!"<*$tnii» plačana v eo^minl. Leto XIV., štev. 83 Ljubljana, sobota 8. aprila I933 Cena Z.— Dir Cpravnišrvo: Ujuoijaoa. N.aatijcva ulic« * — 1 eietun it. 3122. 3123 3125 312b. Ln>eratn> oddelek; Ljubljana, Selcu* burgova al 1 - I ©L 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka oli-ca 4te*. 11. — Teieton St 2455. Podružnica Celje: Kocenova alica §l i - Telefon St. 190 Račun' pri post ček zavodfh: Ljubljana St 11.842 Praga čislo 78.180. st IO8) 241 Naročnin« snas* moeCoc Uu» L) — Za tn« <0 — Uredništvo: Ljubljana. Knafljev« ulica 5. Telefon it 3122. 3123. 3124. 3125 3126l Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon St 2440 CeMe. priti do ustanovitve dveh blokov. Direktorij štirih zapadnih velesil pa Je nemogoč, če ite morejo obenem sodelovati male države pri vseh pogajanjhi, pri katerih so direktno zainteresirane. Velesile morajo vedno nazptmvliati o svojih zadevah, rce morejo pa sklepati o jvoblemih drugih držav. ČL 19 pakta Društva narodov, ki govori o možosti revizije, se mr<* i obravnavati le v zvezi s celotnimi statuti Društva narodov. Francija svojih prijateljev ln zavetnikov ne bo zapustila ln bi Se prej odrekla nadaljnjim pogajanjem o paktu štirih vetesH. Toda dolžnost Je slediti italijanskemu predlogu, da se zagotovi Sodelovanje med štirhni vetes'*:*ml, članicami Društva narodov, v vprašanjih, ki s« tičejo njih samih. Zaupnica Dafadierjevi vladi Izvajanja zunanjega ministra Boncourja so izzvala zelo velik vtis. Ministrski predsednik je končno izjavil, da postavlja vlada vprašanje zaupanja. Pri glasovanju Je bila vladi frrefe-41 zaupnica s 430 glasovi proti 107. Seja je bila zaključena ob no! 10. zvečer. Zadovoljstvo z Daladier-levim ekspozejem Pariz, 7. ararila A A. V komentarju o »nočni Dala/diernevi /izjavi piše »Echo d« Pariš« med drugim: Pravo veliavo Dailaidierjevih iz^av ho mogoče pravilno oceniti šole, ko bo znano Vselilo Crancoske spomentfce o paktu štirih. Na podlagi te spomenice nam bo mogoče odHočiti, ka.ko in pod kakšnimi posrodi želi Francija sodelovali v takozvanem klubu miru. TJrtamo, rta na spomenico ne bo treba preveč dolgo čakati, ker je sam Da- ladier rz(J«rvTl, da (je »Jemo besedilo ie sestavljeno. >Matin< pravi, da je včerajšnja razprava o zunanji pol/iti ki dokaj koristila Dala-dierju, da je mogel doiočiiti svoje stališče. DaJadier je hladnokrvno prečitail zelo vestno sestavljeno deklaracijo, s katero je napravil na vso zbornico najboljši vtis. Nesporno je dejstvo, da je ogromr-.a veGina zbornice sprejela z odobravanjem izijavo predsednika vlade, ki je bila to pot sestavljena v diplomatskem, hkratu pa tudi močnem slogu, kar je pri francoskih vladnih izjavah velika redkost Pred objavo francoske spomenice parii, 7. sprta AA. Zomanji minister Boneour dokončuje sedaj besedilo francoske spomenice o načrtu pskta štirih. Listina bo kratka. Spomenica bo najprej obrazložila načela, nato pa bodo sledili kompletna prediogi na podlagi člena 10. pakta Društva narodov o politični neodvisnosti in nedotakljivosti, 61. 16. o sankcijah proti na. padalcu in čl. 19. o postopku glede revizije pogodb. Poleg teh političnih dcJočb bo spomenica opozorila na potrebo gospodarskega sodelovanja velikih sil. V tem pogledu se bo pridružila francoski misli o evropski zvezi. Spomenico bodo izročili vladam v Londonu im v Rimu najbrž jutii. Poljski protest Varfava, 7. aprila d. Kakor poroča »United Press« iz poučenega vira, je poljski poslanik v Parizu včeraj na Quai d' Orsayu odločno odklonil francoske predloge k na. Crtu o paktu štirih velesil. Izjavil je, da Poljska ne bo sodelovala pri nobenih razgovorih o paktu štirih velesil, čeprav bi se v njih obravnavala tudi vprašanja, ki se tičejo Poljske. Pri teh razgovorih sprejetih sklepov Poljteka ne bc upoštevala. Konference Titulesca v Londonu London, 7. aprila, č. Rumunski zunanji minister Titulescu se je snoči po razgovorih z Macdonaldom in Simonom sestal s češkoslovaškim poslanikom dr. Jancm Ma-sarykom in jugoslovenskim poslan'kom dr. Djuričem. Davi je posetil poljskega poslanika in nato poslanika grške republike. Opoldne je kosil s sir Austenom Cham-berlainom, popoldne pa se je v zumnjem ministrstvu sestal s Fridericom Leithom Rossom. Zvečer je večerjal s poslaniki držav Male antante. Titulescu bo odpotoval iz Londona jutri zjutraj. »Dailv Tclcgraph« poroča zelo obširno o posetu rumur.skega zunanjega ministra Titulesca. Med drugim pravi, da je sporočil zastopnikom angleške vlade pridržke Male antante glede rimskega predloga o paktu štirih velesil. »Morningpost« je objavila uvodnik o vprašanju revizije, v katerem izraža mišljenje, da bi bilo treba glede teritorialnih izprememb v Evropi ubrati srednjo pot. Značaj rimskega predloga je predvsem ta. da je Mussolini odkrito pokazal enega izmed vzrokov sedanjih napetih razmer v Evropi. Veliki fašistični svet za neokrnjeni Mussolinijev predlog Rim, 6. aprila, d. Veliko zanimanje ]e vzbudila naslednja resoluci-ja velikega fašističnega sveta v zvez; z razgovori. Ki so sledil' v Parizu po sestanku Macdonalda z Mussolinijem: Veliki fašistični svet odobrava akcijo predsednika vlade, k skuša po svojem realnem spoznanju političnega položaj« zagotovit Evropi mir in obnovo. Poudarja pa, dn morajo o^ati osnovni elementi Mussopnijevega načrta nedotaknjeni, ker bo le tako mogoče ustvariti potrebne pogoje za mir, v katerem bodo priznani v enaki meri vsi interesi. Zarodi tega izTa-ž«a prepričan je. da bodo sedaj, ko se je pričel mednarodni politični položoij že jasniti. MnssoHn'jevi predl-ogi našli pr evropskih državnikih dovolj onega razumevanja, ki ga za te noorte kažejo že evropski narodi sami. ter da bo tako ustvarjena nova politična atmosfera omogočila tud1' vse bolj usoešno mednarodno gospodarsko sodelovanje. Okoli;SS;na, da veliki fašistični svet v svon resoluciji zahteva, da je treba sprejeti MtKfolin:j'ev načrt neokrnjen in nespremenjen, je silno iznenadil rimske poltič-ne kroge, ker vedo. da je Mussolini svoj prvotni načrt tudi že sam izpremenil. čeprav o teh spremembah fa^štinči tisk n: smel niee^ar poročati. R;m/.=(ki politiki domnevajo ;«.to. da je Mussolini. videč, da v Par'7>u ne prodre s svoj;m ravirion^z-mom, čeprav je porruial še tako velike koncesije Frenciji in Angliji, sedaj sklenil, da «e trdovratno ok'ene svojega p-votnega noorta. Če nJegov načrt že mora propasti, noj propade vi®fli »častno«. Razočaranje v Nemčiji V nemški politični javnosti se kaže hudo razočaranje nad neuspehom Mussolinijevih predlogov Berlin, 7. aprifa. d. Na NVilhehnstrasse se opaža zaradi neugodnega razvoja zuna-flije-politionih razmer precejšnja nervozno st. Državna vlada je bila včeraj obveščena, da se je stališče Amgli-ie napram Mussoliniijevemu načrtu o pakt« štirih velesil po vsem, kar se je pripetilo v zadmiiem času izpremenilo. Točno stališče Francije sicer še ni znano, vendar pa smatrajo, da se angleška in francoska vlada že sipo-iVjzumeli glede Mussolinijevega načrta in da vsekakor fnancos&o stališče as bo ugodnejše kakor angleško. Razočaranje v Nemčiji je tem večje, ker prenaša novi nemški režim težkoče v zunanji politiki s povečano občutiji-flostlo. Hitlerjev novi režim potrebuje namreč sedaj vidnih uspehov tudi v zunanii politiki, prepričati pa se je mogel, da mu zapadne velesile v tem pogledn nikakor ne mislijo ustreči* Nemški listi objavljajo glede na to razne komentarje, v katerih govore o angleški jpolitiki precej melanholično, dočim pišejo o francoski, kakor vedno, zelo ostro. Predvsem poudarjajo, da nikakor ni šlo za osnovanje imperija štirih velesil, temveč samo za omogočenje jamstva miru po štirih velesilah. Če Francija to misel odklanja, je v gotovi meri razumljivo, ker zastopa mnenje, da bi se kaka opredelitev držav ne mogCa združiti z načeli Društva narodov. Kakor vedno, poudarjajo tudi se-dai nemški Kis ti, da izvaja Francija v Društvu narodov »hegemonijo«, ki jo hoče še nadalje vzdržati. Pri tem opozarjajo tudš na zaveznike Francije, ki jih označuje kot »sad versailleske krivice«. Francija Je po njihovih trditvah vedno skrbeia za to, da poti&ne,:o nOeni »vaoaili« zlasti Poljska in držarve Ma4e antante, katerih aktivnost spravlja v#3 druge v defenzivo, v?« važnejša polltičn* vpraSanh v ozadje. Če torej Frtancija odklanja bistvo Mussolinijevega načrta, je razumljivo, mani !redsedniku, vendar pa ni povabil Daladierja osebno v VVashington, marveč je samo naprosil, naj Francija pošlje svojo delegae jo. Tudi italijanskemu poslaniku Roseu je bilo izročen« za italijansko vlado vabilo, naj pošlje svoja delegate v Ameriko. »New York Times« porota, da bo Norman Davs v Berlinu bržkone povabil zastopnike nemške vlade na »malo konferenco.« ki se bo sestala, da pripravi vse potrebno za svetovno gospodarsko konferenco. Kakor vse kaie, bo nemško vlado zastopal na tem sestanku novi nemšk poslanik v Zed;od predsedstvom predsednika stranke g. Nikole Uzunoviča v navzočnosti predsednika vlade g. dr. Milana Srškiča in vseh članov vlade, nadalje predsednika narodne skupščine g. ar. Koste Ko-manudija ir predsednika senata g. dr. Ante Paveliča seje, na katerih se je vršila obširna debata o delu stranke, o stanju organizacij stranke in o njenih akcijah za nastopajočo pomlid in poletje. Na osnovi obširnega poročila generalnega tajnika stranke ministra g. dr. Alberta Kramerja je predsedstvo stranke z zadovoljstvom ugotovilo, da je delo na organizaciji stranke v vseh banovinah zelo napredovalo in da je število krajevnih organizacij v vseh srezih v stalnem naraščanju. V najkrajšem času se bo izvršilo konstituiranje definitivnih banovinskih odborov še v enih banovinah, ki imajo do sedaj še samo začasne banovinske odbore. V zvezi znaraščanjem strankinih agend je predsedstvo stranke na predlog generalnega tajnika ministra g. dr. Kramerja odobrilo reorganizacijo (entralnega tajništva v pravcu razširjenja njegovih kompetenc in povečanja števila osobja. Poleg generalnega tajnika, a pod njegovim vodstvom, bo vodilo posebne referate devet banovinskih referentov, za vsako banovino po eden. Oja-čala se bodo tudi banovinska tajništva in omogočil živahnejši stik s sreskimi organizacijami. V svrho stalnih stikov med organizacijami in f mkcionarji stranke bo generalno tajništvo začelo izdajati posebno V send tedensko glasilo JRKD kot organizacijski vestnik stranke. že v tem mesecu bo pričela stranka z obširno organizirano agitacijsko kampanjo na velikih manifeste,cijskih shodih v vseh banovinskih centrib, na katerih bodo govorili najvišji funkcionarji stranke, člani vlade, senatorji in narodni poslanci. Prvi teh velikih shodov bo 23. aprila v Nišu. Razen tega bo organizirana sistematična kampanja velikih shodov v vseh važnejših krajih posameznih brrovin. Na vseh shodih bodo sodelovali člani vlade, in glavnega odbora stranke, kakor tudi udeleženci iz Beograda in drugih banovin. Končno je predsedstvo stranke sklenilo, da se pospešijo priprave za sklicanje strankinega kongresa. Priprave bo izvršil poseben odbor, sestavljen iz članov predsedstva. Predsedstvo je razpravljalo tudi o paralelnih organizacija!:, ki so nastale v neKa-terih srezih, sprejelo potrebne sklepe in določilo postopanje, da se avtoritativno rešijo vsa ta sporna vprašanja. Predsedstvo stranke je določilo tudi stališče stranKe ao opozicijskih klubov v Narodni skupščini m senatu. Z zadovoljstvom je ugotovljeno ši-renje in jačanje programske zavesti pristašev JRKD na izvajanju jugoslovenske narodne in državne politike v vseh slojih našega naroda. Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno. Poleg seje predsedstva se Je te dni vršila pri generalnem tajništvu tudi konferenca banovinskih tajnikov, na kateri je bil izvršen podobren pregled stanja organizacije v posameznih banovinah in sprejeti sklepi za predsedstvo stranke glede ojačanja organizacijskega dela na terenu. ZA HIŠO IN VRT za cesto ln šport. VICTORIA platneni čevlji z gumi podplatom v beli in sivi barvi. Ugodna fazona, trpežni podplati, porozno. POPULARNE CENE: 22—27 28—34 35—41 42—46 24.— 28.— 34.— 40«— Težnje našega gospodarstva Zanimiva plenarna seja Zbornice za TOI DOMAČ IZDELEK Na podplatu zašč. znak Dobi se v vseh trgovinah čevljev, a na veliko pri SEMPERIT, Zagreb, Pošt. pretinac 102. 4863 ma pada senca na ves češki tisk, toda čsl. vlada mu ni mojia pomagati in praško g'asilo nemške socialne demokracije prinaša vsak dan nove ostre napade na Nemčijo. Vpl V; emigracije so pri tem seveda zelo opazni. i\ e davno je prišel v Prago nemški s»c a-list Wels, ki je izstopil iz II. nternac ona-le ter obenem z bivšm glavnim urednikom »Vorwartsa« Staimpferjem skušal posredovati pri »Socialdemokratu« v korist Nemci je. Ta korak jc vzbudi velikansko ogorčenje med češkoslovaškimi socialnimi demokrati. Njihovo glasilo »Pravo Lidu«, p teniška »Nova Doba« in komunisti so zagnali strahov t kr k proti »Hitlerjevima gasilcema« m med češkimi socialisti so se začule grožnje, da pojdejo tudi oni iz II. interuacionale, če fco šlo tako naprej. »Soz aldemokrat« s brusen posmehom piše o krotkosti ostalih nemških listov na Češkoslovaškem. Pravi, da »Bohemijo«, »Prager Tagiblatt« in »Reiichenberger Zeitung« pišejo hakenkrajelerji židovskega pokol en j a. k so izšli iz praškega geta in ki zdaj rade volje služijo Hitlerju, dosi je ta prepovedal »Prager Tagblattu« prihajanje v Nemčijo, ker si ne želi pasje vdan h služabnikov. V ostalem je nemški tisk na Češkoslovaškem dokazal, kako delikatro zna p sat', kadar gre za Nemce, in kako brer-obzirno natolcuje. kadar gre za Češkoslovaško ali na primer za Jugoslavijo. Dogodke v Nemč;ji slika kot nekaj samo poosebi umevnega, nekaj prirodnega. Nikjer ne najde najmanjših znakov nasilja 'n barbarstva. Kadar pa je psal o nas. tedaj mu je za najnedoožnejšo zadevo. k; Fe ne more meriti niti od daleč z dogodki v Nemč'j;, zmanjkalo ogorčenja in ostrih iz- Vpliv nemškega prevrata na politično življenje v češkoslovaški — NeKgs^ea položaj za socialno demokracijo — Dvojna K?.s?a nemških novinarjev — Nepoboljšljiva 'lidje H. — Praga, 5. aprila. Odmev dogodkov v NemS ji je na Češkoslovaškem sam po sebi umevno vel k in ee pojavlja v najrazličnejših oblikah. Naj bi se v Franciji, v Poljski ah Jugoslaviji zgodilo karkoli, nč bi taiko mogočno ne delovalo na našo javnost, kakor deluje razvoj stvari na Nemški m Takoj po volitvah 5. marca, ko še ni bilo najmanjšega znaka o Hitlerjevem napadu na Žide, so^ Nemci naravnost preplavili Prago io nemške dele Češke. Med begunci z rajha so bili na-prednjaki vseh barv. dalje socialisti in predvsem Židje. Ti se takoj po zmagi na-cijev niso čutili varne na domač h tleh. Za njimi pa je kmalu prišla vsa povodenj emigracije. ki kljub drastičnim mejnim ukrepom nemških oblas-ti narašča iz dneva v dan. Češkoslovaška, ki je prejšnja leta dala zatočišče množicam Rusov m številni madžarski emigraciji, je postala sedaj tudi glavno pribežal šče pol ti&nim preganjam-cem v Nemčiji. Češkoslovaška javnost ne gleda nejevoljno na nove tisoče beguncev in je sprejela z odobravanjem tudi pobudo listov, naj čsl. vlada da izgnanim nemškim učenjakom možnost, d3 doluieio na tukajšnjih znanstvenih zavodh. Češkoslovaška javnost ni nt i najmanj zastražena zaradi dogodkov v Nemči'ji Osobito mirni so politični krogi, ki z občutkom varnosti poudarjajo pomen Male antante in zbl žanja s Poljsko. Najzanimivejši je seveda odmev razvoia v Nemčiii v češkem tisku. Od vsega začetka so naši listo pisali o Hitlerju dokaj zmerno, beležili so dejstva in jih komentirali vse bolj s stališče polemike proti domačim nasprotnikom. Z večjim intereecm so češki list' seveda zasledoval početje nemških socialistov. ki so od nekdaj imeli močan vpliv tudi na češkoslovaške in nemške sodruse v republ ki. Bilo jc v tem opazovanju dovolj zasluženega posmeha na račun socialnih demokratov. frš'?tom skupine Stribrne-ga pa so ponavljajoči se porazi: nemškega socializma dali mnogo pobude za oživlje-nje prenapetega nacionalizma. V zvezi z žalostno vlogo nemških socialistov se je pri nas razvila živahna diskus ia o marksizmu. Naši socialisti stoje pred novo ero v Nemčiji osramočen, poraženi in pobiti. S polomim sodrugov v Nemčiji je močno prizadet tudi ugled socialistov na Češkem in njihovi tekmeci imajo lahko delo v borb; proti njim. Najbolj živahno <=e v tem pogledu udejstvujejo komunistfi. čeprav tudi ti ne morejo biti popolnoma zadovoljni s svojimi političnimi »obrati onstran nemške meje. Tudi čsl. narodn m so-calistom je nastopiLa zlata doba z« agitacijo, meščanske stranke pa naravnost plavajo v zadovoljstvu. Na vseh straneh se opaža naval na socialno demokracijo. So-drugom v Nemčiji ee očita breznačelnost in nezanesljivost; vselej so še odrekli, kadar je čas velike odločitve. Tako so leta 1914. drveli za Viljem-»m. letos pa so se tako ustrašili H tlerja, da so padli pred njim na kolena. Nemška socialna demokracija jp zadnjih petnajst let uganjala golo kerenščino in marksizem je našel smrt v demagogiji, ki jo je sam razpihal. Preokret v NemS ji pa deluje zasti neposredno na našo socialno demokracijo nemške narodnosti. Ta je precej močna m im« v vladi svojega zastopnika dr. Czecha, ministra za socalno skrb. Vendar od zadnjih volitev v pariament občutno peša pri vseh volitvah krajevnih zastooov, na njen račun pa rastejo htlerjevci. To jrh je tudi privedlo v vlado, da se tako ojačeni lažje bore proti svojim naiihiujšrn nasprotnikom, komunistom in nemškim narodmm socialistom. »Sozialdemokrat«. njihovo glasilo, je b'l doslej flkor« brezipomemben listič, sedaj pa je postal glasilo nemške socalne demokracije in kot tak zman po vsem nemškem svetu. Pisal je in še piše močno proti Hitlerju, stalno primerja hitlerjevce z novodobnimi H trni ter grmi prof njihovemu barbarstvu. Za svoj sedanji pomen ee ima zahvaliti okoliščni. da ie berlinski »Vorivarts« zatrt dunajska »Arbcterze-tuirg« pa ie dobila na vrat cenzuro in postale zelo krotika Nemški poslanik Koch ki je prišel na svoje mesto v Prago «amo po nrizadevanru sociaPstov. stalno zahteva pri cd vladi cenzuro z« »Sozialdemn-krata.ff eesmr mu seveda v Pragi re morejo ustreS:. Poslan:k je celo nanašal, da za-tadi pisanja nemškega »Socialdemokrata« razov, da t>i dovolj učinkovito udari po Slovan h. Za nemškim poslanikom so prišli dopisniki rajhovskih listov > Pragi, k1 so sklenili ostro resolucijo proti temu, kako ee piše na Češko slovaškem o Nemčiji. Isti dan pa so ravno dopisnik razširili iz Prage po vsej Nemčiji vesit o nekakšni revoluciji v Jugoslaviji m so svoja poročila okrasili s takimi besedam , kakor da gre za kako zamorsko deželo Njihov smešni protest je bi naperjen proti češkemu tisku, češ da je Praga postala središče »Grouel-propagande« in obrekovanja Nemčije, toliko da niso obdolžil Čehov vsega tega, kar piše nemški »Sozialdemokrat«. Protest so vzdignili ravno oni, ki eo leta in leta širili klevete prot1; Čehoslovakom in Jugoslovanom. Posebno poglavje tvorijo Zidje v Češkoslovaški. Doslej so se po večini vedno pn-gfošali za Nemce in podp rali germeniza-cijo na vso moč, sedaj so se nekoliko ohladili, toda nemška lekcj« jih najbrž ne bo spametovala. Ako bi bilo danes ljudi ko štetje v Znojmu, Jiglavj in v Brnu, bi se Židje zopet prijavili za Nemice in s tem podprli ta mošnji nemšk živel j. Doslej ni najmanjšega zc;j. naj se spomni državni toJilec. da zakon: določajo za take stvari zaporno kazen.« Centrum se pripravlja ia vstop v Hitlerjevo vlado Da pa stvar ne bi izgledala kot kapitulacija Vatikana, se bo morala duhovščina umakniti iz politike in bo odstopil tudi itredsednik centruma prelat Kaas Berlin, 7. aprila r. V tukajšnjih politični n krogih so prepričani, da ni več daleč čas, ko bo katoliški centrum aktivno sodeloval v sedanjem Hitlerjevem režimu. Težave prve kapitulaciie so prebrodetne, ker je bilo nemškemu tisku strogo zabrantieno, o tem preveč pisati ali posebej opozarjati na uklonitev one skupine, ki je z uvedbo Hitlerjevega režima (najbolj ponižana, L j. stranka nemških klerikalcev. Na drugii strani pa se Hitler po slabih izkušnjah z židi boji, da bi si nakopaj z izzivanjem kulturnega boja še hujšo protinemško propagando v inozemstvu. Zato si tako na eni kakor na dirugi strani prizadevajo, da bi prejšnja nosprotstva kair najbolj zabrisali in ustvarili čim dvmstejšo sodelovanje. Hitler bi si s tem zasigural hrbet, klerikalci pa upajo, da jim bo tako uspelo ohraniti vsaj svoje temeljne pozicide za morebitne boljše čase. Klerikalizem .pač v izbiri sredertev za oču-vanje svojega vpliva, ni prav nič izbirčen. Ta proces se se-!aj prav očitno razvija tudi v Nemčiji Klerikalci so najipnvo omogočili popolno ustoličemje Hitlerjeve diktature, nato so se mu poklonili nemški škofje, sedaj pa je na vrsti politično vodstvo centruma. Cemtrum je včeraj izdal oJiširno proklamiacijo, v kateri pojasnjuje svoje stališče do Hitlerjevega režima. Priznavajoč mu značaj nemškega »odrešenika«, se centrum izreka za sodelovamje, češ da j« treba sedaj pozabiti na nasprotja v prešlo® ti im ziriiružiti vse narodne sile za obnovo veličine Nemčije. Centrum torej usvaia nemški fašističaii nacianaflizem, v čomer vidijo prvi dokaz, da so pogajanja, ki ao se v zadnjem času vršila med vlado in centrumom, že tako deleč uspela, da ao odstranjene poslednje ovire. Premostiti je treba le še eno, m to ie vsaj navidezna kapitulacija Vatikana. Vatikan je namreč lani na pobudo nemških škofov zavzeil precej odfiočno stališče proti hitlerjovskemu pokretu, česar sedaj ne more brez nadaljnjega preklicati, da ne bi izgledalo, da je kapituliral pred Hitlerjem. Izhod iz te zagate naj U ee našel oa ta način, da se duhovščina izloči iz politike Če se namreč to zgodi, bi mogel Vatikan odMamjiaitn vsako nadaljnjo odgovornost ai politiko centruma, četudi bi v resnici ostalo vodstvo še nadalje indirektno v rokah rimskega kier a Kakor zatrjujejo v dobro poučenih krogih, bo v ta namen potoval že prihodnje dni podkancelar Papen osebno v Rim, da stopi v stike z vatikanskimi krogi in «e dogovori podrobno glede tega aranžmana. Vatikan bo ta predlog sprejel tem lažje, ker že obstoja tak primer v Italiji, kjer je bilo s papeževo naredbo katoliški duhovščini prepovedano vsako sodelovappje v politiki. Če bd se sedaj emak ukrep izdal tudi za Nemčijo, bi za sodelovanje centruma v vladi ne bilo več nobenih zadržkov. V Berlinu in v vodstvu centruma že z gotovostjo računajo, da pride v tem pogledu do sporazuma. O tem pniča zlasti dejstvo, da že razpravljajo o odstopu prelata Ka-asa kot vdje centruma in o njegovem nasledniku. Čim bo imel Hitler zagotovljeno neomejeno sodelovanje centruma, bo postal dejansko absoluten gospodar Nemčije. Rim. 7. aprila, č. Fašistični listi poročajo o bližnjem posetu pruskega notranjega ministra Goringa in državnega podkancelarja Papena v Rimu. 0 Goringovem posetu pravijo, da bo simboliziral sorodnost med nem škim narodnim socializmom in italijanskim fašizmom, Papen pa bo imel v Rimu važne diplomatske opravke pri Vatikanu, da odstrani vse bojazni glede položaja nemšk h katoličanov In kaj pravi pariški kardinal Pariz, 7. aprila, n. Nadškof kardinal Ver-dier je izdal proglas na duhovščino in vernike, naj se udeležijo javnih molitev za preganjane 2ide v Nemčiji. Te molitve, pravi kardinal v svojem proglasu, naj bodo zares human protest proti dogodkom v Nemčiji, ki so v velikem nasprotju z načeli kaioiiške vere « cerkve. Ljubljana, 7. aprila. Danes dopoldne se je vršila prva letošnja plenarna seja Zbornice za TOI, ki jo je ob 9. otvoril predsednik g. Iv. Jelačin. Potek seje jte bil zelo zanimiv in so prišli v razpravo mnogi važni gospodarski problemi, ki jih je izzvala današnja težka doba. Predsedstveno poročilo Predsednik g. Jelačin je v svojem poročilu najprej začrtal osnovne poteze velikega stospodarskega in socialnega preoblikovanja, v katerem se danes nahaja ves svet. Naš notranji gospodarski položaj karakterizira predvsem ustaljenje dinarja v mednarodnem obračunu in stabilnost njegove knpne moči. Trgovinsko bilanco smo zaključili z aktivnem saldom. Trgovinska posajanja z Nemčijo 90 ostala brezuspešna. Nenadni prelom pogajanj je bil objavljen šele dan pred potekom odpovednega roka. kar je povzročilo škodo mno-2im našim interesentom. Trenotno se vršijo z Madžarsko pogajanja na podlagi kontin-sentnesa sistema. Zaključtev pakta Male antante otvarja glede bodočega razvoja od-nošajev med Češkoslovaško. Rumunijo in Jugoslavijo nove izglede. Glede kreditne krize je gof»p. predsednik omenil, da je nastopilo po ustalitvi vrednosti dinarja med vlagatelji znatno iztreznje-nje. Mnogi že uvidevajo, da pomeni brez-miselno dv"ganje vlog napad na strukturo našega gospodarstva in razkroj organizacije našega kreditnega sistema. V zvezi s pomanjkanjem novih vlog in s težavno mobilizacijo danih kreditov so denarni zavodi izgubili del svoje prejšnje posredovalne vloge. Stojimo pred težkim problemom znižanja obrestne mere. Dosedanje zaščitne uredbe oomenijo enostransko administrativno zaščito pred navalom vlagateljev, ne rešjje pa problema v jedru. Potrebni bodo organiza-torni in konstruktivni ukrepi, kakor eo jih v zaščito nacionalnega kredita storile druge države v eličnem položaju. V državnem proračunu ni bilo navzlic redukcijam mogoče izdejetvovati nikakih davčnih olajšav, marveč se je predviden donos neposrednih davkov še povečal za 50 milijonov. Glede na namero, da s>e zakon o neposrednih davkih novelira, je Zbornica stavila niz predlogov, ki bodo po obljubi finančnega ministra služili kot gradivo za novelo. Tudi v banovinskem proračunu so bile navzlic redukc:ji za 22.5 na 87.5 milijona Din uvedene nove davščine. Zbornica odobrava v načelu inicijativo banovine za organizacijo iavnih del, vendar smatra' da bi izbira virov dohodkov v obliki bednostnega fonda izzvala gotove neželjene negativne posle-dice. . Stojimo pred potrebo reorganizacije državnih podjetij, ki so skoro brex izjeme pasivna. Posebno ne moremo odobravati, da ee forsira delo v pasivnih državnih rudnikih, dočim se morajo v naših premogovnih revirjih vršiti neprestane redukcije. Dne 9. marca t. 1. je poteklo leto dni, odkar je stopil v veljavo novi obrtni red. Obenem je potekel rok glede sklepanja o ločenih ali skapnih zbornicah. Rezultat je b;l ta. da sta se od 176 združenj v zakonitem roku izrekli 102 združenji ta skupne zbornice in le 4 za ločene. S tem je končana borba v prilog gospodarskega solidarizma. Za položaj naše notranje trgovine na zborničnem področja je karakteristično, da j? bilo lani 1069 prijav trgovinskih obratov, dočim je število odjav doseglo 1521. Zbornica še vedno opaža, da mnoge obrtne oblasti prelberalno izvajajo določbe zakona glede usposobljenosti za izvrševanje trgovinskih obratov in se je morala zbornica v mnogih primerih poslužiti pritožbene pravice na bansko upravo. Preko 100 mHijoitov prispevkov za socialno zavarovanje Naše socialno zavarovanje 9e nahaja v hudih stiskah in izkazaje primanjkljaje, ki ogrožajo obstoj zavarovanja. Tarifa bolniškega prispevka je bila z veljavnostjo od početka leta ponovno zvišana od 6 in pol na 7 odstotkov. Tudi nezgodni prispevek ie bil zvišan. Smatramo za pogrešno, da se je v vseh okrožnih uradih povišal prispevek brez ozira na to, ali so pasivni ali aktivni. Nihče ni vprašal, zakaj so rezultati poslovanja po raznih okrožnih uradih tako različni.^ Tako varirajo pri posameznih uradih stroški za hranarino med 12 in 61 %>, stroški za zdravila med 6.7 in 21.7 »/o, za zdravniške honorarje med 7.6 in 19.7% in upravni stroški med 7.9 in 31 Naše socialno zavarovanje s povišanjem tarife še davno ni sanirano. Okrožni urad v Ljubljani izkazuje med »vo-jimi dolžnki 15 milijonov dolžnih prispevkov, dasi ie najstrožje izterjeval in lani predlagal 8217 sodnih rubeži in vknjižb. Za leto 1932. je znašal predpis prispevkov pri okrožnem urada v Ljubljani 51.5 m lijona Din, pri bratovskih skladnicah 23.9 milijona Din, pri bolniški blagajni Trgovskega bolniškega in podpornega društva pa 4.9 m lijona Din, tako da so vse tri ustanove predpisale na prispevkih preko 80 mili ionov Din. Ako prištejemo k tej številki še prispevek za zakonito pokojninsko _ zavarovanje privatnih nameščencev, ki je že leta 1931. znašal 24 milijonov, tedaj vidimo, da je dravska banovina f letu težke krize samo na zakonitem socialnem zavarovanja plačala nad 100 milijonov Din. Položaj obrtništva je nadalfe zelo težaven Zbornica je s posebno spomenico potom deputacije, ki io je vodil zbornični podpredsednik g. Josip Rebek, opozorila trgovinskega ministra na te težkoče, ki se kažejo zlasti v neznosni konkurenci in šušmarstva kaznilnic in raznih državnih podjetij ter ustanov. kakor tudi v težkih davčnih in socialnih bremenih. V številnih primerih je zbornica z uspehom posredovala proti šušmar-jem. Dobrohotna kritika in defetizem Po končanem čitanju predsedetvenega poročila je predsednik t dafljšem gonom izrazil obžalovanje zaradi nerazumevanja, ki se kaže nasproti ielu zbornice ir zborničnih Članov, če hočejo s požrtvovalnim dedom in dobrohotno kritiko pomagati pri ozdravljenju današnjih razmer. Zbornica se zaveda svojih težkih nalog, zato sti ne da vzeti pravice do dobrohotne kritike. Iz sedanjih težkih razmer se bomo rešili le samostojnim krepkim in složnim delom. Zato bo skupaj z zborničnim generalnim tajnikom bivšim ministrom g. Mohoričem priredil v torek zvečer v Traovskem domu diskusijski večer, kjer bo g. -..orič poročal o državnem proračunu in bo podal svoje misli glede ukrepov za zboljšanje go- spodarskega položaja. Predsednik g. Jelačin )e v nadaljnjih izvajanjih izjavil, da bo zbornica le lov a.) a naprej s pomnoženo intenzivnostjo Mi sono želeli Jugos.avijo in je ne bomo pustili sti. Odločno je predsednik zavrni' msintia-cijo, da s^ dobrohotna kritika označuje kot defetizem. če nosimo težka bremena moramo imeti tudi vsi enake pravice Ste-viLke, ki jih je iznese! minister Mohorič v proračunski debati so porazne. V primeri z vso državo ni v naši banovini niti 2 odstotka neplačanih davkov. Navzlic temu ie davčna praksa še poostruje. V Ljubljani je bilo razposlanih 2000 pozivov zaradi plačila rentnine, in to celo ubogim vdovam, ki oddajo v podnajem mesečne sobe. Tudi iz drugih delov države se slišijo razne pritožbe glede trdot, ki jih izvaja administrativni aparat, tako na primer v Srbiji in Bosni pri prevzemu tobaka, vendar - ,ravi-."-enini kritikam ni nihče očital defetčzma. Mnogo zakonov je bilo pri nas ustvarjenih pol demagoškimi vplivi in brez pravesa preudarka Ziasti naš trošajrinski sistem je absolutno zgrešen. Naši apeli so uorr.vičeni in ne bodo prenehali. Denarna kriza še pred prehodom na dnevni red je zbornični član g. Lenarčič z Vrhnike obširno razpravljal o vzrokih denarne krize in o njeni sanaciji Njegove zahteve gredo za tem, da se denarnim zavodom preskrbijo denarna sredstva, da se uredi vprašanje vlož. knjižic, da se izvede remedura n .zaganja denarnih sredstev ki se iz drav. banovine stekajo v Poštno hranilnico, da se ukinejo nesrečni ukrepi za zaščito k mera in da se državna gos, odarska podjetja ko-mercijalizirajo. Na izvajanja g. Lenarčiča je reagiral zbornični gen ralni tajnik bivšfi minister g. Ivan Moho.ič, ki je potrdil, da je danes vprašanje kredita osnovno vprašanje vsega našega gospodarstva če ni sredstev za obratovanje in financiranje poslov, potem se neha vsaka gospodarska aktivnost. Glede na težke razmere gospodarstva pa je po trebno. da so obresti za kredite take, ka-koršne produkcija lahko nosi. Z obrestno mero je treba iti odiločno navzdol. Zanimivo je, da prihaja največji odpor proti znižanju obrestne mere od Narodne banke, ki bii morala svojo politiko prilagoditi danim razmeram. Državna hipotekama banka ima več čistega zaslužka, kakor vsi državni rudniki skupaj. Hranilne vloge v naši državi niso znatne. Če smo imeli pred začetkom krize za 14 milijard hranilnih vlog-je to šele tolik**, kolikor je znašal naš enoletni državni proračun. Tudi pri današnjih 10 milijardah hranilne vloge v na*: državi niso večje nego državni proračun. Za rešitev kreditnih te ž koč smo doslej napravili samo administrativne ukrepe in nič druse-ga. To pa ne zadostuije in bo morala država rešiti problem v jedru. Potrebni f-o konstiruktivri ukrepi, kakor so jf.h storilo razne druge države v sličnih stiskah, ko so izvedle velike finančne operacije, ki pa nimajo ničesar skupnega z inflacijo. Treba bo zamrznjena posojila mobilizirati. Ustanoviti bo treba posebni zavod, ki rdj bi prevzel od denarnih z.ivodov dol gorne investicije. Naro ma banka pa bo morala dati za to potrebna sretK^va. Vsekakor n-? smemo čakati. Zbornični statut Pn uredbi o gospodp.rskih zbornicah se morajo vsa obstoeeče zbornice preustrojiti v smislu določb o njihovi sestavi, področju in poslovanju. T p. načrt pravil pomeni neke vrste ustavo za našo zbornico in so v njem določene načelne važnosti in vse podrobnosti o načinu poslovanja posamosn h zbomiičnih organov. Zbornica je doslej p*> slovala na podlagi poslovnika, ki je bi! sprejet leta 192S. Novi statut je bil brez debate soglasno spr.ijet O računskem zaključku je poročal v imenu računskih preglerlovalcev zbornični član z. Josip Lavtižar, ki ie ugotovil, da je znašalo premoženje zborničnega zaklada ob koncu pretek Jetra leta 4 450.000 Din v gotovini, vrednostnih papirjih in hranilnih vlogah. Ostalo premoženje je razdeljeno na razne fonde, kri so glede r.crabe vezani na že določene namene. Sledil je referat zborničnega člana g. Staneta Vidmarja o zakonu o prisilni poravnavi, referat zl>omičnega č'aM g. Jos. E«-beka o praksi pri izvajanju zakona o inšpekciji dela in referat zborničnega člana gosp. Jakoba Zadrsnrca o davčni oolitiki in davčni praksi. Nakup Obrtnega doma v Celju Po končanih referatih je predsednik e. Jelačin prečital predlog, da Zbornica odkupi za ceno 320.0)0 Obrtni dom v Celju, ki je last tamošnjega Slovenskega^ obrtnega društva. in da se obenem zaveže, ohraniti po slopje za svrho. ki ji je služilo doslej ter da dobi Slovensko obrtno drjštvo služnostno pravico za brezplačno uporabo doeedaniih prostorov. Po kratkem poiasnilu predsednika na vprašanja goep. Zadravca, je plenarna seja predlog soglasno spreiela. Samostojni predlogi Pri zadnji točki dnevnega rc-da je bilo stavljeno več samostojnih predlogov. Zbornični' član sosp. Lavtižar je stavil predlog glede pospeševanja tujskega prometa t zvozi z deviznimi predpisi, zbornični član ao?r>. W;ndischer glede odgovorov oblastev obrtniškim organizacijam pri ovadbah šušmar ?ev. zbornični podpredsednik gosp. Josip Rebek pa glede potrebe oprostitve od zgra-darine za obrtniške delavnice, kakor to velja za industrijske delavnice. Ta oprostitev nai bi po dodatnem predlogu gosp. Zadravca veljala tudi za hiše obrtnikov v vaseh in trA>žaj v katerem se nahajajo sedaj, pa je naravnost obupen Nekdaj so kovinarji iz naših Vra-jjv odhajali v svet, danes pa je to nemogoče in mnoga podjetja valijo brez ozira na posledice najhujša bremena splošne krize dosledno ua delavce. Po podatkih strokovnih organizacij se v vseh večjih krajih množe prave delovne zlorabe vajencev in tudi šušmarstvo se jc silno razpaslo v prvi vrsti na škodo kvalificiranega delavstva, v drugi pa -seveda tudi na škoro dela in spi o šn osti. Zmanjševanje mezd in nameščanje nesposobnih in nedoraslih delovnih moči jemlje splošemu gospodarstvu veliko število dobrih konzumentov. Uradno je ugotovljen kot eksistenčni minimum za štiričlansko delavsko družino znesek od 2303 Din, že prav dobre kovinarske mezde pa znašajo nekaj nad 5 Din na _uro,_ kar da pri osemurnem delavniku za 25 dni komaj* 1100 Din mesečno. Pri zaslužku kvalificiranega delavca kovinske stroke znaša na ta način letni deficit 12.200 Din in če računamo, da je pri OUZD zavarovanih nekaj nad pol milijona delavcev, potem predstavlja letni deficit zaslužka po višini te mezde že okrog 7 milijard. Povprečne dnevne mezde v kovinski stroki pa znašajo komaj 23 Din in če se računa na mesec po 25 delavnikov, znaša mesečni zaslužek komaj eno etrtino eksistenčnega minimuma. letna izguba na zaslužku pa okrog 14 milijard. Od izgube tega velikanskega kapitala ni nobenih koristi. Podjetja, ki protizakonito •na škodo delavcev delajo s samimi vajenci, rma;o pri delu gotovo več škode, kakor pa koristi. Dalo, ki ga izvršujejo nekvalificirane moči, je slabo, splošno gospodarstvo pa propada zaradi izostanka velikega števila dobrih konsumentov. Vzrok hude krize kovinarjev pa so tudi razmere v kovinskem podjetništvu. Boga- Pri pomanjkanju teka, kislem vzpeli a vanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavlianja, oprišču srbečici, osvobodi naravna »Franz Josefova« votla telo vseh nabranih strupov gnilobe. 2e stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. stvo rud bi nam lahko zajamč;lo velik napredek kovinske industrije. Ugotovljeno je. da so dali naši rudniki povprečno naslednje količine: železa od 1 1923 do 1926. 2S3.293 ton, prihodnje leto 336.099. 1. 1928. 439.482. 1. 1929. 429.884, 1. 1930. pa 430.658 ton. Bakra pa so dali rudniki od 190.293 ton v letu 1923 vsako leto več do 493.407 ton v letu 1930.Eksploatacij a se torej vsako leto zvišuje, zaostajajo pa neizrabljene bogate zaloge. Tako na primer na železni rudi pri Ljubi ji okrog 600 milijonov ton odlične kvalitete, ki vsebuje 45 do 50 odstotkov železa, vareške zaloge pa so cenjene na 120 milijonov ton z 32 o d sto t. železa. Pri tej idealni podlagi sirovin pa imamo vendarle prav medlo kovinsko industrijo. Železno rudo namreč v glavnem izvažamo in je bilo ta.ko izvoženo 1. 1927. 319.227 ton v vrednosti 60 in pol milijona prihodnje leto blizu 400.000 ton v vrednosti okrog 71 milijonov, 1. 1929. pa v vrednosti nad 65 milijonov. V 1. 1927 pa smo uvozili iz inozemstva izdelanega železa nad 150.000 tem v vrednosti okrog 691 milijonov, leta 1928. nad 227.000 ton v vrednosti nad 953 milijonov. I. 1929. pa železnino, ki ie predstavljala vrednost dobrih 8811 milijonov. V treh letih smo tako za naše rude dobili komaj okrog 200 milijonov, dočim smo za raznovrstno železnino izdali okrog 2 in pol milijarde. Rudo prodaiam.o po zelo nizki ceni, železnino pa plačujemo 15-krat dražje. Med uvoženo železnino je mnogo tega, kar bi lahko sami poceni izdelovali. Mnoga podjetja so pri nas pod vplivom tujega kapitala, ki ima v inozemstvu ve^ke tovarne predelavo naših rud. Srednjeevropski karfel težike železne industriije nam na ta način odreja količine, ki jih sme proizvajati r>aša železna industrija in naše tržišče. Zradi tega je prenehala z delom velika jeklama v Zenici, kjer je izgubilo d«*V> n krog 800 delavcev, prenehalo pa ie tudi delo v velikih tovarnah v Brodu na Savi, Smederevu. Kruševcu, Subotici in Smederevski Palanki, kjer je izgubilo delo okrog 5000 delavcev. odnji Polskavi ni konec PragerSko, 7 aprila. Predsinočnjim okrog 20. je zopet plat zvona oznanjal poža.t. Ogenj je nastal pri posestniku Zafošniku na Spodnji Polskavi in mu uničil gospodarsko poslopie z velikimi množinami sena, slame in stelje. Zaradi velikih plamenov je obstojala nevarnost, da se razširi ogenj tudi na ostala bližn'a poslopja. Gasit so prihiteli gasilci iz Spodnie in Zgornje Polskave ter omejili požar. Živino in vozove so rešili 'koda je krita z zavarovalnino. Polskavčanov se polašča spričo Številnih nepojasnjenih požarov vedno večji strah. Pragerski orožniki so noč in dan na nogah, da izsledijo požigalca. ki mora biti prav pretkan, da se tako spretno skriva. Busmani in dežela Ovambo v Ljubljani Ljubljana, 7. aprila. V četrtek zvečer je pod okriljem priro-doznanstvene sekeje Muzejskega društva predaval v veliki unionski dvorani znameniti dunajski antropolog dr V' ktor Leb-zelter o svojih izkustvih in doživetjih med preb vaici piusoove Kalahari v Afriki, te neprijazne dežele, o kater gre g.as, da Teke po nji ne teko, rože v nji ne diše in ptice ne pojo, o svojem dveletnem bivanju m ©d Bušmani (grmičarji) m črnimi poljedelci deže e Ovambo. Predavatelja je obč r.stvu predstav 1 predsednik sekcije dr. Pajmič, potem pa 60 ob predavateljev! živi besedi iin ob skiop-tičnih slikah zaživele čudovte pokra j ne. plemena in skromne, a zato nič manj trdožive civilizacije. Dt. Lebzelter je s svojimi raz kavam prišel do spoznanja, da drmičarji niso prvotna rasa, kakor je znanost domnevala doklej, temveč so kot ljudstvo ostanek r a zrnih ple-men brez enotne rase, kulture itd. Med vsemi človeškimi plemeni predstavljajo grmrčarjj rasno n kulturno pr mer na jr>op0'ipe:še prilagoditve življenja v puščavi. Po življenjskem načinu so grmičarji predvsem lovci, lok in strelca. ki jo opremljajo k tako silnim strupom, da ga znanost belcev doslej še ni megla raziskati in mu najti leka. sta njihovo poglavitno o-odje n orožje. Lovske bajke in vraže so podlaga nj;hove pestre, fantastične mitologije. — Prebivalci dežele Ovambo imajo poljedelsko kulituro in so pod močnim vplivom obrobni h črnskih plemen. Slike pokrajn in slike življenja, ki jih je predavatelj pcfcazal, so vse po vrsti prčale o eksotični lepoti in zanimivosti trga koščka sveta. — Obisk predavanja ni zadovoljil. Danes dopoldne :e imel dr. Lebzelter še ožji sestanek s skupno naših znanstvenikov, na katerem je izč-pno poročal o svojih znanstven h odkritjih, ki zgovorno pričajo o starih. predwgo«io vinski h zvezah med južno Evropo m Afriko Dr. Lebzelter ie v Afrik med drugim odkril 70 novih pa'eolifcskih postai. Zborovanje učiteljstva meščanskih šol V nedeljo se je vršila skupščina Združenja učiteljstva meščanskih šol, sekcije za dravsiko banovino, v risalnici državne dekliške meščanske šole v Celju. Skuipšči-ne se je udeležilo nad 60 učite'jev in učite! jic. Predsednik, ravnatelj Maks Hočevar, je v lepih besedah podal izčrpno poročilo o društvenem delovanju od občnega zbora v decembru lana do danes. Načelnik prosvetnega oddelka g. Mazi je pokazal ob priliki intervencije veliko razumevanje glede upravičenega napredovanja učiteljstva, vstopa absolventov meščanskih šol na učiteljišča in drugih šolskih problemov. Isto-tako je podban g. dr. Pirkmajer dobro informiran o vseh zadevah meščanske šole in o njenem učiteljstvu, ki mu je hvaležno za njegovo pozornost in naklonjenost Nada. Elitni kino Matica Oglejte si nemudoma, kajti samo še danes In jutri predvajamo najslajšo opereto skladatelja Paula Abrahama LJUBEZEN Z NEBA Najboljši igralci, očarljiva glasba, podžigujoči šlagerji in velezabavna vsebina! Polno smeha in izvrstnih dovtipov Magda Schneider, Herman Thimig, Szoke Szakall Danes nov Foxov zvočni tednik Predstave ob 4., %8. in %10. uri KULTURNI PREGLED Iz naše pravne književnosti Naša pravna književnost je v zadnjem fesu postala bogatejša za dve knjigi, ki obe obravnavata eno najmlajših in za našo dobo še posebej važnih pravnih podro-čj: delovno pravo. Z nov m obrtnim zakonom so bili postavljeni novi pravni odnos: med delodajalci io delojemalci. Delavec in zasebni nameščenec morate enako kot delodajalci vsen vrst poznat; sedanje norme o služben pogodbi, svoje pravice in dolžnosti. Vsakomur bo koristilo, če si lahko v primeru manjših sporov sam pravilno razloži posamezne določbe, odnosno če s' jih razloži tako, de sploh ne pride do soora. T:' dve knjigi sta pravkar izšli pri Delavski zbornici. Prva je dr. Stojena Bajiča »Delavsko in namešeensko pravo« (360 str. 8'). druga pa dr. Avg. Reismana »Delovno pravo« (190 str. male 8'). Knjiga dr. Stojana Ba j>ča, sodnika pri deželnem sodišču v Ljubljani vsebuje zakonsko besedilo § 200 do 251 n 324 do 342 obrtnega zakona ter podaia k vsakemu teh paragrafov podroben komentar. Pn 6'enih. ki so preneseni v obrtni zakon do-siovnn iz druoih doslej še veljavnih zakonov poiasn juiejo tekst tuli primeri iz m- dikature. , Pisec je obdelal snov znanstveno meto- dično in pri vsakem važnejšem paragrafu tudi pripomnil, po katerem vzoru je bila posneta ali prikrojena obravnavana določba. Vsaka določba je temeljito analiz rano in pojasnjena ter proučena v zvezi s celoto. Pisec je pritem uporabljal vso domačo in pa najboljšo inozemsko strokovno literaturo. Dr Bajiča »Delavsko in nameščen-sko pravo« bo dobro služilo praktičnemu življenju, pa tud pravniškemu naraščaju. Na knjižnih policah slovenskega jurista mora ta knjiga nujno zavzeti svoje mesto Brez nje pa ne bo mogel bit' tudi noben večji delodajailec. Jezikovno je knjiga prav dobra. »Delavno pravo« dir. Avg. Reismana je manjše po obsegu in poljudnejše po vseb-ni. Iz knjige govori predvsem jurist-prak-tik. Avtor se je nekako specializiral za to pravno panogo in je postal socialni advokat. t. j. zagovornik v zapletenih socialno-juridičnih sporih, ki zahtevajo po-leg natančnega poznanja teorije in judikature tudi poznanje konkretnih socialnih okoliščn in — v večj* meri kot v nekaterih drugih pravniih panogah — tudi sočuvstvovanje z delavcem in nameščencem, ki iščeta pravde. »Delovno pravo« dr Reismana je namreč namenjeno predvsem delavou in nameščencu. Avtor razlega snov tako poljudno. da je vsakemu laj?ku urmljiva. zato je tudi nikjer ne ot-*žujc z ničemer, kar Qe je predBednik poročal o spomenici, ki se je poe.ala narodnim poslancem in senatorjem, in o intervencijah pri njih. Glavni odbor združenja je posetil v ministrstvu šefa odseka za meščanske dole, načelnika za srednjo nastavo in pomočnika ministra pro-svete. Vsi so pokazali pravo razumevanje za meščansko šolo in njeno učiteljstvo. Zato je upanje, da se bo meščanska šola ne. moteno nadalje dobro razvijala. Zastopnik načelnika prosvete, gimnazijski direktor g. Mravljak iz Ceija, je želel skupščini lepih uspehov. Nato Je referiral nastavmk Pire iz Maribora o predlogih za spremembo in dopolnitev zakona o meščanskih šolah, ravnatelj Fakin z Viča pa o predlogih za pravilnike k zakonu za meščanske šole. O obeh referatih se je vnela živahna debata. Vsi predlogi, isnnešenl v referatih in med debato, so se odstopili sek_ cijskemu odboru z nalogom, da jih spravi v sklad ie predloži glavnemu odboru v Beogradu. Poročilo o mladinskem listu »Razori«, ki je odlično opremljen in stoji na precej visoki stopnji, so podali odborniki lista. List, ki izhaja šele dobra dva meseca ima 4000 naročnikov. Tudi njegovo finančno stanje je zadovoljivo. Slednjič je bilo sprejetih več predlogov, posebno glede napredovanja veroučiteljev in plačevanja članarine. Dobro uspela skupščina je trajala od 11. do 16. brez odmora. A. F. bi knjigo napravilo nepregledno. »Delovno pravo« je za delavca in nameščenca, pa tud; za delodajalca ne k.i k katekizem vsega, kar mora vedeti Iz novega obrtnega zakona. Je viprav vzorno pregledno, tako da bo kot praktični priročnik v polni meri doseglo svotj namen. PregJed in pr:ročno ■uporabnost omogočajo v prvi vrsti vsebinsko dobro zadeti in grafično lično podani mednaslovi. Jezikovno odlikuje knjiž co jasen. stvaren slog, ki razodeva avtorjevo časnikarsko žilico, slog. ki je s'cer celo v poljudnih pravn:h mrsih boli j redek poiiav. Ornem i mo naj. da °e pisec dotika tudi raznih drugih pravn:h vprašanj, toko n. pr. siromaške pravice pri tožbi :n rubežu. ;,e-vaia socialno zakonodajo v drugih državah, podaja pregled bniiževnosti o delovnem pravu in socialno-po^tičnih zakonov v Jugoslaviji. Za jursta in za praktka. ki hoče biti temeljitejše poučen o delovnem pravu, se knijigi dr Bajča in dr Reismana izpopolnjujeta. Široki sloji pa bodo ?egli predvsem po drug' knjiffh Z obema spisoma fmo dobili dobro došle preglede naše najvažnejše socialne zakonodaje, prpomočke za njeno pravilno tolmačenje, komentarje k zakonom. ki pomeni io v naši agrarni državi znaten napredek in skušajo progres naše industrije, trgovne in obrti ter razvoj na-meščensk;h plasti naših mest postaviti na podlago socinne pravičnosti kot enega najvišjih idealov sodobne omikane družbe. Tovorni avto je treščil v avtobus Ljubljana. 7. aprila. Popoldne okrog 15.15 se je primeril dvema avtomobiloma na križišču Pražakove in Tyr.ševe ceste hud karambol. Izpred kavarne »Evrope« je privozil po Tvrševi cesti Magistrov avtobus, ki vzdržuje zvezo med mestom in bežigrajskim okrajem. Baš ko je zavil mimo ogelne hiše v Pražakovi ulici pa je pridrvel po imenovani ulici proti Tvrševi cesti tovorni avto Franceta Kusterja iz Zgornjega Brnika Namesto, da bi voznik tovornega avta vozil po desni strani, je na kraju ulice rezal ovinek in tako z vso silo zavozil v Magistrov avtobus. Potniki v avtobusu so popadali drug čez drugega. V vozu so se začuli kriki, kai ti zaradi sunka Kusterjeva avta je Magistrov voz zaneslo več metrov v stran, kamor je pritisnil za njim tudi tovorni avto. Vozova sta obstala na levi st"ani Tvr-ševe ceste, kamor so takoj prihiteli številni pasanti, ki so hoteli pomagati. Med prestrašenimi potniki v Magistrovem avtomobilu je najbolj tožila neka gospa o bolečinah v desnici. Sprevodnik avtobusa je takoj pohitel telefonirat reševalni postaji. Reševalni avto je bil že po nekaj minutah na mestu in je odpeljal ponesrečen-ko, gospo Marijo Mundovo, soprogo državnega pravdnika, v splošno bolnico, kjer so ugotovili da ima desnico zlomljeno nad komolcem. Poleg imenovane gospe se je lažje poškodoval g. svetnik I. Skalar na so io?* . '-^evt**- vse£dstvo etvoj^o-* xey v ^ riS^ V- 4- obrazu in še neki tretji potnik. Precej pa sta trpeli pri karambolu tudi obe vozili. Magistrov avtobus, ki so ga pozneje odpeljali domov, v garažo v St Vid, je imel zvito šasijo, zlomljen in zvit desni blatnik ter zvito os. še boij pa je bil razbit srednji del KusteTjevega avta, ki so ga odvlekli ▼ popravilo v garažo Deso na Tvrševi cesti. POPOLNA POGODBA v smislu zavarovalnega zakona in ne kaka prostovoljna podpora ali dajatev je za vsakega naročnika ,,Jutra" nezgodno zavarovanje pri Zavarovalnici »Triglav«. Vi še niste naročnik? Nevarni pohajači na deželi Na Homcu je neznan mladenič z vilami napadel 72-letno žensko Tatinski preuočevalec Domžale, 7. aprila. Snoči v mraku se je pojavi.' na Homcu pri Radomlju v hišici 72-letne Lucije Stu-parjeve čedno oblečen mladenič, star okrog 20 let. Starki je pripovedoval, da je pri-bežal iz Italije in da išče posla Prosil ni ničesar in se je s starko zapletel v razgovor o težkih časih. Stuparjeva mu je omenila, da je imela nekdaj precej denarja, da pa jo je za vse ogoljufala sleparka Marija Strehovčeva, ki je zaradi tihotapstva in sleparij zaprta v Litiji. Fant je tedaj začel pripovedovati, da to žnsko dobro pozna, ker je fhotapila saharin preko italijanske meje in je prihajala tudi v njegove domače kraje. Po daljšem razgovoru se je mladenič odpravil, češ, da gre iskat prenočišče pri sosedih. Čez nekaj časa pa ga je starka presenečena zagledala pod svojim kozolcem, kjer ie kadil cigareto. Opozorila ga je, naj ne kadi. da se ne bi zgod;la nesreča, fant pa jo je p*\>sil, če sme pokaditi cigareto v njeni sobi. Nekaj časa je ostal v sobi. Da bi se ga iznebila, ker ji je postajal vedno bolj sumliiv, mu je starka pripovedovala, da mora v hlev h kravi in da se bo vsak hip vrnil domov njen sin. Stara ženica v resnici nima sina. govorila pa je tako samo zato. da bi se odkrižala sumljivega tujca. Ko je odšla v hlev, je pustila vrata odprta; tujec je stal nekaj časa pred hlevom, po-zneje pa je stopil vani in skušal za seboj zapreti vrata. Naenkrat pa je potegnil iz kota vile in začel z njimi udrihati pc starki Z močnimi udarci jo je pobil na tla in pobegnil, ko je začela klicati na pomo^. S.arko so našli v hlevu sosedj« ter ji nudili prvo pomoč. Njene poškodbe so sicer hude, a vendar ne življenjsko nevarne. Ker se ni mogoče misliti, da bi bil tujec v revni domačiji iskal kak plen. domnevajo, da je na brž kak pomočnik sleparke Strehovčeve in da je napadel starko zaradi tega, ker je pričala o mnogih velikih sleparijah, ki jih je pred letom dni izvedla Strehovčeva na Homcu. Orožniki so takej uvedli preiskavo in z vso vnemo zaslujejo napadalca. Nevaren po&et je bil tudi v hiši Karla Sraja v Radomljah Že pred dnevi »e je zglasil tam neki mladenič iz Slovenske Bistrice, ki je z mlad'm §r.ajem služboval pri vojakih Obiskovalec se je izdajal za trgovca, ki ga je pot slučajno zanesla v te kraje. V hiši so ga l?po sprejeli in ko sc je v torek vrnil, so mu za prenočišče odk.izali sobo. Drugo jutro pa so ugotovili, da je z gostom vred izginilo več oblek, moško kolo, dva para čevljev in kožuh v skupni vrednosti nad 6000 Din. Po opisu nevarnega gosta sklepajo, da je ta izvršil tudi predrzno tatvino v Trzinu v gostilni »Narobe«. od koder je odnesel dve zimski suknji, tri ženske svilene obleke in dva ročna kov-čega. Tudi tega nevarnega obiskovalca iščejo orožniki po vsej okolici. V-•«' v - 1. •J-i. '■ Velikonočna senzacija za Ljubljano bo gostovanje največjega umetnika in najslavnejšega svetovnega pevca v Elitnem kinu Matici kot »Don Quichotte« Zagrebško pismo Zagreb, 4. aprila. Ranka Mladenovida dramo »Covjek pono-san sto nema sreče« eo dajali doslej samo dvakrat. Predstavi žal nisem mogel prisostvovati, kfT so me dolžnosti zadržale drugod; zagrebška kritika je v glavnem odklonila ta komad in pojdarila. da Nfladenovič vzlic pirandellovekemu naslovu svoje drame ne more biti ponosen, da nima ž njo sreče. Novo zrežirano Shakeepearievo žaloigro >Macbeth« so uprizorili v inscenaciji T ta Strozziia, z Dubravkom, Dujšinom m Nino Vavro v glavnih ulogah. Igra glavnih junakov, katerima so se stilno ;n umetniško pridružili tudi Ostali igralci, ie pretresla poslušalce. Shakespearjeva žaloigra ie vidno zainteresirala občinstvo (gledališče je b lo polno) in zapustila globoke vtiske. Naša opereta je polotila enega novejših Leharjevih del. operete »Dežela smehljaja«. Delo ie bilo pri nas dobro izvedeno in je dalo nekaterm mlajšim silam priliko, da so «e odlikovale. Že od svojih prvih oper >Ro-drigo« in »Kutjškac, ki ie bila pozneje predelana pod naslovom »Tatjana« jn preko vseh kasnejših številnih operet, veže skladatelja Lfharja pritajena Ijnbezen do opere. Nji se Lehar nikakor ne more odreči, a njegovo koketiranje z opero prihaja do izraza baš v opereti »Dežela smehljaja« Zato je »Dežela smehljaja« ponekod z elaebeneea stališča opereta smehljaja, dasi ima precej finih detajlov. Izjvedba pa je imela pri občinstvu uspeh. Hrvatski glasbeni zavod je priredil evoj četrti društveni koncert, na katerem sta sodelovala društveni orkester in pevsko društvo >Kolo«. Dirigiral ie mladi, zelo nadarjeni glasbenik Boris Papandopulo. Koncert pa žal ni imel uspeha, in s cer v glavnem zaradi neprimernega dirigiranja B. Papan-dopula (o tej njegovi hibi smo na tem mestu že ponovno p;sali). Čedalje bolj jasno se kaže, da je Papandopulo eden naših največjih glasbenih talentov, obenem pa eden najmanj mogočih dirigentov. Na pultj se zdi, kakor da izgublja oblast nad seboj in stavi kritika pred alternativo: ali naj motri njegovo dirigiranje s hurnorietičnega ali j>a z resnega stališča. Papandopulo bo nedvomno napravil kariero kot skladatelj, i-a tudi kot korepetitor ali učitelj. Sleherni svoji skladbi daje vnanje konture, obliko, slog; zna vsakega naučit' svojo ulogo. toda če stopi na dirigentski pult. tedaj počasi pa gotovo poruši vse, kar je bil prej izgradil mukoma, Z znanjem in ambicijo. Zares čuden in nenavaden slučaj! .. Program koncerta je bil sestavljen z okusom in je Papadopulo imel čast. izvajati prvič dve domači orkestralni kompoziciji. Bili sta to Lisinskega »Na Krko-noših« (za mešan zbor in orkester, kompo-n;rano v Praffi 1. 1849.) in Vrhovskega »Hrvatska misa« (za mešan zbor. orgle in orkester). Mimo teh dveh skladb so bile na programu kompozicije Dvoraka. Musorgske-ga in Rimskega - Korsakova. Pianistka Zdenka Pacher je imela svoj samostojni koncert, ki je odkril vse tepe sposobnosti te mlade umetnice. Izvajala je po- Domače vesti ♦ Kralj se je informiral o stanju bolezni rodoljuba profesorja Spinčiča. Sivoiasi na-rodu.aik., pjv>fe^or Vekosia-v Spinčič na Su-^aku je nevarno obolel Nj. Vol. kralj Aleksander, ki je zvedeJ za Spinčičevo bolezen, jc polkovniku Dušanu Knstiču naročil, naj «>bišče bolnika in se informira o njegovi ImJezni. Kraljeva pozornost je Spinčiča gabila m boinik je zaprosil polkovni ■k a. naj sporoči Nj. Vel izraz globoke hvaležno«*.!. Bolezen 86 let starega rodoljuba se je v zadnjih dneh obrnila na bolje. ♦ V sodnj službi so napredovali: V 4. skupino L stopnje Rudolf Kočnik, starešina sreskega sodišča v Sevnici; Ljudevit Batist. sodnik v Skofji Loki, Kari Novak, tilnik v Litiji; v 4. skupino 2. stopnje Cvetko A ž man, sodnik okrožnega sodišča t Mariboru, v 5 skupino, Juro Lesjak, sodnik okrožnega sodišča v Celju, dr. Srečko Grmovšek, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru; Josip Arko, sodnik v Kočevju, iin iir. Valentin Benedik. sodnik v Kranju ♦ Napredoval je v železniški službi v VI t-';upi-»o za višjega kontrolorja g. Franjo Mačkovšek pri generalni direkciji v Beogradu. To ime je t zadnjem poročilu • omotoma izostalo, kaj- s tem popravljamo. J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova c. 12 nafvečfa Izbira površnikov in oblek za gospode ter deco. ♦ Docent za radiologijo. Na predvčerajšnji sedi sveta medicinske fakultete v Beogradu je bil izvoljen za privatnega docenta za radiologijo dr. Sava Jankoviič šef radiološkega oddelka splošne državne bolnice t Beogradu. ♦ Promovirana bos*a danes na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani gg. Franjo '»mladič iz Poljč pri Braslovčah in Jože W i 1 f a n iz Trsta, oba z«, doktorja prava. ♦ Šesti sestanek zdravnikov Dolenjske in Bele Krajine. V nedeljo 9. aprila ob 3. popoldne se sestanejo naši zdravniki že šestič v dvorani vodstva ženske javne bol-idce v Novem mestu Predavali bodo gg.: tir. Ferdo Trenz, šef zdravnik banovinske-jra Kopališča v Dobrni: »Izbrana poglavja iz balneolcgije. oscbito z ozirom na potre, be praktika«; dr Milan ž. červinka, šef zdravnik javne ženske bolnice v Novem mestu: »Vprašanja kardijak, osobito z ozirom na sedanje nazore o zdravljenju z di-gitalisovim preparatom«; dr. Ludvik Kožuh, sekundarij javne ženske bolnice v No- ♦ Dečji dom za otroke iz Slovenije v Kraljeviči. Kolo jugoslovenskih sester iz Ljubljane ima svoj Dečji -dom v Kraljeviči, kamor pride vsako leto mnogo otrok iz Slovenije na okrevanje. Ker je dom postal premajhen za večje število otrok, se bo poslopje sedaj dStaro6lovansko mašo« in Vyepal-kovo kantato »O človekovih poslednjih stvareh«. Zbor »Stankoviča« je odlično glasbeno telo. muzikalen in discipliniran ter je imel v Zagrebu popoln uspeh. Pri koncertu sta bila navzoča tudi slovenska skladatelja Emil Adamič in Zorko Prelovec. V zagrebški operi pripravljajo: D'Albert-jevo opero »Mrtve oči«. Wagnerjevega »Par-sifala«. Giordane opero »Fedora«, opereti »Netopir« in >Jim in Jill« V maju pojde naša opera na dvanajstdnevno gostovanje * Split. Nastopala bo v svoji kompletni vi, z vsemi potrebnimi dekoracijami, rekviziti in kostimi. Seveda pojde ž nio tudi orkester. Naša drama pripravlja: Delo nemlke pisateljice Christe Winsloe »Dekliški internate. ki obravnava vzgojne probleme, in Gerardyjevega »Osvojevalca žena«. Domači dramatk Ah med Muradbegovič je izročil gledališki upravi svojo novo dramo »Mati*. Francoeka drama bo nastopila z »Made-moiselle« Jacqueaa Devala. Na vidiku so §e komedija rumunske-fran-coske pisateljice princese Bibesco ^Katera je ljubila« (LaNovcm svetu«. Udelžilo se ga je lepo stavilo starih prosvetnih pionirjev, ki so izkazali ne le s svojim šolskim, ampak tudi z izvenšoiskim delom, kot u.mni vrtnarji, sadjerejci, pevci in glasbeniki. Mnogi izmed njih se še danes udejstvujejo na tt-m in one.m poprišču kljub visoki starosti. Občni zbor je^odil predsednik višji šolski nadzornik v p. g. Fran Gabršek. V pozdravnem nagovoru je podal kratko sliko o društvenem delovanju v preteklem poslovnem letu in se spomnil Nj. Vel. kradla kot najvišjega zaščitnika šolstva in učiteli-stva. Dalje so zborovalci počastili med 1<»-tom umrle člane. Podrobnejše poročilo sta podala ta;nik L. Perko in blagajnik Fr. Juvanec. Obe poročili sta bili z odobravanjem sprejeti. Društvo ima imetja okros 30.000 Din in je nekako podporna organizacija ustanovljena pred 20 leti. Po smrti člana prejmejo dediči po sklepu občnega zbora tolikokrat po 6 Din. kolika šteje društvo članov. K?r jih je okrog 350 znaša posmrtnina torej nad 20o0 Din. K društvu lahko pi i stop i jo tudi drugi državni upokojenci, njih žena in vdove, ki imajo pravico do posmrt.nine, čim več bo članov, tem višja bo posmrtnina. Prispevek pa lahko vsak občni zbcc po potrebi zviša ali zniža in velja ta.k sklep le za eno leto. Za predsednika je bil spet izvoljen g. Fran Gabršek. za namestnika g. Hinko ŠumeT, okr. šol. nadzornik v p., odborniki pa so: Fr. Juvanec, blagajnik, L. P^rko, tajnik, Ivo Trošt. Ferdo Vigele in Vita Zupančičeva V nadzorstvu so: Drag. česrik, Miha Kosec in -Ivan MaLnarič. Po d'vurnem živahnem irazpcavlijanju je predsednik zaključil zborovanje. Zborovalci so pa ostali še dalje časa v razgovorih o nekdanjih časih. vzbuja'i lepe, pa tudi grenke spomine svojega delovanja. Sodba gospodinj je neizprementjiva, da sta DR OETKERJEV PECILNI PRAŠEK m V A MILI NOV SLADKOR neprckosljiva u_ Uprava UROIR .^o&odbor 'ijubljana opozarja svoje članstvo na svoječasen poziv in ponovno vljudno vabi vse člane Udru žonja. da se udeleže letnega občnega zbora jutri ob 10 v društveni sobi. Kazina II u_ Občni zbor krajevne organizacije JRKD v Mostah bo drevi ob 20. pri Ko- šaku v VodmaHu, Zaloška cesta, z običajnim dnevnim redom. O položaju bo poročal •f-nslanec g Koman Člani vabljeni! u_ Krajevna organizacija JRKD ▼ Der M v Polju ima jutri ob pol 8 v Sokolskem lomu občni zbor. ki se ga udeleži tudi narodni r*os'anec g Koman u— Bivši mornarji vojne in trgovske treovske n.ornarice se obvešča k>. da se bo vrši sestanek drevi ob 20 pri »Sokolu« Zaradi važnosti se sestanka udeležite vsi! je izredno bogata na vseh onih snoveh, ki nudijo zdravje. Niti ena hrana se ne more kosati z Ovomaltine. Ovomaltine ni saruo bogata na redilni vrednosti, temveč je tudi ekonomična, a danes moramo stremel za tem, da dobimo za vsak izdatek čim največjo vrednoto. I u_ Izlet na Kofce ali Zelenico. Da se omogoči nedeljski izlet na Kofce ali Zelenico, bi vozil jutri posebni avtobus skupino izletnikov do Sv. Ane ter Zvečer nazaj Avto bi odpeljal ob 7. izpred kavarne Evropa, zvečer pa ob 6 do Sv. Ane nazaj. Voznina tja in nazaj znaša 60 Din Prijaviti se je danes do 16. ure pri tvrdki A Goreč v palačn Ljubljanske kreditne banke, kjer bo do te ure tudi objavljeno, ako je dovolj prijav za vožnjo V primeru, da bi bilo premalo prijav, dobe prijavljenci povrnjen denar takoj po 16. uri Trenchcoate, površnike in obleke, najugodnejše Jos. Repna, ijaMjana 4858 u_ Na trgu Je cel gozd butar. Okoličani in tudi prebivalci oddaljenih krajev, z Dolenjskega in iz Zasavja, prinašajo ca ljubljanski trg velike množine butar za. Cvetno nedeljo. Cene so padJe in dobite že prav lepe butare po 3 ali 5 Din. Danes jih bodo še dokaj spečaJi v denar, ki ga pa tudi zaslužijo, saj prenočujejo prodajalci butar posebno oni iz oddaljenejših kraje.v kar na prostem, na pragih trgovin in hiš v Šolskem drevoredu in na Cankarjevem nasipu. Ljubljančani kolikor toliko pridno segajo zlasti po malih, lepo okrašenih butarah, k,i so postaje pravi velikonočni okras našiti domov. S tem pa tudi nudijo revnim prodajalcem vsaj nekaj prepotrebnega zaslužka za Vedi ko noč. u— Ribji trg je bil včeraj zaradi poata izredno dobro založen. Gospodinje so se založile s sardelicami, kupovale pa ao tudi boljše vrste morskih rib. Na trgu so nudili: brancine, orade in bradače po 40 Din za kg, skombri po 36 Din, pa.la.mide pa tudi po 32 Din. Tudi barbone in linje so prodajali po 32 Din. Tudi sladkovodne ribe bo imel veliko kupcev. Podjeten Bosanec j« spravil na trg debele in težke bosanske krape, ki jih je ponujal po 18 Din Kg. Največja pa je bila ponudba žabjih krakov, ki so se pcolajaJi po 50 do 75 par koma*!. u— V Sp. in Zg. Šiški bo jutri prekinjen, električni tok od 7. zjutraj do 6. popoldne. u— Velikonočne razglednice Ciril Meto. dove družbe se dobe v vs<-h irafikah in papirnih trgovinah. Kupujte družbine razglednice! u— »Športni list«. Uprava »Sprurtnega lista« obvešča naročnike iu športno jasnost da je izhajanje li sta zaradi sprememb v uprava in uredništvu začasno prekinjeno. Zopotno izhajanje bo uprava razglasila v dnevnih listih. u— Kavarna »Leon« v eoboto in nedeljo vso noč odprta. Iz Celja e— »Sedem poslednjih besed Krlstuso- vih«, oratorij za soji zbor in orkester, ki ga bo azivajalo Celjsko pevsko društvo na veliki petek 14. t m. ob pol 20. v Marijini cerkvi je med najilepšimi umetninami velikega Haydna. Delo preveva globoko občutje in iskrena pobožnost. Ta se posebno iz»»-ža na mestih, ki jflli poje kvartet, ki ga tvorijo gospe Golob i če va in Rajhova te»r A. Živiko, koncertni tenorist iz Maribora. ;n g. Fink. V orkestru bodo sodeJovaJi člani Celjskega god-benega društva, učiteljstvo io nekateri gojenci Glasbene Matice ttr ciani celjske žeJezničarske godbe. Pokg velikega truda ima CPD z izvajanjem tega dela t<(-di ogrom.ne stroške. Celjsko občinstvo bo gotovo vedejo to ceniti in bo pridno SegaJo po vstpniicah, ki se dobe v knjigarni IL Goričarja vdove. e_ Savinjska podružnica SPD sporoča, da so snežne razmere za smuko na Okreš-IJu in Korošici z^o ugodne. Friscliaufov dom na Okrešlju bo odprt in popolnoma oskrbovan od velikega četrtka do torka ihj praznikih in potem v p« imeru ugodnega vremena vsako soboto in nedeljo do glavne sezone. Kocbekov dom na Korošici to stalno oskrbovan od velikega petka do BinkoštL Savinska podružnica opozarja tudi na obisk Celjske koče. na Mozirski planini in svojih postojank v Logarje "i dolini, ki so stalno oskrbovane in katerih obisk je priporočJjiv zlasti ob velikonočnih praznikih. e_ O »Dolini gradov« bo predaval v ponedeljek ob 20. na Ljudskem vseučilišču v risalnici meščanske šole g. Viktor Pirnai iz Novega mesta. Ob predvajanju nmosrh skioptičnih slik bo pokazal skrito lepoto pokrajine med Gorjanci, Rogom in Trško goro. e— Lutkovno gledališče trboveljskega Sokola bo gostovalo jutri v Celju in bo uprizorilo ob 13.30 in 15. v veliki dvorani Narodnega doma lutkovno igro >Marbn»-l, peklenski sluga.-. Vstopnice se dobe v Narodnem domu pri br. O.-pinu danes aopoi-dne in oh 14. e_ Sreski kmetijski odbor se je preselil v poslopje sreskega načeletva, pritličje desno, kjer so tudi prostori sreskega kmetijskega referenta. Uradne ure so ob torkih in sobotah od 8. do 12- e_ Predavanje o živinoreji Krajevna organizacija JRKD za Celje-okolico bo priredila jutri ob 15. v hiši posestnice Zgom-bove v Košnici predavanje o živinoreji. Predaval bo sreski veterinarski referent g Maksim šribar. Na to zanimivo in poučno predavanje opozarjamo vse živinorejce * okolišu. e_ Zaščitno cepljenje prašičev proti rdečici se bo vršilo tudi letos, Rejci svinj in občine Celje-okolica. ki želijo cepljenje Prašičev, naj to javijo od sobote 15. t. ia. med dopoldanskimi uradnimi urami v o±>-čdnekem uradu na Bregu. e_ Dva vloma v opoldanskem cdr-ioru. V četrtek med 12 30 in 14 so tatovi 8 ponarejenimi ključi vdrli v manufakturno trgovino tvrdke Vegi Y Bevc na Glavnem trgu ter g Davorina Goloba v Narodnem domu. Iz prve trgovine so odnesli 1763 Din iz trgovine g Goloba na 1610 Din gotovine. Storilcev še niso izsledili. e_ Elitni kino Union. Dane« ob pol IT, in pol 21 zvočna opera »Carmen« (»Cigaah ska ljubezen«) in dve zvočni predigri. e— Tat v «U«ovatiJu. V sredo med 19 in 20. je nekdo izmaknil zastopniku savano vaJcuce g. Botheju da predsobe njegovega fctanovaaja na Kralja Petra cesti 32 kakih ri Sv. Andražb v Slovenskih goricah. Orožniki so .zsleddi pretepače, in sicer posestniške sinove Kocuvana Janeza in Alojza Germi« 'Alojza in Jožeta iz Erjavčev in Dimnica Janeza. kočarskega sina iz Smolincev. Po krvavem dogodku, pn katerem je bil hudo ranjen pokojni Zmavc. »o kakor divja kricafr po vasi n iz sirove objestnosti zabadali nože v hišne plote Poleg Koouvana je bil posebno hud Germir Alojz, ki je v en: rok) držal nož, v drugi p« pištolo ter grdo preklinjal. Streljali so p« vsi kar na s.epo med ljudstvo, ki ga je bilo prav takrat, ko so šli k služb božji, na j več na vasi. Ranjena sta bila 14 leto- AndraSiž Ignac v levico. levi bok in v levo nogo pod kolenem w 19 letni Lovrec Franc v levo nogo pod koleno Oba se zdravita ▼ domači oskrbi, medtem ko je Zmavc. kakor znano, umrl za ranami v ptujski bolnižn oi. Fantje se ge vedno skrivajo pred orožniškmi patruljami. Gospodarstvo Načelna vprašanja davčne politike Iz referata zborničnega člana gosp. Za-dravca na včerajšnji plenarni seji Zbornica za TOI posnemamo: Državni dohodki so zadnja leta zelo ope_ šali. Kljub redukcijam v proračunu ni bilo mogoče doseči nikaJrih davčnih olajšav, ki naj bi omilile glavne trdote in so mora'i davkoplačevalci prevzeti še nova bremena v obliki poostreue prakse pri neposrednih davkih. Odmera prid°briLne po znn»njih znakih. Ponovno je treba razspravljati o vprašanju ojmere pridobnine po zunanjih znakih davkoplačevalčevega zasebnega življenja, ki ni v skladu z davčnim zakonom, ki tega nikjer ne navaja. V čl. 120 zakona o neposrednih davkih odrejeni način odmere jasno kaže, da zunanji znaki pri odmeri ne pridejo v poštev in se v skrajnem primeru, če davčnemu odbora ni moči ugotoviti materialne resnice, ugotovi dohodek v raz. merju proti dragim davčnim zavezancem. Navzlic temu pa dobivajo davčni zavezanci v zadnjem času pozive, ki jasno kažejo, da hočejo davčne uprave tudi v L 1033 pri odmeri upoštevati zunanje znake. Pripomniti je še, da je finančno ministrstvo Lz-premenilo obrazec prijave nar&dbenim potom, dasi se more po zakonu spremeniti samo s pravilnikom. Pritožbe državnih zastopnikov. Državni zastopniki pri davčnih odborih se glede odmere pridobnine pogosto poslu, žujejo pravice vložiti pritožbo proti cceni davčnih odborov. Pritožbe se priobčujejo davčnim zavezancem s pozivom, da v 14 dneh podajo reklamacijskemu odboru svoje nasprotne razloge. Davčni zavezanci bi morali imeti v takem primeru pravico vpo-gledati v spis, ker morajo vedeti za razloge državnega zastopnika, če jih hočejo izpodbijati, če pa davčne uprave odrekajo vpog"ed v odmeme spise, tedaj bi morale priložiti prepise spisov, na katere se državni zastopnik sklicuje, sicer davčni zave. zanci v odgovorih ne morejo navesti nasprotnih razlogov. Znižanje pridobnine. Zbornica je za znižanje pridobnine, ki znaša v najnižji skupini pri povprečni do-kladi 150—200% eno petino ocenjenih dohodkov, že opetovano stavila utemeljene predloge. Medtem se je kriza zlasti v obrtniških krogih tako poostrila, da se vedno nujneje pojavlja zahteva obrtnikov po uve. Ij a vlj en ju davčnega minima. Mali obrtnik danes ne zasluži niti toliko, kolikor znaša običajna dnevna mezda v dotičnem kraju. Glede na nastale razmere je skrajni čas. da se upošteva na zadnji plenarni seji stavljeni predlog, da se pridobnina malih obrtnikov pavšalira tako, da bi znaša"a od mojstra 60, od pomočnika pa 30 Din na leto. Davek na poslovni promet. Enako, kakor pri drugih davčnih vrstah se je poostrilo pobiranje tudi pri davku na poslovni promet. Tako je finančno ministrstvo odredilo, da se mora ob koncu leta plačati skupni davek tudi od onih odškodnin, ki še niso plačane, ker so kreditirane. To pa ni v skladu z zakonom, ki v § 8. izrecno navaja da se za osnovo smatra to, kar se v teku leta prejlme kot odškodnina za izvršene dobave. Davčni zavezanec, ki blago zaupa, ba moral torej po sedanji praksi založiti še davek, dasi se pogosto dogaja, da za blago ne dobi plačila, kar izključuje davčno dolžnost. Rentnina od trgovskih terjatev. V zadnjem času postaja vedno bolj aktualno vprašanje rentnine od trgovskih terjatev, ki v zakonu ni zadovoljivo ureje. no. Prvotno je zakon v čl. 61. odrejal, da dohodki od terjatev davčnih zavezancev, ki p'ačujejo pridobnino, niso zavezani pridob-nini, če zavezanci dokažejo, da so taki do- hodka del dohodka, ki je zavezan pridob-nini. Toda že v letu 1929 se je to določilo spremenilo tako, da velja samo za ona podjetja, ki vložijo za pridobnino prijavo po čl. 53 (na podstavi predloženih verodo. stojnih in pravilnih računov). Pridobnina po tem členu pa se odmerja le neznatnemu številu davčnih zavezancev. Na tej pcdlagi so davčne uprave v zad_ njem času izdale celo vrsto pozivov za prijavo dohodkov od terjatev. Pri tem zahtevajo, naj podjetja prijavijo zaradi rentnine svoje terjatve ne glede na to, ali so obresti od njih prejela ali ne To pa nikakor ne more biti v skladu z intencijo zakonodajalca. Obresti cd terjatev se težko pobirajo, tudi če so vknjižene. Dolžnik je v večini primerov zadovoljen, da pride do kapitala. Pogoj davčne dolžnosti more biti izpolnjen samo, če je podan dohodek re pa samo pravica na dohodek brez možnosti realizacije. To izhaja tudi iz čl. 67 davčnega za_ kona, ki jasno pove, da se jemljejo za osnovo pri odmeri rentmega davka vsi 4 prejemki prejšnjega leta. Po pravilniku se more osnova le izjemoma ugotoviti budi na podlagi presumptivnega dohodka v smislu čL 68., ki bi se smelo uporabljati samo tedaj, če je dana sigurnost, da je upnik obresti dejansko prejel, pa davčna ob'ast ne more ugotoviti, koliko so znašale. Ureditev rentnine od trgovsk'Ii terjatev je postala zlasti aktualna v zadnjem času, ko so se odnošaji med upniki in dolžniki v zvezi s kmečkim moratorijem in s posredovalnim postopkom bistveno spremenili. Zato se naj zopet uveljavi prvotno besedilo čl. 61. in se naj izvede načelo, da podlegajo rent-nini le de lansko prejete obrestf. Skupni davek na moko. Moka, ki je en« najvaimejSih iiv]jjčn«j-skih potrebščin, je z davkom na poslovni promet preebčutno obremenjena. Davčna postavka je bila zždnija leta ponovno :z-prememena. kar je zelo otežkooilo kalkulacijo. Finmčna uprava je tudi na "izdelke iz moke znova uvedla dodatni davek, ki znaša 3 odst. Pekovske organizacije 60 že ponovno opzorile finančno ministrstvo na ne vzdržnost tega dodatnega d?vka, ki nikakor ne ustreza dejanskim razmeram. Nujno potrebno je, da se dodatni davek cd 3 odst. ukine ali pa vsaj zniža na 1 odat. Prisilno izterjevanje davkov. Gospodarske razmere so ee v zadnjem času ponovno poostrile, izterjevanje poslovnih terjatev je vedno težje, zato ci čuda, da davkoplačevalci večinoma ne morejo v pravem času in v polmera obsegu poravnati svojih davanli obveznosti. V tej zadregi 6e obračajo na f matično upravo za olajšave v smislu čiena 152 davčnega zakona. Prošnje pa se rešujejo ali negativno ali pa se dovoljujejo odlogi v tako malenkostnem obsegu, da kot oljfišava ne morejo priti resno v poštev. Finančna uprava očividno še vedno vztraja na svojec asm odredbi, da se take olajšave v bodoče ne dovolijo. To stališče pa je trajno nevzdržno, zlasti v dravski banovini, kjer znašajo davčni zaostanki komaj 40 milijonov, dočim znaša skupna vsota davčnega zaostanka za vso državo 2700 mil jonov. To bi moraia upoštevati tndi finančna uprava. V sedanjih razmerah tudi iz stališča dalekovidme finančne politie ni umestna brezobzirnost in rigorozinost ori izterjevanju davčnih zaostankov. Rubež obrtniSkega orodja. Mali ohrtnki vedino težije plačujejo naložene davke, zato priihaja vedno oogeste-je do rubeži. Pri tem 6e dogaja, da posegajo davčne uprave tudi po obrtniškem orodju, ne glede na to, da se davčna izvršba ne sme vršiti na orodje, potrebno za izvrševanja obrata. Proti takemu postopanju je treba odločno protestira« in zahtevati ,cla se spoštujejo predpsi in da se po njih postopa. Noveliranje zakona o prisilni poravnavi Iz referata zborničnega člana g. Staneta Vidmarja o reviziji zakona o prisilni poravnavi izven konkurza posnemamo. Dasi vsebuje zakon o prisilni poravnavi 6trožija določila proti zlorabam, kakor v drugih državah, vendar ni bilo mogoče preprečiti izigravar.j tn zlorab ki sa v občutni meri Škodovale trgovski morali. Prisilne poravnave se poslužujejo redno nesolidni elementi zato, da na nepošten način 'okoriščajo svoje upnike. Za zahteve po reviziji zakona dolgo tr bilo nikakega razumevanja na merodajnih mestih. Šele lansko poletje, co je zavzel resor trgovinskega minTstrstvn g. Mohorič, je prišlo vprašanje z mrtve točke in je bi!« sklicana anketa predstavnikov gospodarskih in upniških organ1 zacij v Zagrebu. Zaključki te ankete so bili pred-'oženi minstrstvu pravde, ki je osvojilo predloge za spremembo in poostritev posameznih obstoječh določb, dočim je zavrnilo predloge glede načelnih sprememb zakona. Kot najdalekosežnejSo smatra ministrstvo pravde zahtevo, da se ima pri poravnalnem postopanju na zahtevo upnika odrediti prisilna likvidacija dolžn"kovega podjetja, odnosno prisilna realizaciga njegove imovine. Ta predlog ni bil osvojen, ker prisilna likvdacija ni v bistvu nič drugega kakoT konfcurz brez garancije, ki jo daje redni konkurzni postopek. Draga zahteva je šla za tem, da se poviša m nimalna kvota o»d sedanjih 40 odnosno 50 odst. čeprav so razlogi za povišanje tehtni, vendar ministrstvo pravde o: moglo priporočati povišanje kvot. ker bi v večini primerov to šlo na škodo upn ka, zakaj ni dvorna, da bi imelo povLSaaje kvote za posledico znatno pomnožit&v konburzov. To jc dokazala že praksa v drugih državah. Da povečanje števila konkurzov n>: v interesu upnikov, ni treba še poudarjeni. Rezultati, doseženi pri konkurzih. so za upn ke naravnost porazni. Namesto povišanja kvot je bila vnesena v projekt do'očha. da bo za sprejem poravnave, kjer se nudi manj nego 50 odstotkov, potrebna več;na upnikov, katerih terjatve znašajo najmanj štfri petine skupnega zneska terjatev, dočim se morejo z večino treh Četrtin sprejeti samo take poravnave, kjer se ponuja kvoto od 50 » i več odstotkov. t Pro j det vsebuje tudi določbo, da se mo- i rajo rok! izplačila kvote računati od dneve, ko je bila poravnava sprejeta in ne od dneva pravomočnosti sklepa o potrditvi poravnave. Nadalje je v projektu osvojena zahteva, da ostanejo omejitve, ki nastopijo kot posledica otvoritve prisilne poravnave. v veljavi vse do izpolnitve obvez z poravnavo, :n sicer v primerih, kadar znesek terjatev presega 200.000 Din in ako to predlagajo upniki sami z večino, ki je TOVARNA »KOH-I-NOOR« SVINČNIKOV L. & C. Hardtranth ČEŠKE BUDJEJOVICE (Češkoslovaška) KOH: MOOfT .MEPHiSTO ln vsi ostali HARDTMUTHOVI svinčniki so najboljši Glavno zastopstvo za Jugoslavijo »PAPIEROS« — ZAGREB 4848 SPOMLADANSKO ZDRAVLJENJE Komaj je prišla pomlad, že se je pri-roda prebudila k novemu življenju in obnavljanju. Zdaj je čas misliti na zdravje, kajti kakor sok v bilkah tako prenese tudi kri večjo akcijo cirkulacije, ki tako dovede do težkih posledic. Zaradi tega je treba dovajati nove in osvežujoče sokove, da postane organizem odporen in zdrav. Tem svrham najbolje odgovarja naravno zdravljenje s »Pla-ninka« zdravilnim čajem, ki je pripravljen večjideJ iz najboljših planinskih zdravilnih želišč. Dolgoletno izkustvo nam potrjuje, da je »Planinka« zdravilni čaj, ki vsebuje preizkušene in dobre zdravilne sestavine, najboljši in edini regulator za čiščenje in obnavljanje krvi. »Planinka« zdravilni čaj uničuje klice bolezni in filtrira kri. S tem dosežete, da kri lahko in pravilno cirkulira ter tako obnavlja ves organizem. Zdravljenje od 6 do 12 tednov s »Planinka« zdravilnim čajem deluje odlično tn to brez strupov, pri vseh sieuečih boleznih, prt slabi prebavi želodca in tc- iesnern zaprtju, slabem delovanju creve*>>i in napetem telesu, vrtoglavici in slabosti, obolenju organov sečne kisline ln proti hemoroidom, slabosti in odcJ>elt£osii srca. boleznim jeter, nervoznosli tn živčnim bo-leznLn. »Planinka« zuiavilni čaj pospešuje tek in L^vaniedno deluje pri arterijo-skierczl in zasluzen ju pi.iuč. Zahtevajte v ^ssh lekarnah in drogerijah samo pravi »Pianinka« zdravilni čaj, ki se na prodaja odprt, temveč samo v originalnih plombiranih zavojčkih po Din 20.— in z naslovom izdelovalca: LEKARNA MR.L.SAHOVEC LJUBLJANA, KONGRESNI TRG Ro^ br. 13#>. od 6. VEL 193». predpisana za sprejem poravnave. Od nadaljnjih predlogov jc ministrstvo pravde osvojilo še predlog, da tnora sodišče pred zdajo odioka o otvoritvi postopanja pozvati dolžnika, da položi znesek za poravnavo taks, ker »t je «sed*tj dogajalo, da je dalžnikh z zavlačevanjem plač^nia t^dese odlagal izdajo odloka o odobritvi poravnalnega postopanja. Končno vsebuje projekt d»ločt>o da se upniki v primeru otvoritve konkurza pred izpolnitvijo obveznosti iz poravnave priključijo konkurzu brez ozira na sklerjetio poravnavo po odbitku že prejetih vsot (doslej le z neporavnanim delom kvote) kakor tudi določbo, da se predpis: § 344 n 345 kazenskega zatSu-hoparne, toda objektivne številke morajo prepričali največjega skeptika in pesimista. da je gospodarska kriza že za nami' z >Od začetka krize, to je od srede 1930, ni mogla statistika OUZD objaviti tako ugodnega poročila*. Gornje komentiranje številk o gibanju članstva je gotovo pogrešino. Na podlagi samega gibanja članstva pri OUZD še ne moremo izvajati tako daiekoeefcnih sklepov, tudi če bi bile številke mnogo ugodnejše. Dvig članstva za skoro 2600 v marcu jo, kakor rečeno, predvsem sezonskega, značaja. Ce pa se je padec članstva na-sproti lanskemu marcu ponovno skrčil, to Se ne pomeni zboljšanja, temveč pomeni le, da se zaposlenost nasproti Samskemu marcu ni več bistveno poslabšala in da 6e je le (nadaljnje nazadovanje konjunkture ustavilo. S tem pa še ni rečemo, da je gospodarska kriza za nami. Gospodarske vesti = Pri Poštni hranilnici so se v marcu hranilne vloge na kjjižnce ponovno dvignite za 3.3 na 4S7.6 milijona Din in so torej za 82.5 milijona Din večje kakor lani ob istem času. Na čekovnih računih Je bilo ob koncu marca 875.8 milijona Din čekovnih vlog, to je za 19.7 milijona Din manj nego ob koncu februarja, toda za 162-8 milijona Din več nego lani ob koncu marca. _ Trgovinska pogajanja z Avstrijo. Kakor poročajo z Dunaja se belo prihodnji teden pričeli na Dunaju trgovinski rasgo-vtrf-i z Jugoslavijo. = Državne tak?e za borzna razsodišča. Finančni zakon za leto 1933/34, ki je b i pravkar objavljen, odreja v svojem 19 paragrafu, da stopa za razsodišča vseh vrst in borzna razsodišča 1. aprila v veljavo zakon o sodnih taksah od 30. maja 1930 in da se bo od tega dne pobirala takso na razsodbo teh razsod šč v višini m na način kakor je predpisano v tem zakonu. Državna taksa za razsodbe borznih razsodišč torej odslej ne bo več znašala 3 odstotke od vrednosti spora in se tudi ne bo pobirala pred razpravo. Odslej znaša taksa pri aporai vrednost- do 300 Din 10 Din. jari sporni vrednosti od 300 do 500 Din 20 Din, pri sporni vrednosti od 500 do 1000 dinarjev 30 Din, pri sporni vrednosti od 1000 do 3000 40 Din i«i pri sporni vrednosti preko 3000 Din za vsakih nadaljnjih 1900 Din še 10 Din. Državna tak^a se tna pobirati po višni tožbenega zahtevka pred razglasitvijo razsodbe. = Konkurz je razglašen o imovini Zadruge za rejo živali plemenite kožubovi-ne v Škofljici pii Ljubljani (upravnik mase dr. Iv. Lovrenčič, odv. v Ljubljani; Ervi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v jubljani 8 t. m. ob 9., prijavei rok do 3. maja. ugotovitveni rok 13. maja. = V zadružni register so ste vpisale naslednje zadruge: Zadruga splavarjev Dravske doline, r. z. z o. z. pri Sv Ožbaltu ob Dravi; Pašniška zadnisa v Skakovcih. r. z z o. z; Konzumno društvo za Mežiško dolino, r. z. z n z. v Pre^aljah. = Dobave Direkcija državnih železnic v Subotici spre ema do 11 t. m. ponudbe Slede dobave 2 zapiračev za kretnice. — Direkcija državnega rudnika Kakanj spre- jema do 13. t m. ponudbe glede dobave krogi j ionih ležišč, kondenzatorjev in ho-lenderjev. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 20. t. m. por»vdbe glede dobave 2COO kg katrana, 50 ovo. cv krovne lepenke- do 27. t. m. pa glede dobave 109 komadov rudarskih žag. — Direkcija državnega rudnika Senjski rudnMc sprejema do IS. t. ni. penudbe glede dobave specialnega jekta, do 2-t. t. m. pa glede dobave 3000 kg mineralnega oli^, 5!kb kg kovanih tr?Hnikov in jelenih vni. = Dobave. Direkc;ia državnega rudnika Kreka sprejema do 13 t. m. ponudbe glede dobave 1000 pol sinirkove<;a papirja in 30 kiioeramov jermen. Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divuljah sprejema do 27. L ni. ponudbe <;lede dob ve akumulatorji v in 7200 ki? žveplene kaline. Dne 9. maja bo vršila pri ekonomskem oddelku komande mornarice v Zemunu licitacija ulede dobave ton strojnega olja, 8 ton turbinskega olja, 13 ton cilindrskeca olja. 48 ton motornega olja. 950 ton plinskega olja, 20 ton pisanega bombaža za č ščenje, 10 toa belega bombaJ.i za čiščenje. 40 ton motornega bencina in 15 ton avionskega bencina. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 12. t. m. pomidbe g)°-de dobave 1500 kg čistega bencina, do 19. t. m. pa glede dobave 43o kub. metrov jamskega l«*a. Dne 27. t m. se bo vršila pri ekonomskem oddelku komande mornarice v Z^muna licitacija s?lede dobave 25.000 kg svinjske masti in 75.C00 porcij konzerv. Dim 5. t. m. se bo vršila pri komandi 39. pešati ijskeea polka v Celju licitacija glede dobave 2500 ks svinjske masti, 1000 kg o!-a, 185 kg kave. 65 kg eikorije, 25 kg čaja. Borza 7. aprila. Na ljubljanski borzi eo tečaji deviz dar.^ večinoma nekoliko popustili, le Ne\vyork ie bil čvr?tej;i. Avstrijski šilingi po se v privatnem kliringu trgovali po 850 (v Zagrebu 8.40, v Beogradu 8.30 — 8.40). Grški boni so bili v Zagrebu zaklj.ičeni po 39.50, v Beogradu pa eo se nudili po 41. Na zagrebškem efektnem t-?i5ču je bila Vojna škoda zaključena po 13S in 181. Promet je bil še v Sa,» Blairorem poi"!ojilu p"> 36.50. v 7"/« Seligmanovem posojilu po 39 50 in v 6°'o begluških obveznicah po 31. N:> tržišču delnic je prišlo do zaključka le * Priv. agrarni banki po 191 ln 13? Devize Ljubljana. Amsterdam 2315.96 — 2327.31!, Berlin 1350.14 - 1360.94. Bruselj »J0.52 -804.46. Curih 1108.35 — 1113.85, London 196.03 - 197.63. Neivvork ček 5717 97 -5740.23, Pariz 225.68 _ 226.80. Praga 170.79 do 171. 65, Trst 29H.24 — 295.64. — Premija 20 %, v kliringih 28.5 Curih. Pariz 20.3625, London 17.71, Not-7ork 517.875, Brjseij 72.225, Milan 26.no, Madrid 43.R0. Amsterdam 2:8.95. Berlin 122, Dunaj 54, Siockholm 93.05. Sofija 3.75. Praga 15.40, Varšava 58.05, Bukarešta 3.0« Dunaj. (Tečaji v privatnem kliringu.) Beograd 11.79. London 31.92, Milan 47.63, Nevvork 932.CC. Pariz 36.71. Praga 26.56, Curih 180.12, lcO S v zlatu = 131.46 S pap. Efekt! Ljnbliana. Voina škoda 181 — 183. 7"'« investicijsko 42 — 43. 8fl'<> Blair 3650 — 38, 7p.'o Blair Si.lA) — 35.59, 7'/» Drž. hipolekar-na banka 89 — 42. G9/® begluške 30 — 31. Trbovlje 135 _ 145. Zagreb. Državne vrednoto- V»'Tia škoda 182 — 184. 7* o investicijsko 42.50 d en., 4*t agrarne 22.^0 7°'« Blair 34.50 — 36. 8V» Blair 36.25 — 33, 7»/» Drž. hipotekama banka 39 — 40, &"« begluške 30.50—31.50; bančne vrednote: Narodna banka 3350 do 3450, Priv. agrarna banka 19.) — 192; industrijske vrednote: Narodna š urnika 26—25, Gutmann 90 bi., Isis 39 bl„ Šečerana Osijek 110 — 120, Trbovlje 130 — 145. Beograd. Vojna škoda 182.50 zaklj.. 7"» investicijsko 43 den.. 6°/® begluške 3175 zaklj.. 8°/« Blair 37.50 bi.. 7% Blair 35 d<=n.. Narodna banka 3500. 3450 zaklj.. Privilegirana agrarna banka 192. 190.50 zakij. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 14.75. ?taa'.s-eisenbahnges. 15, Trboveljska 15.20, Aloine-Mofllan. 11.85. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 7. aprila. Začetni tečaji: Trenira: za mai 58.125, za julij 59, september 60; kornza: za maj 34.125, za jalii 33.125, /a september 37.875; oves: za maj 21, za sep. tember 22. -I- Winnipeg. 7. aprila. Začetni tečaji; Pšenica: za maj 52.25. za oktober 55.25. Ljubljanska borza (7. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena Nudijo se: pšenica (po mlpvski tarifi, slovenska postaja, pln-č'io v 30 dneh): bačka. 76 kg po 240 no 242.50. 77 ke po 250 — 252.50; koruza (po mleveki tarifi, slovenska oostaia. plačilo v 3o dneh)- promptna no 100 — 102. za april po 107 — 110; moka (slovenska postaja, plačilo v 30 dneh): bnška »0« no 410 - 415. + Novosadska blagovna borza (7. t tn.) Borza zaradi pravoslavnega praznika danes ni poslovala. + Bndimpeštanska terminska borza (7. t. m.) Tendenca stalna. Promet slab. Pšeni ca: za mai 13.37 — 13 33. za oktober 11 do 12.01; koruza: za niai 7 — 7.02. za julij 7.50 — 7.54; rž: za maj 7.36 — 7.38. Iz življenja Nesreča ne pride nikoli sama in sveta Novo koncentracijsko taborišče v Nemčiji Avtomobil japonskega ministrskega predsednika Japonski ministrski predsednik grof Salto je v večni nevarnosti, da ga radikaL ni krogi, ki očitajo njegovi politiki — popustljivost, spravijo z atentatom s poti, kakor so spravili oba prejšnja ministrska predsednika,- Da uide njiju usodi, ai je Sai-to naročil v Ameriki avtomobil, ki je varen pred kroglami. Cele šipe so iz stekla, ki ga krogle ne morejo predreti. Američani imajo veliko prakso v izdelovanju takšnih avtomobilov, saj so jim v dnevnih bitkah z zločinskimi tolpami nujno po. trebni. V ostalem pa se vozilo te vrste na zunaj v ničemer ne razlikuje od navadnih elegantnih limuzin. Saito je za svoj novi avtomobil plačal okrog 6000 dolarjev. Falkenburško barje ob Labi, kjer bodo internirali Hitlerjeve nasprotnike, ki bodo morali pretvarjati močvirje v rodovitna tla Smrt Doamerjeve vdove Švedski princ, žrtev vojaške špijonaže Natakarica Emilija Tersini Je premagala boksarja Carnero ne v boksu, ampak v ljubezni. Carnera ji je obljubil zakon in snedel besedo, ona ga je tožila tn sodišče ji je priznalo ogromno odškodnino je moral zaradi viharja pristati na zapadni obali Francije. Pretrgal se je na dvoje. Dva moža sta bila pri tem hudo ranjena Ponesrečen prekomorsld start Na letališču pri Marsefleu sta te dni startala f^anoo^c« letalca Bossoutrot n Ross\ Bila sta namenjeno leteti v Južno Ameriko in postaviti nov rekord v direktnem poletu n« daljavo S^artala p« 9ta tako nesrečno, da sta se morala kmalu vrniti no letališče ter odooditi nameravani polet na nekaj dni pozneje. On: Ur4 — vneme se je obrnilo! Ona: Ali je to kakšen vzrok, da vpiješ: urd! ? On: Seveda, zidaj vendar dobiš zrak, ki ti ga je predpisal zdravnik! H katastrofi »Acrona« Ameriško mornairrSko mnriisitrstvo otojov-lfa. da se bo tevedfa prečkava o vzn-ok h nesreče »Acron««7s na j;vež'orKispesnof^ro. PTed-■visTn bodo oib'esti zaslišale b-ojoo. k,i je preživela nesrečo. T; trije lesnjo trenutno v mornariški bolnišnici v Brooiklvnu in fe poomtiiio razmeroma doihro. Nihče od njmh iv hudo ramtjen, kata«trofn pa je napravila ■nnrtiie takšen vris. d« »o vsi izgnan* od •sr-ašnesa doživlntria Po-vH»ntik Wipev ie lah/ko ranjen. prav tolko čolnar Deal. me-h*roik En-n pa se je samo nekoliko opraska'! na lakti. vse ozadje tega filma, o katerem prina sam ni imel niti pojma. Dognali so namreč, da tiči za vsem tem premetena akcija sovjetske vehunejke službe, ki je hotela priliko izkoristiti, da prefotografira finske obmejne utrdbe. Ljudje, Ki so se bili princu v Stockholmu ponudili v pomoč, so bili v resnici sovjetski agenti, ki so delovali pc direktivah sovjetskega poslaništva v švedski prestolnici oz. njegove voditeljice Aleksandre Kolontajeve. Princ je v svoji mladostni lahkovernosti postal žrtev te in_ trige in ni niti od daleč slutil, da so hoteli film na Finskem snemati v prvotni, kockar toliko vtis nedolžnosti vzbujajoči obliki. potem pa b' ga predelali v sovjetski propagandni film zoper Finsko, pri čemer bi postal glavni junak navdušen boljševi-ški agitator. Tudi ostali švedski in finski sodelavci pri tem fi mu niso imeli poima. v čigavi službi prav za prav delujejo. Znanega švedskega igralca Gunnarja Hsrtman-na. ki je igral glavno vlogo v filmu, so vi razkritja tako zadela, da je živčno zbolel in leži ta čas v nekem stockholmskem ea-natoriju. Snemanje se je seveda takoj nstavfio bi film je bil zaklenjen, a švedski in f:Tiski tisk se je zagnal z vso silo v te stvari, ki so se odigravale za hrbtom javnosti. Posledica bo ta. da se bo princ bržkone ocfrpo. vedal tudi filmskemu poklicu in da bo rrv>-ra'a sovjetska poslanica v StockhoLmu drugam. Radio postala v Touloseo zgorela Kakor poročajo iz Pariza, je te dni zgorel« radio postaja v Touiou^eu. Ob 20. zvečer so hoteli godbeniki odajeti koncert, zaradi napake v mikrofonu pa so morali prireditev odiož ti. Najeli so avtomobil, da bi jih peljal v mesto, a čkn so zasedli sedeže, je začelo v oddajnih, prostorih goreti. Pozvali so gasilce, t<>de /airmn. Postaja je zgorela in vse njene t&hin!u,e naprave so uničene. Vzrok požara ni jasen. Drvarska armada brezposelnih V "VVashingtonu ohraziujejo prve oddelke »armade brezposelnih« drvarjev. Ta armada bo štela četrt miir.jona moi in inm bo poverjeno izsekavan je državnih gozdov n« podlagi posebnega pooblastikiega zakona, ki ga je v ta namen sprejel ameriški kongres. lord C!hlydesdale ki je preletel vrh Mount Everesta, v električno segrevani obleki in z masko za oksi-gen na obrazu ANEKDOTA »Veste, jaz vsekakor verujem v preseJJe. vonje duš — nekoč sem bil n. pr. osel.« »Kdaj pa je bilo to?« »Nu, takrat ko sem vam posodil 100C Din.« Vsak pna Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpile! e nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefove« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda zaradi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Največp topScrnsr sveta Po katastrofi ameriškega zrakoplova »Acrona« so poslali reševat ponesrečence zrakoplov »J 3«. Padel je v vodo in dva člana njegove posadke sta utonila UrJtilinka toži knezoškofa Kakor poročajo budimpeštanfki listi, je bla po nastopu madžarskega kneza pri-masa Seredvja izključeno iz uršulimskcga rej« pred stojim ca Avcelija Szombathy. Očrt« 1 i so j', da je na račun reda napravila velike dolgove, v nekem primeru za 30.000 pengov. v drugpm celo za 30.000 pengov; ta denar je baje porabila v svoje namene ozimna ga je poneveril«, kak'»r je dejal primas v nekem p •-■mu budirnipeštanskemu proštfu S/allavu. ki ga izključena predstojnica sedaj toži, češ da je to pismo pokazal tretjin osebam. Szorrobaiehvjeva, ki leži ta čas v nekem s« na toriju, pa je nastopila za svojo čast tudi proti knezu prim?su f?me-mu. Pritožila se je naiiprvo na Vatikan, a ta je pritožbo knatfegi". okrevata io ozdravela. Sledovi Izumrlega življenja živali v predpotopszi debi liiauuiie Doumer, vdova po lani ubitem predsedniku Francoske republike, je umrla te dni in ni preživela svojega tovariša v zakonu niti za tno leto Pred časom se je poročil švedski princ Lennardt Berradctte z dekletom iz meščanskih slojev m se je moral zaradi tega odpovedati svojim naslovom in častem. Po prvi nevolji se je njegova rodbina vendarle sprijaznila s tem dejstvom, ki ga je napravilo v javnosti zelo popularnega, in mu je še pomagalo, da si izibere primeren poklic. Postal je najprvo trgovec — z uspe. hom, da je izgubil večji del svojega imetja. Potem se je vrgel na film ki ga je vedno zanimal. Tu se je začea ena najbolj čudnih prigod naših dni. Čim se je razvedelo. da namerava princ izdelovati zvočne filme, so se začeli okoli njega zbirati ljudje, ki so ga silili na vso moč, naj se posveti tej stroki. Teh ljudi ni niti vseh poznal, a jim je verje', da ga čakajo tu veliki zaslužki. Končno so mu prinesli še rokopis za prvi zvočni film. ki je obravnaval zelo sentimentalno zgedbo ob zapadni finski obali. Junak je bil neki finski častnik, ki je bil v zvezi z organizacijo tihotapcev. Princ je snreie' rokopis in kmalu potem so ga za. čeli na licu mesta snemati. Nekaj časa je šlo vse v redu, tedaj pa se je finski generalni štab nenadoma uprl nadaljnjemu snemanju in nastala je afera, kakršnih ni bilo dosti. Finski vojaški krogi so namreč opaz*li, da se snemanje vrši najrajši okoli obmejnih ut^Jb in so se začeli za ctvar potihoma globje zanimati. Sučaj jim je pripomogel da so dognali Znani dunajski paleontolog in rektor du_ najskega vseučilišča dr. Othenio Abel je izdal zanimivo knjižico o predpotopnem življenju, v kateri se bavi med drugim s sledovi, ki so se odtisnil; v mehko zemljo pod nogami izumrlih živali in ki so se nam v mnogih primerih ohranili do današnjega dne. Iz takšnih sledov, ki jih je pokrila v ugodnih primerih plast gline, peska a'i blata, da so se ohranili kakor mavčni odlitek, utegne raziskovalec sklepati marsikaj, v mnogih primerih si po njih rekonstruira obliko in navade živali, ki so nam drugače neznane, ker niso ostavile nobenih drugih ostankov svoje eksistence. Tako so našli v spodnjem nemškem triasu sledove stopinj, po katerih je paleontolog Soergel sklepal, da izvirajo od živali plazilke, ki je imela močnejše zadnje in šibkejše sprednje noge, telo pa podobno kengurujevemu. Rešitev takšnih ugank se. veda ni lahka, a v bistvu gre tu za postopek izkušenega lovca, ki more razbrati celo vrsto dejstev iz dobro ohranjenih stopinj divjih živali, ki ne povedo nestrokovnjaku, če jih sploh opazi, absolutno niče. sar. Južnoafriški domačini vedo natančno po- vedati, v katero smer se je plazila kača, ki je odtisnila svoje gibanje v kameniti grušč, po takšnih sledovih uganejo celo vrsto in druge posebnosti reiptila. Čitanje praživalskih sledov zahteva velikega znanja o živalskih sledovih sploh in v premnogih primerih ostane brez uspeha, če raziskovalec ne pozna karakterističnih s'e-dov živečih živali, ki mu lahko rabijo za primerjavo. Zato se znanost ukvarja čeda. Ije bolj skrbno tudi s sledovi živečih živali, kar je doslej, če izvzamemo sledove najbolj znanih živali, precej zanemarjala. Seveda pa živa skih sledov iz predpotop-nega časa ni dosti saj zahtevajo prav posebnih okoliščin, da se ohranijo milijone let. Bden izmeri redkih krajev, kjer so se izpolnile vse okoliščine, je Ipoly-Tamoc na severnem Madžarskem kjer so se na majhnem prostoru ohranili tisoči sledov nairaz. ličnejših živali, mastodontov, nosorogov, predjpotepnih konj ma-"ih in velikfh jelenov. malih in velikih zrverin. ptic itd., skratka podoba, ki bi se nam nudila še danes v toplejših pasovih ob obrežju kakšne mlake, kamor zahajajo živali pit. Tudi tu na Madžarskem je bilo nekoč neko vodovje, ki je rabilo živalim kot napajališče. ))Večni narod« Premagani Carnera Dramatik in dramaturg Mussoli m je pred časom napisal d:«,m o »Campo d Maggio,« katere uprizoritev ■pn.piav.ja sedaj dunaijisiko gledališče. Za to &vrn*t je dirama nedio,.iiko predelan« ;n nosi naslov »Sto dni«. Uprizoritev bo vodil ravnatelj Burgtheatra Robbeling, ki se je ia raci) dramaturških pomenfcov podal naravnost k pisatelju v Rim. Mussol ni ga je bprejel v dvorani, ki k> opisujejo vsi njegovi obiskovalci. Ducejeva muza stoji čisto v kotu in medtem, ko se bliža obiskovalec m:nisitrykčmu predsedniku. ga ta oi>tro meri s pogled, od nog do giave. Ko se mu je približal Robbel.iuig, ga je Mussolini prav tako ostro premotili. 1'otem je vstal in mu stisnil roko. Vprašal je: »Kaj je na moji drami takšnega, do s-od nje obetate uspeha?« Robbeiitig je odvrni 1: »Ekselenca, men m, da je napočila doba velikih mož tudi v gledališču in da se občinstvo odvrača od malih usod ter pikantnih ljubezenskih zgodb.« Noto Mussolini: »Re«. zdi se. da je doba »pariškega tr kota« pr kraju.« Za slovo in v zahvalo, ker je Robbeling sprožil to puščioo proti Francozom, je poklonil Mussolinri obiskovalcu čvojo fotografijo s podpisom in posvetilom. Corbisssier heče nanovo pozidati Afžir Znani francoski arhitekt Corbussier je napravil načrt za novi Alž r. Po tem načrtu b obstojalo osrčje mesta i« Mokov 50 m visokih hiš. Stari arabski del mesta naj bi se popoln« ena porušil, na njegovih t'eh pa naj bi se pozidala četrt nebotimč kov. Le Corbussiier predlaga, naj sestoji novi Alž?r iz samo štirih elementov, in sicer iz neba. dreves, cementa in jekla. Po »redi novega Alž ra je projektirana široka cesta. Le Corbussierov načrt predvideva mesto za 200.000 stanovalcev. Republikanski novci V Berlinu so imel te dni predstavo Klu-gejeve igre »Veoni narod«, ki je za nas zanimivo zaradii tega. ker prikazuje življenje Koroščev ter obravnava dogodke v letih 1018/20. ko se je »Korošika borila za osvo-bojenje izpod srbske pete«. Stvar je bolj tendenčna kakor pesniška, zato jo tud upr zarja jo v Berlinu pod sedanjim režimom. Igro je insceniral režiser Kari Heirz Martin. Od osebnosti danošnje Nemčije so opazili pri predstavi posebno generala von Sekta, o katerem pišeio. da ga je »zelo zanima! problem vojaške nepokorščine v trenutku, ko velja dokazati ljubezen do rodne gTude.« Francoski vojaški zrakoplov „E 9" španska Republika je letos prvič izza svojega obstoja izdala lastne novce po 1 pe-seto in 25 centimov. Slednji so preluknjani je 60 m visoki termometer, ki bo razstavljen letos poleti v Chicagu o b O I § t T O Glavna skuščina sokol ske župe Kranj V nedeljo se je vršila v Kranju glavna skupščina župe Kranj, katera je bila pra/ lepo obiskana. Starešina župe br. dr. Fran Semrov je ngot« ii sklepčnost, pozdravil navzoče, pred vsem pa delegata Saveza Ver ija švaj-gerja ter prcšeJ na dnevni red. V lepih besedah je br. starešina očrta 1 delo župe v minulem letu, predvsem vsesokolski zlet v Pragi, dotaknil 9e znane poslanice škofov, ki je dala Sokolstvu pravzaprav mnogo pobud za še bolj intenzivno delo. Predlagal je da naj župna glavna skupščina pošlje brzojavne pozdrave podstarešini Saveza SKJ br. Engelbertu G-anglu in ministru za fizično vzgojo naroda br. dr. Lavoslavu Ilanžeku, kar je bilo soglasno odobreno. župna uprava je tudi leani so ime-'a vsa društva v župi prednjaške tečaje, katere je obiskovalo 19-8 oseb. Tudi poročilo prosvetarja br. špicarja V zelo zanimivo, župa je priredila 19. mar-na v Kranju prvi župni prosvetni dan s koncertom, ki ga je oddajala ljubljanska radio postaja. Moralni in gmotni uspeli orirediitve je bil odličen. V župnih edini-rah je bilo 135 predavanj, 442 govorov, 261 debatnih večerov, 174 gledaliških predstav, 13 koncertov in 28 akademij. Ob poročilih se je razvila zelo živahna ■debata, v katero so posegli bratje dr. Do-iar, Jaka špioar, dir. Obrsnel in sreski načelnik <1t. Fran Ogrin iz Kranja. Savezni delegat br. švajger je prinesel pozdrave »avesne uprave in br. Gangla ter v lepih oeselah pozival vse navzoče na še bolj in-•.lzivno delo. ker stoji Sokoletvo še pred izredno težkimi in važnimi nalogami. Letošnji župni zle»t bo s tekmami o binko&t-nih praznikih v Kranju. V župno upravo so bili izvoljeni: starešina: br. dr. gemnov, namestniki: Franc Dolenc st., škofija Loka, dr. Obersnel, Jesenice, Završnik Stane, Kranj, blagajnik: Cvar Kranj, načeilnik: Bezaik Vinko, Radovljica, namestniki: Horvat Ludvik, Radovljica, Benedik Frane, Straž išče Buh Anton, Jesenice. Horvat Rudolf, škofja Loka, načelnioa: šega Nada, j, sanice HvTvat Lojzka, Radovljica. Ku-šar Nada, Kranj, Ažman Marija, Kranj, prosveitair: špioa.r Jakob, Radovljica, bla-gajnilk: Jože Tajnik, Kranj. Sokolsko drušvo Zgornja Šiška je pri-red lo v nedeljo v s*'oji dvorani pri Čarma-nu mladinsko telovadno akademijo, pri kateri je nastopilo vs.eh obstoječih 9 telovadnih oddelkov dece. Izbira telovadnih točk je bila prepuščena posameznim vadi-temjcm ficam), zato je bil spored tako pester, poln življenja, prisrčen, nadvse prikupi j i v, skratka posrečen. Vsa čas in pri- znanje vaditeljem in vaditeljicam, kajti vse točke so bile izvajane precizno, strumno, povsem zadovoljivo. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička in ni štedila s priznanjem za ljubke nastope. Med gosti smo opazili gg. polkovnika Plašinko z družino, direktorja učiteljišča Marolta, župana Zakotnika, celotni domači učiteljski zbor nar. šole. Sokolu Zg. Šiške čestitamo k lepemu, vidnemu napredku od zadnje, tudi izborno uspele akademije. Lahko se je smehljal brat starosta v krogu svojih najmlajših Naprej! Zdravo! Sokolsko društvo Stražišče. Rekord prrediitev iger je sigurno doseglo 6okolsko društvo v Stražišču. Dne 25. marca ob 16. je bila lufkova predstava »Žalostna prince-zinja in začarani pt č« za mladino, ob 20. pa drama »Sneg«, ki se je dne 26. marca ponovila. V soboto in nedeljo dne 1. in 2. t. m. je sokolaki oder priredil burko »Avto mote list« v korist brezposelnim. Jutri ob 20 bo sokolska akademija, pri kateri nastopijo člani m članice ter ženski in moški naraščaj Sokolska de-ca pripravlja za belo nedeljo 23. t. m. otroško igro »Peht««. V prvi polovici maja bo veKka tom. bol a. Tablice stanejo samo 2.50 Dir n bo nad 200 krasnih dobitkov. Prosimo vsa okoliška društva, da ta dan ne prirejajo »ličnih prireditev, posebno ker je 8'sUi dobiček namenjen za Sokolski dom. Soko] v št. janžu na Dolenjskem. Delo preteklega meseca je bilo usmerjeno v glavnem na pripravo za pokrajinski zlet v Ljubljani, članstvo je uvežbalo že vse 4 vaje, pa tudi druga oddelki skrbno vadijo. V tem mesecu beleži društvo velik porast ženske in moške dece. Zelo bo pa prizadeto zaradi odhoda desetih najboljših članov, ki odidejo maja k vojakom. Kronika pri nas ne zaznamuje še nobeno lato toliko števila potrjenih ir. k vojakom idočih fantov. Tudi naš prosvetni odbor ni počival. Igrali smo dvakrat Golijevo mladinsko pravljico 3>Jur-ček«, kateri se je mladina od srca1 nasme. jala. Predavalo se je tudi o aktualnih zadevah: Sokolstvo. vera, nacionalizem. Naraščajska prireditev. Danes ob 20. in jutri ob 16. priredi naraščaj Sokola ▼ Krškem telovadno akademijo spojeno z mladinsko veseloigro v 3 dejanjih »Kralj Brkolin«. Posebnost to pot bo, da bodo v mladinski igri nastopili poleg naraščaja in dece tudi člani in članice, kar bo dalo mladinski igri poseben izraz. Rajalne nastope, spremljane s petjem in orkestrom, sta sestavila s. Artačeva in deloma br. Rak. Vabimo vse meščane t okoličane, da s številnim obiskom omogočajo našemu naraščaju udeležbo tic pokrajinskem izletu v Ljubljani, v kar je čisti dobiček nr.menjen. Sokol Gornjigrad. Odkar imamo Sokol-ski dom, je naše društvo nad vse pridno. Lani nas je presenetilo 3 krasno prvode-cembrsko akademijo, kjer so nastopili vsi oddelki z raznimi telovadnimi nastopi. Naši vaditelji so itak vedno na delu. Januarja smo imeli 14-dnevni vaditeljski tečaj pod podstvom župnega predsednika br. Burjo, konec aprila pa bodo izpiti. Mask a rada je bila zelo lepia, nrostorna dvorana je bila prenapolnjena. Na pustni torek je pa naša ženska deca rajala pod vodstvom s. Presečnikove, dame pa so poskrbele za pecivo. Veliko užitka nam nadalje nudi naš lepo urejeni oder s pridnimi igralci. Presenetili so nas najprej z žaloigro »Domen«, marca pa so igrali veseloigro »Moč uniforme«, ki je žela obilo smeha. V nedeljo so gostovali Velenjčani z igro »Cigani«. Prav dobro. Zraven so imeli godbo 24 mož in se je po igri vršil koncert in prav prijeten družabni večer. Bratska zahvala društvu, ki nam je nudilo par prijetnih uric v našem domu! CERKNICA. Od nas se poslavlja g. Andrej 2u,lijan, lesni trgovec in kapelnik tukajšnje gasilske godbe. Kmalu po prevratu je moral k«t odlčen narodnjak zapustiti Ricmanje pri Trstu in se je nastanil v našem trgu. Takoj je stopil v ospredje gospodarskega in prosvetnega udejstvovanja. Bil je marljv načelnik sekcije lesnih trgovcev /41 srez Logatec, potem odbornik Sokola, Jugoslovanske Matice in drugih prosvetn h društev. Kot trgovec je bil soliden in potic e>n in zato povsod čislan. Največ zaslug pa si je pridob'1 z organizacijo godbeneoa odseka gaslnega društva. Med preprostim Igudstvom je zrvral može in fante, ki so kazali veselje do godbe. Od osnovnih pojmov glasbe jih je povedel v krog debr h godbenikov. Samo njegova zaslug« je. da se šteje danes cerkniška godba med najboljše na deželi. Vsestransiko delavnega moža bo Cerknica hudo pogrešala Odhaja k morju v Crikvenico. kjer prevzame lesno trgovino in restavrac:jo. Njemu in soprogi ge. Fran?-., ki ie iz znane narodne postojnske rodbine, želimo na novem mestu mnogo sreče Njegovi godci se poslovijo od njega v soboto na poslovilnem večeru in v nedeljo ob odhodu n? postaji Rakeku ob 9. dopoldne. GORNJA RADGONA. Prostovoljno gasilno društvo Gornja Radgona bo priredbo v nedeljo 2. julija veliko tombolo z zelo bosimi dobitki, na kar že danes opozarja javnost in sosednja društva s prošnio. naj ne prireja na ta dan drugih prireditev v bližnji okolici. Društvo je v prošlem letu nabavilo 300 metrov novih čc\ i, vendar ie neobhodno potrebno, da se istih n-ibavi še najmanje 500 metrov, eko hoče ustrezati težkim nalogam svojega poklica. Trška občina je priskočila društvu na pomoč z znatnim zneskom 500 din.irjev za nrošlo leto. vendar je še kljub temu nujno 'potrebno, da tudi v tekočem letu tržani izkažejo društvu isto naklonjenost kot v preteklem letu, ter tako_ s svojih darovi pomagalo pri človekoljubnem HORJUL. Dne 2. t. m. je uprizorila sokolska četa Sp carjevo dramo »Na Poljani«. LTprzoritev je bila prav lepa Dramo je spretno rež ral br Uršič. Pri igri je sodeloval pod vodstvom Hr Samar na iz Ljubljane mandolistični odsek Sokole z Vrhnike. ki je prv č nastopil in dosegel obilo pohval Želeti ie. da ee igrapon&vi KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU Društveno življenje je pr! nas prav živahno V zadnjem času se je ustanov la tud- Ci-ril-Metodova podružnica Strelska družina s; je priskrbela strelišče. Ko prispe jz Beograda dekret o pri«ne®ja naše drožme, bo- do doposlane fcudi puške. Upamo, da bom® že ta mesec začeli streljanje. Sokol si je na pobudo brata prosvetarja osnoval tambu-rašiki odsek. Nabaftdjen.i instrumenti so prav dobri. V nedeljo 9. t. m. priredi prosvetni odsek Sokola predavanje v šoji po rani maši. Predaval bo kmetijsftai referent g. Žnidarič o zadružništvu. Popoldne ob 15. bo izredni občni zbor Sokola. LOČE PRI POLJGANAH. Po daljšem presledku so se ojunačili naši igralci ter nam predstavili na šolskem odru tragično usedo razbojnika Guzeja. Uloge so bile razdeljene v splošnem dobro, režija je imela težavno stališče, prav tako sodelujoči v obširni igri Inscenator je umel s svojo spretnostjo pospešiti potek predstave. Gu-zejeva mati je igrala zelo naravno, razbojniki so se potrudili, zadovoljiti gledalce. Učinkovali so prizori v 3. dejanju, vloga berača je bila izvrstna, ugajal nam je oče mlinar v posrečenem dialektu. Pirjevec v vlogi Guzeja je odnesel krono predstave, njegov nastop nam ga je pokazal kot zelo sigurnega igralca. Vsem sodelujočim v manjših in večjih vlogah prisrčna hvala za njihov trud. Vse tri predstave, 24, 25., 26. III. so bile prav dobro obiskane. RADEČE. Krajevna organzacija JRKD v Radečah je imela v petek 24. pr. m. redno sejo, ki so se je udeležili skoro vsi odborniki. Predsednik. ž>'-,pa«i Anton Polanc, je poročal o delu organizacije, ugotovil, da je nastal nekak zasioj i.n poudarjal potrebo stvarnega dela. Prejšnja politična pripadnost naj nkogar ne moti in zadržuje od dela. Vsokdo lahko postnne član nove stranke in dolžnost stranke je, da ga brani kakor brat brata. Pri čitanju raznih dopisov se je razvik prav živahna debata. Sprejetih je bilo zopeč precejšnje število novih članov. Predsednik Polanc je zaključil sejo s pozivom, naj nkuša vsakdo pr dob ti čim več novih članov. SKOMARJE NA POHORJU. Strelska družina na Skomnriu je imela svoj letni občni zbor v nedeljo, 26. marca. Predsednik Jožef Struc je pozdravil navzoč«, zlasti začasnega šolskega upravitelja Zagažena Ivana. Družina šteje 32 članov, ima na razpolago dve puški z 2000 naboji Ko si uredi še strelišče, bo vzniknilo v njej novo življenje Šolski upravitelj Zagažan Fran je tolmač'1 čl. 1. pravilnika o strelskih družinah »Namen strelskih družin je vzgojiti spretne in sposobne strelce, ki bodo v podporo državni obrambi in v zaščito države same. Pojma »država« še mnogi ne doumevaio, zato toliko zabavljanja. Ako se pomisli, da ^o država mi državljani, potem je jasno, da smo z* uspehe ali ne- uspehe in za vsemogoče krize odgovorni »aml Zboljšujmo sebe m zboljšala se bo država Tako je povsod in zato tudi pri nas. Spretni in sposobni strelci pa bomo ne samo tedaj, ako znamo zanesljivo meriti in streljati, temveč, da napredujemo v vseh telesnih in duševnih krepostih. Zato skrbimo za zdravje svojega telesa, širimo obzorje svojega razuma ter se krepimo gospodarsko. Nato so se vršile volitve: predsednik Jože Struc, tajnik Zagažen Ivan, blagajnik Bečkovnik Anton, odborniki: Le-dinek Peter, Kovše Karol, Bešnik Karol, Kovič Jurij, Ravnjak Jernej, Pušnik Štefan. SV. BOLFENK NA KOGU. V tukajšnji šoli se je v nedeljo po rani maši vršila sklepna slovesnost dvoletne kmetijske nadaljevalne šole ob lepi udeležbi občinstva. Slovesnost je posetil tudi zastopnik banske uprave g. Krošl. Po prav lepem poda-nju Zupančičeve »Dume« in po dobrem poročilu učenca o delu v tej šoli je vodja g. Kocbek podal skrbno sestavljeno poročilo kmetijske nadaljevalne šole od njene ustanovitve do njenega dvoletnega zaključka. V govoru je čestital učencem na njihovi vztrajnosti in jih izpodbujal k uresničevanju naukov, ki so jih prejeli. Zahvalil se je vsem predavateljem, predvsem domačemu župniku g. Molanu, veleposestniku g. Košarju in vsem, ki so gmotno in idejno podpirali o šolo. Izrekel je v imenu šole prav toplo zahvalo banski upravi za njeno podporo. Učenec Štampar je imel za tem predavnje o vinski trti in pokazal sadove dvoletnega dela. Ob govoru g. Kožarja so se ljudje navdušili tudi za gospodinjsko šolo, ki bi bila potrebna pri nas. Ob koncu je izpregovoril v imenu banske uprave še banski svetnik g. Krošl in obrazložil pomen kmetijskih nadaljevalnih šol. Obenem je izrekel priznanje delu vodje g. Jožeta Kocbeka, tukajšnjega šolskega upravitelja. ŠT. PETER NA MEDVEDOVEM SELU. Ze nad 20 let obstaja pri nas Ljudska knjižnica, ki si je nabrala doslej 211 knjig in ima 125 članov. Delovanje pa je v zadnjem času še povečala, ko je ustanovila med svojimi člani pevski zbor, pri katerem sodeluje 25 kmečkih fantov, ki po hudem kmečkem delu prihajajo redno k vajam, katere požrtvovalno vodi učitelj g. Fišer. V nedeljo ee je vršil občni zbor, ki je 9prejel V6a poročila z odobravanjem na znanje, se zahva-Fd knjižničarju in pevovodji za trud, sklenil nabirati sredstva za postavitev lastnega odra in je znova potrdil dosedanji odbor 6 šolskim upraviteljem g. Korbarjem na čelu. Pri slučajnostih je bilo govora o ustanovitvi strelske družine, o oživi jen ju podružnice Kmetijske družbe in o prosvetno - gospodarskih razmerah v občini. ŠTREKLJEVEC. Zapustil nas je šolski uipravitellj g. Albin Razpotniik, ter odšel ra novo službo kot šolsiki upravitelj šcsftraz-rednice v Semiču. Z g Razipofarikom ni^mo izgubili Parno dobrega učitelja, temveč tudi marljivega delavca izven šole, na prosvetnem in gospodarskem poprišču. Povsod jo bil doiber svetovalec. Na Sbrekljevou je bil nad 10 let upravitelj, njegove uspehe 60 zlasti dokazovale šolske razstave. Pogrešali ga bomo povsod, zadovoljni pa «no vsaj, d« nam je osital v bližani, v Semiču, ki je z njim mnogo pridtoM. por t Nastop težkoafletov hi sablfačer I Brije Preteklo soboto 00 ee nam predstavili v Ljubljani v Delavski zbornici Ulrijanski težkoatleti. Da je bil večer de bolj zanimiv, so sodelovali tudi sabljači Večera, ki je bil dobro pripravljen in zanimiv, se je udeležilo mnogo športnikov, ki so napolnili veliko dvorano. Omeniti Je treba, da je Ilirija edini klub v Ljubljani, ki goji vse panoge težke atletike. Na programu je imela Ilirija 15 točk. Dvigačev je nastopilo šest, in sicer: eden peresne teže, dva srednje teže in trije pol-težke teže. Najlepši uspeh je dosegel gosjp. Krisper (srednja teža): poteg 65 kg, tezno 85 kg, enoročni sunek 75 kg, obojeročni sunek pa 105 kg. Mnogo ni zaostal za njim g. Avčin (peresna teža), ki je dosegel v potegu 55 kg, tezno 75 kg, enoročni sunek 65 kg, obojeročni sunek pa 95 kg, skupaj torej 290 kg. V rokoborbl je nastopOo pet parov. Značilno je, da so vse borbe ostale neodločene. V boksu nismo opazili posebne tehnike, razen pri g. Pavetiču, ki je že star rutiner ter se mu dobro pozna Deutzova šola. Zelo posrečen je bil nastop sabljačev. Napadi so biH tako hitri, da jim občinstvo ni moglo slediti. Odlikovali so se zlasti znani športniki Seunig, Pengov in Marijan. Občinstvo je bilo z večerom zelo zadovoljno. Kakor čujemo, namerava Ilirija prirediti športno akademijo, na kateri hoče pokazati v zanimivi obliki delovanje svojih sekcij. Jutrišnji n©g«met v Celju. Ob 15. bo na igrišču pri »Skalni kleti« prvenstvena tekma med SK Olimpom in SSK Celjem, ob 13.30 pa predtetema med rezervama SSK Celja in SK Atletiki. ASK Primorje (nogometna sekcija). Zaradi odhoda v Kranj naj danes od 18.—19. dvignejo opremo v garderobi: Krivačič, Jeršek. Molk, Pišek II, Habicht, Pišek I, Šinkovec, Caleari, Jež, Trček, Petelin, Baum I. ASK Primorje (nogometna sekcija). Zaradi nedeljske tekme s Korotanom na Ra. kovniku morajo danes od 18.—19. pri hišniku dvigniti opremo: Gor ene, Marjetič, Ulaga, Brvar, Habiht H, Strna-d, Janežič II ,Boncelj II, Golob, Klopčič, Svetle ni. Veljkič, Race, Vahen I, Sovine. — (Lahko-atletska sekcija.) Danes ob 15. in jutri ob 9.30 redni lahkoatietski treninsr. Vsi atleti z opremo in točno . SK Ilirija (lahkoatletska sekcija) poziva članstvo, da se udeleži pogreba člana g. Orla Ivaina danes ob 9. dopoldne v Trzinu. SK. Ilirija (hazeneka sekcija). Jutri se igra v Zagrebu proti Gradjanskemu. Za tekmo določene igraike morajo biti jutri zjutraj ob 5. na glavnem kolodvoru. Pozor na opremo! Računajte z eventualnim slabim vremenom. TSK Slovan. V nedeljo ob 9. bo v matični sobi pri Sokolu redni občni zbor. Ob 8. pred zborom sestanek za določitev postave moštva za prvenstveno tekmo proti Her-mesu. SK Reka. Za trening tekmo morajo biti Jutri ob 8.20 na igrišču Ilirije: Mrzlikar, Končan, Petrovčič, Bto. Erjavec, Kokalj, Rožmanc Puh, Lazaiik, Lavrenčič, Cesnik, ob 9.30 m tpeiJug tekme pro« Zadrugi: PHdč, Bojan Pfcrtan. Korie, Drage, Ntao, Eržen, Ane, Broni, Drnovšek, Pino, Ota TSK Zadruga. V nedeljo trening tekma z Reko na igrišču Ilirije. Ob 9.43 naj bodo na igrišču: Lejka, Sotošek, Draksler, Sen-čar H, Starman I, Zupančič, Senčar H, Starman H, Praunseis, Trobec, Podrekar; rezervi Starman Ul, Kc-kalj. SK Svoboda, Vič vabi članstvo na redni občni zbor v soboto ob 20. v Zadružnem domu na Glincah. C.aan, ki Se niso poravnali članarine in vrnili vse klubov e opre. me, naj store to do občnega zbora. Nogometna sekcija SSK Celja. Za prvenstveno tekmo z Olimpom morajo biti jutri ob 14. v garderobi pri g. Golčerju pri »Skalni kleti« igralci Hilinger, Mikuš, Ko-privšek n, Jovanovič, Presinger I in n, Zuipanc, Gobec n, Trifunovič, Stepančič in Ahftik, za trening tekmo z rezervo ACeti-kov pa ob 13. istotam igralci Gobec I, Fur-lan I in II, Mihajlovič, Veber, Koprivšek I, Krivec, Dolinžek, Miloš, Cinek in Sekulič. Stranski sodnik za prvenstveno tekmo Ko. privšek L Ob 13. se morajo javiti službujočemu odborniku MO Paidaschu reditelji Hribernik ,Edo Vučko, 2umc, Rožanc, La-t i no Vič in Jelen, blagajniška služba: Ivan Kocuvan in Sottler. MK Ilirija je vpeljala za članstvo družabne sestanke redno vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, članstvo naj se teh sestankov v čim večji meri udeležuje. Dajale se bodo informacije, aprejemaie pritožbe in vršila strokovna predavanja. Vabljeni tudi drugi motoclklisti. Prvi tak sestanek bo izjemoma 12. t. m pri Novem svetu. Pridi, te polnoštevllno. Za odbor obvezno. Repertoarji DRAMA Sobota, 9.: Hamlet. C. Nedelja. 9.: INRI. Izven. Ponedeljek, 10.: INRI. Izven. OPERA Sobota, 8.: Mala FloramJe. Na korist bolniške blagajne Udruženja. Izve«. Znižane cene. Nedelja, 9.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane oene. Ponedeljek, 10.: Zaprto. ★ Pasijonska igra I. N. R. L Zasedba je po veliki večini ista, kakor pri uprizoritvah v minilih sezonah. Jezusa iera g. Gregorin, Marijo ga. Marija Vera, Petra e. Danilo, Janeza g. Jan, Jakoba st g. Jerman, ki igra tudi Pilata. Ostale uloge ®o v rokah: ge. Medvedove, Juvanove, Nablocke, šaričeve, Mire Danilove, Ralcarjeve, gdč. Slavfeve in Boltarjeve, ge. Gabrijelčičeve, gdč. Kukče-ve in ge. V. Juvanove. Dalje nastopijo gg. Skrbinšek, Bratina, Kralj, Potokar, Železnik, Cesar, Lipah, Plut, Debevec. Drenovec 'td. Režija je prof. Šestova. Slik je 14. Odmor je po 6. sliki. Med posameznimi slikami ima besedo prof. Šest. »Parsifalc Na veliki petek 14. t. m. zvečer bodo peli prvič v slovenskem jeziku »Parsifalac Uprizoritev najznamenitejšega Wagnerjevega dela, ki se Je do leta 1914. uprizarjalo izključno samo v Wagnerjevem gledališču v Bayrouthu na Bavarskem, je vsekakor znamenit dogodek v življenju in delovanju slovenske opere. Delo je naštu-diral ravnatelj Mirko Polič. V glavnih ulo-srah nastopijo: ga. Thierry - Kavčnikova, g. Marčec, ki poje ulogo Parsifala, dalje gg. Betetto, Primoži?, Marjan Rus, iz prijaznosti sodeluje tudi g. Tone Petrovčič. Po svoji globoki vsebini ter resnem in svečanem dejanju je uprizoritev tega dela v velikonočnem čas j izredno primerna. Opozarjamo, da se bo Parsifal izvajal samo na veliki petek in na velikono&ii ponedeljek. Obakrat bo začetek ob pol 19. Vstopnice so že v pred-prodaji pri dnevni blagajni v operi. Naroče ee pa lahko tudi pismeno pri gledališki upravi. »Mala FleramTe« z umetniSko dvojico naše opere, go. GaVellovo in g. Gostičem v glavnih nlogah, bo drevi nudila vsem obiskovalcem prav poseben užitek. Naj nihče ne zamudi te izredne prilike, ker nastopita naša umetnika samo v soboto v imenovani opereti. Vstopnice so že v prodaji pri dnevni blagajni v operi. Gostuje g. Dubajič iz Zagreba. Oeoe so znižane. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, Začetek ob 20.15. Sobota, 8.: Študentje smo. Opereta. ★ šentjakobsko gledališče ho ponovilo drevi izvrstno domačo opereto »Študentje smo«. Sodeluje približno 40 oseb. Vstopnice od 12 do 3 Din ee dobe pri gledališki blagajni od 10. do 12. in od 15. do 17. v I. nadstropju Mestnega doma. Vabljeni! MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Sobota, 8.: Se li razumemo. Premiera. C. Nedelja, 9.: Se li razumemo. ★ Naslednja dramska premiera bo drevi sodobna igra o treh generacijah »Se li razumemo«, delo znanega zagrebškega pisatelja Petra Preradoviča. pravnuka velikega hrvatskega pesnika. Med deli najnovejše j i-»oslovenske dramske literature zavzema ta igra eno prvih mest ter je tudi v tujini dosegla izredno velik uspeh. Uprizoritev, h kateri je povabljen tudi avtor, režira VL Skrbinšek. nastopijo pa razen njega še Dragu-tinovičeva, Kraljeva, Starčeva, Krizajeva, Dameš, Furijan, Blaž, Nakret in Crnobon. Radio Sobota. S. aprila. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas. plošče. — 17.30: Salonski kvintet. _ 18.30: Angleščina. — O vajencih. — 1«.3<): Iz zgodovine filozofije. — 20: Glarbi.Mii) predavanje o domač h godbah na pihala. — "iO.ort: Koncert tam-buraškega eeksteta. — 21.30: Samospevi ge. Štefanije V.ikore - Frankovske. — 22: Čas. poročila, salonski kvintet. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 16: Narodna glasbe. — 19.30: Koncert na čela. — 20.10: Orkeetralen koncert. — 21.30: Prenašanje tujih postaj. - ZAGREB 12.30: Plesna glasba na ploščah. — 17: Popoldanski koncert. — 2): Koncertni večer. — 22.10: Plesna glasba. — PRAGA 2<1 25 Do Velike seči prodajamo KOLINSKO VODO (EAU DE COLOGNE) V4 litra......Din 10.— y2 litra 1 liter Din 18.— Din 35.— Steklenice je prinesti s seboj. ženska lepota ne sme poznati krize! Par-fumerija URAN na Mestnem trgu je uvedla vsakovrstne kreme na dkg za polovično ceno. Mastno kremo za presuho kožo. Suho kremo za premastno kožo. Od polmastne URAN-ove kreme postane koža transparent prozorna, gibka in mehka. Osobito se priporoča brivcem in maserkam na kg. — Posodo je prinesti s seboj. 4877 Propagandni razpis nagrad! Da razSirimo »NOVI TEDNIK« med vse sloje, prejme vsak raročnik, ki je plafal polletno noročnino 38.— Din, ako reši pravilno tri sledeče uganke, Din IOO.— v gotovini. B-----d mesto v Jugoslaviji S--a reka v Jugoslaviji B----n mesto v Evropi. Nagrade se bodejo vsakomur izplačale^ kdor izpolni vse pogoje in ne bode nobenega žrebanja. Rešitve je poslati v teku 8 dni. Novi naročniki morajo z rešitvijo poslati Din 38.— za polletno naročnino. Rešitve ip denar naj se pošljejo ne „NOVi TEDNIK" Uprava: Ljubljana, Krekov trg 10-EL, odd. B., p. h. račun 13.388. 4873 1. avgnsta oddassso stanovanje z vsem komfortom, obsegajoče cejo prvo nadstropje. Pripravno posebno za zdravnika, odvetnika ah drugo podjetje. Ponudbe pod šifro »Miklošičeva cesta« na oglasni oddelek »Jutra«. 4057 — ———— ki krepi tn zdravi ŽELODEC edini proizvajalec LOVRO SEBENIR Ljubljana VII. LEPE GRUDI imnte m normah e poinoeti do«eže-t« t 4—5 teduife prt NERAZVITIH GRUDIH atf kadar pnm asibaejo zaradi tx>lew1 aii otrott« postelj« t ziKisuij« uporabo garniture »JOLiFEMILE« po pnof. dr. med. Bi eni. Pri tem se ne ukrepe tel« in boki. Nar«v«i, popolnoma uepešem ;n za;a»?e«K> iK-škoiiji"? preparat 135 D:.i!. PRI MLAHAVIH IN MEHKIH pršili zado&Ue a preparatom »J U N O« (po wjojarf oce-ni io priporočiic dr. nw>d. Funke-ja in dr. m«A. n. Mayerja) i»pet eJastn&aofct in čvrstost. Garnitura 70 Din. — Originale SCHRODER-SCHENKE -aTpodHja »OMTtlA«, oddelek 1/3 Zagreb, Draškovičeva nlica 27 Po&tnina pri p':a4.Ju v naprej 6 Din. po ponetj« 18 Dm. -1091 Zahtevajte brezplačno ilustrovan cenik. ŠPEDICIJA Y|J P ftf LJUBLJANA OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telef. interarban 24-59 VUharjeva c. 38 (nasproti nore carinarnice) PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane x vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri in sedem ton nosilnosti. Telef. interurban 21-57 Masarykova c. t (nasproti tovornega kolodvora) 159 W. MECKAUER: 34 Hana išče poti Roman. 6. POGLAVJE Slikar iu kipar Sevarin je stal pred svojim stojalom in mazal s širokim čopičem, polnim bele barve, na vse strani po skoraj do-gotovljeni sliki. Ozrl se je na modelko, ki je prezebale sedela na podstavku, m ji kratko pokimal. »Lahko se napraviš, Majica, za danes končava. Saj tako in tako nič ne bo. Kadar te bom spet potreboval, te že pokličem.« Dekle je plašno pogledalo. »Slika je bfla vendar tako lepa, Matija. Zakaj je ne dokončate? Zdaj ste jo čisto pokvarili,« je zatar-nala. »Tako md je bila po godu!« »Obleci se z dan in pojdi,« je nejevoljno odvrnil. »Sam hočem ostati. Amen! Amen! Amen!« Skočila je za zastor, ki je ločil stranski prostorček od velikega atelijeja. Videla je, da se danes ni bilo dobro pričkati z njim. »Umetniki so vsi muhasti,« je pomislila. Sevarin je sedel na stol pred pokvarjeno sliko in se zastrmel. Zelo slabe volie je bil, ker se mu ni hotelo zadnji čas nič tako posrečiti, kakor se je bil namenil. Tega si ni mogel pojasniti: bal se je. da ga tvorna moč zapušča. »Spet bo treba za nekaj tednov potovati v Italiijo,« se je tolažil; »tam se bo vse vrnilo, dobil bom novo navdaihnjenje.« Modelko je bil čisto pozabil. Ko je zdaj dobre volje stopila izza zavese, ji je podal roko v slovo, nato je ostal sam. Ves nemiren je vstal s svojega stola, jel hoditi med slikami in kipi sem ter tja, rahlo pobožal lončeno žensko glavo, ki se mu je bila pred letom dni posebno dobro posrečila, pobrskal po svošfh mapah, rščoč starejših del, ki bi bila še kos njegovemu kritičnemu pogledu, in zasledujoč poneha vanje svoje prožnosti in svojega znanja. Posle-dek ga ni zadovoljil. »Prehitra sdava me je skvarila,« je modroval sam pri sebi. »To se mora izpremenrti.« V tem je začul korake po stopnicah, ki so vodile v aieJiae. »Obisk?« je vzdihnil. »Strašno! Prav nič me ni volja govoriti z drugima ljudmi. Le kaj je Ani, da ga je spustila gor?« In trdno je sklenil naročiti služkinji, naj ga zmerom najprej vpraša, ali je voljan sprejeti gosta, tudi kadar je sam, ne pa da pošlje kar tebi nič, meni nič vsakogar k njemu. Potrkalo je malce boječe. Z odmerjenimi koraka je stopil k vratom in jih odprl na ozko režo. Hotel je poizkusiti, ali ne bi mogel odpraviti nadležnika že na pragu in prej ko mogoče spet ostati sam. Zunaj je stala dama, ki je na prvi mah ni spoznal. »Ne zamerite, gospod Sevarin, morda vas motim. A rada bi govorila z vami o zadevi, ki je zame silno važna. Prišla sem nalašč v nedeljo, da bi vam bila manj nadležna.« Zdaj jo je spoznal. »Prosim, stopite noter, gospa Remhotoova! Prav za prav si nisem želel obiska, ali, če gre za važno reč, kakor pravite--« Umaknil se je in jo spustil mimo sebe. Ponudil ji je stol, sam pa sedel na nizko, široko zofo, ki je stala ob steni. »Povejte mi torej, kaj vam teži srce, Ln nič se ne bojte. Cisto splašeni ste videti.« »Ali ste zadnje čase kdaj obiskali doktorja Schroterja?« je vprašala Hana kar naravnost. »Schroterja? Moj Bog! 2e celo večnost ga n-isem videl. Ali ni bil v Parizu?« »Ne, ni se odpeljal v Pariz. Bolan je, v sanatoriju leži.« Zdaj se je Sevarin res ustrašil. »Bolan!« je vzkliknil. »Ali je kaj hudega? Kaj pa mu je, siromaku?« Hana je oklevala. Ako je vedel Sevarin še manj od nje, ni imel ves razgovor prav nobenega pomena. Klepetulja ni hotela biti m prenašati novic od človeka do človeka. Pripravila se je, da bi vstala. »Da, gospod Sevann, najlepša hvala za vašo prijaznost; vprašanja, ki sem jih hotela z vami govoriti o njih, zadevajo baš to nenadno obolenje. Kakor vidim, mi ne bi mogli povedati ničesar natančnejšega.« Zadržal jo je. »Zdaj ne uidete kar tako, milostiva.« je vzkliknili. »Najprej mi morate pojasndti, kako je z njegovo boleznijo.« Pomislila je. Sevarin je moral vendarle vedeti marsikaj prejšnjega, kar bi utegnilo pojasniti sedanje dogodke. »Doktor Schroter je dobil bodliaj v pljuča,« je rekla kratko in stvarno. »Bodljaj v pljuča?« Slikarjev prijazni obraz ie postal resen. »Pravi, da se je po nerodnosti sam ranil. Pri drugi priliki mi je pa omenil, da je bil tisti večer nekdo pri njem. Razen tega je gospodična Vollscheidtova izvršila samomor. To menda veste.« Sevarin je pokimal. »Da, znano mi je; zelo sem jo pomiloval.« »Prav. Morda mi lahko poveste, ali je med tem dvojim kaka zveza? Gospod Sevarin.« je rekla skoraj proseče, »ne mislite, da me je radovednost privedla k vam. O ne! Vedeti moram, kaj se skriva za temi stvarmi, da ne poginem še jaz, kakor je poginila Elza Vollscheidtova.« A v tem se je ustrašila svojega izliva in preplašeno pogledala Sevarina. Ta je ostal miren. »Milostiva.« je dejal, »vse to moram še premisliti. Povedal vam bom vse, kar vem, a bojim se, da je tega zelo malo. Umetniki smo sebični in hodimo časih mimo ljudi, ki z njimi občujemo, ne da bi se nas dotaknila njihova notranjost, ker imamo preveč opravka sami s seboj. Toda povejte mi, prosim vas: odkod vaš sum, da bi utegnile biti tu kake zveze? Zase pnznam, da mi to ne bi bilo prišlo na misel, a ženske imate časih zanesljiv nagon, ki seže rečem prav do dna.« Cene malim oglasom ženltve 6» d opisovanJa, vsak* feoett* Dtn i*— ter enkratna pri-Vojbtna ta Ufro ali ta dajanj* naslova Din i—s Oglati trgovskega tot reklamnega tnačafa: vsaka beseda Dtn L—s Po Din I.— ta besedo M am-ačunafo nad »J ta vsa oglasi, ki spadajo pod rubrika »Kam pa lam«, *Auto-moto»Kapital*. »V najem*, »Posest*. »Lokali*, *Sta movanja odda*. »Stroji* »Vrednote*, »Informacije*. »Živali*, aObrts In »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* In »Zasio-lek*. ie te t oglasom mudi tastu tek, oziroma, te te iiče potnika. Kdor al pa pod tema rubrikama Oče tasluike ab ti ti i b*. plača ta Za odgovor vsako besedo 50 pm. Pri vseh oglasih, ki se taračuna Jo po Dim Lita besedo, se taračuna enkratna pristojbina Dtn 5.— za tifro aH ta dajanje naslova V m ostali oglasi socialnega enačaja se računajo po 50 par ta vsako besedo Enkratna pristojbina te Ufro aH zrn dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, tnaia Din 3.—. NafmanfB tnesek pri oglasih po 50 par ta besedo, fe Din IO-—v pri oglatih po I Dim trn besedo pa Dtn 15^—, Vam pristojbine ta male oglase fe plačah pri predaji naročila, roms hJt te vposlati » pisma obenem t naročilom. Sluzbodobi Twkt beseda 50 p»f; n dajanj« aaslova »li H K£j» pa S Di«. (1) Šoferja a«ef«aje»egi. za tc• takmj Stietvan Krajj. Ljnfcl'3-nt. Tyreeva St. 56. ^^ 11309 < Restavracijsko osobje: p-ano** kuharico, jeiono-Se, poanoire natakarice, pnmvalke *td. sprejme h->t«i »Beiievue« t Ljub-t>ni. 11533-1 Čevljar, pomočnika aprajn« uk-oj Zamik Alfe««. Gaje-ra trke« St. 9. 11529-1 Službe išče feaka besed* W par: [ aa tajen}« aastova aii j na iMf» pa S Dia. (2) f Mlada prodajalka tndi a«n£&we, »te kakršnokoli sluibo. — Po-»udb« prosi »a oglasna oddelek »Juitra« pod snačko »Pridna m o««. 113S8-2 Gospodična atM« M le«, iroo&na trni) timrfkega jeaika. io kavcije, »6« mesto prodajalke t boljB pekarni, slaščičarni, mlekarni »K slični tc-go-vimi ta takoj. Pomagaia b« lutk pri domačih p^i.h. OAJ. pCHtudbe na <*!g,l«sn: oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna m»K«. 11388-20 Mesto šoferja ■eiem pri osebnem ali tovornem prometu. Imam 8-'.etrno praks« '») s«m zmožen 30.'X)0 Din garancije. Ponudbe na ae?lov- Franc Senk. Maribor, Koroška c. St. 21. 11255 2 Mesar, vajenca is dobre k m e 6 k e hiSe. ■sprejme Verdu Janez, mesar v Trtiiu. 11120-44 Učenko prid.no pošteiao sprejmem ca mio.ino iu galao-terljeko trgovimo. Poljan-diLa otaJta 5 — pri Korošici 11250-44 Učenke Sivflje-veiiije sprejme atelje »Jnljana«. Rožna dolina,, ceata VIII. 11493 44 Potnim S.Qioi lit* meeto potnika. ptaia ta vsako i (»osedo 80 par; »• dajanja naslov« aii ta lifro 3 Din. — S{>rejeTa» potnike, pJa fc» besedo po 1 Din; j ja dajanj« oasiova ab j ia ftifro pa o Din. f51 ] Trgovski potnik ▼ Sloveniji in Gorskem Katarja najboiie vipelja^. ki po-tuie e ovojem avto mobriom in obiskuje redno vse kraje v tem rajonu, išoe zafitio^tvo solidnih ia imožnih trv-rdk. Poeiudbe na »^'e-^rr. oddelei. Jutra pod »S. K. 13«. 11440-5 Podjetni zastopniki k-i « bodejo ušig-urati ek iisteaco i novo i®najdi>o. naj ee javijo na naslov: Hocbbann, Koiodvoreka nI. št. W/L v eobooo aH ponedeljek med 5. in 7. nr*o. 11461-5 Avtopotnik ki potjjj« siaioo po Sloveniji, išče sopotnika proti maii odškodnini. Pocudbe na pota 5 ter 6- ee-6 Krompir (ki'f<*?ar1, dalje begonije, srloksittije, giadijole. monit-brecije, dalije. amarilia, fritilarije, calle, lilije, [jaeonije io anemon« nndii v bogati izbiri in poceni Sever & Komp., LJubljana 11536-6 Otroške vozičke najmodernejše in najcenejše dobite pri S. Rebolg & drug, Vcšnjakova štev. 4. 11527-6 j Og&ui trg. enačaja po 1 Dia beseda; u da-j»nj« aasl.ov« ali ta «ijy> 6 Dia. — Oglasi socialaeg« sučaja m ka beseda 50 par; ta dajatnj« aoatova aii ra kifr« p* S Dia. (f) Premogovn' prah (drobif.) kupi Škafar, Rim-ska oeeta. 11468-7 Brinjevo olje klici dregerija Kane, M-iovska ulica 1. 11501-7 A v t o, moto Vmka boaeda 1 Dia; I i« dajanj« na«!«nr» aii | ta Bfre pa S Din. (10) j Brezhiben motor BSA, 350 oms. prodam. — Naslov v oglamem oddelku »Jutra«. 11424-10 Motor 500 em*. rabljen, v dobrem stanju po niz-ki cena pro lam. Na^.ov v ogia.wiem oddeJtu »Ju.tr a«. 11479-10 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova sti šifre oa 5 Din. (91 14. Potopila ae Je in se takoj nato spet pokazala v spremstvu druge žabe. Midva s Silonosko sva pomolila repka v vodo, in •ta naju s ponvo vred urno zvlekli nazaj. Oh, otroci, kako neumno je gledal maček za nama! Radio-aparat poceni prodam. Ponudbe na ogi ara i oddeiek »Jutra« pod »Radio«. 11406 9 Kapital D.n. ! ali } i Aitr-e pa S Dm. (20) ! Vogalno parcelo 730 m» veliko. 4 minute )d trnovske cerkve orodain Informacije daje Pan>vei. Devimska olica štev 9- Ilž32-?.i Enonadstropno hišo z zemljiščem in hierom. v RadomijiU dam v najem ali pro-da-m. Priložnos-t za čevljarja, ker je obrt že vpeljana. Trajno mogoče za.]>o*sliti 3—5 pomočnikov Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. Pogačar Josip, čevljar, Kamnik. 11314-20 Na Ježici naprodaj stavbna pareel«. Poirodbe na ogiaa. oddelek »Jutra« pod »Lepa lega«. 11454-20 Ako hočete zidati na hrani'ne knjižice, na-pravn.te ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vam dam Budi parcelo«. 11455-20 Loka! išče frizer •»redi Lpi&ljaoe »Franka« Manbirr. Miiuska »iica S 10465 19 Lep lokal na Miklošičevi iwtl ko; »dda irogerjS* »Herm>-f« «ikJo6ičeva 30. 11209 Frizerski salon za dame sn ?>ost>ode, v manjšem m«»tAi radi iru /timdkili -azmet prodam ia 15.000 Din. Naslov pove »glasim oddelek »Jutra«. 11253-19 Hiša v Mariboru s 4 s-tamovanji. gospodarskim poslopjem im velikim dvoriščem naprodaj — Koroška c**ta 66. 115'>2-20 Parcele na Miriu v najem oddal« Tehn. biro v Gradišču 13 (od 10.—12. m od 3.-5.) Telefon -2796. 11500-20 Parcela oca 700 m' velika, poleg nove cerkve v Sp. Sišk: naprodaj proti gotovimi. — Pojasnila daje Telin. biro v Gradišču 13. med 10. in 12. ter 3. ta 5. aro. Telefon 2796 11499-20 Enonadstropna vila zgrajena 19tfi. v kateri ae nahaja moderna parna pekarna. trgovski lokal in S stanovanja, t»k postaje v l.e«cah vs-led družimskiih raimer ugodno naprodaj. — Pojasnila daje Edvard Ceraic, zidarski mojster v Dravi jat 100. 1449T-20 Vsaka Oeseda 1 Din Vlnotoč vpeljaa, takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11474-19 i Vsaka beseda 1 Din. ' za dajanj« naeiova ali { u iifro pa 6 Din. (31) Podstrešno stanovanje sobe to kuhinje ▼ sredini mesta oddamo s 1. majem za nizko ceno. — Ponudbe pod šifro »Din 460.—«. 10835-21 S i. majem ogodtio oddamo sitarhova- aje 3 sob s kabinetom, kuhinjo in priitiklinami. — Vprašati pri h i S n i k o ▼ Gliuški uiicd štev. 5. 11361-21 Dvosob. stanovanje v podnritličjiu. kakor tudi i ali 2 sobi ▼ pritličju, s posebnim vbodom oddam r novi vili v Groharjevi ulici St. 9. 11406-31 2 stanovanji trisobno r L nadstropja ta dvosoboo mansardno rolnč-no stanovanje oddam e 1. majem. Naslov v og asnem oddelfcn »Jutra«. 11445-21 Dvosob. stanovanje renovirano, Hicu tramvaja v Vodmatm ia 330 Din oddam z majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11231-31 Enosob. stanovanje e pritiklinami oddam z majem na Celovški cesti 56. 11496-2-1 Stanovanja Vsaka beseda 50 par, za dajanj« naslova ali za šifra » Dia. (21-a) Štirisob. stanovanje s kopalnico in vsemi pritiklinami ter nekaj vrta, iščem s 1. majem, ne preveč oddaljeno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »Do 1300«. L14£9-21/a Enosob. stanovanje ev. s kabinetom, za maj išče mirna uradniška tri-čla.neka rodbina v Rožni dolini. Pomidbe na og"esni oddelek »Jutra« pod Šifro ■Točen 296«. 11465-ei/a Stanovanje S »ob alj 1 e kabinetom m drugimi pritiklinami iščem s 1. majem. — Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »A. A.« 11592-21/» Enosob. stanovanje na TriaSk« cesDi ali ▼ Kj-ika iste ves din od-nc-fcna gospodična. — Po-midte 9 ceno M oglasni oddelek »J-ctra« pod šifro »Tečne plačnica«. 11498-31/1 Sobo odda Vsaka bee««W 60 par: m dajanj« oa«i«*» aii ta tifro • Dm. (28) Opremljeno sobo • posf«b. vhodom, električno razsvetljavo ter uporabo kopalnice in klavirja takoj oddam. Naslov v ogi. oddfJi-1 »Jutra«. 11508-23 Opremljeno sobo event. tndi dve, pri operi, s souporabo klavirja, kopalnice m telefone oddam Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 11505-23 Sobo s souporabo kopa'niee v centru mesca oddam takoj ali tKFznej-e boljšemu in R talnemu g>apo.ln. Naslor r ogasoem oddelku Jutra 11503-23 D&pisi Vsak« beseda 8 Din: ta dajanje naslova aii Mfr« pa S Di«. (24) Alojz Potujem prihodnji t»r?*c do Tebe. Antonija. 114a4-d4 Pridelki < Vsaka beseda 1 Dui. ' za dajanje oasiova a» J 1 ta lifro pa 5 Din. (SSl j 5000 kg dobre mrve prodam. Delom« se lahko plača s hramino knjižico. Pojasnila daje P i 11 a r o, Svaiiceva ulica fcev. 7. 11531-33 Stroji ta dajanj« naslova ab za šifro p« S Din. (19) Frizerski salon za gospode ie dame, oa if>rom et.n e iši točki Ljub jane prodam ped ugodni mi pogoji. Naslov v ogl. vddelku »Jutra«. 11291 19 Pisarniške prostore 3 so-be ln predsoba, vis-a-vis pošte, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10867 19 Štiri sob. stanovanje komfortno, oddam z majem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11307-21 Trisob. stanovanje z delom vrta oddam za maj v v*M na Mir ju. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Maj«. 11484-21 Lepo stanovanje 2 sob. kabineta io vseh pritiklio za 800 Din oddam v vili pod Rožnikom. — foiasnila d« ie Rozman. Dvorni trg 3/n. 11478-31 Prazno sobico solnčno parke tira no — t elektriko ta posebnim vhodom oddam mirni stranki na Miriu, Marmootova al. St. 11._114*1-23 Sobo oddam samo bol jfrmn gospodu r Gledališki 1? pritličje, levo. 11488-23 Sobo >epo opMmljeoo tafcoj «d dam ▼ Taviarje^i nI. 16, pritličje. 11485-23 Mesečno sobo « strogo sepa-rironim vho dom in ratgledom na Mestni trg oddam solidnem* gospoon. Naslon t oglas, oddelku »J-utra«. 11513-23 Prazno sobioo v Mostah, tečem za takoj. Ponudbe na og as. oddelek »Jutra« pod Šifro »Pocetri« l!511-£3/» Opremljeno sobo « posebnim vhodom s sto© njic in elektriko, v centru mesta oddam takoj stalnemu Sfocpodu. Nasio-v pove otfeani oddelek »JutTa«. 11S06-3S Vsaka l>«seda 1 Dtn. ta dajaaj« oaslora al) ta Šifre pa S Dm. (29) Kroj. šivalni stroj dobro ohranjen poceni na prodaj. Vprašati v pralnici t Kolodvorski ulici 8. 11471-29 Pisalni stroj BEem ia 10 dni na posod« proti odškodnini 100 Din. Ponudbe nt oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Dober« 11512-29 Izgubljeno Vsaka beseda 50 par: ta dajanj« naslova aJi ta tifro pa S Din. (881 Denarnica ■ Teehino j« lastnik« ratpoiago t trg. s papirjem ta pi*. potrebščinami Irv. Bonač. Istmtako majhen ldjuček/ 111461-28 Wertheimer ključek majhen, sklopljiT »Stec-her« je bil »gub!jen. — Proti nagTadi ga je oddati v ogiasnetn oddelku »Jutra« 11400-28 Vsaka beseda 1 Din: ; ta lajanj« naslova ali ( ta »rfre pa g Dia. (16) j 10.000 Dtn posojila proti garanciji iščemo z« razširjenje a.ktuelnega po<1-jetia. Ponudbe na og'a*n ■Kidelek »Jntra« pod šifro »Visoke obresti«. 1.1405-16 Posojila za raidoliitev, nak^ip pre imičmin io zemljišč, t;davo daje Kreditna zadruga v Ljubljani, poštni preda! 40 11528-16 Novo SOK pomladansko črno ____ PIVO pivovarne Union vsebuje mnogo slada — ima prijeten okus, fe od 6. aprila naprej v prometu ZA VELIKO NOČ je prispela večja izbira modernih ženskih čevljev semiž, naco itd. prvovrstne kvalitete. Prodajajo se po zelo nizkih cenah. Istotako velika izbira moških, kakor tudi otročjih čevljev po zmernih cenah. V zalogi tudi že letne sandalete (opanke). Se priporoča za obisk znana trgovina s čevlji ALEKS. OBLAT, LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 18. 4882 Usnja to rokavico sivo, sem i®gut»l v mestu. Najditelj naj jo proti nagrada vrne na Vrtači 10. 11470-28 Vsaka beseda 1 Dn: to dajanje naslova aM ta Šibo pa 6 Din. (27, f Psa dobrega čuvaja kupi hotel »Beiievuo« r I^ubljaini. 11534-27 Vsaka beseda 1 Din; ta dajanj« naslova ali t* tifro pa 8 Din. (30) Ženska ročna dela sprejemam T izdelavo, kakor toied«. tudi na svilo, vezenje, filet, m-onograme na svilo m kelim vb'>d. Dermota, Dolenjska e. 19. 11407-30 Kozmetični salon V PariTB in Nesmški Avstrija iffivežbana, i mojstrskim lap.totn dravske tia novisie. dipi. kozmetičarka nudi cenj. občinstvu nego po najmodernejši metod.: maske beute. Gri! Slava, Beethovnov« aiica š* 15. parter desno. 11006-30 Vsaka bessoa 1 Din: za dajanje naslove »H ■a tifro pa 5 Din. ($1) DamskOi slamnikov zadnje novosti krasna izbira v salonu »La femme Cich«, Selenburgova 11373-30 Novost! Kriza! Dame! SpecijaJna prikroj«rrs'ntc« prikroji v«w» vaše garderobo! Damski saion Jožica KumeJi. Miklošičeva 14/1. 11510-30 Čla.ie vseh posmrt. zavarovalnic katerih poslovanje J« b9t> ukinjeno, posivamo. da te » ajibovem lastnem :me repo nemudoma v p.sinn »Sol "-d aro«« v.« v Ljubljane. Aleksandrov« t. St. 5. Za pismen odgovor priložite za 2 Din tnarako 10861-31 Vsaka beseda 1 Din. ia dajanje na-Uova ali za Šifro pa 5 Din. (S? Dražbeni oklic! Dne 10. apT:la ob 14.30 ee vrši v Ljubljani na Pr.vozu štev. 10 javna sodna dražba sledečih predmetov: Pletilnih. šivalnih, eatel in raznih druglb strojev, tranemiisijscke naprave, avta, raznih omaric, pultov, teh-Svic in o-uoenane s preprogo. 11251-82 Sodna dražba! Dne 10. aprila 1333 ob % 15. ari na Privx>zu št, 10 bo sodna dražba različnih predmetov in sicer pietil-r.lh strojeiv, šivalnfga stroja, pultov, tehtnic, avtomobila-, avH*. p.etilnih in-d»-'kJ«m< Adoif Bibnikar. Za Narodno tiskamo d. i. tet F»nc *«***. Za te-ratni del jO «lgo*wa Ato* Jtowk« Ya4 z Ljubljani.