Ptitnlna plačana v gotovini Sped. In abb. post. II. gruppo UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 — Poštni predal (Ca-»ella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418. SLOVENCEV NAROČNINA : Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir Leto XI. — Štev. 11 (219) UDINE, 16. - 30. JUNIJA 1960 Izhaja vsakih 15 dni SOCIALNA STRUKTURA FURLANSKE SLOVENIJE Mi furlanski Slovenci se hvalimo, da pri nas ni veleposestnikov, da pri nas ni latifondijev, da mi nismo ne mezzadri, ne koloni, ne braccianti, kot mno-I gi izmed naših sosedov Furlanov, da : smo gospodarji na svojem, na svojih po-| sestvih in da nam ni treba odrajtovati: ali polovico pridelkov ali težke kontribu-te našim gospodarjem. Ta naša ekonomska neodvisnost, svoboda na naši zemlji je pa žalostna svoboda, sploh ni svoboda, saj pridelamo le Za dva, tri meseca, .življenja na Teto in Za vse ostale mesece smo odvisni od tujine. od dela v emigraciji. Iz leta v leto je naša odvisnost od zaslužkov emigrantov večja, iz leta v leto manj pridelamo na naših njivah in travnikih. Da smo pridelali in pridelujemo na nar ših posestvih tako malo krompirja, žita ta graha je pa kriva razdrobljenost naših majhnih, ne samo majhnih, ampak naravnost mičkenih posestev. Po najnovejših podatkih, ki jih je zbrala »Furlanska ustanova za hribovsko gospodarstvo (Ente Friulano di Economia Montana)« za Julijske Predalpe (Prealpi Giulie) kot se po geografsko-ekonomski rajonizaciji imenuje vzhodni hribovski del Furlanije in tvorijo njegovo glavno jedro vasi naše Furlanske Slovenije, je socialna struktura naše zemlje naslednja: 61% posestev je izpod enega hektarja. 32% posestev ima zemlje med enim in Petimi hektarji. Povprečno (medio) imajo pri nas posestva 1.67 hektarja. To so strašne številke. Ali je mogoče 61% naših kmetov, ki imajo manj kot en hektar zemlje, sploh imenovati kmete, ali je ta zemlja izpod enega hektarja sploh posestvo? Ob koncu šolskega leta so slovenske elementarne in profesionalne šole na Tržaškem in Goriškem priredilo razstavo del učencev in študentov, da so pokazali kaj so delali učiteiji in njihovi učenci med letom. Te le-Pe razstave, polne ročnih del, so o-biskali tudi visoki šolski funkcionarji in nekatere celo »proveditore«. Kako pa je pri nas ob koncu šolskega leta pa sami veste. Učiteljice komaj čakajo trenutka, da razpuste šolo, in imajo že vloženih po nekaj Prošenj, da bi jih kam drugam premestili. V naših šolah bi lahko napravili krasne razstave ignorance, ne samo naših ubogih otrok, ampak tudi učiteljic. Prava šiba božja so naše šole in učiteljice. Slabe šole škodijo ne samo nam, ampak tudi o-blastem, ki bi rade z azili in šolami ®>mprej poitaljančili naše vasi. Čez Šest let bo ravno sto let kar to po-dtušavajo. S slabimi šolami se ne da ničesar napraviti in še najmanj Poitaljančiti dobre državljane slovenskega jezika. Z zavestjo in občudovanem gledamo tržaške in goriške Slo-vence, ki so tako civilizirani, da se dam zdijo vsi skupaj gospodje. Do-hler ne bomo imeli dobrih šol, bomo °stali zmeraj reveži in nas bodo vsi ‘zkoriščali. Proč s takimi šolami, to Je boleč naš krik ob koncu šolskega *eta. Takšne kot so, so naše šole — daša huda ura, hujši kot huda ura, 80 naša prava katastrofa. Živeti mo-|,amo kot emigranti v najbolj civili-Deanih državah Evrope in nimamo *a to primernih šol. Zahtevamo od Vseh naših ljudi, posebno od tistih, k* so od nas izvoljeni, da nas rešijo *e nesreče, te pokore. Zupani in komunski svetovalci mo-*dio biti na strani ljudi za dobre Šole» In da bi bila tragika te mizerne ekonomije na takšnih krpah, flikah zemlje še hujša, moramo pomisliti, da ima večina teh naših revežev z manj kot enim hektarjem zemlje to svojo zemljo razde-j ljeno na pet, šest in še več parcel in iajj ima vsaka takšna parcela komaj tisoči ali dvatisoč kvadratnih metrov površine. Vse te mičkene parcele so daleč vsakse- ’ bi: ena na hribu, druga v dolini, tretja nekje v kakšnih pustih lazih. Pa pustimo pri miru te parcel'e in par-celčice na vrhu pustih hribov, ki človeka spominjajo na Kitajsko in računajmo z vso našo Furlansko Slovenijo, ki ima tu več tam manj povprečno, kot smo goraj navedli en hektar in 67 arov zemlje seveda na raznih parcelah razmetanih okoli. (Sedem odstotkov kmetov, ki ima več ko dva hektarja zemlje, je tako malo, da se o tem ne splača ne govoriti in ne s tem računati!). Ali se da s to privatno, atomizirano, polverizirano zemljo sploh izvajati kakšno moderno rentabilno kmetijstvo? Jasno je, da se s tem ne more prav nič začeti. Imamo štiri zakone, leggi, ki so bili zato napravljeni, da bi se pomagalo kmetijstvu v pasivnih in hribovskih krajih: Glavni sta dve postavi: Postava št. 991 iz leta 1952 o hribovskih krajih (Legge sulla Montagna) in pa postava št. 635 iz leta 1957 o pasivnih krajih (zone depresse). Letos je prišel še Zeleni načrt. Nobeden izmed teh treh zakonov ne more reševati uspešno naših ekonomskih problemov, dokler bomo imeli tako razdrobljeno, polverizirano zemljo v tisoče, v desettisoče parcel in parcelic. Že desetletja so poskušali z raznimi postavami doseči da bi bila zemlja komasirana arondirana, toda ničesar niso dosegli. Zemljo so ljudje ravno tako v zadnjih letih kar naprej delili in delili. Nekateri agronomski strokovnjaki predlagajo, da bi zemljo zadružno, kooperativno obdelovali. Ti strokovnjaki okoli agrarnega in gozdnega inšpektorata predlagajo, da bi poskušali tako kot so delali okoli Belluna, Bergama in drugod. Zemlja je ostala v privatni lasti, samo obdelovali so jo zadružno, korporativno. Nastane pa vprašanje, kako prepričati našega malega kmeta, da bi privolil ■&-družno obdelovanje. Naši ljudje so eni izmed najbolj individualistično razpoloženih kmetov. Vse kar so dosedaj bili pripravljeni delati skupaj, v kompaniji, v kooperaciji so zadružne mlekarne. Očitno je, da z našo razdrobljeno, polverizirano zemljo ne bomo mogli: 1. moderno obdelovati zemljo tako, da bi bila rentabilna. 2. biti deležni beneficijev, ki jih dajejo razne postave o pomaganju hribovskih krajev, o pasivnih, depresivnih conah in o zelenem načrtu. 3. sploh obstati na tako mičkenih posestvih. n ii 11 ii ■ 111 ii i iiinin ninin ii.i iiiiiim iijiriiiiiiniiiii!! 11 umu ihmiiiii iiiiii mimi ii i ii m immuhiiii Sprememba posesti po letu 1866 Pri nas v Furlanski Sloveniji se po letu 1866, po ustanovitvi Italije ni bogve-kaj spremenila zemljiška posest. Prej smo imeli svoje prav majhne in srednje posestnike in nič latifundijev in veleposestnikov, potem pa se tudi ni do najnovejšega časa bistveno spremenilo, listalo je vse pri starem. Pod fašizmom smo dobili enega ali dva tuja večja posestnika, ki pa se nista mogla obdržati. Po letu 1870 so se začeli iz vse Furlanije ljudje masovno izseljevati ter se je med I. 1871 pa do 1921 za stalno izselilo okoli 100.000 ljudi. Ti emigranti delavci iz Furlanije so s svojimi prihranki, zaslužki začeli kupovati zemljo. Se bolj intenzivno so začeli kupovati zemljo veleposestnikov po prvi svetovni vojski. Sami agrarci so bili po vojski bolj razpoloženi prodajati zemljo, ker so se že takrat pod vplivom ruske revolucije začele borbe kmetov za zemljo. V veliki svetovni ekonomski krizi leta 1929 se je nakup zemlje po kmetih-obde-lovalcih nekoliko ustavil, ker niso imeli ljudje nobene možnosti, da bi se kje zaposlili, zaslužili denar in z njim kupovali zemljo. Mnogo malih novih posestnikov je v tej krizi propadlo, ker niso mogli več plačati dolžnih rat za kupljeno zemljo in ne prodajati pridelkov. Pred krizo leta 1929 so pokupili kmetje 23.583 hektarjev zemlje, v krizi so jo nekateri izgubili, tako da je padla površina malih novih kmetij na 21.083 hektarjev. Po drugi svetovni vojski so se spet začele množiti majhne kmetije v Furlaniji. Kmetje so kupili od veleposestnikov 27.978 hektarjev zemlje, na katerih je živelo 23.945 malih kmetov. Veleposestniki so sc V prvih povojnih revolucionarnih letih bali, da bodo z agrarno reformo izgubili zemljo. Delavci-cmigranti so v prvih povojnih letih dobro zaslužili, ker je industrijska produkcija v zahodnih evropskih državah po petih letih vojske hitro naraščala, in so emigranti pošiljali domov velike rimesse. V najnovejših zadnjih letih pa je spet začelo padati kupovanje zemlje po kme- tih, ker postaja kmetijstvo na malih posestvih nerentabilno in padajo cene kmečkih pridelkov. Mi furlanski Slovenci smo prav tako kot Furlani odhajali na delo v tujino, ko je začela z letom 1870 velika emigracija. Odhajali smo na delo v takratne pokrajine avftro-o grške monarhije, v Germanijo in v Severno Ameriko. Doma v Furlanski Sloveniji ni bilo zemlje na prodaj ali pa je bila po zelo visokih cenah. Po prvi svetovni vojski smo se obrnili za emigrantsko delo v zahodne evropske države, ker je avstroogrska monarhija razpadla na več novih držav, v katerih ni bilo več takšnih prilik za zaslužek kot prej. Z rimessami so naši ljudje kupili nekaj zemlje v sosednih furlanskih krajih v Furlaniji. Ker je fašizem omejeval emigriranje, so bili manjši zaslužki v tujini po letu 1933. Tisti naši ljudje, ki so odšli na delo v južno Ameriko in kasneje nekateri v Abesinijo, niso tam toliko zaslužili, da bi mogli kupovati zemljo v Furlaniji. Po drugi svetovni vojski so odhajali naši delavci v zelo velikem številu v zahodno Evropo, zlasti v Belgijo, so tam dobro služili in s svojimi bogatimi rimessami pokupili precej zemlje v Furlaniji. Zadnja leta je prvotna konjuktura v obnovi Evrope in zlasti delo v premogovnih rudnikih minilo, ljudje manj zaslužijo, rimesse postajajo majhne, komaj za življenje družin, in zato ljudje kupujejo manj zemlje v Furlaniji. Zemlje v Furlaniji je zelo mnogo na prodaj in po nižjih cenah, ker so se furlanski e-migrantski delavci začeli prej kot naši emigranti odpovedovati zemlji, jo prodajajo, ker se jim ne splača več jo obdelovati. Tudi pred naše emigrante se nimar bolj ostro postavlja vprašanje, ali naj bi garali in varčevali, da bi kupili zemljo v Furlaniji, ali pa naj bi se popolnoma predali emigrantskemu delu in postali stalni, permanentni industrijski delavci. »Zena drži tri vogle pokonci«, pri nas bi pa lahko rekli, da jih diži vse štiri. Žene v Beneški Sloveniji morajo opravi jan vsa najbolj napoi na dela, ker so njihovi možje v tujini. Mladih žena je malo pri hiši, ker so odšle tudi te v svet in zato srečujemo po vaseh le zga-ane Uarkice. Slika kaže 72 letno ženo iz Brda v Terski dolini, ki nosi na njivo gnoj v košu, »H punto« o Slovencih Ugledni ital janski politični tednik »U Punto« je v svoji najnovejši števik' o-bjavil spomenico, ki so jo sloven k izvoljeni predstavniki na Trž' škem lani oktobra poslali takratnemu ministrskemu predsedniku Segniju. Pod naslovom »Slovenska manjšina v Italiji« list uvodoma poudarja, da je spomenica slovanskih predstavnikov ostala brez odgovora. Vsi slovenski izvoljeni predstavniki na Tržaškem so ob petletnici londonskega sporazuma lani oktobra soglasno ugotovili, da nobena izmed določb posebnega statuta londonskega sporazuma še ni bila uresničena. S tem v zvezi so se s posebno spomenico obrnili na takratnega ministrskega predsednika Segnija in opozorili vlado na osnovna vprašanja tržaških Slovencev. Pismo slovenskih županov, občinskih in pokrajinskih svetovalcev je izrazilo zahtevo slovenske manjšine, da obveznosti italijanske vlade iz londonskega sporazuma prenehajo biti mrtva točka. Prepis spomenice, naslovljene na predsednika rimske vlade, so slovenski predstavniki istočasno izročili tudi generalnemu vladnemu komisarju dr. Pa-lamari. Kakor omenjajo v krogih tukajšnje slovenske manjšine, na spomenico vse do danes niso prejeli odgovora. Razen tega poudarjajo, da se tudi nobeno izmed v spomenici navedenih nerešenih vprašanj slovenske manjšine na Tržaškem v tem času ni premaknilo z mrtve točke. Med tržaškimi Slovenci je spomenica tedaj naletela na velik odmev. Ocenili so jo kot nujno bilanco petletnega obdobja italijanske uprave na Tržaškem in kot upravičeno zahtevo za uresničenje še neizpolnjenih obveznosti do »Jo-venskega življa v Italiji. V tržaških krogih slovenske manjšine se v zadnjem času pogosto slišijo zahteve, da bi slovenske politične skupine znova skupno nastopile za obrambo narodnostnih pravic. Nedavni poskus bombnega napada na Glasbeno matico v Trstu 'je imel takoj svoj odmev tudi v tržaškem občinskem svetu. Na redni tedenski občinski seji je župan dr. Franzil ostro obsodil napad in izrazil zadovoljstvo, da je bil brez nevarnih posledic. V zvezi s takimi he- varnimi dejanji, kot je bil poskus napada na Glasbeno matico, dejanji, ki so dostikrat posledica pomanjkljive politič-no-moralne vzgoje mladine in netenja lažnih nacionalističnih in rasističnih čustev, velja omeniti tukajšnjo otvoritev razstave o grozotah nacističnih uničevalnih taborišč. Razstavo, ki je vzbudila v Trstu veliko zanimanje, sta organizirali občinska in pokrajinska uprava kot eno izmed akcij za protifašistično vzgojo. Gradiščanski Hrvati zahtevajo svoje šole Glasilo gradiščanskih Hrvatov »Naš tajednik« v svojem zadnjem uvodnem članku ponovno zahteva od aivstrijske vlade, naj s posebnim zakonom zajamči, obstoj in razvoj hrvaških manjšinskih šol na Gradiščanskem, kakor to določa člen 7 državne pogodbe. V zvezi s tem zahteva »Tajednik« izdelavo posebnega učnega načrta za hrvaške šole, prav tako pa tudi imenovanje stalnega šolskega nadzomištva v Železnem, ki bo nadzoroval šole hrvat-ske manjšine. List končno povdarja, da je obstoj hrvatske narodnostne manjšine na Gradiščanskem tesno povezan s šolami v materinem jeziku. Univerzitetni študentje iz Ljubljane med nami Pred nedavnim je prišla na izlet v naše kraje skupina univerzitetnih študentov Inštituta za slovansko filologijo ljubljanske univerze s svojimi profesorji, da so proučevali naše pestre dialekte. Poleg Kanalske doline so si ogledali Rezijo, Tersko in Kmahtsko dolino ter nekatere kraje v Nadiških dolinah. Izletniki pa so se zanimali tudi za zgodovino naših sosedov Furlanov in si ogledali v čedadskem muzeju zgodovinske zanimivosti Longobardov. Naši ljudje so se zelo radi razgovarjali z njimi in v Logu pri Podbonescu, kjer so južinali, so z njimi peli vesele narodne popevke. Kar prehitro je potekal čas in zapustiti so nas morali, kajti izletniški program jih peljal potem še v Gorico, Ogléj (Aquileja), Benetke in Trst. » /mtiip ■n » » Hude ure v naših krajih IZ KARNAHTSKE DOLINE Neme Tele dni bojo začeli djelati nov muost čez Kamahto. Djelo ne žej uzela u apalt impreza Cente.si iz Buje, proget pa je na-ledu inženir Nigris. Ta muost u če beti širok 5 metru, naret pa u če beti u 4 mjes-cih. Tele dni je liniu kors todeškega jezika, ki ga je vodu prof. Cremmesi. Ob koncu so bli ežan.i, ki jih je usih 18 frekventa-torjeu dobro uzdržalo. Kandidati tega korsa so bli izključno mladi judje, ki no majó intenejon jeti u Germanijo na djelo. Ljepo to bi tjelo beti, de bi se taki korsi djelali še u drugih krajih, de bi bó olajšano živenje našim emigrantom, kar no gredo u estero. Viskorša U njem tjednu so umarle u Viskorši kar dvje žene. birraria je Ana Levan - Pičar IZ ŠENTI.ENARSKE DOLINE Gesta v Pikon Vas Pikon, ki leži nad Čemurjem, in ki donas njema nobedne ejestne povezave z dolino, bo preča dobila ljepo ejesto. Z dje-li so že začel pred parimi tjedni in djela 30 djelavcu. Troštajo se, de bo ejesta nareta v parili mjescih in bo dolga 3,5 Km. Stroške bo krila država na podlagi leca o pomoči gorskim krajem. Tud ejesto, ki bo vezala Utano z Jagne-dom, bojo preča začel djelat. Djelo so že dali v apalt imprezi Grimaz iz Fojde. Tisto djelo bo koštalo okuol 12 milijonov lir. Ministrstvo za kmetijstvo (Ministero dell’Agricoltura), provincialna administracija in videmska »Cassa di Risparmio« so na X. konkorsu premiali tud dosti naših kmetov iz gorskih kraju, za-ki so postrojil ali na novo nardil hljeve ali gnojne jame. Preteklo nedeljo so v palači provincialne administracije uša-fal premio teli iz naših kraju: II. premio vsak po 100.000 lir sta usatala Angel špekonja iz Črnega vrha (Podbonesec) in Ivan Sedola iz Platišč (Tipana). III. premio 80.000 lir je ušafu Andrej Lavrenčič iz Črnega, Vrha (Podbonesec). IV. premio vsak po 60.000 lir so uša-fai: Anton Trušnjak iz Trušnjega (Dreka), Lina Cemejac iz Cenebole (Fojda), Ivan Pec-Mandolin iz Podbrda (Brdo) in Tin Levan iz Brezij (Tipana). V. premio vsak po 50.000 lir so ušafal Trakonja Aldo iz Cenebole, Zufferli Matija iz Rukina pri Grmeku, Cher Remo iz Brda v Terski dolini, Negro Romolo in Negro Angel iz Zavrha (komun Brdo), Novak Gino iz Plan di Topol (Brdo), Cenčič Giobattai iz Cmega vrha, Medveš Valentin iz Podvrsiča pri Pod-bonescu, Sitar Dino iz Podbonesca, Tuo-mac Ivan iz Ronca. Ovingcak Danila iz Puoštaka, Bazzarro Jožef iz Tipane, Cor-mons Viktor iz Tipajte, Tin Levan in Nardin Tomažin iz Brezij (Tipana). VI. premio vsak 40.000 lir so ušafal Cenčič Alojz iz Cmega vrha, Bledič Gino iz Kozice pri Sv. lenartu, Kudrič Anton, Lukež Mašera, in Viktor Mašera iz Mašer v Sovodenjski dolini, Bemjak Lovrenc in Drekonja Jožef iz Gnidovce (Srednje), Anton Predan iz Raven pri po domače, stara 78 Ijet an Blasutto Luigia - Močilarjeva pc domače, stara 72 ljet. Naj jima bo lahka domača zemja! Tipana Današnje živenje zahteva, de se usa dje-ia prej ki to more nardijo anu tuo to veja še za »rilancio documentov«. U citadah, ki štejejo čentenarje mijarje judi, se ote-nji dekun-ent u petih minutah, par naš pa, ki nas je le par irijarjeu judi, an še ti ne usi par hiši, muoramo dostikrat čakati za 'dno karto ejeu dan an še več. Zckuò j.tako zavlačevanje? bo preča nareta Zvjedali smo, de so nakazali našemu komunu potrjeban denar za pestrojit vodovod (akvedot). Ta, ki ga imamo donas, je bil naret pred nekaj desetletji in zgubja vodo, zaki so tubi slabi in ga v usjem tjem dougem cajtu ni nobedan postroju. Sada bojo vodovod postrojil in ga tud rin-forčal. Zajeli bojo vodo iz izvira, ki ni daleč od tod in takuó bomo imjel tud ob sušnih mjescih zadost vode. Z djeli bi muorli v kratkem začet, sevjeda če bojo ušafal djeluce, zaki naši možje so vsi po svjetu. Srednjem, Cullino Jožef in Battoia Jožef iz Tera, Ana Mauro iz Črneje, Emilio Benedetti iz Krnic in Berrà Serafino iz Tipane. Premie po 30.000 in 20.000 Ur pa so u-šafal teli: Karlo Marinič iz Grmeka Bu-kovac Angel iz Čedada; Anton Bernjak iz Dreke; Ermenigildo Topatič iz Pod-cerkve; Jožef Petrič in Armorino Petrič iz Podklapa; Faustino Jurman, Peter Vogrič, Jožef Blazutič in Viktor Kjabaj iz komuna Grmeka; Marta špekonja iz Podbonesca; Alojz-Gino Predan in Vincenc Rutar iz Sv. Lenarta; Renato Piccoli in Mario Boreanc iz Sv. Petra Slo-venov; Jožef Predan, Giampietro Ma-tevčič, Natale Kovačecscak, Anton Hvalica in Ivan Garjup iz Sredenj; Albei-rino Fantini, Angel Cormons in Severino Benati iz Tavorjane; Pacifico Cu-letto, Jožef Cher in Giulio Cher iz Brda ; Pio Mischis in Mario Scrignairo iz špjetra; Ivan Dugaro iz Sredenj; Jacuz-zi Riccardo in Valerio Zamparo iz Tavorjane; Tommaso Bon in Celestina Koren iz Čedada; Francesco Bertossi, Rina Kont, Emil Trakonja, Secondo Bor-gnolutti, Ermenigildo d’Andrea in Emilio Mauro iz Fojde; Ivan Kjabaj iz Grmeka; Evgen Butterà, Ermenegildo Žorža iz Podbonesca; Anton Kjačič iz Sv. Lenarta; Flajbani Silvio in Tomazetič Alda iz Špjetra; Ivan Cernoja, Franc Mantinič, Ivan Kromac in Jožef Ošnjak iz Sovodenj ; Benvenuta Loscak, Ivan Kjabaj, Aleksander Predan in Anton Predan iz Sredenj ; Lino Paluzzarano, Alba Jacuzzi, Peter Jacuzzi in Giovanni Guerra iz Tavorjane; Evgen Baloh in Franc Šturma iz Tipane. Profesorji geografije in meteorologi poznajo naše kraje, da so podvrženi poleti hudim nalivom. Ni leta, da ne bi imeli pri nas vsaj tri a,li štiri hude ure, ko pada dež s t2iko silo, da hoče voda vse odnesti. Naši hribi so po dolgi in široki italijanski ravnini prvi, ki ustavijo oblake, ki prihajajo polni vode od morja. V naših bregih je bolj hladno kot v topli furlanski ravnini, in ko butnejo oblaki v naše bolj hladne brege, spustijo vso vodo, ki jo nosijo s seboj. Gozdov pri nas ni velikih, ker je že vse posekano, ampak samo tu pa tam raste kakšno grmovje ali pa prav mlad gozd. Voda, ki pada z vso silo, se nima kje ustaviti in dere v dolino ter nosi zemljo z naših njiv, razdere travnike in se nato še v dolini ustavi in pokrije vse uboge njive na sej ene s sirkom. Imamo zato dvojno škodo: tisto v bregih, ker odnese zemljo in v ravnini pa od vode, ki se ne more odteči tako hitro in poplavi vse njive. Tako je bilo tudi 10. junija. V pbčini Mali obmejni promet skuoz obmejne bloke v naši daželi je nimar večji. Mje-sca maja je bluo’ 630 prehodov več kot aprila in troštamo se, de bo sada v poletju še več movimenta. Zadnje čase vidimo v Nadiški dolini tud dosti juških ljudi, čemo’ rejčt1 juških avtomobilov, ki parhajajo iz Jugoslavije in gredo potlè dol po Italiji. Mjesca maja je bluo’ takole gibanje skuoz obmejne bloke: skuoz štupco 7862 prehodov (1636 iz italijanskega kraja in 6236 iz jugoslovanskega) ; skuoz Učjo v komunu Rezija 557 prehodov (289 iz italijanskega kraja in 268 iz jugoslovanskega) ; skuoz Most na Nadiži 1344 prehodov (106 iz italijanskega kraja in 1238 iz jugoslovanskega) ; skuoz Polavo pri Ceplatiščih 646 prehodov (164 iz italijanskega kraja in 482 iz jugoslovanskega); skuoz Solarje pri Dreki 994 prehodov (326 iz italijanskega kraja in 668 iz jugoslovanskega) ; skuoz Klinac 1032 prehodov (492 iz italijanskega kraja in 540 iz jugoslovanskega) ; skuoz sezonski blok Bokefa pri Topolovem je bilo 58 prehodov iz jugoslovanskega kraja; skuoz Robedišče je bilo 1145 prehodov (44 iz italijanskega kraja in 1101 iz jugoslovanskega; skuoz Hum pa je bilo 74 prehodov iz italijanskega kraja; vsega skupaj je bilo skuozi vse bloke 13.966 prehodov. Štupca Pretekli tjedan si je uzel živenje 45 Ijetni Jožef Hrast. Mož se je zdèu družini zadnje dni razburjen, a nobedan ni uzel tega za serio. Kar so šle žena in hči v senik, so ga zagledale obješenega na tram. Poklicale so judi, ki so hitro prerjezali vrv, a mu niso mogli več pomagat, zaki je biu že mrtu. Ranki zapušča ženo in tri otroke. Špinjon Par nas imamo še nimar navado, de strejamo kar je vaški senjèn ali ob drugih tajšnih prilikah. Preteklo nedeljo je bil senjèn in so tud strejal, a zaključil se je žalostno. Med drugimi, ki so strejal, je bil tud 57 ljetni Jožef Kručil in tega je zajeu ogenj v glavo. Zavoj ran, ki jih je ušafu po obrazu, so ga muorali pejati v spital. Gorenji Mersin V starosti 85 ljet je umru Jožef Zorza, Muhorač po domače. Pravili so mu tud Pico, zaki je nosiu karakteristično brado »pizzo«. Ranki Jožef je bil zlo poznan po vsej Nadiški dolini, ker je bil po poklicu fotograf. Vsi ljudje so se radi hodil k nje- Dreka in Grmek je narasla voda postrgala vso zemljo, pod Ažlo pa se je rajava in gosta voda potokov Kozice in Er-beča, zlilai v Aborno, da ni mogla hitro odtekati in poplavila ves raven svet pod sv. Lenartom. Šuder in voda sta takoj naredila milijonsko škodo na njivah, ker sta uničila sirk, zelenjavo, grah in vse drago, kar je bilo na polju. Taka ura zadene vsaj enkrat na leto ali eden ali drugi kraj naše dažele. Imamo sicer postavo za plačilo odškod-nine proti katastrofalnim nesrečam. Kaj p pa je v očeh birokratov »katastrofalna p’ naravna nesreča«? Takšna, da je naj-manj pol miliarde škode in da še odne- -s. se hiše in ne samo zemljo. Potrebno bi bilo: 1. da se še bolj hitro pogozduje (rimboschimento), 2. odškodnina prizadetim kmetom, ki jim pobere več ko trideset odstotkov pridelka Ce ne bodo pri sedanjih prilikah izgu- Ji bili še tisti redki kmetje, ki pridno ob- f delujejo svoje njive, veselje do dela. mu fotografirat, zaki je znóu dobro djelat svoj meštir in je nimar kajšno zabavno povjedu ljudem, de so pozabili na težko živenje. V prostem cajtu je kljub visoki starosti zlo rad prebjeru žomalje, posebno »Matajur«, na katjerem je bil vseskozi abonan. Ob težki izgubi dragega rankega izrekamo vsej žlahti naše sožalje! Venčpart ljudi našega komuna ni kon-tenta odkar so zvjedali, de so nekatjeri komunski možje proponil, de bi asfaltirali ejesto v Ceplatiščih. Ljudje godrnjajo, zaki vjedo, de bi muoru bit denar, ki ga dajejo komunu za javna djela, razdeljen enakomjerno med vse vasi in de imajo preferenco tiste, ki so ble narbuj oškodovane zavoj hudih ur. Jeronišče in Strmi-ca na primer imajo zlo slabo ejesto, zaki je že več ljet nobedan ne postroja, čeglih bi bla ta ejesta narbuj potrjebna skrbnega postrojenja, zaki leži v tajšnem kraju, de ob dežju voda kar dere po njej. Jal bi, de naj bo za Ceplatišče zaenkrat zadost, zaki tle se je v zadnjih ljetih že dost nardilo, sada naj bi paršle na vrsto še druge buj zapuščene vasi, zaki tud te plačujejo »tasse« ’dnako visoke kot v Ceplatiščih. Tistih '. milijonov lir, ki so bli dani za postrojit ejeste, naj bi se zatud razdelilo med vse vasi. Naj bi »responsabili« pomislili tud na tuo, de je vas Barca, ki leži visoko v brjegu, še brez ejeste. Naj se začne torej djelat to ejesto preden se misli na asfaltiranje v Ceplatiščih. Matajur Pred dnevi je umrla Terezija Goren-ščak - Pinkova mama po domače, stara 82 ljet. Na pogreb so paršli tud njeni sinovi, ki djelajo v Belgiji in Franciji. Uboga žena si je zadnje cajte nimar željela videt zbrane še enkrat okuoli sebe vse svoje sinove, a ker ti živijo daleč od duoma, se ji ta želja ni mogla izpounit. Naj ji bo lahka domača zemja! Sovodnje Ljudska hiša (Case popolari), ki ima dve stanovanji, je nareta. Provincialni oficih za djelo je razpisu konkors in tisti, ki se interesirajo za dobit hišo, naj se obrnejo za informacije na komunski »Ufficio Kravar Umru je Anton Kjačič (Kocu po domače) star 57 ljet. Zapušča ženo in dva sina, ta oženjena. Zlahti dragega rankega Antona izrekamo naše sožalje! Sv. Pavel pri Srednjem Ni dougo od teca, de so začel djelat tisti kos ejeste, ki gre o a britofa in ejerkve' pruot glavni ejesti. Tisto ejeste je zlo-kor-lo nardit, zaki je težavno prenašat mrtve na britof po ozki poti, ki vodi tja. Tisto djelo bojo nardil s fondi, ki jih je dau na razpolago »Ente di Economia Montana«. Oblica - Ravne Pretekli tjedan je parila nad naše vasi huda era, ki nam je riardila dosti škode. Dež je iiu ku iz kangle in zdjelo se je, de bo voda oc nesla še hiše. Utargalo se je nih 50 plazov in računajo, de je bilo več taužentov kobičnih metre zemje odnesenih v dolino. Tud iz njiv, ki leže po brje-geh, je voda odnesla vso rodovitno zemjo s pardjelki vred. Zavoj hude ure so naši kumeti utarpjel več milijonu lir škode. Troštamo se, de nam bojo paršle na pomuoč autorità in nam pomagali v tej ali oni formi. Ker je biu skoraj ves letošnji pardjelek uničen bi bilo glih, de bi nas oprostil za to ljeto plačevanja dajil, saj pravzaprav jih ne vjemó s čim plačati. di Collocamento« ali v Čedad, kjer bojo ušafal module za naredit domando. IZ POD KOLOVRATA Zavrt pri Dreki Te dni smo zvjedali, de je juška zemja pogoltnila še ’nega našega človjeka. V Belgiji je umru zavoj suikoze d6 ljetni Anton Guš iz naše vaši, ki je djelu več ljet v tamkajšnji1, karbenovih minjerah. Tam si je nakopu minatersko boljezen, za ka-tjero je tud umru. Nekaj ljet je uživu penzion na malem posestvu, ki si ga je kupi1 v Belgiji in nimar se je troštu, de se m» bo zdravje obamilo na buojše in de bo paršu pogledat domačo vas. Vse njegove pregete je prekrižala smrt, ki ga je spravila v prezgodnji grob, Ranki zapušča ženo in otroke, katjerim izrekamo naše sožalje! Brdo pri Grmeku Vsi naši ljudje so naravno zelo inteligentni. loaa kaj jim pomaga vsa naravna | bistra pamet, če pa nimajo na razpolago dobrih šol. Iz profesionalne šole v Spetru je mladi Aldo Marinič iz Dolnjega Brda pri Grmeku pokazal koliko strokovnjakov bi imeli, ako bi le imeli dobre šole. V špetru je bil na »gari« za zidarje narbolj- , ši, poslali ga bodo v Rim in še naprej, £e bo tam zmagal. Koliko Mariničev bi imeli pri nas, če bi imeli dovolj dobrih elc • mentamih in profesionalnih šol. Tako P1' imamo edino profesionalno šolo v SpetrU-Marinič je eden in mu vsi čestitamo K uspehu. Lahko pa bi imeli v vseh meštir-jih in raznitr šolah nekaj sto puobov a Marinič, ker so vsi naši ljudje zelo inte-ligentni. Tisoče naših ljudi je propadlo sedaj na težkem delu in dobilo razne bo-lezni. zločin je proti našemu ljudstvu, d9 mu ne dajo dobrih šol. Slaba šola je je**' ka, tuberkuloza za dobro in naravno inte-ligentno ljudstvo, kot je naše. To je edini most v Prosnidu, če ga lahko tako imenujemo, skozi katerega morajo hoditi domačini, če hočejo priti do svojega komunskega sedeža v Tipano. O tem naj bi seznanili prefekta, ko bo prišel prihodnji ponedeljek v naš komun j:m 111 n i mi imi i il i n n i n 11 na 11 n i iiiii i mi hi miniai i i mi i h iiiiii i ■ i i i im i i i i ■ i i i i i ih i i i i i i i i i ih i i i n n OB PRISOTNOSTI PROVINCIALNIH OBLASTI 100 premiernih kmetov iz naših krajev 11 III I I I III lil Iill|||ll!l;lilll!|ll!|ll>l;|l|!lll1!lllllli:i!lllllllllll!llllllll1ll1I lili MIMHIIII I I I I I I I I III |;|l|!|l|l|l|[|lllllliriiHll|ll Itili 11 HI 11 I« , Sv. Peter Slovenov (iiiniiii'i'iiii'niii'i'i'i'i'iiinniiii'ii’iiiiniiiiniiiii'i'ii'i‘iiniiiiiii'i'ii'ii'1 lini irim iiiiirrir»»» mini 111 rm 11*•unm««'*1 IZ SOVODENJSKE DOLINE Hočemo biti tratani vsi enako Iz naše novejše zgodovine Reki, pregovori, uganke Pred petdesetimi leti je v zimi 1910-1911 mladi duhovnik Josip škur pomar gai našim ljudem ustanoviti v Klodiču ljudsko hranilnico in posojilnico. Na dolgo in široko so razpravljali, kakšna naj bo hranilnica in kako naj deluje. Na predlog duhovnika škura so sklenili, naj se uraduje, govori in piše v italijanščini j.n tudi v slovenščini, ker je ta jezik vlagateljev in dolžnikov. Začasni odbor je razposlal po vaseh okoli Klodiča •okrožnico, v kateri je bilo rečeno, da se bo poleg italijanščine uporabljala tudi slovenščina. Zato poziva okrožnica vse ljudi po nsdiških dolinah, naj se vpišejo v hranilnico. Kot tolikokrat poprej in tolikokrat kasneje so se nekateri italijanski nacionalistični krogi razburili in začeli v lokalnem listu »Patria del Friuli« strupeno gonjo proti hranilnici in proti vsemu, kar je slovenskega v naših krajih. Odrekali so Slovencem pravico do lastnega jezika v cerkvi, v šoli, v lastnih organizacijah. Takratni laški nacionalizem je bil tako strupen, da ni dopuščal nobenega drugega jezika v Italiji kot italijanskega. Naši ljudje se pa tega besnega napada niso ustrašili, ker so vedeli, da je tak napad krivičen in da imajo kot Slovenci pravico do uporabe svojega jezika v javnem življenju. Nekdo je poslal iz Klodiča dopis v »Riečki Novi list« na Rijeki, v katerem je ugotovil pravico furlanskih Slovencev do obstojal in rabe svojega materinskega jezika. »Riečki Novi list« je objavil dopis iz Klodiča dne 12. III. 1911 št. 61. Na prošnjo dopisnika je poslal še v Klodič deset izvodov članka. Na Reki so seveda članek brali, nekdo ga je prevedel v italijanščino in ga poslal v Rim velikemu italijanskemu dnevniku »Giornale d’Italia«. Vloga »Giornale d’Italia v italijanskem nacionalističnem in kasneje fašističnem ter po zadnji vojski spet nacionalističnem gibanju Italije je poznana. Zato je list aprila 1911 napisal dolg članek, v katerem je napadal poskus navadne kmečke hranilnice. V slovenskem uradovanju nameravane hranilnice v Klodiču, je Giornale d'Italia po takratni politični modi videl panslavistično .nevarnost v tem, dai se pozivajo Slovenci, naj ostanejo verni svojemu materinemu slovenskemu jeziku, naj ostanejo Slovenci. Seveda so še razni drugi italijanski listi posnemali napad proti Slovencem v Furlanski Sloveniji. Med njimi je po svojem drugače demokratičnem stališču in svoji vodilni pomembnosti v italijanskem tisku napisal članek o nesrečni hranilnici v Klodiču z vsemi pogubnimi posledicami za. obstoj in enotnost italijanske države še milanski »II Secolo« z dne 13. Vil. 1911. Veliki članek pod naslovom »Slavia Italiana« je vseboval dopis iz Čedada o hranilnici in o dopisu v »Riečkem Novem listu«, dalje da dobro napreduje italianizacija Furlanske Slovenije, ker morajo otroci slovenskih družin v Slaviji italiani obiskovati le italijanske šole. Z veseljem ugotavlja pri tem »II Secolo«, da nosijo že nekateri kraji s slovenskim prebivalstvom italijanska topografična imena. Komaj štiri leta za temi krivičnimi in nepoštenimi napadi v navedenih velikih italijanskih listih je izbruhnila vojna med Italijo in Avstrijo. ‘Vsi v Italiji vedo, kako so se obnesli v krvavi preizkušnji člani začasnega pripravljalnega odbora hranilnice v Klodiču: Bojevali so se po vseh hribih proti avstrijski vojaščini in tudi proti avstrijskim Slovanom, ki so bili mobilizirani v avstrijski vojski. Nekateri so padli, nekateri so bili ranjeni in nekateri odlikovani. Ljudje znajo povedati, da je bilo ravno med tistimi, ki so napadali zavedne Slovence in dobre državljane, precej imboškatov in še kaj hujšega. V drugi svetovni vojski se je ta žar lostna. komedija ponovila. Napadali so naše zavedne Slovence pred in med fašizmom, ko je pa šlo za krvavo preskuš-njo so šli naši zavedni, Slovenci na vse fronte in ko je bilo treba reševati Italijo pred fašizmom in nacizmom, so spet zavedni Slovenci Furlanske Slovenije vzeli puško v roke in po grmovju o-koli domačih vasi prelivali kri za novo Italijo. Kaj bi govorili pa o tistih, ki so nas med dvema vojskama napadali. Bolj sramotno kot so se oni, se ni nobeden v zgodovini naših krajev poskril po najbolj skrivnih luknjah. Objavili smo napade iz leta 1911 v pouk ne samo našim ljudem ampak tudi vsej pošteni in demokratični italijanski javnosti. Koliko časopisnih viharjev je doživelo naše ljudstvo v Furlanski Sloveniji v zadnjih sto letih: Začelo se je že koj z letom 1866 in se nadaljevalo v krajših in daljših razdobjih vse do Končno smo dočakali, da je nastopil tudi v Vidmu slovenski pevski zbor. Zadnje dni letošnjega maja je na tekmovanju pevskih zborov, ki ga je priredila RAI (Radio Audizioni Italiane) v spomin A. Illersberga- med 23 zbori nastopil tudi slovenski tržaški mešani zbor »Jacubus Gallus« pod vodstvom prof. Ubalda Vrabca. Pel je najprej G.P. Palestinija »Nessuno visse giammai più di me« nato pa starega slovenskega komponista Jacobusa Gallu-sa-Fetelina: »Ecce quomodo moritur ius-tus«, dalje »Christum natum« in še »Ave Maria«. Po teh latinskih verskih pesmih je zbor zapel še tri jugoslovanske pesmi: »Veter« od Vrabca, »Lan« od Lajevca in »Skoči kolo« od Papandopula. Slovenski tržaški zbor je ne samo dosegel prvo mesto v svoji kategoriji A za klasične kompozicije, ampak je navdušil videmsko publiko, ker je pač, kot je pisal glasbeni kritik »Messaggeru Venetu«, pustil za sabo vse ostale zbore. Mi Slovenci iz Furlanije dobro vemo, da se s slovenskimi zbori ne morejo zlepa meriti zbori drugih sosednjih narodov. Saj še mi pojemo boljše kot bližnji Furlani, ki imajo nekaj dobrih pevskih zborov, mi smo pa brez dirigentov, brez pevskih društev in kar zapojemo, zapojemo po tem kar smo se naučili od starih ali pa po radiu. Nam je pač kot vsem drugim Slovencem prirojen naravni dar, da znamo v zboru lepo peti. Kaj bi šele bilo, ako bi imeli dirigente in ako bi smeli se v mi- današnjega dne. Ni ga italijanskega lista še tako vplivnega, demokratičnega a,li pa nacionalističnega, ki se ne bi kdaj v svoji zgodovini na široko razpisal o nas. Po navadi zmeraj netočno, napačno in več ali manj strupeno. Mi to po vako dolgi skušnji sedaj bolj razumemo te nepojmljive napade. V mladi Združeni Italiji skoraj ni bilo gibanja, ki ne bi bilo vsaj deloma okuženo z nacionalističnim gibanjem. Vsi, listi in italijanske stranke, so plačevale svoj davek nacionalizmu, veseli zaradi osvoboditve in združitve, pijani nacionalističnih fraz in patosa. Fašizem je le z manj pameti in z večjo nekulturnostjo nadaljeval tradicijo predfašistične, meščanske Italije. Razna socialistična gibanja ob koncu devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja so s svojimi stališči o inter-nacionalistični povezavi socialističnih gibanj v svetu vsaj dopuščala možnost, da obstoje tudi druge skupine državljanov, ki niso italijanske narodnosti, ki ne u-porabljajo doma italijanskega jezika, a so vendarle italijanski državljani, ki i-majo iste pravice glede svojega materinega jezika kot Italijani. Ker poznamo strahotno nacionalistično navlako učnih knjih in programov v italijanskih šolah vseh vrst, ne moremo biti optimisti, da se ne bi napadi prejšnjih iz komaj preteklega desetletja nadaljevali. Mnogo se je izboljšalo, in priznajmo, drugačen veter veje v Evropi in po vseh drugih kontinentih. ru učiti pesmi! Upamo, da bo do tega prišlo in da nam bodo v tem pomagali tržaški in goriški Slovenci. Skoda, da niso po naših vaseh vedeli, da bo pelo v Vidmu 23 zborov in med njimi en slovenski. Prav gotovo bi jih prišlo iz naših vasi več ljudi, ki radi slovensko pesem poslušajo. Tako pa se nas je zbralo na koncertu samo nekaj slovenskih ljudi, ki živijo v Vidmu. Kar ni bilo slabo, pa je to, da se je sploh pelo slovenski v Vidmu. Cernu ne bi pel neki slovenski zbor v kakšnem kraju Furlanske Slovenije? Pel naj bi slovenske, furlanske, italijanske in še kakšno latinsko pesem. Saj vsak količkaj dober slovenski zbor zna peti v treh ali še več jezikih. Dvoran res nimamo ali pa so zelo majhne. Pel bi pa lahko na odprtem na kakšnem dvorišču. Ljudi je sicer zdaj poleti malo pri nas ali nekaj ljudi pa je le doma, ki bi se kakšno nedeljo v juliju in avgustu nabrali iz raznih vasi skupaj. JABOLKO (Češka Narodna) Sem deklica mlada, jem jabolka rada, če očka jih kupi in mamca olupi. Jazbec se obrne šele o svečnici, če je dobro vreme, drugače še spi naprej. Ce je na svečnico oblačno, se kravje zjedi iz jasli postelje; če je jasno, pa je zjedi treba še shraniti. Ce je o svetem Martinu jasno, je drva treba samo sekati; če je oblačno, jih je treba pristaviti, da se bodo videla iz snega. Kjer je kad, je še nimer ka V' Ce toča poškoduje vinograd Tudi s tem mora računati vinogradnik V takem primeru mora takoj po toči napraviti načrt dela in ga tudi začeti takoj izvajati. Takoj- je treba pripraviti raztopino modre galice za škropljenje, drugi pa morajo s škarjami v vinograd. Odstraniti je treba vse polomljene in nalomljene poganjke in vse raztrgane liste. Kar pa je toča odbila in kar smo porezali, ne smemo puščati na tleh, ampak moramo spraviti v koše in odnesti iz vinograda, ker drugače bi se laliko razvila huda peronospora. Takoj za rezači pa mora iti škropilnica in nekaj ur po toči morajo biti trte (vinike) že poškropljene. če bi bila toča posebno huda in bi odbila večino mladih poganjkov, bi bilo potrebno trte skoraj obrezati kot v zimskem času. Pri tem delu moramo skrbeti predvsem za les naprej. Če bi bila toča junija meseca, potem ni posebne skrbi za les za naprej, ker trta zopet požene. Drugače pa je, če bi bila toča pozneje in bi mladi les več ne dozorel. V takem primeru se lahko manj odreže, zato pa je treba bolj skrbno poškropiti celo trto. nica odteka in se izgublja brez vsake koristi. Ali ne bi lahko pravočasno razvozili gnojnico po koruzi, po krompirju, ali po travniku? Kompost je zelo koristen gnoj in bi si ga moral pripraviti vsak kmet. NE DRŽITE KISA V KLETI Ne držite "kisa v kleti posebno ne v toplih, poletnih mesecih. Zaradi visoke toplote se kisove kvasnice hitro razmnožujejo, okužijo zrak, posodo in orodje ter jih je pozneje zelo težko uničiti, če imate v kleti tudi vino, potem pa kisa sploh ne smete držati v istem prostoru. PO KOŠNJI NA TRAVNIKE KALIJEVO SOL pič (pennello) rad pušča črte in neena- i IIM II 1111III lil.l 1111111111 II I III 1111 II 11 l-l I II II I II 11111 II I ■ 11 11 111111111111 II 111111 II 1111111111 ! | II || 111111 Kako rabimo trokar Zaradi nepazljivosti napade v teh me secih marsikatero žival napenjanje, če ni mogoče poklicati takoj živinozdravni-ka (veterinarja), naj živinorejec pokliče kakšnega izkušenega moža in če tudi takega ni v vasi, naj si pomaga sam : seveda s trokarjem, ki ne bi smel manjkati pri nobenem skrbnem živinorejcu. Kaj je trokar? To je malo bodalce, ki je v posebni nožnici. Ta je odprta na obeh koncih in bodalce sega skozi nožnico. Trokar rabimo takole: Na levi živalski lakotnici — približno sredi med zadnjim rebrom in kolkom — odstranimo dlako za približno en desetlirski novec (moneta da 10 lire). Z levo držimo trokar (z nožnico vred) narahlo na koži, nakar z desnico udarimo po trokarjeve-mu ročaju, tako da se celi trokar do ročaja zarije skozi kožo. Takoj nato vlečemo bodalce polagoma iz nožnice, ki ostane na svojem mestu, popolnoma ne smemo izvleči bodalca iz nožnice, ker bi v tem primeru nabrani plini — ki so ur-žuh napenjanja — prehitro uhajali in bi to bilo za žival škodljivo, če je napenjanje ponehalo, pustimo trokar vseeno kakih pol ure v lakotnici, nato ga pa izvlečemo z nožnico vred in rano razkužimo z jodovo (tinkturo. Razume se, da mora biti trokar vedno čist in dizinfetiran, na noben' način ne sme biti rjast. Najbolje pa je, da preprečite napenjanje, kar se pravi: ne dajati živini rosne ali ugrete trave. MUHE NA GNOJIŠČU Največ muh se zaredi v hlevskem gnoju in potem na gnojiščih in zato jih je treba tukaj uničiti. To dosežemo z apnenim cianamidom (calciocianamide) na tole vižo: Hlevski gnoj razprostremo po gnojišču v ne preveč debelih plasteh (o-koli 20 cm debelih). Po vsaki plasti gnoja raztrosimo prav malo apnenega cianamida in poškropimo z vodo. Ta raztopina, ki je zelo jedka (močna), uniči vse ličinke muh. Istočasno pa se obogati hlevski gnoj z dušikom, ki je najbolj dragocena hrana za rastline. Pametno gospodarjenje z gnojili je pokazalo, da je pravilno dajati na travnike kalijevo sol v dveh odmerkih in to prvega v pozni jeseni ali zgodaj spomladi in drugega po prvi košnji, ne pa dajati samo v jeseni ali samo spomladi, če travnik, ki ga večkrat kosimo, dobi vso kalijevo sol naenkrat, ga seveda več porabi (ponuca) trava prve košnje in zato ga ima trava druge košnje premalo, če pa trosimo kalijevo sol v jeseni in po prvi košnji, so jo deležne tuai trave druge košnje. Gnojenje travnikov v dveh odmerkih (jeseni in po prvi košnji) priporočamo predvsem na revni zemlji, ki jo je treba s kalijem močno gnojiti (300 - 1000 kg na ha). Z rednim in stalnim gnojenjem si dobre trave in detelje toliko o-pomorejo, da prerastejo lačne trave. Seveda, da samo gnojenje s kalijevo soljo še ni vse. Potrebno je polno gnojenje s kalijevo soljo z dodatkom vseh drugih gnojil. GNOJ IN GNOJNICA Kar je suša, posebno v poletnih mesecih, je gnoj na marsikakšnem gnojišču slamnat in izsušen. Razume se, da ne bo gnoj na tak način dobro zorel in da ne bo dosti vreden. Vse drugače pa je z gnojem, če ga polivate z gnojnico. Če je kakšen večji naliv ali če dalj časa dežuje, opazimo marsikje, da so gnojne jame preveč polne in da se gnoj- CEPITE VRTNICE Od sedaj pa vse do septembra meseca, lahko cepite vrtnice (rose). Zgodaj cepljene bodo letos pognale, pozno cepljene pa drugo leto. Cepite v oko. šipka in divjih vrtnic je pri nas dosti. Kako-lepe so hiše, kjer cvetejo vrtnice. Ob lepem cvetu pozabite še na druge skrbi. Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Reg. Videmske sodnije št. 47 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica žena zjutraj kuhala kosilo. Postavila ga je ven na dvorišče, da bi se zunaj pokuhalo. Divjemu možu je kuha od daleč zadišala in se je tiho priplazil k hiši ter kosilo odnesel. Opoldne je gospodar prišel z dela domov h kosilu. Obeda ni bilo. »Kje je kosilo?« Žena mu je potožila, da je skuhala kosilo, ga postavila na dvor, a je skrivši prišel divji mož in ga odnesel. Gospodar se je raztogotil in je sklenil, da se bo nad divjim možem maščeval. Ženi je naročil, naj drugi dan kosilo spet postavi na dvorišče, on pa bo s sekiro divjega moža počakal za vrati. In res, drugi dan se je kosilo spet vabljivo kadilo na dvorišču. Divjemu možu so se vnovič pocedile sline in se je spet tiho priplazil k gorkemu kosilu. Že ga je hotel pograbiti, tedaj pa pridrvi izza vrat gospodar Jereb in divjega moža s sekiro tako močno kresne v nogo, da se mu brž kri pocedi. Divji mož se je le s težavo otel. Tekel je v hosto z ranjeno nogo in jokal in jokal. Za sabo je puščal veliko krvavo sled. Globoko sredi gozda, kjer je imel divji mož v leseni bajti svojo družino, divjo ženo in divje otroke, so ob neutolažljivem joku divjega moža onemele vse živali. Zakaj tudi divja žena in divji otroci so zavekali in zapjakali ob nesrečnem, ranjenem očetu. Divja žena je zajadikovala : ' i »Saj sem ti že često rekla : »Ne hodi iz gozda ! Pusti krščanske ljudi v selih in na polju! Kaj se brigaš zanjeI Naj jedo oni svoje, mi bomo pa svoje!« Od tistih dpb ni nihče več videl mjèrsinsjcega divjega moža. «c “ RAJSKA GOSPA (Viskorško narečje) Tu v Viskorše ta par Teru te bla huda pešta. Dosti judi te vmarlo. Kumij so delali bare (krste). Judje so vi-jali roke v ajer (zrak). Majden nje vjedu, ka b’ muoru narest. Na čečica, Lucija, je gonila past ovce na visoko oro (goro). Neki dan njej se perkazala Marija an je jala: »Bježi dou u vas an rec’ juden, če čejo, da bo finila pešta, muorajo narest cerku an jo klicat sveta Trojica ! Ce ne, ne bo maj finila pešta !« Čečica je jala, de ji ne bojo vervali. Marija je rešpon-dala (odgovorila) : »Da t’ bojo vervali, ložim mojo nogo na kamen, da se bo vidla moja štanperija !« Čečica je jala, de ne bojo h teli pridet judje gledat u oru. Zatuo, je jala, naj pride buj blizù vasi. Marija an čečica so šle do vasi. Kada §p prišle blizu tele vasi, se je Marija stavla an jala y »Jist ne muorem iti buj naprej ku tle. Bom naredila tle šenjo (znamenje) gor na dan kamen an okou kamenja no čjo rasti ne ljepe rože, ki to jih ne bo nikamer na svje-tu kompanjèh (podobnih)!. KMarija jala % besjed£ je nje bluo več videt’. Čečica je pogledala tisti kamen an je vidla, da sej pozna gor štamperija Marije an ruoka. Ma okou kamenja so rastle ljepe rože. Čečica je šla domu an te je povedla tou, k’ je Marija jala.J * OFFICINE Ercole Martini UDINE Via Cisis telef. 43-86