r

Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
RLEFOiN PISARNE: 1279 RECTOR.

:?safe.t
List Slovenskih delavcev v o4merikL



The first Slovenic Daily~ in
the United States. Issued every* day" except Sundays and Holidays.
EsWrcd a* ttoend-dus
SI, 1908. at tit*
Office a* New Yocfc, V. Y..
Act of
of
S, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 REOTOJ
NO. 196.
&TEV. 196.
NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 21, 1907. — V SREDO, 21. VEL SRPANA. 1907.
VOLUME XV.
Dvojni umor
v New Jerseyu.
V CAMDENU, N. J., SO ZAMORCI S SEKIRAMI UMORILI DVE ŽENSKI.
Naj p reje so zažgali skedenj, na to gospodinjo ubili in njeno služkinjo.
MORILCI SO ŠE PROSTI.
Blizo Camdena v New Jerseyu izvršil «e j^ včeraj strašen dvojni umor M«} tem, ko so morilci farmerja Edwards Homerja izvabili iz hiše s tem* da so zažgali njegov skedenj, so udrli v njejjovo hišo, kjer so s sekirami ubil* njeijovo ženo in služkinjo, 221etno Italijanko Vittorijo NatalL
Homer jeva farma se nahaja blizo Collingswooda. Ko je pričelo goreti, sta farmer in njegov hlapec hitela v hleve, da sta rešila živino, kar se jima je tudi posrečilo. Ko sta se pa vrnila, sta našla obe ženski umorjeni.
Vest o dvojnem umoru se je hitro razširila po vsej okolici. Kasneje so zaprli nekega zamorca, kteri je umora -sumljiv, ki pa. trdi, da je popolnoma nedolžen. Pred meseci pri Hor-nerju delal nek zamorec, kterega je pa odslovil. Zamorec ni hotel iti in ga je moral prepoditi, na kar je pričel pretiti, da mu bode požgal hleve in n jetra umoril. Splošno se trdi, da je umor izvršilo več zamorcev. Odnesli so le štiri dolarje, dve uri in farmer-jev revolver.
KONEC IZKORIŠČANJA HRVATSKIH DOSELJENCEV.
Na zapad namenjeni doseljenci ne pridejo toč v New York.
Mod sna.no * * hrvatsko** kučo, Francesco Zotti & Company v New Yorku, ter naselni-ško oblastjo na Ellis Islan-du je trajal nekaj časa spor, kajti oblasti so sklenile, da so doseljenci, kteri prihajajo v Ameriko na naslov imenovane t.vrdke v nadalje iz Ellis Islanda od[w>šljejo v kraj njihovega namena To pa prej imenovanej kuči nikakor ni bilo po volji, kajti «5 tem hi izgubila le.(>e dobičke -potom Izkoriščanja novodoSlih naseljencev, kteri so morali dosed a j pri njej ku-l*»vati vožnje listke za železnico in vrhu tega tudi gubiti čas v New Yorku, kar je bilo popolnoma .|*o ne-potrebnem.
S«vlaj je naselniška oblast po za-fdugi komisarja Mr. Watehorna odredila, da se iz Evrope došli naseljenci, tudi ako so naslovljeni na imenovano tvrdko, Francesco Zortiju več ne smejo pošiljati, kajti oblasti bodo same skrbele za nje in jih tako varovale pred izkoriščanjem, kteromu so bili ■naseljenci dosed a jizpostavljeni. Vsi ti naseljenci bodo v naprej takoj iz Ellis Islanda poslani na razne železnice in bodo zamoirli neovirano in naravnost potovati do svojega cilja.
Nova odredba bode v prve j vrsti koristila Hrvatom, kteri imajo v A-meriki s svojimi " zastopniki'' najža-lostnejše skušnje, kajti le redkokedaj je bil kak (narod tako vsestransko izkoriščan, kakor so baš ameriški Hrvatje.
$250.000 ukradli. Oškodovana je pošta.
TATVINA SE JE PRIPETILA V NEB RAS KI NA VLAKU BURLINGTON ŽELEZNICE.
Tatovi so si prilastili tri vreče regi-strovanih poštnih pošiljate v.
VREČE NAMENJENE V CHICAGO
Lincoln, Nebr., 21. avg. V noči od nedelje na ponedeljek so nepoznani tatovi na postnem vlaku Burlington železnice med Osfordom, Nebr., in Denverjem. Nebr., ukradli tri vreče registrovanih poštnih pošilja te v, kte-re ceni poštna uprava na četrt milijona dolarjev. Poštna oblast je o tatvini šele sedaj naznanila javnosti, ko iščejo tatove detektivi po vsej republiki.
Na vlaku je bilo sedem poštnih vreč z regi-trovanimi pismi in drugimi vrednostnimi pošiljat vami. ko je pa dospel v Oxford, so bile tu le še štiri vreče. Superintendent železniških poštnih klerkov je mnenja, da so vre-<*e zginole blizo meje Nebraske, ko sta oba kle-rka za nekaj časa zadremala, kajti tam se vlak ne ustavi, ker ni nikjer kake postaje. Brez dvom no je prišel kedo na vlak in .je vreče vrgel skozi okno.
Poštne vreče so bile namenjene v Chicago. lil. Poštne oblasti o tem ne-če j o naznaniti podrobnosti.
Južne republike. Venezuela in Guiana.
VESTI O PREKORAČENJU VENE-ZUELSKE MEJE PO ANGLEŠKEM VOJAŠTVU SE POT R JU JE JO.
New York & Bermudez Asphalt Co. je obsojena v veliko denarno kazen.
RUMENA MRZLICA NA CUBI.
Potres.
San Juan de Puerto Rico, 20. avg.
Seizmograf magnetičnega observatorija na otoku Viques je danes zjutraj zaznamoval jak potres, ki je trajal 3 sekmnde. Kje je bil potres, ni mogoče dognati.
$100.000 škode.
V Maasillonu, Ohio. zgoreli so hlevi Viljema Dautza. Pri tem je zgorel hlapec Lawrence Lynne. Tudi 02 konj je zgorelo, d očim so 32 konj rešili. Škodo cenijo na $100,000.
Brezplačno
podi jemo lepo sli ko parni, ka, kteri spada K najcenejši, naj boljši in najdirektnejii progi za Slovence. Pišite na Anatro-Ameri ean-a Line, Whitehall BoiMing, jfawYork.
London. 20. avg. Urad iaiost ranih zadev je dobil danes potrdilo vesti, v sled k t ere j je an«rležki kapitan Cal-der, kteri je poveljnik obmejnega vo-jašt va v anirležki Guiani, s svojim vojašt vom prekoračil . enezuelsko mejo in zaplenil večjo količino gumija, o k t ere m se trdi.. da je bil nabran v guianskih gozdih.
Temu. dogodku se tukaj ne pripisu je velika važnost, ker je znano, da se ob meji angležki in venezuelski častniki vedno prepirajo. Vlada bo storila vse potrebne korake, da za devo poravna.
Washington, 20. avg. Tukajšnja vlada dosedaj še ni dobila uradnega Izročila o prekoračenju venezuelske meje jjo angležkih vojakih v Guiani. Tudi v tukajšnjih vladinih krogih temu dogodku ne pripisujejo velike važnosti, kajti domačini v Guiani in Venezueli se vedno prepirajo radi prave meje med obema velikima deželama, dasiravno se v vladinih krogih nikdar ne razpravlja o mejah.
Washington, 20. avg. Ameriški poslanik v Venezueli. Mr. Russell, brzo-javlja, da so vesli, vsled kterih je venezuelsko sodišče obsodilo New York & Bermudez Asphalt Company v plačilo denarne kazni v znesku 24.000,000 bolivarjev, ker je imenovana družba podpirala vstajo, ktero je vodil general Matos. resnične. Razum tega bode morala imenovana družba plačati vso odškodnino, ktero bi morda zahtevali ,posamezni venezwl-ski državljani, kteri so bili oškodovani povodom vstaje. Nadalje bode družba morala povrniti tudi vse ono, kar je vlada izgu-bila nn davkih in carini povodom vstaje. Družba se je pritožila.
Ha 'ana, Cuba, 21. avg. Iz Matan-zaea se poroi«, da sta se tamkaj zopet pripetila dva slučaja rumeuc miz-lice. Tudi v Cienfuegos. se bolezen, vedno bolj razširja m oblasti 00 ▼ vedno večjih skrbeh.
Novi boji V
sultanatu Maroko.
V GLAVNEM MESTU FES SO SE VSI KONZULI IN EVROPEJCI PRIPRAVILI NA BEG.
Arabci so ponovno napadli francoske čete; položaj je skrajno kriti
PROTI SULTANU.
San Sebastian, Španska, 21. avg. Minister inostranih del Conde de Al-lende Salazar naznanja, da so Anglija, Francija, Španska in Nemčija u-kazale svojim konzulom v Fesu, Maroko, naj s svojimi rojaki odpotujejo, kakor hitro spoznajo, da je položaj za inozemce nevaren.
Casablanea, 21. avg. Arabci so ponovno napadli francoske čete, ktere tabore pred mestom pod poveljem generala Drudeja, toda Francozje so jih zopet pognali v beg in jim prizadejali velike izgube.
Pričakovati je splošne ustaje Arabcev v Maroku.
Evropski prebivalci Obrežnih mest, kakor tudi oni, kteri bivajo v notranjih mestih, kakor Fes in Maroko, ostavljajo svoja domovja in beže.
Casablanea, 21. avg. Arabci se svoje zadnje izgube, ktero se ceni na 2000 mož. niso ustrašili. Včeraj zjutraj so zopet pričeli z napadom in so napne dovali v velikem polnkroga, tako, da je izgledalo, kakor da bi hoteli mesto obkoliti. Kmalo na to je pričelo topništvo streljati na Arabce^ na ktere so streljali tudi iz vojnih ladij. V dru gih marokaroskih mestih vlada mir. Parnik Anatolia patrulira pred Sa-fi in Mogadorjem in vojne ladije so pri pravljene za ukrcanje evropskih prebivalcev, kakoT hitro se bode to smat ralo umestnim.
Pariz, 21. avg. Francoska vlada je dobila potrdilo vesti, da je bid brat marokanskega sultana. Mulaj Hafiz. proglašen sultanom. Ta vest je vse ljudstvo blizo mesta Maroko do skrajnosti razbnrila.
Vladi t^e nadalje poroča, da se je bati. da se v mestu Fesu ne prične klanje Evropejcev, pri kterih pridejo prvi na vrsto Francozi. Radi te<ra od potujejo Francozje že danes iz Fesa v Tangier. Marokanska vlada jim da potrebno vojaško varstvo do obrežja in tudi šerifi so jim ponudili svoje varstvo. Potovanje, ktero bode tra-jalo pet dni, bode pa kljub temu ne-varno, zlasti v bližini mesta Sati.
Vesti, ki prihajajo iz Mazagana so vznemirljive in sploh je postal ves položaj resen.
Tangier. 21. avg. Semkaj je dospelo 500 mož sultanovega vojaštva. Prvotno se je trdilo, da bode ta četa zajed-no s Francozi operirala proti rodovom pri Casablanki. sedaj pa naznanja vojni minister, da jih bode poslal v Ma žagan.
Šeik Melajnin, kteri ima pod svojim poveljništvom 900 bojevnikov, skuša Še vedno rodove pregovoriti, da prično s sveto vojno. Vendar pa ni imel sreče pri kaidih v Anflouzu, Gi luru in Mogadorju.
Tovarna zgorela.
V Cumberlandu, Md., zgorela je tovarna Cumberland Steel Co. Škoda znaša $350,000. Sto delsvcev je zgubilo delo.
Denarje v staro domovino
poifljamo:
ca f 10.30 ............ 50 kron.
ca f 20.50 ............ 100 kron,
ca f 40.00 ............ 200 kron,
za $ 102.00 ............ 600 kron,
sa f 204.00 ............ 1000 kron,
ca $1017.00 ........^... 5000 kron.
Po&tarina je viteta pri teh avotah. Doma se nakavans stote popolnoma izplačajo hm vinarja odbitka.
Naše denarne potOjatre izplačuje c. kr. poitni hranilni urad t 11. do 12. daeh.
neje do $25.00 v gotovini t čenem ali registriranem ptm, *etje anestoe po
Na Kitajskem preti
splošna vstaja.
REVOLOCLJONARNO GIBANJE SE IZREDNO RAZŠIRJA IN SE JE POIASTILO TUDI VOJAŠTVA.
Tajne družbe povsodi naraščajo in njihovo število se vedno bolj množi
DINASTIJA V NEVARNOSTI.
■Shanghai, 20. avg. Položaj na Kitajskem, zlasti pa v pokrajini Yang-tse postaja od dine do dme kritičen. Revoeijonarno gibanje se v cesarstvu središča vedno bolj razširja iai tajne družbe, ktere kontrolirajo skoraj ves položaj, kar vidoma naraščajo in se po številu -tudi množe. Revolucijo-narno gibanje se je pričelo tudi med vojaštvom, ktero je bilo dosedaj koli-kortoli udano vladi, oziroma, dinastiji.
Skratka, položaj je tak, da je vsaki čas -pričakovati revolucije, kakoršnje na Kitajskem že dolgo ni bilo. Kitajske oblasti trdijo, da je v kitajskih mestih na tisoče dobro oboroženih vstašev, kteri se običajno skrivajo v okrajih inozemce v, kjer se jim ni bati aretaeije. Vstaši čakajo ugodne prilike, da prično z vstajo.
V Pekingu ne mine niti jeden teden, da bi ne našli kako zaroto proti dinastiji Mamdžu. Vstaško gibanje podpirajo brezdvomno japonski vla-dini agentje, kterih je mikadova vlada poslala kar na ducate v vse kraje velikanskega cesarstva. Oblasti store vse, da pretečo nevarnost odvrnejo, vendar je pa gibanje toliko, da one sam« pri po znaj o, da v tem vprašanju ne .morejo mnogo ukreniti, oziroma preteče revolucije preprečiti.
POSEBNA STRAŽA ZA ZAMORSKEGA JETNIKA
Zamorec je priznal, da je napadel 15 let staro deklico.
Mtmphis, Tenur., 20. avg. Tukaj so zaprli zamorca John Wooldridge-ja, kteri je obtožen, da je kriminelno napadel 151etno deklico Mary Binne-manovo. Zamorca so vjeli s pomočjo krv.nili psov, nakar je prf-iznal svoj zločin.
Sedaj straži zamorca v ječi šotni j a milice, ker se rje .bati. da ga razdraženi beli ne linčajo.
Zginoli otok.
Honolulu, Hawaii, 19. avgr. Kapitan semkaj dosle jadranke Luke C. Ole-sen naznanja, da je otok Laysan, ki spada k hawaiijskema otočju, zginol. Dasiravno ga je kapitan s svojo ladi-jo iskal celih dvanajst dni, o njem ni našel ne duha ne sluha. Otok, kteri se je najbrže pogreznil v morje vsled podmorskega potresa, je bil last nekega lastnika nasadov, kteri je s svojo rodbino in japonskimi delavci- stanoval na otoku že dolgo vrsto let.
Slana v Adir ondackih.
Dannmora. N. Y., 20. avg. Pri Lake Placid V Adirondackih, kakor tudi pri Upper Chateaugay Lake in v družili krajih, je v trinolej noči padla slana in tudi zemlja je nekoliko zamrznila. Toplomer kaže le 30 stopinj nad ničlo-	*
Rome, N. Y.„ 20. avg. Minola nož je bila najmrzlejša v letošnjej sezoni.
$25 $33 $25 $23 $25 $33
Ve
Znižano cene.
velja sedaj vožnja v Hamburg fn Rotterdam, v Havre s francoskimi brzo-parniki. v Havre s francoskimi poštnimi parnik!.
v Havre s francoskimi navadnimi parni ki. v Bremen z navadnimi par-nikf.
v Bremen % ekspreenimi par-nikL
seme velM* preklica. Origineln« Uatki ae dobe pri
Vesti iz Rusije.
Proti zarotnikom.
OBRAVNAVA PROTI PETRO-ORADSKIM ANARISTOM SE KMALO DOKONČA; JETNIKI SO ČLANI BOLJŠIH RODBIN
Boji med anarhisti in vojaštvom v Krivemozeru blizo Odese.
VOLITVE V DUMO.
Petrograd, 21. avg. Pri tukajšnjem vojnem sodišču se vrši obravnava proti onim obtožencem, kteri so zapleteni v zaroto proti carju, ktero so zasledili v mmolem maju, ko so prijeli nekega vojaka v Carskojem Selu. Obravnava bode dokončana tekom jedrnega tedna. Pri tej zaroti so imele tudi ženske veliko vlogo.
' Pri včerajšnjej obravnavi ni prišlo nič novega na dan. Vlada se opira v prvej vrsti na izpovedbe onega vojaka, kteri je priznal, da je dobil od zarotnikov večjo svoto denarja, da jim pomaga pri izvršitvi njihovih načrtov* Ta vojak je več nego leto dni intimno občeval s poštnim uradnikom Navno-vom, kteri je tudi osumljen. Obtoženci so člani raznih uglednih rodbin. Bivši mornarični poročnik, Boris Ni-kitenko, kteri je tudi zarotnik, je sin polkovnika, kteri se je odlikoval pri 11 dušitvi upora mornarjev na križarki Očakov. Obtoženec Peodozijev je sin podadmirala, dočim je gospa Peodozi-jeva hči generala Šverina, kteri se je odlikoval v rusko-japonskej vojni.
Odesa, 21. avg. V I^rivemozeru prišlo je med oddelkom vojaštva in tolpo anarhistov do boja. Anarhisti so se zabarikadirali v nekej hisi, na kar so vojake pozvali, naj jih tam primejo. Na to so pričeli skozi okna streljati in tako se jim vojaki oelih osemnajst ur niso mogli približati. Policijski komisar in več polieaje-v je bilo pri tem ustreljenh. Dva anarhista sta bila ustreljena, ostalim se je pa posrečilo uiti.
General Gregorijev, kteri je bil -skoraj dve leti prefekt v tukajšnjem mestu. je odstavljen in radi tega so tukajšnji čifuti v velikem strahu. Gregorijev je bil namreč nasprotnik anti-semitov, kteri so ga sedaj najbrže s poti spravili.
Peti*ograd, 21. avg. Na deželi so se pričele prve volitve za tretjo dumo. Prve vesti o izidu volitev so dospele iz Niikavštine v Smoleruskej gubemiji. kjer so zmagali liberalei.
BRUTALEN NAPAD.
Pri Greenville je nek postopač posilil 14letno deklico.
v
Greenville, Pa., 19. avg. Dne 17. t. m., pozno zvečer, je nek tramp brutalno napadel 141etno deklico Ano Whitehead, hčerko župnika iz Tur-nersville, Pa. Stanje njegove žrtve je zelo kritično in napadalea sedaj iščejo oboroženi farme rji s pomočjo krvnih psov. Deklica je bila na potu proti domu, ko se jej je lopov približal in jo vprašal za pot v Simons. Takoj na jej je pa nastavil nož na vrat in jej zapretil, da jo takoj zakolje, ako bi kričala. Lopov jo je odnesel v gozd in potem, ko je izvršil nad njo krimi-nelen zločin, jo je privezal k drevesu. Ko «0 jo kasneje našli je bila nezavestna.
Phil adelph i j »ki roparji.
V Philadelphiji, Pa., so nepoznani roparji napadli bogatega živinskega trgovca in lastnika rančev John Smi-•tiha iz južne Californije. Trgovca so pobili na tla, ga odnesli v neko vežo in mu tam odvzeli tisoč dolarjev, katero svoto je imel -pri sebi.
Iz Avstro-Ogrske. Madjarizacija Hrvatske.
OGRSKA VLADA JE OBJAVILA NOVI ŽELEZNIŠKI RED, KTERI JE NAPERJEN PROTI ŽELEZNICAM NA HRVATSKEM IN V SLAVONIJI.
Dunajski župan Lueger je zopet nevarno zboleL
VODJA '' KRŠČANSKIH *' SOCI-JALISTOV.
Budimpešta, 21. avg. Vlada je vče-ra jobjavila nove *; zakone '' o službenem redu in vegulaciji plač železniških vslnžbencev. Dosedaj se je trdilo, da Fran Josip teh zakonov ne bo potrdil, toda ker se Madjarov naj-kolj boji, je to moral storiti.
Vsled novih odredb postane ma-djarščina službeni jezik tudi na železnicah v Hrvatskej. S tem se bode madjarizacija še bolj pospeševala. Pri prihodnjem zasedanju ogrsko-lirvatskega državnega zJbora je pričakovati vsestransko obštrukeijo.
Dunaj, 21. avg. Dunajski župan Lueger je ponovno nevarno zbolel vsled alkoholizma. Včeraj se je onesvestil in zdravniki so ga zamogli le s skrajnim naporom zopet pripraviti do zavestL
RAZSTRELBA SMODNIKA FORT TOTTEN.
NA
Dva vojaka sta bila smrtno in jeden nevarno ranjen.
Na Fort Tottenu na Long Islandu se je včeraj vsled neprevidnosti vojakov razletelo trideset funtov navadnega črnega smodnika, kakor tudi zaboj topničarskih nabojev, kakoršnje rabijo za pozdravljanje ladij. Pri tem sta bila dva vojaka smrtno ranjena, dočim je jeden nevarno poškodovan.
Razstrelba se je pripetila blizo zaloge streljiva imenovane trdnjave, tako, da je le malo manjkalo, da skladišče smodnika ni zletelo v zrak in da tudi večina vojakov rezervacije ni bila usmrtena. Ffa75s.trelbo je bilo več milj daleč slišati.
Slovenske novice.
Tiverton, R. I., 19. avg. Na Sea-con.net Riverju se je razstrelila zaloga gazo lina na nekej barkasi in pri tem sta bili dve osobi nbiti, dočim je pet nevarno ranjenih. Ladjica je bila last J. Chouisarda iz Fall Riverja in v njej je bilo Štirinajst mladih ljudi, kteri so bili na poti iz Fall Biveija v Newport in so ae izstavili v TNerftomr
v botnieo v
■«. 4:	-1[',V
S pa mikom Amerika od Hamburg-America Line se je vrnil v New York iz stare doniovi.ie naš rojak in predsednik naše tiskovne družbe ter tvrdke Frank Sakser Co., Mr. Frank Sakser. kteri se je mudil tri meseee v Evropi. Tam je poslovno obiskal štiri države in sieer Avstrijo, Ogrsko Nemčijo in Švico, ter dosegel izdatne uspehe, h kterim mu iskreno čestitamo, ker smo uverjeni, da je vse ono, kar se je doseglo, le v korist naših potujočih rojakov. Svoje poslovno potovanje je združil naravno tudi z obiski raznih toplic v poboljšanje svojega zdravja, ktero se je vidno poboljšalo.
Požar v Philadelphiji.
V Philadelphiji, Pa., je požar izdatno poškodoval veliko trgovsko poslopje tvrdke A. Schoengut & Co.a ki ima najmanj za $5000 škode. Pri tvrdki dela 100 uslužbencev, od kterih pa ni bil ni jdn poškodovan.
Viharji v Wisconsiau.
Laerosse, Wis., 20. avg. Minolo nedeljo je tukaj divjal izreden vihar, pri kterem je padlo toliko dežja, da so morali promet na Milwaukee and Burlington železnici ustaviti, kajti železniška proga je na nekterih mestih pod petnajst čevljev globoko vodo. Tudi telefonske in brzojavne naprave so zelo poškodovane, teko de iz bližnjih mestece v ni mogoče dobiti poročil.
LETNIK XV.
Razne novosti
iz inozemstva.
V ANGLIJI SO SPREJELI ZAKON, KI DOVOLJUJE OŽENITI SE S SESTRO SVOJE ŽENE.
Danski kralj Friderik se je vrnil iz otoka Icelanda v Kodanj.
RAZSTRELBA V ROVU.
Raznoterosti
London. 21. avg. Po dalj-ej debati je gorenja zbornica sprejela predlog, ki dovoljuje, da se zamoie vsak oženiti s sestro svoje umrle žene. Vseh 17 škofov, ki s«i člani goreajf • 1-nice, je glasovalo proti predlojju.
Kodanj, Danska. 21. a\.ir. lvralj Friderik in člani parlameiua se vrnejo danes iz svojega potovanja ;ia Iceland. Obisk imenovanega severoiega otoka je bil zelo uspešen in promet med Dansko in otokom se Ixnie datino poboljšal.
Tsingtau, Kitajska. 21. avg. V pre-mogovem rovu Fangtse se je pripetila razstrelba dinamita; 112 p re motrai-j e v je bilo ubitih.
Karabouillet. Francija. 21. avg^ — Pre<Lsednik Fallieres je včeraj s kraljevskimi častmi sprejel v tukajšnjem gradu siamskega kralja in njegovo spremstvo.
Glasgow, 21. avg. Japonska vlada je pri ladjedelnici Fairfield naročila gradnjo nove oklopnice, ki bode vozila 1S.000 ton.
ZOPET JAPONSKI OGLHDUHX
Na Fort MoPhersonu, Ga., so prijeli dva Japonca, ki sta fotografirala trdnjavo.
Atlanta. Ga., 20. avg. Včeraj po-poludiie st> za trdnjavo Fort McPher-son aretovali dva Japonca, ko sta izdelovala načrte imenovane trdnjava, ktero sta t.udi fotografovala. Proti Ja.poncerna se ne bode sodno postopalo, dokler se jima ne dokaže, da sta v resnici ogleduha, kar se jima. seveda ne bode mosrlo dokazati.
fto si namenjeni
vseo. RAW
Tak, M. T,
.»VrJZfgZ*
psxobrodnih draw
KRETANJE PARNIKOV Dospeli so:
Kaiser Wilhelm der Grossc 20. avg.
iz Bremena s 1148 potniki. Gerty 20. avgusta iz Trsta s 1027 potniki.
Dospeli bodo:
Main iz Bremena.
Fried rich der Grosse iz Bremena.
Caronia iz Liverpoola.
Main iz Bremena.
Neck ar iz Genove.
Oeeanic iz Liverpoola*.
Smolensk iz Libave.
Memphis iz Antwerpena.
Deirtsehland iz Hamburga.
Pretoria iz Hamburga.
Bulgaria iz Genove.
Arabic iz Liverpoola.
St. Paul iz Southamptona.
Umbria iz Liverpoola.
La Touraine iz Havre.
Ryndam iz Rotterdama.
Vaderland iz Antwerpena.
Kaiser Wilhelm II. iz Bremena.
Moltke iz Genove.
Fnrnessia iz Glasgow a.
Odplnli so:
Teutonic 21. avg. v Liverpool. St at end am 21. avg. v Rotterdam.
O^v-uli bodo: Amerika 22- avg. v Hamburg. La Provence 22. avg. v Havre. Celtic 22. avg. ▼ Liverpool. Grosser Kurfuerst 22. avg. v Bremen.
Carpathia 22. avg. v Reko. Finland 24. avg. V Antwerpem. Lucania 24. av^g. v Liverpool. Philadelphia 24. avg. v Sontbsnp-ton.
Bosom 24. mcrg. • OohnUa 24. a^g. ▼ Koreja. 24. KWg- t Mbevo.

'-•iiiaMrfr'r	.fssd^I-i ^
uS&'vSUUdtsBi


_
GLAS N A R Q D A"'V varstv0 naseljencev.
(Stovcaic Daily.)
Owned and published by the sloven ic publishing company
(a corporation).
FRANK SAKS EH, president. VICTOK V A1 -I A V KC, Se<TeUrv. LOUIfc BEXEIHK, Treasurer.
Place of	of the corporation and
addre*9H*^ of al»ove officers: 10!» Greenwich Street, Borough of -Manhattan, New York City, N. Y.
Z,a leto velja lift za Ameriko . . .	$3.0(1
t, pol leta.........I.50
,, leto za mesto New York . .	4.00
,, pol leta za raw-to New York .	2.0«>
,, Evropo za leto . . . - . ,	4.50
,, ,, ,, ]xd leta.....2..tO
„ ,, ,, četrt leta ....	1.75 V Evropo pošiljamo skupno tri Številke.
"GLAS NAHODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the l'eople" ) ls!<ue>l everv dav, except Sandava an<l Holidays. Subscription yearly $3.00.
Ad vcrt i semen t "on agreement.
Za oglase do^deset vrstic se plača 30 centov.	H
Dopisi bres podpisa in osobnossti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite naslov:
««Qla» Naroda" 109^Greenwich ^Street, New York Cit}'.
Telefon : 1270 Rector.
Nadaljevanje Roose= veltove politike.
Vojni tajnik. T al't je predvčerajšnjim zvečer v Columbusu, Ohio, govoril juditičcn wvor, s kierim je na-enaiiil svoj program za volilno kamina njo republikanske stranke v prihodnjem letu, oziroma za volitve predsednika. pri kterih nastopi on kot kandidat imenovane stranke. — Njegov govor je bil sličen glasu starega Jakoba, kteri je dejal: ''Jaz sem Kzav." Mr. Taft je izpovedal, da je on Roosevelt, kajti dejal je, da je "po-polni Roosevelt.**. Vendar je bil pa njegov glas povsem drugačen, nego je oni Roosevelta, kajti govor je bil tak. kakor «Ta bi govoril kak sodnik.
Mno«j. t državljanov je. kteri imajo radi kandidata mirnega značaja in ki niso prijatelja vročekrvnega temperamenta. Take vrste kandidat je bil pred leti demokratični Parker, ki pa ni imel privlačne sile in tako ni mogel zmagati.
■Senaror Foraker jo hotel v svojem boju proti Tat'j:i počakati vtis govora, kterega	<n>\Mnl njegov nasprotnik. kajti vedel je. da bode od tega govora odvisno vse nadaljno delovanje za Taft a kot kandidata. Tako je tudi storil, kajti dosedaj je molčal. Taft je govoril zelo previdno in «*e je tarifnega vprašanja le površno dotaknil, tako, da mu niti demokratje ne morejo kaj očitat L Iz tega pa z »pot nekferi sklepajo, da Taft ne nikdar pravi Roosevelt, tudi ako sedaj to še lako obl^irbuje. Taft bode d*»ber predsednik, ako bode tako ravnal, kakor mu bodo drugi kazali in j Co bode tudi storil, kajti svoje volje nikakor nima toliko, kakor Roosevelt. —
Vendar pa mora to lastnost imeti vsak kandidat, kteri hoče, da se ljudstvo zanj zavzame. Da je ljudstvo po ogromnej večini zadovoljno z dosedanjo Rooseveltovo progresiv-(nditiko, nam najbolj dokazuje list t'hieago Tribune. Imenovani list je ti am reč razposlal raznim politikom 1700 vprašanj glede nadaljevanja zvezlne politike. Na ta vprašanja je ■prišlo 1'Hi!) od<rovi>n)v„ kteri jedno-glasno zahtevajo, da se sedanja agresivna Ro<Hseveltova politika nadaljuje. d« r-im se 37G odgovorov izraJša v prid konservativne politike.
Ker nihče ne dvomi, da bi Taft ne nadaljeval uspešne Rooseveltore politike, potem tudi ni treba nikomur dvomiti, da bi on me bil izvoljen.
Kako straži j o ruskega mini sterskega predsednika
Ni Lra menda .na svetu človeka, ki bi se delale zanj tako obsežne var-tio&tne odredbe, kakor se to podi za ruskega ministerskejra predsednika Stolypina. Stolypin živi na nekem severnem otoku, kjer se je vse po-trebno ukrenilo, da zavatnje mini-»<terskega predsednika pred atentatom. Ves otok je obkoljen s plotom bodičast« pletene žice, dan in -nož hodijo okolo tajni agent je, a v presledkih na vsakih 30 korakov stoji na bregu straža ol~olo in okolo otoka. Ponoči je otok raasvetljen z električnimi lučmi. Sama instalacija elektrike je veljala 25,000 rubljev. Morje preiskujejo z električnimi reflek-tormi, če .se ne nagaja v bližini neka sumljiva ladija. Kadar ostavi Stolvpin svoj otok, spremljate nje-
Naselniški komisar Watehom je v ! svoje j skrbi za blagor naseljencev, ktere so v New Yorku razni agentiei takoj pri prihodu iz Evrope izkoriščali, dosegel je lep us»peh. Komisar je namreč pri vladi dosegel, da se bodo v nadalje vsi iz Evrope d osli ■naseljenci takoj iz Ellis Islanda odposlali direktno na železnice in potem naprej v kraj njihovega namena, ne da bi prišli naj preje v New York, kjer jih razni agentiči oskubejo pri železniških listkih, kt-ere jim vsiljujejo, kakor se njim poljubi.
Temu komisarjevemu koraku je najbolj nasprotoval agent Zotti, kteri Je dosedaj dobival vse naseljence, kateri so bili naslovljeni .na (njegovo ime v New York in šele od tu so jih po raznih železnicah razposlali v kraje, kamor so bili namenjeni. Ti naseljenci so bili naravno po večini Hrvatje in Italijani in so vsled tega, ker so jih najbrže radi komisije pridržali, v New Yorku vedno zgubili mnogo časa v svojo lastno škodo.
Po novih določbah se to v nadalje ■ne bode več godilo in tudi oni naseljenci, ki prihajajo z imenovanimi naslovi v Ameriko, bodo takoj iz Ellis Islanda razposlani na razne kolodvore, tako da bodo potovali hitro proti svojemu cilju, ne da bi v New Yorku tratili čas in denar.
Tudi pogajanja z železnicami glede znižane cene in boljšega komforta na vlakih, zlasti za one naseljence, kteri potujejo daleč v zapadne kraje. To se bode doseglo najbrže, še pred 110 se prične veliko jesensko naseljevanje.
Moja storija,
Spisal Ivan Sl&nski.
Bila je prekrasna brezmeseena julijska noč. I>ežali smo visoko na planini krog slabo plapolajočega ognja. Bilo nas je 5: gospa Angela, gospica Fini, gospica Ema. moj prijatelj Fran in jaz. Sklenili smo preeuti vso noč. Do polnoči smo kuhali, pekli, jedli in uganjali vsakovrstne šale in dotipe, po polnoči je pa zabava začela pre-nehavati in naša zgovornost in živahnost pojenjati. Začel nas je spainec skoro premagovati.
Sedaj se pa oglasi prijatelj Fran: Dajmo pripovedovati vsak svojo povest. kakšen imeniten dogodek ali pa zanimiv doživljaj l"
Dajmo! Velja!** se oglase dame. "Kdo bode začelf7* se oglasi gospica Fini.
"<jros|x>d Milan!** pravi gospa An-•_rcla.
"Dame ' najo prednost, milostlji-va!" odrežam se zaspano.
"Dajmo vleči!'* predlaga gospica Krna.
"Dobro, dajmo!" In gospica Ema vzame pet žvep-ltwik. Eni odtrga glavi00.
4' Tisto, ki to potegne, bode pripovedoval ! * *
Nato jih desne v roko, pokrije jih čez polovico pri glavicah začenši, o-stanek, ki je gledal ven, nam pa pomoli nasproti. Vlekli smo.
Tisto brez glavice sem pa potegnil jaz.
*' Dobro, dobro, gospod Milan ! * * "Torej jaz sem vaš pripovedovalec! O čem naj vam pripovedujem?"
"Lastni doživljaj!" oglasi se zbor enoglasno.
"Kakor želite!*'
Gospa Angela popravi ogenj, da \eselo zaplapola, jaz pa začnem: "Tisto pol razpadlo bajto sredi gore, tam. kjer se zavije steza naravnost v goro. to ste videli, ne. ko smo šli gori?" "Da!"
"O kteri nam je pravila tista debela kmetica, pri kteri smo jedli kislo mleko, da v njej straši!'* pripomni Ema neverjetno.
"Da, gospica! Toda poslušajte! Jaz sem že od nekdaj strasten hribo-lazec. Še ko sem trgal hlače po gimnazijskih klopeh, sem jo večkrat v rezal s svojim prijateljem Borisom mesto v šolo na gore. Ponoči sva šla, l>onoči prišla; gospodinja pa se je že lala potolažiti, ker sva v šoli dobro izhajala.
Bilo je sredi junija, ko sem bil predzadnje leto v gimnaziji. S prijateljem Borisom sva se dogovorila, da bode v a šla na ravno to-le goro, na kteri smo mi tnoeoj. Bila sva pri isti kmetici, kot mi danes, in jedla sva kislo mleko, kakor mL Tudi nama je pripovedovala, da v tej koči straši. Midva pa sva se ji smejala.
"Saj vem, da taki-le Ij-udje, ki ste študirani, nič ne verjamete t^Vib stvari *je rekla skoro užaljena. " Ako bi pa poskusila motri prenočiti, bi pa videla, kaj se to pravi! * * Midva pa, dasi na videz mliyd^ zajčka, pa se nisva dala kar tako ostrwSita, Misel pa, da. bi oba notri prenočila, ae nama. je zdela narav-
*' Dcforo, mniririj prenočiti bočevm
nocoj v tej koči in videli bodete, da bodeva prišla jfutri cela nazaj!'*
'' Za božjo voljo, kaj pa mislita t Ako sta pri pameti in želita sama sebi dofero, se nikar ne šalita s takimi rečmi !'' pravi resno kmetiea.
* * Od kedaj pa stfraši T'' povpraša Boris.
"Že kakih dvajset let**, pravi kmetica- "Ta bajta je pripadala poprej nekemu ogljarju. Živel je notri s svojim sinom in ogljariL Nekoč je prenočila pri njem večja družba gospodov in dam, samih hribolazeev. Dohitela jih je nevihta. Stari je videl, da imajo dovolj denarja. Prosili so ga, naj jim opraži žgance po dxvar-skem običaj ul Z veseljem jim ta mstireže, toda natrese jim nekaj med moko, tako da so vsi silno trudni trdno zaspali. Tedaj pa jih s sinom pobijeta in oropata. Mrliče pa zakopljeta v klet. Pri delitvi denarja pa sta se sprla in tu ubije sin, ki je bil silno nagle jeze, očeta. Nato mu je gotovo otemnel um, kajti druzega dne so ga dobili obešenega na jablani ob 'bajti. Ta jablana pa rodi od takrat jako lepa jabolka.**
"Jaz sem jih celo par odtrgala in spekla", pravi prestrašena gospica
Dame se spogledajo. Vse so jedle ta jabolka. Mrzel pot jih oblije, jaz pa nadaljujem:
"To naju ni ostrašilo. Skleneva prenočiti v bajti, naj pride, kar hoče. Jaz sem imel s seboj flobert, Boris pa velik, močan nož. Tega še nabrusiva. Ko kmetiea sprevidi, da vse njeno strašen je nič ne pomaga, nama da še možev revolver s seboj. Tako oborožena se napotiva naprej na goro. Proti večeru pa jo mabneva nazaj v dolino.
Bila je že temna noč. ko prideva do bajte. Vstopiva. Vrata žalostno zaječe. Nekaj črnega smukne mimo .laju,. Streseva se nehote.
"Saj je bila samo podgana'*, pravi Boris.
Prižgeva luč. Nato dohro zapah-neva vrata. Ogledava se naokolu. Nič posebnega. V veži je stalo par napol razpadlih škafov, na policah različne sklede, večji in manjši lonci in še druga taka ropotija. Nad ognjiščem pa je visela veriga.
"Aha, na tej je gotovo stari takrat kuhal žganee", pravi Boris.
Greva v klet. Bila je popolnoma prazna. To je bilo torej grobišče oropanih žrtev. Pogledava po tleh. Ta so bila vsa razkopana. Nato se podava pod streho. V enem kotu je bil razprostrt otep slame. Zraven je stala skrinja. Odpreva jo. Kot blisk švigne ven velika črna podgana. Sicer pa ni bilo druzega notri, kot par plesnivib, suhih hru-šek. Odtod greva v izbo. Luč obesiva na serop. sama pa sedeva za mizo in zaeneva pridno obirati kračo, ktero sva prinesla s seboj. Pred?se na mizo pa položiva orožje.
"Jaz bom imel nož, ti boš pa streljal", pravi Boris, "ker si bolj vajen. ' *
Streljati pa je znal tudi on dobro. Toda postrelja se hitro, nož pa le ostane. In na to je računal Boris.
"Velja! V sili bo pa tudi ta-le nož dober", pravim jaz in iz vlečem iz žepa svoj dolgi nož.
* * Saj res'pravi. Boris *', potem pa daj flobetrt meni. * *
Zopet obirava še nadalje kračo. Skleneva čakati do belega dne, nato iti h kmetici, si tam odpočiti in se šele proti večeru napotiti v mesto. Za kratek čas pa sva si pripovedovala različne anekdote in se glasno smejala. Skoro .popolnoma sva pozabila, da sva v hiši strahov. Prej dolgo časa sva se že pogovarjala, čas pa je med tom hitel po bliskovo. Posebno Boris je vedel mnogo okrog-lih. —
Pride polnoč. Tedaj pa jaz vadih-
nem:
11 Presneto sem žejen, Boris! Za vraga, da bi vsaj imela malo vina!*'
*' Takoj !" se oglasi votel, neznan glas iz kleti.
Spogledava se bleda kot zid. Boris zagrabi za nož, jaz pa za revolver. —
Vrata se odpro. Notri stopi kakih 12 let stari •deček, nesoč dve steklenici.	^
< < K-k-k-k-... ", zašklepetajo zob-je gospici Fini. Obe gos piči se tesneje privijeta b gospej Angeli, Fran pa hiti popravljati ogenj. Jaz nadaljujem :
"Ustrelim. Dasi sem .prav dobro pomeril, vendar ga nisem zadel. Fantič pa pride medtem z ironičnim smehom krog nst dO najine mize. *' Izvolita !'' pravi z nežnim glasom in postavi pred vsakega eno steklenico. Tudi na kozarce ni pozabil.
Nato se prikloni in izgine.
S prijateljem pa se me dotakneva steklenic, ampak čakava, kaj bode. Mine kake pol ore.
"Pijte, gospoda!'* se oglasi nežen glas od vrat sam.
Pogledava tja. Tam pa je stala kakih 16 let stara, belo oblečena, krasna, mlada deklica, vaspa&čemh zistLih, kodrastih las, modrih očij, angelskega obraza in partam. Bo -vidi, da wmnao m ptjgvm, ae zopet "Pijte, iv*ja*m»l"
bBša. na
volver, toda roka mi omahne. Bo-frisn pa pade dok is roke. Primakne
si stol in sede. Nato tleskne z rokama. Zopet se prikaže isti deček. Prinese še eno steklenico in kozarec. Deklica si natočL
11 Na zdravje, gospoda! * * Nehote sva trčila z njo. Izpraznjene kozarce še enkrat napolni. "Na zdravje, gospoda!*' Tn zopet sva morala piti. To se je ponavljalo, da so bile steklenice, najmanj poldrugliterske, prazne.
Zdaj pa tleskne dvakrat z rokama. V sobo pa stopi cela družba gospodov in dam. Nacrahlo se nama priklonijo in naju obstopijo v polukrogu. Bili so oblečeni kot turisti, na obrazih in rokah pa sva videla, da so sami okostnjaki. Mrtvaške glave so jim pri premikanju glasno šklepetale, oči pa so se jim svetile, kot lačnim tigrom."
V tem trenotkn se utrne na neba zvezda.
'' Počakajte, prosim, da naložim na ogenjse oglasi gospica .Ema. Gospa Angela mi ponudi kozarček konjaka, kterega hlastno spijem. Tako okrepčan nadaljnjem:
11 Največji med nflimi iztegne svojo koščeno roko proti nama in zapove poČasis šklepetajočim glasom:
4' Gospoda, izvolita stopiti izza mize!*'
Lasje se nama naježijo. Hočem zgrabiti za revolver, toda tega ni. Sežem po nož, ki je poprej ležal poleg mene na klopi. Zopet ga ni. Pogled asu po flobert n, toda o njem ni ne duha, ne sluha. Tudi prijatelj ni imel nikjer noža.
Nevede, kdaj in kako, sva se znašla sredi sobe. Deklica, ki je poprej sedela z nama za mizo, tleskne trikrat z rokami in se pridruži gospodom in damam,^ki naju sedaj obsto-pi|jo v popolnem kroguj. Na njeno tleskamje se vrata odpro in notri stopita dva moža, očividno oče in sin. oba še od oglja vsa črna. Oče je imel Krvavo liso na sencih, sinu pa se je poznala še črna proga krog vratu.
Spomnim se, kaj nama je pripovedovala kmetica. Molče zlezeta na peč. Sedaj šele zapazim, da imata v rokah inštrumente.
Začneta igrati, mrtvaki pa krog naju plesati. Stala sva v sredi, never doča, kaj naj začneva. Komaj sva se zavedala, da še živiva. Kar naju zgrabi neka m a ni j a. Zgrabiva se in zaeneva še midva plesati v divjem plesu.
Kar nekaj poči. kot bi nekdo ustrelil.
Tedaj pa stopita iz kroga k nama dve dami, ostali mrtvaki pa stopijo v krogn nekoliko bolj narazen. Elegantno se nama priklonita. Midva narediva ravno tako. Sprimemo se in začnemo zopet plesati, kot bi bili nori.
Rezek, mrtvaški duh mi udari iz moje plesalke pod nos — za trenotek sem odrevenel, toda samo za trenotek. Pritisnil sem plesalko še bolj k sebi, občutil njene kosti, njen mrtvaški dih, občutil njene divje se svetlikajoče oči in jo začel vrteti, kot 'bi bil obseden.
Zopet nekaj poči kot strel iz močne puške. Tedaj se naana dami izvi-je.i£ ,se -nama nalahno priklonita in stopita nazaj v krog.
'Pred naju stopita novi plesalki, Tedaj pa poči tretjič, zategnjeno, glasno odmevajoče.
Kot bi mignil, izginejo mrtvaki, vrata se odpro, a med nami se pokaže — Boris.
"Ti si pa za strahove čakati, Milan, ti! Spal si kot klada! Nisem te hotel buditi. Jaz sem pa sedaj pobijal podgano. Bila je v sobi. Odtod mi je nšla v vežo. Poglej, kako je velika! To je bila trdoživa, mrh a! * *
Pogledam okrog sebe- 1st ina. nikjer nobenih strahov, jaz sem samo sanjal. Bil je že popolnoma dan.
Vstanem. Borisu pa ne črhnem o svojih sanj ah nobene besede.
*' Ha, ha, 'ha", se oglasi družba, ha, ha, ha, vi ste pa ptič!" "Prosim, kdo bo sedaj na vrstit" vprašam hladno.
"Jaz**, odgovori Fran, "toda moja bo krajša, saj se že dela dan."
In res, proti iztoku se je že belil dan.
Germanizacij a t Bosni in Horcago-
Ttni
tako napreduje, da bi človek mislil, da je v kakem nemškem gnezdil v nemški državi, akcr pride v Sarajevo. ' '.Srbolbran " našteva v bosenski prestolnici ravno 18 popolnoma nemških društev, ko jih člani so večinoma n— radniki, ki jib skupna vlada na kape pošilja v deželo
EABJA KAPOLBONA.
Vsak začetek je težak. Tako je moral skusiti tudi veliki cesar francoski Napoleon Bonaparte. Kot konzul je dobil Napoleon od nekega perzijskega poslanika v dar lepo pipo. Šele kot cesar jo je poskusil kaditi. To pa ni bilo tako lahko. Sicer je goba tlela, -toda tobak se ni užgaL Napoleon je namreč mislil, da zadostuje, ako se pri kaj,] en ju le odpirajo in zapirajo ustnice, ne da bi bilo treba vleči. Debelo je zarentačil, češ, spak nič ne vleče. Sluga mu je moral pripraviti pipo, da je gorelo. Toda jedva je nato cesar vzel gorečo pipo v usta, zagnal jo je v stran ter se lovil za sapo. Hudo je kašljal in solze mu zalile oči. Ni namreč vedel, da se mora dim izpibniti, ki mu je udaril v grrlo. Prevzele so ga hude slabosti, kakoršne poznajo frkolini, ko kade prvič. Od takrat ni vzel cesar nikoli več pipe v usta. Sicer pa to tudi ni bila navadna pipa, te-muč takozvana vodena pipa, kakoršne imajo sploh v Perziji in po turških kavarnah. Tobak v njih je močno vlažen, zato je treba v začetku vler ei s posebno močjo. V kavarnah opravijo to natakarji, ki potem gorečo pipo z neobrisanim duLcem vtaknejo gostu med zobe.
Strašni prizori v cerkvi.
Iz Petrograda na Ruskem poročajo: V vasi Edikouli so po pravoslavnem običaju prinesli truplo nekega mrtveca v odprti krsti v cerkev, da truplo pozneje blagoslove. Tik pred -blagoslovom je prišel v cerkev neki tujee, ki je iz krste odstranil truplo ter truplo zaprl v omaro za obleke, sam pa se je vlegel v krsto. Ko je k malo nato prišel duhoven, da truplo blagoslovi, je tujec skočil iz krste. Duhovnik se je tako prestrašil, da se je mrtev zgrudil, ljudje so kri-čaje zbežali na vse strani, tujec pa za njimi. Čez nekaj ur so se ljudje vrnili in tovariš umrlega duhovnika je hotel opraviti za svojim tovarišem mrtvaške molitve. Odprli so o-maro za cerkvena oblačila, kar se zgrudi mrtvec iz omare. Vse je letelo proč in sedaj se ljudje ne upajo v cerkev, češ, da je začarana.
lov
-> katoii&ko
podp. društvo
svete Barbai
m
i
7Jaitlnjene državo Severne« Amertne
Sedež: Forest City, Pa.
• 3*. januarja )903 v
ve iPatnegy«.
-0-0-
OOBOU(1X1:
Predsednik: JOSIP ZAT.AR ml., Box 547, Forert City, Podpredsednik: IVAN TEU3AN, Box 3, Moon Ran, P*.
L tajnik: IVAN TEI,BAN, Box 607, Forest City, Fa. EL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL. Box 374, Forest Citf- Pv Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest CUy, Pi
NADZORNIKI: IVAN DRA6LER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Omyea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, ?«. FRANK SUNK, Dozerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telbaa, K S	^ S,-
reet City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA
ASESMENT, kteri je za plačati 1. septembra, 1907.
I. razred, možki oddelek: vsaki član plača mesečnijie po 75c in za rezervni zaklad po 10cT tako da vsaki član tega razreda pla^a po 85c. II. razred, ženski oddelek: vsaka članica plača po 20e. -HI. razred, otročji oddelek: vsaki član plača po 10c.
T«) sv.* - • a-
Angležki časnikarji
so se Nemcem zamerili, ker so sprejeli vabilo Poljaka Miloslava Koziel-skega na Poznanjskem in pridejo na nj-ego v g rad j kjer bode velika slav n. ost v čast Wierzbinskemu, ki pride ravnokar iz pruske ječe. Wierzbinski je bil obsojen na poldrugo leto ječe zaradi članka proti memškemu nasilju .nad Poljaki. Nemci dirjajo dovolj-•vzroka, da se sramujejo.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Dne 17. t. m. smo prejeli iz Dar-ragh. Pa., znesek $1.50 za naročnino "Glas Naroda'*. Pošiljatelj pa je pozabil -navesti svoj podpis. Dotič-nika prosimo, da se oglasi z imenom, da mu zamoremo omenjeno svoto vknjižiti ter ugoditi njegovi prošnji, navedeni v pismu.	(19-21—8)
V POJASNILO DELEGATOM ZA H. GLAVNO ZBOROVANJE DRUŠTVA SV. BARBARE.
Vsak delegat naj si uredi vožnjo tako. da bode gotovo v nedeljo zrve-eer dne 15. septembra tukaj v Forest City, Pa., ali najkasneje da pride v ponedeljek zjutraj dne 16. septembra.
Ko bodete kupovali listke, pazite, da vzamete listek Carbondale via Seranton, Pa., zato, ker je po teh progah najboljša zveza do Forest City, Pa.
Priporočam vsem društvam, da se pri prihodnji seji 1. septembra med seboj posvetujejo in ukrenejo, kaj in kako naj se zadržijo delegatje in kaj naj predlagajo. Naj natančno premotrijo pravila in vsak delegat naj si zaznamuje »na pravilih, kaj bi bilo dobro dodati ali odvreči ali kako pre-narediti. Zato naj vsak pri členili aH točkah zaznamuje in se natančno poduči, kaj društvo zahteva in kako bi bilo najboljše »v korist vsem članom, zlasti pa glede razširjanja organizacije in njen prospeh. Sedaj bo lepo število delegatov v tej mladi organizaciji in upamo, da se lahko veliko več napravi v korist članom kakor sploh organizaciji, nego pri prvem glavnem zborovanju, kjer je bilo malo število delegatov. Priporočam tudi onim društvam, ktera ne dopošljejo delegatov, da naj se na tej seji posvetujejo, kaj in kako ona zahtevajo j naj pišejo poročila in naj jih meni pošljejo. Vsak tak list naj bode odzimaj na koverti zaznamovan, da je namenjen za konvencijo.
Ta pisma se bodo odprla šele na siborovanju. Naj vpoštevnjo to vsi tajniki in naj (napravijo tozadevne opombe na kovertah. __IVAN TELBAN, glavni tajnik.
i
Pozor !
Ako hotoft imeti l«p sporni« Is Amerik«, po&lji »roj tasloT n*: HlOTensko-Hrrat-iiko Zdravi Me, Dr. J. 1?. Thompson. $84W. 29th St., Hew York, F. T., in 4oMl
i
NAZNANILO IN VABILO.
Društvo sv. Barbare št. 27 v Yale, Kansas, bode dne 8. septembra blagoslovilo lepo novo društveno zastavo,
ktera stane $322. Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje ter vsa društva iz Kansasa in nam bliž-nih mest, da se te naše si a vn ost i gotovo in polnoštevilno udeležiti blagovolijo.
OBRED:
Ob S. uri zjutraj zbero se skupno domača društva v društveni dvorani in do 10V*j ure je sprejem povabljenih društev, s kterimi odkorakamo skupno v Company Hall na Yale, Kans. Točno ob 11. uri je blagoslovljen je zastave in za tem sv. maša. Po končani svu maši odkorakamo v društveno dvorano, kjer bode zahvalni nagovor. Popoldan je velika veselica in ples v korist društvu. Vstopnina 50 centov. Za 25 centov dobi se 7 steklenic pive.
Dobro izvežbanih 24 godcev sviralo bode najfinejše poskočnice.
Objednem naznanjam vsem članom zgoraj omenjenega društva, da se dne 1. septembra vrši glavno zborovanje ter volitev novega odbora. Začetek ob 9. uri zjutraj. Kdor izmed udov 'brez opravičenega vzroka izo-stane, bode kasno van po društvenih pravilah.
PoBdrav vsem društvam po širni Ameriki!
Matih, Izlakar, L (tajnik.
Kje je ANTON ROZMANI Doma je iz Stražigča, fare Šmartno pri Kranju, Gorenjsko. Pred kaeimi 5. leti je prišel v Ameriko in njegov zadnji naslov je bil: Anton Rozman, 1734 Bandit St., Davenport, low«. Kdor i ■■ni hi rojakov ve kaj o njem aH sa njegov oadov, naj ga blagovoli nameniti: Ludvik Bcnedik, Ca« of fVank Sakaar Ca* I 100 Or—gwkfc St, Hew
POZIV.
Kje je IVAN STANOVNIK? Doma je blizu Škofje Loke na Kranjskem, star 28 let. Meseca aprila 1. 1905 je bival v Ramey, Pa., pozneje v Uniontown, Pa.
Ker bi mu radi izplačali njegovo dedščino, prosimo cenjene naročnike, da nam naj izvolijo naznaniti njegov sedanji naslov, ali naj se pa dotičnik sam pismeno »glasi.
Frank Sakser Company, 109 Greenwich St., New York, N. Y. (21-23—S)
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne upravništvo ne uredništvo.
Kje je FRAN ŠKEF.BEC, po domače Kot •ni iz \ rh Jezera na Notranjskem. Za njegov naslov bi rad zvedel: Anthony Jene, 287 Cooper Ave., Johnstown, Pa.
(20-22—8")
Iščem IVANA CELAR, doma je iz Staneč štL 33, posta St. Vid pri Ljublj ani. Prišel je v Ameriko pred 3. leti in se je naselil v St. Louis, Mo. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da ga naznan materi, za kar mu bode zelo hvaležna. Naslov: J era Celar, Staneče, šr.. 33, pošt-a St. Vid pri Ljubljani, Kranjsko, Austria.
(20-23—S)
Compagnle Generale Transatiantipe.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UURUANE.
Poštni parniki so:*
"La Provence" na dva vijaka...........
"La&JVoie" „ „ „ ...........
La Lorraine" „ ,, .............
"La Touraine" , „ .............
"La Bretagne".........................
"La Gasgogne".........................
......14,200 ton, 30,000 konjskih moči.
.......12,000 „ 25,000 „
.......12,000 „ 25.000
......10,000 „ 12,000 „
......8,000 „ 9,000 „	£
...... 8,000 9,000 ..	"
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Paniki adplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob lO. uri dopolndne iz pristanišča št. 42 North Biver, ob Morton St., N. T.
22. avK. 1W7. *LA PROVENCE 29. avg. 1907. *LA LORRAINE 5. sept. 1907. *LA SAVOIE 12. eept. 1907 *LA PROVENCE
POSEBNA PLOVTTBA: Zrn Gasoogne 14L eept ob 3. uri pop. L« Bretagne 28. eept. ob 3. nri
Samo za XL in TTT. razred.
Parntka s mrezdo zaznamovani imajo po dve vijaka. Al. w. Kozminski, generalni agent za zapad.
•	"71 Deaoorn St., Chicago,
PROVENCE •LA TOTJRAINE *LA LORRAINE •LA SAVOIE
19. eept. 1907. 26. sept. 1007. 3. okfc. 1907. 10. okfc. 1907.
►
ft
Jugoslovanska
Inkorpotirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mira., Podpredsednik: IVAN GEKM. P. O. Ho* 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽTC, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pins St. Hibbing, Mina. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEIX)S, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewimj Ave., So. Chicago, HI. IVAN PRIMOŽIČ, EL nadzornik, Box 641, Eveieth, Minn. IVAN KTEftŽISNXK, HI. nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora,
4824 Blackberry St.. Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, H- porotnik, 115, 7tb St, Calnmet, Mick. JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaka, Neb. Vrhovni zdravnik Jed not«: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 N. Cbieago
Street. Joiiet, I1L Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minil., po svojem tajniku m nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 195, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo d upi ik at vsake pošiljat ve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki ▼sake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
PRISTOPILA
K društvu >v. Petra in Pavla št. 35 v Llovdellu, Pa., 30. julija: Andrej Dr«»bnie rojen 1S32 cert. 7223, Anton Suše 1SS6 eert. 7224, Fran Gabrine 1S70 eert- 7225. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 11S udov.
K društvu sv. Jožefa št. 20 v Imperialn, Pa., 30. julija: Ivan Oblak 1SS3 eert. 7226 II. razred. Društvo šteje 77 udov.
K društvu sv. Alojzija št. 3G v Conemausrh, Pa-. 30. julija: Frančiška Fine 1SS9 eert. 2237. Društvo šteje 46 članic.
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstownu, Pa., 30. julija: Marija Tomee 1SS7 eert. 12G6. Društvo šteje 61 članic.
K društvu sv. Alojzija št. 18 v Roek Springs, Wyo., 30. julija: Marija Pfternel 1886 eert. 6009. Društvo šteje 87 članic.
K društvu sv. Jožefa št. 14 v Croekettn, Cal., 30. julija: Marija La-mrt 1880 eert. 7185. Društvo šteje 25 elanie.
K društvu sv. Jožefa št. 52 v Mineralu, Kansas, 30. julija: Ivana Kastelic 1880 eert. 6411, Frančiška Simone 1877 eert. 3740, Društvo šteje 24 članic.
K društvu sv. <'irila in Metoda št. 9 v Calumetn, Mieh., 30. julija: I ueiia Vuk 1^73 eert. 6870. Društvo šteje 131 članic.
se
NAVODILA DELEGATOM
Jugoslovanske Katoliške Jednote za sedmo generalno zborovanje, ktero vrši v La Salle, EL, meseca septembra leta 1907.
Sedmo preneralno zborovanje Jugo- Vsak delegat naj pazno prečita slovanske Katoliške Jednote se bode pravila in naj potem zaznamuje toč-vršilo v La Salle, 111., počenši z dru- ke, in člene, ktere bi njega društvo gim ponedeljkom meseca septembra, ali on sam rad, da se spremene, po-ali dne 9. septembra tejra leta. Vsak tem ne bode treba časa kratiti s či-dele<~at je vljudno prošen, da uredi tanjam vseh pravil. Dobro bi tudi svoje potovanje do zborovanja tako, bilo, ako bi vsak, kteri bode imel da pride v La Salle, 111., ne kasneje kaj temeljitega priporočati za spre-kakor do ponedeljka zjutraj dne 9-ga meniti, da si izpiše svoje točke, da septembra, in ako nima kteri kakega se bodo tako lahko takoj uvretile v osobne^a prijatelja, pri kterem bi i zapisnik ali oddale pravnemu od-st* no val, naj svoj prihod naznani g. boru.
Josip Bregacu, predsedniku društva Pri prihodu na zborovanje bode SV. Barbare št. 3 v U Salle, DL, pod vsak delegat prejel o stanju Jednote naslovom 1108 4th St., kteri bode in 0 vsem poslovanju od zadnjega poskrbel za stanovanje delegatov. zborovanja v Clevelandu, Ohio, ka-
Glede voinjih listkov nam letos ne | kor tudi nekaj statistike, odkar obhode mogoče dobiti znižane cene za stoji Jednota. Vsak udeleženec je skupno vožnjo, kajti v veliko državah proden, da dobro vse pretrese in se ao odpadle izletne cene vsled splošne- , poU£i 0 sistemu, po kterem posluje ga znižanja cene na dva centa na naga jednota, kakor tudi o vsem miljo, in ker ne moremo jamčiti šte- drugem poslovanju, kajti le, ako do-viln udeležencev 100 ali več, kakor bro razumemo stvar, zamoremo po-zahtevajo postave zvezoiih železnic iz tem kaj- trajno dobrega doseči. Ako tistih držav, kjer niso take postave ; je kteremu kaj nerazumljivo, je proge prišle v veljavo. Vsak delegat je	da vpraša za poja^j«, ^javnih torej prošen, da si sam poskrbi voz- uradnikov, kteri bodo vsakemu dra-nji listek V mestu, odkoder potuje, ; p-e volje ustregli, kjer bode le modo U Salle. 111., in nazaj . skrbeti pa Ako sju£ajno nastane pri kte_ mora, da si izposluje pobotnico od rem društvu kaka razlika v tem ali lokalnejra a-enta, pri kterem kupuje : onemf naj tak delegat prinese vse vožnji listek, kazoč daljavo in svoto, | podatke na zborovanje, da se tam ktero je plačal za voznino. Forme j poprave.
za te pobotnice sem razposlal na vse j predno 6e bode zboro € zakljll. delegate in vsak železmskt agent jih ^ mora ^ Megat ^ J rad izpolni na zahtevo. Ako kten , ^ za strožke tovailja ir ne more kupiti direktnega listka do | mude	t& ^^ ^^ ^
La Salle, 111., naj ga !..ipi, po koU- j lo-no ^^^ koUkor ima kterf kokrat bode potrebno in vselej za-jbiti za potn€ stroške in koliko za
hteva omenjeno pobotnico ; tem pO- j MmQdo časa, ter ga potem oddati t« m bode precej dela olajšanega po- rK>ver£iz veri hi emu odboru na zborovanju Jednote pri pregledu računov za potne stro&ke delegatov iu uradnikov Jednote.
Nadalje ima vsak delegat ali pooblaščenec dobro paziti, da ima pove rilni list pravilno potrjen od društva, ktero ga je poslalo na zborovanje Jednote, ali pooblastila, da jih zastopa. Tak list mora biti potrjen od predsednika, tajnika in zastopnika društva ter ima biti potrjen z društvenim pečatom. Forme za take li-ste sem poslal vsem društvom z ases-meratom za meeec avgust.
Največje važnosti pa je za vsako zborovanje Jednote, da se vsi delegati in ude1-4eoci zborovanja dobro po-uČe o pravilih Jednote in o vsem. kar bi radi, da mm »premeni na zborovanju. Pravila Jednote ©o sedaj pre-eej obsežna, i« se prihrani čas pri jaz bi priporočal «le-
in za-raz-
poverilnemu odboru ne kasneje, kakor zadnji dan zborovanja; k temu računu naj se tudi priloži pobotnica za vožnji listek, kazoč, koliko da stanejo vožnji listki do zborovanja Jednote in nazaj.
Upati je, da bo dem o na tem zborovanju marsikaj ukrenili za boljšo in trdnejšo bodočnost naše vrle Jednote. Da se zamore to doseči, je v prvi vrsti potrebna sloga, hladno in trezno raz motri vanje ter opazovanje poslovanja druži h sliČnih-organizacij, ktere poslujejo na tem polju. Jednota je od zadnjega zborovanja lepo napredovala, skušati moramo, da ta napredek tudi ohranimo ne le v številu članov, temveč tudi finančno.
Vse podrobnosti vsporeda na rf>o-rovanju bodo pojasnjene na Zborovanju ; za v«a druga pojasnila se je obrniti na glavnega, tajnika.
Z bratskim pozdravom
Jx*U I*. Broitf, gl. tajnik.

■■ y .. -
DR0BN0STI.
KRANJSKE NOVIČK
V Ameriko. Dne 1. avgusta se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 31 Slovencev, 12 Hrvatov in 18 Macedoncev.
Samomor. Sodni pristav v Postojni Milan Dolenc si je 1. avgusta ponoči prereza 1 vnat. Našli so ga mrtvega. Pokojnik je bil vesten uradnik in blaga duša ter obče priljubljen. O vzroku smrti še r.i nič znano. Milan Dolenc (sin umirovljenega sodnega tajnika, bivšega dež. poslanca in ugled-nego pisatelja dr. Hinka Dolenca), je dosegel starost 35 let. Predno je prišel v Postojno, je služboval v Žužemberku.
Angleški časniki prinašajo poročila angleških časnikarjev, ki so bili meseca junija tudi na Kranjskem. V teh poročilih se jako laskavo izražajo o vsem, kar so videli in slišali na Kranjskem. "The West Middlesex Advertiser and Chelsea Meil'' piše: ** Potovali smo od Trsta po novi državni alpski progi, ki je priča čuda-polne inženerske spretnosti. Ta proga pa je tudi velikanske važnosti za srednjeevropski promet, zakaj ona jako skrajša daljavo od Severnega morja do Adrija. Iz Trsta smo dospeli v treh urah v Bohinjsko Bistrico v lepo napredujoči Kranjski, deželi jezer, slapov, krasnih podzemskih jam, lepih planin, ki nudijo potniku prizore, ki jih niti Švica ne prekosi, dasi morajo v Švici letoviščarji plačevati visoke zdraviške takse. A Kranjska ne zasluži hvale edino zaradi svojih prirodnih krasot. Njeno slovensko prebivalstvo je milo in dobrosrčno; pozdravljalo nas je povsod z vso pozornostjo in največjo radostjo, ki pa ni bila umetna, ampak resnična in nad v&e odkritosrčna. Dospevši v Bohinj, smo se odpeljali v hotel "Sv Janez", ki stoji ob lepem, romantičnem bohinjskem jezeru. — Po polurni vožnji smo dospeli iz Boh. Bistrice na Bled, kjer smo videli zopet drugo čarobno jezero, ki nas je spominjalo jezera Lago di Como, a ima vrhutega mnogo večji horizont, kterega obrobljajo veličastne Karavanke. Sredi jezera pa je romantičen otoček, znan po stolpu, v kterem je zvonec, ki uresniči vsako željo, ki jo človek ima ob času, ko pozvoni. V hotelu "Louisen-bad" seno prebili radostno noč ter ■sklenili mnogo prijateljstva. Tu smo imeli priliko slišati enega najfinejših zborov Evrope, 4'Glasbeno Matico" iz Ljubljano, ki šteje do 150 vrlo iz-vežbanih glasov. Pod vodstvom koncertnega mojstra M. Hubada so nam zapeli sladke slovenske napeve in narodne pesmi s tako milobo in dovršenostjo, ki je vredna največje pohvale.
Slovenska pesem in Angleži. Pod naslovom Skrivnosti Avstrije" prinaša angleški časnik "P. T. O." daljšo vrsto člankov, ki so potopisni spomini angleških časnikarjev z njih potovanja po Avstriji. Iz te serije hočemo navesti le odlom rk. k: zri de vri utise, ki so jih dobili časnikarji na Kranjskem. Seveda je članek popolnoma umi ji v le v celoti z vsemi članki. Odlomek se glasi: "Naj človek v Avstriji krene kamorkoli hoče, povsod naleti na kako skrivnost. Hipoma se mu dozdeva, da jo ume, da bo razvoz-ljal zagonetko; a to le hipoma. Tako se mi je zgodilo na Bledu, ko sem poslušal slovensko glasbo. Že sem mislil' da se mi je razodel a. Dozdevalo se mi je, da slišim ono strast obupnosti, sedaj divje se rogajočo, le nekako na-miga vanje, sedaj zopet zasmehujoče — izgubljajočo se v neumljivem smehu, kar nahajamo pri vseh slavnih ruskih pisateljih, osobito pri humoristih. Dozdevalo se mi je, da hoče slovenski jezik prekrasno toda zajedno otožno pokazati in mi razkriti neizrekljivo skrivnost, skrivnost trpljenja stoletij, ktera skrivnost je bila pre-nešena iz ruskih step v doline in gore Kranjske. A čudovita glasba je v istem trenotku obdala to skrivnost zopet z novim zagrinjalom, — razkrila je pa ni."
Strela v zvonika. Stari trg pri Kočevju, 31. julija. Danes ponoči ob 2. uri je strela udarila v zvonik župne L-erkve. Škode ni druge napravila, kakor nekoliko pri strelovodu.
Nesreča. Ko so se 31. avgusta peljali med postajama Laze in Kresnica štirje slovaški delavci na malem železniškem vozičku (Bahnwagerl), so zadeli v nasproti prihajajoči stroj, vsled česar sta bila dva takoj mrtva/ dva pa sta se močno poškodovala. Imena poškodovancev, kakor tudi natančnejši podatki še niso znani.
Mrtvoud je zadel bivšega deželnega poslanca in župana Slavoja Jenka v Podgradu in župana ilirsko-bistri-škega Antona Tomšiča. Oba sta težko bolna.
PRIMORSKE NOVICE.
Huda žena. Remigij Colin i, 31 let star delavec, je 31. julija šel na dom k svoji ženi, od ktere je ločen, in je hotel pozabavati se nekoliko s svojim otrokom. Pri tem sta se pa z ženo sprlo in slednja mu je zagnala v glavo težko steklenico. Colin i je moral v bolnico, ker mu je žena prizadaie precejšnjo rano.
■ '4- ,
Je liaijil ^lase uradnik trgovske banke v Trstu Ivan Welpo-ner. Ranil se je emrtnonevarno. Ko so v obližju njegovega stanovanja v ulici Aquedotto ljudje slišali strele, so se silno prestrašili, Češ, izvršil se je zopet kak zločin.
Gorelo je dne 30. julija v Solkanu. Posestniku Ivanu Doljaku je zgorel hlev za govedo in kopa slame. Požrtvovalnim gasilcem se je posrečilo ogenj omejiti: ker je zgorela vsa krma, ki je letos primanjkuje povsodi na Goriškem, je škoda občutna.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Strela je udarila v hišo posestnika Jakoba Šiška v Sv. Jurju ob Ščavnici' Pogorelo je vse do tal. Zgorela je tudi svinja.
Voz premoga je zgorel na železniški postaji Mislinje pri Slov. gradcu. Požar se je videl velikanski.
Skozi okno je padla v Mariboru pri snaženju služkinja Julijana Marinič. Ker je padla iz prvega nadstropja, je dobila težke notranje poškodbe.
Nogo si je rac cepil delavec Ribič v Studencih pri Mariboru. Pri sekanju drv mu je~padla nanjo sekira.
Umrl je v St. Lenartu v Slov. Goricah zdravnik dr. Henrik Benesch, ki je bil strasten Nemec.
"Stoj, nazaj, če ne, ustrelim!*'' V Krulčevi gostilni v Slov. Bistrici je nastal prepir med kovaškim pomočnikom Maksom Matušom in 211etnim čevljarskim pomočnikom Jurjem Te- i kavčem iz Žableka. Ker se je bilo bati ; hudega pretepa, porinili so pretepača j na cesto. Tu je potegnil Tekavee na- j bit. samokres, ga pomolil proti Matu- j šu in za vpil: * * Stoj, nazaj, če ne u- • strelim!" Ko je kmalu nato prišel; mestni stražnik Skole k njemu, zagrozil mu je Tekavee istotako. Obsojen je bil pred mariborskim sodiščem na šest tednov zapora.
Ker ni plačeval za otroka. 371etni delavee Franc Verzel je nezakonski oče Marije Frank v Škorbi pri Ptuju in mora varuhu Jožefu Franku plačevati mesečne alimentacije. Tako plačevanje je pa po navadi silno težavno. ker človeku kar ne gre denar iz rok, pa mu ne gre, ker vidi, da plačuje za trenotek zabave dolga, dolga leta, ne da bi imel kdaj kaj koristi od tega in ve_, da bo nezakonski otrok preklinjal še svojega očeta, kadar zraste. Tudi Franc Verzel je nerad plačeval, tako nerad, da večkrat kar plačal ni. Posledice so bile take, kot so vselej pri takih rečeh. Varuh je tožil, in sodišče je rubilo Verzela. Da si pomaga iz zagate, je šel zarublje-nec In znes-ke na nekterih starih rece-pisih zvišal za toliko, kot da je bila plačana vtožena svota. Tička so pa kmalu imeli. Verzel se je sieer. izgovarjal. da je njegova devetletna hči Marija Verzel popravila zneske na recepisih, a mu niso verjeli tega. Obsojen je bil pred mariborskim sodiščem na šest tednov zapora.
KOROŠKE NOVICE.
Strašna nesreča se je pripetila 28. julija v Rekarji vesi. Neko motorsko kolo z vozom je zavozilo z največjo naglico v neki zid. En gospod je obležal v krvi nezavesten, dva sta pa lahko ranjena. Ponesrečenca so odpeljali v deželno bolnišnico. Dvomijo da okreva.'
HRVATSKE NOVICE.
Strašna toča je v Prilišeu na Hrvatskem uničila vse setve in vinograde. —
Ubil se je pri zgradbi tvornice Po-vischila v Osjeku delavec Dekan, dva pa sta lahko ranjena. Podrl se je zid ter potegnil delavce seboj.
V Dravi je utonil v Osijeku 121etni Reisti. Pri kopanju ga je prijel krč.
Bojkot unijatskega škofa Droho-beekega v Križevcu se vedno širi. Čitalnica ga je izključila, požarna hramba mu je vrnila vsoto, ki jo je nekdaj daroval društvu, in društvo "Zvon" mu namerava vrniti srebrn lovorov venec, poklonjen mu od škofa*
Utonil je pri kopanju v Bednji pri Varaždinu nadopničar Rok Ceselja. Ne znajoč plavati je zašel v globoko vodo ter izginil.
Supilo-Polonyi. Zagreb. 31. julija. Listi poročajo, da je Supilo nekoliko dni potem, ko je bivši jusični minister i Polonyi v zbornici v Budimpešti tr- j dil, da je Supilo pri pogajanjih za reško resolucijo priznal madjarsko drža vn oprav no idejo, s Polonyijem skupaj večerjal na margaretskem otoku v Budimpešti. Supilo sam to vest v "Novostih'* potrja in pravi, da se je s Polonyijem "razgovarjal o situaciji".
Pomiloačeni hrvatski časnikarji.
Cesar je pomiloetH urednike Wilder-ja, Soškija in Bat ta, ki so bili v tiskovnih pravdah obsojeni na več mesecev ječe.
Električno Mesnico ▼ Zagrebu
zgradi neka bruseljska družba, ki že dela načrte.
BAIXAX8KB NOVIČK
Srbske banke ▼ Macedoxdji. Turška vlada je dovolila, prvi srbski balkanski banki, da pno* rasen v MStrovici ustanavljati svoje podružnice po eeli Maeedoniji.
Ozdravljena težke bolezni Ženskih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu
Marija ReziČ
209 5thSt. Union Hill, N.J.
ROJAKI
zapomnite si, da je samo oni zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil.
Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v. New Yorku in ta je :
Ozdravljen od
bolezni želodca.
Matia Fortun
1 to E.Park St. Butte,Mont.
i
i
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE.
To je edini zdravniški zavpd v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli akutne, kronične ali zastarele* notranje in zunanje, kakor tudi vse tajne ali spolne bolezni.
ZatoraJ rojaki Slovenci I mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo ZDRAVJE'* katero dobite zastonj, ako pismu prilorite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.
John Trebeč
Box 196 Tercio, Colo.
Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov:
The Collins
N. Y. Medical Institute
140 West :t lth fSt. NEW YORK, N. Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja
Ozdravljena od slabokrvnosti, kašlja, težke Doiezm v prsih in zlatenice.
t #
t *
4 s
4> i t
Johana Košir
Box 122 North Bergen,K. J
JOHN VEIVZliL, .1017 E. 62nd Street. N. E^ Cleveland, Oblo
izdelovalec kranjskih in nemških
HARMONIK,
Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstmm je od $45 do $80.
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praikom. kdor ieli poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošlje Ufa- Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če m to resnica plačam rsakomu $500
Jakob Wahcic,
111'« E. 63. K1LFOYLE STREET, CLEVELAND, OHIO.
NAZNANILO.
Rojakom naznanjamo, da "je sedaj nai potnik
Slovensko- Hrvatsko Zdravišče
je najzanesljivejši zavod ža Slovence v Ameriki. —Čitajte kaj nam ena rojakiuja poroča:
Visokospoštovani Dr. Thompson: — Naznanjam Vam, da sem zadnja zdravila potrosila, katera so mi podelila zopet popolno zdravje, kakoršnega že celih <"» let nisem imela, kajti kakor sem Vam v prvem pismu naznanila, bolehala sem celih 6 let in pri nobenem zdravniku nisem našla nobene pomoči in nekateri zdravniki so mi že rekli, da moja bolezen ni več za ozdraviti. Slučajno sem seznala za Vaše zdravišče in Vaša zdravila rabila sem skoraj 5 mesecev in danes sem tako popolnoma zdrava, kakor bi bila novorojena. Jaz Vam Vaše dobrote in truda ne morem poplačati; naj Vam Bog tisočkrat povrne, kar ste za me dobrega storili. Priporočam Vas vsakemu rojaku ali rojakinji in ostajam s pozdravom Vam iz srca hvaležna
Marija Petač, 55 ^ear Straublene, Troy Hill, Allegheny, Pa,
(Rojaki! Ako ste t o raj bolni, obrnite se osebno ali pa pismeno samo
na to zdravišče, opišite natanko svojo bolezen, naznanite knko dolgo bo-Iujete in tedaj smete biti popolnoma prepričani, da bodete najceneje in najhjtreje zoprt svoje zdravje zadobili. Ogibljite se pa kakih takozvanih zdravniških kompanij, da se ne bodete na vse zadnje kesali.
Pisma morate natanko tako nasloviti:
SLOVENSKO-HRVATSKO ZDRAVIŠČE
Ravnatelj: O«-. J. E. THOMPSON, 334 West 2Qth Street,	New York, IM. Y.
\
Mr. JANKO PLEŠEO ▼ državi Wisconsin, potom ids ▼ Michigan, Minnesota, Colorado, Klim« itd., tear ga Teem prav srčno priporo-
Framk
G«.
JfVA
(C
99
SLA VIA
Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., New York, H. Y.
po veliki oensk, okrašen z sto slikami or in drage zlatnine. Oni cenik sodi vsakemu' s svojo veliko is-bero najboljiih in naj razno vrstnejžib ar, verižic, prstanov in sploh druge zlatnine, — eela dragnlj&rska tvrd-ka ▼ lastnej hiši, — omopofi Vam veliko lažje izbrati in tudi narodi ti veliko eeneje, kakor ▼ ktere j koli trgovini te s vrba.
SAMO 1 CENT.
SAMO JEDER OBRT sa dopisnico in dooese Vem v fuio zastonj in polt-■too imosIo krasni csnik in naroČite** po njem prihrani V^n M3TOGO DO
KB BOJTE SB TOKBJ IZDATI TA UBST, THM1B0 OVOBOBXTB fts Tita WKUAVBLIS HA TO I

MARKO KOFALT; I
249|So. Front St., STEEUTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje ku: nih pogodb, pooblastil ali polnomoči ( Voll-macfct) in drugih v notarski posel spadajočib stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobroene listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. Marko Kofalt i** naš -astopnik za vse ^osle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK »AKSER CO.
r
' ® J* ■ k*

AUSTfiO-AIEIICAN LIHE
Regularni potni parnlk)
4<OertyM odpluje 27. avgusta. 4*Laura" (nov z 2 vijaki) odpluje 7. sept. ••Alice" (nov z 2 vijaki) odpluje 17. septembra. "Francesca" odpluje i. oktobra.
vozijo m«d New Yorkom, Trstom in Reko.

- *<ajp: iprav bej&a m najcenejša parobrodna črta y Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja cio Ljub ljane it SSO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko | oo aouia gredo.
Phelps Bros. C& Co., General Agents,
^^	2 Washington St^ New York.	^ ^
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi lega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih.
Lelay pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseb boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. T ravnika r-ju 6102 SL Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CUBVEUAIND, O-
. Zt i* .'•J.v'fi--
Dama s kamelijami.
Francoski spisal Aleks. Dumas (sin). pi«Jožil dr. Ivo SorfL
(Nadaljevanje.)
In ali ste Vi gotovi, da bi Vas to življenje, ki ga zdaj tako z veseljem zapuščate, ne začelo pozneje zopet mikati T In, ali ste gotovi, da se nekdaj pozneje ne zaljubite zopet v koga drugega f In slednjič, — ali bi Vam ne bilo hudo gledati, kako je zaprlo Vašemu ljubimcu njegovo razmerje « Vami, vse poti v življenje in ali bi Vam ne bilo grozno, če bi morali gledati, kako izpodrivajo v njem častiželjne misli te brezdelne ljubezenske sanje? In to se z leti mora zgoditi! Premislite dobro vse to, gospodična! Vi ljubite Armanda; dobro, dokažite mu to na edini način, ki Vam zdaj še ostane: žrtvujte svojo ljubezen njegovi bodočnosti. Doslej se ni zgodilo še nič hudega, toda zgodi se gotovo in morda še kaj hujšega, kakor si moremo zdaj le misliti. Ar-maml postane recimo nekega Jne lahko ljubosumen na kakega izmed Vaših prejšnjih ljubimcev i |>ozove ga. se bije ž njim in pade. In zdaj si le predstavljajte, kako boste stali pred očetom, ki bo zahteval odgovor za nie-go v o življenje od Vas.
In slednjič še to: najboljše, da izveste vse, ker doslej Vam Še nisem povedal, kaj me je pravzaprav privedlo v Pariz. <ilejte. jaz imam kakor rečeno, hčerko, mlado. Ie|»o in čisto, kakor ana^el. In tudi ona ljubi in tudi ona sanja v svoji ljubezni svoj zlati sati. Vse to sem pisal že Armanda, a tudi tega ni imel časa citati in sli-ftati. Torej dobro, — moja hčerka se poroči in vstopi s tem v izredno pošteno družino, ki zahteva, da je tudi v naši vse pošteno. In ta družina je izvedela, kako živi moj sin v Parizu, in mi je izjavila, da mora zaroko raz-dx*eti, ako Armand nadaljuje tako fcivijo.nje. In tako je torej bodočnost tega ubogega otroka, ki Vam ni storil nikdar ničesar žalega in ki ima vendar vso pravico do te bodočnosti, v Vaših rokah. Ali imate pravico in ali čutite dovolj krute moči, da mu jo razbijete? Kotim Vas pri Vaši ljubezni in pri kesu, ki Vas čaka; dajte mi srečo moje hčere!
Tiho sern i h tela, ko so se valile vse te težke besede name. prijatelj moj.... Ah, te besede^ ki sem jih že sama tolikokrat govorila, ki so bile pa sedaj, ko jih je govoril tvoj oče, le še krutejše !. .. .
O, čutila sem dobro, česar se mi niti tvoj oče ni upal reči, kar mu je bilo pa desetkrat že na ustnicah: da nazadnje nisem vendar nič drugega, kakor kurtizanka in da naj dajam še tako podlago svoji ljubezni, nazadnje temelji ven.lar le na prekanjeni šjVe-kulaciji; da mi moja preteklost ne daje pravice sanjati o taki bodočnosti in da prevzamem odgovornosti, ki zanje moje ime ne more jamčiti. ...
Pomisliti moraš. Armand. kako sem te ljubila. Prijazni ton tvojega očeta, čista čustva, ki mi jih je budil v duši, sjH>štovaoje tega časti tega starega moža. ki si j«» lahko priborim s svojo žrtvijo, in zavest, da >em vsled nje gotova tudi tvojega prej ali slej. vse to { rikliealo iz globin mojih prsi n«'ko čudno plemenitost, ki ine je dvigala v mojih lastnih očeh in ki me je napolnila > -vetim. dotlej nepoznanim ponosom, (e sem |»oinislila, da pride morda dan. ko poreče ta mož svoji hčeri, naj imenuje v svojih molitvah tudi moje ime. ime neznane, v čudno tajinstvenost skrite prijateljica. -<»m strepetala in bila vesela same sebe.
Morda je vshičenost momenta sama na sebi -e |x»večala vti^k očetovih lx	name. — vsekakor je res. da
sem čutila v tem hipu tako. in da so ta čustva zadušila vse spomine na najine srečne <"a-e. če -o začeli vendar siliti na .lan.
—	N"aj bo! sem vzdihnila ter si obrisala solze. Ali verjamete, da ljubim Vašega sina?
—	Da, je odgovoril trdno tvoj oče.
—	Da ga ljubim nesebično?
—	Da!
—	Ali veste, da mi je bila ta ljubezen up in sen mojega življenja in da mi je imela {»ostati žarek božjega usmiljenja za vse moje ostale temne dni t —
—	Vem.
—	Dobro! Poljubite me sedaj, gospod, kakor poljubljate svojo hčer, in prisegam Vam, da mi da ta poljub, ta morda edini čisti poljub, kar sem jih prejela od moža. dovolj moči za CK>jo borbo s to ljubeznijo, in da se Vaš sin vrne, pred-no preteče osem dni. zopet k Vam, mor.hi nesrečen za nekaj časa. a ozdravljen za vedno.
—	Vi ste re~ plemenito dekle! je vskliknil tvoj oče in me poljubil na čelo; in Bog Vam povrne to lepo dejanje! A bojim se, da Armand ne bo hotel ničesar slišati o tem.
—	O, bodite brez skrbi! Še sovražil me bo, kakor me je ljubil.
In zdaj j« bilo treba postaviti med naju visoko steno, ki je ni bilo pati tez njo.
Pisala sem Prudenei, da sprejemam ponudbo grofa N., in da naj mu sporoči, da bomo že nocoj večerjali skupaj, ona, grof in jaz.
Zapečatila sem pismo ter prosila tvojega očeta, naj poskrbi še danes, da pride v roke adresata, ne da bi mu povedala, kaj sem pisala. On pa je vendar želel izvedeti, kaj je notri.
— Sreča Vašega sina, sem mu odgovorila.
In potem me je še enkrat objel, in na svojem čelu sem začutila dvoje njegovih solz kakor krst v odpuščanje vseh mojih prejšnjih grehov. . . . In v tem hipu. ko sem se bila že zopet oddala drugemu, sem čutila čudno zadoščenje, da sem opravila že pred tem novim grehom vso težko pokoro zanj.
In bilo je pač naravno vse to; ti sam, Armand, si mi rekel, da je tvoj oče največji poštenjak, ki si ga more človek misliti....
Gospod Duval je na to skočil v voz ter se odpeljal.
Jaz pa sem se odtlej držala trdno in dobro. Samo enega nisem mogla spremeniti: da sem ženska. In kadar sem te videla, r?em bridko jokala, Armani! ....
Toda. — ali sem res ravnala prav, da sem ubogala tvojega očeta? O, to se vprašajem tudi samo sebe danes, ko se opotekam bolna v to posteljo, ki iz nje najbrže ne vstanem nikdar več... .
Kaj sem prestajala in kako so rast-'e moje bolečine, čini bolj se je bližala ura najine neizogibne ločitve, -si videl sam. Ah. saj ni bilo več tvojega očeta ob meni. da bi me bil podpiral; in priznam ti. da sem že vsa omahovala. ali naj ti rajši ne razodenem vsega. Zakaj preveč strašna mi je bila misel, da me boš ti sovražil in zaničeval.
Morda mi tega ne boš verjel Armand: pr«>sila sem Boga le eno, naj mi da moči. da prenesem vse to, in v znak. da je Vsemogočni sprejel to mojo težko daritev, mi je to, da nisem omagala. ^	—_ ,---- - -
Pri oni prvi večerji z grofom sem pa še rabila opore, ker nisem hotela, da se zavem, k-aj delam; kajti bala sem se, da mi zmanjka poguma.
< *e bi bil meni, meni Margeriti Clau-tier, pravil kdo leto poprej, da bom trpela toliko ob sami misli, da se bliža ura. ko se udeun drugemu!....
In zato sem pila, da pozabim, in zato vem danes <samo to. da je bil grof ob meni, ko sem se drugo jutro zbudila____
To je torej cela, čista resnica, prijatelj moj, — glej, sodi in odpusti mi' kakor jaz odpuščam tebi vse, kar si mi storil od onega dneva.
XXVI.
Kaj je sledilo tej strašni noči, veš sam, toda tega ne "veš, tega niti ne slutiš, kaj sem jaz prestala, odkar sva se ločila.
Tzvedela sem. da te je tvoj oče odpeljal iz Pariza; a slutila sem, da ne boš mogel dolgo živeti brez mene. in ko sva se oni dan srečala v Champs-Elisees, me je pretreslo, a ne presenetilo.
11 s | h tt etn so vrstili oni dnevi, ko mi .je vsakdo izmed njih prinesel novih muk od tebe, muke, ki sem jih sprejemala pa skoraj s slastjo, ker so n:i bile prvič priča, da me ljubiš še veJno, a še bolj, ker sem si predstavljala. kako bom stala takrat, ko izveš vse. tako velika pred teboj, — tem večja, čim \e<" pretrpi m radi tebe dotlej.
Xe čudi se temu rado voljnemu mu-čenistvu. Armand, — tvoja svetla ljubezen do mene je odprla moje srce vswi:u plemenitemu stremljenju.
Toda sjHičetka je bilo težko, tako težko, moj Armand!....
Med mojo žrtvijo in tvojo vrnitvijo je pretekla precej dolga doba. in v tej d'ibi sem se morala zatekati k fizičnim sredstvom, da bi ne znorela in da bi čim prej otopela v življenju, ki sem se bila vrgla vanj sedaj. Pruden-ca ti je povedala, kaj ne. da sem bila na vseh plesih, vseh zabavah in pri vseh orgijah. . . .
Obšlo me je bilo nekaj kakor upanje. da se s temi razuzdanostmi najprej končam, in zdaj čutim, da se nisem motila.... Moja bolezen se je slabšala od dne do dne, in oni dan, ko sem j>oslala Prudenco k tebi. da te prosi usmiljenje, sem bila že razrušena, strta na duši in telesu.
Ne bom ti očitala. Armand, kako si mi plačal zadnji dokaz moje ljubezni do tebe in s kako gorostasriostjo si pregnal iz Pariza nesrečno žensko, ki je prišla v mrazu in noči in skoraj umirajoča k tebi, ko si jo poklical, in ki je mislila v svojem deliriju še enkrat in še za en hip, da ji bo mogoče združiti sedanjost in preteklost. Ah. Armand, kar si storil, si peč smel storiti: rečem ti le, da mi ni vsakdo plačal mojih noči tako drago, kakor ti tisto. ...	,
In tedaj sem pustila vse skupaj. Olimpija je prevzela moje mesto pri grofu N. . . . in mu baje razložila, zakaj sem na tak način odšla.
Grof G. .. . je bil tedaj v Londonu. To je eden izmed onih ljudi, ki ne polagajo na ljubezen z moje vrste ženskami nič več važnosti, nego je ravno
Hude bolečine v prsih.
Posledica pretila jen j a se ne re spremeniti v nevarno bolexen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne
Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjem
Dr. Goldstein, 134 ((ivington St. v Mew Yorku izjavlja : Or. I^ich-terjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot na j bo jše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treba pomočita zlasti pa za influence, pre-hlajenje itd. |Šs Naša znamka Sidro je na . I . vsaki steklenici. J^IA V vseh lekarnah, 25 in 60 centov.
F. Ad. RICHTER A Co. S15 Pearl St., New York.
treba, da jim je taka ljubezen prijetna zabava, in ki ostanejo tudi vedno prijatelji tekim ženskam, saj jih niso nikdar ljubili in jih tudi sovražiti ne morejo; skratka, to je eden izmed takih-Ie velikih gospodov, ki nam odprejo samo eno stran Svojega, srca, a zato obe strani svoje denarnice. Moja prva misel je bila nanj, šla sem k nie-mu. No, in -sprejel me je res tudi Čudovito prijazno, a imel je prav tam tedaj gori razmerje z neko visoko rodno damo in zato se je bal kompromitirati se z menoj. Tako «me je torej predstavil nekterim svojim prjate-ljem, ki so mi priredili sijajno večerjo, in eden izmed njih me je potem vzel s seboj....
(Dalje priL)
NAZNANILO.
Društvo sv. Jožefa št. 29 v Imperial u, Pa., blagoslovilo bode dne 2. septembra t. L NOVO DRUŠTVENO ZASTAVO. Pri tej priliki priredi pa tudi VELIKO PLESNO VESELICO z godbo iz Willocka, Pa.
Tem potom vabimo vse rojake in rojakinje, kakor tudi vsa sobratska društva iz Imperrala, Pa., ter okolice, da se mnogoštevilno udeležiti blagovolijo.
Člaini omenjenega društva, posebno oni izven Imiperiala, so naprošeni, da se gotovo polnoštevilno ob 8. uri v društveni dvorani zbero. Vsi skupaj se snidemo potem na Enlow postaji in odkorakamo z godbo na čelu v cerkev Srca Jezusovega.
Vstopnina za osobo 50 centov.
Za vse potrebno skrbi ODBOR.
(16-19-21-23-26-28-30—8)
Kje je GABBXEL KLOTAft!
je 15 let, velike »ti in črnih las Slovensko	podporno dra-
in mm jih atfdaj malo manjka. Dne ftvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J., 7. julija je odšel od doma, brez da Allegheny, sa Pittsbmv, Pa, ki oko-bi povedal kana. Ganjeni vojaki ao	^ ,voje redne eeje vsako drugo
nap nošeni, če kdo ve za njega, da nedelo v mwwwwi.
sporoči očetu: Andrew Klinar, Družtveoikom se naznanja, da bi m 548 12th ^ Ave., So. Lorain, Ohio. ^tih v polnem število udeleževali ter (20-24 8)	. t redno dona&ali svoje mesečne prispev-
ke. Nekteri udje, ki ae radi oddalje-NAZNANILO.	noeti aH Jela m morejo sej udeležiti.
Rojakom v Pittsburg*. Pa., in oko- naj svojo mesečnino na n<**erega iz-lid naznanjamo, da je za tamošnji med izvršujočih uradnikov pod spodaj okraj nas j edini pooblaščeni natop- navedenim naslovom do počiljajo. nik za vae poda	Predednik Josip Čeku ta, 34 Villa
Mr. JAKOB ZABTJKOVEC, St., Allegheny; podpredsednik Ivan 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa., Boetnar 57 Villa St., Allegheny; taj-kteri je sedaj zopet nekoliko okreval nik Josip Muška, 57 Villa St., Alleg-in hoda vsako soboto od 4. ura po- heny; blag. tajnik Fran Strniša, 101 poindne do 8. ura zvečer za aaa pa- Villa St^ Allegheny; blagajnik Ivan sloval. Rojakom ga toplo priporo- Areh, 79 Qigb St., Allegheny; za-čamo.	stopnik Ferdinand Volk, 122 42nd
Frank Sakser Company. St., Pittsburg. — Odbor: Nick Povše,
-;- 28 Tell SU Allegheny; Fran Golob,
ROJAKI,	57 Villa St., Allegheny; Jak. Laurie,
kteri potujeta V STARO DOMOVI- 5102 Butler St., Pittsburg; Ivan Ka-NO IZ COLORADA in želite kupiti Sžek« 853 Perry St-» Allegheny. —
par ob rodne listke pri nas, poskrbite —-
si železnični listek DO NEW TORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, Colo., pri agentih C. M. Cox ali pri C. A. Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vas prihod v New York brzojavno naznanila. Nas vslnžbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dove-dd t nrio pisarno.
To ja za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se hodste po našem nasvetu ravnali.
FRANK SAKSER CO.
Rojaki, naročajte as na **Gla» Naroda", največji In najcenejši dnevnik.
Spominjajte se ob rasnih prfflkak
«
oaše preko ristne družba sv. Cirila fta Metoda v Ljubljani! Mal palošft te lomu na oltar t	(t 4J
NAZNANILO IN PRIPOROČILO MR. IVAN PAJK, P. O. Bok 126, Conemaugh, Pa.,
Izšel je
tretji in zadnji zvezek
potnega romana
tflRHEm
Rdeči Gentleman
t«r s« dobiva pe 40 centov.
Kdor ga Ja že prej naročil, ga dobi
\ drugi teden. Če
se je kdo preselil
medtem, naj sporoči nov naslov, da
ja m nami t zvezi, vsled česar ga vsem na bode nepotrebnih pritožb.
e
Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........

SALOON
107-109 Greenwich Street,
ooooNGW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potuj©či Slovenci in Hrvatje dobe .............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna ____________
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE

107-109 Greenwich St., New York.
eenj. rojakom is Conemaugh, Pa., okolica toplo priporočamo.
Dotičnik ima tndi v zalogi raznovrstna slovenske knjiga po izvirnih cenah.
FRANK SAKSER CO.
("Glas Naroda.'*)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Evelethu, Mina, is okolici naznanjamo, da jo sa tamoiaji okraj nai zastopnik
MR. GEO. KOTZE, P. O. Box 641,	Eveleth,
Ker ja a nami v zvazi, ga t asm plo priporočamo.
Frank Sakaar Go
™ j Vsi trije svaski veljajo SAMO EN ! DOLAR s poštnino vred.
Kdor misli naročiti to zanimivo in Izredno ceneno knjigo, naj piže takoj, dokler sa dobe ie vsi trije svoskL
Upravništvo "6las Naroda"
109 6roenwich St.. Now York.
Naznanilo.
Rojakom Slovanoem in Hrvatom, kteri potujejo čas Doluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon-a,
kteri
DULUTH, a svoj
SALOON
prav blizu kolodvora. Vsak rojak j« pri njemu najbolje postrežem.
Pošilja denarja v staro domovino najceneje in naj hitra ja po našem posredovanju. Zastopa nas v vseh poslih ; torej pazite, da se ne vsedete na lim laskavim hsaaiiam ničvredne-žev, kterih v Dulnthu tndi ne manjka.
* A A
m tV^fe
f— N f *

r
Ako h«6eS dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Geršlča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Tndi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
kloUsc, rebra, jezike, šunke itd.
o Govorim v vseh slovanskih
KATERE RE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER CO., 109 GREEN WIOH STREET, NEW YORK
MOLT V EN LULL
Bogu, kar je božjega, ličen molitveni k za možke, zlata obreza, poluanje, 75c, šsgrin rud. obreza 40e. Dnina paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75e., Ana vezava, zlata obreza, $L0C . Jezus in Marija, vezano v slonokost $1.50, fioo vezano v usnje $2.00, vezano v šagrln $1, vezano v platno 75c.
Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost £L50.
Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata
obreza 90c. Nebeške iskrice, vez. v platno 50c. Rajski glasovi, 40c. Otroška poboinost, 25c. Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00. Rožni venec, platno $1.00. Vrtec nebeški, platno 70c. Skrbi za dušo, zlata obreza 80c., fino
vezano $1.75. Sv. ura, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagrin vezava $1-20.

jr-: Slovencem in Hrvatom pri-^ poročam svoj
1 SALOON
jS
^ v obilen poset. Točim vedno ^ sveže pivo, dobra ^ vina in whiskey ter
S imam v zalogi celo fine s mod ke.
Rojakom pošiljam denar-^ J® v staro domovino
-jfS hitro in poceni. ^ Pobiram naročnino za "Glas Naroda". V zvezi sem z g g. Frank Sakser Co. v New Yorku. ^ Z veles pošto van jem
1	Ivan Govže,
j	Ely, Minn.
Denarnih prejemkov in izdatkov v letu 1906
20 milijonov kron. Hranilnih vlog sklepom 1906. leta 3 milijone kron. Varnostnih prihrankov SO tisoč kron«
GLAVNA POSOJILNICA
poprej
GLAVNA SLOVENSKA
HRANILNICA in POSOJILNICA
rejCletr. zadruga % neom. zavezo
v Ljubljani, Kongresni trg dt. 15,
nasproti nunsko cerkve sprejema in izplačnje hranilne vi oge ter jib obrestuje po
to jo od vsacih 100 kron 4 K 50 vin., in ait-er takoj od dneva vložitve pa do dueva dviga, tako da vlagatelj, bodisi da vloži bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske ]>ošilja v lož ne knjižice priporočeno peštuine prosto. Hranilnica šteje čez oOO članov, ki reprezentujejo 5 milijonov kron čistega premoženja. Ti člani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jed nem to dobro, da mu ta takoj obresti nese. Naslov je ta:	«
&
rt
»
»J
rS »J
Pi 95
U
m
m <f|
5« [e m]
Jcl
m
■si
Jo] l&j soj
p 7«
GLAVNA POSOJILNICA
v L(]u bljanl, Kranjsko, Avstrija.. Predsednik: Dr. Matija Hudnik.
paiiljatve U Zfrd. driav !■
Abecednik, vezan, 20c.
Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c.
Angleščina brez učitelja, 40c.
Aladin m Čarobno cvetlico, 10c.
Andrej Hofer, 20c.
Avstrijski junaki, 90c.
Baron Trenk, 20c.
Belgrajski bissr, 15e.
Beneška vedeževaDca, 20c.
Berač, 15c.
Bojtek, v drevo vprežem vštes, lOe.
Božični darovi, 10c.
Baraka vojska, 30e.
Cerkvica na skali, lOe.
Cesar Fran Josip, 20c.
Cesarica Elizabeta, 10c.
Ciganova osveta, 20c.
Cvetina Borograjska, 20«.
Cvetke, 20e.
Čas je zlato, 20c.
Črni bratje, 20c.
Četrto berilo, 40e.
Darinka, mala Čmogorka, 20c.
Deteljica, življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Dve čndopolni pravljici, 20s. Dimnik: Besednjak slovanskega in
nemškega jedka, vsossn Domači zdravnik po Kneippn, nevezan 50c. Bracem Fredjamski, I5c. ErL 20c. Evstahija, 15c. Evangelij, vezan 50c. General Landon, 2Sc. George Stephenson, oče železme 40c. Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skopaj 70c. Grof Badecki, 20c.
G-randrias der alovenischen Bprach«.
vezan $1.25. Hedvika, bandit ova nevesta, 15e. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20c.
Hrvatsko-angležki razgovori, vezane 50«.
Hitri račnnar, vezan 40c. Ivan Besnicoljub, 20e. Iz an ami, mala Japonka, 20e. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20e. Jaromil, 20c.
Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetne
vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15c. Kako postanemo stari, 40®. Katekizem, mali, 15c. Iaažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikaaaki 20c.
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hči poUkova, 20c. Marjetica, 50c. Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, 10c Miklova Zala, 30c. Mirko Foštenjakovič, 20e. Mladi samotar, 15e. Mlinarjev Janez, 40c. Mrtvi gostač, 20c. Mala pesmarica, 30c. Mali vseanalsc, 20e. MučenikL A Aškerc. Bsgantno vezano, $1.25. Ha indijskih otodh, 25c. Na preriji, 20c. Harodne pripovedka, 3 20e.
KMtljend, 20e. ICaaelnikova hčt 20c.

OPOMBA poštni nakaanfrl is
aH
Nedolžnost pregajana in povžičana.
20c.
Nezgoda na Falavanu, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20c.
Varodne pesmi. Žirovnik. 3 zvezki, vezano. VeaJk po 60c.
Navodilo sa q»isovanjs rasnih jinr .
75c.
Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c.
Odkritje Amerike, 40c. Poduk Slovencem, ki ss hočejo um-liti v Ameriki, 30c.
Pregovori, prilike, reki, 30c. Pavliha, 20c.
Pod turškim jarmom, 20c. Poslednji Mohikanec, 20c. Pravljice (Majar), 20c. Pred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 28c. Pri Vrbovčevem Grogi, 20c. Prst božji, 15c. <*rva asmška vadalea. 35e. Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50«. Poezije. Voja^iov-K. Majet«r. 60c. itepoštev, 20c. Robinson, vezan 60c. Robinson Crusoe, 40c. Rodbinska sreča, 40c. Rodbina Polaneških, 3 r Roparsko življenje, 20e. Ročni angleško -slovenaki in slov«
angleški slovar, 30c. Ročni nemško-slo venski slovar, J«
žič-Bartel, nov a izdaja, vezan $3.0$. Ročni slovensko -nemški slovar, J&ns-žič-Bartel, vezan $3t00.
Ročni slovensko-nemški slovar, 40«. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Setnilia, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezaka po 20*>. Spisje, 15e.
Spominski listi iz avstrijsk« zgoda-
viae, 25e. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25e. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15e. Sv. Notburga, 20e. 60 malih povestij, 20c. Slovenska kuharica, Bleiweis, ele^M^-I no vezana $1.80. ! Slovenski šaljivec, 20c.
Spisovnik ljubavnih in fmitmraaj ] skih pisem, 25c. ; Spretna kuharica, brosirovano 80«. Stoletna pratikc^ 60c.
Slovarček priučiti se nemščine bna i učitelja, 40c.
' Šaljivi Jaka 2 zvezka, vsak 20e. ! Šaljivi Slovenec, 75e. Štiri povesti, 20c. Tegethof. slavni admiral, 20e. Timotej in Filomena. 20e. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 2©e.
V	delu je rešitev, 20c. "V^nček pripovesti, 20c.
j V gorskem zakotju, 20c. Vrtomirov prstan, 20e.
V	zarji mladosti, 20c. Voščilni listi, 20e.
i Winnetou, rdeči gentleman, 3 svsstt $1.00. I Sata vas, 25c. Znamenje štirih, 12 centov.
Zbirka ljubavnih in snubilalh 30e.
Zbirka domačih zdravil, 50e. Zgodbe sv. pisma stare in nov« zaves«,
vezano 50e.
! Zgodbe sv. pisma za Aiije razreda ljudskih šol, 30c. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost, 20c. Žepni hrvatsko-angleški
40c., brošii-ano 30c. Zemljevid Avstro-Ogrške 25c., maH 10c.
Zemljevid kranjske dežele, mali 10*. Z«mljevid Evrope, 25c. Zemljevid Zjedinjenih držav 25e.
RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, ljabljaaeks, in drugih mest na Kranjskem, mv-yorške in raznih mest A^^riht. m cvetlicami in humoristične po Sc, ducat 30c. Rasne svete podob«,	$c.
Ave Marija* 10c. Album m«sta New York s slikami mesta, 30c.
Je prOošiti denarno vrednost bodisi v sh. Poštnina je
zanimi va pevset,