Bolgarsko učiteljstvo. Stališče napriam nttrodu. Materijalni polažaj. I&to stališče v narodu in iste zaisluge zanj, fcot jih imajo ,pri nas duhovinilki, imajo v Bolfiariji — učltelji. Oni >so bili prvi naj•vinetejši borci' za osvobojenje. iprvi voditelji osvobojene države, prvi jpisateHlji. pesniki, zadmžni in gospodanski organizaitorji, vobče početiniki im predstavitelji vlseh novih idej in borlb ter tudi uspeho-v politiične, gospodarske, kulturne in socialne ipoivzdige bolgarskega naroda. Zato uživajo še danes vdlik ugled iln veliko zaupainje. Njihove tradicije so ipovisem drugačne od naših, zato je drugačna tudi njih zavest in značaj. Njih ne morejo napraviti za hllapca ne osebe, ne stranke. Vteofko atoje nad ponižnostjo in političnim izigravanjem. Skirajno so sivobodoljubmi in bojeviti, a navdoišeni delavci za dvDg narodne prosvete in goispodarstva. Kakor je naše gcsllo: »Iz na> roda za narod!«, tako. se izraža nji'h miser'= nost v geslu: »Vse za narod a za sebe nič!« Oni ne priznavajo za svojega gospodarja posamezne osebe, ampak le delo za> narod in itjegovo' blaginjo. Zato ne prosijo mUosti i!n drob'tinic, ^temveč svoje ipravice zahtevajo, kajti' oni piravijo: »Mi svoje živl'jenje žrtivujemo ipovzdigi! in bodočnositi države, zato je doClžnost, da se tudi ona briga za povizdigo našega starau. Kolikor bolj bo izobražen in situiran naš stan, toliko lažje bomo svoje sitq» posvečali lle koristi naroda in države!« Zato imajo balgarski učitelji izvojevanih mnogo zmag v prid šotetva in svojega gmot« nega ipoložaja. Klljoib temu, da preživlja njitti država težke gosipodairake kirize, vseeno so boJljiše .plačani in gmotno podprti, kot pri nas. Začetni učilfelj ima ipri nas meisečno čistih 1154 Din\ ipri njih pa 1800 levav. Njih vafata je .sicer dosti Inižja (1 Din = 2'45 lev.), zato pa je življenje toliko cenejše, kaijti za isto, kar plačamo ipri nas 1 Dm, plaoamo v Bolgariji 1 Iev. SočilMje, njih igllavna hrana, je pa še cenejše. Mnogo jim pomagai tudi 75% po» pust na železnicah ter popollnoma brezpilačno zdraviljenje v Iboflnicah in zdiraviliščih. Po« sebne ^redlnoi^ti je to, da z učitelji iporočene iičilteljice dobivajo celotno plačo in ker so vs'i učiitelji po^ročeni izključno s kolegicami, prav dobro izhajajo in zato so iprav redlki učitelji iki bil ipred1 upokojitvijo ne imcli svo* je lastmc hiše in ,vrta. Ko človek potuje po podežekikiih mestih, Ifahlko s sigurnositljo ramna, da je visaka druga ali 'tlretja vila — učiiteJjeva. Posebno p*ade to v oči v Kazartliku {30.000 prebilvalcev) kjer je najistarejša in največja učitelljska gimnazija. Vsako leto producira najmainj 200 učifeljjev, ki se raz= ^krope po vsej diržavi, a mesitO' samo1 nf nič drugcga, kot »fabrika« — 'učiiteljev. Tu vobče ni najtil hišc, ki ne bi bila, ali trgovca za rožno oifc, ali ,pa učiteljeva. Stalnost. Seveda jim do tega mnogo pomore njih veililka stalmost. Učne osebe .od otmošlkega vrtca do všltevši progimnazije, nastavlja olb* čina. vse ostale pa država. V.si imajo1 ja'ko veliko stallnoslC, a aibsolutno stalnost fanajo od ofočine nastavljeni. Njih prislovica pravi: »Vladlko lahko razvfladičijo, a učitdlja ne more nihče prestavitil ali odpusltiti!« Pre* staVJijen, ali odpuščen je lahlko vsak le ipo lastni žellji, ati ,na zahtevo disciplinamega sodišca, ki je dvojino. nižje in viSje. Vsako sodišče sestavljajo po trije olani. Predsedinik nižjega diiscipliiosikega sodišča je predsedmifk olkrožnega sodišea. DirugL član je ipredsednik oblastne slkupiščine. Tretji pa zastopnik uei« teljsltlva. voljen od svojih kolegov. Slehemi ki je ofasojen pri nižjem sodišču, ise lahko pritoži na vitšje disciplinslko sodišče. Predsedmik tepa .sodilšča je p.redlsed,nik apetacijBkega sodišča. Drugi član je zas/topnik minii stnstva prosvete ki ga pošlje miniister sam. Tretlji ipa je učitdlj, član višjega prosvetnefea sveita, izvoT|jen od svojilh (24) sočlanov. Pri irazipravi obeh sodišč je navzoč tudi ob« tožencev .zagovonriiik ki je llahko njegav iko* ¦lega ali' advokat. katerega si sam izbere S 'tem jc dana vcliika garancija pravičnc sodbe. Solska uprava. Vobče bazilra u-stroj učiteTjlstva na pre* cejišnji demckraciji. Upravitelja šole volij« •učitelji iste šole za dbbo treh ilet. To precej •vpliva na kolkgijalnejše irazmerje med upraviteiljem im učitelji i*te šole. Upravite'1'j si me frnore ustvariti aVfcoritete z pedanltinostjo in aibsoiutizmom, ampak le s s'posobnostijo in pravičnostjo. V kraju, k!jer je več šol, volijo še enega »gilavnega učitellja«, ki jc njilh predlstavitelj in se briga za adminkltracijo ter zastoipsbvo pri olbllasteh. UčiteJji volijo tudi jprosvetni svet (učeben isavjet) kr ima- precejšen vpliv na šolslko zakonodajo. Sedaj zahtevajo, da bi •volili tudi svoje naidzo'rtnike, katere pa danes nastavlja država izmed tisltiih, Iki &o napraviili (nadzornišiki ilzpit. Semčne strani. Na slabšem pa so boligarski učitelji od nas ¦v tem, Iker ne ,morejo dobiti po dcwrše= nih službenih iletih celotne 'pokojmilne, am,pak Se 80%. Na slabšem so tiudi, ker dobivajo za otroke m&scčno le ipo1 80 lcvov, in sicer samo za dlva. Zalto so pri učitelj.skih in uradniških družilnah iredki, ki imajb 3 do 5 otrak. S ten> država prav za prarv več izgubi kot pa prihrani. Za ženo, Iki nh učiteljica, ne dobi uči* tefj ničesar. Prinuanjko(va,nje služb. Učitclji novincii ddbljo službo veliko težje, kot pri nas, ker so mesta vsa zasie^ dena Med učiteliji abiturijeniti je velika brez= poiscllnost in zato jih najdete ,po vseh sliužbah, cei'o med zidarskimi delavci sem jih našei Izobrazba. Glede njih splošne in stirokovine izobrazbe sem ibil ipresenečen. Pričakoval sem ,da bom našel prav za.niemarjene apostble ipro= svete. V resnici pa isem naletel na sijajne in naidvse gostoljubnc ljudi, splošno ii.i strokovno dobro ipodkcvane. V iprvi vrsiti zahfevajo od sebe, da so dobri učitelji in vzgojitelji mladine in da gredo v pedagogiiki z najmodernejšilmi stnu^ jami naprej. Vendar zahtevajo, da ,so tudi splošno dobro izobražani, da morejo poteg^ •niti še ljudstvo za seboj. ga učiti, navduševati in onganiziirati. Za(to imajo prikuplljiv nasitop in mnogi so izivirstni Ijudski govorniki. Veiliko važnoist polagajo tudi na upenje modernih jezilkov in skoro nisem našet učitelja, ki bi pofeg nuščiine (ki jo zna v.sak), ne znal za siio tudi nemščine ali francoščine. Tudi učerye in znanje esperatskega jezika je m&d nijilmi jako imočno irazšifjeno. Pokg teiga mnogo po'ttuijejo, ipa ne samo po svoji državi, ampak tudi po vsej Evropi'. Zato nfeem mašel zakriknjenih in v samega sebe zaljubljenih osebnoisti temveč učitellje s široko dušo, s širokilm obzoiijem. Vzgoja ml^dinfi. Pri vzgoji mladine poudaryajo: »Vzga^ jati nesebične illjudi. ki bodo zmožni delati za isvojo držaiTO!« Zato so oni načelno proti skavtom iin vsem drugim enakim organizacijam. Odloono so proti vsaki vojni. Oni za^ h'tevajo, da se bollgarski spoTi rešijo mirnim, idejmim poitom in so navidušeni1 za državo vseh Jugosllovenov. VzdržniOS*. Zna.či1(na poiteza učiteljstva je vzdržnost v pijači in kajenijiu. Vobče je bolgarski absti* nemt (vzdržateDj) samo tisti, ki se vzdržujie allkohola iln nikotina. 'Jmajo tudi svoje lasitjno abstinenteko društvo, v katerem je organizis >ra.nih 800 učiteiljev. Še več jih je neorganiziraniih. Učiteljice in vobče ženske ne pridejo V ipoštev, kot abstiinenitlkc, ker je ,njih lijud(s,ka sodlba še vednoi močnejša, od nagnjenja modernih dam k isvobodmemu izživanijiu in bato ni mogoče vide'ti v nobenem lokalu da= tne, še manj pa učiteljice, ki bi pila opojne pijače alil kadiTa cigarete. Uči*eljica. Bolgarske učitel'jice so neka pasebnost. Svojim fkole'gom so popolnoma enakopravne, Ikot v pravkah. (tako v doližnoistih. IPlačane >so isfo (ne gTede, ali so poroičene, ali ne) in frudi pjiih Tštevtto ne sme presegati števila (moških učnih moči. SiSho so mo>ralne, jako fepoisobne in delavlnc v izvcnšolskem deliu tet fv boju za svoje pravice. Domišljavosti in melkak&ga dominanttnega položaja nad kolegi (ne poznajo ihi se zatO1 agilbo udeležujejo fektuipnega društvenega dela in živiljenja. Odj likujejo s€ lše iposebno v item, da so vzor go* fepodinje in Mzor matere, naravnost dika bol« ganskega naroda. Vse se prav lahko poroče in zato med rijimi *ii najti starih samiskih (učiitel!|jic. Vsaka poročena učitrfjica ima z 00 leti službe pravico do upokojitve. Časopisje. Za stanovsko izobrazbo sk/rbe 3 glavine revije. (Ne omenjam uradine in vladnie or|ga» vne). Prva in najvažnejša je »Učiteliska miisel«. Izhaja v Sofiji. Isito tam izhaja »Pro•gimnazijaflna pedagogičeska mfeeV V Varmi Ipa izdajajo revijo »Učiteltjska praktilka«. iVsak teden dvakrat izhaja v Sofiji list »Se» fenainije«, ki je podobcn našemu »Učit. Tovatrišu« in je organ Bolgarskega učiteljskega isaveza. Organizacije. Društvono živilije,n.je je pri .njih iprecej tazivito. Sedaj imajo itri društva: »Kllasen učiiteljski sejuz« (savez), Ikjer je organizira* nih približno 2000 profeisorjev (gimnazijalnih MČiteljev), »Progimnazijalen učiteljski5 seju'z«, kjeir je organiziranih okrog 2100 proginmaizi* ijalnih učitefjev i'n »BoLgarski učiteljski se* 5uz« ki ima onganiziranih 12.000 prvonačal(nih (osnovnih), progimnazijalnilh iin gimnaziijal)ni'h učite^flev. Zadinje čase so začeli akcijo iza združitev -viseh treh. Če to dosežejo, Ibo to Vclikanska pridobitev, ker na ta način učfa tteijstvo ne bo več kriialo svojih sil v boTlbi fried seboj, ampaik v skupni falanigi za skuphe stanovskc koriSti. Od vseb treh je »Boliganski učitelljiskii se« juz« najlbojievitejša i'n najzdravejša opgajni« tzacija. V svojem gitou ima napisa.no: »Vsi za enega, eden za vse!« (Vsički za edini, edin za vsiiflki). A pri njih to ni' samo Drazna fraza, ampak tudi dejstvo. Neverjetno so vzajenuni kot en mož in nihče ne išče v organizaciji feamega sebe. To bi bi'lo tudi nemogoče, ker !jc Ibolgarsko lučiiteljstvo preveč prepojeno z demolkratizmom. Ni(hče se ne bori za dellnice in za obresti. da bi 'bogatil na rašun dlrugih, hihče ne pripravllja kori't iki silužijo samo ne* katerim, ampak ustanavljajo institucije, Iki teliužijo