Izdaja zavod za gospodar sko propagando I >• imZ^tr Ljubljanska :).' — Uf*J* uredniški odbor - Od ko vorrn urednik Milan Meim — Izhaja vsakega 15. v mesecu — 2lro, račun &04v 3-252 — Cena 50 din^i je\ — Tiska tiskarna »Tonetfe Tomšiča« v LJubljani Posebna številka Domžale, 20. julija 1967 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALF OB OBČINSKEM PRAZNIKU Običajno se ob prazničnih dnevih spominjamo na prehojeno pot, na vložene napore, na uspehe in neuspehe in prav je tako. Prav posebno zaradi tega, da osvežimo vse pozitivne revolucionarne Pridobitve, da kritično analiziramo obdobje, v katerem smo delovali ter vzporedno s tem iščemo nadaljnjih boljših. Uspešnejših načinov delovanja. Uspehi las ne smejo uspavati, ampak samo Vzpodbujati. Ne smemo se podvreči samo enostranskemu ocenjevanju, ampak vedno le ocenjevanju z družbenega vidika. To pomeni, da je pred oceno Vedno potrebno stehtati pozitivne in negativne rezultate ter na ta način ugotoviti, kam se tehtnica nagiba. Pozitivne rezultate je treba priznati in težnje v tej smeri podpreti, negativne pa po samoupravni poti v čim širšem krogu •»a podlagi strokovnih ugotovitev odpraviti. Družbeno-politična in ekonomska gibanja v občini so, gledana z vidika uveljavljanja družbenih smotrov, po sprejetju reforme dobila nekatere doslej nam neznane kvalitete. Te se kažejo predvsem v nekaterih novih, kvalitetno boljših, oblikah delovanja samoupravnih ogranov, v sprejemanju konkretnejših sklepov, v doslednejšem izvajanju m uveljavljanju ekonomskih zakonitosti v procesih uvajanja sodobne tehnologije in organizacije dela in ne nazadnje v premikih znotrnj družbenih služb (šolstva, zdravstva, javne uprave) itd. Rezultati, doseženi z velikim prizadevanjem posameznikov, služb in kolektivov so toliko bolj pomembni, ker so doseženi v težavnih okoliščinah ekonomske in politične borbe. Ta neprestani boj in upornost je nekatere izmučil do skrajnih meja človeške zmogljivosti. Zaradi tega ta boj zahteva novih, mladih, preudarnih in sposobnih moči, katere bodo v znak spoštovanja Pričetega dela, ta boj nadaljevale. Novih, svežih družbeno-političnih borcev za socialistične odnose ta borba zahteva tudi zaradi tega. ker tudi znotraj pozitivnih premikov obstoje družbena protislovja, če že ne upoštevamo sile, ki s svojim konservativnim, zastarelim in včasih celo sovražnim odnosom do družbenih gibanj ne morejo ali pa namenoma nočejo podpreti družbenih hotenj. Cela vrsta nerešenih vprašanj to zahtevo samo potrjuje. Med njimi so v sedanji fazi najaktualnejša, na ■taksen način in s kakšnimi družbenimi prijemi ustvariti pogoje za zaposlovanje, na kakšen način zagotoviti dovolj sredstev za normalno funkcioniranje šol prve in druge stopnje, kako čim hitreje vključiti zasebnega kmeta v blagovno proizvodnjo in kot osnovno, kako vsa gospodarska in politična gibanja usmeriti k uveljavitvi komune kot osnovne politično teritorialne in gospodarske skupnosti. Naloge, ki stoje pred nami, niso lahke, zahtevale bodo maksimalne napore vseh činiteljev. Organiziranost neke skupnosti se kaže predvsem v medsebojnem spoštovanju, razumevanju in skupnem delu. To načelo je verjetno prav sedaj. glede na mednarodno politično situacijo, potrebno še posebej gojiti. Imperialistične sile umetno ustvarjajo konfliktne situacije v svetu. Agresija Izraela na arabske države je njihovo delo. Osnovni cilj take politike pa je porušiti enotnost nevezanih držav in v osnovi omenjeno načelo. Prav zaradi tega moramo z vsemi silami podpreti stališča našega IS in borbo arabskih narodov. Ta napad ni samo napad na suverenost arabskih držav, ampak napad na politiko aktivne koeksistence in miru v svetu, katere nosilec sta tudi ZAR in Jugoslavija. Mednarodni položaj in naša notranja gospodarsko politična prizadevanja so v čvrsti povezanosti. To bo v prihodnosti zahtevalo od nas vseh, da s pospešenim tempom uveljavljamo načela družbene in gospodarske reforme. Le gospodarsko močni in politično enotni bomo lahko kljubovali imperialističnim silam in pomagali prizadetim po tem nasilju. Družb" eao-politične organizacije in tiikup&čina občine oh prazniku zeliio v tek prizadevanjih mnogo uspehov m plodnega sodelovanja vsem občanom, organizacijam in kolektivom Družbeno-politične organizacije in Skupščina občine Domžale Prireditve ob letošnjem občinskem prazniku 21. julija ob 17. uri 21. julija ob 20. uri 22. julija ob 10. uri ob 13. uri ob 20. uri 23. julija ob 8. uri ob 8. uri ob 8.30 ob 8.30 ob 8.30 ob 8.30 ob 8.30 ob 15. uri ob 19. uri 27. julija ob 17. .'ji 30. julija ob 10. uri 27. julija 28. julija ob 19. uri H, julija OTVORITEV RAZSTAVE SPOMENIKOV NOB V STAVBI SKUPŠČINE OBClNE DOMŽALE SLAVNOSTNI PRICETEK OBČINSKEGA PRAZNIKA PRI SPOMENIKU V RADOMLJAH IN RAZVITJE PRAPORA ZB NOV RADOMLJE ODKRITJE SPOMENIKA NOB V KRTINI PROMENADNI KONCERT DOMŽALSKE GODBE V MORAVČAH DRAMA ANTONA MEDVEDA: ZA PRAVDO IN SRCE — LETNO GLEDALIŠČE MENGEŠ — IZVAJA SVOBODA IZ MENGŠA SREČANJE ŠPORTNIKOV DOMŽAL, ZAGORJA IN KAMNIKA TEKMOVANJE GASILCEV PIONIRJEV IN MLADINCEV NA IGRIŠČU INDUPLATI V JARŠAH NAMIZNI TENIS V MENGŠU ŠAHOVSKI TURNIR V DOMŽALAH V RESTAVRACIJI »PRI PO&n« NOGOMETNO SREČANJE V DOBU SREČANJE KEGLJAČEV NA KEGLJIŠČU V DOMŽALAH SREČANJE STRELCEV NA STRELIŠČU V JARŠAH TEKMOVANJE V GO-CARTU V DOMŽALAH KOŠARKARSKA TEKMA V DOMŽALAH SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE IN AKADEMIJA V HALI KOMUNALNEGA CENTRA V DOMŽALAH POHOD MLADINE NA PARTIZANSKO POSTOJANKO MOHOR PRI MORAVČAH PLES V HALI KOMUNALNEGA CENTRA, KI GA ORGANIZIRA KOŠARKARSKI KLUB DOMŽALE V okviru iportnib prireditev za praznik občine Domžale bo priredil Nogometni klub Domžale i noini turnir v malem nogometu Na turnirju sodelujejo moštva NK Kamnik, NK Sava, NK Induplati, NK Ihan, sindik. moštvo Papirnice, NK Domžale (old bovsl in NK Domžale 196?. Vsako sredo in sodoto ob 20. uri bosta odigrani po dve tekmi na košarkaškem igrišču v športnem parku. Otvoritev tekmovanja bo v soboto, dne 22. julija ob 20. uri s tekmo NK Domžale (Old boys) : NK Domžale 196?. Društvo rejec malih živali bo za občinski praznik, t. j. od 27. do vključno 30. juliju 196? priredilo ua dvorišču t . -u o v ne šole v Domžalah razstavo kuncev, perutnine in ostalih domačih malih živali. Občinski praznik Občinski praznik domžalske občina j«' praznik, na katerega smo mi vsi še DO-sebno ponosni. Ponosni smo predvsem zaradi tega, ker smo pred 2(> leti oklevanja brez golega razmišljanja sprejeli in oživili veliko nalogo Partije — sprejeli smo odprt boj proti premočnemu in takrat povsod zmagujočcmu nasprotniku. Evropa je ležala pod njegovimi nogami, pre-gazil je z izdajstvom meščanstva pokvarjeno staro domovino in bil je prepričan, da m u nihče več ne ho odvzel nasilno pridobljenih plodov. Tuko je mislil nasilnik, ki je razpolagal s silno uničevalno morju, mi pa smo čeprav slabi in neznatni, mislili drugače. Začel se je neenak boj, ki je prinesel poraze in zmage, naša upornost in trdoglavost pa je vse bolj moralno uničevala nasprotnika. Iz oholega oblastnika, kalereiuii ni bilo nič svelo, sije spremeni) v ničevega strahopetca, ki je na kolenih prosil milosti tiste, za katere milosti ni nikdar poznal. To je zgodovina nasilja, ki jo mi še dobro poznamo in je nikoli ne bomo pozabili! Kljub temu pa se zgodovina ponavlja, s podobnimi nasilnlki, da, eelo enakimi, kot smo jih mi spoznali, pa ludi z enako usodo. Nasilje, pa naj ima za seboj še lako moderno tehniko, ni nikoli in ne bo nikoli uspelo proti narodu in ljudstvu, ki se bori čeiiidi golo in lačno — za svojo svobodo. Nasilje lahko trenutno zmaguje, ni pa sposobno zdržati dolgotrajne borbe, ker ga leta načnejo od znotraj in polagoma razjedajo. Vedno več imamo takih primerov, če- spomin in opomin dulje bliže se dogajajo. Resno "us opozarjajo na nevurnost in na nepomirljivost nazadnjaških sil sveta z. rasločimi osvobodilnimi gibanji. Lokalne vojne izgledajo prvi hip manj nevarne, o/.kosrčuc/.i govore eelo o lem, da ni vzroka za zaskrbljenost, dokler ne izbruhne na nosili mejah. Lokalne vojne pa niso nič drugega kot poskusi, pridobiti si za večji obračun boljše položaje in zasejati strah v svetu pred močjo ter nczndržljivostjo ogroženega kapitalističnega sveta, ki se bori z vsemi sredstvi za svoj obstoj in za svojo nadvlado nad svetom. Mi smo vse to v ljudski revoluciji izkusili na lastni koži in zavedamo se, da kjerkoli se pojavljajo laki poskusi, prele neposredno tudi nam in vsemu, kar smo Rj s krvjo in /. bolečinami priborili, /uto je naša angažiranost un strani obrambe proti nasilju sama po sebi razumljiva, a prav tako tudi naša aktivna pomoč vsem narodom in ljudstvom, ki so žrtev takega mednarodnega nasilja. Zavedamo se, da s leni branimo svoje težko pridobljene človeške pravice, zavedamo se, da vsak pora/, narodov in ljudstev, ki se bore za svobodo i u samostojnost, predstavlja neposredno uro/ii jo tudi nam samim. Ce kdaj, poleni je v leni čosu našo budnost in čvrsta povezanost slarih borcev in nove generacije, ki že uživa plodove zmagovite revolucije, dnevna zapoved za vse nas. Ce zahtevamo, da nas nova generacija razume, polem moramo mi. ki smo pod težkimi pogoji na ramenih ponesti revolucijo in smo se borili za lepše živ- ljenje mladih pokolenj, pokazali obli razumevanju za njihove potrebe in njiho va hotenju. Samo luko bomo obdržuli največjo vrednost, ki smo jo znali tako zelo ceniti v dneh borbe, celovito povezanost med ljudstvom in njegovo vojsko. I o pa lahko dosežemo, če bomo kljub staranju vedno v prvih vrstah borbe za vse. kar je napredno in resnično socialistično, a prav tako v prvih vrstah borbe proti vsemu, kur kazi našo družbo in ne dela časti naši revoluciji. Posebno mi, stari borci, moramo biti občutljivi za te presoje, če nočemo požirati očitkov, dn s svojim molkom in oportunizmom, ki ga v najtežjih časih nismo poznali, pomagamo podpirati družbene nepravilnosti, ki nimajo nič skupnega z našo revolucionarno tradicijo. Borili smo se za osvoboditev dela. poskrbimo, da bo edino delo tisto, kar daje družbeni ugled tudi starim borcem. Potem bomo lahko zahtevali, da se to načelo resnično spoštuje, da se dejansko odstranijo iz naše družbe vsi mogoči, ali bolje rečeno, nemogoči privilegiji. Samo tako bo resnično zaživelo delavsko samoupravljanje, samo tako bomo preprečili, da bi si posamezniki prigrabil) oblast, izkoriščajoč našo nebudnost ter s peščico obda-jajočih jih pomiigaeev. Ti igrajo farso delavskega upravljanja. Ce kdo. polem moramo mi biti občutljivi /a take pojave, če kdo. potem moramo mi prvi pokazati na nje in organizirati borbo proti njim. To je naš dolg mrtvim tovarišem, ki so z nami vred sanjali o socializmu. To smo dolžni samim sebi. če hočemo ohraniti visoki prilastek resničnih revolucionarjev. Dr. Marijan Dermastia Komunisti moramo razvijati socialistični humanizem! Socialistični humanizem je imel in še ima za cilj osvobajati delovno ljudstvo vsakršnih oblik izkoriščanja in neenakosti, graditi in utrjevali osebno svobodo ter človeško dnstojiin-stvo, skratka človečnost. le vrednote postajajo še posebej po reorganizaciji 7.K vse pomembnejše področje našega dela. Razprave o reorganizaciji ZK v naši občini so rodile tudi vrsto razmišljanj, ki globlje posegajo v probleme humanosti. Pojavljajo pa se tudi zavračanja, češ da tako »moraliziranje« in podobno ni potrebno. Toda, prav tu moramo hitreje napredovati. Mislim, da ne moremo poenostavljati vprašanj, ki se pojavljajo v odnosih med ljudmi, morali itd., misleč, dn rastejo zgolj samoniklo iz materialne osnove in višjega stan. darda. Doslej smo mnogo storili za gospodarski razcvet, verjetno pa ne dovolj za pristnejše odnose in duhovni razvoj. Naš družbe im polilii u j sistem, ki je nov in napreden, mora. bolj kot stari, razvijati poleg industrializacije dežele in standarda tudi humanizacijo kot politično najučinkovitejše sredstvo proti poskusom vračanja na staro. Zveza komunistov se mora odločno usmeriti k razvijanju praktičnega humanizma. Tako bo tudi sama doživela svoj pre-preporod, o katerem je bilo go- vora na VI. kongresu ZKJ, ko smo KPJ preimenovali v ZKJ. Teh nezadostnih uspehov se komunisti zavedamo, zato morajo problemi socialističnega humanizma dobili ustreznejša mesta v delovnih programih naše organizacije Zveze komii-nislov. Dogovorili se bomo morali o tem, kako bomo učinkoviteje analizirali naše življenje iu n.i tej osnovi ukrepali, delovali in vplivali. Sekretar IK (K /.KS I'rane Popit je v svoji uvodni obrazložitvi na VIII. seji CK ZKS: »ZK KOI SVOBODNO OKCANIZIKANA IDEJNO POLITIČNA SILA. med drugim dejal: »Odločneje bomo morali mobilizirati vse naše sile, da bo tisk še bolj kot doslej v službi napredka, resnice, socialistične morale in izgrajevanja socialističnih odnosov. Odločno homo podprli tendence, ki se že določneje obliku iejo med komunisti in drugimi progresivnimi silami pri nas na področju znanosti, vzgoje, publicistike, itd., za še sme lejše reševanje problemov v idejni sferi.« Najbolj pomembno delovno področje za vse nas komuniste je vzgoja, mladine, od predšolske dobe do visokih šol. Tako ni naključje, da je tovariš Popit v tem povedal tele tehtne besede: »Menim, da hi moral biti eden od sklepov današnjega plenuma tudi ta. da moramo temeljito preučiti stanje in raz- mere v tej sferi in ugotoviti, kakšen je vpliv Zveze komunistov na vzgojni proces. Mnenja sem. da ni najboljši. Bilo bi zanimivo napraviti anketo, ali bolje, zbrati statistične podatke o naših vzgojiteljih na osemletnih in srednjih šolali, o njihovi strokovni usposobljenosti in politični angažiranosti, pripadnosti Zvezi komunistov itd. Tudi univerzitetni komite bi lahko dni dragocene podatke o lem. kako se vzgajajo naši mladi kadri profesorjev, ki leni vzgajajo osnovnošolce liti se je treba bolj smotrno po- laike štipendiranja, preiti o pavšalnega štipendiranja v okvirih razpoložljivih sredstev k planiranja kadrov, da bi vedeli, kakšne in koliko kadrov bomo predvidoma potrebovali v naslednjih letih. Na tej osnovi bi morali razpisovati štipendije za konkretne strokovne in politično deficitne stroke. Ne smemo pozabiti, da gre tu za kadre, ki edini lahko postanejo resnična protiutež delu konservativnih sil med mladino ali vsaj silu važna protiutež ob vseh drugi; faktorjih idejno političnega dela. Čeprav socialno poreklo sV ne zagotavlja kvalitete in poli lične doraslosti, je vendar tudi tu neku logika: nosi vzgojitelj mestno lic blokovna . K temu gradnjo prispeva največ proračuna leta 1964 v korist šolstva /a povećanje nizkih osebnih dohodkov prosvetnih delavcev, za gradnjo šole na Brdu ter priprav za gradnjo moravske šole. Op. p.). V osemletkah in srednjih strokovnih in drugih šolali hi morali organizirati posebno pedagoško pospeševalno službo, ki bi imela tudi lastna sredstva za štipendiranje tistih mladih učencev, ki so pokazali nadarjenost in posebna nagnenja. To bi uravnovesilo pogoje med mestnimi središči in bolj oddaljenimi področji in izboljšalo šolske uspehe. Zveza komunistov bi morala bili neposredno prisotna v delu teh pedagoških centrov s svojimi stališči in interesom neposrednih proizvajalcev. Mislimo, da ho treba tudi mnogo več kot doslej storiti za ustvarjanje boljših možnosti za izpopolnjevanje prosvetnih delavcev. Težko si je zamisliti, da bi slabo nagrajevani ter z vsakodnevnim drobnim delom preobremenjeni prosvetni delavci lahko vzdržali naporno tekmo s časom ter konservativnimi silami, ki grabijo po srcih mladine, ki jo z ljubeznijo vzgajamo, šolamo in pripravljamo za življenje: doma in v šoli: z besedo in verjetno še bolj z lastnim zgledom. Šolstvo v naši občini ski kadri, zlasti višji, se skoraj nenehno rekrutiriijo iz območja istih socialno političnih skupin. Premalo se dvigajo kadri iz delavskega okolja. Socialna struktura naših študentov se ni bistveno spremenila v primerjavi s predvojno. Ponavljani: socialna struktura n' odločujoča, ni pa brez pome.in. Socialistična skupnost mora z organizirano materialno in moralno akcijo ustvariti CIM BOLJŠE POOOJK za šolanje in kvalificiranje mladih ljudi.« (V naši občini se je ZK z drugimi progresivnimi silami odločno zavzemala in podpirala izvedbo prvega rebalansa občinskega Osnovna šola daje občanom osnovno vzgojo in splošno izobrazbo ter jih v skladu z razvojem socialistične družbe razvija v samostojne osebnosti. Idejni temelji vzgoje in izobrazbe so socialistična družbena ureditev in socialistični humanizem. k;ir šola uresničuje s tem. da učencem posreduje učno snov in jih navaja, da svoje znanje smiselno uporab-ljajo. Dalje uvaja učence v razumevanje zakonitosti razvoja v naravi in družbi in jim s tem duje temelje zs oblikovanje znanstvenega pogleda na svet. Razvija v njih vodo/el j nost, sposobnost za kritično mišljenje in umsko delo. Seznanja jih z bojem našita in drugih narodov za svobodo, z našo družbeno ureditvijo in pridobitvami človeštva ter jih tako vzgaja v duhu bratstva in enotnosti ter enakopravnosti narodov, humanizmu in mednarodni solidarnosti delovnih ljudi. Oblikuje zavest skupnosti in tovarištva pri učencih, razvija moralna svojstva njihovega značaja, presojanja in kritičnega ocenjevanja. Odnosov med ljudmi, med spoloma, v družini in družbi, vključuje jih v razne oblike dela. jim daje splošne osnove tehnične izobrazbe, jim razvija smisel za pravilno vrednotenje dela. uvaja jih v estetsko doživljanje kulturnih dobrin, posreduje jim higienske navade in skrbi za njihov telesni razvoj. Vse to so sila važne naloge šole pri oblikovanju mladega človeka in zato je delo peoago-ških delavcev prav gotovo eno najpomembnejših del V naši družbi. To vrednost družba tudi priznava, a zaenkrat v glavnem le z besedami. Pred leti se je začela v šolstvu reforma, ki je postavila šolo na nove temelje. Ta reforma ima za cilj, da se s pritegnitvijo vseh družbenih sil zagotovijo pogoji za osnovno izo-braževanje vsega mladega rodu v enotni osemletni osnovni šoli. To se dosega s korenitimi reformnimi prijemi v izobraževalno — vzgojni strukturi šole iu organizaciji njenega notra- njega dela.-Predmetniki in a&nj načrti so bili razbremenjeni odvečnega gradiva, obogateni / vsebino, ki ustreza potrebam našega socialističnega razvoja in prilagojeni starosti učencev. Doseženi so bili že pomembni uspehi, ki so bili omogočeni le / vsestranskim prizadevali jem učiteljskih kolektivov in druž-beno-političnih organizacij za razvoj sistema družbenega samoupravljanja v šolah, zn kre-pitev njihove samostojnosti, sodelovanjem šol s starši, organizacijami učencev in z družbenimi, prosvetnimi in vzgojnimi faktorji. K temu je mnogo pripomoglo tudi spoznanje, da obvezno šolanje ni samo važna naloga na področju izobraževanja, temveč je tudi odločilen faktor vsega našega gospodarskega in družbenega razvoja. V naši občini je bilo z reformo ustanovi jenih 7 centralnih osemletnih sol, na katere je vezano 14 podružničnih I učenci od t. do 4. razreda, S tem je praktično vsem učencem omogočena osnovna izobrazba, posebno še, ker je oddaljenim učencem preskrbljen brezplačni prevoz z avtobusi, na šolali pa so jim omogočene malici;. V Mengšu in Radomljah pa so tudi varstveni oddelki, kjer dobe učenci kosilo in pomoč pri učenju. Seveda pa ni reforma odvisna od prizadevali j posameznih faktorjev, ampak so zanjo potrebni tudi materialni pogoji. V občini Domžale so samo v zadnjih nekaj letih razširili obe domžalski šoli in šolo v Mengšu. Na novo pa so bile zgrajene šole na Oešnjicah, v Ihanu, Radomljah in na Brdu, letos bo dograjena šola v Moravčah, pripravlja pa se graditev nove šole v Domžalah, razširitev šole v Dobu itd. Za ta dela je občina inveslirila ogromna sredstva, a stanje šini zadovoljivo, saj imamo še vedno veliko pouka v dveli. da. eelo treh izmenah, šole BO brez. telovadnic in kabinetov, skratka: mnogo nam še manjka tudi v materialnem pogledu, da bo reforma dosegla cilj — namreč da po možnosti vsi učenci do- sežejo osnovno izobrazbo s tem, da dokončajo osem razredov. S tem bi se dvignil izbrazbeni nivo občanov, kar bo prav gotovo v veliko korist tako proizvodnim organizacijam, kot vsem d rugim. Obenem z reformo se je začelo v šolah razvijali samoupravljanje. Danes je vsaka centralna šola s podružnicami samostojna enola, ki deluje pO obstoječih zakonih, ima svoj statut in pravilnike in svoje samoupravne organe. Vsi člani delovne skupnosli tvorijo zbor delovne .skupnosti, v katerega so vključeni tudi zastopniki javnosti. Zbor odloča o delu šole, delitvi dohodka, razvoju šole, predlaga i/bol j Ša nje učno-vzgojnoga dela. spremlja vzgoj-no-izolira/evalni proces in se vedno bolj poglablja v šolske probleme, ter prevzema odgO- Skialka, zavedati se moramo dejstva, da so najmočnejše gibalo vzgoje in morale resnični življenjski zgledi. O duhovni podobi naše mladine ne bo toliko odločili privzdignjeni prst lepih naukov, pač pa toliko bolj prevladujoči življenjski vzor. Tu je področje, kjer ugled komunista in celotne ZK usodno rasle ali pada, pridobiva ali zgublja, vabi ali odbija — /lasti mladino. Zakaj bi komunisti po vseh bojih, žrtvah in uspehih prav ta področja danes prepuščali komurkoli drugemu? Jože Krevs vornost za uspeh šole. Rešuje tudi finančne probleme, vendar le v sklopu sredstev, katere dobiva šola DO pogodbi od občine. Težave so še i kvalificiranimi kadri, saj na šolah manjka še precej učnih moči za matematiko, fiziko, telovadbo, tehnično vzgojo itd. Ce hočemo pouk v šolah res modernizirati in reformirati, ter s tem izboljšali učne uspehe, bi bilo potrebno: uvesti na vseh šolah enoizinenski pouk. ustanoviti varstvene oddelke, sezidati telovadnice in dovolj kabinetov, opremili Bole z. uvdio-vizunlniini sredstvi in modernimi UČili, izboljšati kvaliteto pouka s kvalificiranimi kadri, katere pa bomo dobili le, če jim nudimo primerne osebne dohodke in stanovanja, razširiti moramo delo z mladino in pionirji, kar seveda tudi zahteva primerne prostore. Vemo. da vse to ni mogoče izvesti naenkrat, se p* stanje leto za letom izboljšuje. Naše osnovno šolstvo Eno bistvenih vprašanj osnovne šole je, kako čimbolj kvalitet/no realizirali učni načrt v vseh razredih s čim večjim številom učencev. To je že za osnovno šolo zelo pomembno vprašanje, saj obseg in kvalitetu osvojenega znanja ter šte- vilo učencev, ki to znanje osvojijo, vpliva na izobraževanje v šolali druge stopnje, strokovnih šolah, na univerzah in s tem na usposobljenost vse naši- družbe za izvrševanje zastavljenih načrtov. Poleg dragih imajo za dose- Sola v Radomljah, prva moderna šolska zgradba v občini za popolno osemletno šolo. K« ii j o. izobraževalnih ciljev v osnovni šol j bistven vpliv tudi: ustrezna mreža takih osnovnih šol na področju občine, ki omogočajo kvalitetno vzgojno izobraževalno delo, sodobna opremljenost šol /. učili in učnimi pripomočki. urejena higiensko zdravslve. na in socialno-varstvena zaščita učencev. urejeni prevozi učencev in njihova prehrana. strokovno in d ru/beiio-poli-tir.no usposobljeno učno osebje, ki se nenehno izpopolnjuje na seminarjih, posvetovati jih. aktivih itd., vedno globlje in odgovornejše samoupravljanje, ki ob upoštevanju najrazličnejših problemov in težav išče naj- Centralnc (Sole: 1. Brdo 2. Dob 3. I. osnovna šola Domžale 4. Osnovna šola V. Perka Domža le 5. Radomlje 6. Moravče "7. Mengeš 8. Posebna šoln Tlomrc Naslednja tabela kaže. kako je v občini naraščalo število Uspešnejšo pot napredka ni uspeha', ustrezna materialna baza. ki je potrebni t.a uresničevanje nalog, postavljenih v delovnih programih kolektiva. Prizadevanje kolektivov na osnovnih šolali so usmerjena tudi v to. da bi bilo ponavljanje in osipanje učencev čim-iminj.se in Čimbolj naravno. To pa ne sme in ne more bili posledica zniževanja zahtevnosti znanja, temveč nima biti posledica kvalitetnega šolskega dela. boljših učnih metod, zmanjševanja v ečizmeiiiskega pouka, izboljšanje materialne baze. boljše prehrane, zdravstvene vzgoje, socialnega varstva itd. V naši občini je izoblikovana takale mre/u osnovnih šol: Podružnične šole: t. (ešnjice 2. Ožbolt 5. Blagovica 4. Krašnja 5. Zlato polje 6. Trojica 7. Krtina učencev. oddelk ov in učnega oseh ja: Šolsko Število Steviln Učno leto učencev oddelkov oseb.le 1959/60 3567 119 142 1960/61 3786 150 156 1961/62 5956 137 164 I962/65 4150 145 170 1963/64 4095 148 174 1964/65 4095 145 174 1965/66 4195 147 175 1966/6- 4196 156 186 Učni uspeh je v šolskem letu 1963/64 znašal 9S% pozitivno ocenjenih in je do šolskega Ida 1966/67 porasel na 88.2 %. Tabele so tudi približna slika dela prosvetnih delavcev v tako imenovani osnovni dejavnosti šole. ki je predpisana s predmetnikom, učnim načrtom in ostalimi /.ikonskimi norma mi in predpisi. Ne moremo pa mimo dopolnilne dejavnosti naših šol in prosvetnih delavcev, ki v njih delajo. Ta dejavnost ima predvsem vzgojni ton in jo je včasih težko ali celo nemogoče izraziti s kakršnimikoli merili. To je nn zunaj tisto drobno, na vide/, nepomembno, večkrat nepriznano vzgojiteljo-vo delo, ki pa ima v vzgojnem in izobraževalnem procesu neprecenljivo vrednost. Pri tem delu dobivajo učenci delovne navade, razvijajo se v tisto smer. ki jim je bližja, postajajo mladi Samoupravijavci. zavestno se vzgajajo v člane razred- 8. Jarše 9, Ihan 10. Dragomelj ti. 12. 13. 14. Rova Peče V ril pol je. Trzin nih in šolskih kolektivov, kjer jih povezuje tovarištvo, iskrenost, medsebojno spoštovanje in pomoč. Težko je odmeriti ras, v kratkem obdobju pa tudi iiispehe dela s pionirsko in min. dinsko organizacijo ter 1'Kk Da šolah. Vidni sadovi so le konci..... akcije (ra/ne proslave in prireditve, zbirke papirja, /e-leza, razne delovne akcije) delo do lake zaključne akcije pa ostaja nenapisano in premalo cenjeno. Kdo bi preitel vse razredne ure. na katerih razredniki popravljajo vse. kar m vzgojno in primerno pionirju, mladincu, razredu in šoli. Prav tako je skoraj nemogoče prikazati delo in trud prosvetnih delavcev v šahovskih, lutkovnih, likovnih modelarskih. plelil-skih. prometnih, dramatskih, recilaiijskih. literarnih. vrtnarskih in ostalih krožkih, v klubih OZN itd. Ugotavljamo le predstave, nastope, dopise, tekmovanja ■— osnovna vsemu lemu pa ostaja liho. požrlovul-no. neumorno delo prosvetnih delavcev in učencev na naših šolah. Kako lahko in prijetno je poslušali nastop pevskih /borov na raznih revijah, ob tem pa premalo ocenjujemo delo. ki je bilo potrebno, da je zbor sploh lahko nastopil. Poprečno pripravijo šole v občini vsako šolsko lelo okoli 210 prireditev, ki se vrstijo '»I septembra, preko dneva mrtvih. 29. novembra, novega leta. Prešernovega dne. dneva žena do prvega in petindvajsetega maja hov velik vzgojni pomen, kotlin zaključnih šolskih prireditev ko vzgojno pomembnega dela in valei. Poleg lega zaključuje- je opravljenega na roditeljskih jo šole vsako lelo svoje delo postankih in obiskih na domo-z različnimi končnimi razstava, vili. Zelo grob izračun nam kami, šnhovi-kimi. športnimi, pev- že. da je na naših šolah na leti. skiuii tekmovanji in revijami, porabljenih nad 5000 ur za in-s tekmovanj matematikov itd. dividualne razgovore s starši Šolsko delo prepletajo razne da je letno opravljenih okol; daljše akcije, kot tO", teden RK. 630 roditeljskih sestankov, na teden boja proli TBC, teden katerih se zvrsti preko 12.000 otroka itd. Veliko je dido. ki ga staršev in. da je v to delo vlo- šole opravljajo / razpečeva- ženo preko 1500 ur na naših njem mladinskega tiska in na- šolah vsako leto. Tako se ne vujunjem mladine na čitanje, kajkrat v letu srečajo prosvel- Iz šolarskih in mladinskih ni delavci s starši in skrbniki knjižic je letno i/posojenih skoraj vseh učencev. Vedno mnogo tisoč knjig. redkejši so starši, ki ne prihaja- PrOSVetni delavci iščejo poti jo v šolo. da bi spoznali zahte- za boljše uspehe ludi iako. da ve šole in da bi šola spoznali« najdejo čim pogostejše in tes- probleme doma. otrokovega nejše stike z domom in olroko- okolja in da bi dom in šola vim okoljem. Ne bi lahko pre- zrasla v skupen vzgojno-izo- šteli vseh govorilnih ur in nji- brnževalen faktor Financiranje šolstva v občini Skrb za financiranje šolstva centu od vseh dohodkov obćin-na območju občine Domžale je skega proračuna in jih razde-bila do 30. junijt 1967 pover- ljeval na podlagi sprejetega jena Skladu za šolstvo, ki je letnega plana izdatkov in dolgo-sredstva za pokrivanje vseh ročnega plana investicijske iz-potreb, tj. stroškov za osnovno gradnje šolskefia prostora (no-dejavnost, za novogradnje, za vogradnje v Radomljah, na plačilo anuitet, za nabavo in- Brdu, v Moravčah itd.), vesticijske opreme in za odplačevanje obveznosti v zvezi z Sredstva, s katerimi je raz.po-nakupom stanovanj za učni ka- ,a«al sklad 23 š°lstvo' so bila v der prejemal v določenem pro- zadnjih dveh letih naslednja: Realizacija 1966 ...... 5,149.854,14 N din Plan dohodkov v 1. 1967 . . 7.064.463,13 N din Procent povečanja 1966'1967 je 37.1 % Izdatki sklada pa so se gibali takole: Realizacija P)an 19B7 povl. IDBfi «anja Prevozi učencev...... 132.563,89 140.000,00 6,1 Nagrade učencem...... 926,80 1.500.00 61,0 Osnovne šole....... 3.988.102.13 4.464.534.50 11,9 Posebna šola Homec..... 176.840,00 207.660,00 17.4 Glasbena šola....... 345,820.00 340.000,00 — Zavod za PPS....... 52.000.00 57.000,0(1 9.6 Bančni stroški....... 7.169,73 8.000.00 10.2 Rezerva sklada....... 53.171,93 65.938,89 24.3 Skupaj za osn. dejavnost . . . 4,756.595,48 5.284.633.39 11,1 Otroški vrtci........ 193.000.00 282.750.00 46.5 Fiksne obveznosti, investicije, obresti, anuitete..... 200.258,66 1,497.079.7 747.5 Iz navedenega je razvidno, da prid osnovni dejavnosti Šolstva, je sklad za šolstvo največji po- čeprav moramo ugotoviti, da je rabnik sredstev občinskega pro- redna oskrba šol s sredstvi za računa. Razvidno pa je tudi, da osnovno dejavnost bila postav- so se v tem letu sredstva za Ijena v drugi plan z.at.o, ker osnovno dejavnost le nebistveno smo v zadnjih letih investirali povečala, zlasti če upoštevamo toliko družbenih sredstev v no- povečan obseg dela, večje šte- vogradnje in modernizacijo šol. vilo oddelkov, povečan fond ur kot le redko katera občina v po novem predmetniku in pa republiki. nova šola na Brdu. kjer so so Po dokončanju novogradnje v stroški povečali letno za skoro Moravčah, tj. jeseni letos, bo 15 milijonov starih din. Občut- potrebno misliti na novo Šolsko no pa so sc povečale potrebe poslopje v Domžalah, k čimer bi za odplačilo takoimenovanih zaključili investicijsko izgrad- fiksnih obveznosti, ki pa so na- njo šolskega prostora v občini in stale zato, ker je skupščina pričeli misliti na hitrejše zbolj- sklcnila, da se le-te iz rednega sevanje materialnih pogojev za proračuna občine s 1. januarjem delo šolnikov in šol. 1967 prenesejo na sklad. S sprejetjem novega zakona o Ce še omenimo, da jc bila financiranju izobraževanja in cena enega učenca v osnovni vzgoje je prenehala funkcija ob- šoli v letu 1966 96.000 starih činskih skladov za šolitvo. Zato dinarjev, letos pa je samo neko- je bil s 30. junijem letos tudi liko višja in da smo se s to domžalski sklad z.a šolstvo uki- ceno komaj izravnali z republi- njen, njegove funkcije pa je škim poprečjem, potem lahko prevzela temeljna izobraževalna ugotovimo, da bo treba delitev skupnost za občino Domžale, ka- sredstev, s katerimi v občini tere obveznosti pa precej prese- razpolagamo, še korigirati v gnjo obveznosti sklada. Usnjarska iola - Domžal« Pokojni Boris Kidrič, tedanji jlavni inženir Generalne direk-cje za usnje in gumo v Beogradu in France t u mer, sta največ pripomogla, da je bila oktobra 1948 ustanovljena v Domžalah tedaj prepotrebna usnjarska šola, ki ima danes, po nekaterih spremembah, dopolnitvah in preimenovanjih, naziv: Tehniška srednja us-niarska-galanterijska šola, Domžale. Letos je dalu šola že petnajsto generacijo (okrog 300) usnjarskih tehnikov in četrto generacijo (okoli 50) galanterijskih tehnikov, Medtem ko je možnost zaposlitve galanterijskih tehnikov bolj specializirana, saj prihajajo v postov samo tovarne galanterijskih izdelkov, in »jej pripadajoče obrti, imajo-usnjarski tehniki izredno široko možnost ude jstvovanja, ker so v bistvu kemijski tehniki;' specializirani v usnjarsko smer. Tako so absolventi zaposleni ne le v industriji usnja, trgovini s surovimi kožami, industriji pomožnih usnjarskih sredstev, industriji obutve, temveč tudi v kemični industriji (industrija barv, lakov, maščob, prehrambena industrija, industrija zdravil itd.), kliničnih laboratorijih, inštitutih (Kidrič, Štefan) itd. Okrog 20«/o absolventov pa je v tujini, celo v Avstraliji in Kanadi. Poleg rednih dijakov iz vseh republik SFRJ so obiskovali inozemski oddelek šole kandidati iz Indonezije in Alžira, ki so poslušali predavanja na angleškem ozir. francoskem jeziku. Vrsta absolventov (okoli 30 %) je z uspehom nadaljervala in dokončala študije na kemični, nekaj pa na ekonomski fakulteti in arhitekturi. Več let je bila potreba po kvalificiranih usnjarjih in ga-lanterijcih tako občutna, da je bil oddelek za vajensko šolo usnjarske in galanterijske stroke prav dobro zaseden. Tečaji za kvalificirane in visoko kvalificirane delavce so se kar vrstili. Potrebno je bilo celo ustanoviti tehnični oddelek za odrasle, ki ga danes obiskuje 20 slušateljev. Na pobudo 00 tovarne »TOKO* je leta 1961 zaživela na svetu edinstvena srednja šola za tehniške galanterijske stroke kot oddelek Usnjarske šole. Tovarne usnjene galanterije so se posebno v zadnjih 10 letih močno- razvile v ve- čini naših republik, prešle iz obrtniške v industrijsko dejavnost, za kar so jim bili potrebni predvsem tehniki. 1'nvno v Eadnjem času, pri ustanavljanju izobraževalnih skupnosti, pa 11111 i industrija obutve vztraja pri tem, da se do sedaj v Kranju dislocirani oddelek za čevljarske tehnike močneje poveže in priključi Usnjarski šoli. Kot kaže tabela, je priliv kadrov iz. drugih republik, verjetno iz finančnih razlogov, vsako leto manjši. Stev. vpisanih dijakov dijakov iz SRS '.'t dijakov iz ostalih republik 1964/65 1965/66 1966/67 190 232 228 63 74 77 37 26 23 tako, da postaja šola vedno bolj slovenska. V ostalem ima šola edinstvene možnosti napredki, zlasti če pride še do priključitve obutvene industrije. V sklopu ustanove je lepo, novo šolsko poslopje z učilnicami in laboratoriji, prostorna in po rekonstrukciji sodobno opremljena usnjurska in galanterijska šolska delavnica s tehnološkim laboratorijem, usnjarski inštitut, pomožne delavnice, skladišča, internat z menzo, športna igrišča — skratka, vsa naselbina predstavlja majhen kombinat z veliko prednostjo pred drugimi podobnimi šolami, le z eno ranljivo točko — z neurejenim financiranjem. Stroške šole so dosedaj krili približno v enakih delih ustanovitelj tj. usnjarska in galanterijska industrija SR Slovenije, medobčinski sklad in šola sama s sredstvi šolske delavnice. V bodoče je v načrtu, da prevzame financiranje šole celotne 125. veje slovenske industrije (usnje, galanterija, obutev) novo ustanovljena posebna Izobraževalna skupnost. Do kakšne mere pa je prišla neurejenost financiranja šole, pa kaže najbolje sledeči podatek: učni kader, ki ima izključno samo fakultetno izobrazbo in v poprečju 20 let delovne dobe. ima poprečni osebni dohodek 98.500 S din, medtem ko znaša poprečni dohodek absol-ventov-tehnikov naše šole v industriji usnja od 100 do 180.000 S din. v kemični industriji okoli 150.000 S din, v industriji zdravil 140.000 S din itd. Nova šola na Brdu — pouk v njej se je pričel septembra lani potrebno zgraditi nove šolske delavnice za praktična pouk. Danes ima šola 500 m' delovne površine, kjer lahko dela 120 učencev. S skromnimi sredstvi si je šola nabavila potrebno orodje in stroje. Strokovni izobraževalni center vzgaja sedaj vajence kovinske stroke (kovi-nost ruga rje, strojne in splošne ključavničarje, orodjarje) in lorbarjo, sedlarje tet jermena r-je, ki imajo sklenjeno učno pogodbo pri podjetju ali privatnem mojstru. Za učence usnjeno galanterije je SIC edina šola v Sloveniji in učenci prihajajo iz. različnih krajev. S šolskim letom 1965/66 pa je začela z. delom tudi poklicna kovinarska šola. Učenci te šole, ki se odločijo za poklic ko-vinostrngarja, ključavnica rja ali orodjarju, so na šoli redni dijaki in hodijo v šolo vse šolsko lelo. Tri dni v tednu imajo praktičen pouk v delavnici, tri dnj pa teoretični pouk v učilnici. Ni jim treba sklepati učne pogodbe s podjetjem, ampak se samo vpišejo v tajništvu šole in priložijo potrebne dokumente. Za vpis v prvi letnik šola sprejema prijave do začetka šolskega pouka. Poklicna šola bo v novem šolskem letu 1967/ 68 popolna, saj bodo delali že vsi trije letniki. Učenci poklicne šole dobivajo denarne nagrade, ki so odvisne od uspeha. Šolski kolektiv, ki šteje 21 članov, si prizadeva, da bi s skromnimi razpoložljivimi sredstvi čim več prispeval k sodobnejšemu pouku in dosegel se večje delov ne uspehe. Posebna osnovna iola na Homcu Sti Na območju sedanje domžalske občine sta pred letom 1961 obstajali dve vajenski šoli — v Domžalah in Mengšu. Leta 1961 pa je bila samostojna vajenska šola raznih strok v Mengšu ukinjena. ObLO Domžale pa je izdal odločbo o združitvi obeh šol. Združeni šoli |p preimenoval v Strokovni izobraževalni center Domžale (SIC). Kratek čas je še deloval v Mengšu lesni in pečarski oddelek, po ukinitvi le-teh pa ima šola sedaj svoje prostore le v Domžalah, kjer vzgaja učence za kovinske poklice. Iz prostorov I. osnovne šole Domžale sije center presolil v novo zgradbo na Ljubljanski cesti 105, kjer dela še sedaj v mnogo boljših pogojih. Da bi bil pouk čim sodobnejši, je bilo Tudi ob letošnjem občinskem prazniku v naši občini bodo kot običajno polagale vse naše družbene, gospodarske in politične organizacije in tudi naša občinska skupščina obračun svojih delovnih uspehov v preteklem letu. Eden izmed teh je vsekakor tudi hiter in uspešen razvoj Posebne osnovne šole v Homcu. Precej poguma in humanosti je morala imeti takratna občinska skupščina, pred tremi leti, da je izdala odločbo o ustanovitvi te vrste šole. 2e takoj prvo leto obstoja jo bilo odprtih pet razredov osnovne šole z 42 učenci in 5 učnimi močmi. Otroci so bili iz domžalske in kamniške občine. Vsa finančna sredstva je dala domžalska občina. Novoustanovljena šola se je morala naseliti v zapuščenem poslopju bivše homške osnovne šole, ki jo je bilo treba temeljito renovirati, kar je stalo domžalsko občino lepe denarje. Vodstvo šole se jc moralo boriti z velikimi začetnimi težavami, saj jc primanjkovalo prav vsega, od opreme do učil. Zaradi velikega razumevanja občinske skupščine in zlasti njenega predsednika Jožeta Pogačnika je šola hitro premagovala težave In že drugo in tretje leto razširila svojo dejavnost z odpiranjem novih oddelkov. Število otrok na šoli leto za letom raste, veča se število učnega kadra. V novem šolskem letu 1967/68 bo postala z otvoritvijo osmega razreda že popolna osemletka. Za novo šolsko leto čaka na vpis iz obeh občin 118 že kategoriziranih mentalno prizadetih otrok, pouk pa je do sedaj že obiskovalo 64 otrok. Vsem tem otrokom bi omogočili obisk pouka, če bi se našla finančna sredstva za nabavo prevoznega sredstva. Da bi šola lažje razvijala svojo osnovno dejavnost, jc kolektiv šole na iniciativo republiškega društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam ustanovil v lanskem decembru prav tako dru-/ štvo za obe občini in pritegnil k članstvu vsa naša podjetja, ustanove in množične organizacije. Odziv je bil dejansko zelo velik. S podporo tega društva bomo jeseni opremili na šoli prvo delavnico za tehnični pouk In žo vnaprej zagotovili prvim našim absolventom v letu 1968 službena mesta, ki bodo ustrezala njihovim sposobnostim. Posebna osnovna šola na Homcu razpolaga sedaj z osmimi učilnicami, ki so le za silo opremljene in bi v bodoče lahko sprejele vsaj 120 težko učljivih otrok, če bodo na razpolago finančna sredstva, zagotovljen prevoz teh otrok in dovolj učnega kadra. Letos je uspešno končalo razred 52 otrok od 64 vpisanih. Največja ovira še uspešnejšemu razvoju te ustanove pa je nroblem prevoza teh otrok iz bolj oddaljenih krajev obeh občin. lovanjn s krajevno skupnostjo v Moravčah ho poskrbljeno tudi za stalno telefonsko povezavo občanov z moravske (a območja. Skupščina je še odločila, da se za komandirja postaie milice v Domžalah imenuje njen dosedanji komandir Kranc KALAN, za njegovega pomočnika Drago KOROŠEC ter za komandirja oddelka v Lukovici Ivan KOLIC. V skladu z določili temeljnega zakona o ukrepih za pospe-sevanje živinoreje je svet za gospodarstvo predložil skupščini v sprejem predlog odloka 0 pristojbinah zn obvezne veleri-nansko-sa n i ta me preglede. Sredstva, zbrana od teh pristojbin, se bodo zbirala pri veterinarskem zavoda, ki bo moral del sredstev izločiti in jih vrniti v živinorejska območja v obliki najboljših plemen jakov. s katerimi bi zagotovili obnovo živinoreje po programu. Z nadaljnjim odlokom je bil določen organ za izdajanje zdravstvenih spričeval za živino. Dohodek od tega je namenjen za zatiranje živalskih kužnih bolezni. Daljšo razpravo in večjo zainteresiranost je sprožil predlog za povišanje cen mleka, kot jih je že sprejel mestni svet v Ljubljani in potrdil zavod za analize in cene. Kot vzrok za spremembo ustrezne odredbe so ljubljanske mlekarne navajale visoke transportne stroške in odkupne cene. Svet za gospodarstvo je pristal in predlagal skupščini odobritev za povišanje cene osnovni vrsti mleka, medtem ko se mu je zdel premalo utemeljen predlog za povišanje cene mleku v tertra-pak embalaži in polnouiastnemu mleku, čeprav je zainteresiran za čimvečjo izbiro tudi na tem področju. Zastopnik Ljubljanskih mlekarn je utemeljitev znatno razširil in ponovno ugotovil, da slednjih dveh vrst mleka podjetje ni dolžno dobavljati potrošnikom po dosedanjih cenah, ker pomenijo te za podjetje izgubo. Znatne stroške namreč predstavlja pri mleku v tetra-paku poseben papir, ki ga podjetje uvaža. Sicer pa gre za zelo praktično embalažo in verjetno bi potrošniki te vrste blaga prav zaradi tega pogrešali. Tudi s prodajo polnomastnega mleka bi popestrili izbiro in omogočili potrošnikom nabaviti to vrsto mleka tudi v mlekarnah. V razpravi je sodelovalo deset rapravljav-cev. na kar se je skupščina z večino glasov odločila za nove cene mleka, kot so navedene v spremembi ustrezne odredbe, ki je objavljena v uradni prilogi poročevalca. Obenem je skupščina sprejela tudi predlog, naj Ljubljanske mlekarne objavljajo v časopisju celotno kalkulacijo za odobrene cene; preveriti pa je tudi odkupne cene mleka od kmetijskih proizvajalcev, ker se te, po pojasnilu nekaterih odbornikov, ne gibljejo v višini, ki je določena in jo ljubljanske mlekarne, naka- zujejo od Kupnim organizacijam. /. odlokom o premiji za leto I9()7 bo tudi kmetijskim organizacijam, ki se ukvarjajo s proizvodnjo mleka, kot na primer Kmetijskemu poskusnemu centru jable, omogočeno, da uveljavijo premije tudi za sveže mleko, ki ga neposredno prodajo pot rošnikom, V razpravi na predlog odloka o mejah melioracijskega območja, ki ga je predhodno obravnaval svet za gospodarstvo, so odborniki opozorili na nekatera nujna melioracijska dela, tako na razbremeiiilnikii 1'š.ila in na strugi K. Bistrice med domskim in radomeljskim mostom: v slednjem primeru je za spreminjanje struge Bistrice kriva tudi nedisciplina občanov, ki jemljejo pesek v njeni strugi, tako da ji zapirajo pol, da išče novo na škodo rodov i te zemlje. To nedisciplino bo treba v bodoče dosledneje odpravljati in s tem odpravili dodatni in nepotrebni vzrok za trganje bregov in odnašanje zemlje ob strugi Bistrice, za katero je bilo vloženih že veliko družbenih sredstev. Prav tako so predvidena sredstva za nadaljnja vzdrževalna in investicijska dela tudi letos. Na vsak način se bodo sredstva, zbrana na račun odškodnine za uporabo varstvenih in posebnih vodno-gospodarstvenih objektov in naprav, porabila na melioracijskem območju, katerega meje določa sprejeti odlok. Poročilo o načrtu varstva pred naravnimi nesrečami v občini Domžale, ki ga je pripravil ustrezni štab, je obrazložil predsednik SOb kot vodja štaba in Dimitrije Delclič, predstojnik občinske službe za narodno obrambo. Slab je pripravil načrt varstva in predvidel možnosti za štiri vrste nesreče (potres, poplave, večji požari in težje prometne nesreče). Štab kot tudi ustrezne službe imajo pripravljen načrt nalog, ki jih je potrebno opraviti ob nesreči. Uvod za razpravo o naslednjih dveh točkah dnevnega reda je dala Tilka LEB, predsednica sveta za socialno varstvo in zdravstvo. Po razpravi treh odbornikov je bil z. odlokom ustanovljen regionalni zdravstveni center v Ljubljani ter imenovan predsednik in člani njegovega sveta. Navedeni center je skupen za ljubljanske in okoliške občine in bo kot strokovni organ povezoval in koordiniral zdravstveno varstvo in službo za prebivalstvo regi- je. V razpravi na pretilog o reorganizaciji zdravstvene službe je sodelovalo deset diskntantov. Predlog je pripravil iniciativni odhor skupaj s podobnim organom občine Litija in Kamnik. Svet ZD Litija in Domžale sta že sprejela sklep o združitvi s sedežem v Domžalah, medtem ko se svet zdravstvenega doma in občina Kamnik do te seje skupščine še nista dokončno iz- Domžnle so bile še pred kratkim zelo na redko pozidano naselje /. velikimi prazninami. Intenzivna gradnju zadnjih let, posebno tudi individualna, pomaga te praznine zapolnjevati in prispeva k temu, dn bodo Domžale s časom postale sodobno urejeno mestno naselje javila za združitev; postavljajo namreč vprašanje sedeža združenega zdravstvenega doma. Notranjo organizacijo zdravstvenega doma po združ.itvi bodo predlagali zdravstveni domovi, z upoštevanjem osnovnega namena zakona o organizaciji zdravstvene službe, to je, racionalizacija z.d rnvst vene službe. O njej bo razpravljala tudi občinska skupščina, katere skrb je tudi organizacija zdravstvene mreže v občini. Svet za finance je predložil skupščini predlog odloka, s katerim naj bi skupščina določila stopnje prispevkov in davkov za financiranje vzgoje in izobraževanja. Z julijem mesecem je namreč prevzela Financiranje šolstva novoustanovljena izobraževalna skupnost. Višina stopenj je bila določena po načelu, naj bi se sredstva za izobraževanje zagotovila v enaki višini, kot so bila zagotovljena v proračunu, tudi delitev sredstev po virih naj bi bila ista kot za proračun. Skupščina Se je odločila za stopnje prispevkov in davkov po predlagani drugi varianti, ki upošteva tudi sproščena sredstva 10-odslolne-ga pologa za gradnjo šole Brdo. Sklenila je še, da se sredstva nad planom od prispevka i/ OD od kmetijske dejavnosti prenesejo v proračun občine za zagotovitev sredstev za izboljšanje pitne vode v Ornem grabnu. Istočasno je bil sprejel tudi sklep, da se ostanek sredstev sklada za šolstvo po stanju '50/<>-19<>7 prenese na sklad za negospodarske investicije, iz katerega se bodo odplačevala stalne obveznosti (anuitete! ukinjenega sklada. Nato jc skupščina potrdila še statut izobraževalne skupnost i in skleni, ln, da bo administrativne in računovodsko posle za to skupnost opravi jal oddelek /n skupne in družbene službe SOb Domžale. S predlagano spremembo odloka o prispevkih in davkih občanov se v navedenem predpisu odpravljajo nekatere neskladnosti z ustreznim republiškim predpisom, čeprav nekatere od teh pomenijo napredna stališča, ki bi jih bilo treba upoštevati/ oziroma prevzeli v ustrezno za-« konodajo, Z nadaljnjim sklepom skupščine je bil potrjen zaključni račun davčnega knjigovodstva za preteklo leto ter dopolnjen odlok o prenosu pristojnosti na svete SOb. S to dopolnitvijo je bil pooblaščen svet za finance in drnžbenj plan, da odloča 0 dodelitvi v uporabo nacionalizirano nezazidano gradbeno zemljišče prejšnjemu lastniku za gradnjo stanovanjske hiše. Nato je na predlog sveta Z* komunalne zadeve skupščina sprejela sklep, da se za izdelavo urbanistične dokumentacije za celotno območje občine najame posojilo iz vročenih sredstev pri komunalni banki in hranilnici. 7, urbanističnim programom za območje celotne, občine se bo bistveno spremenil* tudi problematika na področju gradnje, zalo je bila skupščina mnenja, naj se s pripravo nmf-n jene dokumentacije čimprej prične in dobi čim ustreznejšega izvajalca. Predloge za razrešitve in imenovanja je obrazložil Rajko Radmelič, predsednik komisije za volitve in imenovanja. Za Četrtega sodnika pri občinskem sodišču Domžale je bila izvoljena sodniška pripravnica Helena Bele. Zaradi izvajanja načela reelekcije sla bila razpisani tudi delovni mesti predsednika in enega sodnika istega sodišča. Ponovno sta bila izvoljena Mavricij Volgemut za predsednika sodišča in Ivica Birk za sodnika pri istem sodišču. V stalno komisijo občinske skupščine za družbeni nadzor so bili nanovo oziroma ponovno imenovani naslednji člani: za-pretlsednika Anton Gorjnp. za člane Kla Vollmajer, Stane Testen, Ivnnka Pajer, Dragic« Kolenec, inž. Borut Venturini, Franc Zaje. dr. Marjan Novak, Dušan Komiii,i,i. AI hi n Gnido-vce in Maks Zaje. Tudi dosedanjim članom stal. ne skupščinske komisije /a prošnje in pritožbe je potekel mandat, zato je skupščina /a nadaljnji dve leli določila za predsednika Pavla Klcmciičičn. ■ n za člane: Kredo FIujs, Milana Jenčiča, Marjana Holliarja, Ivana liparja. Marjana Konjarja in Anico Lenič, Komisijo za vnrnosi prometa bodo v naslednji mandatni dobi sestavljali: Stanko Vrbovec kot predsednik in člani: Janez Jeglič, Franc Mihclčič, Franc Novak, Jože Kosmač, Franc Jag-nje, Anton Pezdir, Anton Pajer in Stane Kmoii. Nadalje je komisija za volitve in imenovanja predložila predlog mestnega odbora SZDI, iu KS Domžale za imenovanje gradbenega odbora za nadaljnjo gradnjo stuvbc »družbenega centra« v Domžalah. Skupščina je za predsednika imenovala Albinu Pavlina, za člune pa Jožeta Zevnika. Mira Varška. Franca llabjana. Viljema l.iiiioiiija. Milana Fleri-»a, Staneta Kovača. Andrej« Cvetka. Karla Kušarja, Ivana Mraka in Maksa Jerana. Gradbeni odbor mora svetu za finance SOb predložiti v odobritev dolgoročni in kratkoročni program predvidenih del na omenjenem objektu, kratkoročni program mora obsegati le nujna dela, to je ureditev tlaka oziroma tal, razsvetljave in nabave p ru k I i k a blov, kai naj bi se po možnosti uredilo do organizacije proslave v počastitev občinskega praznika. Četrta seja skupščine je bila na hitro sklicana za 7. julij, in sicer zaradi obravnave problematike podjetja Melodija v Mengšu. Podjetje je ponovno zašlo v težave kljub zadnjim ukrepom kolektiva. Položaj podjetja je bil predmet razprave na stilih sejali sveta za industrijo, nadalje za družbeni nadzor, kakor tudi finančnih in OH tal i h služb. Pripravljena je bila analiza gospodarskega položaja podjetja in na podlagi ugotovitve stanja predlagana kol najboljša rešitev uvedba prisilne uprave, katere naloga DO uredili kadrovska vprašanja, form i ral i ustrezne strokovne službe, uvesti delovno disciplino in rešili druga tehnična in komercialna vprašanja. I udi sk upščina se je odločila za ta sanacijski ukrep kot najboljšo rešitev in imenovala prisilnega upravitelja, Ce ima tako vozilo posebno luč za osvetljevanje registrske tablice v sredini knioserije zadaj, mora imeti nad levim kolesom zaključno luč in nad obema kolesoma refleksno steklo rdeče barve. Refleksna stekla morajo biti dobre kvalitete, tako da se pri osvetlitvi dobro vidijo. Lastniki mopedov bodo morali pri registraciji predložiti dokument o lastništvu (račun o nabavi, ali kupoprodajno pogodbo), kolikor pa tega nimajo, bodo pri organu, ki je pristojen za registracijo vozil, podali pismeno izjavo. Po končanem tehničnem pregledu bo lastnik lahko vplačal obvezno zavarovanje vozila, kar znaša predvidoma 2.500 S dinarjev, iu cestno takso, ki bo znašala predvidoma 1.000 S dinarjev, dvignil registrsko evidenčno tablico in prometno dovoljenje. Iz pisarne Oddelka za notranje zadeve OBVESTILO Skupščina občine Domžale, Oddelek za notranje zadeve obvešča na podlagi 43. člena Pravilnika o registraciji motornih in priklopnih vozil (Uradni list SFRJ, št. 20 67) vse lastnike mopedov, ki imajo delovno prostornino do 50 cem, da jih morajo registrirati do konca leta 1967. Ker pa imamo na območju občine veliko število teh vozil in da bi občani na najbolj enostaven način z najmanjšo izgubo časa in stroškov lahko opravili registracijo, bomo ta vozila registrirali tudi izven sedeža občine in sicer: dne 5. in 7. 9. 1967 od 8. do 15. ure v Moravčah dne 12. in 14. 9. 1967 od 8. do 15. ure v Lukovici Za vse ostale lastnike mopedov pa na sedežu občine Domžale dne 19., 20. in 21. 9. 1967 od 8. do 12. ure in od \ 17. do 19. ure. V teh dneh bo v le kraje prispela posebna ekipa Servisa za tehnični; preglede motornih vozil iz Ljubljane, ki bo pregledala tehnično neoporečnost vozil. Pri tehničnem pregledu se bo zahtevalo naslednje: Moped mora imeli zadaj zaključno luč za osvetljevanje registrske tablice in refleksno steklo. Mopedi starejše izdelave nimajo zndaj luči za osvetljevanje registrske tablice (imajo le zaključno luč in refleksno sleklo). Lastniki tukih vozil bodo morali pred tehničnim pregledom ali na samem tehničnem pregledu zamenjati zadnjo luč za novo, ki je izdelana tako, dn zaključim luč hkrali osvetljuje registrsko tablico. Moped - tricikel z dvema kolesoma spredaj, ki je širok nad 80 cm, mora imeti nameščeno luč za osvetljevanje ceste na levi strani, zadaj pa poleg zaključne luči. luči za osvetljevanje registrske tablice iu refleksnega slekla rdeče barve nad kolesom, še refleksno steklo rdeče barve na levem robu karoserije, nameščeno tako, dn ga voznik ali tovor ne zakrivata. Moped — tricikel z dvema kolesoma zadaj, ki je širok nad SO cm mora imeti poleg luči za osvetljevanje ceste spredaj na levem robu karoserije refleksno steklo bele barve, nameščeno tako, da ga voznik ali lovor ne zakrivata. Tako vozilo mora 'meti zadaj nad levim kolesom zaključno luč, luč za osvetljevanje registrske tablice, in refleksno steklo rdeče barve, nad desnim kolesom pa steklo rdeče barve (lahko pa ima tudi nad desnim kolesom zaključno luč in refleksno steklo rdeče barve). Spremembe v predpisih o privatnih gostiščih so povzročale, da so Domžale dobile v zadnjem času veČ novih, sodobno urejenih in moderno opremljenih gostinskih loknlov, ki že uspešno pomagajo premagovali zaostalost, katero smo prav na tem področju gospodarske dejavnosti v Domžalah toliko časa ugotavljali in ki je bila predmet mnogih pikrih pripomb, posebno tujcev, ki so poslovno ali pa kot turisti obiskali Domžale. Med najnovejšimi lokali, ki so nam po svoji urejenosti lahko v ponos, je brez. dvoma tudi bife Florjan v Kolodvorski ulici, katerega notranjost dokazuje, dn je bil tu na delu strokovnjak in da tudi lastnik ni sledil s sredstvi v ta namen \ našem najbolj znanem gostinsko turističnem objektu, v gostilni Konšek na Trojanah so prejšnji mesec proslavljali prav posebni dogodek. Iz. ponve so vzeli dvamilijonti Aonškov krof«, po katerem je to gostišče postalo v zadnjih šestih letih znano ne samo širom naše domovine, ampak tudi marsikje v inozemstvu. Z mnogo truda in še več prelitega znoja je »krof« postal za nas simbol Konškove gostilne, za tujce pa slovenska nacionalna specialiteta. ki gre vedno dobro v promet Stanovanjska gracfinia problemi in teiave Tovariša Stenovec in SSevnik odgovarjata za nase bralce; po-edinci ju ocenjujejo vse prej kot tako, kot zaslužita spričo odgovornega dela. Resnica je torej druga. Kakšna? Preberite naslednji sestavek: Se pred sedmo uro sem poti- ditev vprašanja in pri tem /likal na vrata, kjer v poslopju neinarjajo ustrezne tehnične in občinske skupščine Domžale pravne predpise, je pričel raz-uraduje tovariš Stenovec s svo- govor z menoj tovariš Stenovt c. jima sodelavcema. Bil sem pre- Gradbena dejavnost je v ne-pričan. da bom prva stranka, nebnem porastu; ob sprejetih Pa ni bilo tako. Tovariša Ste- spremembah v ustrezni zako-novec in Jamšek sta že odgo- nodaji. ob zmanjšanju števila varjala na številna vprašanja, strokovno zaposlenih ljudi in ki so jih postavljale stranke, že omenjenem porustu želja po V enem primeru je Stenovec gradnji, je nemalokrat res tež-odločno zavrnil neko prošnjo ko. ter svoje stališče strokovno ute- Postopki in dovoljenja so meljil in jo tudi tolmačil z raznotera, kakor so različne že- u radni m i predpisi. Gradbeni- I je. Iz naslednje razpredelnice štvo pač ni za vsakogar; naj- je mogoče razvideti. kakšne zu- manj pa za laika. deve urejamo in koliko od teh Težko je vsakič, kadar stran- smo jih uredili v letu 1966. ko- ke zahtevajo individualno ure- liko pa v petih mesecih letos: Leto 1966 5 mes. 1967 skrajšani postopek za novogradnje..... 292 147 lokacijski postopek...........239 76 gradbena dovoljenja........... 208 ?2 uporabna dovoljenja...........41 16 druge odločbe............. 44 33 soglasja za manjše gradnje........191 nalogi za ustavitev del..........15 24 Pri izdaji kateregakoli dovo- čevalca (Občinski poročevalec, ljenja moramo zadostiti prav- št. 4, leto VI. z dne 15. aprila nemu postopku z dokumentaci- 1967). jo in izvršiti ogled na terenu. Glede navidezne zamotaiiosli Izdelane predloge rešuje svet in o pridobitvi gradbenega dovo- komisija za gradbeništvo; v ljenja sem hotel vedeti, koliko zadnji instanci pa še republiški gradbišč je bilo preteklo leto v organ, ki šele izda ustrezno do- domžalski komuni. Odgovoril voljenje. mi je, da preko 500. V naše delovno področje spa- Stenovec me je opozoril, da da tudi ukrepanje po odloku o ta podatek ni mogoče primer- prekinitvi gradnje, kadar za za- jati s prejšnjim, ker traja čas četo gradnjo ni ustreznih dovo- gradnje povprečno 4 leta._ ljenj. Takšen postopek zahteva V odstotku hi lahko trdili.da urbanistična in gradbena in- je 80 V« individualnih gradite- špekcija. Omenil sem že. je na- ljev in le 20 »/t družbenih. Ce- daljeval Stenovec. da je bilo nejše in hitreje, kar je posebno letos izdanih takšnih nalogov že pomembno, pa se gradi v druž- kar 24. Povezano s tem velja beni gradnji, naglasiti, da so vsi prizadeti Obilica podatkov in vrsta na- predlagani tudi za kazenski po- videzno nerazumljivih postop- stopek, kot to veleva zakon. kov me je navedla, da sem Vloženih prošenj za gradnjo vprašal, če je to razlog, da ima-je trenutno okoli 500, od tega jo za gradnjo zainteresirani obje 50 do 60 vlog v zaključni čani o njemu in tovarišu Zev-fazi, ostale so v vmesni fazi. Pri niku slabo mnenje. Z nasme-teh zahtevamo še dopolnilno bom na ustih mi je tovariš Ste-dokumenta« i jo. novec pritrdil in pojasnil, da so Omenjen je bil novi zakon, predpisi ljudem včasih nera- ki urejuje urbanizacijo in z.umljivi. Da sta pri tem enako gradbeništvo. Moj sobesednik ocenjena pa je razlog v tem, mi je odgovoril, da so letos v ker izdajajo gradbena dovoljje- slovenski skupščini sprejeli no- nja na Občinski skupščini (nje- vi zakon, katerega je v celoti gov urad), zemljišča pa Stano- objavil Uradni list SRS, št. vanjsko podjetje Domžale, kjer 16/57, na strani 285. Zanimivi za uradu je tovariš Jože Zevnik. stranke so členi 1., 2.. 4.. 6. ter Tega večina ne ve, zato se je- 2. odstavek 45. člena. Po tem zijo. zakonu bedo morali vsi stro- Upravičeno bi se lahko stran- kovni organi postopati od 1. ja- ke jezile le nase. Nepoučenost nuarja prihodnjega leta dalje, izhaja namreč iz nevednosti, ta Novi zakon pa obenem razve- pa je posledica ne/.ainteresirn- Ijavlja sedem dosedanjih z.ako- nosti. nov, uredb in predpisov, ki so Ce pa menijo prizadeti, da se do sedaj urejali to vprašanje, jim godi krivica, potem bi mo- Skladne odloke z, zakonom je rali več sodelovati z občinskimi sprejela tudi domžalska občili- odborniki, predno ti sprejmejo ska skupščina. Ti so bili ob- odlok, ki je potem edino velja- javljeni v Uradnem delu Poro- ven za vse brez razlike. Med razgovorom se nuinu je pridružil direktor Stanovanjskega podjetja, tovariš Jože Zevnik, |;a sem oslali del razgovoru -.,..<: z. oljema, ijiovonlu sva najprej o gradnjah, pa je rekel: .......» moramo ločiti: — družbeno blokovno gradnjo in — individualno gradnjo. Pri prvi gradimo iu bomo gradnjo nadaljevali v Domžalah, Mengšu, v Preserjah in v Kauoinljan. Dela bomo poveriti različnim gradbenim podjetjem, ki bodo ponudila najliolj ugodne gradbene pogoje. Z individualno gradnjo pa bomo uaduljevuli le na nacionaliziranih področjih (in zasebnih), ki so po urbanističnem na, črtu predviđenu za gradnjo stanovanjskih hiš. Poleg prej naštetih področij so taksni okoliši še m.i /gornjem Viru, v dragi lazi izvajanja urbanističnega programu pa še severno od zvezne ceste st. 10 to je na Rodici, ter v Spodnjih, {Srednjih iu /gornjih Jaršah ter v Pieser-juh. Zakon pa dopušča, da občinska skupščina predvidi tudi druga področju, kjer bo dovoljeno graditi stanovanjske hiše. To velja za Dob, Trzin, Loko in seveda Moruvče. Jožeta Zevniku sem pobaral, kako je urejeno vprašanje urejanja zemljišča s koiiiiinulnimi napravami, kakor to zahteva zakon. Rekel je, da gradbišču niso v celoti urejenu, ampak pretežno le delno. Ce bi se dosledno držali zahteve o celotni ureditvi, polom |>i lahko oddali le malo Stavbnih zemljišč. Močno zastopstvo individualnih graditeljev bi moralo imeti zagovor vsaj v cenejši gradnji, pa temu ni tako, kakor je to dokumentirano izjavil Zevnik. Do konca lanskega leta je stal i m2 stanovanjske površine v družbeni gradnji 1.000,00 N din, vključilo z ureditvijo vseh komunalnih naprav (cesta, luč, kanalizacija, vodovod). Toliko velja 1 m2 tudi zasebnega graditelja, vendar brez komunalnih naprav. Kar se sirujenosti gradenj tiče, je to najbolje urejeno v Domžalah, kjer pride na 1 ha 46 stanovanj, drugod pa le 6 stanovanj, izjemni sta le gradbišče v Preserjah, pod okriljem tovarne Indupluti. in v Radomljah, kjer se je angažirala Papirnica s Količevega. V slednjih primerih sta investitorja pristopila, kakor Domžalčaiii. k blokovski gradnji z namenom, zgraditi stanovanja za trg. Porast stanovanjske gradnje v naši ožji okolici me je navedel na naslednje vprašanje: komuna šteje nekaj več kakor 28.000 prebivalcev. Kje so najbolj gosto naseljeni predeli in kje bo to v prihodnje? Najbolj gosto naseljenost najdemo seveda v Domžalah, sije glasil odgovor tovariša Zevniku Sicer pa je nižinski predel, kjer je tudi vsa industrija. gosteje naseljen od hribovitega. Predvidevamo, da bo tako tudi v prihodnje še posebno za-to, ker bo naš predel zanimiv zu prihodnje gruditelje, ki danes sploh še niso prebivalci naše komune. Bližina Ljubljane je občutna pruv tako, kakor nižja cena, ki velja za en kvadratni meter stanovanjske površine. Vedno bližje sva bila »kritičnim« vprašanjem, pa sem se odločil še za mnenje, komu bi služilu šola v Grobljah najbo-^ lje. Zevnik je mnenja, da za vse drugo prej, kakor za to, komur služi sedaj. Trdi, da bi bilo najbolj prav, če bi bila v šoli gostinska šola z ustreznim številom razpoložljivih turističnih sob. Le tako bi bilo mogoče uresničiti turizem, o katerem zaenkrat le veliko govorimo. Turizem zahteva tudi urejene ceste in bencinske črpalke, sem nadaljeval z vprašanjem. Zevnik je rekel o drugi polovici deteljice v Domžalah le, da je nujno potrebna (tako menijo tudi drugi, pa nihče nič ne pokrene, sem si mislil). O črpalki pa so menda dogovori že znani in ho črpalka že letos gotova-/' Na koncu sem vprašal direktorja Stanovanjskega podjetja Domžale, če želi še sam našim bralcem karkoli sporočiti. Poslnžil se je te prilike i* dejal: Za pridobitev dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše sta potrebni dve poti. O njih je bilo govora že prej. Jeza interesentov Izhaja, kakor sem to že llllglasil, iz. nepoznan ja zadev-Uradni vestnik občinskega Poročevalca pa dosledno objavlj* vse te stvari. Želim, da občani prizadevneje segajo po Poročevalcu, če pa lo ni mogoče, naj se zg lasi jo v naših uradih, kje' jim homo točno pojasnili vse, kar želijo vedeti. To je naša dolžnost, zato smo tu in noš« dolžnost je služiti občanom, tako poedincem kot celotni družbeni skupnosti. Ko sem se zahvaljeval in poslavljal od Stenovca in Zevnika« sploh nisem razumel, zak« imajo nekateri slabo mnenje * njih. Nasprotno je res! Radi bodo tudi vam, kakor se toki'"' meni, pojasnili vse o vprašanji? gradnje. Izdali vam bodo tud' ustrezno dovoljenje in val" odobrili stavbeno zemljišče, če bodo vaše želje potrebno dokumentirane in v skladu s pred' pisi, ki smo jih preko izvoljf nih predstavnikov sami zap1' snli. Uredništvo poročevalca pa bo rudo sprejelo in obenem obj*' vilo vsako vprašanje in skušfl' lo hkrati objaviti tudi prime' ren in »uradni« odgovor. P°" ročevalec izide enkrat v mese-en. Prav Je zato, če se ga P0' služite, saj je vloga našega gj*/ sila povezovati občane in j1'1 seznanjati z vsem, kar lahk" zanima širši krog bralcev. Otmar Lipovšek Za občinski praznik čestitajo in priporočajo svoje izdelke in usluge: Papirnica Roličevo tovarna kartona In lepenke Združena kemična industrija Domžale • svojima obratoma v Demlaleh In na Kellievem Srednja tehnlika galanterijska so3a Demlale MELODIJA nmgsi Zavarovalnica Domžale - Kamnik v Mengšu Kino r»o«ljetje Domžale OPEKARNA Mengei Obrtno podjetje SLAMNIK Mengeš SEHESADIKA Induplati Jarše Tovarna sanitetnega materiala vemiale TO KO Domžale OBNOVA obrat Oomiale Za občinski praznik čestitajo in priporočajo svoje izdelke in usluge: Lesnoindustrijsko podjetje TERMIT Trgovsko oodiene LIP Domžale NAPREDEK Radomlie z obratoma v Moravčah in Ihanu Domža ie Tovarna in trgovina UNIVERSALE Domžale Kombinat »Servo Mihalj« Zrenjanin obrat Sončnica Domžale ŽITO Ljubljana TRAK Mengeš Obrtno podjetje TAMIZ Mengeš Stanovanjsko podjetje Domžale Obrtno podjetje NOVOPREM Domžale Avtoservis Domžale Gozdno gospodarstvo Domžale Domžale - Studa FILC Mengeš LEK Tovarna Mengeš Svoje kvalitetne proizvode onporoča Združena kemična industrija Domžale Zavod za gospodarsko propagando Domžale