Leto 181)2. 409 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XIX. — Izdan in razposlan dne 12. marca 1892. (Obsega štev. 44.-48.) 44. Dopustilnica z dné 12. januvarja 1892. L, za lokalno železnico iz Welsa v Unter-Rohr. Mi Frančišek Jožef Prvi, po milosti Božji cesar avstrijski, apostoljski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimérski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski; vojvoda lotarinški, salcburški, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenje-sleški in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd. Ker je družba lokalne železnice Wels-Aschach zaprosila, da bi se ji dalo dopustilo, zgraditi lokalno železnico iz Welsa v Unter-Itohr, ter po nji vršiti obrat, vzvidelo se Nam je, z ozirom na občo korist tega podjetja, imenovani družbi to dopustilo na podstavi zakona o dopuščanji železnic z dné 14. septembra 1804. 1. (Drž. zat. št. 238.) in pa zakona z dné 17. junija 1887. 1. (Drž. zak. št. 81.) potem zakona z dné 28. decembra 1890. 1. (Drž. zak. št. 229.) podeliti takö-le: §- 1- Družbi lokalne železnice Wels-Aschach dajemo pravico, da zgradi lokomotivno železnico, katero bo izvesti kot lokalno železnico s pravilno raztečino od postaje Wels na progi državne železnice Dunaj-Salcburg preko Steinhausa in Kremsmiinstra v Unter-Rohr v stik sè železnico po kremški dolini, in da vrši po nji obrat. §• 2, Železnici, ki je predmet te dopustilnice, dodeljujejo se nasledne ugodnosti : a) Oprostitev od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih sklene podjetje lokalne železnice, za vse vloge, ki jih vpodâ, in za druge listine, ki jih naredi; dalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, naposled za druge uradne posle in uradne izdatke v tu doli povedane namene, namreč: 1. v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat do časa, ko se začne ta obrat; 2. v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta. (Sloveulach.) Gl Te ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopanja v spornih stvaréh. b) Oprostitev od kolkov in pristojbin za izdajo predstvenili zadolžnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopustili! ustrezno opremo, sè začasnicami vred, in pa od pre-snemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišč na konci prvega obratnega leta (lit. a, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti, in katere po veljajočih zakonih pristojé občinam ali drugim samoupravnim družbam; c) oprostitev od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te do-pustilnice; d) oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih pristojbin kuponskih, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se vtegnil uvesti s prihodnjimi zakoni, na dobo J do 10. oktobra 1915. leta. ki so dolžni te ceste vzdrževati, oziroma tistih obla-stev ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico, dajati privolitev v porabo ceste. §• 5. Dopustna doba in ž njo vred v §. 9. lit. h) zakona o dopuščanji železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računeč od dné, katerega je bilo dano dopustilo za progo Wels- (Haiding-) Aschach (10. oktobra 1885. 1.), ter preneha, ko ta rôk izteče. Državna uprava smé izreči, da je koncesija tudi pred iztekom zgorenjega rokü izgubila svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. ustanovljene o pričetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se prestop roku ne mogel opravičiti v zmislu §. 11., lit. h) zakona o dopuščanji železnic. §• 3. Družba je dolžna, takoj pričeti gradnjo železnice, imenovane v §. 1., dovršiti jo najdalje vpoldrugem letu, počenši od današnjega dné, in dodelano železnico izročiti občemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo. Da se bode držala gorenjega roku za gradnjo, dolžna je družba na zahtevo državne uprave dati kavcijo, položivši 10.000 gl. v gotovih novcih ali vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev ali pa v hranilničnih vložnih knjižicah. Ako ne bi izpolnjevala zgorenje dolžnosti, smé se izreči, da je ta položnimi propala. §•4. Da izdela dopuščeno železnico, dodeljuje se družbi pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov. Ista pravica se družbi dodeljuje tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi sc imele narediti in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javnem interesu. Ako bi se v napravo dopuščene železnice zahtevale javne ceste, naj družba dobi privolitev tistih. §• 6. V ostalem je šteti v §. 1. imenovano železnico za celovit dél podjetja lokalne železnice, ki je predmet dopustilnice z dné 10. oktobra 1885. 1. (Drž. zak. št. 152.) za lokomotivno železnico iz Welsa (Haidinga) v Aschach na Donavi, in na njo je zmisloma uporabljati določila §§. 5. vštevši do 8.. potem 11. vštevši do 1 4. v zgoraj omenjeni do-pustilnici. Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zoper to, kar ustanavlja le-ta dopustilnica, in dodeljujoč družbi pravico, zastran izkazne škode zahtevati povračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, kar se v nji določuje. V spričalo tega izdajemo to pismo, navdarjeno z Našim velikim pečatom, v Našem državnoglavnem in prestolnem mestu dunajskem dvanajstega dné meseca januvarja, v letu odrešenja tisoč osem sto dvaindevetdesetem. Našega cesarovanja štiriinštiride-setem. (L^) Frančišek Jožef s. r. Tanite s. r. Steinbuch s. r. naequelieiii s- r. 45« Ukaz trgovinskega ministerstva z dne 11. februvarja 1892. L, s katerim se razglaša poštni dogovor z Lloydom z dné 31. decembra 1891. I. Na podstavi člena XX. v plovstveni in poštni pogodbi z Lloydom z dné 1:2. avgusta 1891. 1. (obseženi v Državnem zakoniku, izdanem dné 2. avgusta 1891. L, pod št. 106.) sklenil se je dné 31. decembra 1891. 1. med ministrom za trgovino in med parnoplovslvenim podjetjem avstrijsko-dger-skega Lloyda poštni dogovor,ki se v naslednjem razglaša, da bo veljal za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Poštni dogovor, sklenjen dné 31. decembra 1891. 1. med ministrom za trgovino in med parnoplovstve-nim podjetjem avstrijsko-ogerskega Lloyda. Na podstavi člena XX. v plovstveni in poštni pogodbi z Lloydom z dné 12. avgusta 1891.1. sklepata ministerstvo za trgovino in parnoplovstveno podjetje avstrijsko-ogerskega Lloyda nasledni poštni dogovor: §• 1. Obseg poštno-odpravne službe lloydove. Dolžnost Lloyda, odpravljati poštne pošiljatve, razteza se v zmislu člena XIII. plovstvene in poštne pogodbe na listovno-poštne in vozno-poštne pošiljatve vsake vrste. Z vozno-poštnimi pošiljatvami se razumevajo vse na Avstrijsko-Ogerskem vozno-poštno karto-vane pošiljatve, to je poštne pošiljatve nakladnega blaga z napovedjo vrednosti in brez te napovedi, listi z novci, potem poštni zvežnji (zavezki, paketi, Colis postaux) z napovedjo vrednosti in brez take napovedi in pa vrednostni listi mednarodnega prometa. §. 2. Poštni posli lloydovih agentov. Poštni opravki, ki jih imajo agenti avstrijsko-ogerskega Lloyda v zmislu člena XVI. plovstvene in poštne pogodbe, obsezajo vzprijemanje, karto-vanje in vročevanje listovno-poštnih pošiljatev, vrednostnih listov in poštnih zvežnjev (Colis postaux), nadalje poštno nakazovanje in pa pobiranje in zaračunjanje dotičnih pristojbin, ter se morejo raztegniti tudi na poštno-naložno službo, dalje na vso vozno-poštno službo in pa, na podstavi poprejšnjega domenka z lloydovo upravo, tudi na druge veje poštne službe, ki so v poštnem prometu že uvedene ali se še uvedb. Ako bi poštna uprava več ne marala, da bi lloydove agencije vse poštne posle ali nekoliko teh poslov oskrbovale v posameznih pristaniščih ali v obče, ne pristoji parnoplovstvenemu podjetju ni ugovor proti temu niti pravica do odškodovanja. §• 3. Frankovanje. Vozno-poštne pošiljatve in listi z novci, ki se nadalje odpravljajo po llovdovih ladjah, smejo se ali do namenišča frankovati ali nefrankovani oddati pošti. Poštnina (franco) se sestavlja iz: 1. pristojbine za odpravo po poštnem zavodu; 2. pristojbine za odpravo po Lloydu. Poštna odpravnina naj se odmerja po veljavnih poštnih tarifah, lloydova odpravnina za pošiljatve, pri poštah v odpravo oddane, prav takö po dotičnih postavkih, stoječih v poštnih tarifah; za poštne pošiljatve pa, ki se Lloydu v takih krajih, kjer ni za oskrbovanje poštne službe poštnih uradov (lloydovih poštnih ekspedicij), naravnost za vožnjo predadö, po postavkih obče lloydove tarife, s pridržkom znižbe tarifnih postavkov, katera se vtegne pozneje kedaj dogovoriti. V takih slučajih, kjer poštni uradi ne morejo izračunih lloydovih pristojbin ali lloydovi služniki ne morejo izračunih poštnih pristojbin, treba je te pristojbine pozneje pobrati po frankovnicah, ki se pridado pošiljatvam. §. 4. Povračilo za postno vožnjo. Poštne pristojbine, ki jih Lloyd jemlje za fran-kovane vozno-poštne pošiljatve iz onih krajev, kjer ni poštnih uradov (oziroma llovdovih poštnih ekspedicij), ki jim je izročena vozno-poštna služba, kakor tudi za nefrankovane vozno-poštne pošiljatve v take kraje, povrača Lloyd poštnemu zavodu obračunoma. Listovno-poštne in vozno-poštne pristojbine, ki jih lloydovi agenti, katerim je izročeno oskrbovanje poštnih opravkov, pobirajo v zmislu §. 2., naj oni — kolikor se slučajema ne vkrene kako drugo ukazilo — odpravljajo c. k. blagajnici poštnega ravnateljstva v Trstu. §■ 5. Povračilo za morsko vožnjo in zavarovanje pošiljatev. Lloyd mora v zmislu člena XIV. plovstvene in poštne pogodbe listovno pošto in uradne vozno-poštne pošiljatve odpravljati zastonj. Za vožnjo zasebnih vozno-poštnih pošiljatev, in pa za trud, ki ga ima Lloyd s predajanjem in prevzemanjem listovno-poštnih in vozno-poštnih pošiljatev po načinih, ustanovljenih v §. 7., priznava se Lloydu poprečno povračilo letnih šestdesettisoč (60.000 gl.) goldinarjev avstr, velj., katero se mu bo izplačevalo v četrtletnih obrokih po dospevanji. Poleg tega se Lloydu obračunoma povračujejo pošiljatve se držeči stroški in pa po tarifi, ustanovljeni v §. 6 , pristojbine za zavarovanje vozno-poštnih pošiljatev v slučajih premoči, vštevši morsko nevarnost, in za vožnjo vozno-poštnih pošiljatev iz pristanišč in v pristanišča indijsko-kitajske men. Zavarovalne pristojbine, ki jih je povrniti, naj se za pošiljatve, ki jih je voziti od pošte do pošte, odmerjajo na podstavi skupne vrednosti pošiljatev. zabeleženih v eni in isti vozno-poštni karti (raz-kaznici, nakladni karti, Feuille de route ali Feuille d'envoi). V slučaji, kadar bi bilo eno in isto pošiljatev med vožnjo treba vpisavati v raznovrstne karte (vozno-poštne karte, elenke itd.) opraviti je dotično povračilo samö na podstavi prve vozno-poštne karte, v kateri je poslatev bila zabeležena, in to ne glede na čas, kako dolgo se odprava pošiljatve ustavi kje v kakem na poti ležečem pristanišči. Za vozno-poštne pošiljatve v take kraje ali iz takih krajev, kjer ni poštnih uradov, oskrbujočih vozno-poštno službo, odmerja se zavarovalnina, ki jo je povračati avstrijsko-ogerskemu Lloydu, po vrednosti vsake posamezne pošiljatve. §. 6. Lloj dova tarifa. Za vozno-poštne pošiljatve v pristanišča in iz pristanišč indijsko-kitajske men' naj veljajo v obči lloydovi tarifi obseženi pristojbinski postavki po teži in vrednosti s pridržkom znižbe, ki se morebiti pozneje dogovori. Zavarovalnina za vozno-poštne pošiljatve v domača (tozemska) pristanišča in iz njih se ustanavlja na 5 kr. b. v., v druga evropska in vsa levantinska pristanišča in iz njih na 10 kr. b. v. za vsakih 100 gl. b. v., a za vozno-poštne pošiljatve v druga pristanišča in iz njih na postavke obče lloydove tarife — s pridržkom poznejše znižbe, ki se vtegne dogovoriti, — pri čemer ne bodi nikake vpisnine, vladjalnine in druge kake postranske pristojbine, brez razločka, je li ali ni obsežena v lloydovi tarifi. §• 7. Predajanje in prejemanje poštnih pošiljatev. Predajanje in prevzemanje listovno-poštnih in vozno-poštnih pošiljatev na Lloyd, oziroma od Lloyda naj se praviloma izvršuje po c. k. poštnih uradih, oziroma v ogerskih pristaniščih po dotičnem kra-ljevo-ogerskem poštnem uradu. A Lloydu se sme sè strani c. k. avstrijske poštne uprave naložiti dolžnost, listovno - poštne in eventuvalno tudi vozno-poštne pošiljatve naravnost od tujih poštnih zavodov, odnosno ladij prejemati ali jih jim predajati. Pošiljatve, ki se predadb, naj bodo. kolikor se dä, spravljene v zapirala (zvežnje, vreče, koše ali skrinje), in v nakrovne listovne nabiralnike vložene dopise je c. k. poštnim uradom predajati v skrbno zaprtih prenosnih nakrovnih listovnih nabiralnikih. Brez takih zapiral je predajati samb predajne listine z nakladnimi kartami, eventuvalno tudi čolna izrectla in čolne bolete, nadalje vozno-poštne pošiljatve v take kraje, kjer ni poštnih uradov, oskrbujočih vozno-poštno službo, naposled one veče pošiljatve, ki jih ni moči spraviti v taka zapirala. Predaja od poštnega urada Lloydu in od Lloyda poštnemu uradu naj se opravi vselej v mestnosti poštnega urada. Listovna pošta naj se predaje in prevzema neposredno takoj, ko ladja pripluje, oziroma preden odpluje, vozna pošta pa prav kmalu potem, ko ladja pripluje, oziroma prav kratko poprej, preden od-plove. Pošiljatve naj se predajejo in prevzemajo po sodelovanji v to poklicanih poštnih uradnikov in do-tičnih lloydovih agentov, oziroma ladnega oficirja. Pri onih poštnih uradih, kjer službo oskrbuje en sam v prisego vzet organ, naj se vozno-poštne pošiljatve neposredoma, preden se predadö lloydo-vemu služniku, in v pričo njega denejo v vozno-poštna zapirala in zapirala zaprô, ter naj rečeni služnik to okolnost. da so bili v kartah zapisani predmeti, izvzemši take, ki jih je kos po kos predajati, pred njegovimi očmi vloženi v vozno-poštna zapirala, potrdi sè svojeročnim podpisom na vozno-poštni karti razkaznici (nakladni karti, Feuille de route, Feuille d'envoi). Pošiljatve naj se nakladajo z največo skrbnostjo in organi, katerim je to delo naročeno, naj se primerno nadzorujejo. Takisto naj lloydov služnik, predajaje poštne pošiljatve gori imenovanim poštnim uradom, bode pričujoč pri odpiranji vozno-poštnih zapiral in po-istinjanji njih vsebine. Vsaka predaja naj se opravi z dvema soglasnima izvodoma v §. 8. omenjenih tiskovin, od katerih se en izvod, opravljen s prejemnikovim podpisom, vrne predajniku. Prejeinaje pošiljatve od poštnega urada za Lloyd, naj se prejemajoči lloydov služnik prepriča o nesumnem stanji in zapori zvežnjev, vreč, košev in zabojcev in pa o tem, da so pošiljatve, predane po kosu, dobro spravljene in zaprte. Zapazivši kako spotiko, ima lloydov služnik pravico zahtevati, da se nedostatek odpravi, in even-tuvalno naj prejem odreče. Dalje ima lloydov služnik oblast, ako sumi, da ima katera kot uradna pošiljatev predana poši-ljatev v sebi predmetov, določenih za kak zaseben namen, zahtevati, da se pošiljatev odprè in mu da ogledati, če je moči, v pričo odposlanca onega urada, kateri je pošiljatev oddal na pošto, a sicer v pričo odposlanca onega urada, na katerega je pošiljatev nadpisana (adresirana). Prejemaje pošiljatve od Lloyda za poštni urad, naj prejemajoči poštni služnik njih stan preskusi, kakor se je gori reklo, a če zapazi takšno pokvaro, ki bi morebiti dala povod odgovornosti poštnega zavoda, naj dû narediti zapisnik o obstanku dogodka, kakor je predpisano, in ga podpisati tudi po predajajočem llovdovem služniku. §- 8. Prodajne listine. A. Pri predaji Lloydu. Tiskovine, ki se uporabljajo pri predajanji pošiljatev, tiskane so v italijanskem jeziku po niže navedenih vzorcih, Listovno-poštne pošiljatve se predajejo Lloydu s tiskovino po prilogi A, a tam, kjer je listovno-poštne in vozno-poštne pošiljatve predajati ob enem, s tiskovino po prilogi B. Vozno-poštne pošiljatve, karlovane od poštnega urada do poštnega urada, predajejo se s tiskovino B, kateri je privijati dotične vozno-poštne karte (nakladne karte, Feuilles de route, Feuilles d'envoi), in pa kaka čolna izrecila in čolne bolete v zavitkih na tiste urade, katerim so namenjena kartna završila • V ti tiskovini se vpisuje skupna vrednost, oziroma skupna teža pošiljatev, spadajočih k vsaki vozno-poštni karti, in to v razpredelu I. skupna vrednost zavarovanih uradnih pošiljatev; v razpredelu II. skupna vrednost zasebnih vozno-poštnih pošiljatev (poštnih nakladov, poštnih zvežnjev, listov z novci ali vrednostnih listov) in v i azpredelu III. skupna teža zasebnih vozno-poštnih pošiljatev (poštnih nakladov ali poštnih zvežnjev). Razpredeli z napisom „ Importa da bonificarsi al Lloyd“ naj se puščajo nepopisani pri predaji. Nabiralni zaboji za pošiljatve poštnih zvežnjev v Vzhodno Indijo naj se predajejo s tiskovino C. Prejemajoči lloydov služnik ima vvsakem slučaji pravico, v zgorenjih tiskovinah vpisane vsote vrednosti in teže primerjati z dotičnimi postavki vozno-poštnih kart, in zapazivši kako spotiko, precej narediti, da se popravi. Ako se kaj tacega zapazi še le, ko je predaja že izvršena, naj to lloydov služnik zabeleži v predajni tiskovini in v dotični vozno-poštni karti, vendar ne izpreminjaje prvotnih spisov. Vozno-poštne pošiljatve (poštni nakladi, zvežnji, listi z novci ali vrednostni listi), namenjene v take kraje, kjer ni pošt niti zavodov, oskrbujočih dotično vozno-poštno službo, dalje frankovnice, imajoče na sebi zabeležek odredbin, ki jih je Lloydu poslati nazaj, predajejo se s tiskovinami po prilogah D in E% V tiskovino D je vpisavati proti nevarnosti na morji zavarovano takšne pošiljatve, v tiskanico E pa ostale pošiljatve. Razpredela 11. in 12., govoreča o povračilu Lloydu treba je v tiskovini Din razpredel 11. v tisko- vini E pustiti prazen pri predaji. Pri pošiljatvah, ki jih spremljajo frankovnice, o katerih mora biti povedano v razpredelu za opomnje tiskovin D in E, da so, ne smé tudi lloydov služnik nastavljati nikake pristojbine. B. Pri predaji poštnemu zavodu. Listovno-poštne pošiljatve predajejo se s tiskovino priloge A. Kadar je razen listovno-poštnih po-šiljatev predati tudi kako vozno-poštno, uporabiti je za to tiskovino po prilogi E. Od poštnega urada na poštni urad kartovane vozno-poštne pošiljatve, poštni nakladi (poštni zvež-nji, listi z novci ali vrednostni papirji) se predajejo s tiskovino po vzorci E, pošiljatve z vzhodno-indij-skimi zvežnji pa s tiskanico C. Vozno-poštne pošiljatve, izvirajoče iz takih krajev, kjer ni poštnih zavodov, oskrbujočih vozno-poštno službo, potèm frankovnice s poštnim zabe-ležkom, ki jih je poštnemu zavodu poslati nazaj, predajejo se s tiskovino po prilogi G. Zavarovalnine, ki se drže imenovanih frankovnic, oziroma (pri pošiljatvah indijsko-kitajske men) pomorske voznine je zaračunjati poštnemu zavodu v razpredelu 11. te tiskovine. §• 9, Obračun. Na podstavi predajnih tiskovin se postavlja znesek pristojbin, ki jih je Lloydu, oziroma poštnemu zavodu vsak mesec vračati,in sicer sè strani Lloyda na podstavi tiskovin, imenovanih v prilogah B, D in E, a sè strani c. k. poštnega in telegrafskega ravnateljstva v Trstu na podstavi tiskovine, o kateri govori priloga G. Poslednja postavitev, pregledana po poštno-strokovnem računskem oddelku, pošilja se vsake tri mesece Lloydu, da jo vzprejme v glavno sestavo, ki jo nareja s koncem četrtletja in v katero je privzeti tudi četrtletni obrok poprečnine, ustanovljene v §. 5. Ta glavna sestava se potem, z dotičnimi mesečnimi postavitvami in dotičnimi tiskovinami kot prilogami predloži poštno-strokovnemu računskemu oddelku I. v trgovinskem ministerstvu. Ako se iz tega obračuna najde, da ima Lloyd kaj tirjati, izplača to c. k. poštna blagajnica v Trstu kot čist priznan znesekpodjetjuLloyda.V nasprotnem slučaji dolžan je Lloyd plačati znesek, ki pristoji poštnemu zavodu, gori omenjeni poštni blagajnici. §■ 10. Hranitev prevzetih pošiljatev na llo.vdovili ladjah. Lloydova dolžnost je, predane mu pošiljatve med vožnjo dobro vhraniti. Zategadelj naj kabina, ki jo je na podstavi člena XVI. plovstvene in poštne pogodbe na lloydovih ladjah prihraniti za poštne pošiljatve, ustreza zahtevkom varnosti. §• H. Postavljanje nakrovnih listovnih nabiralnikov in prodajalni« poštnih vrednostnic na lloydovih ladjah. Lloydova skrb bodi, da se na vseh vožnjah namestijo na parnicah zaprti nabiralniki za vlaganje dopisov in da se poleg tega tam nahajajo premični listovni nabiralniki za prenos v nakrovne listovne nabiralnike vloženih pisem in zbiranje pisem, na suhem v odpravo predanih. Kar je listov v njih, ti naj se predadö c. k., oziroma kralj, ogerskim poštnim uradom v dotičnih pristaniščih, a kjer takih poštnih uradov ni, prečrtavši listovne znamke, kar jih je na dopisih, s pritisnjenim dnevnim pečatom, naj se predadö tujedeželnim poštnim uradom. V frankovanje dopisov, vloženih v nakrovne listovne nabiralnike uporabljati je avstrijske ali ogerske, ali pa v jutrovih deželah veljajoče avstrijske znamke. Ako bi na te dopise bilo prilepljeno kaj vnanjih listovnih znamek, naj se oddadö samo pri e. k., oziroma kraljevo-ogerskem poštnem uradu. Poštno službo oskrbujoči družbeni oficirji na ladjah so dolžni, na vsaki ladji vzdrževati primerno zalogo v jutrovih deželah veljajočih avstrijskih poštnih vrednostnic, ki jih ladni oficir dobiva pri c. k. poštnem in telegrafskem uradu v Trstu ali c. in k. poroče-valstvenem poštnem uradu v Carigradu, plačavši jih v gotovih novcih in prejemši prodajno provizijo po 5 od sto. Določila tega paragrafa veljajo s pridržkom kakih poznejših izprememb, katere se napravijo na podstavi poštnih pogodeb ali dogovorov. §• 12. Vrocevanjt* ne naravnost kartovanili pošiljatev. Zasebne vozno-poštne pošiljatve, ne naravnost od poštnega urada na poštni urad kartovane, ki so namenjene v kak domač ali vnanj pristaniški kraj, kamor zahaja Lloyd, vročuje Lloyd. Uradne pošiljatve te vrste naj dotična oblastva in dotični uradi brez posredovanja poštnega zavoda prejemajo od lloydove agencije v namenišči, katere delo je samo to, da priznanja došle pošiljatve. Ako iz katerega vzroka ni moči, da bi se adre-satu pošiljatev vročila, za njim poslala, ali da bi jo on prejel, treba je, ako bi pošiljalec že pri predaji ne bil kaj ukrenil za ta slučaj, dotično poštno sprem-nico, povedavši vzrok nevročnosti, pod službenim zavitkom nazaj poslati poštnemu uradu, kateri je pošiljatev Lloydu predal, oziroma lloydovi pisarnici. da se od pošiljalca izve, kaj je nadalje storiti. Te povratne zglasitve in pa njih rešitve so proste poštnine, ako se posredujejo po neposrednih kartnih završflih med c. k. ali s kraljevo-ogerskimi poštnimi uradi ali pa po lloydovih organih, sicer pak jih je frankovati. Za 16 po lloydovih organih izdane franko-pristojbine je razkazati v posebnem izkazu ter jih zaračuniti Lloydu na korist. Pošiljalec bodi takoj doprašan zastran tega, kaj je storiti, ter sme ali zahtevati, da se pošiljatev vročt drugemu in ne prvič imenovanemu adresatu, ali pa da se njemu samemu vrne, ali pa naposled odreči se pošiljatve, in to brezpogojno pri franko-vanih pošiljatvah, ki niso obremenjene z nikakimi stroški, a glede nefrankovanih ali s kakim stroškom obremenjenih pošiljatev, prevzemši odgovornost za poštnino, kolikor bi se z izkupilom iz prodane pošiljatve ne založila, in pa za druge zneske, ki jo obremenjajo. Ako povratno poročilo v evropskem in levan-tinskem prometu v dveh mesecih, zunaj evropskega prometa pa v šestih mesecih ne pride nazaj, treba je pošiljatev s povratnim računom pristojbin, ki se je drže, odpraviti nazaj v kraj, kjer je bila na pošto dana. Pošiljatev, ki se hitro skazé, v slučaji nevročnosti ni nazaj poročati, ampak precej nazaj poslati. A če se je bati. da se nazaj vozčč izpridijo, naj se take pošiljatve po lloydovi agenciji, oziroma poštnem uradu na račun pošiljalčev na dražbi prodadö tako, kakor velevajo dotični predpisi. Izkupilo služi v prvi vrsti v zalogo pristojbin, držečih se pošiljatve, ostanek pa je s pridodanim dražbenim zapisnikom in razkazom stroškov kakor poštnini zavezano pošiljatev novcev odpraviti na lloydovo pisarnico, oziroma na c. k. poštno in telegrafsko ravnateljstvo v Trstu. §• 13. Odgovornost in dolžnost povračila. Odgovornost za pošiljatve, odpravljane po Lloydu, mora prevzeti tisti zavod, v čegar služabnem področji se je pošiljatev izgubila, oropala ali poškodovala. Pri tem velja dotlé, dokler se nasprotno ne dokaže, to načelo, da s predajo pošiljatev, zvršeno brez spotike, prehaja odgovornost za nje po meri vpisov v predajne listine na prejemajoči zavod. Kadar pak gré za kako oropanje ali poškodbo, ki se je opravila, ne da bi bilo poškodovanje ovoja ali zapore lahko zapaziti, in pa tako. da se teža vsled njega ni zmanjšala, in katero se ni moglo ovedeti, tedaj naj k. poštni zavod in pa Lloyd zadene povračilo po enakih delih. Glede na druge pogoje odgovornosti, gledé na stavljenje zahtevkov do povračila in glede na dajanje povračila naj se uporabljajo vsakokrat veljajoči poštni predpisi, oziroma določila dotičnih poštnih pogodeb; vendar je Lloyd za vozno-poštne pošiljatve v slučajih premoči (više sile) in pa pomorske nevarnosti odgovoren samo tedaj, kadar so pošiljatve bile zavarovane. Pošti pristoji pravica, vzeti znesek povračil, kfjih je Lloyd dolžan, iz imovine, ki pristoji podjetju iz četrtletnega obračuna ali iz pogodbenega odplačila za oskrbovanje pomorske poštne službe. §• H. Havarijske pristojbine. Kadar se primeri kaka nezgoda na morji, ima Lloyd pravico, za otetbo vozno-poštnih pošiljatev, ki niso bile zavarovane proti pomorski nevarnosti, po-terjati od poštnega zavoda havarijske pristojbine. §• 15. Služahni telegrami, kadar se ladija ne drži itinerarija. V slučajih, ko selloydova vožnja ustavi, odloži, prekini ali zakesni, vsled česar lloydove ladje ne morejo o pravem času zapluti v pristanišča, navedena v voznem črteži, ima upravni svèt avstrijsko-ogerskega Lloyda, oziroma lloydov agent, ki prvi to izvé, dati to precej, in ako treba po telegrafu vedeti pri izmeni pošt vdeleženim poštnim in telegrafskim ravnateljstvom, oziroma dotičnim poštnim uradom v jutrovih deželah, da bode moči za časa vkreniti, česar je treba zastran vredbe poštnih potov v posamezna pristanišča. Dotični telegrami so, ako se pošiljajo c. k. ali kraljevo-ogerskim poštnim in telegrafskim uradom, kot služabni pristojbine prosti; pristojbine, katere v tem oziru izdâ Lloyd za telegrame v inozemstvu ali z inozemstvom, povrne mu poštni zavod obračunoma. §. 16. Naprednim». Lloydu podrejene agencije morajo c. k. poštnim uradom na njih zahtevo dajati proti uradni pobotnici naprednine iz lloydovih novcev. Povrnitev teh na-prednin Lloydu opravlja blagajnica c. k. poštnega ravnateljstva v Trstu proti oddaji imenovanih uradnih pobotnic. §• 17. Poštno strokovni oddelek Lloydov. oddelek, kateremu bo izročiti samo in edino oskrbovanje poštno-strokovnih poslov, ki jih je Lloyd dolžan opravljati. §• 18. Tpliv Lloyda na poštno poslovanje lloydovih agentov. Podjetje avstrijsko-ogerskegaLloydajemljenase dolžnost, prisiliti svoje agente, da izdane predpise 0 poštnem rokovanji natančno izpolnjujejo, primorati jih na to, da brez odloga odpravljajo poštne dohodke, zneske, kar jih manjka, globe in kaka povračila, in sploh kolikor moči paziti na to, da se njegovi agenti ne zakrivé nikakih. nepriličnosti na škodo poštnega zavoda. §. 19. Kedaj začne dogovor veljati in dokle ho trajal. Pričujoči poštni dogovor pride v moč tisti dan in ima tisto dobo veljavnosti, kakor plovstvena in poštna pogodba, katero je c. k. državna uprava sklenila s podjetjem avstrijsko-ogerskega Lloyda dné 1 2. avgusta 1891. 1. Vsaka stranka pogodnica ima pravico, zahtevati po preteku vsakih tréh let, da se ta dogovor pregleda. Bruck s. r. Podjetje lloydovo se zavezuje, ustanoviti pri obratnem vodstvu v Trstu poseben poštnostrokoven Diimner s. r. Hiicqueheni s. r. Priloga A. I z k a z po c. k. poštnem uradu.................................. o završilu listovno-poštnih kart. ki so bile---irr—5—j--------------:----------------------------- poveljstvu lloydove parnice................................— predane —;-------------------------------------------------------------dné c. k. postnemu uradu v—....................................... na vožnji št...............iz...................................v.................................. Završita kart Vrsta Opomnje prejemnikove od za zvežnji vreče zaboji ali koši 62* Sloveuittoh.) Odkod je pošiljatev O =: o 3 O ■Ô s< s M O “O s< f—♦- M < P Kam je namenjena zvežnji Listovno-poštne karte završene vreče zaboji ali koši Število vozno-poštnih kart Vozno-poštne karte završene I ršenih kartah, katere je c. k. p odpravo na parnici od polne I Število v vsaki posamezni vozno-poštni karti vpisanih mošenj, vreč itd. prazne polne vreže prazne 1 polni £ prazni posebne po-šiljatve 1 r- i. Vrednost zavaro- vanih uradnih pošiljatev o N en. 2. prr 1 1 * ir 'S- vrednostnih pošiljatev II 11. Vrednost Z v predal Lloydu dné 18 do - . 1 1 ir gl. kr. nezavaro- vanih 1 1 kilo- gram. III. Teža poštnih zrežnjev in nakladnih pošiljatev 1 gram. ?. — zavaro- valnine posamez Iznos, ki ga je povrniti Lloydu 1 v- poštnine po vred- nosti tr 'S- poštnine po teži ! ? 'S. vkupe 1 çr Opomnje Priloga C. Izkaz za Bombaj o poštnih pošiljatvah lz Bombaja ^an9*e®*ü pobrane za zavarovanje •S- co na breme nakazane za vožnjo po suhem er ?■ 4* Povzetek er 5î Opomnje # "O s< s< 3 O *0 SD Spisek ni urad v pisarnici Lloyda predal sè zavarovanjem proti pomors Spisek šiljatev. ki jih je c. k. poštni urad v predal pisarn O o Sl, O Povzetek Ž 1 * Pristojbine nakazane za vožnjo po suhem na breme | Lloyda Ü ■à pobrane za vožnjo po morji ali po suhem na korist | a û Teža O £ Vrednost C5 a ■3» g IH j oo oÇ^soupaoA z isp ije laAoii z isp ! ^ TuagaAZ n at ‘ze^zey j aAief[i§od e^juaig . >š 1 »o Adresat 1« 1 Kraj, kjer se je kaj dalo na pošto cc i Dan predaje L equate ejojpj, 1 Priloga F. Izkaz o završenih kartah listovne in vozne pošte, ki so došle na lloydovi parnici iz za .............-........in so bile c. k. poštnemu uradu v. predane dné.......................18 Kraj, od koder je posiljatev Kraj, kamor je namenjena (namenišče) Završene karte listovne pošto Završene karte vozne pošte Opoinnje zvežnji >S e zaboji ali koši Število vozno-poštnih kart Število v vsaki posamezni vozno-poštni karti vpisanih mošenj, vreč itd. mošnje vreče koši posebne po-šiljatve C P* prazne ! prazne I polni prazni • Tekoča številka ' Številka pošiljatve Razkaz, gre li za zvežnje, liste z novci ali liste z vrednostjo -a 2. Spisek ica Lioyda predala c. k. poštnemu uradu v 46. 4§. Ukaz pravosodnega ministerstva z dné 27. februvarja 1892. 1. zastran ustanovitve za mesto delegovanega okrajnega sodišča Okolica brnska na Moravskem. Izpreminjaje člen Vlil. ministerstvenega ukaza z dné 21. aprila 1854. 1. (Drž. zak. št. 103.), ustanavlja se na podstavi Najvišega pooblastila z dné 25. februvarja 1892. 1. novo za mesto delegovano okrajno sodišče sè sodno oblastjo v civilnosodnih stvareh za okoliš političnega okraja Brno (selski okraj). Že obstoječe za mesto delegovano okrajno sodišče v civilnih pravnih stvareh naj ima oznamenllo „Mesto brnsko“, to, ki se na novo ustanavlja, pa oznamenllo „Okolica brnska“. To novo okrajno sodišče naj svoje uradovanje prične s 1. dném julija 1892. 1., in s tem istim dnevom naj obstoječe za mesto delegovano okrajno sodišče za civilne pravne stvari gledé selskega okraja brnskega ustavi svoje uradovanje. V Brnu obstoječemu za mesto delegovanemu okrajnemu sodišču za kazenske stvari pristoječa sodna oblast se s tém ukazom ne ruši. Schönborn s. r. 4Î. Ukaz poljedelskega ministerstva z dné 2. marca 1892. 1. zastran uvedbe uniforemske bluze za uradnike.spa-dajoče v področje tega ministerstva (izvzemši rudniške uradnike). Na podstavi Najvišega pooblastila z dne 28. februvarja t. I. se dovoljuje, da se smejo vsi oni v področje poljedelskega ministerstva spadajoči uradniki, ki so dolžni nositi služabno uniformo, v notranji službi namesto služabne uniformske suknje posluževati uniforemske bluze iz temnozelenega sukna s paroli iz temnorjavega žameta, nameščenimi na stoječem vratniku. Na parolih je za uradnike od XI. vštevši do IX. činovnega razreda namestiti 1 do 3 odlikovalne rožice od zlata. Pri uradnikih od VIII. činovnega razreda navzgor je za pražnjo uniformo predpisana odlikovalna znamenja postaviti na videž samo na parolih. Ukaz poljedelskega ministerstva z dné 4. marca 1892. 1., s katerim se izpreminja ukaz poljedelskega mini sterstva z dné 24. aprila 1872. I. (Drž. zak. št. 61.) o okrajih in stojališčih okolišnih rudniških uradnikov. Izpreminjaje ukaz poljedelskega ministerstva z dné 24. aprila 1872. 1. (Drž. zak. št. 01.), s katerim so se objavili okraji in stojališča okolišnih rudniških uradnikov, ustanavljajo se uradni okraji in stojališča za vojvodino gorenje-sleško in dolenje-sleško, in pa za mejno grofijo moravsko v rudniškem glavarstvu dunajskem, nadalje za vojvodino koroško v uradnem okoliši rudniškega glavarstva celovškega takd, kakor je razvidno iz nastopne tabele: Rudniško glavarstvo 1 I Stoja- lišče Uradni okraj g okolišnega uradnika Dunaj 1 Brno Od mejne grofije moravske mestni okraji: brnski, j bradiški, jiglavski, krome- j fiški, olomuškiinznojemski; j potèm politični okraji: hu- j stopeški, boskoviški, brnski, j dačiški, kyjovski, hodonin-ski, veliko-mezenški, zà- j breški, holešovski, bradiški, jiglavski, kromefiški, krum-iovski, litovelski, morav- j sko-tfebovski, novomestski, | mikulovski, olomuški, pfe-rovski, prostëjovski, ryma-ïovski, šumberški, štein-berški, tfebiški, ogersko-brodski, valaško-mezefiški, hraniški, vyškovski in zno-jemski. 2 Morav- ska Ostrova Vojvodina gorenje-sleška in dolenje-sleška, moravski osredki, in od mejne grofije moravske politični okraji misleški in novojičinski. Celovec 3 Celovec Vojvodina koroška. Ta ukaz zadobi moč s 1. dném aprila 1892 1.