Št. 180 (15.282) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_ GOBCA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 CH)AD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ i rz n n I ID POŠTNINA PLAČANA V GOTOVM IOUU LIK SPED. N ABB.POST.GR. 1/50% BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Nove kartice s plačilnim servisom JR WlS ČETRTEK, 6. JULIJA 1995 Tni" Z(*ru2evati ii Major jev S) dokazal, Safer?1 -pokončni Polj ^eira novi C ne vlivata S-ktoo' hni- ■ Mednarodna | pravda o stari šoli TRST - Ali se odpira novo poglavje v nepremičninskih sporih med Slovenijo in Italijo? Odgovora še ne poznamo, vsekakor pa se je Slovenija v ponedeljek na tržaškem sodišču formalno uprla priposestvovanju stare šole v Nabrežini, ki je bila zgrajena v času avstroogrske monarhije in katere lastnik je - tako piše v tržaški zemljiški knjigi - »Cesarsko-kraljevi okrajni šolski zalog iz Sežane.« Na 3. strani I Prodi sprejel I stranke manjšin RIM - Kandidat leve sredine za predsednika italijanske vlade Romano Prodi je včeraj sprejel predstavnike treh manjšinskih strank. Obiskali so ga voditelji južnotirolske SVP, valdostanske UV in Slovenske skupnosti, ki jo je zastopal Martin Brecelj. Predstavniki manjšinskih strank niso pristopih v levosredinski kartel, vendar so Prodiju zago-tovili, da z desnico nočejo imeti nič skupnega. Govor je bil tudi o slovenski manjšini in o približe-vanju Slovenije Evropski zvezi. Na 3. strani LJUBLJANA / SLO VENSKO-HALI JANŠKI ODNOSI Slovenska vlada zavrnila italijanski osnutek sporazuma Slo naj bi za povsem nesprejemljiv in diskriminatorski predlog ITALIJANSKO GOSPODARSTVO Ekonomski sistem se vendar utrjuje RIM - Italijanski bruto proizvod, po katerem merimo obseg v državi ustvarjenega bogastva (dobrin in storitev), je bil v prvih treh letošnjih mesecih za 4% večji kot lanskega junija. Ce k temu prištejemo ohladitev cen živil ob izvoru in zopetni porast industrijske proizvodnje, ugotovimo, da gre ekonomskemu sistemu vendar na bolje, da pa je treba zdaj napeti vse sile za zatrt j e inflacije, k čemur dodajajo industrije! še čim- prejšnjo revalvacijo lire. Ministrski predsednik Dini je na včerajšnji skupščini Confcommercia pozval trgovce, pa tudi proizvajalce, naj učinkovito podprejo vladno protiinflacijsko politiko ter njene napore za okrepitev izvoza in pocenitev denarja, ki bi omogočila pospešeno izdajanje posojil podjetništvu in s tem tudi zaposlovanje sveže delovne sile še posebno v terciarnem sektorju. Na 2. strani Zamenjave v Majorjevi vladi: Rifkind novi zunanji minister LONDON - Predsednik britanske vlade John Major z zamenjavami v kabinetu ni odlašal niti en dan. Med pomembnejšimi spremembami so nova-stara imena na čelu zunanjega ministrstva in ministrstva za obrambo ter nov podpredsednik vlade. Odhajajočega Douglasa Hurda je na položaju vodje britanske diplo- macije zamenjal Malcolm Rifkind, dosedanji obrambni minister. Proe-vropski Hurd je bil v zadnjih mesecih pogosta tarča napadov evroskep-tikov, zato so le-ti veselo pozdravili novega zunanjega ministra, ki se bolj nagiba k prevladujoči protibm-seljski struji v konservativni stranki. Na 14. strani Še nejasna usoda tržaške pokrajine Poziv deželni vladi, naj nekaj ukrene TRST - Deželni svet se je včeraj ukvarjal z nejasno usodo tržaške pokrajinske uprave, ki jo že dalj Časa vodi izredni vladni komisar Domenico Mazzurco. Ustavno sodišče namreč še ni objavilo razsodbe v zvezi z znanim prizivom stranke Slovenske skupnosti o sporni razdelitvi volilnih okrožij za izvolitev pokrajinske skupščine. Deželna skupščina je po precej dolgočasni razpravi soglasno poverila mandat deželnim telesom, da vzamejo v roke to zapleteno zadevo in da torej odobrijo novo volilno zakonodajo za pokrajine. Debata je nato zaobjela staro (in nerešeno) vprašanje upravnih in političnih odnosov med Trstom in Furlanijo. Vsi so vsekakor bili mnenja, da je treba pokrajinam čimprej priznati nove in konkretne pristojnosti, v nasprotnem primeru naj jih država kratkomalo ukine. Razsodba ustavnega sodišča, za katero vlada precejšnje pričakovanje, bo najbrž znana v prihodnjih dneh. Na 5.strani LJUBLJANA - Politična koordinacija slovenske vlade je včeraj za zaprtimi vrati razpravljala o sloven-sko-italijanskih odnosih, o odnosih s Hrvaško in o predvidevanjih glede spremembe slovenske ustave v zvezi z lastnino tujcev. Razpravljali so o predlogu italijanske vlade o reševanju dvostranskih vprašanj in ta predlog zavmih kot povsem nesprejemljiv. Slo naj bi namreč za tekst, ki Sloveniji nalaga nekatera bremena in glede nepremičninskih zadev doploča diskriminacijske postopke v korist italijanskih državljanov v primerjavi z državljani drugih držav EZ. Zato bo slovcenska diplomacija v kratkem posredovala italijanski vladi svoj predlog za rešitev teh vprašanj, o katerem naj bi se pogajalca MatjažO Jančar in Amedeo de Franchis pogovarjala prihodnji teden. Očitno so se z zavrnitvijo tega predloga odnosi med državama ponovno zelo zaostrih in je malo verjetno, da bi do konca meseca sploh prišlo do kakršnegakoli sporazuma. Na 11. strani POBUDA NOVINARJEV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Vrnite nam Narodni dom! Sindikat slovenske šole iz Trsta v celoti soglaša s pobudo in kot stanovska organizacija pristopa k akciji ter predlaga, da bi slednja zadevala vse slovenske kulturne ustanove, ki si jih je fašizem prisvojil. Sindikat slovenske šole tudi vabi vse šolnike, naj se množično pridružijo pobudi in jo vsestransko pbd- . prejo. Na 5. strani I Nanti Olip novi I predsednik NSKS CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev -organizacija slovenske manjšine v Avstriji - je včeraj za svojega novega predsednika izvolil 39-letnega Nantija Olipa, učitelja verskega pouka. Olip je v drugem krogu volitev dobil 62,4 odstotka glasov, njegov protikandidat Pavle Apov-nik pa 37,6 odstotka. Olip je na položaju predsednika SKS nasledil Matevža Grilca, ki se je po 19 letih vodenja organizacije kandidaturi odpovedal. Na 16. strani Samo Kokorovec v Rimu že drugič prejel zlato kolajno Conija RIM - Samo Kokorovec, naš doslej najuspešnejši športnik, je bil včeraj v Rimu deležen še enega priznanja. Prejel je namreč zlato kolajno Conija za športne zasluge, to je najvišje odlikovanje, ki ga podeljuje italijanski olimpijski odbor. Poletov kotalkar si je odlikovanje prislužil za svetovni naslov, ki ga je lani osvojil v Bordeamcu, kolajno pa so mu izročili tudi leta 1990 po zmagi na SP v Nemčiji. Skupno so za uspehe v letih 1993 in 1994 nagradili 333 svetovnih prvakov in dobitnikov odličij na zimskih olimpijskih igrah v Lillehammerju. Na podelitvi je vlado zastopal podtajnik pri ministrskem predsedstvu Lamberto Cardia, nato pa je na Kvirina-lu nagrajence sprejel predsednik republike Scalfaro. Danes v Primorskem dnevniku Danes začetek kongresa DSL V Rimu se bo danes s poročilom tajnika Massima D’Aleme začel tematski kongres Demokratične stranke levice. Stran 3 Izobraževalni tečaji SDZPI Trideset tečajev v tržaški, goriški in videmski pokrajini je letošnja ponudba Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje. Strane Deželni denar za železarno Deželna vlada FJK bo nakazala 4, 5 milijarde lir za re-sanacijo celovitega območja pod Skednjem, kjer stoji železarna, ki jo bo kupila naveza Bolmat-Lucchini. Stran? Gorica: koalicija v težavah Upravna koalicija na Goriški občini skuša premostiti svoje politične težave z iskanjem dogovora z LS. Stran 10 Italijan Gotti rumena majica Italijan Mario Cipollini je osvbjil četrto etapo kolesarske dirke po Franciji, rumeno majico pa je oblekel njegov rojak Ivan Gotti, ker je dosedanji vodilni, Francoz Jalabert, padel dva kilometra pred ciljem. Stran 17 GLOSA Tudi simboli so pomembni Jože Pirjevec 13. julija 1920 se je mudil predsednik tržaške Edinosti Josip Vilfan na Dunaju. Ko je zvečer s sinom sedel k večerji v restavraciji hotela, kjer je prebival, mu je natakar prinesel telegram. Vilfan ga je vzel in ga dolgo skušal dešifrirati, kajti slovenski tekst so poštni uslužbenci v Trstu ali na Dunaju tako zmaličili, da je bil nerazumljiv. V prepričanju, da so vsi njegovi napori zaman, ga je odložil, tukaj pa se mu je nenadoma posvetilo. Močno je udaril z roko po mizi in zavpil. »Italijani so zažgah Narodni dom«. Narodni dom je simbolna stavba, kakršnih je v Trstu kar precej. V prejšnjem stoletju in na začetku našega ni bilo namreč etnične skupnosti, ki bi se ne hotela predstaviti s prestižnim objektom, da bi opozorila na svojo prisotnost v mestu. Najprej so Grki zgradili cerkve na obrežju, slediti so jim Srbi s cervijo sv. Spiridona, nato pa še evangeličani in židje s svojo sinagogo. Pri tem je zanimivo, da hočejo vse te zgradbe poudariti že s svojo arhitektonsko zunanjostjo ne samo bogastvo, temveč tudi dinamiko skupnosti, ki jih je postavila. So manifest, ki razglaša njeno navezanost na tradicijo, kot tudi njeno odprtost v svet. Grška cerkev je zgrajena v neoklasič-nem slogu, ki je bil nadvse moderen na prelomu 18. in 19. stoletja, a tuj bizantinski arhitekturi, prisotnost katere je razbrati samo v njeni notranjosti. Srbi so si petdeset let pozneje svojo cerkev zamislil kot čudno mešanico srednjeveškega in sodobnega neogotskega stila in jo tako tudi uresničili, kljub ostremu nasprotovanju metropolita v Karlovcih, pod duhovno oblast katerega so spadati. Evangeličani so se odločiti za nemško gotiko, ki je bila v drugi polovici stoletja nadvse aktualna v vsem germanskem prostoru, židje pa na začetku našega za secesijsko sinagogo z močnim levantinskim poudarkom, ki bi prav nič ne motila kot kulisa za Verdijevega Nabucca. Meščanski Trst je vso to arhitektonsko drznost sprejel in nekako prekvasil, čeprav je ni nikoli skušal tudi vsebinsko razumeti. Sprašujem se, koliko je bilo in je povprečnih Tržačanov, ki bi poznati srebrni sijaj ikonosta-ze v grški pravoslavni cerkvi, ki bi vedeti, kaj pravzaprav sporočajo glagolski napisi na cerkvi sv. Spridiona, kakšna je notranjost sinagoge ati evangeličanske cerkve. Kljub temu, da so ostale vse te zgradbe skozi generacije nekako skrivnostne (še najbolj se je med širokimi množicami uveljavila skrbska cerkev zaradi vere v rešilno moč blagoslova pri »Sčavonih«), v bistvu niso nikogar motile. Poudarjale so sicer drugačnost skupnosti, ki jh je zgradila, a ker je šlo za versko različnot, ki ni bila nevarna tezi, da je Trsa talilni kotel, v katerem se vsi prišleki spremenijo v Italijane, niso bile za nikogar kamen spotike. Z Narodnim domom pa so Slovenci spregovoriti mestu na povsem svojski način in nadvse izzivalno. Niso se zadovoljili s tem, da so pokazati svojo finančno moč in svojo modernost tako, da so poverili postavitev zgradbe enemu najbolj inovativnih arhitektov habsburške monarhije Maksu Fabianiju, temveč so z njo tudi sprožiti vprašanje tržaške etnične in kulturne večplastnosti. Mitu italijanske kulture, ki da je kakor magnet, privlačni siti katerega se ni mogoče upreti, so se postavili proti s trditvijo, da je mogoče biti moderen človek in kul-turivan Evropejec, tudi če si Slovenec. S tem so tako močno dregniti v samo srčiko tržaške meščanske samozavesti, da je moral Narodni dom zgoreti, komaj se je ponudila prilika- za to. Dejstvo, da ni zgorel že pod Avstrijo, temveč pod liberalno Italijo, dve leti preden se je Mussolini polastil oblasti, pa že samo po sebi kaže, kakšna je bila družbena in civilizacijska klima, v kateri so tržaški Slovenci živeti pred prvo svetovno vojno in po njej. Danes se postavlja problem vrnitve Narodnega doma. Težko jo bo doseči, kajti bojim se, da italijanska družba še ni dosegla tiste zrelosti, ki bi ji narekovala, da popravi storjene krivice. Z druge strani pa si tudi ne morem predstavljati, da bo v Trstu tudi na ekonomskem polju prišlo do resničnega preobrata, dokler njegovim Slovencem tudi na simbolni ravni ne bo priznano tisti mesto, ki jim gre. RIM / OB OČITNIH ZNAMENJIH, DA GRE EKONOMSKEMU SISTEMU NA BOLJE Dini trgovcem: Pomagajte nam pri zatiranju inflacije Notranji bruto proizvod se je v juniju povečal za 4 odstotke RIM - Predsednik vlade Lam-berto Dini je včeraj še enkrat in dokaj odločno pozval ves proizvajalni in trgovski svet, naj »pomenljivo« prispevata k ohladitvi inflacije, in spomnil, da je distribucijski sistem to že uspešno storil v osemdesetih letih. »Vzroke za ponovno oživitev draginje je sicer treba deloma iskati v preteklosti, nedvomno pa jo gre obrzdati z vsemi razpoložljivimi sredstvi,« je opomnil premier navzoče med govorom, ki ga je imel na včerajšnji jubilejni, 50. letni skupščini Confcommercia, to je konfederacije 800.000 podjetij s področja trgovine, turizma in storitev. Ministrski predsednik je trgovce (a tudi prisotne industrij ce in politike) posredno povabil, naj podprejo gospodarsko-program-sko in finančno listino vlade, torej njeno varčevalno in protiinflacijsko strategijo ter ukrepe za okrepitev izvoza in vzpostavitev po- gojev za znižanje obresti, ki bo omogočilo pocenitev posojil podjetništvu. Dini je poudaril nujo po vztrajnem zasledovanju ciljev, ki jih vsebuje dogovor o dohodkovni politiki, »kajti to je v interesu vseh, podjetnikov, uslužbencev in potrošnikov«, a tudi naglasil, da bo moral vsakdo nekaj žrtvovati. Glede (ne) zaposlenosti je Dini zagotovil, da vladni gospodarski ukrepi predvidevajo mnogo novih delovnih mest na področju terciarnih dejavnosti, in to še posebno kar zadeva specifične profile. Za kar najbolj odločen boj inflaciji se je zavzel tudi novi predsednik Confcommercia Sergio Bille, ki pa je zavrnil seganje po denarnih restrikcijah kot edino sredstvo v tem boju, saj omejevanje kreditov samo še upočasnjuje porabo. Konfederacija meni, da je za res učinkovito pobijanje draginje nujno potrebna pohtična stabilnost. Med skupščino je prišla razveseljiva vest, da se je namreč notranji bruto proizvod (v državi ustvarjene dobrine in storitve) v prvih treh mesecih tega leta povečal za 4% v primerjavi z ustreznim obdobjem lanskega leta oznoma za 1, 5% v primeri z zadnjim lanskim trimesečjem. Ministru za industrijo Albertu Cloju, ki je prisostvoval zboru trgovcev, je to narekovalo ugotovitev, da gre za še dodatno spodbudno okoliščino. »Preprečiti je treba pregretje ekonomskega sistema,« je dejal in opozoril na podatek Zveze trgovinskih zbornic, da so se cene živil ob izvoru v juniju nekoliko ublažile. »To pomeni, da proizvodnja ugodno napreduje in da se obenem kažejo znamenja blažitve inflacije, spričo česar je porast bruto proizvoda še toliko bolj dobrodošel,« je naglasil minister. Konjunkturni povzdig notranjega bruto proizvoda je po na- vedbah strokovnjakov opaznejši kot v drugih industrijsko razvitih državah in ni bil tako zaznaven že od konca osemdesetih let. K temu je pripomogel predvsem izvoz dobrin in storitev, ki je v prvem letošnjem trimesečju narasel za 13,9% v primerjavi z razdobjem januar-marec 1994. Vseeno pa je družinska poraba še zmeraj pod zaželeno ravnijo, saj je povpraševanje po storitvah poskočilo samo za 0,6%, po trajnih dobrinah pa za 0,5%. Na skupščini je bil tudi predsednik Confindustrie Luigi Abele, ki je ob vesti o porastu bruto proizvoda poudaril, da bo 1995 »leto občutne rasti«. In res, to že velja za industrijsko proizvodnjo, o kateri so analitiki zveze indu-strijcev ravno včeraj razodeli, da se je v juniju povečala za 1,2% v primerjavi z majem in za 7,4% v primeri z lanskim junijem. Toda Abete je previden: »Zdaj je treba revalvirati liro.« DANES NAJBRŽ ODLOČITEV O USODI POMEMBNEGA ZAKONA Težave s pokojninami, spet vihar v Ligi Petrini je odstopil z mesta predsednika poslanske skupine Bossijeve stranke RIM - Poslanska zbornica je spet odložila temeljno razpravo o pokojninski reformi, o kateri bo vlada Lam-berta Dinija najbrž (morda že danes) zahtevala zaupnico. S težavami, ki spremljajo parlamentarno pot pokojninske reforme, je povezan tudi odstop Pierluigija Petrini j a (na sliki) z mesta predsednika poslanske skupine Severne lige. Na njegovo mesto je bil izvoljen bivši minister v Berlusconijevi vladi Vito Gnutti, ki je politično zelo blizu Umbertu Bossiju. Z reformo pokojninskega sistema se je znova nekoliko zataknilo v ožji poslanski skupini, ki usklajuje vladne predloge, stališča levosredinske večine in številne popravke, ki jih napoveduje opozicija. Stranka komunistične prenove je uradno potrdila vse svoje amandmaje, nekoliko večjo odprtost pa je pokazala Berlusconijeva »Forza Italia«, ki očitno čaka na Dinijev sklep o vladni zaupnici. Desnica je vsekakor glede tega zelo previdna, kot je potrdil tudi Gianfranco Fini, katerega stranka je predložila več sto popravkov. Petrini ni pojasnil razlogov svojega nepričakovanega odstopa. Mnogi so prepričani, da gre za polemično potezo do Umberta Bossija, ki, kot kaže, misli zavlačevati parlamentarno razpravo o pokojninski problematiki. Ce je to res - je sinoči dejal Romano Prodi - pomeni, da je Severna liga naenkrat spremenila svoje stališče ter ubrala pot političnega spopada z Dinijevo vlado, kar zna imeti zelo hude posledice ne samo na usodo vladnega kabineta, a tudi na bodoče politične odnose med Ligo in levosredinsko koalicijo. V Milanu zaslišan Pillitteri MILAN - Javni tožilec Paolo lelo nadaljuje preiskavo o domnevnem telefonskem prisluškovanju na račun bivšega sodnika Antonia Di Pietra, ter je dal zaslišati bivšega milanskega župana Paola Pilliterija. Cra-xijevega zeta je zasbšal neki častnik sodne policije, o poteku zaslišanja pa ni vesti. Iz Hammameta pa je Bet-tino Craxi izjavil, da je pripravljen govoriti s sodnikom za morebitna pojasnila. »Dovolj je, da se obme na mojega odvetnika...«, je dejal. PRI NOVARI / DVE SMRTNI 2RTVI IN VEC RANJENIH Vlaka čelno trčila NOV ARA - V prvih popoldanskih urah je prišlo včeraj do hude nesreče na železniški progi Milan - Bem, točneje v novarski provinci. Trčila sta ekspresni vlak 334, ki je iz Milana odpotoval ob 12.25 in je vozil v smeri Švice, in pomožni vlak, ki je prevažal gradbeni material za dela na progi. Lokomotiva in nekaj vagonov potniškega vlaka se je iztirilo, poleg tega pa je pomožni vlak dobesedno prerezal konvoj (na sliki AP), v katerega je trčil, kar je terjalo dve smrtni žrtvi in več kot trideset ranjenih. Na kraj dogajanja so prispeli reševalci, gasilci in dva helikopterja. Ranjence - stanje nekaterih je kritično - so sprejeli na zdravljenje v domodossolsko bolnišnico. Prvim preiskavam doslej ni uspelo dognati, ati je imel pomožni vlak dovoljenje za vožnjo po progi in ati je prevoznik potniškega vlaka upošteval vse signale. Morda je torej nesrečo zakrivila človeška napaka. SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 • ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 • ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 DANES ZAČETEK TEMATSKEGA KONGRESA RIM / NA ŽELJO JUŽNIH TIROLCEV, VALDOSTANCEV IN SLOVENSKE SKUPNOSTI DSL načrtuje novo politično usmeritev Na kongresu prvič tudi Berlusconi in Fini Polemična odsotnost bivšega tajnika RIM - Kongres Demokratične stranke levice, M se bo pričel danes v Runu, bo potrdil levosredinsko usmeritev stranke in torej strategijo, ki jo °d vsega začetka zagovarja tajnik Massimo D’Alema. Kongres bo izrazito vsebinskega (ali tematskega) značaja, bo pa tudi priložnost za soočenje o bližnjih političnih perspektivah, o predčasnih volitvah in o odnosih znotraj levosredinske koalicije. Za D’Alemo, ki je bil prav pred letom dni izvoljen za tajnika, to ne bo ognjeni krst, a kvečjemu potrditev že znane usmeritve. To se pravi oblikovanje čvrste levosredinske koalicije, ki za ministrskega predsednika predlaga Romana Prodija, in hkrati zamisel za novo federalno ureditev italijanske levice. DSL naj bi postala moderna sila zmerne levice, odprta do dialoga s Stranko komunistične prenove, s katero pa bo zelo težko sklepati pohtične in programske sporazume. Isto velja tudi za odnose s Severno ligo, kateri je D’Alema v pretek- losti izkazoval precejšnjo pozornost. Kongresa DSL se bodo udeležili predstavniki skoraj vseh italijanskih strank, prvič pa bo navzoča delegacija Nacionalnega zavezništva, ki jo bo vodil sam tajnik Gianfranco Fini. Prisotnost je napovedal tudi Silvio Berlusconi, ki bo jutri stopil na govorniško tribuno. Od političnih liderjev bo najbrž odsoten edino tajnik Severne lige Umberto Bossi. Kongresa se bodo udeležile tudi delegacije levičarskih in naprednih strank iz petdesetih držav. Med uglednimi gosti pa ne bo bivšega tajnika Achilleja Occhetta, ki je v prvi osebi izpeljal preosnovo KPI in nastanek nove levičarske stranke. Occhetto pravi, da so kongresne priprave potekale brez odkritega in demokratičnega soočenja in da torej ne gre za pravi pohticni kongres. Predsednik progresističnih poslancev Lui-gi Berlinguer je obžaloval Occhettovo odsotnost, povedal pa je tudi, da zaradi tega ne bodo odložili tako pomembnega kongresa. Prodi sprejel stranke narodnih manjšin Zagotovil je zavzetost zo rešitev odprtih vprašanj Romano Prodi RIM - Kandidat leve sredine za predsednika vlade Romano Prodi je včeraj v Rimu sprejel predstavnike strank narodnih manjšin v Italiji. Srečanja so se udeležili predsednik južnotirolske ljudske stranke Brugger, južnotirolski poslanec Zeller, poslanec francoske stranke Union Valdotaine Caveri, valdostanski senator Dujany in tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj. Na srečanju, ki je trajalo skoraj poldrugo uro, so predstavniki manjšinskih strank Prodiju razložili, da sicer niso formalno sestavni del levosredinskega kartela, vendar nimajo in ne želijo imeti nič skupnega z desnico, kar pomeni da se dejansko uvrščajo v levosredinsko koalicijo. Od kandidata za predsednika vlade pa predstavniki manjšin želijo, da vključi v svoj program stvarne in ne samo splošne obveze v korist jezikovnih manjšin. Predstavniki manjšin so tudi poudarili svoje zavzemanje za federalizem in za poudarjanje vloge dežel tudi na področju zaščite jezikovnih manjšin. O specifičnih vprašanjih slovenske manjšine je na srečanju spregovoril Martin Brecelj, ki je opozoril, da so manjšine v Evropi v čedalje večji meri pravilo in ne izjema. Vprašanja manjšin v Italiji niso rešena in Slovenci še vedno čakajo na uzakonitev svojih pravic. Brecelj je nato govoril o zahtevi po odobritvi zakona za globalno zaščito, omenil pe je tudi vprašanje zajamčenega zastopstva v izvoljenih organih. Končno je omenil še odnose s Slovenijo in dejal, da je ureditev teh odnosov tudi interes Italije. Romano Prodi je v svojem odgovoru dejal, da razume ta vprašanja in da gre za problematiko, ki sodi v sklop velikih evropskih problemov. Poudaril je, da se sam odločno zavzema za evropsko integracijo in v tem okviru za regionalizem. Vprašanje manjšin pozna, med temi pozna tudi probleme slovenske manjšine. Spregovoril pa je tudi o odnosih s Slovenijo in izrazil željo, da bi Slovenija čimprej postala pridružena članica Evropske zveze; potem bo lažje reševati tudi odprta vprašanja. TRST / BIVŠA ŠOLA V NABREŽINI JE LAST »C. K. ŠOLSKEGA ZALOGA V SEŽANI« Slovenija se je formalno upria priposestvovanju poslopja TRST - Ze itak kočljivim in ^Petim italijansko-slovenskim odnosom se je v teh dneh pridružil še en spor - morda bi ahko rekli samo sporček - na Ppdročju lastništva nepremič-din. Tokrat pa ne gre za zahte-v° Po vrnitvi kake zasežene nepremičnine istrskim begun-oem, ampak se spor odvija na drugi strani meje, to je na ita-Pjanskem ozemlju, točneje v devinsko-nabrežinski občini. Na glavnem trgu v Nabrežini s|pji namreč večje poslopje (na ®bki, foto Križmančič/KRO-^A), ki je bilo dolga leta namenjeno šoli. Zgrajeno je bilo j26 pred prvo svetovno vojno, tofej za časa avstroogrske obla-stk V tistem poslopju je. bila dekoč strokovna šola za kam-n°seke, v času med obema voj-darna in nekaj let po drugi sve-°vni vojni pa osnovna šola in ^rokovni tečaji. Kasneje so v Nabrežini zgradili dve novi °lski poslopji in pritličje stav-,, da nabrežinskem trgu odda-,l v najem dvema trgovcema, ki mata še sedaj tam svoji trgovi-di; v prvem nadstropju pa so Začasno namestili šolo Glasbe-de matice in sedeže nekaterih J^ajevnih kulturnih in športnih društev. Občinska uprava poslopja ni Vzdrževala in zaradi izredno slabega stanja so se kulturne dstanove in športna društva Postopoma izselili, tako da v djem vztrajata samo še obe tr-8°vini. Leta 1993, ko je bila izpuščena prejšnja občinska dprava in je občino za krajšo dobo prevzela komisarka, ki jo Je imenoval prefekt, je slednja, sporazumno z občinsko tajni-Co’ sklenila, da poslopje proda da dražbi in tako delno ublaži roančno krizo, ki jo je Preživljala občina. Rečeno - storjeno, vendar z Zapletom. Pri pregledu zemljiške knjige so namreč dgotovili, da lastnik poslopja dl občina ampak C.K. okrajni šolski zalog v Sežani. Občinska komisarka je najprej naivno zahtevala od zemljeknjižnega urada, naj vknjiži občino kot lastnika poslopja, sklicujoč se na kraljevi odlok iz leta 1923 o preureditvi osnovnih šol in na sicer neobstoječi zapisnik (!), vendar je zemljeknjižni urad to zahtevo zavrnil. Tako je bila občina - če je hotela izvesti dražbo - prisiljena sprožiti sodni postopek priposestvovanja. V ponedeljek je bila na tržaškem sodišču prva obravnava in v presenečenje predstavnikov občine se je Republika Slovenija formalno uprla priposestvovanju. Slovenski konzulat v Trstu je poveril odvetniku Bogdanu Berdonu nalogo, da v tem postopku zastopa interese Slovenije, torej zakonitega lastnika, ki je prevzel dediščino cesarsko-kralje-vega okrajnega šolskega zaloga v Sežani. Ugovor je pravno zelo zapleten in se seveda nanaša na italijansko zakonodajo, ter ga ne kaže podrobno analizirati, vendar je vseeno treba povedati, da tržaški odvetnik izhaja iz načela, da je slovenska država upravičena, da nastopa v zaščito vseh ustanov, ki so obstajale na njenem ozemlju in katerih naslednik je - v primeru lastništva šolskih poslopij - država sama. Negle-de na dejstvo, ali sežanski »šolski zalog« obstaja ali ne, je torej država upravičena, da pristopi k tožbi. Tako se je na tržaškem sodišču odprlo novo poglavje v nepremičninskih odnosih med Slovenijo in Italijo, ki najbrž ne bo ostalo osamljeno. Kdor pozna stanje tržaške zemljiške knjige bo namreč z lahkoto sklepal, da je primerov takih ali drugačnih »šolskih zalogov« na pretek in da bi prav ti lahko vnesli kar nekaj novosti v rim-sko-ljubljanske nepremičninske afere. Bojan Brezigar r POLEMIKA / POMOČ IZ MATICE n SSO noče biti podrejen partner Prejeli smo in objavljamo: Svet slovenskih organizacij je z začudenjem vzel na znanje nekatere izjave predsednice Delovne skupine za manjšine pri Odbom za mednarodne odnose v slovenskem parlamentu prof. Jadranke Sturm Kocjan. Le-ta je v intervjuju Časnikarju Bogu Samsi v nedeljo, 2. julija, samo dva dni po končanem posvetu o manjšim kot subjektu, kategorično izjavila glede načelnega odnosa do manjšine: »Nobene lotizacije, nic pol: pol.« Izjava se je očitno nanašala na zahteve SSO in nekaterih drugih zamejskih organizacij, da gre pomoC Primorskemu dnevniku in drugim osrednjim kulturnim ustanovam v zamejstvu preko obeh krovnih organizacij, SSO in SKGZ, in da se končno neha s privilegi-ranjem določenih institucij iz ideoloških, strankarskih in drugačnih razlogov. Tak usklajen naCin intervencij je bil za nekatere skupne kulturne organizacije dogovorjen že med obema krovnima organizacijama. Bil je tudi sklep Odbora za mednarodne odnose, da se priznata obe krovni organizaciji (zapisnik 75. seje, točka 23). Tak pristop je po mnenju SSO potreben tudi za Primorski dnevnik, ki je edini dnevni Časopis Slovencev v Italiji. Ni dovolj, da je »izredno odprt«, kot trdi predsednica Sturmova, ampak mora biti tudi resnično občuten kot glasilo vseh ah vsaj večine Slovencev v Italiji. O njegovi usmeritvi, povezavah, temeljnih izbirah ne more odločati le ena skupina. Sklicevanje na nadaljevanje Partizanskega dnevnika gotovo pri nas v Italiji ni na mestu, saj drugačnega predhodnika Primorski dnevnik ne bi mogel imeti, Ce smo bili primorski Slovenci enotni v boju proti fašizmu, pri Čemer naj spomnimo na vlogo, ki so jo odigrali slovenski duhovniki s SCekom na Čelu, glasbenik Lojze Bratuž in drugi- Tudi očitek, da je SKGZ že enkrat reševala Primorski dnevnik in da druga krovna organizacija ni izrekla niti besede pomoCi, je iz trte izvit. Takrat SKGZ ni priskočila na pomoč s svojimi sredstvi, saj je sama, ne da bi delila z drugimi, obilno zajemala iz matične podpore, s katero je celo umetno ustvarjala delovna mesta, da bi Zalivu, Mladiki ali komurkoli že odtrgala sodelavca in urednika. Upati je, da pet let po padcu komunizma ne bo prav danes spet diskriminirana tista stran zamejcev, ki ni bila komunistična. To bi bilo izredno slabo spričevalo za demokratičnost slovenskega parlamenta. Zato ne moremo razumeti, kako je mogoče, da se predsednica Delovne skupine za manjšine pri Odboru za mednarodne odnose, opredeh za stahšCa, ki jih zastopa ena sama stran. To je v nasprotju z načeli, da je manjšina subjekt, ki mora sam odločati in se mora torej tudi sam dogovarjati.Tako stališče je tudi v nasprotju s Tezami za strateški dokument o odnosu RS do slovenske narodne manjšine, ki ga je na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve izdelal Matjaž JanCar in ki v petem členu pravi: »Manipulacija manjšine v interesu dnevnih političnih notranjih ali zunanjih potreb konkretne vlade ali političnih institucij in načelno ali pa praktično odrekanje njene subjektivitete in samostojnosti v odnosu do matice pomeni v konCni posledici slabitev strateških interesov RS. Isto velja za poskuse manjšinskih političnih elit, da bi si pridobile prednosti v odnosu matice, do njih s podpiranjem določenih političnih opcij v Sloveniji. Tako matica, kot manjšina, sta in bosta vedno politično pluralen organi- SSO je pripravljen spre-b odgovornosti pri reševanju problemov slo- jeti vse venskih kulturnih, a tudi medijskih in gospodarskih institucij, noče pa biti podrejen partner. Jasno je, da bo problem Primorskega dnevnika odprt, vse dokler ne bo prišlo do rešitve, ki bo imela konsenz glavnine slovenske manjšine v Italiji. Svet slovenskih organizacij v Italiji MAGDA ŠTURMAN V ORGANIZACIJI KRUTA Obisk pri rojakih v daljni Avstraliji (3) V Slovenskem klubu v Adelaideju se da dobiti pristne slovenske jedi - Pojem multikulturalizma Prijetne počitnice v Malem Lošinju V štirih izmenah bo skupno letovalo 400 oseb Adelaide je prijazno, umirjeno mesto. Manjše je od Sydneya in Melbourna, šteje okrog milijon prebivalcev. Kot ostala avstralska mesta je takole oblikovano: razmeroma majhen center je sestavjen iz modernih, visokih palač. V centru so le uradi in trgovine. Sem ljudje prihajajo v službo in po nakupih ali opravkih. Zvečer se vračajo v njihove domove, ki se nahajajo v okolici centra. Tipičen dom v mestu je enonadstropna hiša, ki je po' navadi zgrajena iz temnordeče opere. Hišo po navadi ne pobarvajo. Okrog vsake hiše je zelen vrt z okrasnimi rastlinami, ki je zelo lepo urejen. Včasih v vrtu gojijo nekaj zelenjave ali kako sadno drevo. To počenjajo predvsem italijanski izseljenci. Tu pa tam raste v vrtu tudi kakšna oljka. Tudi ta je večkrat znak, da tam živijo italijanski izseljenci. Ker ima vsaka družina svojo hišo, je mesto zelo obsežno, razdalje pa ogromne. To je tipično za vso celino. Adelaide je glavno mesto zvezne države Južne Avstralije. Na zahodni strani mesto omejujejo dolge bele peščene plaže. Na vzhodni strani se pa dvigajo slikoviti griči, Adelaide Hills, s čudovito naravo. Mesto je znano po različnih številnih cerkva. Obenem slovi tudi po številnih festivalih na prostem, ki jih prirejajo posebno v dolgem poletnem času. Zaradi te značilnosti, Južni Avstraliji pravijo tudi The festival State: država festivalov. Se najbolj pa je me- sto znano po avtomobilskih tekmah Gran Prix Formula 1, ki se vsako leto odvijajo konec oktobra ali v začetku novembra. V mestu Adelaide živi precej Slovencev. Vsako nedeljo se zbirajo v Slovenskem klubu na ulici Lasalle, v Dudley Park. Tu je mogoče večerjati, po navadi tipične slovenske jedi in poklepetati z drugimi rojaki. V klubu je mogoče prebirati slovenske revije in časopise. Občasno oh sobotah prirejajo plese ali razne druge družabnosti. Na žalost mladina v klube ne zahaja. Tu se zbirajo le njihovi starši, oz. tisti, ki se niso rodili v Avstraliji. Njihovi otroci pa se čutijo že prave Avstralce, saj so se popolnoma integrirali v avstralski narod. Drugi zbiralni center naših rojakov je slovensko versko središče na Young Avenue, v okrožju Hind W. Poleg manjše cerkve moderne oblike stoji zraven še prostorna dvorana. Slovensko mašo prirejajo v Adelaidi vsako nedeljo, mašuje pater Janez. V cerkvi sem opazila tudi nekaj mladih, slišala pa sem, kako je duhovnik med mašo ponavljal nekaj stavkov tudi v angleškem jeziku in to me je nekoliko motilo. Saj je to eden redkih trenutkov, ko potomci slovenskih izseljencev javno.slišijo materin jezik, sem si mislila. Zato bi morala biti maša izključno v slovenskem jeziku. Po maši sledi kratka družabnost, kjer je mogoče ob srečanju drugih Slovencev naročiti domačo potico in skodelico kave. V Avstraliji se izvirni jezik staršev s težavo prenaša v drugo generacijo. Slovenskih šol ni, otroci izseljencev pa se med njimi težko družijo, saj se pomešajo med njihovimi sovrstniki, ki so različnega izvora, med njimi pa teče le angleški jezik. Včasih slovenski klubi prirejajo kak tečaj slovenščine za otroke, kar je vsekakor premalo. Res je, da se v večini družin zavedni starši z njihovimi otroci stalno pogovarjajo v slovenščini, otroci pa jim Cesto odgovarjajo v angleščini. Med mojim potovanjem po Avstraliji sem spoznala precej sinov in hčer slovenskih, kot tudi italijanskih izseljencev. Največkrat sem naletela na slučaje, ko so se starši z njimi pogovarjali v materinem jeziku, oni pa so odgovarjali le v angleščini, čeprav so materin jezik popolnoma oblvaladali. Tudi jaz sem z njimi vztrajala v svojem jeziku in največkrat so mi le odgovarjali v slovenščini. Prav gotovo je na pomanjkanje narodne zavesti vplivala asimilacijska politika, ki so jo prvotni britanski priseljenci izvajali na neangleško govoreče prišlece. Britanci so do drugih narodnosti od vselej bili netolerantni. Komaj v sedemdesetih letih se je država začela zavedati, da je prebivalstvo heterogeno. Izoblikoval se je novi pojem, namreč MULTIKULTU-RALIZEM, oz. postopna integracija izseljencev, ne več njihova asimilacija. Od tedaj dalje se lahko vsaka etična skupina svobodno izraža v svojem jeziku, utrjuje svojo narodno zavest po društvih, cerkva, izraža se v literaturi in glasbi. Slovenščina, kot tudi ostali izmed 120 različnih manjšinskih jezikov, je priznana na vseh avstralskih univerzah kot samostojni predmet. Vsekakor pa mislim, da se še vedno opazijo posledice prvotnega britanskega rasizma. Verjetno se angleško govoreči priseljenci ali njihovi potomci še vedno podzavestno čutijo, da so oni prvi kolonizirali Avstralijo. V ostalih prebivalcih se pa občuti, da so morali čim hitreje sprejeti navade in jezik britancev, če niso hoteli ostati tako rekoč »drugorazredni prebivalci«. Točno število Slovencev v Avstraliji ni poznano. Po zadnjih podatkih naj bi v Avstraliji živelo kakih 30.000 Slovencev oz. njihovih potomcev. Podatek pa je precej netočen. Ob zadnjem popisu prebivalstva se je npr. veliko tržaških Slovencev zapisalo za Italijane, iz matične domovine za Jugoslovane, veliko potomcev izseljencev pa enostavno za Avstralce. TRST - V petek, 30. junija pod večer, se je vrnila v Trst oziroma Gorico, druga skupina udeležencev desetdnevnega letovanja v Malem Lošinju v organizaciji Krožka za rekreativno udejstvovanje iz Trsta (KRUT). Pred odhodom so se v hotelu Bellevue v prelepem zalivu Cikat, kjer so bili nameščeni, srečali s tretjo skupino skoraj 100 letoviščarjev, prav tako iz Trsta in Gorice. Tej tretji skupini bo sledila še četrta. Skupno bo letos na Lošinju v organizaciji KRUT-a letovalo kar blizu 400 ljudi. Desetdnevno bivanje druge skupine v Malem Lošinju oz. v dobrih četrt ure oddaljenem Cikatu, je minilo vse prehitro, saj so dnevi minevali v stalni dejavnosti, ki je poleg sončenja in kopanja v kristalno čisti vodi zaliva, poleg raznih družabnosti od tombole Tito Puente v Vidmu V okviru videmskih poletnih prireditev, ki jih že vrsto let prireja tamkajšnja občinska uprava v sodelovanju z združenjem CSS, bodo danes zvečer ob 21.30 na trgu Mat-teotti zazveneli užitni latinsko ameriški ritmi. Na najbolj pričakovanem glasbenem večeru celotnega sporeda bo nastopil slavni kubanski glasbenik Tito Puente v spemstvu njegovega Latin Ensembla. Sedemdesetletni Uder latinskih ritmov je posnel preko 60 albumov, zabaval milijone ljudi na veseb-cah, praznikih in koncertih. Kljub letom se Puente s predstavljanjem salse, patepate, meren-gueja, boogalooja, shinga ter drugih karibskih in latinskih ritmov še vedno zabava. (aw) do srečelova in hotelskih predstavitev kulinaričnih in folklornih značilnostih otoka, obsegale tudi krajše poldnevne izlete z avtobusom v idilični Veli Lošinj (razvpiti Portofi-no nima kaj opraviti s tem biserom) ali z motorno ladjo na otoka Su-sak in Ilovik. Posebno zanimiv je bil izlet na Ilovik, kjer so 29. junija praznovali vaškega pa-trona sv. Petra s procesijo v kostumih, godbo na pihala in drugimi spremnimi prireditvami. Vreme je bilo ves čas lepo z izjemo dveh dni, to pa je bilo takrat, ko se je na Tržaškem in Goriškem razbesnelo neurje. Na Lošinju večjega neurja ni bilo, je pa eno noč in naslednji dan neprenehoma deževalo, morje se je razburkalo in za dobra dva dni se je tudi precej ohladilo. Toda prej in potem je sonce Vpr.: »Zaposlen sem kot odvisni delavec pri gradbenem podjetju. Poleg plače prejemam tudi družinsko doklado za nezaposleno ženo in dva mladoletna otroka. Vsako leto moram prve dni julija javiti dohodke in prješnjega leta. Zanima me, če so tudi letos povišali to mejo dohodkov in koliko znašajo. S.A.« Družinsko doklado oziroma nakazilo za družinsko skupnost skrbstveni zavod INPS izplačuje odvisnim delavcem, upokojencem in prejemnikom drugih ekonomskih podpor (obolelim in brezposelnim delavcem ter osebam v dopolnilni blagajni). Pri ugotavljanju upravičencev in višine ustreznega nakazila kar močno žgalo in naši letoviščarji so se dodobra namartinčili na plaži in pridno namakali v prijetni svežini morske vode. V celoti so imeli kar osem polnih sončnih dni, čez noč pa kakšna odeja ni bila prav nič odveč. Lepo število letoviščarjev, predvsem žensk, se je redno udeleževalo jutranje rekreativne telovadbe na plaži pdo vodstvom simpatične hotelske animatorke. Predzadnji večer so mnogi preživeli na terasi gostišča Pro Sailing Acca-demy, ki ga ima naš tržaški rojak David Poljšak, in se tam ob kozarčku dobre kapljice sprostili tudi z narodno in partizansko pesmijo, poslovilni večer pa je potekal s slavnostno večerjo ob romantični svetlobi sveč, z nastopom otroške mladinske folklorne skupine in se seveda zaključil s plesom. ugotavlja obstojnost dveh postavk: koliko je družinskih članov (poleg žene pridejo v poštev tudi mladoletni otroci oziroma invalidni polnoletnih otroci) in višino dohodka družinskih članov, ki izhaja iz zadnje davčne prijave. Statistični ' zavod ISTAT je ugotovil, da se je indeks cen na drobno med 1993 in 1994 povečal za 3, 9 odstotka, kar pomeni, da se tudi odgovarjajoča meja dohodka za dodelitev družinskega nakazila uskladi oziroma ovrednoti za 3,9 odstotka. Za obdobje od 1. julija 1995 do 30. junija 1996 je prvi tak mejnik dohodek 17 milijonov 306 tisoč lir, za dve osebi 21.632.000 lir, za tri S prihodom tretje skupine je organizacija letovanja z upravo Primorskega dnevnika poskrbela tudi za redno prihajanje Prynorskega dnevnika s posebno dostavno službo, kar bodo letoviščarji nedvomno cenili. Hrana v hotelu je dobra, obilna in dovolj pestra, saj lahko gostje po bogatem zajtrku izbirajo za kosilo in večerjo med tremi menuji. Tujih gostov je letos na otoku več kot lani. Med njimi so najštevilnejši Nemci, so pa tudi Italijani iz Trsta in iz drugih mest v notranjosti države. Tudi samo mestece Mali Lošinj so kar lepo polepšali, predvsem pa so povsem na novo tlakovali in uredili glavni trg, ki so ga v času bivanja skupine tudi slovesno predali svojemu namenu z govori, godbo na pihala, nastopom mažoretk in s cvrtjem rib na zasidranih ribiških ladjicah. Relativne bližine vojnega območja v Bosni in v predelih zasedene Hrvaške na otoku sploh ni čutiti. Nanjo opozarjajo le redni nočni in dnevni kontrolni preleti vojaških letal NATO iz italijanskih oporišč proti Bosni in nazaj. Da tudi tretji skupini ne bo manjkalo razvedrila in petja, jamči med drugim prisotnost kar dveh naših glasbenikov v njej, Oskarja Kjudra in Silvana Križ-mančiča; za vsak primer je Oskar prinesel s seboj še violino. j.k. 25.958.000 lir itd. Z ozirom na število članov družine in višino dohodka INPS izplača forfetarni znesek družinskega nakazila, ki lahko znaša 20.000 lir, 50.000 lir ali več. Zavarovanci oziroma upokojenci, ki prejemajo družinsko doklado, bi morali takoj preveriti, če obstaja še pravica do te socialne podpore na osnovi usklajenih dohodkovnih meril in skupnega zneska dohodkov, ki so jih vsi družinski člani (polnoletni otroci so izvzeti) ustvarili v letu 1994. Po zakonu bi nameč morali v roku 30 dni izrecno javiti delodajalcu oziroma zavodu INPS, da nimajo več pravice do družinskega nakazila. (B) Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT. Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax‘0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG PATRONAT INAC SVETUJE Družinska doklada na osnovi usklajenih dohodkov . PRED RAZSODBO USTAVNEGA SODIŠČA SOCIOLOGIJA / DAN NA GORIŠKI UNIVERZI Še nejasna usoda tržaške Pokrajine Razprava v deželnem svetu in poziv upravi, da vzame v roke to zelo zapleteno zadevo Propad medetničnih dižav in novi nacionalizem Slovenski sociolog Zdravko Mlinar o balkanski krizi TRST - Ustavno sodišče bo Sele v prihodnjih dneh objavilo razsodbo v ^vezi s prizivom o razdelitvi volilnih okrožij za izvolitev tržaškega pok-mjinskega sveta. Priziv je vložila Slovenska sku-Pnost, ki je mnenja, da je znani »dekret Palamara« v nasprotju z ustavo ozi-loma z državnimi zakoni, *n določajo, da ima osrednja občina pokrajine (v tem. primeru tržaška) kvečjemu lahko polovico volilnih okrožij. Trst pa jina kar 21 okrožij, okoliške uprave pa le tri. Za-radi priziva SSk je Deželen upravno sodišče 'TAR) odložilo lanske volitve in potrdilo na čelu Pokrajine izrednega ko-inisarja Domenica Maz-zurca. O tem vprašanju se je včeraj ukvarjal tudi deželni svet na osnovi dokumenta, ki ga je predložila svetovalka Anna jnccioni (Severna liga). Fo precej dolgočasni razpravi je skupščina sogla-sno poverila mandat pri-stojnim deželnim telesom, da vzamejo v roke 1° zapleteno zadevo in da prispevajo k premostitvi sedanjega stanja. V bistvu gre za poziv Deželi- da v skladu z novimi državnimi zakoni sama odobri volilno zakonodajo tudi za izvolitev Pokrajinskih skupščin. Včerajšnja razprava, kot rečeno, ni prispevala dic novega. Odlok nekdanjega tržaškega prefekta Palamare je sicer doži-Vel različne ocene, vsi pa so se strinjali s potrebo, da dobijo pokrajinske Uprave nove in konkret-U® pristojnosti. V nasprotnem primeru gre za povsem nepotrebne javne ustanove, ki jih v primem ukinitve nihče ne bo pogrešal. Zato je popolnoma razumljivo, da mnogi ne vidijo razlik med vladnim komisarjem in redno izvoljeno upravo. Sedanji komisar Mazzurco je po mnenju nekaterih celo boljši od marsikaterega bivšega predsednika. V debati se je oglasil tudi Miloš Budin (DSL), ki je prepričan, da tako sedanji, kot prejšnji volilni sistem, nista diskriminirala slovenske manjšine. Število izvoljenih svetovalcev je namreč določeno na osnovi rezultata volilne liste v pokrajinskem okviru. V nasprotju z ustavo pa je dejstvo, da je o razdelitvi volilnih okrožjih takrat odločal prefekt, medtem ko sodi to v pristojnost vlade in parlamenta. Soočenje je nato zaobjelo vlogo pokrajin v deželni stvarnosti, odnose med Trstom in Furlanijo ter pristojnosti Dežele na področju volilne zakonodaje. O tem je bilo slišati zelo različna mnenja, na koncu pa so vsi soglašali, da mora deželna uprava nekaj vendarle narediti, v nasprotnem primeru bo Mazzurco ostal na čelu tržaške pokrajine gotovo še nekaj let. Določeno razburjenje je sprožil predlog po združitvi tržaške in go-riške pokrajine, ki sta ga skupno iznesla Paolo Ghersina (Zelena lista) in socialist Roberto de Gioia. [HVRNITE NAM NARODNI POMh Sindikat slovenske šole se pridružuje pobudi Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst, v celoti soglaša s pobudo novinarjev Primorskega dnevnika »Vrnite nam Narodni dom« in kot stanovska organizacija pristopa k akciji ter predlaga, da bi slednja zadevala vse slovenske kulturne ustanove, ki si jih je fašizem prisvojil. Med mnogimi odprtimi vprašanji, ki zadevajo slovensko šolo v tem obdobju so najbolj aktualna tista, ki jih v prvi vrsti urejajo mednarodni sporazumi in konvencije. Nedvomno gre tudi tu za zgovorno pričevanje nesprejemljivega odnosa do slovenske manjšine pri katerem še vedno vztraja italijanska država. Sola in kulturne ustanove predstavljajo danes neprecenljivo bogastvo ne le kot institucije, ki razvijajo in bogatijo poznavanje slovenskega jezika in kulture ampak tudi kot ustanove, ki dajejo naši mladini možnost obogatitve socialnega življenja Sindikat slovenske šole, vabi vse šolnike, da se množično pridružijo pobudi in jo vsestransko podprejo. GORICA - Udeleženci 32. svetovnega kongresa sociologije so včerajšnji dan namenili obravnavi nacionalizma in mladih državnih tvorb. Sedež svojega delovanja so za en dan prenesli na Goriško, kjer so jih sprejeli predstavniki krajevnih oblasti. V nabito polni zborni dvorani goriške univerze sta tako kongre-siste pozdravila predsednica pokrajine Marcoli-nijeva in podžupan No-selli, medtem ko se deželni svetovalec To-mat, katerega intervencija je bila tudi najavljena, srečanja ni mogel udeležiti. Gostitelja sta, kot je bilo sicer pričakovati, poudatila pomen dialoga med kulturami, strpnosti in sodelovanja. Oba sta se tudi zaustavila ob pomenu goriškega in-ternmezza v okviru svetovnega kongresa sociologije in ob vlogi mesta, predvsem pa ob zgodovini, »ki se je kruto poigrala z njegovo usodo. Najhujše trenutke je Gorica preživljala med drugo svetovno vojno in takoj po njej, vendar pa je znala te težave premostiti s strpnostjo in spoštovanjem do drugačnih,« sta povedala Marcolinije-va in Noselli. Predsednica pokrajne se je nazadnje omenila še potrebo po poznavanju zgodovinskih dogodkov in po ohranjevanju spomina nanje. Moderator včerajšnjega srečanja, prof. Gasparini, je seminar uvedel z besedami, ki so podčrtale pomen tovrstnih pobud, ki naj »s strokovnega stališča ponudijo nekaj smernic tistim narodom Pogled na del udeležencev goriškega posveta sociologov in deželam, kjer vlada sovraštvo in je medkulturna komunikacija onemogočena.« V uvodnem nagovoru je v glavnih obrisih začrtal predpostavke za razvoj teme dneva, zgodovinski proces prehoda iz nacionalne države, kakršna se je izoblikovala v zahodni Evropi moderne ere, v mul-tietnično obliko velikih imperijev, kot sta to bili Sovjetska zveza in Jugoslavija. Take državne tvorbe so po svoji strukturi nesimetrične in zato ranljive. Iz teh razlogov so se sesule v množico manjših držav, ki šele morajo ustvariti svojo identiteto. Državice si Cesto prikrojijo lastno zgodovino in izoblikujejo mite, ki odgovarjajo nacionalističnim zahtevam njihove politike. Tako uvodni del zasedanja kot tudi referati, ki so temu sledili, so se bolj ali manj posredno dotaknili vprašanja vojne v Bosni in Hercegovini. Prvi referat, ki ga je kongresistom predstavil profesor Madhi El-mandjara iz Maroka, je bil skoraj v celoti posvečen temi evrocentriz-ma in etnocentrizma, s posebnim poudarkom na zahodni civilizaciji, »ki se zapira vase in na ta način otežkoča dialog z ostalimi kulturami. Ena od teh kultur, ki jih evropska ne sprejema, je islamska. Konfliktualno soočanje islama in zahoda lahko resno ogroža mirno in plodno sodelje-vanje v svetovnem okviru. Slovenski sociolog prof. Zdravko Mlinar je svojo študijo predstavil v referatu z naslovom “Teritorialne vojne v retrospektivi in prospektivi”. Izredno zanimiva je bila njegova interpretacija balkanske krize, vzroke za katero naj bi ne šlo iskati v zgodovinskem sovraštvu med narodi, ki so se prav na etnično najbolj nestanovitnih območjih zgledno spoštovali in so med sabo sodelovali. Tretji poseg, ki ga je pripravil ameriški znanstvenik Victor Zaslavsky, je prikazal položaj, ki je v marsičem morda podoben balkanskemu: vojno v Čečeniji. Zaustavil se je predvem ob zgodovinsko - političnem prerezu današnje krize, ob prehodu iz sovjetskega sistema v nov družbeni red. Referatom je sledila razprava, popoldne pa so se kngresisti po že ustaljeni navadi zbrali v delovnih skupinah pred sklepnim srečanjem na goriškem gradu in povratkom preko Nove Gorice v Trst. (mg) HjvjlADi PROTI RASIZMU IN NESTRPNOSTI Evropski vlak potuje Jutri prihod udeležencev v Ljubljano in nato v Milan TRST - Evropski vlaki proti rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu ju nestrpnosti se počasi bližajo končnemu cilju, Strasburgu. V vecjih evropskih mestih in pre-stolnich se mladi udeleženci vlaka seznanjajo z različnimi stvarnostmi stare celine. , Udeleženci vlaka se bodo med jutrišnjim postankom v Ljubljani seznanili z begunsko problematiko in s posledicami vojne na civilno prebivalstvo. Program prireditve, ki se bo ZaCel sicer že okoli 14. ure s Prihodom vlaka na železniško postajo v Ljubljani, bo potekal v be-Sunskem centru Vic. Po kosilu za udeležence in Predstavitvi poteka akcije ter stanja v Sloveniji, se bo zvrstil kulturni program, ki obsega lutkovno predstavo "Kužek in muca” v izvedbi lutkovne skupi-Ue Luft, nastop otrok iz begunskega centra Vic, nastop kulturne skupine KAR, ki jo sestavljajo be-guusld učenci in dijaki iz Gorenj-ske z glasbeno scensko predstavo Povodni mož”, nastop otrok in mladine iz Novega Mesta in Bosne in Hercegovine z glasbeno Predstavo "Kam greš človek? ”. Posebna točka kulturnega programa bo razglasitev rezultatov na- tečaja za najboljši grafit in likovno delo na temo akcije. Večer se bo zaključil z glasbo, in sicer najprej z nastopom Aide Cobadič in Saša Dukica ter otrok in mladine iz Bosne in Hercegovine in Novega Mesta s pesmijo "Ljubezen v vas”, ob 20. uri pa se bo začel koncert, na katerem bodo nastopale rock skupine Vali, Spiritual Pyrotech-nics ter Demobtion Group. Vlak bo iz Ljubljane odpotoval v jutranjih urah v -smeri Milan. Vlak bo dospel tudi v našo deželo, in sicer za krajši postanek v Vidmu, kjer se bodo skupini potnikov iz drugih držav Evrope priključili tudi udeleženci iz Italije. Slednji se bodo srečali že jutri zvečer na informativnem srečanju oziroma na pripravi na milansko etapo, ki bo tudi edina etapa kakega evropskega vlaka v Italiji. Milanski program se bo začel v popoldanskih urah na železniški postaji ter se bo nato preselil v center mesta. Se od jutranjih ur bo v mestu organizirana razstava oziroma stojnica z informativnim gradivom o kampaniji proti rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu in nestrpnosti. Poudarek milanske etape evropskega vlaka bo na vprašanju pri-selj encev. Peter Rustja Lepe in dragocene izkušnje Petra Rustje v evropskih mladinskih organizacijah TRST - V nedeljo se začenja v Strasbourgu Evropska teden boja proti rasizmu, antisemitizmu, ksenofobiji in nestrpnosti, ki ga v sklopu Sveta Evrope organizira v to ustanovo vključeni Mladinski odbor. Le ta se seveda še posebej bavi z mladinsko problematiko, ki je v vseh evropskih državah v ospredju prizadevanj za rešitev številnih vprašanj. Na srečanje mladih v Strasbourgu odhaja v teh dneh kar šest vlakov mladih iz raznih evropskih držav. Iz naše države odhaja iz Milana vlak, ki bo odpeljal v Strasbourg kar okrog 600 mladih. Skupno se jih bo na tem zasedanju zbralo okrog 1.500, kar daje le-temu seveda še poseben pomen in tudi poUtično težo. Član tega Evropskega biroja je tudi "naše gore list” Peter Rustja (na sliki s kitaro v rokah), M dela v tej mednarodni ustanovi že dve leti ter se je v tem času udeležil že simpozijev v Barceloni, VValesu, Rimu, nedavno tega pa na otoku Aland na Finskem, kjer živi švedska manjšina, edina manjšina v Evropi, pa morda tudi v svetu, katere jezik je priznan kot edini uradni jezik, Id ga uporabljajo tudi prebivalci Finske, kamor otok sicer spada. »Moje delo v tej ustanovi je, tako kot delo vseh ostalih, prostovoljno. Opravil sem študije na tržaški univerzi in sicer na fakulteti za jezike in zgodovino. Potem me je čakala še vojaščina, ki sem jo, kot oporečnik, opravil z delom na ZSKD, ki je bilo zame zelo zanimivo in koristno.« Na otokih Aland, s katerih se je Peter vrnil pred kratkim, je celo vodil skupino, ki se je bavila s specifičnimi problemi manjšin, istočasno pa tudi počastila 50-letnico delovanja Organizacije Združenih narodov. »S številnimi udeleženci teh srečanj sem že navezal prijateljske stike. Sporazumevamo se v angleščini, nemščini, pa tudi v italijanščini. S tem v zvezi naj povem anekdoto. Srečal sem se na zadnjem zasedanju z mladim udeležencem, za katerega pa nisem vedel, odkod prihaja. Ko sva se že začela pogovarjati v angleščini, sva naenkrat ugotovila, da sem sam tržaški Slo- venec, on pa Michele Obit, torej beneški Slovenec, doma iz Spetra, ki dela, kot novinar, pri Novem Matajurju. Seveda nama je bilo pri srcu, ob tej ugotovitvi, kar milo in toplo.« Sicer pa nanrjeTPeter povedal, da poznajo člani Evropskega biroja dobro tudi našo problematiko. Tako so v angleščini prebrali Imjigo Pavla Stranja "Slovenci od A do Z”, imajo na razpolago priročnik v angleščini in francoščini, kjer je tudi poglavje o Slovencih, več mladih pa se je udeležilo študijskih obiskov na Tržaškem, Goriškem in v Vi- demski pokrajini. »Dela in študija nam torej ne manjka. Naše delo je timsko in ga torej opravljamo v večjih ali manjših skupinah. Na vsak način sem zadovoljen, da sem kot tržaški Slovenec vključen v to ustanovo, saj lahko preko svojih prijateljskih vezi, pa tudi referatov, ki jih imam, pripomorem k spoznanju mladih z našo stvarnostjo, našimi željami in zahtevami.« Petru in mladinskemu odboru te pomembne evropske ustanove voščimo veliko delovnih uspehov. Neva LukeS POKLICNO IZOBRAŽEVANJE / VRSTA NOVOSTI NAŠEGA ZAVODA PREGLED / MALA MATURA Trideset tečajev, 6.000 ur, nove ponudbe SDZPI Namesto kuharskega celoletni poklicni tečaj za natakarje Največ dijakov »zadostnih« Skoraj polovica izdelala z zadostno oceno - 9 odličnjakov VeC znaš, več veljaš, so pravili nekoč. Modrovanje iz preteklosti postaja v sodobnem svetu vse bolj aktualno. Znanje in sprotno izpopolnjevanje je postal delovni imperativ na pragu tretjega tisočletja. Američani dobro vedo, kako jim delo streže življenje: njihovi statistiki so izračunali, da zamenja vsak delavec delovno mesto povprečno vsakih pet let Vemo torej, kam nas vodi splošna sla po amerikanizaciji: brez izobraževanja in stalnega izpopolnjevanja si delovne bodočnosti ni mo- Trideset tečajev SDZPI v treh Pokrajina Tret -Dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za uradnike izvozno-uvoz-nega podjetja. -Dveletni poklicni tečaj za natakarje (1. letnik). -Windows office (win-dows, winword, exeel, access). -Excel 5.0. -VVord za Windows 6.0. -Works za Windows 3.0. -Osnovna informatika. -Socialno-vzgojni operater. -Otroška varuška. -Biološko in integrirano kmetijstvo. -Upravljanje agriturističnega obrata. -Vinogradništvo in tehnike kletarstva. -Degustacija vin in poroka vino-hrana. Tehnik v kemijsko-biološkem laboratoriju (za dijake 4. in 5. razreda zavoda J. Stefana). -Trgovinske dejavnosti. -Tehnike prodaje. -Zunanja trgovina (za vmesne kadre v podjetju). -Angleščina za poslovno uporabo. -Varnost in higiena na delu. -Podjetniško usposabljanje. -Marketing v zunanji trgovini. Pokrajina Gorica -Windows office (dva enaka tečaja). -Vodenje knjigovodstva v podjetju. -Angleščina za poslovno uporabo. -Telesna komunikacija. -Specializiran tehnik v zunanji trgovini (za 4. razred zavoda I. Cankarja). -Specializiran tehnik v zunanji trgovini (za 5. razred zavoda I. Cankarja). -Marketing za obrate v vinogradništvu. Pokrajina Videm -Upravljanje gostinskega obrata. -Vodenje srednje-ma-lega obrata. goče zamisliti. Izobraževanje in izpopolnjevanje sta že nekaj desetletij premisi, na katerih temelji delo Slovenskega deželnega poklicnega zavoda za poklicno izobraževanje. Zavod ponuja, daje s svojimi tečaji široko paleto možnosti mladim, da se po lastnih potrebah in interesih približajo delovnemu svetu, odraslim pa, da obogatijo znanje ah pa tudi pokukajo na nova delovna področja. Tečaji, ki jih zavod prireja, niso nametani kar tako tja v en dan, le da bi jih izvedli; sledijo določenim gospodarskim zakonitostim, skušajo (predvsem mlade) usmerjati na tista delovna področja, kjer obstajajo dobre možnosti za zaposlitev. Primer? Ravnateljica zavoda Tamara Blažina je navedla letošnjega. Prav včeraj smo na teh straneh pisali o uspešnem koncu dveletnega kuharskega tečaja s kvalifikacijo. V zadnjih letih se je na teh tečajih izšolalo za tri generacije kuharjev. Povpraševanju po kvalificiranih kuharjih je bilo zadoščeno s kvalificirano poklicno ponudbo. Vodstvo zavoda se je zavedalo, da bi z vztrajanjem pri kuharskih tečajih s časom le prispevalo h kopičenju brezposelnih kuharskih pripravnikov. Zato se je v sodelovanju z gostinsko sekcijo pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju odločilo, da zaigra drugo karto z gostinskega področja: namesto kuharskega tečaja je za prihodnje šolsko leto organiziralo dveletni poklicni tečaj za natakarje. Z drugimi besedami: odločilo se je za preskok iz kuhinje v jedilnico. Natakarska služba s kvalificirano strežbo tako v jedilnici kot v baru daje svoj Tečajniki SDZPI so tudi letos osvajali novo tehnološko znanje (foto KROMA) pečat delu v gostinskem objektu: gostinci vedo povedati, da je mnogokrat prav od dobre postrežbe odvisno, ati se bo gost vrnil v lokal, ah ne. Na zavodu pa se je v preteklih tednih dogodilo sledeče: mnogo mladih, ki so komaj končati nižjo srednjo šolo, se je zglasilo v tajništvu, da bi se vpisalo v kuharski tečaj, ne pa v ponujeni tečaj za natakarje. Vodstvo zavoda se je zato odločilo, da bo v primeru velikega povpraševanja po kuharjih, prišlo do zamenjave tečajev: tečaj za kuharje bo spodrinil tečaj za natakarje. Zamenjava je možna, Dežela bi privolila vanjo, ker spadata oba tečaja v isti poklicni sektor, gostinstvo. Dežela je letos odobrila SDZPI skupno 30 tečajev: 21 v tržaški, 7 v goriški in - to je zelo pomembno - 2 v videmski pokrajini. Potem ko je Travanutova deželna vlada lani odobrila prvi slovenski poklicni tečaj v Benečiji, je letos odbor, ki ga vodi Alessandra Guerra, sledil njegovemu zgledu. Tečaji se dehjo v tri sorte. Jutranji za poklicno izobraževanje obsegajo poleg tečaja prvega letnika za natakarje še 1. in 2. letnik tečaja s kvalifikacijo za uradnike izvozno-uvoznega podjetja. Večerni izpopolnjevalni tečaji posegajo tudi letos na področje informatike, kmetijstva, socialnega varstva, trgovine in socialne trgovine. Tretji tip tečajev predstavljajo tako imenovani tečaji mikrospedalizadje za dijake 4. in 5. razredov pok-licnih zavodov. Te tečaje, ki spadajo v okvir Projekta ’92, ureja konvencija, ki jo je ministrstvo za šolstvo podpisalo z deželami. SDZPI tako pripravlja tečaje specializacije (z obvezno delovno prakso) za tržaški zavod J. Stefana in goriški zavod I. Cankarja Seznam, ki ga je vodstvo Zavoda predložilo pred meseci dežeh, je obsegal večje število tečajev od tistih, ki jih je dežela nato odobrila (in jih mi objavljamo na dragem mestu). Finančna sredstva za poklicne tečaje so namreč že nekaj let nespremenjena, zato je bil Zavod prisiljen zmanjšati program za 760 ur tečajev, to je toliko, kolikor znašajo tečajne ure za tečaje mikrospedalizadje za dijake poklicnih zavodov. SDZPI bo torej v prihodnjem šolskem letu ponudil skupno 30 tečajev za skupnih več kot 6.000 ur (vpisovanje se bo začelo v ponedeljek). Tolikšna dejavnost predstavlja velik napor za učno in vodilno osebje. Na Zavodu pa potihem celo upajo, da bi bil napor še večji: če bodo odobreni načrti Evropskega socialnega sklada, bodo lahko ob dosedanjih stekli še tečaji, namenjeni absolventom višjih srednjih šol. Melius abundare quam deficere, je latinski pregovor, pisan kot nalašč na kožo Slovenskemu deželnemu zavodu za poklicno izobraževanje. (MK) Niž. sr. šola odlično, p.dobro dobro zadostno I. Grudna Oddelek Križ S. Gregorčiča F. Erjavca Sv. Cirila in M. 1 Odd. Katinara F. Levstika 1 S. Kosovela 1 I. Cankarja 6 2 4 4 2 13 3 5 8 2 13 4 2 4 3 - 5 9 6 7 6 9 12 4 5 9 SKUPNO 9 (7%) Za 132 slovenskih dijakov, ki so v drugi polovici junija dokončali nižjo srednjo šolo, se sedaj zastavlja vprašanje: kam po obvezni šoli. Velika večina se je že v začetku leta odločila za nadaljevanje šolanja na višjih srednjih šolah, vse kaže pa, da se jih je mnogo od teh v zadnjih mesecih premislilo, se prepisalo na drugo šolo, nekateri pa še tuhtajo, katera odločitev bi bila zanje najbolj primerna. Nekaj je izbralo pot, ki vodi v svet dela, spet nekaj čaka na vpis v poklicne tečaje Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje. Pred dobrima dvema tednoma so izdelali prav vsi dijaki, ki so bili pri-puščeni k zaključnemu državnemu izpitu. Iz Tečaj za uradnike SDZPI Dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za uradnike uvozno-izvoznega podjetja so uspešno dokončali: David Bie-kar, Aron Krt, Sonia Radovan, Kristina Peric, Rada Pilat, Črtomir Ra-potec in Tamara Sčulac. 35(26%) 33(25%) 55(44%) gornje razpredelnice je razvidno, s kolikšnim uspehom. Odličnjakov je bilo malo; daleč največ jih je premogla openska šola, kar na petih šolah pa niso zabeležili odličnega uspeha. Krepka polovica dijakov je izdelala s prav dobrim ali dobrim uspehom, največ pa se jih je moralo zadovoljiti z zadostno oceno, to je več kot dve petini vseh malih maturantov, ki so bili pripuščeni k izpitu. Ce bi k njim dodali še število tretješolcev, ki niso bili pripuščeni, bi se odstotek že približal polovici vseh kandidatov. Na petih šolah je največ dijakov izdelalo z zadostnim. Ob takem uspehu (ali neuspehu) se zastavlja vprašanje, ali smo lahko s takšnimi rezultati zadovoljni, ali ne. Druga varianta je bolj verjetna. Odgovor na nadaljnje vprašanje: Zakaj takšni rezultati? je gotovo mnogo bolj kompleksen in bi zahteval podrobno analizo stanja na nižjih srednjih šolah. Ali je mar tudi slovenske nižje srednje šole zajela tista apatičnost, ki je značilna za italijanske? (M.K.) PROSTOVOLJCI BREZ MEJA Jutri in pojutrišnjem Interprotect pri Proseku Združenje Scouts Amis ter prostovoljni gasilci in člani civilne zaščite iz sklopa Nordesta se bodo jutri in pojutrišnjem zbrali na operativnem srečanju v prostorih mladinskega doma Alpe Adria pri Proseku. Pobudo so nazvali »Interprotect 95 - spoznajmo se bolje, da bomo delali skupaj«. Srečanja se bodo udeležile skupine prostovoljcev iz vse Furlanije-Julijske krajine, pa tudi iz Slovenije in avstrijske Koroške, njegov namen pa je, ustvariti in razvijati tudi v tržaški pokrajini prijateljsko sodelovanje in vzajemno pomoč, kakršni so že vzpostavili na Trbiškem italijanski, avstrijski in slovenski prostovoljci. V soboto od 10.30 naprej bodo narodnostno mešane ekipe opravile nekatera dela na omenjenem mladinskem domu in s tem izpričale solidarnost s skavti iz vse Evrope, ki se zbirajo v njem. Legambiente zbira plastenke Tržaška Legambiente vabi občane, da ji od jutri do nedelje izročijo čimveč plastičnih steklenic in za vsaka dva kilograma plastenk dobijo majico ter nasvet, kako korektno odstranjevati te onesnažujoče predmete. Zbirni mesti bosta znotraj »poletja skupaj na trgu« v ulicah Ponchielli in Torri pri Trgu sv. Antona, kjer bo plastenke mogoče oddati jutri od 17. do 21. ure, v soboto od 9. do 13. in od 17. do 21. ure, v nedeljo pa od 9. do 13. ure. Lansko je bilo na ta način zbranih 1.547 stotov plastenk, to je kar 59% več kot predlanskim (973 stotov). TELEFON / OB PREDSTAVITVI NOVEGA IMENIKA Telecom - korak naprej S tiskovne konference Telecom Včeraj je bila na tržaškem sedežu Telecom hali a tiskovna konferenca ob izidu novega telefonskega imenika za leto 1995/96. Konferenco je vodil Dr. Ing. Francesco Cutuli, odgovorni za tržaško podružnico Telecom. Prisoten je bil tudi odgovorni za komunikacijo Furlanije Julijske Krajine Dr. Claudio Simo-netti. »Naš glavni namen je, da bi izboljšati kvaliteto naše služhe,« je pripomnil Dr. Cutuli. »da bi čimbolje ustregli potrebam ljudi.« Najprej je Cutuli predstavil vse inovacije in izboljšave, ki so jih v preteklih mesecih uvedli v tržaškem telefonskem omrežju. Zanimivo je, da je v Trstu kar 142.000 naročnikov, kar je približno 55% celotnega prebivalstva. Število je visoko glede na italijansko povprečje, ki znaša 43%. Na 100 družin je v Trstu na telefonsko mrežo povezanih kar 97.5%. Med šte- vilnimi izboljšavami je Cutuli poudaril predvsem kratek časovni razmah med prošnjo in priključitvijo nove telefonske linije, ki je za 93% primerov le teden dni. Razne izboljšave in nove možnosti nudi elektronizacija telefonske mreže, kar nedvomno izboljša kvaliteto povezav, zniža število okvar ter omogoča uporabo novih telefonskih storitev, kot na primer opozorilo o telefonskem klicu, avtomatično preusmerjenje telefonskega klica z ene linije na drugo ter možnost, da kontroliramo svoj telefonski števec (štev. 1717). Cutuli je tudi naštel nekaj novih javnih telefonskih govorilnic na tržaškem območju, na Trgu Tommaseo in na mejnem prehodu Škofije. V mestu so marsikje že nadomestili stare telefonske govorilnice z naj novejšimi strukturami. Glede prenosnih telefonov je Cutuli povedal, da se je število uporabnikov v zadnjem letu neverjetno povečalo. Kar se tiče službenih se je število povečalo za 60%, družinskih pa celo za 150%. Ni se nam treba čuditi torej, če v mestu neštetokrat slišimo pi' skanje in zvenenje. V Trstu je kar 10.848 prenosnih telefonov! Sledila je predstavitev novega telefonskega imenika, ki ohranja iste tiskarske značilnosti kot prejšnji' vendar vsebuje nekatere novosti, kot na primer novo številko 1400 za razne informacije, ki zadevajo telefon in njegove funkcije, ter številko 19696. (telefono azzurro) “klic v sili" za otroke. Asja Jurkič "Cr~BRIŠČIKI / GOVOR MILOŠA BUDINA ZARADI ŠKEDENJSKE ŽELEZARNE NOVICE »Kdor zaupa vase bo daleč prišel« Velik pomen kulture spoštovanja Briščiki so v nedeljo dobili Dom-spomenik, ki je sad udarniškega dela vaščanov. Da je to izjemen dogodek je v svojem govoru poudaril tudi podpredsednik deželnega sveta Miloš Bu-™n> za katerega se zdi ta podvig v današnji razmerah skoraj neverjeten, iaka dejanja so bila storjena v letih po toncu vojne na valu navdušenja, ko je plovek gradil ”nov svet". Dejstvo, da se 1® udobnem času in razmerah vaška skupnost z Briščikov lotila takega dela le spodbudilo Budina k razmisleku o zgodovinskih dogajanjih. Dom pri Briščikih je bil postavljen v spomin na padle žrtve NOB, a zato, da koristil danes in jutri. Graditi za Prihodnost, to je po Budinovem Brnenju miroljubno in pozitivno sporočilo tega napora, ki je združil celotno vasko skupnost. »Vojna je označila vse generacije: tiste, ki so jo doživele nepo-sredno, tiste, ki smo odraščali ob pripovedih o njej in končno tudi današnje, nove generacije, ki so še vedno priče neverjetnim razpravam in polemikam 0 tistem obdobju«. Budin je omenil poskuse potvarjanja zgodovine, s katerimi bi nekateri radi spremenili včerajšnje poraze v zmago, ker si mislijo, da bi jiufto olajšalo slabo vest in da bi jim pomagalo za današnjo Uveljavitev. V resnici se na ta način reproducirajo sovražni razpoloženja in nesporazumi, ki so zastrupili odnose JBed ljudmi v preteklosti in ki jih je tre-oa na vsak način presegati, ne pa upo-rau}jati za današnji boj za oblast. Kakš-Ua je bila vloga fašizma in njegovih sodelavcev in kakšna je bila vloga protifašističnega odporništva, sta svet in bvropa jasno potrdila ob letošnji 50-let-in te resnice ne more spremeniti Urti še tako senčen moment znotraj odporništva. In vendar živimo in delamo, je na-ualjeval Budin, za danes in jutri, ter segamo po zgodovini, da bi stvari obrav-navali drugače, ne pa zaradi revanšiz-ma ali boja za oblast. Izhodišče vsega bi Bioralo zato biti spoštovanje, ki je po Brnenju podpredsednika deželnega j^eta Zelo pomembna vrednota. »Spoš-tovati moramo pri drugih to, kar zahte-vamo, da drugi spoštujejo pri nas«. Ni novolj, da drug drugega prenašamo, Vsak dan moramo gojiti spoštovanje, ki sloni na poznavanju in razumevanju. V naših krajih se ponavljajo zahteve po spremembi imen šol, o umiku spominskih plošč in zastav, ki spominjajo na NOB. Dogodki od osvoboditve izpod nacifašizma dalje so deležni različnih opredehtev in ocen. Kar je za nekatere osvoboditev, je poudaril še Budin, je za druge okupacija in morda obratno. Fašizem in nacizem sta bili za človeštvo velika katastrofa, več kot poraz. Upor proti njima ni bil brez zapletov, a je bil odločen in uspešen. »Nam je jasno, da ne moremo spremeniti imena zgoniške šole, ker je l.maj 1945 za skoro vse kraško prebivalstvo in za del tržaškega pomenil osvoboditev izpod dolge more. Niti table 9. korpusu ne bomo odstranih, ker je prav le-ta vodil tisto osvoboditev. Vse to je vredno spoštovanja in pravzaprav vemo, da večina prebivalstva tudi goji tako spoštovanje in da je večini jasno, da pomenijo nam Slovencem tista dejstva osvoboditev, pa čeprav skušajo nekateri odkriti in prikriti fašisti in nacionalisti vnašati zmedo in dvom«. Slovenci pa bomo še bolj verodostojni in bomo pomagali učinkovito onesposobiti poskuse vnašanja zmede in dvomov, če bomo priznali, da večina tržaškega prebivalstva italijanske narodnosti tistih dogodkov ni doživljala tako kot mi. »Po mojem nima smisla tega skrivati in velja spoštovati pomen, ki ga za tisto večino ima recimo oktober 1954, to se pravi datum prihoda Italije«. Resnica je težko samo ena za vse ljudi. Zato je potrebno, da se razbč-na čustva v enaki meri spoštujejo z ene in druge shani, na eni in na drugi strani. Fašizem je bil skupno gorje, je dodal Budin, dokler ni bil skupno premagan. Od takrat dalje smo v tem predelu sveta Italijani in Slovenci skupaj in ločeno beležili zmage in poraze. Naš cilj je, da bomo skupaj beležiti zmage, to je sožitje, mir in prijateljstvo. »Prebivalci Briščikov ste s tem podvigom dokazali, da ste močni po značaju in da zaupate v lastne moči. Kdor zaupa vase, pride daleč in se nima ničesar in nikogar bati, kot tudi nima nobene pohebe gojiti nikakršnega sovraštva ati nestrpnosti«, je na koncu povedal podpredsednik deželne skupščine. Polemika, ki je odveč Očitek Severni ligi, da je obrat pustila nedeželanom Deželni svetovalci so včeraj soglasno odobrili zakon, ki zavezuje upravo Furlanije-Julijske krajine, da iz lastne blagajne nakaže prispevek 4, 5 milijarde lir za temeljito resanacijo območja, na katerem se razteza železarna pod Skednjem z operativno obalo in železniško progo vred. Kakor je ponazoril odbornik za industrijo Gianfranco Moretton, bodo ta sredstva porabili za bonifikacijska dela, ki so toliko bolj potrebna, ker stoji tovarna v neposredni bližini stanovanjskih hiš. Poudaril pa je tudi, da bo deželno nakazilo odločilnega pomena pri določitvi dokončne vrednosti obrata, ki ga bo v kratkem odkupila zasebna podjetniška naveza Bolmat-Lucchi-ni. pripada Severni ligi, in devetim deželnim parlamentarcem SL, ki da niso bili sposobni zaščititi krajevnih industrijskih interesov, »čeprav lahko računa Bossijevo gibanje na zajetno prisotnost v rimski vladi in čeprav je poprejšnji minister za industrijo Vito Gnutti bil v istem gibanju«. Sedranov nastop je marsikoga presenetil, saj je bilo brenkanje na kampanilistične strune v preteklosti domena Liste za Trst in desnice nasploh, ki pa zdaj molčita; bogvedi, morda sta uvideti, da tovrstna strategija ne vodi nikamor. Pogajanja med izrednimi komisarji železarne in kupci bi se morala zaključiti še ta teden. Drago Gašperlin Pooh in Greenpeace na Trgu Unita Danes bodo na Trgu Unita, ob priložnosti koncerta skupine Pooh, prisotni predstavniki organizacije Greenpeace, ki v teh dneh zbirajo podpise proti francoskim je-derskim poizkusom v Mururoaju. Deželni svet Furlanije - Julijske krajine je na prošnjo organizacije Greenpeace izglasoval resolucijo, ki jo bodo poslali predsedniku Scalfaru. V njej ga pozivajo, naj ukrepa proti odločitvi francoskega predsednika, ki ni v skladu z mednarodnimi sklepi o uporabi jederskega orožja. V Miljah razprava o ženskah v odporništvu Danes bo v okviru Praznika komunističnega tiska v Miljah, v prostorih bivše ladjedelnice Alto Adriatico, ob 20. mi razprava z naslovom »Korenine naše zavesti: ženske v odporništvu«. Razpravo, ki jo je organiziral Ženski forum, bodo vodile Licia Chersovani, Silvia Bon in Tulila Catalan z Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja FJk. Sledil bo (ob 21.00) koncert skupin Estensione Est in ALPE. Cormanovi filmi v muzeju Revoltella Drevi ob 21. uri bodo v dvorani muzeja Revoltella predvajali prve filme iz kratkega niza, ki ga krožek Cappella Underground posveča režiserju Rogerju Cormanu. V petek zvečer bodo na Gradu sv. Justa predvajali enega njegovih najbolj znanih filmov, projekcije pa se bo udeležil tudi režiser. V soboto se bo Corman najprej srečal z novinarji, ob^18. mi pa bo v muzeju Revoltella vodil seminar. BOUUNEC / OBČNI ZBOR SRENJSKE SKUPNOSTI Kakor je znano, sta traderja Bruno Bolfo in Vittorio Malacalza skupaj z jeklarjem Luigijem Lucctiinijem ponudila za obrat AFS 51, 2 milijarde lir, ob tem pa so jasno povedali, da sami ne bodo plačali resana-cije, pa tudi ne poravnati dolgov. Toda vrnimo se k seji deželne skupščine. Svetovalec PFVG Ezio Se-dran, ki je sicer podprl zakon, je ostro ožigosal dejstvo, da bodo prevzeli železarno podjetniki izza deželnih meja, namesto da bi jo kupil jeklar Andrea Pittini, čigar družba je uveljavljena tudi v mednarodnem okviru. Krivdo za to je Seciran naprtil neposredno predsednici vlade FJK Alessandri Guerra, ki Kako do zemljišč onstran meje Poročilo Silvestra Metlike - Odbor opravil popis srenjske lastnine VgERAJ NA OPČINAH / O POKOJNIKU SPREGOVORIL DR, DRAGO LEGISA Slovo od Lojzeta Berceta včeraj zgodaj popold-e so položiti k večnemu ta v l^r' Dojzeta Berce-1 ki je umrl konec jBpjSnjega tedna v časti-FD starosti skoraj 97 let. Opoldne so krsto s po-jjttttnimi ostanki odpelja-Iz mrtvašnice na mest-AeiT1 pokopališču pri Sv. i .ni v opensko cerkev, J9er se je pokojniku pok-_ ,a lepa množica ljudi . Prijateljev, znancev in °iegoV| ge pogeb-no seve. , a Opencev, ki so ga do-sl° P.oznali in čislali. upinsko darovanje aše je tenkočutno Premljal krajevni cerkve-1 Pevski zbor, po maš-em obredu pa se je raz-. Pogrebni sprevod do ajnovejšega dela open-Kega pokopališča. Ob odprtem grobu je JBernu v slovo sprego-°ril član vsedržavnega eta časnikarske zbornice ^ ^ra8° Legiša, in si-,r Brdi v imenu samega optičnega predsednika. r' Legiša je podal jedr- nat, vendar dokaj nazoren prerez Bercetove truda-polne, a zavidljive časnikarske poti in ob tem izrecno poudaril njegovo veliko shokovnost na gospodarskem področju, ki je prišla do izraza tudi med dolgoletnim vo- denjem žal že delj časa ukinjenega tednika Gospodarstvo; pri tem mu je bilo brez dvoma v globoko oporo poznavanje vseh pomembnejših evropskih jezikov. Legiša je tudi povedal, da je bil pokojnik v obdobju, ko je bilo slovensko novinarstvo na območju Tržaškega šele v povojih, že dolgo znan in uveljavljen časnikar, ki ga je odlikovala globoka predanost poklicu oziroma zahtevnemu poslanstvu, ki ga je prek njega opravljal. Člani boljunske srenje so se prejšnje dni zbrati na rednem občnem zbom, ki je bil izjemoma sklican nekoliko predčasno zaradi važnosti točk na dnevnem redu. Kot smo že pred časom poročati, se namreč tudi srenjske skupnosti v dolinski občini pripravljajo na predstavitev prošnje za vračanje po vojni izgubljenih zemljišč onstran meje. V tesnem sodelovanju z jusarskimi odbori na Tržaškem si predvsem v zadnjih mesecih vneto prizadevajo, da bi zbrati vso potrebno dokumentacijo, ki naj bi omogočila srenjskim občinam, da na osnovi odobrenega slovenskega zakona pridobijo zemljišča na obmejnem pasu. Z mejno črto, ki je obveljala po drugi svetovni vojni, je namreč na tleh današnje Slovenije ostalo precej hektarov »zamejske« zemlje, ki je bila prej del zgodovinskih srenjskih skupnosti. Se nekaj mesecev pa je čas, da »prizadete« srenje predložijo prošnjo na pristojne slovenske ustanove. Postopek je natančno obrazložil Rudi Si-mac na predavanju, ki ga je boljunska srednja priredila preteklega februarja: tedaj je v svojstvu predsednika slovenskih agrarnih skupnosti podal tudi zanimiv pregled zgodovinske vloge tega pojava upravljanja in koriščenja skupne lastnine, ki je pri nas še dokaj živo prisoten. V uvodnem posegu je Silvester Metlika, tudi v imenu sedanjega odbora boljunske srednje, poročal o vseh ostalih pobudah, ki jih je odbor izpeljal v zadnjem letu dni. Poleg omenjenega predavanja in t.i. rednega delovanja je odbor v tem času opravil popis srednjske lastnine in izdelal tudi prilagoditve k obstoječemu pravilniku srenje. Prav gotovo pa je največ truda zahtevalo prav zbiranje dokumentacije za predložitev zgoraj omenjene prošnje. Člani boljunske srenje so se pridružili tudi delegaciji, ki se je svoj čas v Ljubljani pri pristojnem ministrsrtvu in v parlamentu zavzela za odobritev t.i. zakona o vračanju podržavljenih zemljišč. Boljunska srenja, ki obsega 233 hektarov in poleg Boljunca še Krmenko in Lakotišče, ima na oni strani meje že približno poldrugi hektar zemljišč. Za ponovno pridobitev zemljišč na slovenski strani si trenutno prizadevajo še druge srenjske skupnosti, ki v dolinski občini mejijo na sosednjo državo. DamianaOta Openci bodo imeli danes in jutri precej sitnosti z vodo Podjetje ACEGA opozarja Opence, da utegnejo imeti danes in jutri nekaj težav z vodo zaradi nujnih vzdrževalnih del na vodovodnem omrežju. Nevšečnosti naj bi imeti še predvsem prebivalci jugovzhodnega dela Opčin, in sicer od 22. ure danes do 5. ure jutri zjutraj in od 22. ure jutri pa do 5. mre v soboto zjutraj. V teh časovnih presledkih naj bi prišlo do občasne prekinitve vodne preskrbe - še posebno jutri. Podjetje tudi opozarja prebivalstvo, naj po normalizaciji vodne oskrbe pusti teči vodo iz kuhinjske in drugih pip vsaj nekaj minut, da se medtem dodobra razčisti. Za nadaljnja pojasnila ter informacije se ljudje lahko obrnejo neposredno na ACEGA tako, da zavrtijo telefonsko številko 775329 med 7.20 in 13.40. 1. FESTIVAL DRAMSKIH AMATERSKIH SKUPIN V Mavhinjah vsak večer veliko občinstva Sinoči predstavo gojenk Gledališke šole SSG Prvi zamejski festival amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah se uspešno nadaljuje. Ce bo šlo tako naprej (ta, Ce« ostaja seveda kot Damoklejev meC nad glavami organizatorjev, ki ne razpolagajo ne v svoji, niti v sosednjih vaseh s primemo dvorano), bo to prav gotovo ena najbolj uspešnih kulturnih prireditev v zadnjen Času v zamejstvu. V torek zveCer so si številni udeleženci lahko ogledali najprej predstavo otroške skupine Amaterskega odra Prosek - Kon-tovel z igro za otroke »Salon Expon«, nato pa noviteto na tem festivalu, in sicer igro »Kratka povest o Eriki«, ki je doživela na torkovi prireditvi ne samo premiero, temveč tu (ti krstno uprizoritev, kar je že- lela mentorica skupine Nerina Švab še posebej poudariti s poklonom cvetja nastopajočim in z zahvalo organizatorjem, ki so omogočili, da se je lahko skupina predstavila pred tako številnim občinstvom, ki je pokazalo, da ceni noviteto, pa tudi napor štirih igralcev, ki so se prvič predstavili občinstvu. Sinoči so si gledalci (in teh ne manjka niti en večer), lahko ogledali uspelo predstavo gojenk Gledališke šole SSG, ki je, v sodelovanju s Slovenskim deželnim zavodom za poklicno izobraževanje že nekajkrat nastopila z Grimmovo pravljico »Palček« v priredbi in pesmi Miroslava Košute, v režiji Adrijana Rustje in v izvedbi mladih gojenk šole. Obiskovalce festivala Čakajo v petek - po enod- nevnem premoru dve predstavi: »Kandidiraj, le kandidiraj!« Prosvetnega društva iz Standreža in nastop Roberta Leopardija - lutkarja iz Toskane, ki se bo prvič predstavil v slovenščini s predstavo »Zlobni Zakiraki spet napada«, s katero namerava nastopati tudi v Sloveniji. V soboto bosta festival zaključili predstavi Amaterske dramske skupine KD Igor Gruden iz Nabrežine z NušiCevo Komedijo »Sumljiva oseba«, nato pa še z nastopom dveh igralcev iz Beneške Slovenije, ki se bosta v režiji Marjana Bevka predstavila s komedijo »Mož moje žene«. V nedeljo bodo slovesno podelili nagrade strokovne žirije najboljšim. Neva Lukeš OPČINE SODNA KRONIKA Kmalu bo sleklo poletno središče Sklada M, Čuka Še dodatek k preiskavi zaradi umora zaročenke Sklad »Mitja Čuk« prireja tudi letos svoj Poletni center za otroke na Opčinah. Začel se bo že v ponedeljek in bo trajal vse do 1. septembra. Ker bo trajanje tako podaljšano, se spreminja tudi trajanje vsakodnevnega bivanja otrok v centru, ki se bo začelo zjutraj ob 8. uri in zaključilo ob 13. uri. V tem Času bodo otroci preživljali ves dopoldan v Prosvetnem domu KD Tabor, pa tudi v MarjanišCu in v prostorih osnovne šole na Colu, kjer ima Sklad sedež svojega Vzgojnozaposlitvenega centra. V Poletnem centru, ki ga bo vodila koordinatorka učiteljica Marija Puntar, bodo otroci porazdeljeni v skupine. Hodili bodo na kopanje v bazen pri Obelisku, opravili krajše ekskurzije v botanični vrt, mestni akvarij in Miramarski park, obiskali domaCe peke, pa tudi kamnoseke ter se seznanili z domačimi obrtmi in preko teh spoznavali še druge dejavnosti s področja likovne, športne in oblikovalne ustvarjalnosti, kot tudi odkrivab kraško floro in favno. Ob koncu poletnega centra bo zaključna prireditev, na kateri bodo mladi prikazali, kaj so pridobili v Času bivanja na teh počitnicah in kako so se njihove medsebojne prijateljske in tovariške vezi okrepile in utrdile. N.L. Kdaj in kako bodo sodili Stefanu Polveriniju, ki je obtožen, da je umoril svojo bivšo zaročenko Marino Mosca in truplo vrgel v plovni kanal v industrijski coni? Prehod od preiskave k procesu se še ni razpletel in se ne ve, Ce mu bodo sodili porotniki na javnem procesu ali pa na sodišču za zaprtimi vrati. Razlika je velika, saj bi ga po hitrejšem postopku na sodniji verjetno obsodili na nižjo kazen, po mnenju odvetnikov na največ na 14 let zapora. Porotno sodišče pa bi ga lahko kaznovalo tudi z dosmrtno jeCo. O postopku mora odločiti sodnica za pred- MAMILA / 6 ZA REŠETKAMI, 4 JIH SE IŠČEJO Policija proti razpečevalcem Gre za posrednike, ki oskrbujejo tržaške zasvojence Danes dopoldne bodo na letečem oddelku tržaške kvesture predstavili rezultate preiskave, ki so jo zadnje mesece vodili v podzemskem svetu tržaškega razpečevanja mamil. Niso sicer zaplenili znatnejših količin mamil in niti odkrili velikih razpečevalcev, vendar so odkrili veC pomembnih »dealerjev«, vmesnih členov med trgovci »na debelo« in potrošniki mamil, prek katerih poteka oskrbovanje tržišča na drobno. Sest so jih že aretirali, štiri pa jih preiskovalci še išCejo. Prometni zastoj v Barkovljah Promet je vCeraj zjutraj na Miramarskem drevoredu nekaj Časa zastal, ker se je malo pred 10. uro veliko drevo pri Čedazu nevarno nagnilo nad cesto in je tudi poškodovalo električno napeljavo javne razsvetljave. Posegli so najprej mestni redarji, ki so uvedli izmenični pro- met, kmalu zatem pa so prihiteli še gasilci, ki so z motorko razžagali veje in deblo, ter jih odstranili. Promet je redno stekel šele opoldne. Jutri brez bencina Jutri bodo vse bencinske Črpalke na območju Furlanije - Julijske krajine zaprte in to ves dan, že danes pa bodo v večernih urah prenehale delovati samopostrežne bencinske Črpalke. Stavko oz. zaporo sta oklicali združenji Črpalkarjev Faib in Figisc, ker je bil zavrnjen zakonski odlok, po katerem bi se neobdavčen bencin prodajal po vsej deželi. Protestu se je pridružil tudi avtomobilski klub Aci. Uslužbence bencinskih servisov in avtomobiliste vabijo na javno protestno zborovanje, ki bo jutri med 9. in 14. uro v Vidmu. Pogodba za Tripmare Včeraj so uslužbenci podjetja Tripmare, ki v Tržiču in Trstu upravlja vlaCilce, podpisali dodatno delovno pogodbo. S tem sporazumom je bila odstranjena možnost stavke, ki so jo uslužbenci že napovedali za 10. julij. Dogovor, na katerega so pristale vse sindikalne stanovske organizacije razen Federmar-Cisal, določa znižanje števila delovnih mest s sedanjih 124 na 116, do Cesar pa bo prišlo z ukinitvijo novih namestitev po upokojitvah. Podjetje Tripmare je po stečaju holdinga Tripcovih odkupila grupa Ocean. hodne preiskave Ales-sandra Bottan, vendar tudi na včerajšnjem zasedanju s strankami in tožilcem se sodnica ni izrekla. Naprotno, postavljajo se nova vprašanja v zvezi z umorom, ki vsak dan kaže bolj zapleteno in nejasno podobo. Na včerajšnjem zasedanju je namreC predstavnik prizadete stranke odv. Sampietro zahteval dodatek k preiskavi, preden se določi postopek, po katerem bodo sodili Polveriniju. Njegovemu predlogu se je pridružil tudi namestnik državnega pravdnika Giorgio Niccoli. Sodnica Bottan je sprejela predlog: še ta mesec bo imenovala izvedence, ki bodo imeli 90 dni Časa, da pojasnijo okoliščine umora: postavlja se namreC vprašanje, ali je Stefano Pol-verini res sam umoril dekle in to v bližini Milj in jo potem sam vrgel v plovni kanal industrijske cone, ali pa mu je kdo pomagal. Konkretno gre za sum, da je do umora prišlo pri Stivanu in da je morilcu, vsaj v zadnji fazi, ko je skušal prekriti umor, pomagal kdo od svojcev, najverjetneje oce. Znanstvena rabrica na Piccolu Petkovo številko tržaškega italijanskega dnevnika II Piccolo bo obogatila publikacija Im-maginario Scientifico Notizie, ki jo bodo bralci prejeli skupaj s Časopisom. Publikacijo izdaja istoimensko združenje, urejujeta pa jo znana astronomka Margherita Hack in Franco Prattico, ki je dlje časa sodeloval pri znanstvenih rubrikah pomembnih italijanskih časopisov. _____OPERETNI FESTIVAL 95_ Dežela smehljaja nad pričakovanji Delo režiral Massimo Scaglione Zastor dvorane Tripcovich se je v torek prvič odstrl za letošnji tradicionalni poletni operetni festival 1995 in Car lahkotnih melodij madžarskega mojstra Franza Teharja je napolnil dvorano s tisto romantično sentimentalnostjo, ki osvaja občinstvo in ga predaja zgolj uživanju čarobnih zvokov. Marsikdo se še spominja Leharjeve operete »Dežela smehljaja«, saj je od njene prve tržaške uprizoritve poteklo komaj pet let. Pripravil jo je isti režiser (Massimo Scaglione) kot tokrat, dirigent je bil isti Tiziano Severini, tudi scena (VVilliam Orlandi) in kostumi (Sebastiano Soldati) pa celo nekateri nastopajoči v raznih vlogah so bili isti, v drugih rokah sta bili le koreografija in vodstvo zbora. Ce ne bi v vodilnih vlogah nastopili drugi pevci, bi skratka gledali isto predstavo kot pred petimi leti, ko sta v vlogah Lise in princa Son-Chonga nastopila v Trstu priljubljena sopranistka-subretka Daniela Mazzucato in slavni tenorist Giuseppe Sabbatini. Pa vendar je tokratna uprizoritev »Dežele smehljaja« prinesla nekaj novega in ne zgolj po zaslugi dveh izvrstnih interpretov, kot sta sopranistka Marina Fratarcangeli in tenorist Bruno Lazzeretti. V sozvočju z izstopajočo izjemnostjo te operete, v kateri se vsebina in glasba pomembno oddaljujeta od klasične, pogosto banalne in frevolne operetne zvrsti, sta tako režiser kot mogoče še bolj dirigent, izpostavila prav značilnosti, ki dajejo »Deželi smehljaja« njeno svojskost; te pa so predvsem človeške psihološke utemeljene reakcije na drugačen eksotičen svet, v katerem se zgodba odvija, na njegove življenjske navade in pojmovanja družbenih zakonitosti, tako oddaljenih od«zahodne« civilizacije in kulture. Gre namreC za opereto, v kateri tako v vsebinskem kot glasbenem ozira nad lahkotnostjo, ki se ji seveda tudi »Dežela smehljaja« ni mogla izogniti, izrazito prevladujejo pristnejša človeško povsem normalno in sprejemljiva Čustva ob spoznanju, da še tako velika ljubezen ne more sprejemati ponižanja in se mu podrediti. »Dežela smehljaja« je s svojo eksotičnostjo med Dunajem in Pekingom nedvomno opereta z vsemi atributi zvrsti, a s pridihom verizma v romantični sferi, saj je medna tudi edina iz operetnega repertoarja, ki se ne konca z običajnim srečnim razpletom, paC pa z bridkostjo spoznanja nekompatibilnosti dveh različnih svetov, različnih navad in nazorov, katerim tudi pristna ljubezen ne more kljubovati. Lehar je za partituro uporabil skoraj vse vodilne melodije iz ene svojih prejšnjih manj uspelih operet na isto tekstovno predlogo (Rumena jopa) a jih je v »Deželi smehljaja« mnogo bolj učinkovito spletel v vsebinsko melodično kito, tako da je delo od začetka do konca, sveda z vmesnimi komičnimi in baletnimi vložki in govorjenim delom, ena sama neprekinjena melodija nesmrtnih motivov z najbolj slavno arijo tenorista v drugem dejanju »Tu, che mi hai prešo il cuor« (v izvirniku »Dein ist mein ganzes Herz«) poleg »Čajnega« dueta Lise in Sou-Chonga v prvem dejanju arije princa Sou Chonga »Un servo vo di petah rosa« pa velikega ljubezenskega dueta iz drugega dejanja »Chi nel mio cuore fe’sbocciar 1’amore« in drage. V partituri, je Lehar uporabil ob motivih zamaskiranega valčka tudi modernejše ritme, mojstrsko vkomponirane v celovitost partiture in v uverturo, v kateri jih tudi nakaže. Ne manjka tudi eksotičnih glasbenih motivov Puccinijevega spomina. Izstopajoča akterja sta v tokratni tržaški »Deželi smehljaja« nedvomno sopranistka Marina Fratarcangeli kot Lisa, hčerka Ferdinanda Lichtenfelsa, in pa tenorist Bruno Lazzaretti kot princ Sou - Chong, oba pevca izrazitih melodičnih odsevov in dognane vokalne tehnike. Marina Fratarcangeli je Liso podajala s suverenim obvladanjem odra in kljub nekaterim močnejšim poudarom brez nenadzorovanih ostrin, z lepo glasovno Čustvenostjo in mehkobo zlasti v intimnih ljubezenskih prizorih. Bruno Lazzaretti je občinstvo osvojil že s prvo arijo, znameniti spev iz drugega dejanja »Tu che mi hai prešo il cuor« pa je po veC minut trajajočem aplavzu moral celo ponoviti. Sicer pa je bil ves njegov nastop prepojen s Čistim mojstrsko obladovanim belcantom z mehkimi prehodi in zanesljivimi višinami. Ob njiju je pevsko izstopala še An-tonietta Cozzoli kot prinčeva sestra Mi, ob njem pa simpatični komik Ugo Maria Morosi kot grof Gustav von Pottenstein, ki zna spretno uporab ti tudi svoj prijeten glas. Tvorila sta prikupen par. V ostalih vlogah so se lepo ujeli v celoto igralec Gianfranco Saletta kot komicena figura Lisinega očeta, Ferdinanda Lichtenfelsa, Vittoria Lotte-ro, Mimo Lo Vecchio kot Ciang in Rossana Gavinei kot Listna nečakinja Lore. Nastopili so še Luciano del Me-stri, Gainni Fanzi in Ceare Goffi, v zbora pa še častniki, dvorjani in mandarini. Baletne vložke, ne vedno najbolje podajane, je pripravila dunajska koreografinja Susanne Kirnbauer, zbor je uvežbal Franco Monego. Dirigent Tiziano Severini je vodil orkester z vešCo roko in izvabljal iz njega lepe zvočne učinke zlasti z deležem godal (violin predvsem) v romantičnih spevih. Solisti so imeli v orkestru vseskozi zanesljivo oporo. Občudovanje so vzbujale, sicer ne nove a zato še vedno lepe s smislom za mero zasnovane scene, zlasti v drugem »kitajskem« dejanju. Isto velja tudi "za kostume, stilno Ciste in bogate. V celoti lepa, celo nad pričakovanji, lepa predstava, ki je požela navdušeno odobravanje občinstva. Jože Koren Prijetno vzdušje v Dolini ob praznovanju sv. Urha Kot vsako leto 4. ju-1la' je Dolina doživela Posebno prazničen ve-er: god sv. Urha, vaske-§a zavetnika, ki mu je Posvečena glavna dolin- ska cerkev, je seveda obeležila svečana maša. Potem pa je bil na vrsti koncertni nastop Pihalnega orkestra Breg, ki je pod vodstvom kapel- nika Renza Muscovija zaigral na dvorišču Mladinskega krožka, kot vidimo na gornji sliki (Foto KrižmanCic/KRO-MA). V Križu prvi od dveh 'V torek zveCer je na dvorišču do-. a Alberta Sirka v Križu nastopila )azz skupina Ennezeta Band (n,a sliki M1 oto KrižmanCič/KROMA): s tem se ^aCel niz dveh koncertov, ki ju P°d skupnim naslovom Jazz & jaz ponujata ZSKD in domače KD Vesna. Drugo večerno srečanje s to zanimivo in privlačno glasbeno umetnostjo bo že jutri, 7. t.m., na istem prizorišču in ob isti uri, ko se bo občinstvu predstavil Allione Trio. ^CERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 6. julija MARA Sonce vzide < *at°ne ob 20.57 aneva 15.35 - L 0 l4.li in zatoi Jutri, PETEK, 7. julija IZAIJA 12VREME VČERAJ OB ' URI: temperatura raka 22,4 stopinje, zračni tlak 1010,7 mb narašča, veter zahodnik 9 km na uro, vlaga 83-odstotna, nebo rahlo pooblaCeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA SE JE: Dafne Silvagni. UMRLI SO: 85-letna Maria Luigia Roggia, 64-letni Antonio Fabris, 82-letna Maria Fabian, 62-let-ni Mario Gustincich in 19-letni Alessandro Bonnes. Largo Barriera Vecchia 15 tel. (040) 036757 - 636800 urnik 6-30/12.30 15.30/18.30 sobota 8.30-12 Menjalnica NAŠA SKUPINSKA POTOVANJA S SPREMSTVOM: Zadnje priložnosti v juliju: PRAGA od 19. do 23. julija, cena 740.000,- lir ANGLIJA in ŠKOTSKA od 28. julija do 7. avgusta cena 2.630.000,- lir NASE POČITNICE NA MORJU: KANARSKI OTOKI -LANZAROTE od 25. julija do 1. avgusta cena 1.280.000. - lir^ LEKARNE Od PONEDELJKA, 3. , do NEDELJE, 9. julija 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785), Trg 25. aprila 6 -Naselje sv. Sergija (tel. 281256), Ul. Flavia 89 -Zavije (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Combi 17, Ul. Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (tel. 302800). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118. predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.30 »Lo specialista«, r. Luis Liosa, i. Sylvester Stallone, Sharon Stone. EKCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »Blue Sky«, i. Jessica Lange, Tommy Lee Jones. EKCELSIOR AZZUR- RA- 18.40, 20.20, 22.00 »Edoardo II«, r. D. Jarman. AMBASCIATORI 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »A proposito di donne« r. VVhoopi Goldberg. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi počitnic do 18. avgusta. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi počitnic. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi počitnic. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi počitnic. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Orge bestiali a Beverly Anal«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - Danes zaprto. Jutri: »Morti di salute«, r. Alan Parker, i. Anthony Hopkins. ALCIONE - 20.00, 22.00 »Vive 1’amour«, r. Tsai Ming Liang. Zadnji dan. LUMIERE - 20.00, 22.15 »Ed Wood«. r. Tim Burton, i. Johnny Depp, Martin Landau. 'M PRIREDITVE V MAVHINJAH je v sklopu Festivala amaterskih odrov odprta RAZSTAVA UMETNE OBRTI Pavla Hrovatina, Bogomile Doljak in Andreja Merviča vsak večer od 19. ure dalje do vključno 9. julija. SZ GAJA organizira do 9. julija na Športnem objektu na Padricah ŠPORT IN ZABAVO z raznimi turnirji in tekmovanji. Večere bodo popestrili ansambli Happy day, Keydea, Status Sym-bol in Alessandra e il quar-tetto Edera. Vabljeni! EC PRIMORJE priredi 7., 8., 9., 10., 14., 15., 16. in 17. julija ŠPORTNI PRAZNIK NA PROSEKU. Vabljeni! ZSKD v sodelovanju z KD Vesna priredi jutri koncert z naslovom Jazz in Jaz - dve srečanji z jazz glasbo. Nastopila bo skupina Allione trio. Koncert se prične ob 21. uri v domu A. Sirka v Križu. PIHALNI ORKESTER BREG - Dolina prireja ob svoji 100-letnici, v sredo, 12.t.m., ob 20.30, v Prebe-negu koncert GODBE iz RICMANJ. Vabljeni! n_____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV - Trst obveSCa, da je Se nekaj prostih mestn za izlet v Ilirsko Bistrico v sredo, 12. julija. Vpisovanje v dopoldanskih urah na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 360324. H ČESTITKE Danes SONJA rojstni dan slavi in to voščilo naj te spremlja celo leto dni. Želimo ti iz srca polno zdravja in veselja in naj se DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. ti izpolni vsaka želja. Tvoje prijateljice. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obveSCa učno osebje na zapadlost naslednjih Časovnih rokov za vložitev raznih prošenj (M.U. St.185 iz dne 30.5.1995 - različna uporaba, začasne dodelitve in m-editve učnega osebja): do 21.8. rok za vložitev prošenj za različno uporabo učnega osebja in za poučevanje v drugih pokrajinah; do 10.8. rok za vložitev prošenj za izvajanje podpornega pouka na srednjih šolah; do 10.8. rok za vložitev prošenj za začasne namestitve (za nepredvidene vzroke - učno osebje: ot. vrtcev, osnovnih Sol, srednjih Sol; do 10.8. rok za vložitev prošenj za začasne namestitve za učno osebje višjih Sol; do 10.8. rok za vložitev prošenj za stalno učno osebje -D.O.A.R. za poučevanje v drugih pokrajinah. Vse potrebne informacije nudi urad SSS ob urah poslovanja ob torkih in Četrtkih od 9. do 10.30, Ul. Carducci 8, tel. St. 370301. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obveSCa začasno učno osebje otroških vrtcev in osnovnih Sol, da so bile 5.7. razobeSe-ne na oglasni deski Šolskega skrbništva v Trstu, začasne pokrajinske lestvice za opravljanje suplenc. Prosilci imajo pet dni Časa za morebitni priziv. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obveSCa učno osebje nižjih in višjih Sol, da bodo 17.7. ra-zobeSene na oglasni deski Šolskega skrbništva v Trstu, začasne pokrjinske lestvice za opravljanje suplenc. Prosilci imajo pet dni Časa za morebitni priziv. []3 OBVESTILA dni. Pohištvo KorsiC, tel. 54390. GOS P. TOMAŽIČ iz Trebe isce pisarniške omare v dobrem stanju. Darovalci naj tel. na St. 214300 (Sola) ali 211119 (ravnateljstvo) v dopoldanskem času. PRODAM, zaradi selitve, Renault 5, letnik 83, v dobrem stanju. Telefon 225797 ob uri kosila. PRODAM 2-sedežni fiat x 19, 1500, sive barve, letnik ’80, v odličnem stanju. Telefonirati v večernih urah na St. 220804 PRODAM ford escort RS 2000, 16 V, letnik december ’91, 60.000 km, ABS, servo, pomična streha za 16.800.000 lir. Tel. na St. 0481/32626- urnik trgovine. FORD TAUNUS 1600 GL, letnik ’80, svetlo plave barve, v dobrem stanju, perfekten motor, 72.000 km, garažiran, prodam, cena po dogovoru. Tel. st. 228519. PRODAM priključni voziček znamke Ellbi 300. Tel. v popoldanskih urah na St. 327342. PRODAM zemljišče 1.107 kv.m v Prebenegu. Tel. St. 231847. ČEBELAR A. Maar, BorSt 4, tel. 228949 ima med. Ugodno proda novo motorno žago Alpina40. IZOBRAŽENA upokojenka dobi zaposlitev part-time. Telefonirati lastniku Palače hotela v Gorici tel. 82166. OSMICO sta odprla Bruno in Marija iz Boršta. OSMICO sta odprla v Slivnem Iztok in Božena. OSMICO je v Mavhinjah odprla Norma Gabrovec. Toči belo in črno vino. Poskrbljeno za prigrizek. NA OPČINAH - Narodna 92 so odprli osmico pri KvrtiCevih. Točijo belo in črno vino. OSMICA je odprta v Sa-blicih (Jamlje) v novi kleti pri Virgilu Radeticu. POLETNO SREDISCE SKLADA MITJA CUK julij - avgust od ponedeljka do petka do 13. ure brez kosila. Vpisovanje in informacije med 10. in 13. uro v uradih na Opčinah - Narodna ulica 126. GLASBENA MATICA TRST - Sola "Marij Kogoj”. POTRJEVANJE IN PREDV-PIS za Šolsko leto 1995/96. Prijave sprejema tajništvo -Ul. R. Manna 29, tel. 418605 do 28. julija od 10. do 12. ure, vsak dan razen sobote. MALI OGLASI ISCEM v najem vinograd tudi večje površine; zajamčena resnost. Telefon 0368-285679. IŠČEMO mladega mizarja, sposobnega za delo tudi na višjih strukturah. Tel. 228877 - delovni urnik. 34-LETNA GOSPA, z lastnim prevoznim sredstvom, isce kakršnokoli delo, tudi v zgodnjih jutranjih urah. Tel. 280594. PODARIM tri dvomesečne psičke; mati rotwei-ler, oCe ovčar. Telefon 211733. ZANESLJIVA in vestna gospa nudi pomoč tudi starejšim 24 ur dnevno v Trstu ali okolici. Pismene ponudbe poslati na Publie-st Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “Pomoč". IŠČEMO mlado pomoč v gostilni kot natakar/ica. Tel. St. 225390. RAZPRODAJA pohištva in sedežnih garnitu popusti od 40 do 80% na razstavljeni opremi, samo Se nekaj PRISPEVKI Ob 17. obletnici smrti dragega moža Franca Kapuna daruje žena Zofka 100.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V isti namen daruje hčerka Miranda z družino 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. N.N. daruje 100.000 lir za elektrifikacijo zvonov v samatorski cerkvi. Anica Daneu daruje 50.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši, 50.000 lir za SKD Polet, 50.000 lir za ŠD Polet, 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB z OpCin, 50.000 lir za CPZ sv. Jerneja, 50.000 lir za MP Vesela pomlad, 50.000 lir za SZ Sloga. M.F. daruje 1.000.000 lir za popravilo spomenika padlim v NOB pri Domju. V spomin na pok. Oskarja Venturinija darujejo Pavla, Sergij in Div-na 100.000 lir za OS Fran Venturini iz Boljunca. V spomin na Egona Da-nev daruje Mara Puntar 20.000 lir za SD Kontovel. Namesto cvetja na grob dr. Lojzeta Berceta daruje Lucija Kalc vd. Hrovatin 100.000 lir za CPZ Sv. Jernej z OpCin. V spomin na Milko Ban vd. Ciani darujejo sodelavci Odseka za zgodovino pri NSK 30.000 lir za AO Jaka Stoka Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob pok. Milke Žagar darujeta Zora in Marija (Stancerje-va) 50.000 lir za SZ Zarja. Namesto cvetja na grob pok. Milke Žagar darujeta Ladko in Milka Racman 50.000 lir za SZ Zarja. Namesto cvetja na grob Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj Štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 7796600 - vsak dan od 12. do 18. ure pok. Amalije Žagar daruje Marija Križmancic (Matjo-lova) 20.000 lir za SZ Zarja. V spomin na strica Zorkota daruje Marta Milic 50.000 lir za Dom-Spome-nik padlim v NOB iz BriSCikov. V spomin na Egona Daneu darujeta Gigi in Vanda Timeus 30.000 lir za SD Kontovel. V spomin na Franca Malalana darujejo Magda, Berta, Dorica, Marija, Marisa in Nerina 60.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Franca Malalana daruje Stanka Hrovatin 50.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši. t Zapustila nas je Elena Visintin por. Gobbo Pogreb bo jutri, petek, 7. julija, ob 12.10 iz mrtvašnice splošne goriške bolnišnice v Nabrežino kjer bo ob 13. uri žalni obred v cerkvi sv. Roka. Žalostno vest sporočajo mož Giovanni, hči Patrizia z Giuseppejem, sin Alessandro z Anno, vnuka Tommaso in Margherita ter ostalo sorodstvo. Posebna zahval bolniški sestri Nadji za nesebično pomoč. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Nabrežina, Trst, Verona, 6. julija 1995 (Pogrebno podjetje Preschern) 6. 7.1992 6. 7. 1995 Vasilij Micheli 3 leta so minila odkar te je kruta usoda odtrgala od nas. Z veliko žalostjo se te spominjajo mama, papa, brat Sandy in vsi, Id so te imeli radi. Kontovel, 6. julij 1995 Novinarska zbornica Furlanije-Julijske krajine izraža sožalje ob smrti dr.Lojzeta Berceta, staroste novinarjev nase dežele. Sonce žaluje za dobrim in pravičnim človekom, modernim evro-pejcem in demokratom. Alex Langer razdajal si nam svojo ljubezen in svoj razum. Skupina deželnih svetovalcev »Federazione dei Verdi« Mioni, Ghersina, Puiatti Globoko užaloščeni ob izgubi prijatelja in razumnika Italo Corai, Sergio Franco, Fabio Kovačič, Dario Predonzan, Marino Vocci OBČINA / KMALU NAJBR2 ŽE EN PRESTOP IZ NZ V MSI Del večinske koalicije snubi svetovalce LS V Ljudski stranki glede tega še ni jasne opredelitve Eno leto po občinskih volitvah se v večinski koaliciji, ki upravlja goriško občino, že kažejo vidne razpoke. Dosedanji skromen, če ne že ničen, obračun opravljenega dela je vir nelagodja med svetovalci, poleg tega pa se tudi v krajevnem merilu odsevajo premiki, ki spreminjajo ppdobo politične scene na vsedržavni ravni. Na volitvah je koalicija Forza Italia, NZ in KDC dobila ž županom vred 25 svetovalcev na 41, kar naj bi ji zadoščalo za nemoteno delovanje. Praksa pa je pokazala, da ni vedno tako. Koaliciji soe v občinskem svetu večkrat zmanjkali glasovi za odobritev nekaterih važnih sklepov. Zadnjič se je to zgodilo še prejšnji teden ob glasovanju o odškodninah za izvoljene v rajonskih svetih. . Prvi problem je, da se večinske vrste že redčijo. Doslej je zmanjkal le svetovalec Cosma, ki se je odcepil od NZ in obnovil skupino MSI. Toda kmalu bo Cosma pridobil še enega somišljenika, saj namerava, NOVICE kot kaže, svetovalec NZ Altieri odstopiti, prvi neizvoljeni, Giuliano Tuntar, pa je prestopil k MSI. Večina bo tako ob dva svetovalca. Ob tem ima večine še drug problem. Tudi v “zvestejših” delih koalicije se pojavljajo različni pogledi med sredinskim krilom (KDC in del FI) in desnico, kamor poleg Nacionalnega zavezništva lahko prištevamo drugi del raznolike skupine Forza Italia. Te razlike so se na primer pojavile prejšnji teden, ko je v komisiji za kulturo prišlo do spora z opozicijo glede prispevka združenju “Goriziagiovane” in glede prispevka za prireditve ob 50-letnici osvoboditve (predstavnik NZ je nasprotoval, češ da gre za “politično pristranske” manifestacije). Mimo tega, da sta predstavnika DSL Komel in Fige Tavagnutti zapustila sejo in povzročila nesklepčnost komisije, je spor spet zapustil polemično sled v odnosih med KDC in NZ. Prav to in potreba po okrepitvi večine je spodbudilo načelnika skupinice KDC Glessija, da se je s še večjo vnemo lotil pletenja niti, ki bi spet povezale nekdanje demokristjane te skupine in Ljudske stranke. Priložnost naj bi bila predvidena razžiritev odbora od sedanjih 6 na 8 odbornikov. Govori se, da bi eno novo odbomištvo dobil prav Glessi, drugo pa predstavnik, ki naj bi ga predlagala Ljudska stranka. Toda kaj o tem pravijo v LS? Ali ne dela večina računov brez krčmarja? Delno najbrž, saj tudi v primeru dogovora vsi štirje svetovalci LS gotovo ne bi prestopili v vrste večine. Najbližnji kartelu se zdi Marega, ki je občasno pri glasovanjih že “pomagal” večini, najbolj daleč pa Zanetti, ki se opredeljuje za Prodijev levi center. Se vedno neopredeljena ostajata druga dva svetovalca, Geromin in Zappala, ki sta sicer pozorna do ponudb pola, pred odločitvijo pa še čakata, v katero smer bo dokočno zapihal veter v stranki. Prvi stik s šolskim ministrom o racionalizaciji poklicnih šol Te dni so na goriški občini prejeli telefonski klic ministra za šolstvo Giancarla Lombardija, do katerega so se obrnili s protestom zaradi načrta racionalizacije poklicnega šolstva v goriški pokrajini. Občinska uprava se huduje, ker naj bi načrt okrnil italijanske poklicne šole v Gorici v korist poklicnega šolskega centra v Tržiču. Ministra je z razlogi za protest seznanila odbornica za šolstvo Marilena Francioso. Dogovorila sta se, da bosta odbornica in župan Valenti obiskala ministra Lombardija v Rimu 28. julija. Šef kabineta na kveturi bo moral pred sodnika Sef kabineta na goriški kvesturi dr. Federico Rustja se bo moral na procesu 17. novembra v Benetkah zagovarjati zaradi ponardbe uradnih aktov. Tako je sklenil včeraj beneški sodnik Gioacchino Termini, M je sprejel zahtevo tožilca Feliceja Cassona. Funkcionar goriške kvesture naj bi skušal “kriti" tri agente iz Trevisa, ki so vpleteni v lažno odkritje avto-bombe. V Tržiču oproščeni učiteljici, ki naj bi bili oklofutali učence Učiteljici, ki so ju nekateri starši prijavili, češ da sta v učilnici osnovne šole Duca d’Aosta v Tržiču oklofutali njihove otroke, sta bili povsem oproščeni na tržiški preturi. Dogodek je še izpred petih let, sodni postopek pa je bil večkrat prekinjen in se je trikrat začel znova pred tremi različnimi pretorji. Končno sta bili 47-letna Ga-briella Vascotto in 42-letna Maria Ambrosi povsem oproščeni. Javni tožilec je sicer zahteval obsodbi na 3 mesece in 15 dni pripora, pretor Mi-locco pa je razsodil, da neglede na obtožbe staršev učiteljici nista zagrešiti kaznivih dejanj. Barbara in Aleš “filmski lici ’95” Malo za šalo in malo zares. Tako je predsi-noči potekala izbira “filmskega lica ’95” na igrišču doma Andrej Budal na uvodnem srečanju film video delavnice, ki jo prireja Ki-noatelje. Gost večera, režiser Vinci Vogue Anžlovar, čigar zabavni film Babica gre na jug je osvojil gledalce, je med ne ravno množičnim občistvom testiral potencialne filmske igralce in igralke. Slo je za improvizirano in šaljivo avdicijo, na kateri sta se najbolje odrezala Barbara v ženski in Aleš v moški vlogi. Kdove, da se jima ne odpre pot v svet filma. Vpogled v ta svet bo gotovo nudil tridnevni laboratorij, ki se bo začel danes v dijaškem domu v Gorici. Udeleženci se bodo zbrati ob 18. uri, zvečer si bodo ogledati dva filma Rogelja Cormana (s katerim se bodo v soboto srečati v Trstu), jutri in v soboto dopoldne pa jih v Ljubljani čaka ogled filmskih studiov, seminar, ogled snemanje in drugo. GLASBA / ZBOROVSKI NATEČAJ SEGHIZZ1 Danes tekmovanje v polifonskem petju Nastopi popoldne in zvečer v dvorani UUG Navdušenje za Romino Bosso med solisti Zmagovalka Romina Basso s predsednikom društva Seghizzi Agatijem (f. Reportage) Zborovski natečaj Seghizzi prehaja nocoj v osrednji del manifestacije, ki se je letos z uvodnim tekmovanjem solistov raztegnila na več kot teden dni. Predsinoči je v Fogarjevi dvorani bil zaključni večer solističnega natečaja, z nagrajevanjem in nastopom najboljših. Zmagoslavje je doživela 26-letna goriška pevka Romina Basso, ki je ob klavirski spremljavi Alessadra Arba nastopila izredno motivirano in zasluženo osvojila glavno ter vrsto postranskih nagrad. Največ pričakovanja pa je seveda za zborovske nastope, ki so se začeti sinoči v dvorani UGG. Prireditev je letos 34. po vrsti in obsega kot v zadnjih letih štiri tekmovalne skupine. Sinoči so se zvrstiti polifonski zbori v posebni skupini, ki PIAGGIO CENTER A. M. Motori Mattiroli Alessandro ul. Duca D’Aosta 36 - GORICA Tel. (0481) 533410 - Fax (0481) 536727 Zastopnik PIAGGIO in GILERA BREZOBRESTNO ODPLAČEVANJE NA OBROKE Paznik žrtev skrivnostne agresije V goriški kaznilnici v Ul. Barzellini je prevčerajšnjim dopoldne eden od paznikov bil žrtev agresije, v kateri je bil razmeroma težko ranjen. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga sprejeti na 30 dnevno zdravljenje. Menda ima zlomljeno roko in druge poškodbe. Pri policiji so bnam posredno potrditi dogodek, tako v bolnišnici kot v zaporu pa nismo mogli dobiti drugih informacij. Prav ta strogi molk nekoliko preseneča, saj zanj najbrž ne bi bilo razloga, ko bi paznika napadel eden od zapornikov. Zaradi tega se je med hipotezami pojavila tudi ta, da naj bi paznika pretepel eden od kolegov. GORICA / TE2AVE V PROMETU Včeraj zaprli Koizo Dela bodo trajalo več kot mesec dni Včeraj so delavci z nekajdnevno zamudo glede na napovedani rok zaprli prometu osrednji odsek Korza Italia med križiščema z Dre v. 24. maja - Ul. 9. avgusta in z uticama Diaz - Garibaldi (na sliki - Fotostu-dio Reportage). Dela za postavitev novih kablov za distribucijo elektrike bodo trajala kake tri tedne, kasneje pa bodo z izkopom nadaljevali po Korzu v smeri proti železniški postaji. Zapora bo torej povzročila nevšečnosti v prometu še vsaj en mesec. predvideva nastop z zaokroženim programom-projektom. Izide bodo razglasiti danes, ko bodo na vrsti nastopi v polifon-skem petju. Ob 15. uri bodo najprej nastopali trije ženski zbori (“Cantus” iz Vilniusa - Litva, Erevan -Armenija in “Bardos Lajos” iz Debrecena -Madžarska), nato trije mešani (“Monteverdi” iz Budimpešte - Madžarska, “Vox maris” iz Constante - Romunija in “Cantores Cracovienses in Krakovva - Poljska). Večerni spored ob 20.30 bosta začela slovenska zbora “Ave” iz Ljubljane in “Canticum” iz Maribora, slediti pa bodo “Musiča viva” iz Poznana - Poljska, “Kamer” iz Rige - Latvija, “Ana-stassija” iz Rostova - Rusija, “San Ignacio” iz San Sebastiana - Španija in “Cantus” iz Vilniusa -Litva (v mešani zasedbi). _______________KINO GORICA VTITORIA Danes zaprto. Jutri 20.00-22.10 »Ed Wood«. Rež. Tim Burton, i. Johnny Depp in Patricia Arquette. Ozvočenje Dolby stereo. Vstopnica 7.000 tir. CORSO Danes zaprto. Jutri: 18.00-20.00-22.00 »II prete«. Prep. ml. pod 14 letom. Vstopnica 7.000 tir. 3 ŠOLSKE VESTI GLASBENA MATICA sporoča, da vpisujejo v š.l. 1995/96. Informacije na tajništvu v Ul. della Croce 3 (tel. 531508) od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro do 28. julija. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, C. Italia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Co-sutich 117, tel. 711315. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel. 78300. POGREBI Danes v Gorici: ob 9.30 Vittoriano Leghissa Rossi iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; ob 11. uri Maria Sfiligoj, vd. Daniele iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče; ob 12.45 Tereza Romana Zotti, por. Murenec iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev na Vrhu in na tamkajšnje pokopališče. Zpustila nas je naša draga Tereza Romana Zotti por. Murenec v 76. letu starosti Žalostno vest sporočajo mož Pepi, sinova Severine in Orlando, hci Fernanda, snahi Anna in Ivana, zet Albin, sestri Jelka in Danica, vnuki ter ostali sorodniki. Pogreb bo danes, 6. julija, ob 13.30 iz mrliške veže bolnice Svetega Janeza od Boga iz Gorice, v farno cerkev Svetega Mihaela na Vrh ob 14. uri. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Topla zahvala vsem, ki bodo spremili na zadnji poti drago pokojno. Gorica, Vrh, 5. julija 1995 (Pogrebno podjetje Predchern) Ob izbubi drage mame in none Romane izreka odbornikoma Orlandotu in Gian-luci ter elanom Severinu in Maurotu in svojcem iskreno sožalje SKD Danica - Vrh Sožalju svojega predsednika Orlanda in elana Severina se pridružuje Balinarska sekcija Danica - Vrh Ob izgubi drage mame in none izreka svojemu odborniku in blagajniku Severinu Zotti ter elanoma Orlandu in Gianluci iskreno sožalje Slovensko lovsko društvo FJK »Doberdob«. Ob izgubi drage mame in none izreka svojemu predsedniku Severinu Zotti, odborniku Orlandu ter clanu Gianluci iskreno sožalj6 »Lovska druZinaVrh« SLOVENIJA Četrtek, 6. julija 1995 1 1 Italija zahteva privilegije za svoje dčavljane Najnovejši predlog iz Rimo pomeni novo izsiljevanje OLJUBLJANA - Politična koordinacija slovenske vlade je yCeraj za trdno zaprtimi vrati razpravljala o slovensko-itali-1‘inskih odnosih, odnosih s Hrvaško in o predvidevanjih spremembe slovenske ustave o lastnini tujcev. V ospredju s° bili seveda slovensko-italijanski odnosi, tudi zato, ker je Pretekli Četrtek Famesina (kot neuradno imenujejo italijansko zunanje ministrstvo) prek italijanskega veleposlanika Luigia Solarija poslala slovenski vladi nov uradni predlog 0 rešitvi nerešenih dvostranskih vprašanj. Slovenska vlada je včeraj ta predlog zavrnila kot pov-Sem nesprejemljivega. Se-^eda je tudi ta dokument tr-c®o zapečaten kot državna skrivnost, vendar smo izvedeli, da gre za izrazito nega-trvP° in neuravnotežno besedilo, ki od Slovenije zadeva samo prevzem določnih bremen in ki glede pepremicninskih zadev do-0Ca postopke privilegiranja 1ialijanskih državljanov ozi-r?pia diskriminiranja drZa-vl)anov drugih držav EU. macija Rimu v kratkem posredovala predlog za rešitev problema, o katerem naj bi se predvidoma prihodnji teden vnovič pogovarjala oba uradna predstavnika Matjaž Jančar in Amedeo de Franchis. Njegove vsebine ni težko napovedati, saj je Slovenija vedno izhajala iz enakopravnosti in doslednega spoštovanja 49 slo-vensko-italijanskih sporazumov, med njimi tudi rimske pogodbe iz leta 1983 o dokončni rešitvi nepremičninskih problemov optantov. Po slovenskem mnenju je možno govoriti le o načinu izvajanja teh sporazumov, ki bi upošteval možnost vračanja nekaterih nepremičnin, kar je glavno jabolko spora. V zameno pa naj bi italijanska stran upoštevala slovenske zahteve, naj se vrne predvsem Narodni dom v Trstu, ki so ga fašisti požgali pred 75 leti, kar je še vedno simbol fašističnega zatiranja Slovencev. Ključno vprašanje pa je zagotovitev zaščite obeh manjšinskih skupnosti, slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji, pri čemer pa se kažejo velike razlike v stališčih. Italija dosledno zagovarja stališče, da je zaščita italijanskih državljanov slovenske narodnosti izključno njena notranja zadeva, medtem ko naj bi bila zaščita slovenskih državljanov italijanske narodnosti tudi pravica in dolžnost Italije kot demokratične države, češ da je Slovenija še vedno »država v tranziciji«. Očitno so se z italijanskim uradnim predlogom . in zdaj z odklonilnim stališčem slovenske vlade odnosi med državama spet zaostrili, saj je malo verjetno, da se bo klobčič očitno povsem nasprotujočih si stališč lahko razvozljal do konca meseca, ko gre na počitnice slovenski parlament. Kakršenkoli dogovor z Italijo pa zahteva dvojno zasedanje in dvakratni sklep odbora državnega zbora za mednarodne odnose: najprej sklep o začetku pogajanj na osnovi nekaterih dogovorjenih predlogov, nato pa pogajanja in končno predlog skupne- ga dokumenta. Večina v slovenskem parlamentu gotovo ne namerava pristati na izsiljevanja, saj bi bil celo uravnotežen predlog o vračanju določenega števila nepremičnin najbrž sprejet le s šibko večino. Nekaj podobnega velja tudi za italijanski parlament, ki mora sicer razpravljati samo enkrat, vendar v obeh domovih, v poslanski zbornici in v senatu, za kar se je večkrat izrecno obvezala zunanja ministrica Su-sanna Agnelli. Italijanski parlament bo šel na dopust prve dni avgusta, potem pa se običajno vnovič sestane ob koncu septembra, ko bo zaradi italijanskih notranjepolitičnih razmer verjetno prišlo do razpustitve parlamenta in predčasnih volitev. To pa bi pomenilo, da bi do podpisovanja pogo- dbe o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski uniji prišlo v času, ko dvostranskih dogovor med Slovenijo in Italijo še ne bo dosežen - za tak primer pa je Agnellijeva že vnaprej napovedala,italijanski veto. Ob tem pa je treba vendarle poudariti, da se dvostranski gospodarski in drugi odnosi kar dobro razvijajo. Pred dobrim tednom je slovenski prometni minister Igor Umek v Rimu z italijanskim kolegom podpisal sporazum o povečanem železniškem prometu, s katerim se začenja proces ukinjanja zapletenih obmejnih nadzornih režimov ter povečanja propustnosti in tudi skupnih vlaganj v slovenski železniški sistenj. Krepi se tudi gospodarska menjava, v zadnjih tednih pa je bila tudi vrsta zanimivih sejemskih in drugih prireditev, ki sta jih podprli obe državi. Edino resnično težavo pri gospodarskem sodelovanju trenutno predstavlja še neurejena slovenska zakonodaja in iz nje izhajajoči predpisi, ki niso usklajeni s predpisi Evropske unije. Gospodarstvo obeh strani torej zahteva in pričakuje cim hitrejše prilagajanje Slovenije Evropi, politika pa ta proces zavira. Bogo Samsa "ijjCONOMSKO-SOCiALNI SVET / O INVALIDSKEM IN POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU h Bodo pokojnine usklajevali na tri mesece? V pripravi je Bela knjiga kot osnova za celovito reformo pokojninskega sistema LJUBLJANA - Člani Ekonomsko-socialnega sve-ki ga vodi ministrica za delo, družino in social-ne zadeve Rina Klinar, so na včerajšnji seji obra-vnavali predlog zakona o spremembah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, uresničevanju letošnjega socialnega sporazuma ter predlog razlage zakona o izvajanju dogovora o politiki plač in drugih prejemkov zaposlenih v gospodarstvu. Glede sprememb za-yona o pokojninskem ln invalidskem zavaro-Vanju so menili, da je heba spremembe uveljaviti, se preden bo prišla v veljavo celovita re-torma pokojninskega sistema. Kot je dejal predstavnik ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Marko Strovs, vlada s pomočjo programa Phare pripravlja posebno belo knjigo o problemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Dokument naj bi bil predvidoma pripravljen v začetku prihodnjega leta, služil pa bo kot osnova za celovito reformo pokojninskega sistema. Po novem pre- dlogu naj se pokojnine ne bi več usklajevale s plačami vsak mesec, temveč vsake tri mesece. O predlaganih spremembah je predstavnik upokojencev dejal, da so sprejemljive, prav tako pa ni imel pripomb na trimesečno usklajevanje plač in pokojnin. Miran Goslar, predstavnik združenja delodajalcev, je dejal, da je treba odpraviti poračun pokojnin za nazaj, vendar ob hkratnem zagotovilu upokojencem, da bodo ohranili dosedanjo raven pokojnin. Glede vpliva strank na sprejemanje pokojninske zakonoda- je je predstavnik sindikata Neodvisnost France Tomšič dejal, da v razpravi o tej temi ni mesta za ozke strankarske interese. Glede zahteve po oceni letošnjega proračuna, ki jo je sprožilo združenje delodajalcev Slovenije, je Miran Goslar dejal, da so nekatere sporne zadeve že rešene. Tako je treba pod drobnogled vzeti le še vprašanja sistemske ureditve udeležbe pri dobičku, večje olajšave za naložbe v vrednostne papirje ter vprašanje enotnega predpisa za službena potovanja. (A. K., STA) NOVOGORIŠKI HIT Kovačič: Za Špiletičevim poročilom komisiji dižavnega zbora je nekaj več NOVA GORICA - »Prizadeti smo zaradi dezinformacij, ki jih širi v javnosti pomočnik direktorice Agencije za plačilni promet Republike Slovenije Bogomir SpiletiC, Ceš da v Hitu oviramo izvajanje revizije,« so na včerajšnji novinarski konferenci v novogoriškem Hitu dejali predstavniki tega podjetja. »Prepričani smo, da je v ozadju poročila, Jd ga je SpiletiC prejšnji teden podal pred komisijo državnega zbora za spremljanje in nadzor preoblikovanja družbenih podjetij, še kaj drugega kot samo očitek oziroma obtožba o oviranju; nekaj, kar se očitno vleče že od znanega zapisnika SDK, ki ga je v javnost poslal predsednik SLS in poslanec v državnem zboru Marjan Podobnik,« je dejal direktor podjetja Danilo KovadC.Bogomir SpiletiC je v svojih izjavah poudarjal, da bi za popolno izvedbo revizije v Hitu morali izdelati ločene bilance dobička, posebej za igralniški promet in posebej za druge dejavnosti v podjetju. Vendar noben zakonski predpis, ki je veljal prej, pa tudi ti, ki veljajo zdaj, ne zahtevajo ločenih bilanc in zato jih v podjetju ni. Ker jih v Hitu niso bili dolžni izdelovati, jih tudi niso mogli posredovati agenciji v postopku revizije. Ob tem so posebej poudarili, da je podjetje nudilo vse potrebne podatke in dokumente, ki so jih bili skladno s sprejetimi računovodskimi predpisi in standardi dolžni voditi. SpiletiC je v imenu agencije v svojih izjavah tudi poudarjal, da v Hitu revizorjem niso pustili pregledati dokumentacije povezanih družb, kar ni res. Na tiskovni konferenci so še posebej poudarili, da so zelo zainteresirani, da bi se revizija opravila čim prej, ker je pogoj za lastninsko preoblikovanje, ki bi zmanjšalo davčne obremenitve. Do takrat mora Hit kot podjetje nositi zelo visoka davčna bremena in omejitve, ki gotovo otežujejo njihovo poslovanje. Zato v Hitu razumejo Spiletičevo izvajanje kot poskus oviranja delovanja njihovega podjetja. To dokazuje tudi odlašanje začetka revizijskega postopka, saj je Hit prišel na vrsto Sele kot zadnja igralnica na Slovenskem. Vojko Cuder ŠOU / ANKETA MED ŠTUDENTI nizacije, kar je Kobal ilustriral s podatkom, da ima razmeroma malo vprašanih s SOU negativne izkušnje. Tej interpretaciji malce nasprotujoč je podatek, da je manj kot tretjina vprašanih prepričana, da študentski, parlament interese študentov zastopa ustrezno, medtem ko je veC kot štirideset odstotkov vprašanih odgovorilo, da to počnejo le redki poslanci oziroma celo nobeden. Podatkov o tem, koliko naj bi raziskava stala, na včerajšnji novinarski konferenci predstavniki SOU niso hoteli razkriti, saj. naj bi šlo za interes izvajalca raziskave. Antisa Korljan ŠtgdrefA* |j iir4»*U|iii®| im m* | i IjtilfMi Vera in politika ne zanimata študentov Kar 40 odstotkov jih ni zadovoljnih z delom študentskega parlamenta LJUBLJANA - Študentje in študentke ljubljanske uni-Aye so pretežno neobremenjeni s politiko, med njihovimi /otdnotanii sta vera in politika prepričljivo na zadnjem ostu, z delovanjem študentske organizacije pa so v gla-V16111 zadovoljni, kar naj bi po mnenju predsednika Stu-etttske vlade Valterja Kobala potrjevalo legitimnost štu-dentske organizacije. To so nekatere ugotovi-e raziskave mnenj študen-:0V Univerze v Ljubljani, ki °. j® na vzorcu 954 vpraša-aprila in maja letos Pravila agencija Pr plus ar. Rezultate ankete so Predstavniki SOU včeraj Predstavili na tiskovni kon-®renci.Raziskava je skušala aoiti odgovore na številna "Prašanja; od ugleda, ki ga UU uživa med študenti, Prek njihove okvirne politike orientacije in socialno-°nomskega položaja do Pozornosti, ki jo namenjajo Posameznim medijem. Ko-a je dejal, da so bili nad ezul tatom raziskave prije-0 presenečeni, saj kažejo a Pozitiven odnos do orga- SVET LDS Do volitev bliže Evropi CELJE - Sinočnje zasedanje sveta LDS v Celju je bilo posvečeno dvema temama, in sicer prvim pripravam na državnozborske volitve ob koncu leta 1996 ter razpravi o odnosu LDS do slovenskega približevanja Evropi. Prvi, tehnični del priprav na volitve prihodnje leto je bil končan s sprejetjem strankinega pravilnika o določitvi kandidatur za volitve v državni zbor in z zapovedjo, da morajo strankini odbori do 1. decembra letos dostaviti vodstvu LDS predloge kandidatur. Tako je včeraj LDS začela s pripravami na vohtve, s čimer se bolj ali manj javno ukvarjajo že tudi v drugih poUtiCnih strankah. Predsednik dr. Janez Drnovšek je nato ponovil nekatera že znana stališča do približevanja Slovenije Evropski uniji in dejal, da v Evropo nikakor ne kaže hoditi za vsako, temveč le razumno ceno. Predsednik sveta dr. Dimitrij Rupel si je nato zaželel, da bi Sloveniji še pred prihodnjimi volitvami uspelo razumno rešiti spor z Italijo, kar bi bila najboljša volilna popotnica, Se nabolj pragmatičen pa je bil sinoči Zoran Thaler. Po njegovem - tako sta menila tudi oba govorca pred njim - se razprava o vključevanju Slovenije v Evropo v delu javnosti in opozicije posveča čedalje bolj iracionalnim temam. Javnost se bo ob teh vprašanjih razdelila tudi na referendumu, ko bo to potrebno, pred tem pa bi morala LDS ljudem vključevanje v evropsko asociacijo predstaviti s podatki, ki jih razumejo. Torej, kaj lahko državljani od vključitve v EU pričakujejo. Govoriti je treba o evropskih naložbah in subvencijah Sloveniji, odpravi carin, večji nacionalni varnosti in podobnem. Toda LDS naj bo previdna. Želi si članstva Slovenije v EU, ne bo pa si lastila zaslug za to. Po vključitvi v EU bo zagotovo sledilo tudi obdobje dezi-luzij, je dodal Thaler. Brane Piano Svet je soglašal s predlogom Ženskega foruma LDS oziroma Vere Kozmik in ga preimenoval v Žensko mrežo. Malce več razprav je bilo o pobudi, ki jo je predstavil Peter Rigl in po kateri naj bi se stranka zavzela za ustanovitev tako imenovanega »off shore« območja v Kopru. Rigl je zatrdil, da lahko to prepreči le slovenska zavist, obenem pa poudaril, da v LDS razmišljajo tudi o drugih slovenskih regijah oziroma o tem, kako bi jim država z manj investicijami in ustreznimi predpisi omogočila hitrejši razvoj. Dve taksni rešitvi že zorita, in sicer postavitev velikega, k hrvaškim kupcem usmerjenega nakupovalnega centra v Brežicah ter ustanovitev velikega prosto-carinskega območja v Maribom. KULTURA Četrtek, 6. julija 1995 NA KRATKO □KOVNA UMETNOST / SARAJEVSKI MUZEJ KUUBUJE VOJNI Dr. Primož Kuret šestdesetletni k LJUBLJANA - Muzikolog dr. Primož Kuret, profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, danes praznuje 60. rojstni dan. Je avtor osmih knjig, med njimi Glasbenih instrumentov na srednjeveških fieskah (1973), Glasbene Ljubljane in Besed skladateljev (obe 1985), dodatek o glasbi jugoslovanskih narodov pa je prispeval k Svetovni zgodovini glasbe Kurta Honolkeja (1983). Dr. Kuret je dejaven tudi kot prevajalec, udeleženec mednarodnih simpozijev ter pisec Člankov za zbornike, glasbene revije in dnevno Časopisje. PR Umrla je Eva Gabor LOS ANGELES (Reuter) - V torek je za pljučnico umrla igralka madžarskega rodu Eva Gabor, mlajša sestra bolj slavne Zse Zse Gabor. V bolnišnico Cedras-Sinai Medica! Center so jo pripeljali zaradi zloma kolka, vendar so zdravniki ugotovili, da je ima tudi pljučnico. Eva Gabor naj bi bila rojena leta 1921 v Budimpešti, vendar mnogi menijo, da je tako kot sestri Zsa in Magda skrivala svojo pravo starost. Po prihodu v ZDA je nekaj Časa pela v različnih lokalih, bila je tudi drsalka, vendar je kmalu prišla k filmu. Uspehi nekaterih njenih filmov - Zena Monte Crista, Kraljevi škandal, Gigi in Pariški model - so ji odprli pot v visoko družbo. Tako kot Zsa je bila tudi Eva večkrat poročena; bila je tudi uspešna poslovna ženska: ogromno, večmilijonsko bogastvo ji je prineslo njeno podjetje z lasuljami. SCCA brez pisarne LJUBLJANA - Sorošev center za sodobne umetnosti na Cankarjevi 11 v Ljubljani bo čez poletje nastanjen le v eni, zelo tesni pisarni. Direktorica centra Lilijana Stepančič pravi, da je v njej komaj dovolj prostora za opremo in zaposlene, zato vsem obiskovalcem priporoča, da Cim več stvari uredijo prek telefona (061/126-21-95) ali telefaksa (061/126-21-92). Pravzaprav bodo to svetovah tudi tistim, ki jih bodo vseeno obiskah. Do 1. septembra torej ne sprejemajo strank. Prostorsko stisko naj bi po tem datumu odpravili s selitvijo v nove prostore. Kam, bodo javnost še obvestili. (L. M.) LJUBLJANA - Junija leta 1992, tri mesece po začetku obleganja Sarajeva, so na srečanju sarajevskih umetnikov in intelektualcev prvič predstavili projekt Sarajevo 2000, projekt, v okviru katerega naj bi v glavnem mestu BiH nastal eden najpomembnejših svetovnih muzejev z deli najvidnejših sodobnih svetovnih likovnih ustvarjalcev. »Projekt gre v sfere ireal- šnji tiskovni konferenci v nega, ker je nemogoče doje- ljubljanski galeriji SKUC, ti, da gredo Sarajevčani v na kateri so projekt v Slo-taki situaciji v tako ambici- veniji prvič predstavili, ozen projekt,« je na vCeraj- uvodoma povedal general- ni direktor Sarajeva 2000 Enver Hadžiomerspahič. Projekt, ki vključuje donacije del vrhunskih svetovnih likovnikov Sarajevu (doslej so zbrali dela Michelangela Pistoletta, skupine Medical Hermeneutics, Franza VVesta in Hidetoshi-ja Nagasawe), in ki bodo plod posebnih razstav, postavljenih v najpomembnejših kulturnih centrih, je za zdaj povezan predvsem z Italijo (Center za sodobno umetnost v Pratu, Beneški bienale). Organizatorji so stike navezali tudi z drugimi evropskimi mesti, med zdajšnjim obiskom v Sloveniji pa so stekli pogovori o sodelovanju v projektu tudi s strani naših ustanov (Enver Hadžiomerspahič se je srečal tudi z direktorico Moderne galerije Zdenko Badovinac). Muzej naj bi leta 2000 našel prostore v nekdanji vojašnici Maršala Tita (zdaj je v njej Unprofor, zato objekt ni porušen), do preselitve v Sarajevo, pa bodo podarjena dela morda stalno na ogled v Benetkah. Vojko Urbančič Primorska srečanja 170-171 /95 NOVA GORICA - Izšla je nova, dvojna številka Primorskih srečanj. Vsebina tokratne številke - poleg stalnih rubrik - so razprave z letošnjih Slovenističnih dnevov, ki so potekali 6. in 8. aprila na Opčinah pri Trstu. Tematike se je z različnih zornih kotov lotilo kar 16 avtorjev. Zanimivega branja je v tokratni številki dovolj za vse poletje. Za pokušino »iztrgajmo« ironični stavek iz zapisa Ludistične izbire, v katerem se Nataša Velikonja sprehaja po naši subkultumi sceni. Avtorica se na primer sprašuje: »Kaj je s to mladino, ki ji veC pove smrt Kurta Cobaina (Nirvana) kot Črtomirjeva zgodovinska dilema?« Brez dvoma po dolgem Času res dobro vprašanje! (A. 2.) Kurt Cobain nima miru SEATTLE (dpa) - Courtney Love, vdova ameriškega rocke-rja Kurta Cobaina, ne more najti ustreznega mesta za pokop žare s posmrtnimi ostanki svojega moža. Pevec rock skupine Nirvana se je aprila lani ustrelil v svoji hiši. Njegovo truplo so upepelili. Po dolgem iskanju se je njegova žena odločila za grob na pokopališču Lake View Cemetery, na katerem sta pokopani tudi filmski zvezdi Bruce in Brandon Lee. Ker pa njun skupni grob obišCe veliko njunih privržencev, uprava pokopališča ni hotela nobenih novih slavnih oseb. Nato se je Courtney Love odločila za pokopališče Cavahy Catholic Cemetery. Katoliška škofovska dioceza v Seattiu zahteva od rockerjeve vdove letni prispevek 140 tisoč mark Po izjavah predstavnika dioceze naj bi Cobainov grob in celotno pokopališče nadzorovah noc in dan. Courtney Love se zdi zahtevana cena previsoka, zato iskanje nadaljuje. Courtney Love IZŠLO JE / KNJIGE Michael Mullett: Luter Zbirka Mala edicija ZPS, izdalo in založilo Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1995, mehka vezava, 20, 5 x 12, 5 cm, 79 strani. Za prevodi knjižic iz zbirke Lancasterske razprave britanske založbe Routeledge, ki so se nanašale na nekatere totah-tame fenomene 20. stoletja (Mussolini in fašizem, Demokracija in državljanska vojna v Španiji 1931-1939, Hitler in nacizem), prinašajo novi trije prevodi iz istega paketa strnjene preglede tesno povezanih fenomenov 16. in 17. stoletja: reformacije, protireformacije in tridesetletne vojne. Prva med njimi, Luter, ki jo je napisal profesor zgodovine na Univerzi Lancaster Michael Mullett, z lapidarnim nagovorom, preprostimi besedami, strnjenimi informacijami (in manj z interpretativnim pristo-< pom) ponuja temeljne informacije o položaju Cerkve v poznem sre-t dnjem veku in renesansi ter vlogi Martina Lutra (1483- 1546) v njej. Lutrovemu življenju in de-3 lu sledi knjižica kronolo-j ško, od otroštva in študi-! ja do razhoda z rimsko ; Cerkvijo in cesarjem, širitvijo njegovih idej po nemških državah in po-: sledicah širjenja prote-; stantizma. Uvod knjižice je prispeval dr. Matjaž Kmecl, v njem pa se je osredotočil predvsem na slovenski prispevek k protestantizmu (Trubar, pomen nacionalnega jezika...). (V.U.) Michael Mullett: Protireformacija in reformacija v zgodnji modemi Evropi Zbirka Mala edicija ZPS, izdalo in založilo Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1995, mehka vezava, 20, 5 x 12, 5 cm, 80 strani. Draga knjižica istega avtorja, ki je izšla v okvira Male zbirke Znanstvenega in publicističnega središča, je posvečena protireformaciji in katoliški prenovi v 16. stoletju. V njej je Mullett fenomen protireformacije, ki jo sicer jemljemo predvsem kot reakcijo na širjenje protestantizma ter povezujemo s tridentinskim koncilom, nastankom in razširitvijo jezuitov, cerkveno inkvizicijo in uveljavljanjem baročne miselnosti in kulture, postavil v širši Časovni okvir. Njene zaCetke je poiskal v pozno-srednjeveški Cerkvi in tedanjih družbenih spremembah ter se osredotočil na zgodovino reformatorskih pobud že znotraj rimske katoliške Cerkve; odvisnost katoliške prenove od nastanka in širjenja protestantizma v nemških deželah je manj poudarjena, kot je bralec sicer vajen iz zgodovinske literature. Knjižica sicer spregovori o izvorih protireformacije, protireformacijskem duhovništvu in novonastalih cerkvenih redovih (zlasti jezuitih), misijonarstvu, uspehih in neuspehih protireformacije, tekstovni prispevek pa (tako kot v dragih dveh novostih Male edicije ZPS) dopolnjujejo še navedbe literature na to temo. Predgovor je prispeval profesor na oddelku za sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dr. Marko Kerševan. (V. U.) Stephen J. Lee: Tridesetletna vojna Zbirka Mala edicija ZPS, izdalo in založilo Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1995, mehka vezava, 20,5 x 12, 5 cm, 90 strani. Knjiga Stephena J. Leeja, profesorja zgodovine na Bromsgrove School v Veliki Britaniji, prinaša strnjen prikaz ene najpomembnejših vojn v zgodovini Evrope, tridesetie-tne vojne, ki je potekala med letoma 1618 in 1648 in ki je kot posledica bojev med katoliki in protestanti ter medsebojnih bojev evropskih sil za prevlado v srednji Evropi zajela številne narode. Tridesetletna vojna se je začela z uporom Cehov proti avstrijski nadvladi, ki pa je bil čez dve leti z bitko pri Beli gori zadušen. Leta 1619 se je vojna razširila na nemške dežele, zatem so se v vojno vmešale skandinavske države ter Anglija, Francija in Nizozemska, ki so se uprle grozečemu habsburškemu vplivu. Uspeh je bil nekaj Časa na strani Avstrijcev, ki so prodrli do Baltika. Kot posledica teh razmer se je leta 1630 začela petletna švedska vojna. Tridesetletna vojna se je zaključila s fiancosko-švedsko fazo med letoma 1635 in 1648, ko se je končala z vestfalskim mirom, ki je pripeljal do verske strpnosti. Predgovor v knjižici je prispeval dr. Lev Kreft, dopolnjuje pa jo še slikovna dokumentacija: zemljevidi s prikazom glavnih faz vojne, ozemeljskih pridobitev, posledic uničevanja ipd. ter nekaj ilustracij. (V.U.) NOVO NA VIDEU Črni dež Black Rain, kriminalka, Karantanija film, d.o.o., scenarij: Craig Bolotin in VVarren Levvis, režija Ridley Scott, igrajo: Michael Douglas, Andy Garcia, Kate Capshavv, 1989, dolžina 120 minut Nick (Douglas) je tipičen ameriški pohcaj: Živi za službo, je grob, precej divji, locen in mora za svoja dva otroka plačevati alimente. Prav zato se zdi oddelku za notranje zadeve veC kot primeren »kandidat« za sprejemanje podkupnine od prekupčevalcev z mamili. Po zaslišanju je Nick skupaj s svojim stanovskim kolegom Charlijem (Garcia) priča obračunu med japonskimi mafijci. Enega med njimi -Sata (Vusaku Matsuda) sicer ulovita in ga uspeSno dostavita na letališče v Osaki, od tu pa jima zadeve umo polzijo iz rok, dokler jih Nick spet ne zgrabi za vajeti v dramatičnem obračunu med Vakuzami. Ridley Scott (Thelma in Louise, Iztrebljevalec, 8. potnik) je posnel dokaj klasično kriminalko, ki pa jo odlikujejo vedno odficni Michael Douglas, Andy Garcia v svoji najbolj simpatični izdaji in predvsem prizor, v katerem Charli Alias Garcia skupaj z japonskim policajem Masahi-ro (Ken Takamura) prepeva skladbo Rayja Charlesa. Direktor fotografije je Jan DeBont, ki je lani zaslovel z režijo filma Speed, glasbo pa je napisal Hans Zimmer, dobitnik letošnjega oskarja za glasbo in film Levji kralj. (I. P.) V imenu očeta In the name of the father, drama, Karantanija film, d.o.o., scenarij: Teny Gilli-an, Jim Sheridan; igrajo: Daniel Day-Lewis, Emma Thompson, Pete Postlethvvaite, 1993,128 minut. Film je posnet po resničnih dogodkih in temelji na knjigi Gerryja Conlona Presumed Innocent, Čeprav sta si scenarista dovolila precej umetniške svobode. Film so zaceli snemati le nekaj mesecev po tem, ko je angleško sodiSCe oprostilo krivde policiste, ki so bili obtoženi utaje razbremenilnih dokazov zoper tako imenovano. Guildforsko Četverico. Posebej velja omeniti izvrstni skladbi In the name of the fether Bona Voxa, sicer pevca skupine U2, in Gavina Fridayja ter You made me the thief of your heart v izvedbi Shinead 0‘Connor. Zal je lani film ostal brez Oskarjev (nominiran je bil kar sedemkrat) po zaslugi neprimerno slabšega Schindlerjevega seznama. Gerryja (Day-Lewis) srečamo na začetku zgodbe kot nepomembnega, nemirnega tatica v navzkrižnem ognju Belfasta leta 1974. Da bi se izognil težavam z Iro, ga oCe posije v London, kjer preživlja brezskrbne trenutke v hipijevski komuni. V Londonu v istem času Ira podstavi veC bomb. Krivdo za bombo v Guilfordskem pubu naprtijo Gerryju, trem njegovim prijateljem, Gerryjevemu oCetu in Se nekaterim elanom sorodstva. ZaCne se 15 let boja za dokaz nedolžnosti. Toplo priporočamo. (I. P.) Najbolje prodajana leposlovna dela v izbranih slovenskih knjigarnah (v preteklem mesecu) Primerjava najnovejših informacij o najbolje prodajanih naslovih leposlovnih del v izbranih domačih knjigarnah s tistimi izpred meseca kaže na veliko povpraševanje po delih, ki so bila nagrajena na različnih nacionalnih in mednarodnih izborih. Na tokratno lestvico sta se tako uvrstila letošnja nedavna dobitnika kre-snika Tone PerCiC s svojim Izganjalcem hudiča (po njem niso posegli le v Mariboru, kjer so v preteklih tridesetih dnevih povpraševali le po prevodnem leposlovju) in dobitnik RožanCeve nagrade za esejistiko Drago JanCar z Egiptovskimi lonci mesa, poleg njiju pa še dobitnik letošnje nagrade Vilenica Josip Osti s Salomonovim pečatom. Pretekli mesec ni bil kos dvema deloma - Proustova Jetnica in Partljičev Pri Mariji snežni zvoni vztrajata na lestvici že od junija. Na lestvici so tudi starejši domači literarni prispevki, okusu obiskovalcev domačih knjigam pa je tudi tokrat nepogre-Sjiva lažja, predvsem prevodna literatura, primerna hlajenju med poletno vročino. Med to izstopajo UmorCki Barbare G. Hill, ki so se uvstili na lesti vici tako v Librisu kot Plečnikovi knjigami. Knjigama Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana: 1. Danil Harms: Zakon linča, Cankarjeva založba 1995 2. Jorge Luis Borges: Druge raziskave, Literatura 1995 3. Aleš Stegen Šahovnice ur, Mladinska knjiga 1995 4. Drago JanCar: Egiptovski lonci mesa, Mihelač 1994 5. Tone Perčič: Izganjalec hudiča, Cankarjeva zaožba 1994 Plečnikova knjigama, Šubičeva 1, Ljubljana 1. Tone Perčič: Izganjalec hudiča, Cankarjeva založba 1994 2. Josip Osti: Salomonov pečat, Mihelač 1994 3. Marcel Proust: Jetnica, DZS 1995 4. Igor Karlovšek: Klan, DZS 1995 5. Mitja Klavora: Zdrs, DZS 1995 Knjigama Založbe Obzorja, Gosposka 24, Maribor: 1. Eileen Goudge: Vrt laži, Mladinska knjiga 1993 2. James VVelch: Ukani vrano, Obzorja 1995 3. Robert Fulghiem: Gorela je, ko sem legel nanjo, Mladinska knjiga 1992 4. Barbara M. Gill: UmorCki, Mladinska knjiga 1995 5. Betty Mahmoody: Ne dam svojega otroka, Mladinska knjiga 1994 Knjigama Libris, Prešernov trg 9, Kopen 1. Tone Perčič: Izganjalec hudiča, Cankarjeva založba 1994 2. Drago JanCar: Egiptovski lonci mesa, Mihelač 1994 3. Richard Preston: Izbruh, DZS 1995 4. Tone Partljič: Pri Mariji snežni zvoni, Obzorja 1994 5. Barbara M. Gill: UmorCki, Mladinska knjiga 1995 Pripravil Vojko Urbančič .... " 1 -n-; ■, _ ■ ■ LjP VELIKA BRITANIJA PROSTITUCIJA FIRENCE / PO PONEDELJKOVEM SAMOMORU V nesreči avtobusa 8 mrtvih in 40 ranjenih LONDON - V južnem VValesu je včeraj osem oseb izgubilo življenje, drugih 40 pa jih je bilo lažje in težje ranjenih, ko je neki avtobus s 50 potniki zaneslo s ceste in se je po trčenju v drevesa prevrnil. Gasilci so si morali pomagati z varilnimi aparati in hidravličnimi kleščami, da so lahko 25 ranjencev rešili iz skrotovičene pločevine. Na kraj nesreče je takoj prispelo 15 rešilcev, Štiri težko ranjene pa so odpeljali s helikopterjem. Potniki so bili pacienti in osebje umobolnice sv. Davida iz Aberdara, ki so bili na izletu, do nesreče pa je prišlo pri vasi Raglan v gvventski grofiji. Vzroki nesreče niso znani. Za sedaj le sumijo, da je šofer prehitro zavozil v ovinek in izgubil nadzorstvo nad vozilom. Preiskava pa bo morala poleg točnih vzrokov ugotoviti tudi, Ce bi raba varnostnih pasov za potnike v takih primerih zmanjšala število mrtvih in ranjenih. Mastni zaslužki ob protislovnih nemških zakonih BERLIN - Po zaslugi protislovne zakonodaje je v Zvezni republiki Nemčiji prostitucija prava industrija, ki letno uresniči za 13 milijonov mark prometa, kot kako elektrogospodarstvo ali pomembna računalniška družba. Iz knjige »Ljubezen kot blago: gospodarski faktor prostitucije« nemškega novinarja Joachima Rieckerja izhaja, da se dnevno s tem poslom bavi 60 tisoč žensk. V Nemčiji kazensko preganjajo samo izkoriščevalce prostitucije, ne pa prostitutk in njihovih klientov. Prostitutke morajo plačevati davke, a nimajo ne skrbstvenega in ne zdravstvenega varstva. Joa-chim Riecker je v svoji knjigi posredoval mnenja, pričevanja in padatke, ki jih je zbral po beznicah, na policiji, pri sodnikih in združenjih prostitutk. Pisec je pri tem odkril marsikatero zakonsko protislovje. Tako je nemško zvezno vrhovno sodišče z neko razsodbo v bistvu pozvalo lastnike seksklubov, naj zagrenijo Življenje prostitutkam, ker bodo v nasprotnem primeru obtoženi, da izkoriščajo prostitucijo. Ce bi bilo v teh klubih prijetno in diskretno Življenje in bi se prostitutke dobro počutile, bi vztrajale v svojem poklicu in bi se za vedno odpovedale normalnemu življenju, so menili vrhovni sodniki, ko so pred leti obsodili nekega preveč človeškega lastnika nekega seksk-luba. Tudi avtomati za brezplačne kondome v takih lokalih, ki jih postavljajo od vlade financirane organizacije, so za policijo in sodnike lahko dokazno gradivo na procesih o izkoriščanju prostitucije. V senci te protislovne zakonodaje zvodniki sluzijo milijonske zneske, ker le redkim prostitutkam uspe poklicna osamosvojitev. V zadnjem času je to Se težje, ker večina prostitutk prihaja iz vzhodne Evrope in iz Azije. Globoka užaloščenost ob Langerjevi smrti Užival je splošen ugled - Zelo se je zavzemal za mir na območju bivše Jugoslavije FIRENCE - Alexander Langer, eden najbolj znanih italijanskih predstavnikov v evropskem parlamentu, se je obesil. Po obdukciji so izvedenci izključili vsako drugo možnost. Neznani pa so razlogi, ki so Langerju, evropskemu parlamentarcu in naravovarstveniku z velikim osebnim ugledom, navdihnili tragično odločitev. Na osnovi obdukcije so tudi ugotovili, da se je Langer obesil med 20. in 21. uro v ponedeljek zvečer. Svojci so povedah, da je bil politik zadnje Čase precej utrujen, prizadeh pa so ga nekateri pohtiCni neuspehi, predvsem glede Bosne. Preiskovalci so potrdili, da so v Langer j evem avtomobilu, s katerim se je pripeljal na gričevnato področje Pian dei Giullari, našli nekaj poslovilnih sporočil. Langer jev svak Norberto Mal-contenti je prepoznal pisavo, sporočila pa bi navajala k zaključku, da je šlo za premišljen korak. Langerjeva smrt je globoko odjeknila v italijanskih in evropskih političnih krogih. Predsednik evropskega parlamenta Klaus Haensch je izjavil, da ga je vest globoko pretresla. Za predsednika Evropske ljudske stranke VVilfrieda Martensa je Langer zgled zagovornika evropske ideje, tajnik Radikalne stranke Olivier Dupuis pa je naglasil-predvsem Langerejeva zavzemanja za rešitev položaja v Bosni. Langerje-vemu spominu se je poklonil tudi župan Palerma Leoluca Orlando, medtem ko je predsednik zelenih Carlo Ripa di Mea-na rekel, da je bil Langer zadnje Čase precej prizadet zaradi občutka nemoči nad dogajanjem. Alexandru Langerju bodo posvetili prvo drevo, ki ga bodo posadili na pogorelem območju v okolici Jeruzalema. KOLUMBIJA Za zapahi tudi tretji šef kartela mafije iz Galija BOGOTA’ - Kolumbijski policiji je uspelo aretirati Joseja Santacruza Londona (na sliki AP), ki je tretji Človek narkokartela iz Galija. Do njegove aretacije je Prišlo cisto po naključju. Jose Santacruz Londono, ki je znan pod psevdonimom »Študent«, je bil s tremi orugimi osebami na večerji v restavraciji Carbon de Balo v rezidenCni četrti severnega dela kolumbijskega glavnega mesta. Bržkone bi v miru povečerjal, Ce ne bi bil pri sosednji mizi eden od telesnih stražarjev gefa policije generala Rosa Joseja Serrana. Ta ga je rtanrreč prepoznal, saj so proti njemu izdali tiralico Hi nagrado 600 tisoč dolarjev in takoj telefoniral svojim kolegom, ki so restavracijo obkolili in nato brez težav aretirali 52-letnega »Študenta«. Kolumbijska policija je vzhičena, saj so v zadnjih nekaj tednih aretirali kar štiri od sedmih voditeljev kokainskega kartela iz Galija, med njimi tudi glavnega šefa Gilberta Rodrigueza Orejuelo. Kolumbijski obrambni minister Fernando Botero, ki je eden od pobudnikov ofenzive proti kolumbijski kokainski mafiji, je Čestital šefu policije Serra-'ju in poudaril, da se iz dneva v dan boljšajo izgle-di v končno zmago. Zadovoljne so tudi ameriške oblasti, ker kar 80 odstotkov kokaina iz Galija konča na ameriškem tržišCu. Izvedenci pa so vsee-uo previdni, ker je skoraj gotovo, da bodo prej ali štej drugi zamenjali aretirane voditelje. JAPONSKA / TRI MESECE PO ATENTATU S SARINOM Panika in strah zaradi atentatov s ciankalijem v podzemni železnici Naključje preprečilo tragedijo TOKIO - Ob krikih »sarin, sarin« se je na ti-soCe potnikov v paničnem begu gnetlo ob izhodih postaje tokijske podzemske železnice Kaja-baCo v trgovskem središču Ginza. Alarm sta sprožili čistilki, ki sta v večerni konici, ko se ljudje vračajo z dela domov, v ženskem stranišču opazili neke vrste tempirani peklenski stroj. Panični beg se je ponovil vCeraj po polnoči na postaji Sinžuku, kjer so sumljivo napravo odkrih v moškem stranišču. Ce se ne 'bi »peklenski igrački« zataknili, bi prišlo do pravega pokola, tako pa so v bolnišnice sprejeli le kakih deset oseb z blagimi znaki zastrupitve. »Vrača se strah pred plinom,« je zapisal včerajšnji Asahi. In to le tri mesece po atentatu z bojnim strupom sarinom v tokijski podzemski železnici, v katerem je umrlo 12 oseb, 5.500 pa se jih je zastrupilo. Policija sumi, da sta tudi ta zadnja primera povezana z neobu-distiCno sekto Aum Sin-rikio (Vzvišena resnica), ki pa je sum najodločneje demantirala. Njen voditelj Soko Asahara in drugih 50 vodilnih pristašev v zaporu Čaka na proces, na katerem jih bodo skoraj gotovo obsodili na smrt. Na begu pa je še vedno 15 skrajno nevarnih pristašev sekte, ki imajo sarin, kalijev cianid in bojni plin VX. Novi atentati naj bi bili odgovor na predvčerajšnjo napoved, da bodo Asahari sodih 26. oktobra. Včeraj dopoldne se je na izredni seji sestala japonska vlada, ki je skleni- la, da bo obnovila posebno nadzorstvo v vseh podzemskih železnicah. Pred enim tednom so namreC prekinih to nadzorstvo, ker so bili prepričani, da Vzvišena resnica ne more več škoditi. Sedanja primera pa sta dokazala, da so to bile le pobožne želje. Atentata sta bila namreC skrbno pripravljena. V navadni 30 centimetrov visoki in 23 centimetrov široki pločevinki je bil na dnu kalijev cianid, nad njim pa vrečka z žvepleno kislino. S tajmerjem na elektromotor povezana britvica bi morala prerezati vrečko, žveplena kislina bi padla na kristale kalijevega cianida, tako da bi se sprožil smrtno-nosni ciankalijevi hlapi. Strupeni plini v tokijski podzemni železnici Postaja Sinjuku Sest ur po odkritju strupenega plina na postaji Kajabašo so podobno posodo našli tudi na postaji Sinkuju in jo pravočasno odstranili Prestopne postaje ® Krajevne postaje Postaja Kajabačo Postaja, na kateri so našli posodo s strupenim plinom in so jo pravočasno odstranili. ____________________________ APA/Vm. J.. Castello. Terry Kole VELIKA BRITANIJA Stari predsednik-nova vlada Nagrade zvestim - Rifkind novi šef diplomacije LONDON (Reuter, dpa) - Britanski premier John Major je že dan po prepričljivi zmagi na volitvah za predsednika stranke izvedel zamenjave v svojem kabinetu. Kot veleva tradicija, so si ministri včeraj podajali kljuko na Downing Streetu 10 in nato z obiska pri svojem delodajalcu prihajali z bolj ali manj veselimi obrazi. Včeraj popoldne je predsednik vlade sporočil spremembe v ekipi. Michael Heseltine, dosedanji minister za trgovino, je postal podpredsednik vlade. Za Hesel-tinea so namigovali, da bi najverjetneje vložil svojo kandidaturo in poskusil srečo v drugem krogu strankarskih volitev, če bi Major izgubil v prvem krogu volitev. DvainSestdesetletni Heseltine je med najbolj evropsko usmerjenimi člani vlade in se uvršča v sredinsko frakcijo stranke. Michael Portillo, ki je prvak desnega krila torijcev in je doslej zasedal položaj ministra za delo, je postal obrambni minister. Skok na pomemben, toda politično kočljiv stolček v kabinetu ni nagrada za morebitno zvestobo premierju, kot pri Heseltineu, temveč je darilo, ki naj bi vsaj za nekaj časa pomirilo razboritega evro skeptika. Nov je tudi britanski zunanji minister. Dosedanji vodja diplomacije Douglas Hurd je odstop napovedal, ko se je Major tvegano odločil za preverjanje podpore znotraj stranke. Zdaj bo zunanje ministrstvo vodil dosedanji obrambni minister Malcolm Rifkind. V zadnjem času se je predstavil kot politik, ki je skeptičen glede britanske vloge v Evropski uniji, zato napovedujejo, da se bo manj navduševal za tesnejše povezave z Brusljem kot njegov predhodnik. Rifkind sicer pripada pragmatični struji konservativcev in je dokazal sposobnost pravilnega ocenjevanja razmer. Cas bo kmalu pokazal, kako mu bo ta dar služil pri spremljanju potez na bosanskih bojiščih. Major je prestavil še nekaj figur na vladni šahovnici. Dosedanji minister za kmetijstvo Wil-liam VValdegrave se je preselil v finančno ministrstvo in postal namestnik ministra. Minister za Škotsko lan Lang se je vselil v prazno pisarno ministra za trgovino. Kulturni minister in ministrica za zdravstvo sta zamenjala ploščici z nazivi na vratih, v vladi pa je tudi pet novih imen. Med njimi desnemu krilu konservativcev pripadata VVilliam Ha-gue, ki bo minister za Wales namesto premie-rovega izzivalca Redwooda, in Michael Forsyth, novi »škotski minister«. John Major pred poslopjem britanske vlade (Telefoto: AP) Poulični nemiri, kakršne poznajo ze četrt stoletja Politiki menijo, da ti dogodki ne bodo ogrozili mirovnega procesa BELFAST - V zgodnjih jutranjih urah je skupina irskih katolikov iz protesta, ker so Britanci izpustili iz zapora vojaka, ki je leta 1990 ubil neko mladoletnico, z molotovkami napadla pripadnike severnoirske policije in zažgali več avtomobilov. Čeprav so katoliški politiki protestnike pozvali, naj se umaknejo, je več skupin razgrajalo po mestu in napadalo policijske postaje. Nemiri so že drugo noč zapored izbruhnili tudi v drugem največjem severnoirskem mestu Lon-donderry. To so bili najhujši izbruhi nasilja po desetih mesecih, ko je bil dosežen sporazum o prenehanju sovražnosti v pokrajini. Policija je na izgrednike v zahodnem delu mesta, ki so na policijske postaje odvrgli 60 steklenic z bencinom, streljala s plastičnimi izstrelih. Protestniki so uničili tudi razstavni avtomobilski salon, ki ga je zajel požar, tako da je v njem zgorelo dvajset avtomobilov. Razmere so se umirile proti jutru, vendar so na več ulicah še vedno ležala prevrnjena vozila. Na cesti proti Republiki Irski je eksplodirala strašilna bomba, zato je prišlo do zastojev v prometu. Do protestov je prišlo zaradi izpustitve 27-letnega Leeja Clegga, čeprav je bil zaradi uboja 17-letne Karen Reil- ly obsojen na dosmrtno zaporno kazen. Leta 1990 je skupina vojakov, v kateri je bil Clegg, streljala na ukradeno vozilo, ki se ni ustavilo pred cestno zaporo v severnem delu Belfasta. Nov izbruh nasilja na Severnem Irskem bi lahko škodoval prizadevanjem za mirno rešitev krize, vendar politiki menijo, da premirje, doseženo po 25-letnem prelivanju krvi, ni v nevarnosti. Tako tisti, ki se zavzemajo za priključitev pokrajine k Republiki Irski, kot nasprotniki, ki zahtevajo, da ostane Severna Irska del britanskega kraljestva, bi radi dosegli izpustitev 900 zaprtih somišljenikov. Britanci niso pripravljeni izpustiti tistih, ki so bili zaprti v najbolj nemirnem obdobju. Vlada v Londonu tudi zahteva izročitev orožja še pred začetkom neposrednih pogajanj's predstavniki političnega krila Ire. Martin McGuinness, vodja Sinn Feina, je včeraj izjavil, da si 'morajo Britanci prizadevati za dosego trajnega miru v pokrajini. »Zadnji dogodki kažejo na njen politični neuspeh. Mirovni proces, začet pred desetimi meseci, bi se moral razvijati tako, da bi si sprte strani zaupale med seboj preden bi sedle za pogajalsko mizo,« je dejal McGuinness. Martin Cowley / Reuter, Telefoto: AP NOVICI V Chiapasu se pogajajo C3UDAD DE MEMCO (Reuter) - V torek so se v Mehiki nadaljevala mirovna pogajanja med mehiškimi oblastmi in uporniki v zvezni državi Chiapas. Uporniki Za-patistične narodne osvobodilne armade (EZLN) so mehiške oblasti na začetku pogajanj obtožili, da skušajo nasilno rešiti zaplet v Chiapasu. V izjavi Marcosa, voditelja EZLN, je zapisano, da skuša mehiška vlada z vsemi sredstvi zmanjšati vpliv škofa Samuela Ruiza, ki posreduje med sprtima stranema. Marcos se pri svoji trditvi sklicuje na dejstvo, da je mehiška vlada izgnala tri tuje duhovnike, ki so delovati v Chiapasu in sodelovati s škofom Ruizom. To naj bi bilo po njegovih besedah del vladne strategije, katere namen je osamitev gverilcev. Zapatisti, ki so se uprti na začetku preteklega leta, zahtevajo boljše življenjske razmere za indijansko prebivalstvo in demokratične reforme v vsej državi. Mirovna pogajanja, ki so se po daljšem premora nadaljevala aprila letos v kraju San Andres Larrainzar, doslej niso prinesla skoraj nobenih rezultatov. Spopadi med tadžikistansko policijo in opozicijo DUSANBE (Reuter) - Štirje vladni policisti so izgubiti življenje v spopadu z opozicijskimi borci v neki vasici pri prestolnici Dušanbeju, potem ko so ti skušati maščevati smrt osmih tovarišev, ki so življenje izgubiti v soteski Komarov. Po besedah vladnih predstavnikbv je v zadnjem spopadu sodelovalo več kot sto upornikov, ki so doslej že večkrat napadli osamljene sovražnikove enote. Vlada v Dušanbeju je s podporo Moskve zmagala v državljanski vojni leta 1992, vendar ji ni uspelo zmanjšati političnih in medklanskih napetosti. Te so dosegle vrhunec po izginotju voditelja province Garma Akobirja Odinajeva. Uporniki se po napadih umikajo v sosednji Afganistan. NEMŠKI KANCLER KOHL VARŠAVI Poljska, najljubši otrok Zahoda Ljubeznivosti v nemško-poljskih odnosih se stopnjujejo. Potem ko Nemci na pomlad na svoje praznovanje konca druge svetovne vojne niso povabili poljskega predsednika VValense - povabili so le državne poglavarje velesil, kar pa Poljska ni -, so poljsko zamero ublažili tako, da so aprila povabili pred nemški bundestag poljskega zunanjega ministra Bartoszevvskega; Varšava vrača zdaj ljubeznivost na višji stopnji, kajti nemški kancler Kohl bo danes obisk na Poljskem začel z nastopom pred obema domoma poljskega parlamenta. To stopnjevanje naj bi optično sporočalo, da so odnosi med sosedoma neproblematični. Ne gre toliko za ekspanzijo gospodarskega sodelovanja, saj je na svetu kar nekaj držav, ki lahko trdijo, da je Nemčija njihov prvi zunanjetrgovinski partner. Gre bolj za pozornost, ki jo je Nemčija v minulih dveh desetletjih posvečala Vzhodu, v tem okviru pa še posebej Poljski. Simbolični akt nove nemške vzhodne politike, ki naj bi dokazala, da Nemčija ni več ekspanzionistična sila, je prelomno klečanje zdaj že pokojnega socialnodemokratskega kanclerja Brandta pred varšavskim spomenikom žrtvam holokavsta leta 1971. Po padcu berlinskega zidu je imela Varšava v pripravah Marjan Sedmak na nemško združitev dva pomembna centra za lobiranje in zato tudi dva pomembna zaščitnika: Pariz in VVashington. Tako se je tudi zgodilo, da je bila poljska diplomacija navzoča na vseh tistih združitvenih konzultacijah, ki so zadevale njene interese, njen prvi interes pa so bila kajpada zagotovila o dokončnosti meje na Odri in Nisi. In potem ko sta Kohl in Genscher v združitvenih pogajanjih potrdila dokončnost meje (sporazum je bil podpisan že leta 1990), rešujeta prestolnici med seboj le še tako imenovana tekoča vprašanja. Leta 1991 sta Bonn in Varšava podpisala sporazum o sosedskem sodelovanju. Prav tako sta se državi že leta 1993 - po napornih pogajanih, to je treba priznati - dogovoriti za ukrepe, s katerimi naj bi zaprti kanale, po katerih so iz Vzhodne Evrope čez Poljsko v Nemčijo prihajati ilegalni priseljenci in azilanti. Še največ dela imajo na obeh straneh meje zdaj s tihotapljenjem, z vdiranjem vzhodnega kriminala na nemško ozemlje, z veriženjem z ukradenimi avtomobili, s poljskimi delavci, ki že dolga leta prihajajo na črno v Nemčijo, ter z napadi nemških obritoglavcev na poljske obiskovalce. Gostitelji pričakujejo, da se bodo skupaj s kanclerjem Kohlom tudi tokrat posvetiti vprašanjem, ki so za Poljsko strateška. »Tudi to- krat« zato, ker so aktualna že od leta 1991 dalje: gre za vključitev Poljske v zahodne obrambne strukture ter za poljsko integracijo v Evropsko unijo. Bonn ta prizadevanja sicer srčno podpira, vendar pri tem nima povsem prostih rok: onkraj Poljske se Vzhod nadaljuje in tam je Rusija, katere strategi so drugo svetovno vojno končati s trdnim prepričanjem, da mora imeti dežela poslej na svojih mejah prijateljske države, in ne tekmece ali zaveznike tekmecev. Prav zaradi ruskih pomislekov je proces poljskega vključevanja v Nato zavrt. Varšava se tudi rada pritožuje, da je proces njenega integriranja v strukture EZ prepočasen; Bonn jo opozarja, da vključevanje v EZ terja tudi včasih zelo boleče prestrukturiranje gospodarskega in socialnega ustroj a. Ne glede na zahodno previdnost in poljsko nestrpnost je Poljska v položaju, za katerega bi lahko rekli, da je v primerjavi z drugimi ostanki socialističnega tabora privilegiran: zaradi njenega občutljivega centralnega geo-strateškega položaja ji velja posebna pozornost, izraz te posebne pozornosti pa je tudi tako imenovani vveimarski trikotnik, redna srečanja zunanjih ministrov Nemčije, Francije in Poljske, posvečena prav razglabljanju o poljskih povezavah z Zahodom. RUSIJA BOSNA IN HERCEGOVINA NOVICE Jelcinova rošada Sibska letala udarila pri Bihaču Gali bo naredil vse, da bi sile ZN ostale v BiH Moskva (Reuter) - j^Uski predsednik Boris JeAcin je včeraj začel za-Polnjevati prazne stolčke v vladi, ki so ostali po ^lstki zaradi fijaska v “udjonovsku. Minister narodnosti je postal ''jaCeslav Mihajlov, ki je Za®enjal Nikolaja Jego-j]0Vai enega najvisjih •^nkcionarjev, odgovor-^ za šestmesečno krva-Vo operacijo v Čečeniji. Mihajlov je bil pred tem Pvvi namestnik ministra, sedaj pa vodi delegacijo Za pogajanja s CeCeni. Vendar pa se Jelcin Nekdanjemu policijske-11111 uradniku Jerinu ni Povsem odrekel. Postavil §?■ ie za namestnika šefa obveščevalne službe, Ce-Prav razen lojalnosti Predsedniku nima nobe- Ue druge kvalifikacije za Novo službo. Odločitev je NioCno razburila reformi-ste v parlmanetu, ki sb Jerina že dolgo obtoževa-1 nesposobnosti in kri-ue za neverjeten porast zJočina v državi. »Vse tule obveščevalne službe sveta bodo zdaj lahko po-N°Ci mirno spe,« se je Porogal nekdanji premier '-'ajdar. Jelcin Se vedno ni ime- Noval novega podpredse-ujiika vlade, ki bo zame-Njal odstavljenega Jegoro-Va- Prazno še naprej osta-Ja ludi Stepanisinovo Nresto šefa varnostne slu-be. V represivnih reso-Ph je ostal na svojem Položaju le obrambni mi-Nister GraCov, kljub te-Nju, da je ostro kritiziral M°go ruske vojske v Ce-eniji. Včeraj je drugega Jolcinovega varovanca, Premiera Cernomirdina celo javno obtožil, da je v 'urzi talcev ravnal napa- čno. »Situacija v Čečeniji bi bila veliko bolj stabilna in veliko lažje bi bilo najti politično repitev krize, Ce bi vprašanje Ba-sjaeva in njegove bande rešili že v Budjonovsku,« je izjavil za agencijo In-terfaks. SARAJEVO (Reuter) - Letala bosanskih Srbov so včeraj znova kršila prepoved poletov v BiH. Po besedah tiskovnega predstavnika ZN se je incident zgodil v bihaski enklavi. Cilj napada je bila elektrar- in bihaške bolnice poročajo, na Brekovica. Nato letal ni za- da je med žrtvami največ ci-znal na svojih radarskih na- vilnih prebivalcev. Bosanski pravah, tako da so napad potr- radio javlja, da so letalski nadih samo očividci. Iz cazinske padi odgovor na uspešno voja- Odkarje vladna vojska začela ofenzivo, v Sarajevu nenehno odmevajo eksplozije (telefoto: AP) ško akcijo, ki jo je pred kratkim izvedel peti korpus bosanske vojske. Vladna vojska je namreč potisnila Srbe od Bihača in dobila pod nadzor pomembno cestno povezavo. Generalni sekretar ZN Gali je vCeraj izjavil, da bo naredil vse, da bi modre čelade ostale v BiH in izpeljale svojo mirovniško vlogo do konca. Nove enote za hitro posredovanje pa bodo imele nalogo podpreti in braniti Unprofor, laježev Bosni, in ne ščititi umika mirovnih enot iz BiH, je zatrdil Gali. Ce bi sedaj umaknili Unprofor, bi se konflikt v Bosni le še zaostril. Gali meni, da bi ga bilo potem še težje rešiti po diplomatski poti. Francoski admiral Lanxade je včeraj napovedal, da bodo nove enote pripravljene za posredovanje že konec tedna. Njihova prva vloga bo odpreti pot v Sarajevo in omogočiti dostavo humanitarne pomoči izmučeni bosanski prestolnici. Vendar kot vse kaže, enot ne bodo uporabih pred 15 julijem. Pobijanja je v Sarajevu v mesecu juniju spričo ofenzive bosanske vojske vse veC. Po besedah tiskovnega predstavnika Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je »številka zastrašujoča«. V juniju so Srbi samo v Sarajevu ubili 144 in ranih 690 ljudi s topovskim in ostrostrelskim obstreljevanjem. Za primerjavo je bilo maja ubitih 70 in ranjenih 245 Sarajevčanov. »Obstaja resna nevarnost, da postanejo te Številke nekaj normalnega,« so poudarili na tiskovni konferenci WHO. Bosanska vlada sporoča, da prvi korpus bosanske armade prodira proti muslimanski enklavi Goradže. Glavni cilj vladne ofenzive je osvoboditev Sarajeva in tistega področja, ki povezuje Sarajevo z Gora-džem. Ofenziva bo po mnenju bosanskih oblasti dolgotrajna. Francoski intelektualci pozivajo Chiraca PARIZ (dpa) - Skupina osmih francoskih intelektualcev je vCeraj francoskega predsednika Chiraca javno pozvala, naj bosanskim Srbom postavi ultimat. Po njihovem mnenju bi morala Francija skupaj z evropskimi partnerji dejavneje reševati bosansko vprašanje. Francija mora Srbe prisiliti, da bodo zaceli spoštovati resolucije ZN. Srbi naj bi nemudoma prenehali bombardirati Sarajevo, umaknih težko oborožitev vsaj 20 kilometrov iz mesta ter dovolili prost prehod v Sarajevo in druge obkoljene muslimanske enklave, je na tiskovni konferenci povedal predstavnik skupine, francoski pisatelj Bemard-Henri Levy. Skupina je hkrati opozorila OZN, da njene resolucije v Bosni množično kršijo, s tem pa ta organizacija in celotna mednarodna skupnost izgubljata legitimnost. Evropski liberalci o Maastrichtu II STOCKHOLM (dpa) - Stranka evropskih liberalcev, demokratov in reformatorjev (ELDR), v kateri so predstavniki iz vseh držav clanic Evropske unije, je vCeraj na 17. kongresu v Stockholmu zaCela razpravo o reformi EU, o kateri bodo govorih tudi na vladni konferenci EU leta 1996. ELDR je sporočila, da se bo zavzela za uvedbo sistema, ki bi bolj kot doslej upošteval večinske odločitve držav Clanic EU. Glavni govorniki na tridnevni konferenci bodo Britanec David Steel, predsednik Liberalne internacionale, Heide Schmidt, predsednica avstrijskega Liberalnega foruma, in Wer-ner Hoyer, nemški državni sekretar, ki je v nemškem zunanjem ministrstvu zadolžen za evropska vprašanja. V petek bo ELDR izvolila novega predsednika. Belgijca Wiliyja de Clerqa bo po vsej verjetnosti nasledil nekdanji danski zunanji minister Ufie Elle-mann-Jensen. Z 52 od 567 sedežev je ELDR Četrta naj-vecja frakcija v Evropskem parlamentu. Beriusconi se združuje z neogolisti BRUSELJ (dpa) - Poslanci italijanske stranke Naprej Evropa in stranke Evropskih demokratov, katere elani so predvsem francoski neogolisti, so se združili v enotno frakcijo, ki bo odslej za socialisti in kršCanski-. mi demokrati tretja največja v Evropskem parlamentu. Novico je včeraj potrdila neka predstavnica Evropskega parlamenta. Frakcija bo štela 56 elanov - 29 poslancev iz tabora nekdanjega italijanskega premiera Berlusconija in 27 predstavnikov iz tabora francoskega predsednika Chiraca, ki mu pripadajo tudi nekateri poslanci iz Portugalske, Irske in Grčije. Madžari imajo novega notranjega ministra BUDIMPEŠTA (dpa) - Madžarski predsednik Arapad Goncz je včeraj Imreja Dunaija imenoval za novega ministra za industrijo in trgovino. Dunai bo vlogo ministra prevzel 16. julija. Njegovega predhodnika Lasz-la Pala je s položaja ministra za gospodarstvo in trgovino odpoklical predsednik madžarske vlade Gyula Hom. Liszlo Pal se je namreč javno zavzel proti načrtom koalicijske vlade, da pri privatizaciji energetskega sektorja dopush tudi večinsko lastništvo tujih vlagate-lejv. Nestrankarski Imre Dunai je bil doslej državni sekretar v ministrstvu za industrijo. ČEČENIJA V opustošeno deželo se vrača življenje Ljudje imajo dovolj vojne, sanjam o neodvisnosti pa se niso odrekli GROZNI - Osrednja tržnica v čečenski prestolnici, ne-C najvecja v Zakavkazju, poCasi dobiva svojo nekdanjo Podobo, čeprav stoji sredi ruševin. Odprti so že nekateri Kah, frizerski saloni in celo nekaj turističnih agencij. V ocenijo, ki je morala priznati premoč ruske vojske, se P°Casi vrača življenje, Čeprav ljudje še vedno sanjarijo o ^odvisnosti. Celo Salambek Kadžijev, predsednik vlade, 1° ]e imenovala Moskva, se tega dobro zaveda. Na vprašanje, ali se bodo Na predvidenem novembr-i ®ni referendumu izrekali Ndi o ustavnih vprašanjih, Nted njuni o čečenski neodvi-sNosti, je Kadžijev odgovoril: “Ne vem, ah bo to vprašanje postavljeno, vendar je povsod Navzoče.« Veliko CeCenov jNeni, da je uporni Džohar “ddajev v času svojega trile-ega predsednikovanja pov-Zr°cil deželi veliko škodo. juh temu si vsi želijo samo-s 0jNo Čečenijo. »Stvari bomo 'Nadili, ko bodo odšli ruski ''0jaki,« je pogosto slišati ed ljudmi v opusteli pre-stomici. Samil Basajev, razv-d/'1 ugrabitelj iz Budjenov-s*ta, je v očeh večine CeCenov Narodni heroj. Prav zaradi Njega je bila Moskva prisilje--3 k mirovnim pogajanjem. Veliko ljudi ga primerja z imamom Samilom, ki se je v prejšnjem stoletju bojeval z ruskimi silami, ki so skušale podjarmih Čečenijo. »Čečenije ne damo, ne bomo dovolili, da bi bilo osramočeno naše ljudstvo,« je odločen Usman Imajev, eden od vodilnih čečenskih pogajalcev. Čeprav so cene na tržnici nizke, veliko ljudi strada, pa tudi alkohol si redkokdo privošči. Nekateri ljudje so še vedno zbegani, ker ne morejo doumeti, da so izgubili vse svoje imetje. V vasi Samaški, ki so jo Rusi zasedb po hudih spopadih, se otroci igrajo s praznimi topniškimi naboji. Tako kot v Groznem se tudi v drugih manjših mestih in vaseh vse veC ljudi zbira na ulicah. Presenetljivo je, da so oblečeni v cista oblačila, Čeprav ni tekoče vode in elektrike. Nekatera pročelja his so popravili in celo prebarvali. Tudi na cestah je opažih veC vozil, Čeprav so v zelo slabem stanju. Na obrazih ljudi je vCasih opažih celo nasmeh, večina ne izraža sovraštva do ruskega naroda. Seveda pa iz njihovih oci zasijeta sovraštvo in strah, Ce se jim približajo pijani ruski vojaki, ki si lahko privoščijo meso z žara, hrano pa poplaknejo z vodko. Celo v poslopju, kjer ima sedež pro-ruska čečenska vlada, je večina zaposlenih pijanih. Čeprav ruska vojska nadzoruje vse pomembne položaje, veliko vojakov na položajih zunaj mesta pripoveduje zgodbe o nenehnih napadih upornikov. Tudi v Groznem je ponoči še shšah streljanje; mimo ni bilo niti v dneh, ko so se tam mudili predstavniki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, tako da so mora-h na svoje obrambne položaje tako ruski kot CeCenski vojaki. Anatolij Verbin / Reuter 165 podpisov proti Borisu Jelcinu so vCeraj zbrali komunistični poslanci, ki zahtevajo, da se duma že jutri izreCe o zaupnici predsedniku. Po ruski ustavi lahko parlament predsednika odstavi le, Ce mu dokažejo izdajo domovine ali hujši zločin. Vodja komunistov Zjuganov Jelcinu očita odgovornost za tragedijo s talci v Budjonovsku in nezakonitost odločitve o vojaškem posegu v GeCeniji. Poleg tega trdi, da je v državnem udaru opozicije leta 1993 uničil temelje »sovjetske ljudske oblasti«. Ce bo predlog o odstavitvi podprlo veC kot 226 poslancev, bo moralo ustavno sodišče preveriti pravilnost postopka in upravičenost očitkov ter nato podati svojo razsodbo. (STA) AMNESTV INTERNATIONAL / LETNO POROČILO Novi obrazi kršitev človekovih pravic Organizacija ugotavlja, da je več nasilja na ulici kot v zaporih Organizacija za varstvo Človekovih pravic Am-nesty International je izdala letno poročilo, v katerem je zbrala podatke o kršitvah Človekovih pravic v 151 državah. Po mnenju generalnega sekretarja Pierra Saneja so se te kršitve pogosteje pojavljale na ulicah kot v zaporniških celicah. Le malo zlorab Človekovih pravic je raziskanih, krivci pa le redkokdaj postavljeni pred sodišče. Enote bosanskih Srbov so v Bosni in Hercegovini zagrešile na stotine načrtnih in samovoljnih pobojev. Poleg drugih kršitev je v Bosni prihajalo do bombardiranj, obstreljevanj civilnih objektov in nepojasnjenih izginotij. Število tovrstnih izginotij se je v svetu v primerjavi s prejšnjimi leti moCno povečalo, samo v Kolumbiji naj bi izginilo 140 oseb. Združene države Amerike so ena redkih držav ameriške celine, ki še vedno pozna smrtno kazen. Lani so smrtno kazen izvršili v 33 državah, v 57 pa zaporniki Čakajo na usmrtitev. Po mnenju Amnesty International je bil naj-pretresljivejši primer kršitev človekovih pravic lanski genocid v Ruandi. V pokolih manjšinskih Tutsijev in večinskih Hutujev je umrlo ve C kot pol milijona ljudi, veC kot milijon pa jih je v strahu za življenje zapustilo državo. V Turčiji so aretirali na stotine ljudi, osumljenih podpiranja kurdskega separatizma, številne pa so pridržali na policijskih postajah kot politične zapornike. OporeCništvo je kaznivo v 78 državah, največ političnih zapornikov je na Kitajskem ter v veC kot dvanajstih azijskih in pacifiških državah. Številne oborožene opozicijske skupine so najmanj v 36 državah zagrešile zlorabe Človekovih pravic, kot so mučenje, zajemanje talcev ter načrtni in samovoljni poboji. Omenjena organizacija je v uvodu letnega poročila navedla tudi primere, ko državna represija prizadene ženske, zato pred bližajočo se prvo konferenco Združenih narodov o ženskah v zadnjem desetletju opozarja, da vsem ženskam pripadajo vse človekove pravice. Organizacija in njen generalni sekretar Pier-re Sane svetu sporočata: »Želimo ustvariti ozračje, kjer ne bo veC nekaznovanosti. Želimo, da bi bili storilci postavljeni pred sodišče. Želimo, da se žrtvam vrne človeško dostojanstvo.« (PR) SVET Četrtek, 6. julija 1995 BLIŽNJI VZHOD Pet ovir na maratonu do avtonomije JERUZALEM (Reuter) - Čeprav sta voditelj PLO Ja-ser Arafat in izraelski zunanji minister v torek zatrjevala, da bosta celovit sporazum o premestitvi židovskih enot na Zahodnem bregu skoraj zagotovo podpisala 25. julija v VVashingtonu, mnogi dvomijo, da jima bo to zares uspelo. Takšna razmišljanja je vCeraj spodbudil Peres, ki je že napovedal, da »ne bo tragedija, Ce bodo kakšen teden ah dva zamudili«. Izrael in PLO bosta skušala v naglici doreči preostale podrobnosti sporazuma o umiku izraelskih čet in palestinskih volitvah, povezane z razširitvijo palestinske samouprave na Zahodni breg. Pogajalci so našteli naslednja nerešena vprašanja: Umik izraelskih čet - Pogajalec PLO Ahmed Korel, bolj znan pod imenom Abu Alaa, je povedal, da sta se Izrael in PLO sporazumela o dvodelnem umiku izraelskih vojakov z območij, kjer živijo Palestinci. Prvi del umika se bo začel štiri tedne po podpisu sporazuma, končan pa bo 22 do 25 dni pred palestinskimi volitvami. Drug del bo trajal od začetka delovanja palestinskega sveta do začetka leta 1997. - Najprej se bodo izraelske vojaške enote postopo- ma umaknile iz sedmih večjih mest: Dženina, KaUdlije, Tulkarma, Nablusa, Ramala-ha, Betlehema in Hebrona. V Ramalahu in Betlehemu, ki mejita na Jeruzalem, bodo Palestinci odgovarjali za javni red, skupne izraelsko-palestinske patrulje pa bodo nadzorovale poglavitne ceste, dokler se Izraelci ne bodo dogovorih o svojih obvoznicah. V središču Hebrona, kjer poleg sto tisoč palestinskih prebivalcev živi tudi 400 izraelskih naseljencev, se bodo dogovorili o posebnih varnostnih ukrepih. - Sporna so še določila o zagotavljanju varnosti v naseljih. Izrael in PLO sta se že sporazumela o skupnih patruljah na glavnih prometnicah, ki povezujejo mesta in vasi. .Izraelske enote bodo lahko v naselja vstopile le v primerih, ko bo šlo za nepo- FRANCIJA / PARIŠKO SODIŠČE Zarodek je živo bitje Obračuni med izraelsko vojsko in Palestinci so v Ramalahu 5e vedno vsakdanji prizor (Telefoto: AP) sredno zasledovanje gverilcev ali neposredno zaščito izraelskega prebivalstva. Ni pa še rešeno vprašanje usklajevanja med palestinsko policijo in izraelsko vojsko. Palestinska pohaja - Izrael je privolil v razmestitev 12 tisoč pripadnikov palestinske policije; sedem tisoč naj bi jih prišlo s palestinskih ozemelj, pet tisoč pa iz tujine. Pridružili se bodo 18 tisoč policistom, kolikor jih že deluje v Gazi in Jerihu. Palestinske volitve - PLO in izraelski predstavniki se morajo še dogovoriti o datumu volitev palestinskega sveta in njegovem predsedstvu. - Pogajalci še vedno ne soglašajo o tem, ali se bodo volitev lahko udeležili tudi Palestinci, ki bivajo znotraj območja Jeruzalema, in na njih tudi kandidirali. Palestinci zavračajo izraelsko zahtevo, da mora imeti sleherni kandidat iz Jeruzalema svoje drugo bivališče kje drugje na Zahodnem bregu. - Niso se zedinili o številu elanov palestinskega sveta. PLO predlaga, naj bi jih bilo sto, Izrael pa vztraja pri tem, da jih mora biti polovico manj. Prenos civilne oblasti - Na Zahodnem bregu je . Izrael že predal svoja pooblastila PLO na petih področjih. Pogajanja o preno- ORGANIZACIJA GREENPEACE Po zmagi nad Shellom znova na višku moči Mirovniki so odločeni, da gredo tudi v boju proti obnovi jedrskih poskusov do konca PARIZ -Deset let po tem, ko so francoski tajni agenti v Aucklandu na Novi Zelandiji poslati na dno prvega Mavričnega bojevnika, je organizacija Greenpeace znova na višku moči in vpliva - še posebej zaradi junijske zmage v aferi Brent Spar proti Shellu in britanski vladi. Enaindvajsetega junija je Greenpeace zabeležil spektakularen uspeh v spopadu z eno največjih naftnih družb na svetu, Id se je morala odreci načrtu, da bo potopila odsluženo naftno ploščad Brent Spar. Shell je moral popustiti spričo uspešno izvedenega bojkota, ki je naletel na široko podporo številnih evropskih držav. Zdaj so pri organizaciji prepričani, da so sposobni speljati podoben projekt, ki bo tudi francoskega predsednika Jacquesa Chiraca prisilil, da bo za korak odstopil od odločitve o obnovitvi jedrskih poskusov v južnem Pacifiku, s katero je sprožil plaz ogorčenj po vsem svetu. Organizacijo Greenpeace je leta 1971 v kanadskem .Vancouvru ustanovilo 12 »razsvetljenih« posameznikov, ki so se postaviti na čelo gibanja in na krovu majhnega plovila nasprotovali ameriškim jedrskim poskusom, ki so jih izvajati v Aljaškem zalivu v Amchitki. Takrat so uporabiti nov, nenasilen način protesta, s katerim so pritegnili velikansko pozornost medijev. Leta 1972 je Greenpeace zaplula na južni Pacifik, da bi protestirala proti francoskim jedrskim poskusom. Petnajstega avgusta leta 1973 je ladjo Greenpeace IH preiskalo poveljstvo francoske mornarice. Na to območje se je ladja Se večkrat vrnila, zlasti ob koncu leta 1981 in v začetku leta 1982 z namenom, da predsednika Frangoisa Mitterranda prisili k ustanovitvi neodvisne preiskovalne komisije, ki naj bi preučila ekološke posledice jedrskih poskusov v Polineziji. To je trajalo vse do 10. julija 1985, ko so potopili Mavričnega bojevnika, ki se je na- menil proti otočju Mururoa. Deset let pozneje je naplavljena lupina omenjene ladje pri novozelandskih otokih Cavalli postala ena najbolj obiskanih potopljenih ladij, saj jo obiskujejo potapljači iz vsega sveta. Potop Mavričnega bojevnika pa je v Franciji samo še poglobil krizo, ki je na začetku leta 1985 izbruhnila v gibanju, spričo notranjih razhajanj ter nesoglasij z mednarodnim delom Greenpeacea. Zaradi tega je postala organizacija znana po vsem svetu. Leta 1985 je imela milijon članov, tri leta za tem se je njihovo število povzpelo na tri milijone, leta 1990 pa se je približalo skoraj petim milijonom, dohodki pa so se bližali vsoti 180 milijonov dolarjev. Po letu 1991 je začelo članstvo upadati (na 4,3 milijona leta 1991 in na 3, 5 milijona leta 1993), kar je pomenilo tudi manjši prihodek, ki je leta 1994 zdrsnil na 136 milijonov dolarjev. Samo Greenpeace International, ki v Amsterdamu združuje zveze po vsem svetu, porabi za svoje delovanje 29 milijonov dolarjev. Zmaga proti Shellu in obsežnost projekta proti obnovi francoskih jedrskih poskusov sta Greenpeacu znova prinesli velikansko število privržencev, strategijo organizacije pa osredotočili na politiko odpiranja. Ta premik, do ka- terega je prišlo po dolgih mesecih notranjih ostrih razprav med privrženci nadaljevanja tradicionalnih akcij in zagovorniki odprtosti, se je končal junija, ko so izvolili Nemca Thila Bodeja za izvršnega direktorja Greenpeace International. Odtlej organizacija zelo skrbno usmerja svoje projekte, predvsem z namenom, da ne bi po nepotrebnem razsipala moči in sredstev. Odločiti so se za devet usmerjenih projektov: klimatskega, jedrskega, klorovega, ozonskega, razorožitvenega, za gozdove, proti trgovini s strupenimi snovmi, morskega, ekološkega in antarktičnega. Thilo Bode namerava še naprej voditi politiko odprtosti, zlasti v odnosu do industrijskega sveta, pri tem pa se ne namerava odreci neposrednim protestnim akcijam. Yves Leers/ AFP su oblasti na preostalih osmih področjih pa bi se morala končati do 25. julija. Palestinski zaporniki - Obe strani sta se strinjati, da bodo zapornike izpuščati na prostost postopoma, ne soglašata pa o njihovem številu. V izraelskih zaporih je od pet do šest tisoč Palestincev. PARIZ (Reuter) - V Franciji je izbruhnil pravi pravno-politični spor, potem ko je pariško sodišče devet aktivistov za boj proti splavu oprostilo z obrazložitvijo, da je zarodek že živo bitje. Če je zarodek živo bitje, potem so borci proti splavu delovali v skladu z zakonom o zaščiti človekovega življenja v primeru nevarnosti, je menilo sodišče. Nepričakovana razsodba je pravzaprav v nasprotju z zakonom, la je že pred 20 leti legaliziral splav, in ustaljeno prakso sodišč, ki so v zadnjih letih militantne nasprotnike splava obsojala na ostre kazni. Borce proti splavu pa je podžgala k še bolj zagrizenemu boju. Na sporno razsodbo pariškega sodnika se je takoj odzval francoski pravosodni minister, ki je državnemu tožilcu ukazal, naj se pritoži na odločitev sodišča v Parizu. Obtoženi aktivisti so novembra lani blokirali vstop v eno od pariških bolnišnic, ki je opravljala splave. Pariško sodišče je z včerajšnjo razsodbo razburilo tudi politične duhove v Franciji. Najprej so se oglasiti opozicijski socialisti, ki so ostro nastopili proti oprostitvi. Marie-Noelle U-enemann, nekdanja mini-strica v socialistični vladi, je razsodbo celo označila za korak nazaj v primerjavi s tem, kar je bilo na tem področju že doseženo. KLEL (AFP) - Pristojni nemške zvezne dežele Schlesvvig-Holstein se zavzemajo za legalizacijo prodaje lahkih mamil - hašiša in marihuane - v lekarnah. Ministrica za zdravstvo Heide Moser (SPD) je povedala, da naj bi uradno uvozili indijsko konopljo in jo sami pripravili za uporabo. Izjava je naletela na ostre odzive konservativcev in konfederacije zveze farmacevtov, ki menijo, da bi zaradi takšne prodaje poraba mamil narasla. Po besedah Mo-serjeve naj bi v lekarnah lahko kupiti največ 30 gramov mamila na dan, vendar bi vsako prodajo zabeležiti tako kot pri prodaji zelo močnih zdravil. V deželi Schlesvvig-Holste-in so pripraviti takšen predlog po zbranih podatkih v nekaterih nemških zveznih deželah, kjer je v določenih okvirih že legalizirana prodaja indijske konoplje. Schlesvvig-Holstein je glede lahkih mamil najbolj liberalno usmerjena nemška zvezna dežela, v kateri jemanje taksnih mamil v količini do 30 gramov ni več kaznivo. Ministrstvo za zdravstvo predlaga prodajo lahkih mamil zato, da bi radikalno ločili prodajo različno močnih mamil na trgu. »Trditev, da postane človek zaradi jemanja marihuane zasvojen z mamiti, je v nasprotju z izkušnjami tistih, ki so mamilo že vzeti,« je poudarila Moserjeva, ki meni, da so zaradi nasprotovanja takšnemu predlogu v nevarnosti kampanje proti jemanju mamil. Najbolj ostro so se na predlog o legalizaciji prodaje lahkih mamil odzvali v konservativni Bavarski. »Prepre- NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV Novi predsednik bo Nanti Olip Učitelj verouka je v drugem krogu volitev prepričljivo zmagal CELOVEC - Odločitev o novem predsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) je padla: prenovljeno nadstrankarsko narodnostno organizacijo bo v naslednjih štirih letih vodil 39-letni učitelj verouka Nanti Olip. Na prvih neposrednih volitvah NSKS je v drugem, odločilnem krogu zbral 2730 glasov (62, 4 odstotka), za drugega predsedniškega kandidata, dosedanjega podpredsednika NSKS Pavleta Apovni-ka, pa je glasovalo le 1645 votilcev oziroma 37, 6 odstotka. Naslednik potopljenega Mavričnega bojevnika že pluje proti atolu Muroroa (Telefoto: AP) Zmaga Otipa, ki je že v prvem krogu dobil največ glasov od petih kandidatov, ni presenetila, presenetilo pa je število glasov, ki jih je dobil. Otipu, ki je tudi podžupan na slovenski tisti v skoraj še povsem slovenski občini Sele pod Karavankami, je uspelo podvojiti število glasov iz prvega kroga, za prvotnega favorita Apovnika, ki je imel močno podporo »starega« vodstva NSKS s predsednikom Grilcem na čelu, pa je glasovalo le približno štiristo votilcev več kot v prvem krogu. K Oli-povi zmagi je - vsaj deloma -prispevala tudi Cerkev, ki je prek svojega glasila Nedelja močno sooblikovala mnenje votilcev. Nanti Otip je na prvi tiskovni konferenci poudaril, da si je NSKS s temi volitvami pridobil legitimnost, kar naj bi upoštevali partnerji znotraj manjšine, koroški politiki, zvezna vlada na Dunaju in tudi NEMČIJA / ZVEZNA DE2ELA SCHLESVVIG-HOLSTEIN Hašiš in marihuana v lekarnah Ostri protesti konservativnih krogov in farmacevtskega združenja čili bomo takšno neodgovorno dejanje,« je dejala Barbara Stramm, bavarska ministrica za zdravstvo. »Zaradi legalizacije lahkih mamil bi se povečalo število uživalcev mamil,« je dejal Klaus Stuerzbecher, predsednik konfederacije farmacevtskih združenj. Po lanskoletni odločitvi ustavnega sodišča jemanje mariuhane ni več kaznivo, vendar v odloku ni omenjena dovoljena količina mamila. Sodišče je zveznim deželam predlagalo spoštovanje zakona, vendar kompromis še ni dosežen. Na Bavarskem ocenjujejo, da je sprejemljiva uradna prodaja le en gram marihuane. Zvezno sodišče obenem poudarja, da je' prodaja ati uvoz večje količine marihuane še vedno kaznivo dejanje, zaradi katerega je lahko izrečena tudi do petletna zaporna kazen. Nanti Olip, novi vodja NSKS Slovenija, Od slednje pričakuje »državniški odnos« do slovenske manjšine, zato je predlagal ustanovitev organa pri predse dniku republike, v katerem naj bi vse slovenske parlamentarne stranke sooblikovale politiko do zamejcev. O političnem razvoju znotraj slovenske skupnosti je Otip izjavil, da je njegov cilj uskladitev različnih stališč in delovanja, končno pa tudi skupna organizacija in 5 tem skupno zastopstvo manjšine v zakonodajnih telesih. Sprva naj bi iskal dialog znotraj manjšine zlasti z drugo osrednjo politično organizacijo j Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem, sicer pa naj bi NSKS sodelovala z vsemi strankami koroških Slovencev, ne glede na politično usmeritev. Svojo funkcijo bo Otip uradno prevzel 21. julija na prvem zasedanju zbora narodnih predstavnikov NSKS. Takrat bo izvoljen tudi novi desetčlanski prezidij, ki ga bo zboru predlagal predsednik. Ivan Lukan J/VIMBLEPON / V POLFINALU ČETVERICA NAJBOLJŠIH Največ, kar si ljubitelj lahko želi Becker mukoma, ostali brez težav LONDON - Presenečenj na wfflibledonskem turnirju nikoli ne manjka, toda od Četrtfinala dalje se vse vrne v okvir normalnosti in ljubiteljem teniške jgre se obeta resnično zanimiv konec tedna. V polfinale moškega dela turnirja so se namreč uvrstili trije bivši zma-8°valci VVimbledona in eden, ki je temu cilju že zelo približal. Štirje igralci, ki vsaj na hitrih podlagah, kot jo ponuja trava, Predstavljajo smetano svetovne-8a tenisa. Najboljši vtis je zapustil An-me Agassi, ki je svojega nasprotnika Jacca Eltingha zmlel še bolj jasno, kot kaže izid. Nizozemec dejansko nikoli ni 'mel možnosti, da bi resneje ogrozil »flipperja« iz Las Vega-Sa> ki je očitno odlično pri-Pmvljen:»Da lahko zmagaš pro-b najboljšim igralcem, moraš 'grafi svoj najboljši tenis in ime-n srečo.« Agassiju taCas ti dve ^nstnosfi ne manjkata, torej... Pete Sampras ni blestel. Najprijetnejše presenečenje tur-rmja, Japonec Matsuoka, je na ne-break osvojil prvi set in nato nadebudno igral še v drugem, k° je pri rezultatu 3:3 imel na v°ljo tri zaporedne break-žogi-Ce- Toda American grškega po-mkla se je predramil iz sna, nanizal kar petnajst zaporednih tofik in obrnil potek srečanja v svojo korist. Matsuoka, št. 108 na računalniški lestvici, je uvi-ool, da presenečenje ni več možnosti in precej popustil. Presentljivo zrelo (toda ali mu bo uspelo tudi proti Sam-prasu?) je zaigral Goran Ivaniše-V'C. Odlično mu je šel od rok servis (33 asov, kar precej tudi z drugo žogo), še zlasti spodbudno pa je dejstvo, da je »bombe« sprožil v najtežjih trenutkih, doslej je »Zec« zabil 137 asov v sbrih srečanjih, 19 več kot lani, a manj kot leta 1992, ko je v ce-*em turnirju dosegel 206 asov. rvi set je Hrvat osvojil z mreakom« v 12. igri. V drugem Kljub zmagi Sampras ni blestel (AR) ATLETIKA / MITING V LAUSANNI Diagana izboljšal evropski rekord na 400 m ovire Brigito Bukovec se je popravilo še zo eno sekundo LAUSANNE - Sinočnji miting v Lausanni ni razočaral privržencev atletike. Temnopolti Francoz Diagana je dosegel evropski rekord v teku na 400 m z ovirami, Kubanec Pedroso pa je v daljini dosegel skok 8,56 m. Največ zanimanja je vladalo za nastop Micheala Johnsona na 200 metrov, saj je napovedoval naskok na 16 let star rekord Pietra Mennee. Tekel je izvrstno (19; 96), a rekorda le ni porušil. Slovenska atletinja Brigita Bukovec je potrdila, da na bližnjem SP v Gotebor-gu resno lahko računa na medaljo. V teku na 100 m z ovirami je sicer z najboljšim letošnjim rezultatom 12, 41 zmagala Ka-zakinja Sišigina, a Slovenka je s časom 12, 71 za sto- tinko sekunde izboljšala svoj državni rekord. Veteranka Marlene Otte)? doživlja drugo mladost, v teku na 200 m pa je s časom 22, 07 postavila letošnji najboljši rezultat. Zmagovalci, moški, 100 m: Marsh (Zda) 9, 96; 800 m: Kibitok (Ken) 1:46, 09; 110 m ovire: Kingdom (Vbr) 13, 11; 400 m: Hall (Zda) 44, 34; 1.500 m: Niyongabo (Bur) 3:32, 38; kladivo: Kiss (Madž) 79 m; 200 m: Johnson (Zda) 19, 96; daljina: Pedroso (Kub) 8, 56; 400 m ovire: Diagana (Fra) 47,38; Ženske, 100 m: Ottey (Jam) 10,92; 100 m z ovirami: 1. Sišigina (Kaz); 2. Bukovec (Slo) 12, 76; 200 m: Ottey (Jam) 22,07; 3.000 m 8:42, 01; višina: Babako-va 2,02 m; disk; Bergman (Nor) 66,58. setu pa se je ista priložnost nasmihala Kafelnikovu, ki pa je zakrivil nekaj naivnih napak in moral igrati tie-break. V njem je spet imel set-žogo in servis, toda spet zgrešil enostaven volej, pustil odprto pot Ivaniševiču, ki se mu v tretjem setu ni bilo treba posebno spotiti. Neskončno dolg (kar 4 ure 10 minut) je bil dvoboj med Beckerjem in Piolineom. Po napovedih se tak iazplet še zdaleč ni obetal, saj je Becker nasprotnika v prvih dveh setih povozil. Nato mu je koncentracija padla, naposled pa je vendarle slavil po petih setih igre. Izidi: Agassi (ZDA) - Eltmgh (Niz) 6:2,6:3,6:4, Becker (Nem) - Pioline (Fra) 6:3, 6:1, 6:7 (6), 6:7 (10), 9:7 Ivaniševič (Hrv) -Kafelnikov (Rus) 7:5, 7:6 (11), 6:3, Sampras (ZDA) - Matsuoka (Jap) 6:7 (4), 6:3, 6:4, 6:2. Polfinala para: Agassi - Becker in Ivaniševič - Sampras. Današnja ženska polfinala: Graf - Novot-na, Martinez - Sanchez. r ODBOJKA / SVETOVNA LIGA V BRAZILIJI h »Azzurri« zlahka čez prvo oviro Proti J. Koreji, poleg Gianija, odlična Sartoretti in Bovolenta Italija - Južna Koreja 3:1 (15:4, 12:15, 15:7,15:9) ITALIJA: Rosalba 4+10, Gravina 5+9, Papi 9+12, Sartoretti 9+13, Giani 13+29, Bovolenta 8+19, Meoni 1+2, Pippi, Bellini 0+1, Giretto 1+1, Pasinato in Giazzo-li nista igrala. JUŽNA KOREJA: Shin 2+3, Ha 0+11, Yoon 8+9, Kirn se Jin 6+24, Park 4+18, Kirn Sang Woo 0+2, Ha 0+12, Kang, Im 2+2, Koo 2+12, Jin 0+1, Kim Sung Chae 0+3. SODNIKA: Ira (Tur) in Shimoyama (Jap). GLEDALCEV: 3.000 BELO HORIZONTE - Italijani so uspešno pirčeli svojo pot na »final six« svetovne odbojkarske lige. V uvodnem srečanju so namreč prepričljivo prema-gali Južno Korejo, Id je sicer po napovedih najšibkejša udeleženka finalne faze. Kljub porazu v drugem setu je Italija, ki v Braziliji nastopa s pomlajeno vrsto, igrala dobro. »Azzurri« so v prvem setu povsem nadigrali Azijce, v drugem setu pa je prišla na dan neizkušenost, kar je Južna Korej spretno izkoristila in osvojila drugi niz. Trener Velasco se je med odmorom zelo razjezil, karanje igralcev pa je očitno zaleglo, saj so odtlej spet zaigrali zbrano. Sartoretti je zamenjal Ro-salbo in vnesel v moštvo nekaj več agresivnosti. V zadnjih dveh setih je zalble-stel tudi njegov klubski tovariš v moštvu Ravenne Bovolenta, daleC najboljši mož na igrišču pa je vsekakor bil Andrea Gia-ni, ki je po dolgem Času v izvrstni formi. Italijani so se danesponoCi že pomerili s Kubo, ki je v svojem prvem nastopu popolnoma nadigrala Rusijo Ostala izida 1. dne: Bolgarija - Brazilija 0:3 (8:15, 8:15, 13:15), Kuba - Rusija 3:0 (15:9,15:8,15:5). Spored 2. dne: Italija - Kuba, Brazilija - Rusija, Bolgarija -). Koreja. KOLESARSTVO / DRAMATIČEN RAZPLET 4. ETAPE DIRKE PO FRANCIJI Zmagal Cipollini, Jalabert padel, Golti v rumeni majici LE HA VRE - Četrta etapa stošnje kolesarske dirke po ranciji, v kateri se vse do Zadnjih dveh kilometrov ni zgodilo nic posebej zanimi-v®ga. se je po padcu večje skupine kolesarjev na ostrem svem zavoju spremenila v Jtoamaticen, a vnaprej izgu-b boj Jalaberta za rumeno "'ajico. Kakšna dva kilometra Pred ciljem 162 kilometrov bolge etape od Alengona do ke Havrea je v ostrem zavoju “elgijec Sammie Moreels, ki !e v°dil glavnino, nanadoma 'zgubil ravnotežje in trčil v °grado. Kolesarji za njim so s® mu po svojih moCeh skušali izogniti, manjša sku-Pma tekmovalcev, med njimi adi nosilec rumene majice rancoz Laurent Jalabert, pa Se je pri padcu zapletla in izgubila precej časa. Sotekmo-valci v Jalabertovi ekipi v zaredi očitno niso opazili, da ,e raed žrtvami nesreče tudi rumena majica in Jalabert je šele po kakšnih 40 sekundah lahko nadaljeval z vožnjo proti cilju. V finišu tistih, ki so se uspešno izvlekli iz. nevarnega ovinka, je imel največ moči Italijan Mario Cipollini, ki si je tako že drugič na letošnjem Touru privozil etapno zmago, drugo mesto je zasedel Nemec Erik Zabel, tretji pa je bil Francoz Frede-ric Moncassin. Na cilju je bilo tako kar nekaj preoblačenja majic. Rumeno majico je oblekel povsem neznani 26-letni Ivan Gotti, ki je s srečnim spletom naključij, od nevihte na prologu, izjemne vožnje Gevviss Ballana na ekipnem kronometru in zdaj še nesreče Jalaberta, prišel do uspeha, ki se ga verjetno v svoji karieri sploh ni nadejal. Cipollini je po točkah prehitel Uzbeka Abdudžaparova in oblekel zeleno majico, »gorski kralj« Frangois Simon pa kakšnih 40 kilometrov pred ciljem ni več zmogel tempa in je zaostal. Nesrečni Jalabert je po koncu etape dejal le: »No, tako je to s kolesarstvom.« Zanimivo pa je, da mu je tudi tokrat v njegovi nesreči »stal ob strani« VVilfried Nelissen, ki je bil prav tako udeležen v lanskoletnem Jalabertovem trčenju s policistom. Poleg Nelissena, Jalaberta in Abdudžaparova, ki so izgubili predvsem nekaj dragocenega Časa, jo je najslabše odnesel Italijan Fabio Baldato, ki se je v cilj pripeljal šele po zdravniški pomoči. Danes je na sporedu peta, najdaljša etapa na letošnjem Touru od Fecampa do Dunkerquea, dolga 261 kilometrov. Rezultati 4. etape (162 km): 1. Cipollini (Ita - Merca-tone Uno) 3:40.23, 2. Zabel (Nem - Telekom-ZG, 3. Mon- cassin (Fra - Novell), 4. Laurent (Fra - Castorama), 5. An-dreu (ZDA - Motorola), 6. Svorada (Sik - Lampre), 7. Bortolami (Ita - Mapei GB), 8. Cmil (Rus - Lotto), 9. Riis (Dan - Gevviss Ballan), 10. Blijlevens (Niz - TVM), 11. Indurain (Spa - Banesto), 12. Hamburger (Dan - TVM), 13. Rominger (Svi - Mapei GB), 14. Boscardin (Ita - Festina), 15. Sciandri (V. B. - MG Te-chnogym), 16. Zaina (Ita -Carrera), 17. Armstrong (ZDA - Motorola), 18. Edo (Spa - Kelme), 19. Dufaux (Svi - Festina), 20. Virenque (Fra - Festina) vsi v času zmagovalca. Skupni vrstni red: 1: Gotti (Ita - Gevviss Ballan) 16:19.06, 2. Riis (Dan -Gevviss Ballan) +0.01, 3. Mauri (Spa - ONCE) +0.17, 4. Ziille (Svi - ONCE) +0.18, 5. Bruyneel (Bel - ONCE) +0.24, 6. Berzin (Rus - Gevviss Ballan) +0.27, 7. Frattini (Ita - Ivan Gotti Gevviss Ballan) +0.30, 8. Jalabert (Fra - ONCE) +0.40, 9. Cenghialta (Ita - Gevviss Ballan) +0.43,10. Indurain (Spa - Banesto) +0.50, 11. Apari-cio (Spa - Banesto) +0.51,12. Rojas (Spa - ONCE) +0.53, 13. Colombo (Ita - Gevviss Ballan) +0.54, 14. Breukink (Niz - ONCE) +1.18,15. Gonzales (Spa - Mapei GB) +1.16, 16. Rominger (Svi - Mapei GB) +1.19, 17. Bontempi (Ita - Gevviss Ballan) +1.28, 18. Mauleon (Spa.- Mapei GB) +1.30,19. Escartin (Spa - Mapei GB) +1.31, 20. Uriarte (Spa - Banesto) +1.33. (JuM) NOVICE Rim bo kandidiral RIM - Predsednik vlade Lamberto Dini je napovedal, da bodo na predsedstvu vlade ustanovili posebno komisijo, ki bo preučila pogoje za morebitno kandidaturo Rima za organizacijo olimpijskih iger leta 2004. Za to leto so svojo kandidaturo že napovedali južnoafriški Cape Town, Rio de Janei-ro, Peking in Sevilla. Roberto Baggio v Milanu MILAN - Roberto Baggio je praktično že Milanov. Po povratku iz Argentine se je igralec, ne bodi len, takoj podal v Milan, kjer sta se srečala tudi glavni direktor Milana Ariedo Braida in športni direktor Juventusa Luciano Moggi. Na katerih valovnih dolžinah je med njima stekel pogovor se ne ve, zato tem bolj drži, da je Baggio že zaCel z zdravniškimi pregledi. Zdaj seveda vsi nestrpno Čakajo, kaj bodo možje v belih haljah povedali o njegovem kolenu. Paul Inče buri duhove MANCHESTER - Navijači Manchester Uniteda in angleški tisk obsojajo trenerja »Red Devilsev« Alexa Fergusona, ker je prodal veznega igralca Paula Incea. Klub nima finančnih težav in torej kapetana moštva ni bilo treba prodati. Po polemikah je tudi Ferguson odbil svojo plat zvona: »Inče je na vsak naCin hotel zapustiti Anghjo in pika.« To naj bi po mnenju navijačev ne držalo, ker je Inče dolgo Casil voditelje Interja z zahtevami po lepšem stanovanju in je celo zagrozil, da bo zavrnil pogodbo. Tak ples zaradi igralca ekipe, ki jo je v pokalu prvakov dvakrat izločil turški Galatasaray... nerazumljivo. Brazilca se vračata k Benfici LIZBONA - Valdo in Ricardo Gomes, ki sta zadnje štiri sezone igrala pri Pariš St. Germainu, bosta v naslednji sezoni spet oblekla dres bzbonske Serdice, kjer sta igrala pred odhodom v Francijo. Tudi sicer se je Benfica precej okrepila, pri »orlih« pa načrtujejo tudi nakup napadalca brazilske ekipe Portuguesa Paulinha McLarena. Igralec je dobil vzdevek po zaslugi svoje hitrosti, ki naj bi bila »pre-mosorazmema« bohdu Formule 1. Simone še pri Milanu MIT.AN - Milan je svojemu nogometašu Marcu Si-moneju pogodbo, ki bi sicer zapadla ob koncu naslednje sezone, podaljšal do leta 2000. Kako bodo skupaj igrali Savičevič, Baggio, Weah in sam Simone ni napisano. Tudi sicer premikov na kupoprodajni borzi ne manjka. Povratnik v A ligo Piacenza si je zagotovila Angela Carbonija, ki je last Milana, a je letos igral pri Fiorentini. Sunday Obseh se je od izpadle Reggiane presebl v Nemčijo h Kdlnu. Žreb parov italijanskega pokala MIT,AN - Včeraj so izžrebab pare prvega kola ita-Ujanskega pokala, v katerem bodo letos tako v prvem kot drugem kolu igrah le eno srečanje. Prvo kolo je 30. avgusta: Avellino - F. Andria (zmagovalec proti Juventusu), Varese - Cremonese (Atalan-ta), Pistoiese - Perugia (Sampdoria), Lucchese -Ancona (Cagbari), Trapani - Reggiana (Bari), Bologna - Verona (Roma), Forii - Foggia (Piacenza), Como - Pescara (Milan), Reggina - Chievo (Lazio), Gualdo - Genoa (Udinese), Cosenza - Venezia (Ln-ter), Fiorenzuola - Brescia (Torino), Ascoli - Saler-nitana (Fiorentina), Lecce - Cesena (Napob), Monza - Padova (Vicenza), Acireale - Palermo (Parma). Povratek Magica k Lakersom? HONOLULU - Magic Johnson, ki je na oddihu na Havajih, je v intervjuju za »The Honolulu Adverti-ser« izjavil, da bi se rad vrnil na igrišče, seveda k svoji bivši ekipi. »Lakersi so me vprašali, Ce bi spet rad igral. Toda moram še razmisliti, saj je igranje v NBA resna stvar, ki zahteva veliko naporov.« )erry West, glavni direktor Lakersov, pa je povedal, da so možnosti, da se bo Magic vrnil k mmeno-vijolicasti »zelo konkretne«. Mednarodna atletska zveza se podreja Michaelu Johnsonu LAUSANNE - Ameriški atlet Michael Johnson, svetovni prvak na 200 metrov leta 1991 in na 400 metrov leta 1993, bo na Olimpijskih Igrah v Atlanti lahko starta! na zmago v obeh svojih disciphnah. IAAF je namreč prav zaradi njega spremenila urnik tekmovanja, ki je sicer predvideval le pičle tri ure razdobja med polfinalim tekom na 200 metrov in finalom 400 metrov. »Johnson nas je obvestil o svoji želji, da nastopi v obeh disciplinah. Napravib smo vse, kar je mogoče, saj so atletiki potrebni zvezdniki«, je dejal Istvan Gyulai, glavni tajnik IAAF. Johnson na Olimpijadi ni še nastopil, saj se v Seul sploh ni uvrstil, v Barceloni pa je bil bolan. Bartova kot Bubka PRAGA - Čehinja Daniela Bartova je že petič v dveh mesecih izboljšala svetovni rekord v skoku s pahco. V Pragi je lestvico premagala na višini 4,15 metrov. Na SP, ki bo Cez en mesec, se torej obeta lep dvoboj s Kitajko Sim Caiyun, ki ima dvoranski rekord z isto znamko. NOVICE Simon Assi, Janina Cotič in Silvia Ouintana častno branili barve FJK v Bellunu Na državni fazi Mladinskih iger v lokostrelstvu v Bellunu so kot člani reprezentance FJK nastopili tudi tirje mladi člani Našega prapora. To so Simon Assi, Janina Cotič in Silvia Quintana. Simon Assi je v konkurenci 18 srednješolcev iz vse Italije zasedel zelo dobro končno 6. mesto. Na razdalji 20 metrov (Fita) je dosegel dober rezultat 634 točk. V nekoliko manj številčni konkurenci deklet je Janina Cotič zasedla 9. mesto (515 točk), Silvia Quintana pa desetega (557). V ekipi FJK sta nastopila tudi Goričan Luva Culot in Krminčan Christian Vec-chiet, ki sta vsak v svojih kategorijah pristala na 8. mestu. Ker FJK ni nastopila s popolno postavi (največ deset tebnovalcev), je na moštveni lestvici zasedla šele 16. mesto, čeprav so njeni maloštevilni člani, kot vidimo, dosegli razmeroma dobre rezultate. Kuzmin (Naš prapor) odličen na tekmi Fita v Godci Na kakovostnem lokostrelskem tekmovanju FTTA, ki ga je v Gorici organiziralo društvo Compagnia ar-deri Isonzo, je zmagal Tržačan Marko Turk, sicer član društva Ascat. Zelo dobro se je odrezal Joško Kuzmin (Naš prapor), ki je z rezultatom 1185 zasedel končno 3. mesto, svojo prejšnjo najboljšo znamko pa popravil za celih sto krogov. Po odličnem streljanju na razdalji 70 m (305 krogov) je bil Kuzmin celo drugi, vendar se mu je na 50 v začetku tresla roka in je po seriji 36 puštic zdrknil na 6. mesto, na 30 metrih pa je bil vnovič odličen (341) in je tako spet ujel zmagovalni oder. Odgovornosti pri Sovodnjah Novoizvoljeni odbor SD Sovodnje je na prvi seji po občnem zboru za predsednika potrdil Giannija Marsona. Podpredsednika sta Davorin Pelicon (nogomet) in Ivo Rojec (odbojka), ostale glavne funkcije pa zavzemajo tajnika Lucijan Fajt in Zdravko Custrin, blagajnik Igor Petejan in gospodar Milica Petejan. Noogmetni odsek, članska ekipa: Egon Petejan, Robert Uršič, Igor Petejan, Claudio Kovic, Branko Ferfolja. Odgovorni za mladince: Ivan Batistič, ASuro Tomšič, Davorin Pelicon. Odgovorni za naraščajnike: Edvard Petejan, Aleksander Šuligoj, Aleš Kovic. Odgovorni za najmlajše: Rudi Devetak, Luciano Piras, Pierino Krašček, Davorin Lavrenčič. Koordinatorja: Ljubo Tomšič, Zdravko Custrin. Odbojkarski odsek: Ivo Rojec, Adrijana Petejan, Zlatko Vižintin, Katrin Lovisutti, Marjan Tomšič. Nadzorni odbor: Marjan Tomšič, Marjan Devetak, Joško Krašček.. Ostali člani odbora: Oskar Pahor, Mirjam Petejan, Nevenka Petejan, Renzo Cescut, Zdravko Novak. Košarkarski turnir v Miljah Na košarkarskem turnirju Zzero v Miljah sodeluje deset moštev, pet moških in pet ženskih. S postavo Lega Nazionale (Pistrin, Porcelh, Ceppi, in drugi) igrata tudi Marko Lokar in Giuhano Rasman, Christian Arena je okrepil miljsko postavo El Morisco (tudi Olivo, Menardi, Bisca, luridc). Eden od stebrov ekipe Omnia bo Peter Ažman, ki bo igral ob Pelizzaru, Galavemi, Poropatu in drugih. Ostali dve moštvi sta Motonavale (igralci Sgt z bratoma Fortunati in Ruarom) ter Alla Tappa (igralci Barco-lane z Rosignanom, QuadreUijem in Pilatom). Igra se od 19.30 dalje. (VJ) KOŠARKA / SKLEP VODSTVA Jadranovo ekipo v B ligi bo vodil Andrej Vremec Trenerja so zamenjala tudi vsa ostala naša članska moštva Jadranov odbor je na sinočnji seji imenoval Andreja Vremca za novega trenerja članskega moštva v B ligi. Enaintridesetletni Vremec (na sliki) je v zadnjih letih vodil celotno delovanje na mladinskem področju pri Jadranu in Poletu. V osemdesetih letih je igral za združeno ekipo, svojo trenersko pot pa pričel pri Poletu leta 1978. Leta 1987 je odšel v Saluzzo, kjer je dokončal študij Isefa. Leta 1991 se je vrnil v Trst. Njegova največja zasluga je v tem, da je na Opčinah in v okolju postavil na noge zelo številčno in zlasti kvalitetno mldinsko košarkarsko gibanje. V zadnjih dveh sezonah je bil Vremec tudi trener in igralec članskega Boletovega moštva. Pri Jadranu čaka zdaj Vremca prestižna, a obenem tudi zelo zahtevna preizkušnja. Do nekaterih pomembnih premikov pa je prišlo tudi pri ostalih naših moštvih, saj so nekateri trenerji zapustiti lastno mesto, dragi pa so sprejeti vabilo lastnega društva, da bi vsaj v okviru članskega moštva prišlo do zamenjave na klopi. BOR Kot že znano, je Fabia Sancinanadomestil Jure Krečič, ki je Borovo člansko postavo vodil že na komaj minulem poletnem turnirju Open na Opčinah. Krečič si je lahko na ta način neposredno ustvaril mnenje o vseh borovcih (z zanimanjem je sledil tudi nekaterim posameznikom Cicibone in Brega), sedaj pa bo počasi zapolnil seznam z imeni, ki bodo lahko prišli v poštev za naslednjo sezono. Fabio Sancin, ki je kar pet sezon vodil Borovo člansko ekipo, je v tem času že sprejel ponudbo Hale iz Gradišča, ki je letos nazadovala iz Gl lige v C2 ligo in pri kateri sta igrala tudi jadra-novca - borovca Umberto Merim in Marco Crisma. DOM: Tudi našega drugega letošnjega predstavnika C2 lige bo v naslednji sezoni vodil nov trener. Mesto Lucia Mia- nija, ki jetri leta vodil Domovo člansko postavo, bo prevzel Pierpaolo Bordin, ki je v zadnji sezoni treniral goriško postavo Senators, ki je (kot Dom) izpadla iz C2 lige. Niso se torej uresničile želje, da bi se po več letih v Gorico vrnil Peter Brumen, ki bo najbrž ostal v Sloveniji. aCBONA: V pričakovanju razpletov pri ostalih ekipah (Jadran in Bor) je predsednik Adriano Kovačič dobil naslednika za svoje trenersko mesto. Zamenjal ga bo Luka Furlan. Za bivšega Borovega in Konto-velovega trenerja so se pozanimati tudi pri Bregu, kjer je vese prepuščeno v rokah Denisa Salvija. SOKOL: Odhajajočega Li-via Emiliija naj bi zamenjal Aljoša Terčon, že več let glavni (in skorajda edini) steber nabrežinskega moštva, ki je že večkrat v teku letošnjega prvenstva nadomestil Emilija, ko je bil ta odsoten zaradi delov-.nih obveznosti. KONTOVEL: Najavljen je že tretji povratek Igorja Medna, ki je pred enim letom začel sezono pri Kontovelu, po par mesecih pa sprejel ponudbo Kraškega zidraja iz Sežane in Kontovelovo moštvo prepustil Claudiu Starcu. Kaže, da bo tokrat spet prevzel mlade Kon-tovelce pod svoje okrilje, z obljubo, da izpelje začrtano delo do konca. (VJ) H KOŠARKA h lllycaffe najel strelca Guerro Zdaj še dva visoka tujca Šestindvajsetletni branilec (192 cm) Massimo Guerra, eden najbolj učinkovitih italijanskih strelcev, bo v prihodnji sezoni branil barve tržaškega prvoligaša %-caffe. Tržaško društvo je postalo solastnik igralca skupaj z beneškim Reyerjem. V Trstu bo v prihodnji .sezoni igral tudi mladi oiganizatar igre Paolo Calbini, tako da je zdaj pozornost vodstva usmeijenav iskanje dveh visokih tujcev. Na sedežu društvu v UL Lazzaretto Vecchio pa se medtem nadaljuje prodaja abonmajskih izkaznic z naslendjim urnikom: ponedeljek, sreda in petek od 9. do 13. in 14.30 do 17.30, torek in četrtek pd 10. do 17.00. GABRJE / MALI NOGOMET V jutrišnjem moškem finalu se bosta pomerili moštvi Vrha in števerjana Ženski turnir osvojile Standrežke Deveti gabrski turnir v malem nogometu se po treh tednih bliža k svojemu koncu. Jutri zvečer bodo finalne tekme moškega turnirja, v soboto pa še veteranskega, medtem ko so ženske svoj turnir že spravile pod streho. Nagrajevanje moških in žensk bo že jutri v okviru vaškega praznika, ki bo trajal do nedelje. V finalu za 1. mesto se bosta (ob 19.30) pomerili ekipi Vrha in Števerjana. Polfinalni dvoboj med Vrhom in Standrežem so odločile enajstmetrovke, potem ko sta se moštvi razšli pri rezultatu 4:4. Gole za Standrež sta dosegla Igor Cescutti (3) in Mitja Kobal, za Vrh pa Erman-no Moretti (2) in Boris Frandotič, padel pa je tudi en avtogol. Končni izidi po 11-m je bil 8:6 za Vrh. V drugem polfinalu je imel Steverjan z Gabrjami manj dela. Zmagal je z 8:3. Za zmagovalce so gole dosegli Fabio Gregorutti (4), David Klanjšček (2) in Mattia Morani (2), za poražence pa Fabio in Edi Sambo ter Pietro Flore-nin. Finale za 3. mesto Gabrje - Standrež bo ob 18.30. V finalu veteranov se bodo v soboto (19.00) pomerili vrsti Poggia in Juventine, v malem finalu pa Sovodenj in Mladosti. Standrežce je razveselila zmaga ženske ekipe, ki je v ponedeljek v finalu z 2:1 premagala Vrh. Zmagovita zadetka je dosegla Maša Braini, častni gol za Vrh pa Nataša Soban. V tekmi za 3. mesto pa so Sovodnje s 3:0 premagale Gabrje. Strelki sta biti Katja Florenin (2) in Elena Kovic. KARATE / SHINKAI KLUB Obvestila 0b koncu sezone je izpile uspešno polagalo več članov Z uspešno opravljenimi izpiti so letošnjo sezono zaključili tudi atleti Shinkai karate kluba s Proseka. V mesecu, ki je ravnokar minil, so svoje znanje pokazali tako najmlajši kot odrasli člani kluba s pasovi vseh barv. Sedaj se začenja poletni premor, vendar se pri Shinkai karate klubu dogovarjajo, da bi se v tem mesecu še srečevali vsaj enkrat tedensko na treningih. Od otrok so izpite uspešno opravili Sašo Udovič, Martin Majovski, Nicolas Costa, Lario Benvenuto, ki so si privezali oranžni pas (6. kju oz. stopnja). Drugo stopnjo oranžnega pasu (to je 5. kju) pa sta pridobila Danjel Mazzucca in Manuela Schirra. Zelen pas je komisija izročila Tjaši Mazzucca, Eriku Prašlju, Fabiani Piano, Manuelu Piano in Chiari Vidonis. Beli, najnižni pas, je po tem izpitu med odraslimi odložil Robert Pertot, Franko Skerlavaj, Piero Kobau in Moreno Benvenuto pa so pridobili drugo stopnjo rumenega pasu. Zadostno znanje za 3. kju (drugo stopnjo zelenega pasu) so na tem izpitu pokazali Tanja Pertot, Dante Vidonis in Glauco Heidenbrunn. Sezona, ki se je zaključila, je bila za Shinkai karate klub uspešna. Atleti, predvsem mlajši, so prejeli več nagrad na raznih deželnih, vsedržavnih in tudi mednarodnih tekmovanjih v karateju. (Sin) ZSSDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v juliju in avgustu odprta od 8. do 14. ure. JKCUPA vabi člane na društveni praznik, ki bo v soboto, 8. t. m., ob 19.30 v društvenem sedežu v Sesljanu. SD SOKOL priredi 22. in 23. julija 24 UR ODBOJKE na Športnem igrišču SD Sokol v Nabrežini. Informacije in vpisovanje do 18. trn. od ponedeljka do četrtka na igrišču SD sokola v Nabrežini od 19. do 21. ure. SZ GAJA organizira v soboto, 8-t.m., ob 16. uri na športnem igrišču na Padričah tekmovanje v poligonu za osnovnošolske in srednejšolske otroke. Vpisovanje pred začetkom. Informacije PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET Neprijazni Kanin Res je bilo tako. Kanin se je namreč tržaškim planincem izneveril in ni hotel pokazati svojega najlepšega lica. Vrh je bil odet v oblake in vsi tisti, ki so se povzpeli na goro, so bili prikrajšani za razgled in za tisti duhovni užitek, ki ga ima planinec, ko sodeže svoj cilj. SPDT-jevci so se prejšnjo nedeljo že navsezgodaj peljali iz Trsta. Bilo jih je 26, v Solkanu pa sta se jim pridružili še dve Goričanki, in skupno pripotovali v Bovec. Z žičnico, ki je začela obratovati dan prej, so se povzpeli do vrhnje postaje. Že zjutraj vreme ni bilo najbolj prijazno, a udeleženci izleta so upali, da se bo proti vrhu vreme izboljšalo. Kakšno razočaranje, ko so po obsežnem snežišču zakorakali proti južnemu pobočju Kanina pod Pre-streljenikom. Sam sneg. Ni preostajalo drugega kot vzeti pot pod noge in usmerili so korak proti Kaninu, snežišč pa ni hotelo biti konca. Najmanj dvajset jih je bilo treba prečkati in vsa so bila strma in skoraj navpično padala proti podom. Ves čas so se podili oblaki in na prvem sedlu, ki so ga planinci dosegli po krajšem zavarovanem vzponu, ni bilo videti niti koče na nasprotnem grebenu. Po skoraj treh urah hoje, so izletniki vendarle dosegli skale in seveda vrh. (na sliki: foto Lojze Abram) Postanek na vrhu pa je bil bolj kratek, saj je poleg oblačnosti pihal zoprn veter, da je »osvojevalce« Kanina kar zeblo. Sestop po skalah in potem dolgo prečenje snežišč dokler se udeleženci nedlejskega izleta na Kanin niso znašli pri vrhnji postaji žičnice, kjer so se lahko sprostili in polegli na soncu, ki se je prav tedaj pokazalo izza oblakov, doživetje, ki bi bilo lahko še lepše in bolj ubcuteno, če bi tudi vreme prispevalo svoje in udeležencem izleta omogočilo pravi planinski užitek. Dva dni na Škrlatico Na vrsti je drugi julijski izlet, ki ga po programu prireja SPDT. V soboto in nedeljo, 15. in 16. julija je napovedan dvodnevni izlet na Gorenjsko z vzponom na drugi najvišji slovenskih vrh, Škrlatico. Planinci se bodo z lastnimi sredstvi pripeljali v Vrata, odkoder se bodo napotili na Luknjo, od tam na Bavški Gamsovec, na Kriške pode in v Pogačnikov dom, kjer bodo prespali. Naslednji dan zgodaj bo na vrsti vzpon na Škrlatico in v popoldanskih urah sestop naravnost v Vrata. Prijave za izlet na Škrlatico sprejema ZSSDI. Pri tem SPDT priporoča vsem, ki mislijo na to precej dolgo, naporno in zahtevno turo, da so primerno opremljeni izkušeni in trenirani za vzpone v skalah. Poleg tega mora imeti vak udeleženec poravnano članari- no in biti zavarovan. Potrebna pojasnila daje vodja izleta Stojan Bolčina, ki odgovarja na telefon 213701 doma in 765209 v službi. Ure odhodov in hoje bomo še javili v tej rubriki. Pohod v Karnijske Alpe Kot je že tradicija pripravlja SPDT tudi letos tedenski planisnki pohod za konec avgusta. Tokrat so prireditelji izbrali zahodne Karnijske gore, ki po lepoti ih privlačnosti prekašajo marsikatere tri ali štiritisočake znanega imena. Planinci, ki se bodo udeležili tega trekinga, bodo šli na pot 21. avgusta in prehodili krožno pot z vzponi na Pramaggiore, Cridolo, Cimo Toroin druge vrhove ter se vračali v soboto 26. avgusta. O pohodu v Karnijske planine, ki ga bo vodil Stojan Bolčina, bomo prihodnjo nedeljo, 9. julija, v Primorskem dnevniku objavili daljši članek s programom izleta in vzponov ter z vsemi potrebnimi navodili in podrobnostmi. (L.A) tel. 226271. SK DEVIN in SZ SLOGA priredita v nedeljo. 9.t.m., enodnevni izlet na BelopeSka jezera ter vzpon na Kopo (2045 m)’ Informacije na teti 200782 (Francko) in tel-226283 (Viktor). SK DEVIN prireja v nedeljo, 16. t.m-. ob priliki Športnega praznika, tekmovanje 1 mountain bike za pokal Fiat Cimadori Sistiana-Zbirališče na sportnein igirSču v Nabrežini, vpisovanje od 8.00 do 8.45 (ali v soboto na športnete prazniku). Start ob 9.00; Proga: 7 km gozdne poti do Križa in nazaj (za odrasle) in 4 km za otroke. Istočasno bo potekal tek (cross) za pokal Adriatin-pex. Neagonistična tekma je za vse (možen pohod). Zbirališče na igrišču v Nabrežini; vpisovanje od 9.00-9.451 Start ob 10.00. Proga: 7 km za odrasle in 4 km za otroke. Ob 12.00 »špageti« za vse udeležence na Športnem igrišču. Zvečer nagrajevanje, velika tombola in ples. MENJALNIŠKI TEČAJI 5. julij 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 RL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni J^banka Ljubljana 81,45 81,95 11,44 11,65 6,80 7,22 _^_banka Koper 81,45 81,90 11,40 11,65 6,80 7,20 _A^cinka Nova Gorica 81,50 81,90 11,44 11,65 6,80 7,20 J^nka Celje d.d., t: 063/431-000 81,30 81,98 11,40 11,60 6,75 7,25 J^ka Noricum d.d., t: 133-40-55 Jtonka Vipa NG, t: 065/ 28-511 81,52 81,90 11,38 11,60 6,90 7,06 Come2 us Jehti // t5-92N>35. od 8-15, sob od 9-12 81,66 81,89 11,50 11,60 6,95 7,10 _£[editanstalt d. d. 81,50 82,00 11,45 11,65 6,80 7,05 JljUka Ljubljana, t: 12-51-095 81,70 81,76 11,57 11,59 6,99 7,03 K°mpas Hertz Celje J&063/26515, od 7-19, sob od 7-13 81,60 82,00 11,52 11,62 6,95 7,10 kompas Hertz Velenje ^063/855552, od 7-15, sob od 7-13 81,65 82,00 11,49 11,58 6,95 7,10 kompas Hertz Idrija J&065/ 71-700, od 7-15 sob od 7-13 81,60 81,90 11,49 11,58 6,95 7,05 kompas Hertz Tolmin r^j065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13 81,60 81,90 11,49 11,58 6,95 7,10 kompas Hertz Bled Mt064/ 741519, od 7-19, sob od 7-13 81,60 81,90 11,49 11,58 6,95 7,10 kompas Hedz Nova Gorica J&065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13 81,60 81,90 11,49 11,58 6,95 7,10 kompas Hertz Maribor Jelj062/225252, od 7-19, sob od 7-13 81,60 81,90 11,49 11,58 6,95 7,10 J^ova kreditna banka Maribor d. 81,00 82,10 11,40 11,75 6,70 7,30 J^dska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 81,65 82,00 11,50 11,65 6,85 7,15 J^stna banka Slovenije 79,90 81,95 10,60 11,58 6,35 7,20 J^blikum Ljubljana, t: 312-570* 81,78 81,82 11,57 11,59 7,00 7,04 J^bNkum Piran, t: 066/ 73-269* 81,70 81,85 11,53 11,57 6,95 7,04 J^blikum Celje, t: 063/ 441-405* 81,75 82,10 11,54 11,65 6,80 7,05 J^bHkum Maribor, t: 062/ 222-675* 81,70 81,85 11,57 11,59 6,80 7,40 J^blikum Šentilj, t: 062/ 651-355* 80,90 82,10 11,52 11,70 6,70 7,15 J^blikum Tolmin, t: 065/ 82-180* 81,65 81,83 11,50 11,57 6,96 7,04 J^blikum NM, t: 068/ 322-490* 81,60 81,90 11,58 11,63 6,90 7,14 J^blikum Kamnik, t: 061/832-914* 81,70 81,95 11,50 11,56 7,04 7,20 SKB d.d.,*** 81,20 81,95 11,35 11,74 6,80 7,10 Kranj, t: 064/331-741 81,70 81,90 11,57 11,60 7,00 7,07 J^kB d.d. Ljubljana 81,52 81,92 11,47 11,65 6,83 7,25 _Wk Ljubljana, 1:061/444-358 81,30 81,95 11,48 11,65 6,90 7,18 uPimo Ljubljana, t: 212-073 81,80 81,82 11,57 11,58 7,00 7,03 tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*** Tečaji veljajo na dan 5.7.1995. * bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA $ede2: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: 'el. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 ______Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 5.JUUJ 1995 ^valuta v URAH nakupni prodajni anneriški dolar 1587,00 1652,00 Oemška marka 1147,00 1194,00 francoski frank 328,00 341,00 holandski gulden 1024,00 1066,00 belgijski frank 55,70 58,00 funt šterling 2532,00 2636,00 lrski šterling 2605,00 2711,00 danska krona 294,00 306,00 prška drahma 7,00 7,30 kanadski dolar 1156,00 1203,00 laponski jen 18,70 19,50 Švicarski frank 1381,00 1437,00 dvstrijski šiling 163,00 169,60 horveška krona 258,00 268,00 Švedska krona 219,00 228,00 Portugalski escudo 10,90 11,30 Španska pezeta 13,20 13,70 avstralski dolar 1128,00 1175,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 13,50 14,00 hrvaška kuna 300,00 320,00 JtJULU 1995 v LIRAH ^valuta nakupni prodajni ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank [ant šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar Švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1595.00 1158.00 329.00 1028,00 56,10 2547.00 2619.00 295.00 7,10 1163.00 1395.00 163,90 13,40 1640.00 1178.00 339.00 1051.00 57,30 2617.00 2709.00 303.00 7,70 1198.00 1425.00 167,90 14,20 29, JUNIJ 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 8,90 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,20 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,00 Italija Kmečka banka Gorica 13,40 14,20 Italija Tržaška kreditna banka 13,50 14,00 14. MAREC 1995 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4098 - francoski frank 28.0770 - nizozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 Švicarski frank 120.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira 0.8365 švedska krona 19.4450 Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 6.7.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečaj m DEM 8137 81.59 2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa devit ta tolaije. , Podrobnejše informacije: td Z7-/MS2,302-326 in 302-315 Menjalnica hida o*i/ 1-333-$$$ BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 127 z dne 5. 7. 1995-Tečaji veljajo od 6. 7. 1995 od 00.00 ure dalje država Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Franclja Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija šifra valuta enota 036 avstr, dolar 1 040 šiling 100 056 frank 100 124 dolar 1 208 krona 100 246 marka 100 250 frank 100 280 marka 100 300 372 grd funt 100 1 380 lira 100 385 hrv. kuna 100 392 jen 100 528 gulden 100 578 krona 100 620 escudo 100 752 krona 100 756 frank 100 826 funt šterling 1 840 dolar 1 955 ECU 1 995 peseta 100 ZA DEVIZE nakupni srednji prodajni 79,5539 1153,6736 394,6782 81,9474 2077,3264 2634,4876 2319,1117 8113,6051 6,9061 132,2193 7242,4474 1822,0723 76,9089 1551,4025 9765,5351 178,9942 112,3735 149,6838 93,1848 79,7933 1157,1450 395,8658 82,1940 2083,5771 2642,4148 2326,0900 8138,0192 50,1058 184,5703 6,9269 2257,9341 132,6172 7264,2401 1827,5550 77,1403 1556,0707 9794,9199 179,5328 112,7116 150,1342 93,4652 80,0327 1160,6164 397,0534 82,4406 2089,8278 2650,3420 2333,0683 8162,4333 50,2561 185,1240 6,9477 133,0151 7286,0328 1833,0377 77,3717 1560,7389 9824,3047 180,0714 113,0497 150,5846 93,7456 Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalno vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 5.7.1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLACUIVI 5. 10. 1995: 1,700,000 844,839 804,803 1,649,642 92 99.3929% 94.6827% 97,0378% 170,000 84,484 80,480 164,964 LJUBLJANSKA uviUAVt Sion ucMNCLnc Tečajnica borznega trga št.: 124 Datum: 5. 7. 1995 Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon Stdat(3) enotni tečaj sprem datum povpraS ponudba Max. Min. iomsit MK •miine iranra M 796 (4.5.93| 11.306 28.6. 11.3510 11.800 JRB 1.000 (6.6.94) 13.180 2,16 5.7. 13.300 13.700 13.600 12.540 6.037 5AL 500 (7)(29.8.94) 19.300 1,05 5.7. 19.160 19,450 19.500 19.000 8.106 SKBR 45« (16.5.94.) 28.583 2,08 5.7. 28.770 28.970 29.300 27.990 25.982 MK1 1S01 8,0 4.(31.12.94) 100,0 ,23 5V 99,8 100,5 100,0 99,6 7510.107 6S02 9,5 8.(1.10.94) 103,7 5.7. 103,7 104,0 104,0 103,4 27,592 BS08 5,0 3.(30.11.94) 85,0 5.7. 84,5 88,0 85,0 84,9 414 1311 7,0 4.(15.1.95) 94,8 30.6. 92,0 iSLID 8,0 4.(31.12.94) 98,5 5.7. 97,9 1SL2D 9,5 6.(1.10.94) 103,3 5.7. 102,5 103,3 98,5 98,0 390 SKBl 10,0 4.(1.11.94) 98,0 3.7. 97,2 98,0 103,3 103,3 172 IHIIMVM sn?? ■RTIieiB mr JTBR 11.070 J5 5.7. 10.850 11.260 11.300 10.900 221 )AD 10.000 (1.6.94.) 91.614 1,42 5.7. 91.550 92.600 93.500 85.250 13.101 •M) Ul 13.784 1,35 5.7. 13.530 14.000 13,900 13.530 1.020 m 21.780 29.6. 23.350 MR 15.269 ,46 .5.7. 15.000 15.400 15.300 15.200 550 m 218 (30.3.93.) 9.150 1,76 5.7. 8.810 9.180 9.150 9.150 3.660 m 4.000 (8)(10,6.94.) 3.307 2,69 5.7. 3.283 3.340 3.370 3.205 3.624 im (5) 733,2 122 5.7. 730,0 740,0 745,0 730,0 1.083 MK miETO (BIT 4000 (23.5.94) 27.226' 4,07 5.7. 28.500 33.500 28.770 26.000 14.348 PFNP 27.322 ,11- 5.7. 27.500 28.750 28.800 26.000 2.596 !GSP (6) UJKP 8.081' 8,66 5.7. 7.090 9.900 8.180 7.010 291 n 41.500 3.7. 40.900 42.000 tora •ntrar LEK 12,0 4.(1.11,94) 99,0 15.6. 96,2 3ZG 11,0 4.(1.1,95) 93,0 1,64 5.7. 92,0 94,0 93,0 93,0 671 PCE 12,0 6,(1.12.94) 99,7 30.6. 99,0 PGO 10,0 l.(1.6.94) 99,0 3.7. 98,8 itSGSl 10,0 4.(1.6.94) Tečajnica izvenborznega trga ST. 124/95-5. 7. 1995 Vrednost. papir nt: ex kupon št.da[(3) ll % sprem datum povpraS ponudba Max. [Mn] prožn 1000 SIT M»j GEAR 3.210 23,03- 5.7. 2.560 3.900' 3,850 2,570 1.605 GRDO 119 (8.3.94.) 6.800 29.6. 5.800 10.000 SiBRO 3.780 3.7. 2.710 5.000 NTR 1.950 23,50- 5.7. 1.930 2.100 3.240 1.600 1.535 RDR0 14.200 14.5. 10.100 12.500 RGSR 397,9 10,14 5.7. 352,0 397,0 398,0 397,0 318 17HS HBP0 2.460 30.6. 2.560 3.000 JOKBPI 16.000 KBPP 24.000 29.6. 18,000 30.000 UBKC 3.721 3,73 5.7. 3.210 4.650 3.721 3.721 56 GORO 10,0 9.(15.1.95) 100,OA 5.7. 98,2 100,0 100,0 100,0 LOK 10,0 (1.10.94) 92,0 30.6. 91,0 94,9 ML|0 10,0 (1.4.94) 95,0 30.6. 94,0 97,0 OSMO 10,0 (1.10.94) 85,1 23.6. 85,0 86,0 OLSO 10,0 81.9.94) 86,1A ,12- 5.7. 86,2 87,8 86,1 86,1 382 3NM 11,0 (1.8.94) 93,4 ,33 5.7. 93,2 94,3 94,4 93,1 1.588 3P0 10,0 6.(1.2.95) 90,1 30.6. 90,0 92,9 IM 8,50 2.(15.4.95) 100,0 19.3. 25,0 VP10 10,0 (1.10.94) 99,9A 1,42 5.7. 98,0 103,0 99,9 99,9 999 KRATKOROČNI VREDNOSTNI VAIMRH Blagajniški BS v DEM______ 80 dnevni (v SIT) 90 dnevni (v SfT) 120 dnevni |v SITI 94,1 ‘ 19.4. b PT».*i :i 11) ki »t* i m ;i • 1111 BSB3breznaLbonall.12.95) delnaLbonalvSITINBSl delnaLbonaivSrr)NBS2 95,5 15.372 3.131 1,13 2,89- 4.7. 5.7. 5.7. 95,0 15.210 3.061 95,5 15.300 3.124 15.500 3.250 15.150 3.050 4.658 2.364 170.000 SITskupaj oktober lolareki del oktober devizni del oktober 170.000 SITskupaj oktober tolarski del oktober devizni del oktober 98,3 5.6, SBI 5.7.95 preišnii d T d% 1.064,13 1.048,20 15,93 1,52 Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posreonik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena 30-oostotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplacilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, Ce ni navedeno drugače; max. - najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja. Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 5. julija 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne teCaie na tre šiling frank marka lira funt dolar (vlml. Pri kor ru deviz oz. r 100 100 100 100 1 1 ikretnih [ noseben 1157,3452 2323,1560 8140,0000 6,9288 179,0800 112,4134 noslih je možno odst doaovor. 1160,1888 2328,8640 8160,0000 6,9458 179,5200 112,6896 lopanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih Je DEM DEM nožno odstc 81,35 81,30 panje. 81,63 81,59 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečaj vetja dne 6. julija 1995 od 00.00 do 24. c >djetij re banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji zo USD. ATS. Ur h CHF so doto. vefavni tečcjnld Banke Stovenle, pri drugih vat oziroma zmanBano za 025odstotne točke. T do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih In nak * Banke, ki objavfamo tečaje, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s tekstom, Id dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM 'eni na podk utah pa je razi 3čaji vetio zc upih se tečaj kupovati In oogoje nakup 81,30 81,45 81,35 81,30 81,40 igi srednjih teča merje Banke Slov odkup prilivov li jotodvsporazurr rodajatl tujo vali a ati prodaje. 81,60 81,60 81,65 81,60 81,60 ev po trenutno sn|e povečano i prodajo deviz tu. jto po objavtje- Z® ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANA PODRUŽNICA MILANO P i a z z a A. D i a z 2 Milano tel.: 0039 2 864 65300 lan. 0039 2 864 65358 MILANSKI DEVIZNI TRG 5. JULIJ 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1620,780 ECU — 2158,880 — nemška marka — 1170,240 — francoski frank 334,600 funt šterling — 2577,850 — holandski gulden — 1044,650 — belgijski frank — 56,929 — španska pezeta 13,448 — danska krona 229,650 irski funt — 2650,760 — grška drahma — 7,205 — portugalski escudo — 11,094 — kanadski dolar — 1182,620 — japonski jen — 19,064 — švicarski frank 1408,390 avstrijski Šiling — 166,390 — norveška krona — 262,790 — švedska krona 223,860 finska marka 379,930 avstralski dolar — 1147,840 — 4. JULIJ 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 9,5000 10,0000 kanadski dolar 6,9500 7,36500 funt šterling 15,2500 16,0500 švicarski frank 829,0000 861,0000 belgijski frank 33,7000 35,0000 francoski frank 197,5000 205,5000 holandski gulden 616,5000 640,5000 nemška marka 690,3000 716,3000 italijanska lira 0,5880 0,6220 danska krona 177,0000 185,0000 norveška krona 155,5000 162,5000 švedska krona 132,2000 138,8000 finska marka 224,5000 234,5000 portugalski escudo 6,5800 6,9200 španska peseta 7,9300 8,3700 japonski jen 11,1500 11,6500 slovenski tolar 8,60 9,00 hrvaška kuna 188,00 215,00 j Tečaj velja za 100 enot. pri prvih treh pa za 1 enoto valute. ® RAI 1 6.45 9.30 9.45 12.25 12.35 13.30 14.20 16.15 17.30 17.55 18.00 18.10 18.50 19.35 20.40 23.10 23.15 24.00 0.30 0.40 1.10 1.25 2.35 Jutranja odd. Unomatti-na, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Odprti prostor Film: II ragazzo rapito (pust, ZDA ’60, i. P. Finch, J. MacArthur), vmes (11.00) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik in gospodarstvo Film: II prezzo deli’ in-ganno (dram., ZDA ’46, r. I. Rapper, i. B. Davis, C. Rains, J. Abbott) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Nan.: Dinozavri Danes v Parlamentu Dnevnik Nan.: Alf Variete: Poletje v Luna Parku Vreme, dnevnik in Šport Variete: Beato tra le don-ne (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik Podelitev literarne nagrade Strega 1995 Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok. Videosapere: Renesančna kultura - La stan-za del Principe Aktualno: Sottovoce Variete: Canzonisima ’73 Variete: Stasera Rita RAI 2 6.35 8.00 9.55 Dok.: V kraljestvu narave, 7.00 Tisoč umetnin Otroški variete, vmes nan. in risanke Nan.: Saranno famosi, 10.45 Faber 1’ investiga-tore TG2 33,11.45 dnevnik Nad.: Quando si ama Dnevnik in vreme Glasba: Scanzonatissima Otroški variete: Quante storie Disneyl, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara Dnevnik 16.05 17.00 17.50 18.10 18.35 18.45 19.45 20.20 20.40 22.25 23.30 0.05 1.05 2.30 Nan.: La grande vallata Dnevnik Vabilo na festival v Spo-letu Šport in vreme Sereno variabile Nan.: Hunter Dnevnik in šport Risanke: Go-Cart Nan.: Star Trek (i. A. Brooks, N. Visitor) Nan.: Ispettore Tibbs Dnevnik in vreme Variete: Tenera e la notte Šport: gimnastika Proza: Se no i xe mati non li volemo (kom., ’66) m RAI 3 8.30 Jutranji dnevnik Oddaje Videosapere: Turčija, Bob Marley, Vodic za izbiro fakultete Šport: EP v gimnastiki Dnevnik H Nan.: Vita da strega m Ženske v glasbi ■ Deželne vesti, dnevnik g Šport: kolesarstvo, 15.10 EP v gimnastiki, 17.30 skoki v vodo Vivere, vreme, dnevnik, deželne vesti Kolesarstvo: Tour de France Film: Miseria e nobilta (kom.. It. ’54, i. Toto, S. Loren), vmes sketch Le calze di seta (A. Sordi) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Linea 3 Glasba: Pred premiero -Opera kviz Pregled tiska, nočna kultura in vreme Fuori orario: SAT SAT Dok.: Chaplin story RETE 4 7.00 7.30 13.50 14.45 17.00 18.00 20.45 Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Manuela, 8.30 II di-sprezzo, 9.45 Rubi, 10.30 La donna del mistero 2, 11.00 Senza peccato, 12.20 nan. La časa nella prateria, vmes (11.25, 13.30) dnevnik Nad.: Sentieri Film: Mambo (dram., It. ’54, i. V. Gassman, S. Mangano, M. Rennie) Nan,: Donne pericolose Aktualno: Punto di s volta, vmes (19.00) dnevnik Film: Visioni senza volto 22.35 0.35 0.50 (dram., ZDA '91, i. B. Boxleiter, L. Johnson) Film: A mezzanotte va la ronda del piacere (kom.. It. '75, i. C. Cardinale), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Nan.: Hitchcock ® CANALE5 Na prvi strani Nan.: Časa dolce časa Film: Mi permette, bab-bo? (kom., It. ’56) Una bionda per papa Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quoti dlani Nad.: Beautiful, 14.10 Amarsi Nan.: Pappa e... ciccia. 15.30 La tata m Otroški variete TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Paperissima sprint Film: Nati con la camicia (kom., ’83, i. T. Hill) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) dnevnik 20.25 20.30 RAI 3 slovenski program Risanka: Podobe Dnevnik (r SLOVENIJA 1 11.05 11.20 11.30 12.00 13.00 15.40 16.40 17.25 18.00 18.05 18.40 19.13 19.30 20.05 21.00 21.55 22.00 22.15 22.35 22.50 23.20 A. MartiC: Punčka O. J.: Popotovanje na Ologrund Odkrivanje zemlje, ponovitev 8/26 dela ameriške izobraževalne serije Po domače, ponovitev Poročila Vojna in pogajanja, 2. del dokumentarne oddaje M. von Rosen: Ljubezen na preizkušnji, švedska drama, 1/3 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV TV dnevnik 1 Otroški program: 2iv žav Fallerjevi, 10. del nemške serije Risanka TV dnevnik 2, vreme šport Strta srca II, l.del francoske nadaljevanke Tednik Nikar!, oddaja o prometu TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Poslovna borza Sova Večen sanjač, 26/28 del ameriške nanizanke Gangster, 4/22 del ameriške nanizanke ST SLOVENIJA 2 # ITALIA1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Šport studio Variete za najmlajše Film: L’ ammiratore segreto (kom., ZDA ’85, i. C. Thomas Hovrell) Nan.: Magnum P.I., 18.00 Tarzan Variete: Bravissima Nan.: Miami Beach Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio Variete: Nati per vincere Film: Highlander - 11 ri-torno (fant., ZDA ’90, 1. C. Lambert, V. Madsen) Film: Sola contro tutti (dram., ZDA ’94, i. M. Kove, R. Aiello) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 Šport Variete: Bravissima Nan.: Serpico 15.55 14.55 16.40 17.10 18.00 18.05 18.45 19.15 20.05 21.10 22.10 00.45 V vrtincu, ponovitev VVimbledon: Tenis - grand slam, polfinale (2), prenos Sova, ponovitev Princ z Bel - Aira, 13/24 del ameriške nanizanke Gangster, 3/22 del ameriške nadaljevanke TV dnevnik 1 Regionalni studio Maribor 2e veste Korziški škof, 1/4 del švedske nadaljevanke Večerni gost: Marko Letonja Umetniški večer: James Joyce, 8. epizoda angleške nanizanke Stoletnici filma naproti: Stalker, ruski film Tenis - grand slam, polfinale (2), posnetek Jk KANALA # TELE 4 13.30 20.30 22.40 17.45, 19.30, 22.05, 0.15 Dogodki in odmevi Film: II mascalzone (’71) Nad.: Carolina (•) MONTECARLO B 18.45, 20.25, 22.50, 0.20 H Dnevnik, 13.30 Šport Tour de France S Variete: T.r.i.b.u. Nogomet: Urugvay-Vene-cuela (pokal Amerike) Film: Ultimo rifugio (’80) 23.30 LuC svetlobe, ponovitev Sedem veličastnih, ponovitev A - shop. Spot tedna, CMT Spot tedna, A - shop Dance session, ponovitev UNPATO, ponovitev Generacije transforme-rjev H, ponovitev A -shop Vreme Risanka LuC svetlobe, 462. del Magnetoskop Pred poroto, 51. del Vreme Megla, ameriški film Pariš, ponovitev 109. dela Kino, kino, kino Spot tedna §8 Koper 16.00 18.00 18.30 18.45 19.00 19.25 20.00 20.25 21.30 21.50 22.15 22.30 Euronevvs Slovenski program: Zverinice iz Rezije, 3/13 del lutkovne serije Zamejski portreti Primorska kronika TV dnevnik Vesolje je... Sprehodi po stari Ljubljani Atelier, 2/8 del nanizanke. Igrajo: Elsa Martinelli, Paola Pitagora, Lino Ca-policchio Režija: Vito Molinari Odprte strani, oddajo pripravlja Rosanna Giuricin Stanje stvari - kultura, oddajo pripravlja Nataša Melon TV dnevnik Slovenski program Karaoke - dobra volja je najbolj a OMP Avstrija 1 Otroški program Umor, je napisala MacGyver Vesoljska ladja Enterprise ponovitev Igrani film Otroški program Vesoljska ladja Enterprise, zadnji del MacGyver, serija Strašno prijazna družina serija Zlata palaCa Poročni zvonovi nad Miamijem Grad ob Vrbskem jezera Frank in Eddy Pri Huxtablovih Nenavadna družina, 1. del Cas v sliki, kultura Vreme Pogledi od strani Bavarec na otoku Rugen Nevaren pes Detektivki iz Haburga Strah DNYDP - Newyorški policisti Veličastni, francosko - tunizijski pustolovski film,1983 Režija: Henry Vemeuil Čas v sliki Nenapovedan sestanek, angleška kriminalka, 1959 MHF Avstrija 2 Help TV Vreme Party On Love Parede New York Meets Vienna Cas v sliki Poročila, ponovitev Alpe - Donava - Jadran Dr. Trapper JoJm Z lastnimi močmi Umor, je napisala. Usodna riba Vsak dan s Schiejokom Čas v sliki Dobrodošli v Avstiji Zvezna dežela danes Čas v sliki, kultura Spori Pri gledališkem krčmarju Zagnanec Častivreden mož Kuharski mojstri Dežela gora Čas v sliki 2 Šiling M Cyberville Virtualno mesto Mit Informacija Tenis 1 Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregeld tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetiijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8,30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30.17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7,00 Kronika; 8.05 Danny razlaga sanje; 8.40 Radio most; 8.50 Kulturne prireditve; 11.15 Izjava tedna; 11.35 Obvestila; 12.05 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Stergo ergo; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Rizi-Bizi-Jazzy; 21.00 Proti etru; 22.20 Mala nočna. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, n.oo, 12.00, i3.ro, i4.ro, 18.00, 22.00 Poročila; 8,05 Glasbena matineja; 10.05 Igra za otroke; 13.05 Počitniško popotovanje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Naši operni umetniki; 17,00 Glasbena umetnost; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 iz arhiva simf. RTVS; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 19.00 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Koledar; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8,45 Servisne informacije; 9.10 Od vrha do dnai; 10.00 Utrinki, zanimivosti; 11.00 Aktualno in zanimivo; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Vodine kontaktni pr.; 21.00 Večerni glasb, izbor. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16,30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna odd.; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 The mušic bus; 16.00 Modri val ; 18.45 Jazz; 20.(X) Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 18.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12,00 BBC Novice; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Av-tomarket;16.10 Spoznajmo Cankarjev dom; 18.15 Aktualna tema; 19.25 Vreme; 20.00 Poslovni radio; 22.00 Magic eye; 2.00 Sat. Radio Kranj 9.00, 14.ro, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Evropski simpozij zborovske glasbe; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.20 Kdo bo koga; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Planinsko športni kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Pred evrop. srečanjem spačkistov; 18.20 Musič machine; 19.30-24.00 Študentski progr. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Čas je za...; 14.00 Osmrtnice, obvestila ; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak; 18.00 Pokličite 101 555; 19.30 Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kulturno-umetniški progr.. Radio Študent 8.00 RoboKaki; 11.00 Preklop; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 Recenzije & Napovedi; 15.00 OF (24 ur-info, Joculator); 17.00 Borzni parket; 19.00 TB: Crash VVorkship; 22.00 Frane Milčinski Ježek. Radio Trst A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik. 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Četrtkova srečanja: M. Magajna: 8.40 Potpuri, vmes Pravljični kotiček; 10.10 Koncert simf. glasbe; 11,30 Odprta knjiga: Doktor Zivago (B. Pasternak, r. M. Prepeluh, 10.): 12.00 Po južnoameriških vrhovih; 12.30 Bom in U.S.A.; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Literarne podobe; 14.35 Slov. lahka glasba; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični la-bum; 18.00 Portret B. Adamiča; 18.50 Orkestri; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.00 Mix Zoon; 20.00 Foyer (pon.). Radio Koroška 18.10 - 19.00 Rož - Podjuna -Žila. / titilUANA KRIŽANKE ' NETC)0’ 8 0*3 21' ur*: J- Strauss ml. BUCCO °’ 9' ’Ulija °b 21' Uri: G' Verdi" NA" VLG. tel.: 063/25-332 VpBetek, 7. julija, ob 21. uri: O. Zupančič ■ MONIKA DESENISKA, za abonma študentski večeri I in izven. ^■edstava bo še v soboto, 8. julija, ob isti b za abonma študentski večeri II, sobote P°Poldan in izven. ^ARK ARRIGONI Ponedeljek, 10. julija, ob 21.30: T. M. Plavt-KAZINA. RADOVUICA SIVČEVA HIŠA V soboto, 8. julija, ob 21. uri: Oscar Wilde -VDANI PRIJATELJ, SEBIČNI VELIKAN. MARIBOR MINORITSKA CERKEV Danes, 6. julija, ob 21.30: Marko Vezovi- sek - JERMANOVO SEME. NOVA GORICA KULTURNI DOM V petek, 7. julija, oj) 20.30, ruska folklorna skupina - ISTOKI. METLIKA V petek, 7. julija, na gradu Metlika, ob 21. uri: FS PLANIKA. PORTOROŽ AVDITORIJ V petek, 7. julija, ob 21.30: S. Makarovič -SHOW STRAHOV. Po ABONMAJI SIMFONIČNE GIASBE boinS\Su zak:liuCuie abonmajska sezona 94/95. Septembra tega leta pa se začenja nova. V Ljubljani fiju10 ahko izbrali med štirimi različnimi abonmaji. Med Zelenim v zasedbi z orkestrom Slovenske aiTnonijc in Zlatim abonmajem v organizaciji Cankarjevega doma. /jLXn ABONMA (6 koncertov): •! lj0,1 ,^onoe: Eten - Raku, F. Mendelssonhn: Simf. St. -H. Berlioz: Fantastična simf. 11; A. Dvorak Simi št. 4, P. I. Čajkovski: Simf. št. 4. 'u’; A- Webem: V poletnem vetru, R Sshumann: Konc. klavir in ork. v a - molu, A. Dvorak Simf. st. 8. • 4. G. Faure: Pelleas in Melisando, M. Ravel: Konc. za fr*111 ork. v G - duru, P. I. Čajkovski: Simf. št. 5. • 4‘*‘ A. Dvorak: Serenada v E - duru, B. Britten: za violo in godala, L Stravinsk: Apollon mu-gete, s. Prokofjev: Vision fugitives. W 5‘; Introduktija in Allegro za godala op. 47, • A. Mozart: Simf. concertante v Es - duru, L. v. Beetho- l^SimUt.3. ZELENI ABONMA (8 koncertov): 16.10. : K. Penderedd: Konc. za flavto in ork,, D. Šostakovič: Simf. st 7. 17.11. : A. Snitke: Konc. za klavir in ork, A. Schoenbeig: Oda Napoleonu, W. A. Mozart: Simf. St 41. 1.12.: M. Stibilj: Konc. za klavir in ork, E. Bloch: Sdielo-mo, C. Debussy: Morje. 5.1.: G. Bizet: Simf. v C - duru, A. Copland: Apalachian spring, R Glier: Konc. za koloraturm sopran J. Golob: Slovenska rapsodija. 23. 2.: D. Bavdek: Knjiga slik za orkester, R. Strauss: Konc. za violino in ork, P .L Čajkovski: Simf. st 2. 8.3. : L. v. Beethoven: Velika fuga za god. orkester, J. Gregorc: 2ica, C. O. Nikcolai: Masa v D - duru. 5.4. : G. Mahler: Simf. St 2. 31. 5.: L. v. Beethoven: Konc. za klavir in ork St 3, L v. Beethoven: Simt St. 9. ABONMA (9 koncertov) 1' nr1-«"" P* Mihelčič: novo delo, L. Bernstein: Simf. st. 1, Sten- New>'0Rka s1*3,B«™16™ plesi West side 5’f®' ' V C. Debussv: Nokturni, R, Schumann: Konc. za uioneelo in ork.. L Stravinski: Posvetitev pomladi, mni+i K™10® Trojni konc. za oboo, klarinet, fagot Ri™ i ■’k v' Beethoven: Konc. za klavir in ork. st 4, N. S®™ - Korsakov: Šeherezada, in''U G. Verdi: Rekviem. c-', v I- 3.: VV. A. Mozart: Koncertalna simt, K 364. D. ^kovfcSimtsLS. roi'3,; bponsko delo, S. Prokofjev: Konc. za klavir in ?r ™2’ P' 'Čajkovski: Simf. st. 4. 4" K Adamič: Tatarska suita, S.Rahmaninov: Mktavir in ork. st 4, J.Brdhms, Simf. St. 4. vljsnje ^ Haydn: d6, R Strauss: Junakovo ti- ri-J' 6-; kV. A. Mozart: Simf. St. 41, P. L Čajkovski: Varia-33’R' ^ Vesek ^ MODRI ABONMA (9 koncertov): 27., 29.9.: G. Mahler: Simf. št 9. 19., 20.10.: A. Borodin: Simf. št. 1, P. I. Čajkovski: Italijanski capriccio, P. I. Čajkovski: Konc. za klavir in ork št. 1. 23., 24.11: U. Krek: Sonatina za godala, F. Mendelssohn: Konc. za klavir in orkšt. 1, J. Brahms: Simf. št 2. 14., 15.12.: M. Ravel: Konc. za klavir in ork v D - dum., M. Ravel: Konc. za violino in orkv G - dum, J. Brahms: št. 2. 15., 16. 2.: J. -Brahms: Konc. za violmo in ork, D. 2ebre: Bacchanale, M. Ravel: La Valse. 14., 15.3.: G. Mahler: Simf. št. 6. 11., 12. 4.: A. Srebotnjak: novo delo, B. Bartok Konc. za klavir in ork. št 3, A. Bmcknen Simf. št 4. 9., 10.5.: M. Koeoj: Ce se pleše, A. Berg: Konc. za violino in ork, F. Sdneker: Plesna igra M. Kogoj: Scena ob kata-falku iz opere Cme maske. 13., 14. 6.: M. Mihevc: novo delo, L. v. Beethoven: konc. za klavir m ork st 3, D. Šostakovič: Simf. št. 5. ' furlanua-julijska krajina kdalisce Verdi - Dvorana Tripcovich ..j narodni festival operete 1995 bo na S. do 13. avgusta. »D 1 i Bodo otvorili z Lebarjevo ope Vn?že a smehljaja« (II paese del sorriso). Orl S*Voin Tiziana Severinija bodo nast p estor, zbor in balet gledališča Verdi. Drd^Atev bo jutri, 7. julija, ob 20.30. Za V tT^ bo v sod°to. 8- t.m., ob 20.30. Trj Ku Je prodaja vstopnic pri blagajni Dvt Av^0Vich od 9-00-12.00 ter od 18.00-21.01 y 'torij Muzeja Revoltella nedeljo, 9. in v ponedeljek, 10. t.m. 21.00 - »Monsieur Choufleuri restera chez lui...». Predprodaja vstopnic pri blagajni Dvorane tripcovich in uro pred predstavo pri blagajni avditorija. Cena vstopnice 15.000 lir, s popustom 13.000 lir. Grad sv. Justa Danes, 6. t.m., ob 21.00 - Koncert pianista Stefana Franca, ki bo predstavil glasbo 50 let. V nedeljo, 9. t.m., ob 21.00 - »Quiz show» (ZDA 1994), režija Robert Redford, igrajo J. Torturro, R. Morrow in R. Fiennes. V ponedeljek, 10. t.m., ob 21.00 - »Leon« (ZDA 1994), režija Jean Luc Besson. Igrajo J. Reno, G. Oldman. [koroška j^AKApLA 0bcinskim kopališčem: V soboto, f Mel’ °b " Polčtna noč, igra ansambi 696BLAVAS »Q,tlostan: V sredo, 12. t.m., ob 20.30 . e2ela ob Dravi - Land an der Drau». Sodi Kta Militarmusik Karaten in SPD »Srce«. TINJE Dom Sodalitas: V soboto, 15. t.m., ob 9.00 -Začetek tečaja slovenščine »Slovenke počitnice«. Vodita Silvija Borovnik in Miha Vrbinc. KOMELI ZKP: V nedeljo, 16. t.m., ob 9.00 - XVI. pohod na Komelj in spominska svečanost ob 50-letnici zmage nad fašizmom. Razne prireditve Lslovenua UUBUANA yno, , KLUBSKUC mn?h7JuUja: PRIREDITEV OB PRI-EVROPSKEGA MLADINSKEGA vkAKA STRPNOSTI V LJUBLJANO • lmW,^aCetek prireditve • n»ot)Vna Podstava KUŽEK IN MUCA skupine UJET • naj0*3 ? , k iz begunskega centra Vič DrM t P kulturne skupine IKAR z glasbeno scensko • tet aV° POVODNI M0Z 8 in u„t0P °bok in mladine in Novega mesta in Bosne , "^govine s predstavo KAM GREŠ ČLOVEK? hkovno d Trezu tatov natečaja za najboljši grafit in mfaj|0P Aide Corbadžič in Saša Dukiča ter obok in Pesmico LjUg™6 ^ Hercegovine in Novega mesta s .Saasbeni koncert • rnnv , Pina VAU (Vodnikova domačija) «rn v , Pina SPIRITUAL PVROTECHNCS .3 skupina DEM0LITI0N GROUP drugačni enakopravni Bse Vsil IH. EVROPSKO TEKMOVANJE MLADIH ORGLAVCEV Zaključni koncert nagrajencev -sobota, 8. julija, ob 20. uri METLIKA V petek, 7. julija, na gradu ob 21. uri: nastop SLOVENSKE FOLKLORNE SKUPINE PLANIKA NOVO MESTO KNJIŽNICA MIRANA JARCA Do petka, 7. julija, od 9. do 12. ure: unikatne poslikave papirnatih vreč, izdelovanje svečnikov, poslikave vazic, stekleničk... [jURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA trst ^ bzej judovske skupnosti iz Trsta »Carlo in D=ra VVagner« (Ul. del Monte 5) , t.m., je na ogled razstava ob 50. Ustnici smrti Ane Frank. ^Cinska galerija: do 16.t.m. je na ogled stava, ki je posvečena italijanskemu P rnemu pevcu Enzu de Muro z naslovom »II magico splendor lo sguardo abbaglia« (Magični blesk privablja pogled). Mestni muzej zgodovine in umetnosti Do 5.9.1995 bodo na sporedu v raznih mestnih muzejih obiski in predvajanja filmov z naslovom »Večer v muzejih«, ki jih organizira tožaška občina skupno z odborništvom za kulturo in mestnimi muzeji. BRATKO BIBIČ in drugi na jazz festivalu Cosmopolis pred glasbeno galerijo Cosmopolis, Krakovski nasip GLASBA 1 UUBUANA GLASBENA GALERIJA COSMOPOLIS, Krakovski nasip. Danes, 6. julija ob 14. uri jazz festival COSMOPOLIS. Nastopajo: LETEČI POTEPUHI, QUATEBRIGA, HOT DOG, BOGO PEČNIK AR 8-BRATKO RIBIC, 2.2.2.7, AUTODAFE idr. GRAND HOTEL UNION -TEATER CAFE V petek 7. julija, ob 21. uri večer ever-greenov z vokalnim tercetom MKM. KRIŽANKE V petek, 7. julija, ob 21. uri: otvoritev 43. MEDNARODNEGA FESTIVALA -SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJE. Dirigent: Enrique Batiz. Solisti: Nune Hairapetian (klavir), Ruda Kosi (harfa), Božo Rogelja (oboa). DOBROVA V petek, 7. julija, grajsko dvorišče ob 21.30: koncert PAULA BLEYJA (klavir) PAOLINA DALLA PORTA (akustični bas) in ZLATKA KAUČIČA (bobni). PIRAN MINORITSKI SAMOSTAN Danes, 6. julija, ob 21. uri: zaključni koncert ženskega pevskega zbora KUD KAROL PAHOR PIRAN. PIRAN, KRIŽNI HODNIK V petek, 7. julija, ob 21. uri: otvoritveni koncert piranskih glasbenih veče- rov - OBALNI KOMORNI ORKESTER in predstavitev nove skladbe primorskega avtorja ALDA KUMARJA. Program: Couperin, Bach, Vivaldi, Haydn, Kumar. PORTOROŽ AVDITORIJ PORTOROŽ V petek, 7. julija, ob 21. uri: koncert zagrebške skupine - E.T. ŠKOFJA LOKA Danes, 6. julija, ob 20. uri, " Pod Ho-manovo lipo" - večer slovenskih ljudskih plesov in običajev. Nastopa plesna skupina PRISTAVA iz Buenos Airesa. RAZSTAVE SLOVENIJA UUBUANA Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra. MODERNA GALERIJA V Mab galeriji je do 3. septembra, na ogled razstava PETRE VARL SIMONČIČ z naslovom PITA MOJE MAME. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava IZIDORJA URBANČIČA je na ogled do 14. avgusta MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava avsbijske umetnice KIKI KOGELN1K je na ogled do 14. avgusta. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava slik SILVESTRA PLOTAJSA - SICOEJA ja na ogled do 29. julija. GALERIJA GLINA, Gornji trg 11 Razstava del POMPEA PIANEZZOLA je na ogled do 15. julija. GALERIJA ILIRIJA Razstava fotografij 1+16 - MARKA ALJANČIČA, DRAGANA ARRIGLERJA, OSKARJA DOLENCA, JAKA GNILSAKA, STOJANA KEBLARJA, JANEZA KOROSINA, MARJANA KUKECA, TONETA MAR-CANA, JANEZA MARENCICA, MILANA PAJKA, MILENKA PEGANA, TIHOMIRJA PINTERJA.VLA-SIJE SIMONČIČA, MARJANA SMERKELJA, TONETA STOJKA, MIRKA ZDOVCA in JOGA ŽNIDERŠIČA je na ogled do 20. julija. KUD FRANCE PREŠEREN, Karunova 14 Razstava fotografij LJUBO DOMA, KDOR GA IMA avtoric VESNE CRNIVEC in MOJCE CAJNKO je na ogled do 10. julija. JELOVŠKOV LIKOVNI SALON, Zaloška 21 Razstava Evgena Guština je na ogled do 4. avgusta. BREŽICE GALERIJA POSAVSKEGA MUZEJA Razstava OROŽJE PRETEKLOSTI je na ogled do 28. avgusta. KAMNIK PRODAJNA GALERIJA MAJOLKA, Maistrova 11 V petek, 7. jubja, ob 20. uri otvoritev razstave liko- vnih del prof. akademskega slikarja FERDA MAYERJA. KOPER GALERIJA MEDUZA, Čevljarska 8. Danes, 6. julija, ob 19. uri: otvoritev grafične razstave LOJZETA LOGARJA. KOSTANJEVICA NA KRKI GALERIJA BOŽIDAR JAKAC Razstava slik JONA GALA PLANINCA je na ogled do 31. avgusta. MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA Danes, 6. julija, ob 20. uri: razstava slik in risb - FRANCOSKO SODOBNO SLIKARSTVO. POSTOJNA GALERIJA MODRIJANOV MLIN, Jamska 31 Danes, 6. julija, ob 21.30: razstava slik JOŽETA ŠUBICA. Philippe Charpentier, Brez naslova FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 10.9. je na ogled razstava umetnika pop-arta Jamesa Rosenquista. Miramarski park-KonjuSnica: do 23.7. je na ogled razstava »Dali kipar, Dali ilustrator». Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Grad sv.Justa-Bastione fiorito: na ogled je antološka razstava slikarja Fulvia Juricica. Galerija Bassanese: na ogled je razstava z naslovom »Ordine, caos e frattali«. Studio PHI: Do 15. t.m., je na ogled v Au-ronzu-Misurina v Palači Corte Metto skupinska razstava tržaških slikarjev. Peterlinova dvorana-Ul. Donizetti 3: na ogled je razstava del slikarke Marte Kunaver. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih od 14.00-19. ure (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00-12.00 in od 14,-19.00 _____ _____________ _______ KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem« Hiša umetnikov: do 8.7. so na ogled dela Guntherja Brusa. Mestna hiSa-Mestna galerija: do 16.7. je odprta razstava Jeana Eggerja. Kunstforum: do 7.7. je odprta razstava Kurta VVeltherja. ŠENTJANŽ V ROŽU K-k center,Stara sola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj«. TINJE Galerija Tinje: Stalna razstava leosrezov VVernerja Bergerja in sedemdelnega cikla Valentina Omana.______________^____ FJK TRST Poletne prireditve Grad sv. Justa Jutri, 7. julija, ob 21.00 -Srečanje z režiserjem Ro-gerjem Cormanom.Predvaja-li bodo »Il_pozzo ed il pen-dolo» (1961) in »Sepolto vi-vo» (1962). Avditorij Muzeja Revoltella Roger Corman v Trstu -Danes, 6. t.m., ob 21.00 - Predvajanje filmov »Frankestein Unbound« (1990) in »L’uo-mo dagli occhi a raggi X» (1963). V soboto, 8. t.m., ob 18.00 -Seminar R. Cormana (simultano prevajanje v italijanščini). Trg Unita Nocoj, ob 21. uri nastop znanega ansambla Pooh. Miramarski park Luči in zvoki Danes, 6. t.m., ob 21.30 »II sogno imperiale di Mirama-re» v italijanščini in ob 22.45 predvajanje filma v originalu »Show boat», režija George Sidney. Jutri, 7. t.m., ob 21.30 in 22.45.- »Buonasera signor lehar e bentornato a Mira-mare». KRIŽ Dom A. Sirk: Koncert »Jazz in jaz» - Jutri, 7. julija pa skupina Allione trio. FOLKEST 95 Mednarodni festival folk in moderne glasbe se bo odvijal od 5. do 30. julija v deželi Furlaniji - Julijski krajini in tudi na Koprskem. TRCMUN - V petek, 7. t.m., ob 21.00 - nastop irske skupine Caliban. VIDEM Poletne prireditve Palača Morpurgo: V nedeljo, 9. t.m., ob 21.00 - Klasična glasba z »The Donna M.» Trg Matteotti: V nedeljo, 16. t.m., ob 21.00 - Koncert skupine The Blues Brothers Band. MILAN Stadion San Siro Jutri, 7. in v soboto, 8. julija koncert Vasca Rossija. Vstopnice lahko rezervirate tudi preko servisa Telecon-cert Italia do 6. julija, ob 12. uri, na tel. St. 144.88.2903. Četrtek, 6. julija 1995 ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO f x Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21.3.-20.4: Nekdo bo izzval vaSo potrpežljivost, vendar si ne boste dovolili izbruha, kajti od izzivalca je odvisen vaš želodec - vsaj še nekaj Časa. Potem boste vi izzivali druge. BIK 21.4 - 20.5.: Sodelavec, ki ste ga imeli za nasprotnika, vas bo izdatno podpiral, zato se bo vaše staliSče do njega temeljito spremenilo. Pridobili boste novega prijatelja. M DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: V kritičnem trenutku se boste želeli vrniti na stare, gotove poti. Raje ostanite na novah, kajti stare so se medtem že tolikanj spremenile, da so še bolj nove od novih. RAK 22. 6. - 22. 7.: Z vso vnemo se boste pognali novemu izzivu naproti ter družno z radostnim sopotnikom pospešeno brzeli v višave življenjskega uspeha. Kariera je žal vaša edina mera. LEV 23.7. - 23.8.: V glavnem vam bo vse šlo kot po maslu. Ce vam bo že kje škripalo, vam bo škripalo na ljubezenskem področju, kjer se zaradi pomanjkanja nežnosti obeta katastrofalna suša. DEVICA 24 8.-22.9.: Začutili boste, da bi morali še več delati, kajti vaše želje nezadržno rastejo. Komu pravzaprav želite ugoditi: sebi ali svojim bližnjim, M pomešajo le vašo ljubezen? TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Ce ne boste že po prvem neuspehu vrgli puške v koruzo, boste že kmalu deležni prvih izletov v deželo uspehov. Ne merite jih z denarjem, sicer bo koruza prepoba pušk. ŠKORPIJON 23.10,- 22.11.: S filozofeko lucidnostjo boste obdelovali področja, za katera doslej sploh niste vedeli, da jih poznate, kaj šele obvladate. V vas se prebuja življenjski modrijan. STRELEC 23. TT.-2T. T2.: Končno boste zbrali pogum, se spustili na trdna tla resničnosti m se začeli spopadati z izzivi, ki vas že lep čas obremenjujejo. Ce ne boste zmogli sanri, poldidte pomoč. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Varujte se sončnih žarkov, kajti vaša koža vendarle ni platno za oči drugih, ampak obleka, ki vam bo morala služiti še tedaj, ko bo ozonski plašč podoben situ. VODNAR 21. 1. • 19. 2.: Nekdo bo zabrenkal na eno vaših najobčutljivejših strun. V bojazni pred razgaljenostjo se boste skušali skriti pod masko ravnodušnosti, a zaman: maska bo povsem prozorna. RIBI 20.2. - 20.3.: Po nebrzdanem izpadu se boste nenadoma obrzdali m počakali, da se vaša jeza ohladi. Prihodnjič se ne brzdajte; še prej se bo ohladila, če ji dopustite eksplozijo. KRIŽANKA Vodoravno: 1. kemijski znak za barij, 3. začetnik muslimanske vladarske rodbine Abasidov, 7. plaha gozdna žival, 9; znamenita univerza v New Havnu v ameriški zvezni državi Connecticut, 10. slovenska gledališka igralka (Vika), 12. kar kaj kaže, odraža, 13. vzhodnoafriški grm, katerega listi se uporabljajo kot dražilno nasladi-lo, 14. terenski avto, 15. ime slovenskega koreografa Mlakarja, 16. slovensko žensko ime, 18. ljubljansko pokopališče, 21. nastava, zanka, 24. mati Dioskurov v grški mitologiji, 26. ženski pevski glas, 27. grški kipar (Metalec diska!), 28. japonsko mesto, na katerega so Američani leta 1945 odvrgli atomsko bombo, 30. hrvaški skladatelj (Krsto), 31. Sokratov tožnik, 32. telesna poškodba, 33. arabski žrebec. Navpično: 1. ribja juha, 2. ime slovenskega zbiralca ljudskih pesmi in Prešernovega prijatelja Smoleta, 3. pristanišče južno od Glasgovva na Škotskem, 4. manjšinski narod v Španiji in Franciji, 5. alkan z enojno vezjo med ogljikovimi atomi, 6. jugovzhodnoazijski obrambni pakt, 7. kontakt, vez, 8. južnoafriška lepotna posodov-ka z modrimi cveti, 11. kratica za unčo, 15. norCav, smešen človek, 17. šumnik in samoglasnik, 19. kraška prst terarosa, 20. pripadnik judovskega plemena Edu-mejcev, 21. slovenski pisatelj, ki živi v Trstu (Boris), 22. ime italijanske filmske igralke Valli, 23. plat, 25. kanaanska boginja ljubezni, 27. avtomobilska oznaka Murske Sobote, 29. pritok Volge v Rusiji. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 • 15 16 17 . \ * 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 30 31 32 33 ■}B ‘bubi ‘}mv ‘^PO ‘BunpsonH ‘uoitjai ‘pB ‘Bpa^ ‘)SBd ‘sIabm ‘bsbIj, ‘omj ‘daal ‘iB5[ ‘zBipo ‘B^sioSpoj ‘ap3x ‘buis ‘SBqv ‘Bg :ouABiopoy\ A3USHTI SKANDINAVSKA KRIŽANKA ARGENTINA Mladi spet plešejo tango P\es je spet našel svoje mesto tudi no TV Mladi Argentinci, ki ob ponedeljkih obiskujejo plesni tečaj, da bi se naučili tanga, se pošteno potijo, saj so pravilna drža rok in plesni koraki še kako zahtevni, seveda pa morajo vseskozi slediti ritmu. Novi rod plesalcev bo tako rešil iz pozabe ples, ki je še posebno pri srcu nostalgikom in turistom. Najpomembnejši plesni mojster tanga Juan Carlos Copes je povedal, da zanimanje za ples med mladino narašča in še nikdar se ni v tečaje vpisalo toliko šestnajstletni-kov kot v zadnjem času. Tango je spet postal simbol tega južnoameriškega velemesta. Tečaje v Argentinskem salonu vsak teden obiskuje več sto parov, večinoma mlajših od 35 let. Več desetletij je tango bolj kot Argentince navduševal Fince ali Japonce. Ples ima svoje korenine v lokalih, v katerih so se približno leta 1880 zbirali priseljenci iz Španije in Afrike. S stapljanjem njihove glasbe je nastal ples z erotičnimi elementi, ki je kazal na večkrat nasilna razmerja med zvodniki in prostitutkami. Ob 60. obletnici smrti najpomembnješega plesalca tanga Carlosa Gar-dela si nova generacija prizadeva, da bi tangu vrnila slavo, kakršno je imel pred 75 leti, ko je Valentino z njim začaral Hollywood. »Tango je del naše družinske zgodovine: podedoval sem ga od svojega očeta in čeprav nisem živel v 40. letih, v zlatih časih tanga, mislim, da se pretaka v mojih žilah,« je povedal Luis Longhi, ki na posebno harmoniko igra glasbo, na katero se pleše tango. Čeprav se je o tangu že večkrat govorilo, da je »mrtev«, je bilo zvoke tango glasbe slišati skozi odprta okna, na stopnicah in krajih, ki jih obiskujejo turisti. Tango ima spet svoje mesto na radijskih in televizijskih postajah, plešejo ga tudi nekateri popularni junaki TV-nadaljevank in dram. Turisti, ki hočejo videti prave plesalce tanga, navadno obiskujejo boemsko četrt San Thelmo, v kateri nastopajo ostarele zvezde tanga - »izvozniki tanga«. Za ogled njihovega nastopa morajo odšteti od 15 do 40 dolarjev. Copes se spominja let, ko je bilo posebno pomembno prvo srečanje s partnerjem nasprotnega spola, zato so se plesalci nanj skrbno pripravljali. Obžaluje, da so današnje plesne dvorane izgubile čar nekdanjih »milonga-sov«. »Kadar sta se plesalca ujela, je postal ples nekakšno čustveno doživetje že po nekaj minutah. Glasba in ženska sta me povsem prevzela, zdelo se mi je, da preživljam nek vznemirljiv trenutek,« je povedal Copes, ki je bil zvezda spektalka Tango Argentino, ki so ga leta 1985 igrali na Broadwayu. Prepričan je, da bodo mladi, ki jih danes navdušuje predvsem moderna rock glasba, kmalu spoznali, da tang0 predstavlja njihovo do-movino in je torej del nji' hove nacionalne identite-te. Njegova hčerka Johana je že priznana plesalka tanga, prizadeva si, da bi ples učili tudi na šolah’ Danes mladi plešejo tango kar v športnih copatih in kavbojkah. »Tango se je razvil iz plesov, ki so jih plesaliv lokalih, v katerih so se zbirali ljudje iz nižjih družebnih slojev, zato ni nič narobe, če so tudi današnji plesalci športno oblečeni,« je izjavil 30-le" tni Lunghi. Seveda pa večina mladih ob sobotah obiskuje disko klube h1 melanholični tango se zdaleč ne ogroža rocka ali rapa. »Na obrazih plesalcev tanga lahko opazite nekakšno žalost in potrtost,« meni 23-letni German Lopez. »Tango je žalosten ples in tisti, ki ga prevečkrat pleše, lahk° konča v bolnišnici,« je sarkastično dodal. Nekateri so prepričani, da je tango začel drseti v pozabo po letu 1960, ko je 'j prirejenem ritmu začej skladati Astor Piazolla, k1 je umrl pred tremi led’ Skoraj vse skladbe v ritmu tanga, ki jih danes se predvajajo na radiu in televiziji, so bile napisan6 v letih od 1920 do 1960; zato današnji glasbenik1 iščejo navdih v tem obdobju. Največkrat prirejaj6 skladbe Anibala TroiH6, seveda pa ne more nihC6 napovedati, kakšna h6 prihodnost tanga. Stephen Brorvn Reutef 309 ZVEZNA DRŽAVA VBRAZILUI IZLOCE- VALEC VRSTA PTICE (PISANA ŽOLNA) ČRTANA ZAČETKU NOTNEGA ZAPISA RADO SIMONITI VZDEVEK ZA AMERIČANE RUDAR STARO SLOVENSKO RUDARSKO MESTO NAJVECJA ČLOVEŠKA ZLEZA 0NASSIS0V VZDEVEK KORALNI OTOK OB VZH. OBALI AFRIKE BOGOMIL FATUR SLOVENSKI FILOZOF (ANTON) ITALIJANSKI SLIKAR IN ARHITEKT (PIFTR0DAI AVTOR: BRANKO KOZULIC BALTSKA DRŽAVA OSSIP ZADKINE ODŽAGAN KOS DEBLA MESTO V RUSIJI ZDRAVILIŠČE V KANTONU TICINO (ŠVICA) MITOL. LETALEC PEVKA HAGEN JAZBEC IZ AFRIKE FRANCOSKI SKLADATELJ '(CLAUDE) DVOJEC ANTIČNI KOMENTATOR ARISTOTELA JOSIP BROZ AM. IGRALEC (DEAN) CEZARJEV MORILEC FR. PSIHOANALITIK (JACCUES! NEIMENOVANA OSEBA LJUDEVIT GAJ DANSKI NOG. ILARSI PRIPRAVA ZA OMETANJE EPIRSKI KRALJ KRAJ V MAKEDONIJI CASOB SONČNEM VZH STAVBE V KAMENI DOBI AM. IGRALKA (FL0RINDA) RODOVITNA POKRAJINA V IRANU ZLATO JABOLKO HRV. ČELIST (ANTONIO) SKLADATEU BERG POGORJE V ZAHODNIH KARPATIH DRUGAČE- z drugim imenom ORG. NEKATERIH ŽIVALI SKAKALEC FRANC RADON NAJETA Z. ZA DELO NA KMETUI PODROČJE UGO BETTI AFRIŠKA ANTILOPA VEČSTAVČNA SKLADBA RIM. BOG LJUBEZNI BRITANSKI DRZ. (VVILLIAM AM. PEVKA TURNER ZELENICA V PUŠČAVI ANTON OCVIRK DANIEL — M0I OBRT. ZADRU. V RUSIJI VZDEVEK HINKA BRATUŽA ALUMINU MESTO SEŠITIH DFIOV RUS. BALERINA PAVLOVA AM. SATIRIK BUCHWALD BIBUISKA OSEBA GLAVNI STEVNIK SLIKARSKA TEHNIKA KRŠČANSKI PRAZNIK RAZLIČNA SOGLASNIKA MISTER SONČNI CIKLUS SODOBEN SLOVENSKI SLIKAR (VELJKO) JAPONSKI REŽISER KUROSAVA VRSTA MORSKE RIBE MESTO V TERANU V J. ITALIJI ZADETEK PRI LOTERIJI SLOVENSKA ALPSKA SMUČARKA SITAR ZDRAVJE Namesto v savno zavijte v hamam Predolgo savnanje bolj škodi kot koristi Ce vaše telesno utrjevanje vključuje tudi redno oiskovanje suhe finske savne, mogoče ne bo od-®c> Ce boste svoje obiske preusmerili v hamam jursko parno kopel), saj so Španski zdravniki od-ll1, da finska savna ne učinkuje najbolje na spol- 0 življenje. Fernando Cruz, madridski urolog, 8°tavlja, da težave Številnih pacientov, ki ne mo-e)o imeti otrok, izvirajo iz dejstva, da se predolgo . rzujej0 v savni. Pri enem od njih, cigar soproga 1 mogla zanositi, se je izkazalo, da vsak teden pre-1)e vec kot uro v savni. i kocina v savni lahko 0renito zmanjša kolici-0 in kakovost moške Perme, lahko pripelje tu- di do genetskih mutacij in pri ženskah povzroči hude menstrualne krvavitve. Alonso Vidal, gine- Hamam v Amsterdamu :Nizozemci se prepuščajo j 9' v toploti turške parne kopeli, saj znanstveniki uganjajo, da suha vročina lahko povroči vrsto spolnih in dru9ih motenj kolog iz madridske bolnišnice La Paz, je prav tako prepričan, da pregrevanje lahko prepreči ovulacijo. Ameriške raziskave so dokazale, da obstaja Se enkrat večja nevarnost, da otroci mater, ki so med nosečnostjo pogosto obiskovale savno, ne bodo imeli zraSCenega vretenca v spodnjem delu hrbtenice (spina bifida), zaradi pregrevanja v obdobju, ko so bili Se v materinem trebuhu. Nosečnice bi se potemtakem morale izogibati savni, tiste ženske, ki hočejo zanositi, pa bi morale omejiti vsakokratno savnanje v kabini po fazi ohlajanja na največ petnajst minut. Vsi, ki verjamejo, da bodo z daljšim potenjem izgubili veC odvečnih kalorij, se trudijo zaman: vsak gram teže, ki naj bi ga izgubili, pridobite znova kmalu po tem, ko si potešite žejo. Vsako uro namreč popijemo kak liter tekočine, prav tako moramo nadomestiti sol, ki smo jo izgubili med potenjem. Potenje je naravni mehanizem, s katerim telo ohranja stalno temperaturo. Ko pot izpareva, se koža običajno ohlaja, toda v savni, kjer je zrak toplejši od telesne površine, se to ne zgodi. Ce telesna površina predolgo ostaja toplejša kot zrak v okolju, se lahko začne spreminjati zgradba celic. Proces je podoben kuhanju in proteinska zgradba organov se lahko trajno spremeni. Potenje prav tako zgosti telesne tekočine, tudi kri. VeCja je verjetnost, da pride do strdkov, z njimi pa se povecjuje tudi mo- žnost kapi. »Do tega pride, kadar ljudje niso aklimatizirani. Zaradi pregretosti zato poleti na prostem umre veC Fincev kot pa Sicilijancev,« meni dr. Wil-liam Keatinge, specialist za učinke skrajnih tempe- ratur, ki je primerjal rezultate pri veC evropskih narodih. »Finci, ki imajo s savnami veliko izkušenj, pravijo, da morate ven takoj, ko začutite, da vam je prevroče, manj vajeni ljubitelji savne pa se v njej pogosto zadržujejo predolgo.« Manj intenziven način potenja je hamam, ki postaja vse bolj priljubljen na Nizozemskem. Parne savne delujejo že v Utrechtu, Rotterdamu, Amsterdamu in Haagu. Začnete z desetminutnim prilagajanjem pri 28 stopinjah Celzija, nato pa 20 do 30 minut prebijete v hamamu pri 45 stopinjah Celzija. Postopoma se temperatura zvišuje do 60 stopinj. Namesto puritanskih skokov v ledeno mrzlo vodo med posameznimi pregrevanji sta tu ohlajanje in rehidracija postopna, dopolnjena s terapevtsko masažo. Telesna temperatura se nikoli ne povzpne nad 40 stopinj Celzija. »Obred obiskovanja hamama ima veC kot tisočletno tradicijo in je zelo učinkovit,« meni fizioterapevtka in maserka Lis-beth Vennegoor. Njena masaža z učinkom globinskega CiSCenja organizma je osredotočena na mišice, ki obdajajo mehur, prebavne organe in ledvice, kar pripomore k boljšemu pretoku telesnih sokov. Edina oprema, ki je pri tem potrebna, je vrečka, napolnjena z vulkanskim blatom, in rokavica iz grobo tkane svile. Vulkansko blato, ki ga uvažajo iz Turčije, vsebuje drobne delce vulkanskega pepela, ki zadržujejo toploto in s tem dvigajo temperaturo kože, masaža pa odstranjuje odmrle celice. »Večina pripav za frotiranje kože in različnih frotirnih gob, ki so naprodaj v Evropi, je veliko pregrobih. Ta posebna rokavica pa omogoča hkrati mehko in globinsko odstranjevanje odmrlega tkiva,« zagotavlja Vennegoorjeva. »Vse skupaj je Čudež,« ugotavlja Ank van Brakel, redni obiskovalec hamama. »Sploh ne občutite, da se z vašim telesom kaj dogaja in da se vaSa koža Cisti. Vse poteka kar samo od sebe.« i I radio GLAS Ijubljane d