitni izgradnji socializma.
Delovno llndstvo trboveljskega okraja protestira proti Iažnjlvlm vestem Informblrojevcev
Po vsem trboveljskem pkraju so bila po podjetjih in ustanovah protestna zborovanja proti iniormbirojskim klevetnikom zaradi laži sovjetskega radia in tiska, ki sta razširjata neresnične vesti glede zagrebškega velesejma in zaradi stalnih napadov in klevet na našo državo. Zborovanja so bila v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in Radečah, v rudnikih in ostalih tovarnah, udeležilo pa se jih je nad 5.000 ljudi po vseh obratih. Veličastno je bilo zborovanje kolektiva CRD v Trbovljah, kjer so navzoči odobravali čvrsto stališče vodstva Jugoslavije, ki stoji dosledno na načelu utrditve miru v svetu. Na zborovanju so bile Izrečene tudi čestitke obratom livarne in miza me, ki sta že izvršili letni plan. Vsi ostali pa so sklenili, da bodo še podvojili svoje napore, da bi izvršil
celoten kolektiv predčasno planske naloge.
Kolektiv Kemične tovarne v Hrastniku ostro obsoja
Delovni kolektiv Kemične tovarne v Hrastniku, zbran na masovnem sestanku dne 19. oktobra najostreje obsoja vse klevete in najpodlejšo gonjo s strani demokratičnih držav na čelu s Sovjetsko zvezo proti vodstvu naše Partije in njene politike, ker s tem blati vse herojske podvige naših delov-
nihljirii M s Vdfcosrio vtttetvu 'te v R*de4ah- zbr?ni na »voje
KPJ vodijo dosledno borim za izgrad-	V
hAiun	P<«Mi CK KPS, naslednje: Dan,
njo socializma in boljšo bodočnost delovnega človeka.
Prepričani, da Je naše vodstvo na pravilni poti, bomo še naprej vedno ln vsak čas izvrševali vse naloge za
Razoisane so volitve v krajevne ljudske odbore
Ljubljana, dne 24. oktobra 1949.
PrezidlJ Ljudske skupščine LR Slovenije Je Izdal naslednji
UKAZ
o razpisu volitev ljudskih odbornikov v krajevne ljudske odbore In v ljudske odbore mest, ki niso izločena iz okrajev, v Ljudski republil^ Sloveniji.
L Razpišejo se volitve odbornikov v vse krajevne ljudske odbore in v ljudske odbore mest, ki niso Izločena iz okrajev, v Ljudski republiki Sloveniji.
2.	Volitve bodo v nedeljo 4., 11. in 18. decembra 1949.
3.	Oblastni odbori določijo, na kateri od navedenih dni bodo volitve v posameznih okrajih njihovega območja. Odločba Oblastnega ljudskega odbora o določitvi dneva volitev mora biti izdana In objavljena najkasneje šest tednov pred dnevom volitev (l. člen zakona o volitvah ljudskih odbornikov).
4.	Ta zakon velja od dneva objave v Uradnem listu LR Slovenije.
U. štev. 153.
Ljubljana, dne 25. oktobra 1949.
PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Sekretar:	M"	Predsednik:
France Lubej, g. iv	Josip Vidmar, s. r.
Iz sekretariata Prezidija Ljudske skupščine LRS.
čimvečjo produktivnost in čimprejšnjo izvršitev naše prve petletke, s čimer botno dokazali vsemu svetu, da smo v svojem delo neomajni in nas ne more omajati nobena resolucija In-formbiroja, akoravno uporabljajo še tako podle klevete in inscenirane procese, naperjene proti našemu narodu.
Z geslom »Zgradili brano socializem v naši domovini«, kar je tudi naša obljuba maršalu Titu, Partiji in Centralnemu komiteju ln hkrati odgovor vsem obrekovalcem, kt blatijo našo državo, kličemo vsem:	»Naprej v delovne
zmage!«.
Dobro vemo, da so nas hoteli zasužnjiti
Sestanki na obratih v trboveljskem rudniku so bili odgovor vsem, ki so nas hoteli ponovno zasužnjiti. Rudarji Zapadnega obrata so na vseh sestankih, ki so bili med Izmenami, protestirali proti vsem klevetam. Njihov odgovor je ta, da bodo kot odgovor na njihove laži pokazali z dnevnim preseganjem planskih nalog ter uvajanjem novega.načina dela, da je ni sile, ki bi jih odvrnila s poti, ki sta jo nakazali naša Partija tn CK. Prav živahen je bil setanek na obratu Separacije kakor tudi na Vzhodnem obratu, kjer so se izrazili, da bodo že z večjo vnemo izvrševali naloge, ker hočejo, da bo naša država čtmprej samostojna in neodvisna od kogar koli.
V elektrarni Trbovlje je bila udeležba na sestanku polnoštevilna. Navzoči so protestirali in v resoluciji izrazili polno zaupanje našemu vodstvu. Zvesti nalogam, ki stoje pred nami, enotni pod vodstvom Partije obljubljajo, da bodo vložili vse sile v pravočasno izpolnitev vseh nalog, ki so pred kolektivom elektrarne.
Borbene pozdrave po-šilja CK KPS kolektiv tovarne Peta v Radečah
Delavci in nameščenci tovarne Pe
m se-so jo Danes, ko dnevno sipajo najpodlejša obrekovanja in laži na našo domovino, ko od povedujejo pogodbe medsebojnega sodelovanja, ko Izganjajo diplomatska predstavništva In ko onemogočajo udeležbo AFZ predstavnic na zaseda nju v Moskvi, vemo, odkod izvira ta krivična, nedemokratična gonja. Preveč težke so bile žrtve, ki smo jih dali v pretekli vojni za novo življe nje v naši domovini, da bi nas ta gonja omajala na naši vztrajni poti, k! gre naprej do končnega cilja. Sporo čarno Vam, da smo v borbi proti, la žem in klevetam, v borbi za obrambo načel marksizma in leninizma še bolj enotni, ker se zavedamo, da s tem branimo neodvisnost naše domovine ki nam je najdragocenejša stvar na svetu. Najodločneje pa protestiramo ln obsojamo diskriminacijsko politiko proti našim narodom, ki vlagajo danes ogromne napore v Izgranjo svoje srečnejše bodočnosti, in ki se dosledno bore za obrambo načel marksizma in leninizma, za boljše življenje delovnega ljudstva vsega sveta.
Obljubljamo, da bomo zastavili vse sile piri gradnji socializma v naši državi za enotnost mednarodnega delavskega gibanja ter za bratske, enakopravne odnoae
Dijaki delavskega teh-nikuma v Trbovljah po* magajo pri izvršitvi petletnega plana !
Kakor odgovarjajo vsi delovni kok lektivi v naši državi na laži Iniornt* biroja z dejanji, tako odgovarja tudi kolektiv Delavskega tehnikuma y Trbovljah na vsa umazana obreko* vanja a ponovnimi delovnimi akcN jami.	‘ |
Ob koncu zadnjega šolskega leta jd kolektiv tega tehnikuma takoj pri* stopil h Izpolnitvi obveze, ki si jo jd zadala sindikalna podružnica rudarjev v Trbovljah, da se bo letošnji proizvodni plan rudnika Trbovlje dosegel predčasno. Kolektiv tehnikuma je obvezal, da bo vzlic napornemu
študiju nakopal v prostem času 2000 ton rovnega premoga. To obljubo so dijaki tega zagpda izpolnili v nedelj« 23. t. m. že 60 odstotno.
Minulo nedeljo so z delom v trbo* veljskl jami počastili 30. obletnico« SKOJa in nakopali z 80 dijaki 300 ton premoga. S svojo obvezo in s svojimi delovnimi akcijami so dijaki Delavskega tehnikuma prekoračili zadane si obveze posameznih rudniških obratov.
Z delom hočejo tl dijaki pokazati vsem onim, ki danes obrekujejo našo Partijo, svojo ljubezen do Partije ih pripravljenost, da v skupni borbi t vsemi drugimi pomagajo pri Izgradnji socializma v naši državi.
Hrastniški rudarji se vztrajno borijo
za plan	>
V Hrastniku so imeli preteklo sobo* to zborovanje rudarjev, na katerem sd razpravljali o doseganju plana v rud* niku ter o obrekovalni gonji proti n«* Šim narodom s strani SZ in njenih satelitov. Hrastniški rudarji so ogor* {eno protestirali proti obrekovale«« in ob tej priliki sprejeli individualne obveze za predčasno izpolnitev planskih nalog. Ker v Hrastniku primarij* kuje delovne sile ter je pod sedanj* ml prilikami otežkočeno doseganj« planskih nalog, so na tem sestank« sprejeli rudarji obveznosti, da s prostovoljnim delom po svoji službi prt* magajo prt Izpolnjevanju plana. Večj« število rudarjev Je sprejelo obvezno* s ti, nekateri po deset šlhtov, drugi manj. Skupno število prostovoljni« dnin znaša 460. To el odgovor hrast* niških rudarjev obrekovalcem na vsrl njihovo nesramno gonjo, proli nstšf državi in njenemu vodstvu.
Novatorji in racionali-zatorji, pozor!
V podjetju Centralne rudarske <J«4 lavnice se je osnoval študijski krožek, katerega namen je preučevanje raznih predlogov v zadevi novatorstva in ral* cionalizatorstva. Imenovani krožek s« bo shajal mesečno, po potrebi tudi večkrat, ter bo preučeval predlog«* katere bo predlagal delovni kolektiv, Vsi predlogi naj se oddajo obratne* mu referentu za racionalizacijo in mehanizacijo, tovarišu Puclju Janku. Tl predlogi naj bodo ustni ali pismeni po možnosti naj bodo priložen« skiceu
Hladina, stopaj u Industrijo, tam ustvarjaš sebi in vsem našim narodoni boljšo bodočnost!.
V Trbovljah se vzgaja rudarski normirski kader
Kaj je statistična in tehnična norma
Pq naročilu ministrstva za rudarstvo FLRJ s« je pričel 15. t. m. na rudniku Trbovlje višji rudarski normi rshi tečaj za vso državo. Iskali smo podatke o tem tečaju. Vodja tečaja tdv. Irž. Stefe Franjo, Sef biroja za mortne pri generalni direkciji za premog v Ljubljani, nam je dal o tem tečaju prav prijazno sledeče Informacije:
(Višji rudarski normirski tečaj v Trbovljah bo trajal tri mesece fn se bo zaključil 15. decembra. Predvidenih je 528 predavalnih ur. V tečaju je 44 sluSateljev iz vseh rudnikov države, Iz Slovenije, Hrvatske, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Makedonije. Obiskujejo ga normirei, ki so dovršili Osnovni rudarski normirski tečaj v Trbovljah v marcu lanskega leta in januarja letošnjega leta ali pa podobne tečaje v Raši, Boru, Ravni, Reki ln drugod.
Namen tečaja je — pravi tov. inž. Stefe — dvigniti naš rudarski normirski kader na 4psu primerno višino, tako v pogledu splošne in politične ter rudarske izobrazbe, kakor tudi v pogledu sodobnih, strogo normirskih potreb. Normirec mora biti splošno izobražen, politično izšolan In zaveden, bili pa mora tudi rudarski strokovnjak, ki pozna pravila tehničnega normiranja. Tem osnovnim potrebam je tudi prilagoden učni načrt tega višjega tečaja. Njegovi absolventi bodo Imirli nalogo, prirejati enake višje noTmirske tečaje na področjih teritorialno razdeljenih generalnih direkcij Za premog, to pa zaradi tega, ker je bilo praktično nemogoče vse rudarske itoJonrlce države — 520 po številu =5 Zbrati v enem tečaju. Višji rudarski normirski tečaj je, kot vsi višji tečaji drugih strok, potreben za strokovni 8yig naših kadrov. Absolventom tega tečaja bo mogoča dosega višjega zva-ftja v normirski stroki.
Na vprašanje, ali je pričakovati, da Bodo vsi tečajniki uspešno zaključili svoj obsežni študij, nam je tov. inž. Stefe odgovoril, da Imajo vsi slušatelji Tfcga tečaja Kot absolventi osnovnega ttormirskega tečaja podlago za uspešno dovršitev višjega tečaja. Pripomnil Je, da so se tečajniki organizirali ,V svoji partijski celici, organizirali so Jb v tečaju tudi učni krožek, v kate-Zem bodo boljši učenci pri učenju pomagali šibkejšim, s čimer so tudi V tebi pogledu pokazali vse razumevanje za socialistično skupnost.
Na našo pripombo, da si pri nas ni-Sp Se vsi na jasnem, kaj je »tehnična liorma«, je odgovoril tov. Inž. Stefe na ljubezniv način sledeče:
»Da se pojasni namen tečaja, je potrebna predvsem obrazložitev pojma norm v splošnem, posebno pa razločka med do sedaj veljavno »statistično normo« in »tehnično normo«. Statistična norma povzema po statističnih podatkih ugotovljeno povprečno storitev pri kakem delu, ne glede na poboje ln vplive pod katerimi je bila ta povprečna storitev dosežena; statistična norma tudi ne upošteva organizacijskih in tehničnih napak pri delovnem procesu, prav tako se ne ozira na različne v delovnem procesu nastopajoče izgube časa. — Tehnična norma pa najprej opazuje delovni proces na podlagi časovnih študijev. Z njimi dobljena opazovanja se nato analizirajo na pravilno sestavo delovnega procesa, razčleni se delo na koristno ln nekoristno delo, prav tako Se delovni čas razčleni na čas dela ln Wa čas prekinitev dela. Za vse pri tej analizi ugotovljene nepravilnosti se določajo mere za odstranitev opaženih napak, nakar se projektira delovni proces oziroma tehnična norma tega procesa brez vseh nepravilnosti na podlagi take organizacije delovnega procesa, ki je v skladu s sedanjim tehničnim stanjem jame ali rudnika. Tehnična norma je vedno višja kot statistična, čeprav ne terja večjega fizičnega napora za svojo dosego, marveč določa samo nekoliko daljši delovni čas nd ta način, da se vse izgube in
zastoji pri delu, katerim se je mogoče izogniti, vključijo v glavni čas delovnega procesa, — to pa seveda po pravilih socialističnega dela, ki pravijo, da v delovnem času ne sme ostati neizkoriščena nobena minuta.«
Kar se tiče učnih pripomočkov pri predavanju o tehničnem normiranju, nam J* tov. inž. Stefe pojasnil, da služi kot osnova za predavanje tematika tehniškega normiranja, ki je povzeta iz zadevne ruske strokovne literature, ki jo je na naš jezik prevedel in na naš« prilike prikrojil tov. inž. Stefe sam.
Na vprašanje, da smo slišali, da tov. Inž. Stefe pripravlja neko rudarsko
strokovno knjigo, smo dobili od njega sledeče pojasnilo:
»Kot strokovnjak v Jamombrski znanosti pripravljam knjigo »Jamomerec v praksi« s približno 100 iz jamomer-ske prakse vzetih nalgg. S to knjigo hočem pomagati mlademu rudarskemu kadru pri njegovem delu v jamomer-stvu. Knjiga bo verjetno šla v tisk v začetku prihodnjega leta, v kolikor ne bodo nastopili nepredvideni zadržki.«
Uredništvo našega lista želi, da bi se ta višji tečaj zaključil z vsem uspehom, želi pa tudi, da bi naš mladi rudarski kader s pridom uporabljal strokovno knjigo, katero z vso ljubeznijo pripravlja tov. inž. Stefe.
Proglasitev novih udarnikov
na rudniku Trbovlje
Kakor vse mesece, je kolektiv rudnika Trbavlje bil uporen boj za izvršitev in prekoračitev proizvodnega plana tudi v septembru. V nedeljo 23. t. m. je uprava rudnika proglasila za udarnike rudarje, ki so minuli mesec dosegli in presegli delovno normo za 20V«. Takih rudarjev je bilo 95. Med njimi srečamo zopet znane borce za dvig storilnosti, katerim stoji na čelu slavni brigadir tov. Zagorišek Anton.
Za Gkratnega udarnika je bil proglašen tov. Tomažič Martin, za 8krat-nega pa tovariši Zagorišek Anton,
Skrinar Franc in Ručman Vili; naslov
V* počastitev udarnikov se 'je odprl nov vrt pri rudniški restavraciji v Trbovljah
"kratnih udarnikov so si priborili tovariši Erjavec Franc, Molan Ernest, 2galin Franc, Hančič Franc, Hribar Filip in Juvan Viktor. — Za 6kratne udarnike je bilo izklicanih 6 rudarjev, za 5kratne 11, za 4kratne 8, za 3krat-ne IB, za 2kratne 15 in za lkratne udarnike 27 tovarišev.
Uprava rudnika čestita tem borcem k doseženim uspehom. Čestitkam se priključuje tudi uredništvo lista. — Naprej k novim zmagam, naprej v socializem, naprej v lepšo prihodnost naših narodovi
V	počastitev udarnikov so odprli
za premog, so minulo nedeljo popoldne odprli nov velik vrt pri rudniški restavraciji v Trbovljah. Ta vrt je prostran in — lep. Zgradili so ga po iniciativi rudniškega direktorja tov. Rička Antona — načrt pa je izdelal mladi stavbni tehnik rudnika tov. Zupan Zdenko. Vrt z ograjo in paviljonom je moderen, da ne rečemo morda — kar se tiče sloga paviljona — za naše običajne pojme — hipermoderen. In prav je tako! Naj ima tudi naš rudar, naš borec, nekaj sodobnega, nekaj posebnega, zgrajenega v velikomestnem stilu. Zaslužil je to!
V	nedeljo popoldne so se zbrali na lepem novem vrtu naši udarniki in drugi borci za plan. Delavska godba na pihala je zavzela v novem paviljonu svoje prostore in je pod vodstvom svojega mojstra tov. Hudarina zaigrala. Bila je v formi! Igrala je znane partizanske pesmi, koncertne točke,
koračnice in druge poskočne komade. Ob zvokih godbe in dobri kapljici je nastalo ob številnih, polno zasedenih mizah živahno razpoloženje. Na račun je prišla tudi naša rudarska mladina, ki je na večer ob zvokih Skrinarjeve jazz-kapele zarajala in zaplesala na novem plesišču pred godbenim paviljonom.
Posebnost novega restavracijskega vrta so ne samo njegov paviljon, marveč tudi svetilni kandelabrl. Tudi ti so bili Izdelani po načrtu Zdenka Zupana. Originalen zami&lek! Kandelabri niso nič drugega kot stilizirano rudarjevo orodje — njegova kopača. Bravo, Zdenko, čestitamo k tej ideji!
Ta vrt je pridobitev za Trbovlje In okras centra naše doline. Služil bo od-počitku in razvedrilu naših rudarjev po težkem, res težkem in resnem delu. Novega vrta smemo biti veseli vsi Trboveljčani!
Navodila za izobraževalne tečaje
Izobraževalni tečaji naj se prlčno, kjer je ie mogoče, 3. novembra 1949. Dotlej bo izšel učni načrt, ki ga bodo dobila vodstva (tajniki) izobraževalnih tečajev za svoje predavatelj« brezplačno pri okrajnih poverjeništvih za prosveto, kamor naj takoj pošljejo seznam predavateljev, potrjen od predsednika ali drugega odgovornega predstavnika izobraževalno-umebniške-ga društva ali predstavnika Ijudsiko-prosvenegu sveta predstavnika OF ali pa najaktivnejše množične organi-zadlje, šolskega upravitelja, skratka od tistega, ki se bo za tečaj zavzel, če že ne bo izbrano vodstvo tečaja).
Za posamezne predmet« bodo od konca oktobra zaporedoma izhajale brošure, ki jih bodo razdeljevala poverjeništva za prosveto na uporabo po vodstvih, oziroma tajnikih izobraževalnih tečajev proti predložitvi seznama ali vsaj števila udeležencev, kar naj potrdi tajnik in še nekdo iz vodstva tečaja. Izid vsake brošure bomo javili v dnevnem časopisju in po radiu.
Na isti način bodo tajniki dobili pri okrajnih poverjeništvih za prosveto po dva zvezka za vsakega tečajnika. Zvezke naj plačajo tečajniki.
Opozarjamo, da so tajniki tečajev, ki bodo za svoje delo honorirani, osebno odgovorni da bodo dobili predavatelji in tečajniki vse potrebne brošure in zvezke. Zato naj se natančno ravnajo po prednjih navodilih in po navodilih, ki bodo še objavljena.
Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije
Kmečko izobraževalnim tečajem je treba posvetiti več pozornosti
V trboveljskem okraju so v teku priprave za izvedbo kmečkih Izobraževalnih tečajev na vasi. Lani so bili ti tečaji prav dobro izvedeni ter so najbolje uspeli na Razboru In na Pod-kumu. Tudi letos so v teh krajih priprave najboljše ter se bodo pričeli tečaji že s prvim novembrom. Vseh izobraževalnih tečajev bo 16, katere bo posečalo nad 500 obiskovalcev. Veliko zanimanje je pokazal zlasti mladinski aktiv v Loki pri Zidanem mostu, ki se je v celoti prijavil za posečanje tečaja. V splošnem pa Izkazujejo prav KLO premalo zanimanja za to važno akcijo. Tako so v Mlinšah naprtili organizacijo tečaja učitelju, ki ima ves
eten pouk pa je poleg tega še posebno agilen pri gradnji zadružnega doma, kjer skrbi za nabavo raznega materiala. Tudi kmetijsko poverjeništvo pri Okrajnem ljudskem odboru ni izvršilo svoje naloge kljub temu, da je to predvsem njegova naloga. Ničesar niso pokrenili, da bi bila ta važna akcija čim uspešnejša. Kljub vsem težavam in oviram z raznih strani pa se bodo tečaji pričeli prve dni novembra.
Teden cest v Trbovljah
Dne 16. oktobra 1949 se je pričel v vsej republiki teden cest. Kakor drugod tako je tudi trboveljska OB skupaj z OSS-orri organizirala delovno silo in prevozna sredstva, da bi bilo čim več storjenega. Uspeh ni izostal. Ze prvi dan so se zbrali zavedni frontovci, da tudi oni prispevajo k izboljšanju naših cest, katere so vsled ogromnega prometa v zelo slabem stanju. V mestnem kamnolomu so se zbrali uslužbenci MLO-ja, kjer so pripravili 26 kubikov gramoza. Žene, članice AFZ, pa so nalagale ter pot magale pri razkladanju 32 kubikov gramoza.
Ce pogledamo uspeh nedeljskega prostovoljnega dela, se nam nehote vsiljuje zavest, da so naše delovne množice zdrave ter da so pripravljene sodelovati pri izgradnji socializma, rd Seveda pa tega ne moremo trditi za vse. Kot primer nepravilnega odnosa do tedna cest, lahko navedemo, da je podjetje Zidar, obljubilo, da bo dalo na razpolago 15 ljudi ter kamijone za prevažanje gramoza, ostalo pa je samo pri obljubi. Podjetje ni izpolnilo obljube kljub temu, da bi pričakovali od njega da bo sodelovalo pri Tednu cest baš ono, saj mora biti prav ono zainteresirano pri dobrih cestah. Upamo da bodo v bodoče vsi oni, kateri imajo možnost sodelovanja pri takih akcijah, malo bolj vestno izpolnili zadane obveze.
Administrativni tečaj na rudniku Trbovlje
Minuli petek se je zaključil na rudniku Trbovlje četrti 10-dnevni administrativni tečaj, ki ga je obiskoval mla^ di administrativni kader Iz vseh rudnikov republike Slovenije. Tečajniki, 30 po številu, sp dobili v tem tečaju potrebno osnovno znanje o administraciji in poslovnem dopisovanju, opozorjeni so bili na razne jezikovne in pravopisne napake, ki se opažajo v naši poslovni korespondenci. Poslušali so predavanje o Ustavi, zakon g državnih uslužbencih, zakon o socialnem zavarovanju, finančni zakon ter zakon o petletnem planu. Gradivo, ki so ga predelali v tečaju, je bilo obsežno. Tečaja niče in tečajniki so se, razumljivo, bali izpita. No, pa je šlo. V petek 14. t. m. je bil pred izpraševailno komisijo izpit in so ga opravili zadovoljivo. Tri tečajnice so napravile izkušnjo z odličnim uspehom (tov. Bergantova, Poženelov« in Kališnikova), drugi pa s prav dobrim in dobrim uspehom. Po končanem izpitu -je tov. dr. Rozman Pavle kot zastopnik generalne direkcije Za premog LRS v kratkem nagovoru čestital tečajnikom k doseženim uspehom z željo, da bi v tečaju pridobljeno znanje s pridom uporabljali v službi in sl svoje znanje še nadalje izpopolnjevali.
Popoldne so te tečajnice in tečajniki v prijetni družbi poslovili od svojih predavateljev. Tov. Conradijeva je iz prijaznosti zaigrala na klavir, tečajnice so zaplesale in zapele. Podjetni tovai-rišici Olga in Elči sta improvizirali nastop in vzbujali dosti smeha.
Tečajnice in tečajniki so se pokazali v desetdnevnem bivanju v Trbovljah kot marljivi učenci in prisrčni družabniki. Predavatelji bodo obdržali te mlade, sončne obraze v lepem spominu, želeč jim vso srečo in uspeh na nadalje nji življenjski poti.
Vsak obrat
in vsaka vas
mora imeti . dopisnika za »Zasavskega udarnika«
Ob 30 letnici ustanovitve Skoi-a
K proslavam 30 obletnice herojskega SKOJa
Mladina vse Jugoslavije proslavlja 30. obletnico SKOJ-a Zveze komunistične mladine Jugoslavije. OK LMS Trbovlje bo organiziral 29. X. 1949 ob 6. uri zvečer akademije v Trbovljah, Zagorju in v Hrastniku, katere so namenjene počastitvi ustanovitve SKOJ-a in spominu naših prvoborcev, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo.
Dne 30. X. bo zbirališče vse mladine našega okraja na kolodvoru v Trbovljah, od koder se bo razvila ma-nilcstativna povorka k Rudarskemu domu, kjer bo odkritje spominske plo-
šče na mestu kjer je zgorel rudarski dom, ko so leta 1924. Skojevci razbili orjunaški zbor.
Da bi mladina, pa tudi vse ostale organizacije, čim dostojneje proslavile ta dan, ki bo združen s podelitvijo odlikovanj borcem in aktivistom iz NOB, naj na predvečer mladinski aktivi zažgo na vseh vrhovih kresove in okrasijo vse tri doline z zelenjem in zastavami.
Tako se bodo revirske doline svečano vključile v proslave 30. obletnice ustanovitve SKOJ-a.
,Vsa mladina tekmuje v počastite« 30 obletnice SKOJa
Tekmovanje med mladinskimi aktivi trboveljskega okraja je doseglo velik razmah, predvsem v tekmovanju mladinskih proizvodnih brigad. V tem tekmovanju so došegle dobre uspehe rudarske mladinske proizvodne brigade, za njimi pa ne zaostajajo mladinske brigade v hrastniški steklarni, ki ,v tem tekmovanju presegajo norme za 50 do 100*/», kakor tudi brigade cementarne Trbovlje, saj je brigada iz nakladalne rampe naložila več, kot so dosegli v letošnjem letu najboljši nakladalci.
Po drugi strani pa lahko ugotovimo, da je v tem tekmovanju še mnogo nepravilnosti. Ena glavnih je preozek Obseg. V to tekmovanje je vključeno
premalo mladine, to tekmovanje je le pri nekaterih aktivih doseglo pravo širino in pravi smisel. Ozkost tekmovanja je tudi v tem, da je mladina tekmovala dosedaj le v produkciji, premalo pa na kulturno - prosvetnem polju ter na organizacijski učvrstitvi in vzgoji organizacije.
Naša organizacija se vključuje v tekmovanje, katero vrši vsa mladina Jugoslavije in s tem dokazuje popolno zaupanje v pravilno politiko CK KPJ. Z uspehi pa daje tudi najboljši odgovor informbirojevskim kričačem, mi pa se zavedamo, da s tem tekmovanjem najlepše proslavljamo 30. obletnico ustanovitve SKOJ-a.
Mladina hrastniške steklarne tekmuje v počastitev 30 obletnice SKOJa
Tudi mladina hrastniške steklarne hoče dostojno proslaviti 30. obletnico ustanovitve Skoj-a, zato se je v celoti vključila v tekmovanje. Osem brigad vneto tekmuje in vsaka hoče poseči čim boljše uspehe. Doseganje in preseganje dnevnih norm od 150 do 200%, ni nikaka redkost. Vsekakor pa lepšega najiepši uspeh brigada steklo-pihalcov, ki je na nedeljskem tekmo-
vanja dosegla s 325 % dnevno normo. Se boljše rezultate so dosegli posamezniki. Tako sta tovariš Tavčar Bruno in Knez Alojz dosegla v tej brigadi dnevno normo s 400 %, Jevnišek Ladislav tudi s 400%, Koritnik Ladko s 333 %, Predovnik Emil s 300 %, Plazar Mirko z 226 % In Reberšek Emil s 226 odstotki.
Navedeni rezultati dokazujejo da se
Odslej nove živilske nakaznice:
Nakup mlevskih izdelkov po izbiri
Da se omogoči potrošnikom zagotovljene preskrbe nakup mlevskih izdelkov 1)0 izbiri, pa tudi takih mlevskih izdelkov, ki jih doslej niso mogli kupiti, kakor na primer belo moko in pšenični zdrob, Je zvezni minister z« trgovino in preskrbo izdal pravilnik o uvedbi in uporabi novih živilskih nakaznic.
Nove živilske nakaznice bodo kakor doslej enotne za vso državo, vendar bo razdelitev na odrezke drugačna. Odrezki vseh živilskih nakaznic bodo krneli enako vrednost, tako da proda-ftricu ne bo reba paziti na kategorije živilske nakaznice. Tako bo imel vsak odrezek za mlevske izdelke enako vrednost, zato bodo imele živilske nakaznice višje kategorije več odrezkov. — Za nakup kruha in mlevskih izdelkov bo imela na primer potrošniška nakaznica R-l (prej TD) 168 od-rezkov, potrošniška nakaznica R-2 120 odrezkov, potrošniška nakaznica R-3 8« odrezkov in navadna potrošniška nakaznica G 72 odrezkov.
V krajih, ki jih bo na predlog »krajnega ljudskega odbora določil republiški minister za trgovino* in' preskrbo, bodo lahko potrošniki na te odrezke za kruh in mlevske izdelke kupovali v mejah modnosti predelave tri vrste kruha, ln sicer kruh, ki bo vseboval enotno pšenično moko, iz-mleto do 90 % in ustrezajočo količino koruzne moke, nadalje dve vrsti kruha iz pšenične moke, in sicer iz enotne pšenične, izmlete do 90% in iz boljše pšenične moke, izmlete.do 80%. Pb izbiri pa bodo lahko kupovali na te odrezke tudi navadno enotno moko, izmlcto do 90 %, boljšo enotno moko, fomleto do 80%, belo moko, pecivo iz
bele moke, pšenični in koruzni zdrob, testenine iz bele moke ali iz boljše pšenične moke in naposled koruzno moko.
Seveda pa bo treba za različne vrste kruha ali mlevskih izdelkov oddati različno število odrezkov. Tako bo treba oddati za kilogram pšenično-koruznega kruha ali pšeničnega kruha iz navadne enotne moke osem odrezkov, za kilogram pšeničnega kruha iz boljše enotne moke (zmlete samo do 80%) pa 9 odrezkov. Za kilogram enotne pšenične moke bo treba oddati 11 odrezkov, za kilogram boljše pšenične moke 12 odrezkov, za kilogram bele moke 14 odrezkov, zn kilogram peciva Iz bele moke 10 odrezkov, za kilogram pšeničnega zdroba 15 odrezkov, za kilogram koruznega zdroba 13 odrezkov, za kilogram testenin iz bele moke 15 odrezkov, za kilogram testenin iz boljše enotne boke 13 odrezkov in naposled za kilogram koruzne moke 11 odrezkov.
V drugih krajih, za katere ne ho veljal prednji način prodaje, pa bodo potrošniki prav tako lahko po izbiri kupovali kruh iz pšenične in koruzne moke, navadno pšenično enotno moko, koruzno moko, pšenični zdrob in koruzni zdrob.
Tudi odrezki za ostale predmete zagotovljene preskrbe bodo enotni. Vsak odrezek za maščobo bo veljal za 100 gramov maščobe in vsak odrezek za meso za 250 gramov mesa; na vsak odrezek za sladkor bo mogoče dobiti 100 gramov sladkorja ln na vsak odrezek za kavo 55 gramov kave, Tako bo imela na primer potrošniška nakaznica R-2 11 odrezkov, 13 odrezkov za sladkor ln 2 odrezka za kavo.
mladina steklarne dobro zaveda svojih nalog in jih vestno izpolnjuje, s čimer potrjuje pravilnost poti, ki jo nakazujeta naša Partija in njeno vodstvo, uspehi pa so tudi krepak odgovor vsem obrekovalcem naše domovine.
Pionirski odred »Borisa Pusta« na osnovni šoli Dol - Hrastnik dela
Pionirji osnovne šole na Dolu pri Hrastniku nam pišejo:
Pričelo se je novo šolsko leto. Vsi učenci sedemletke Dol pri Hrastniku smo se z vnemo oprijeli šolskega dela. Vodi nas pionirska organizacija, ki hoče napraviti iz nas dobre in zavedne državljane naše socialistične domovine. Kjer smo ob koncu zadnjega šolskega leta z delom končali, tam ga sedaj nadaljujemo. Kakor naši rudarji, ki v tekmovanju dosegajo vsak dan večje uspehe, hočemo tudi mi, pionirji, vedno več napraviti.
Ze takoj prve dni smo pričeli z mar-
ljivim delom. Naš kurir nam je vsalčo jutro pri zboru javil, če je bilo na ekonomiji važno delo kot n. pr. pobiranje sadja, krompirja in drugih poljskih pridelkov. Udarniškega dela se je udeležilo vedno zadostno število pionirjev. Tako smo napravili v septembru 609 udarniških ur na ekonomiji.
Tudi pri drugih delih ne zaostajamo. Zbrali smo 23 kg kosti ter star papir in tekstilne odpadke. Za tedčn »Matere in otroka« smo priredili akademijo x 12 točkami. Po akademiji so nas pogostile članice AFZ.
Tekmovali smo med četami v discW plini, učenju, obisku, čistoči in tudi katera učilnica bo lepše okrašena.
Obljubljamo, da bomo še nadalje Igr polnjevali naloge, ki nam jih nalaga KP s tovarišem Titom na čelu.
Z vztrajnim delom korakamo v socializem! Za domovino s Titom na čelu!
Uredništvo lista Je tega pisma prav veselo. Vidimo, s kako ljubeznijo <JeS-lote za blagor nas vseh. Po tej poli pogumno naprej. Veselilo nas bo, kadar nam boste spet pisali o svojih noviH uspehih.
Zadružni dom v Mlinšah je pod streho
Mladina lz Mlinš, ki je bila micia-tor za gradnjo zadružnega doma, je zmagala. Veliko je bilo priprav, na drugi strani p odpora vaščanov, ki so bili proti gradnji zadružnega domu. Toda iniciativo je prevzela mladina in v tej borbi tudi uspela. Z gradnjo so pričeli v Mlainšah lanssko leto v marcu. Težave so bile pri nabavi materiala, vendar so problem zidne opeke rešili na ta način, da so temelje za dom naredili iz kamenja, katerega so pripravili v kamnolomu, zbirali so les in drugi material. Delo se je pričelo vkljub trdovratnemu odporu nekaterih kmetov, ki so bili proti gradnji, toda mladina je vztrajala in zmagala. Malo postrani so jih gledali, — kaj boste vi, saj ne boste nič napravili. Toda šlo je. Vsako nedeljo so delali prostovoljci. Veliko pomoč pa so nudili prostovoljci iz Zagorja, ki so pomagali pri gradnji v najtežjem času. Vse delo, kar ga je bilo izvršenega letos, pa so naredili Mlinšanl sami. Dom v Mlinšah je danes pod streho in je to najlepša stavba v Mlinšah in eden najlepših zadružnih domov v trboveljskem okraju. Sedaj se borijo za notranjo opremo; manjka jim še zidna opeka, katero imajo nakazano v Zagorju, vendar je težava s prevozom. Dobijo se pa še nekateri,
ki bi jim lahko šli v pomoč, todai nočejo. Tako je tovorni avto gradbenega podjetja Zidar napravil po štiri dnevne prevoze lesa za podjetje, ki pa ni ugodilo prošnji zadružne uprave, da bi avto obenem vozil iz Za* gorja opeko. Tako je tovorni avto na eno stran vozil prazen, s prevozom opeke pa bi lahko mnogo koristil pridnim graditeljem zadružnega do ma. Težave so z električnim materian lom. Se letošnje leto bodo odprli trgovino v novem zadružnem domu ten pripravljajo za ureditev notranjosti zadružno kolarsko delavnico.^ So pa graditelji zelo aktivni, Im^JP ,že ozvo-čcvalno napravo s tremi zvočniki, 3 katerimi bodo ozvočili zadružni domf manjka jim samo še 1400 metrov žice, katere pa nikakor ne morejo dobiti. Radioamaterska grupa iz Trbovelj pal jim je obljubila ozvočenje celotne vah sl Mlinše.
Pri delu zadružnega doma so se najbolj Izkazali:	tovarišica mladinka
Baloh Anica, mladinka Hribar Anica, mladinec Hribar Janez in tovariš Hribar Ivan, predsednik .JCI^O-Ja, ki imajo že vsi preko 300 prostovoljnih ur. Kralj Valentin je Izvršil 250 prostovoljnih ur. Po 200 prostovoljnih mfl pa so naredili Klopčič Vinko, Prašnt kar Viki in Razpotnik Alojz.
Nekaj besed o filmu »Tarzan«
Znano podjetje v Ameriki »Metro-Goldwyn-Mayer« je med drugim znano tudi po izdelavi cele vrste filmov o Tarzanu. V vseh teh pravljicah Je igral Tarzana kot glavnega junaka v teh filmih nekdanji svetovni prvak v cravlu Johny Weism(iller. Vsak nov filmski Tarzan je nova zgodbica o divjih živalih, o hudobnih zamorcih, skratka o množici smrtno nevarnih nasprotnikov, ki jih Tarzan na koncu junaško premaga.
Tarzan, Robinzon, zgodb« Karla Maya ln Žana Greyja z največjim navdušenjem prebira in gleda v filmih doraščajoča mladina po vsem svetu. Te vrste štorije budijo in razvijajo mlado domišljijo in v najbolj preprosti obliki učijo, da dobro zmeraj zmaga nad zlom. Mladi in stari gledalci se navdušujejo nad divjimi živalmi in njihovimi lastnostmi, občudujejo telesno silo, spretnost In skrajno poštenost junakov — saj živi v vsakomer želja, da bi bil pošten in močan — strah nas je, ko potujemo z njim skozi džunglo tn puščave, polne nevarnosti, in ko zaslišimo zamolklo bobnenje zamorskih bobnov, nas stresa po hrbtu.
Vse te zgodbe poveličujejo »prepro sto, »naravno« življenje, kakor sl ga je predstavljala po kapitalizmu ogrožena buržoazna družba, in njihovi junaki se bore proti ljudem, ki jih je civilizacija tako pokvarila, da hlepc le po denarju, po bogastvu. V Tarzan
novo džunglo pride angleška ekspedicija. Ko dva njena člana izvesta, da je tod zlato, umorita svojega vodjo, starega profesorja, in poizkusita ubiti Tarzana (kar se jima seveda ne posreči), ker brani nabirati zlato. Koi eden Izmed njih pripoveduje Tarzanu^ da so v »civiliziranem svetu« vlaki, letala itd., vpraša Tarzan: »Zakaj?« Odgovori mu: »Da hitreje potuješ.«
In Tarzan: »Zakaj?« Anglež pa: »Da prihraniš čas.« In Tarzan' spet: »Za=. kaj?« — Z drugimi besedami, po mnenju »preprostega«, »prirodnega« človeka, kkaršen je Tarzan, je »civilK zacija« protinaraven nesmisel, kar se najbolje izkaže ob obeh do dna pokvarjenih Angležih ki sta pripravljen na za zlato tudi moriti.
Na drugi strani pa so »prirodnemu« Tarzanu preveč prirodni n. pr. zamorci ki so hudi njegovi sovražniki. Družba, ki je ustvarila Tarzana, se bori z njim proti »civilizaciji« le kolikor je njej to v prid, ker pa trguje s sužnji in ima v Afriki kolonije, seveda sovraži In vzbuja sovraštvo do »ljudožrcev zamorcev«, da s tem opra* viči izkoriščanje in zatiranje koloni alnih narodov.
Filmi, kakršen je »Tarzanov zaklad«, so tako le v dokaj omejenem smislu zanimivi. Slepo nasprotje do »civilizacije«, ki vendar pomenja v rokah delovnih ljudi nesluten napredek človeštva, in rasna mržnja, torej jedrni Tarzanovih štorij, pa je temeljito nag zadnjaštvo.
Fizk uit n ra in Spori
Zakai v zadniem iasu SŠD Rudar Izgubila tekme
Z gornjimi besedami se začenja pismo, ki ga je prejelo naše uredništvo kot odgovor na članek, »Zakaj naše nogmetno društvo v Trbovljah v poslednjem času izgublja tekme«. Dopis smo prejeli od trenerja moštva tov. Dukoviča. Pismo pravi dalje: »Razjasniti vam hočem to kot sedanji nogometni trener Rudarja, kot bivši reprezentativni član in igralec zagrebških nogometnih društev -»Grad-janaki« in »Hašk«.
Zadnji neuspehi nogometašev Rudarja, ne samo na tujih terenih, marveč tudi doma, 50 zaskrbeli vse simpatizerje nogometa Trbovlje in se sami vprašujejo, kje leže vzroki, da njihovo moštvo stalno izgublja tekmo za tekmo in to večinoma s stabejšim nasprotnikom. Kot trener tega moštva mislim, da bi se ti neuspehi pojasnili takole:
Po uspehih juniorskega moštva v državnem prvenstvu, ki je zasluženo zavzelo II. mesto, kakor tudi zelo dobre Igre prvega moštva proti beograjskemu Metalcu 3:3 in F. D. Zagrebu 3:0, so se naenkrat pričeli vrstiti poraz za porazom, in to z veliko šibkejšimi moštvi Vzrok Je, to pravim kot trener Rudarja, v prvi vrsti v omalovaževanju In podcenjevanju nasprotnika, drugič pa stališče posameznih igralcev, ki že danes mislijo, da zamorejo nositi državni dres, a.ne Znajo niti z obema nogama tolči žoge, Na žalost imamo take igralce danes v našem Rudarju. Ali drug primer: igra se nogometna tekma z zagrebškim Jedinstvom, a naš centerfor rajši posluša prenašanje tekme Jugoslavija —Francija; njemu je bilo več za to tekmo kot pa za svoje tovariše, ki so komaj spravili skupaj II igralcev In se borili proti močnejšemu nasprotniku. Jasno je, da izgubiš tekmo. Po tekmi se pa ta Igralec še veseli, da ni igral v tekmi in da je njegovo moštvo brez njega tekmo Izgubilo. Vidite, tako je bilo skoraj prt 'zsaki tekmi. Naj bo važno ali ne,
Garnizija (Ljubljana) • Rudar 3 : 2
Pretekli teden Je odigra) trboveljski Rudar prijateljsko nogometno tekmo proti Gairniziji is Ljubljane ter izgubil s tesnim rezultatom 3X Moštvo Rudarja je tokrat zaigralo mnogo bolje in bi po igri sodeč ustrezal neodločen rezultat. Za poraz Rudarja ni bila toliko kriva fgra moštva, temveč zasluga slabega sodnika Vanelija ki |e tretji gol prisodil gostom v 'prid kljub temu. da je padel tx olslde potici je.
Rudarska šola (Trbovlje) - Rudarski šoli (Velenje) 0:2 (1: t)
Rudarska mladina rudnika Trbovlje *e uspešno uveljavlja tudi na športnem poprišču. V nedeljo J* odigrala z rudarsko mladino Velenja prijateljsko nogometno tekmo ter zmagala t visokim rezultatom «:2. Prvo tešemo v Velenju pa je Izgubila z rezultatom 3:0. Na gostovanju v Trbovljah so Velenjčani napovedali Trboveljčanom tekmovanje v lahkoatletskih disciplinah In šafcu. To tekmovanje bo v Velenju prihodnjo nedeljo.
.Visoka zmaga Bralstva nad Tekstilcem
SŠD Bratstvo (Hrastnik) - SŠD Tekstilec (Tržič) 11: O (O : O)
„v nedeljo dne 23. t. m. te Je v Hrastniku odigrala kvalifikacijska nogometna tekma med zgoraj navedenima moštvoma. Bratstvo se Je revtm-liralo za poraz, katerega je utrpelo
imeli smo skoraj enak primer pred tekmo z Nafto za pokal maršala Tita. Pripravili smo se dobro za to srečanje, da bt se mogli kar najbolje plasirati; a kaj se je zgodilo? Sli smo na pot brez bolanega Hudarina in zdravega Florjanca. Ta je enostavno ostal dama. Jasno je, da smo izgubili pri tem važnem srečanju 4:2. Sedaj se pa vprašuje po vzrokih, zakaj se izgubljajo tekme! Izgubljajo se enostavno zaradi premajhne športske discipline pri posameznih igralcih, premajhnega tovarištva med samimi igralci kakor tudi proti svojemu društvu. — Tako ve sedaj javnost, kje je krivda za neuspehe. In sedaj naj vara povem še nek nedostatel* naših igralcev in to je najšibkejša in najvažnejša točka pri vseh igralcih: da večina igralcev ne prihaja redno k treningu. N. pr. Tauš in Blatnik sta skozi dva meseca bila, prvi petkrat in drugi samo dvakrat na treningu. Ali je to zadosti za take mlade igralce? Ni, dragi tovariši! Brez rednega in sistematičnega treninga In vaj ni dobre nogometne Igre, kajti samo z vajami se morejo nogometaši popravljati In nedo-statki odpraviti in naučiti sistem igre. Zaradi tega apeliram na vse igralce S. S. Rudarja, naj tega ne vzamejo kot hudo. To sem moral napisati, ker mi to nalaga skrb za dobrobit našega društva.
Zaradi tega, tovariši, si izbijte iz glave vse, kar je škodljivo za naše društvo, pristopite k športnemu delu z več samolniciatlve in več ljubezni do svojega društva. Bodite resnični fizkultumiki, taki fizkultumiki, ki hočejo povsod častno zastopati barve našega dragega nam Rudarja.
Hkrati apeliram na vodstvo nogometnega društva kakor tudi na sindikat in vse vodje ostalih podjetij ter tudi na naše simpatizerje, da me po potrebi pri športnem delu podprejo, da bi naše društvo Imelo v prihodnosti kar največ uspehov na zelenem polju.	Trener Dukovič, s. r.«
v Tržiču. Moštvo Bratstva je v prvem polčasu mnogo bolje zaigralo kot v drugem. Najslabši del moštva je bila leva stran napadalne vrste; V krilskl vrsti Je bil najboljši Kelner, kjer je bil tudi najboljši na terenu. Gostje so le redkoma prihajali v kazenski prostor domačih, kjer je dobra domača obramba zaščitila vse njihove poskuse, da dosežejo vsaj častni gol. Tekma je potekala vseskozi borbeno in disciplinirano. Sodnih Janežič iz Ljubljane je sodil zelo dobro in upamo, da bo z takim sojenjem lahko postal resen kandidat eden najboljših slovenskih sodnikov. • Publike okoli 400.
Obiskovalo ga je okrog 13 tečajnikov. Iz dneva v dan je rastel interes Yned
tečajniki. Nismo pa pozabili praktičnega dela, pri katerem to tečajniki delali enocevnike. Tako je društvo danes usposobilo 36 »A« tečajnikov, ki so dobili osnovne pogled v radio tehniko. V aprilu tega leta pa se je začel »B« tečaj, ki ga obiskujejo v glavnem mladinci, ki so uspešno dovršili »A« tečaj in pa nekaj starejših radioamaterjev..
S tem je društvo začelo Izpolnjevati svojo najvažnejšo nalogo, t. J. pomagati pri dviganju naših strokovnih kadrov. Seveda so v društvu še nekatere nepravilnosti, ki pa jih bomo z vztrajnim delom odstranili.
Kakor vsi ljudje naše domovine, se tudi mi borimo za čim uspešnejšo izpolnitev petletke. V zvezi s tem množimo članstvo In tako pripravljamo našo mladino za bodoče delo. Seveda pri tem ne smemo zaiti v skrajnosti, ampak moramo izbrati samo one. ki kažejo resnično zanimanje, kajti 1« Iz takih bodo zrasti! pravi strokovnjaki, ki jih potrebuje naše gospodarstvo.
Plan za prvo poolvlco letošnjega leta smo Izpolnili 98.6V». Nismo ga izpolnili zaradi pomanjkanja materiala. Seveda bomo v drugi polovici tega leta napeli vse sile, da odpravimo še ta zadnji zaostanek. Da res delamo In ni vse to le na papirju, pričajo uspehi, doseženi v praktičnem delu v prvi polovici tega leta. Zgradili smo poleg drugih stvari 7 enocevnikov 2 kovčeg-aparata (planinska), 2 trocevnika,
eden 3+1 cevni super-hed. in 8 watnl ojačevalec.
Prvi kongres ljudske tehnike je zadal svojim organizacijam mnoge naloge, katerih glavna je pospešiti elektrifikacijo in radiofikacijo naše vasi in tako pospešiti njen kulturni in gospodarski razvoj.
V izvrševanju teh nalog smo sklenili v mesecu oktobru za stalno ozvočiti vas Mlinče, Dom ljudske tehnik« v Zidanem mostu in bližnje vasi.
Seveda ne smemo posvetiti pažnj« samo eni nalogi in druge zanemariti. Tako ne bomo zanemarili našega dela v okviru društva samega. Zato sl seM da) preurejamo in Izboljšujemo našo delavnico. 6. oktobra 1949 smo tmell mesečno zborovanje, na katerem smo govorili o svojem bodočem delu. Sklenili smo, da se bo kmalu zopet začel nov »A« tečaj In da bomb ob tej prilik! še povečali praktično del«, ker smo dobili neka) novega materiala. Pripravljamo se tudi na razstavo Ljudske tehnike, ki bo sredi novembra. Tako bomo v celoti izpolnili nal plan in pomagali s tem graditi aocia-ližem v naši državi.
Pri vsem našem delu se zavedamo, da je dvig tehnične kulture eno Izmed osnovnih načel 3 letnega plana, za katerega Izvedbo je treba vedno novih in čim bolj sposobnih kadrov. Zato se v našem društvu trudimo, da bomo vzgojili dobre radioamaterje, ki bodo oboroženi s temeljitim zmnj^m dali vse sile za ustvarjanje lepšega življenja, za srečno domovino delovnih ljudi.
Zasavski ocvirki
Razvoj radioamaterstva v Trbovljah
Velik razmah radioamaterstva v naši državi je našel kaj kmalu odmev tudi v Trbovljah. Ze pred poldrugim letom je bil ustanovljen iniciativni odbor, ki je ustanovil trboveljsko radioamatersko društvo. Iniciativni odbor, prav tako pa tudi društvo sta morala premagati v začetku velike ovire. Najprej »mo potrebovali primerne prostore, to je delavnico In učilnico. To nalogo smo kmalu rešili, težje pa Je bilo dobiti predavatelja, ki bi vodil naš prvi »A« tečaj. Dolgo smo ga Iskali In že smo obupavali, vendar nam je misel, da bomo imeli svoje društvo In da bomo t tem prl-poomgll k petletnemu planu, dajala poguma. Končno smo se obrnili do tov. Inž. Jenčiča in ta nam je pomagal, čeprav je bil ie a svojim poklicnim delam zelo zaposlen. Podobno smo premostili tudi druge zapreke in tako »e je lahko začel naš prvi tečaj »A«.
Suho vreme smo imeli dalj časa, suho ko poper, po glavni cesti pa prah, strah naših pešcev. — Te nadloge nas je rešil vsaj za nekaj dni dr. Vital Manohin s svojo precizno napovedjo.
Avtobus, ki vozi na naš kolodvor, je kakor »Pavliha«. Pride, kadar pride...
Za prostovoljno delo na stanovanjski stavbi na Vodah se je priglasilo za minulo nedeljo sedem nameščencev, prišel pa je — eden. In še ta Je —
invalid...
Ste brali Iljina knjigo »Veliki tekoči
trak«? — Berite jo, ne bo vam žal. Ta povest je tudi naša povest. — Kje je ta knjiga? Na polici v knjigami vas čakal
; .M
Neverjetna praksa se uvaja v rudniški ambulanti. Pred kratkim se je neka delavka v službi ponesrečila. — Padel ji je kamen na glavo in jo ranil. Ponesrečenka je odšla v ambulanto k zdravniku, toda ko je prišla tjakaj — bilo je ob pol 12. uri dopoldne — so Ji rekli, da se bolniki ne sprejemajo več...t Ponavljamo še enkrat: neka delavka se je v službi ponesrečila, po jo v ambulanti niso takoj sprejeli v zdravniško nego!
r~lTi
V	Trbovljah »no te dni vrteli film »Tarzan«. Fantje so bili tako navdušeni, da so se minuli četrtek stepli za vstopnice. Nekemu mladeniču je bil film tako všeč, da si je rezerviral karte kar za vse predstave, tako teme. Ijito si je hotel lUm ogledati. — Razumemo navdušenje mladine za tovrztne filme, toda prav od »rca bi bili veseli, če bi mladina z podobnim navdušenjem obiskovala izobraževalne tečaje, razna poučna predavanja itd.
raf-r
Zadnje vino v Trbovljah je imelo strašno moč. Marsikoga, ki se je pomeril z njim, je — knockautiralo! — Poanto povesti hočete? — Ne Izzivaj nikogar, ki je močnejši od tebe. Pamet je boljša ko žameti
V	zadnji številki je naš list nekje napisal, da zo periferije Trbovelj, Zagorja in Hrastnika v p>rejšnji Jugosla-viji lahko zadostno oskrbovale naše rudarske družine z mlekom, danes pa
ne. — A11 veste kardinalni vzrok pomanjkanja mleka v rudarskih centrih? Ni ga zaradi tega, ker je pridelovanje surovega masla Iz mleka veliko bolj lulcrativen posel kot pa oddaja svežega mleka v zbiralne postaje. In žrtev te resnice so dojenčki in drugi mladi otroci v mestih in Industrijskih krajih!
V	oktobru se je v naših magazinih delil krompir. Opozorjeni smo bili. da bi bilo dobro, če bi vzel kdo svičnik v roke in izračunal, koliko tega dragocenega hraniva se je pri masovnih delitvah prav po nepotrebnem pohodilo ...
a
V	zadnjem času je na cesti v Trbov* ljah nekam tišje. Ne vemo, ali je to pripisati številnim »gumarlcam« ati previdni hoji zaradi neštevilnih lukenj na naših cestah.
K inemaiogvaf i
Kino »Trbovlje« predvaja poljski film -
»PREPOVEDANE PESMI«.
Predstave od petka do ponedeljka bodo razvidne iz reklamnih omaric.
Kino »Rajko«, Hrastnik, predvaja avstrijski film
■DALJNA POT«.
Predstave v soboto ob 17. In lt., v nedeljo ob 15., 17. in 19. url.
V nedeljo dopoldne ob 10. uri za mladino.
Naslednji teden predvaja amer. film »TARZAN«.
Predstave od srede do nedelje. KINO »TRIGLAV«. ZAGORJE
•	predvaja
Sobota, 39. okt. ob 17. In 1». uri /—» nedelja, 30. okt. ob 10., 17. in lt. uri ameriški film
»TARZANOV ZAKLAD Sreda, 2. nov., četrtek, 3. nov. ob 17, In 19. url
sovjetski film
»ZOJA KOSMODEMJANŠKA«
O IBletnl komsomolki, narodnem he* roju SZ.