Uhaja ob ponedeljkih« Sredah in sobotah - telefoni-. uredništvo 24-73, Tajništvo in oprava 21-90 * tekoči račun pri komunalni banki v kranju ^-70-1-135- letna narocni-na 900 din. mesečna 75 din. Posamezna stev. 10 din LETO XIV KRANJ PONEDELJEK, 8. MAJA mi m A ŠT. 52 ▲ izhaja od oktobra 19« kot tednik - od l januarja 1956 kot poltednik - od i. januarja 1960 trikrat tedensko - izdaja cp »gorenjski tisk* V kranju - urejuje uredniški odbor - glavni urednik: slavko BEZNIK glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Ob združevanju Tiskanine In Inteksa Prihranjeni milijoni Podjetji naj bi se združili predvidoma 1. julija Novi ekonomski pogoji silijo tudi tekstilna samoupravljanje v bodočem pod-podjetja k združevanju. To nujnost sta spoznala UetJu Dokler ne bodo potekle • tuđi delovna kolektiva Tiskanine in Inteksa v 1* 33^*£JSS&#n& nju. Govorice o združevanju teh dv*h podjetij so do ti opravljali svoje funkcije preplavile ne samo naže ožje gorenjsko področje,! neomejeno v obeh podjetjih ka-pač pa tudi Slovenijo; določene odmeve pa so;korwsedaJ Po novih volitvah pa imele tudi v državnem merilu, žal pa moramo že se bo a enotno podjetje farmiral takoj v uvodnih besedah poudariti, da so se priprave za združevanje tolmačile docela nepravilno; ta ukrep je bil ocenjen predvsem s stališča, kdo bo koga »požrl« oziroma, da je eno izmed teh dveh podjetij nesposobno za svoj nadaljnji samostojni obstoj. — Vsa taka naziranja so zgrešena, saj se bosta združila približno ekonomsko enako močna j partnerja, ki bi lahko še vrsto let samostojno poslovala. Pri pripravah za združitev Tiskanine in Inteksa je bilo edino vodilo to, da se z združenjem ustvarijo boljši pogoji za dvig osebnih dohodkov oziroma družbenega standarda in da se pospeši uvajanje avtomatizacije, ki je s sodobnim načinom razvoja industrije neločljivo povezana. Prve pobude in ideje za združitev imenovanih podjetij so se brodile, ko je občinski ljudski °dbor v Kranju razpravljal o raz-v°ju tekstilne industrije. Osvoje-je bila misel, da bi bilo smo-trr»o, da bi se Tiskani na in Inteks družila pod isto streho. O tem so Pozneje razpravljali družbeni or-Sani v obeh podjetjih, od tovar-piskih komitejev ŽK, preko sindikatov in delavskih svetov ter uPravnih odborov. Izkristaliziralo ?? je enotno stališče, da je združitev teh dveh tekstilnih podjetij Potrebna. Združitev bo ustvarila f'ogoje, zaradi katerih se bo dohodek povečal, vzporedno s t'>m Pa bo možno povišati osebne dohodke ter investicijska sredstva. Kot drugi izredno pomembni "aktor, ki sili podjetje v združevanje, so obratna sredstva. Ta bi °ila po združitvi smotrneje izkoriščena. Tudi poslovni stroški podjetja bi se zmanjšali. 3&mo s *kupno upravno-prodajno službo bi bilo prihranjenih 97 milijonov dinarjev, medtem ko bi minima;-1* vrednost znižanja poslovnih •Kroškov znašala 228 milijonov dinarjev. Pri tem pa moramo podariti, da je šo veliko rezerv, ki v tem znesku niso upoštevane. Omenimo naj še nekaj drobnih Primerov, ki bodo šele po združili pokazali njeno upravičenost. Panes imata namreč obe podjetji, iskani na in Inteks, določene stroje, ki niso v nobeni od teh to-stoodstotno izkoriščeni in bi ^rno en tak stroj zadostoval za °De tovarni, v mnogih primerih £a bi ta lahko s svojo kapaciteto *ril potrebe še nekega drugega tekstilnega podjetja. — Približno enak primer je tudi pri prodajni mreži, predvsem pri trgovskih potnikih. Ti zaradi maloštevilnega asortimana izdelkov ne morejo v polni meri izkoristiti svojih potovanj. Po združitvi, ko bo število prodajnih artiklov znatno obsežnejše, bodo tudi trgovski potniki imeli večji uspeh, kar je v korist njim samim in podjetju obenem. Mišljenja, da se združujeta podjetji Inteks in Tiskanina zato, ker prvo aH drugo ni več sposobno za samostojno delo, naj razbijejo nekateri podatki. Z njimi hočemo ponovno poudariti, da je prišlo do razprav o združitvi teh dveh podjetij samo zaradi težnje, da se ustanovi tako organizirano podjetje, ki bo lahko na račun svobodnejšega in demokratičnej-šega načina delitve dohodka ustvarilo za 6voje lastne potrebe čimveč denarnih sredstev. Tovarna Inteks ustvari letno na zaposlenega približno 1049 tisoč dinarjev dohodka, Tiskanina pa 861 tisoč dinarjev, kar je vse precej visoko nad jugoslovanskim povprečjem. Tudi primerjava povprečnih osebnih prejemkov na zaposlenega v preteklem letu nam kaže enako ekonomsko moč obeh podjetij. Povprečni mesečni zaslužek na zaposlenega v letu 1960 je- znašal v Tiskanini 23.160 din, v Inteksu pa 23.239 din. Tudi' v razmerju delitve denarnih sredstev med osebnimi dohodki in skladi ni med podjetjema občutnih razlik. O perspektivi združenega podjetja, ki je vsekakor ugodna, ne mislimo obširneje razpravljati — pač pa bi radi omenili delavsko tudi enoten delavski svet oziroma upravni odbor. Omenimo naj, da bo imelo to podjetje izredno močno decentralizirano delavsko samoupravljanje, saj bodo obratni delavski sveti že do združitve polno zaživeli. Novo podjetje gre to- j rej v dve skrajni smeri; v proizvodnih problemih na centralizacijo, v samoupravljanju pa na decentralizacijo. Dokončno naj bi delavski sveti obeh podjetij razpravljali o združitvi po temeljitem proučevanj, mnenj kolektiva 19. maja, prv skupna seja obeh delavskih sve tov pa naj bi bila po dosedanji'1 predvidevanjih 9. junija. Podjetji pa bi se združili s prvim julijem. i ogled na kranjsko tovarno »Tiskanina« Okrajna konferenca Zveze borcev NOV Kranj Za uveljavljanje na delu in v družbi ŠOLANJE IN KVALIFIKACIJA ČLANOV NAJVAŽNEJŠA NALOGA ORGANIZACIJE ZVEZE BORCEV -POČITNIŠKI DOM NA JELOVICI - SPOMENIK V DRAZGOSAH IN SREČANJE INTERNIRANCEV V POD-LJUBELJU - DODATNI PREDLOGI DELEGATOV K LETOŠNJEMU PROGRAMU V POČASTITEV 20-LETNI-CE REVOLUCIJE - IVAN BERTONCELJ PONOVNO IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA OKRAJNEGA ODBORA ZVEZE BORCEV Kranj, 7. maja - Danes Je bila v Kranju okrajna konferenca Zveze borcev NOV. Poleg 96 delegatov so konferenci prisostvovali tudi predstavniki Glavnega odbora ZB Slovenije, predstavniki okrajnih odborov ZB iz Nove Gorice in Celja ter predsiayniki političnega in družbenega življenja okraja Kranj. Iz obširnega poročila, ki ga je prebral predsednik Okrajnega odbora ZB Ivan Bertoncelj, kakor tudi iz razprave, je izvirala glavna misel, kako pomagati preživelim borcem, da bi si z lastnim uveljavljanjem na delovnih mestih in v družbenem življenju sploh lahko zagotovili človeku dostojno življenje. Na kraju konfernece so izvolili nov 35-članski Okrajni odbor. Ta se je potlej sestal ia izvolil iz svoje srede 11-člonski sekretarja! Za predsednika je bil ponovno izvoljen tovariš Ivan Bertoncelj, za podpredsednika Milan Zakelj, za sekretarja Franc Konobelj Slovenko in za blagajnika Franc Likar. Hkrati se je sestal tudi petčlanski nadzorni odbor, ki ga bo vodil Andrej Brovč. Za delegate na kongresu ZB Jugoslavije, ki je predviden za 29. junija pa so bili izvoljeni: Tone Fajfar, Ivan Bertoncelj, Vinko Kepic, Franc Ko- 0 nekaterih prenapetih govoricah o „štrajku" v Iskri epremišljenost Zadnje dni so se dokaj hitro razpasle govorice o nekem »štrajku*, ki je bil baje v Iskri pred tednom dni. Ker so te govorice le preveč napete, smo se odločili, čeprav primer kot tak ni nič pomemben, da povemo, kako je dejansko s tem. »Ekonomska enota produkcije v.rekal, saj je bil osnutek novega Iskri jG izdelala osnutek novega' tarifnega pravilnika prav zato ' izobešen na vpogled. Njegovo dejanje, da je kratkomalo ustavil tai"ifnega pravilnika in ga izobe sila na vpogled. Obenem je bilo °Pozorjeno, naj dajo delavci nanj Sv°.ie pripombe. Med zaposlenim: ^ bilo zaradi tega nobenega po 'ebnega vzburjenja, razen enego a je po pregledu osnutka novega ^•vilnika iz protesta, češ da t4. e strinja s svojo postavko v pri- stroje, m* nikakor pravilno. Ce samo bežno poznamo ustroj in upravljanje v ekonomski enoti, moramo priznati, da je bilo to njegovo dejanje le nelogično in prenaglo. Mnogo bo še delavcev, ki ne bodo zadovoljni s tarifnimi postavkami, vendar bodo to rešili med seboj, med delavci, ki so hkrati tudi upravljal«. nobelj, Ivanka Kozar in Milan. Zakelj GRE ZLASTI ZA ODNOSE Tovariš Bertoncelj je v svojem poročilu omenil, da je sedaj glavna naloga šolanje in kvalifikacija članov ZB s čemer naj bi se le-ti osposobili na svojih delovnih mestih in v družbi. O tem je prav tako govoril član Glavnega odbora ZB Slovenije Franc Pokovec-Poki, Milan Zakelj, Kepic Vinko in drugi. V zadnjih osmih letih je vsestranski ekonomski razvoj omogočil, da se je realni narodni dohodek dvignil skoraj za 100 odstotkov. S tem so dani materijalni pogoji, da tudi članom ZB pomagamo reševati določene gmotne težave: da si zagotovijo boljše prejemke ,da se vselijo v ustrezna stanovanja in podobno. Toda pri vsem tem ni samo gmotna stran. Člani ZB dostikrat ne postavljajo v ospredje svoje življenjske r*e-mere marveč primerjajo svoj položaj z drugimi državljani, ki so dosti manj, ali pa odo ničesar prispevali za stvar revolucije in nov družbeni sistem, ki danes vsem zagotavlja lepše življenje. Se pravi stvar je družbenega pomena v odnosih med ljudmi. Izmed 11.781 članov ZB v našem okraju je 4.500 zaposlenih kot delavci v gospodarskih organizacijah. Med temi pa je še zmeraj 1.300 takih, ki nimajo ustrezne kvalifikacije, čeprav so zaposleni na takih delovnih mestih, kjer bi bila ta potrebna. Na začetku lanskega šolskega leta se je šolalo 211 članov ZB, v glavnem na dopisni ekonomski šoli. Sedaj so pri tej šoli odprli še 4 nove oddelke in sicer za elektrotehniško, strojno, kemistko-živilKiko ter za lesno in papirno stroko. Tako bodo lahko člani ZB prišli do potrebnih kvalifikacij preko teh šol za tisto stroko, ki jim je najbližja, oziroma v kateri so že zaposleni in imajo določene delovne izkušnje. ZGODOVINSKA ODGOVORNOST V sklopu številnih težav za izboljševanje življenjskih razmer članom ZB so na konferenci prav tako govorili o stanovanjskih problemih, o zdravstvenem stanju članov, o upokojevanju, o priznavalninah, o skrbi za otroke padlih borcev in podobno. Hkrati pa ,kot so poudarjali, ne smejo ti trenutni socialni in gmotni problemi zamegliti zgodovinske odgovornosti organizaciji ZB v prenašanju tradicij na mlajši rod. Ta dejavnost je še posebno važna letos ob 20-letnici revolucije. O tem je, poleg glavnega referata na konferenci še zlasti govoril Milan Dolenc, Peter Tulipan, Franc Pa-gon, Urbane Janko, Franc Liko-zar in Tušar z Jesenic. Zadnja leta so bile nekatere zelo uspele proslave. Zlasti se uveljavlja vsakoletna prireditev Po stezah partizanske Jelovice. Prva letošnja proslava v počastitev 20-letnice revolucije .bo na Planini nad Jesenicami 4. julija. Prav tako bodo organizacije ZB pripravile udeležbo iz našega okraja na osrednjo republiško proslavo 21. julija v Ljubljani in 22. julija v Žužemberku. 22. decembra pa je predvidena velika proslava v Skofji Loki, kjer naj bi počastili zgodovinsko, drugo vstajo in sicer v Gornjesavskem in bohiniskem kotu ter v dolini obeh Sor. Poleg tega so delegati na današnji konferenci predlagali naj bi v te proslave vključili še otvoritev spomenika v Dražgošah, srečanje internirancev v Podljubelju ter ureditev Počitniškega doma ZB na Vodiški planini. K. M. Z letne konference tovarniškega komiteja ZK Železarne Jesenice Veliki uspehi in še večie naloge Jesenice, 7. aprila. Danes je bila tu v prostorih pri Jelenu letna konferenca tovarniškega komiteja Zveze komunistov Železarne Jesenice. Razen številnih delegatov so se kot gostje udeležili konference tudi predsednik Izvršnega sveta LRS tov. Boris Kraigher, član CK ZKJ tov. Adolf Arlgler, sekretar OK ZKS tov. Janko Rudolf ter Številni predstavniki družbenih in političnih organizacij s področja občine. Delegati so s konference, ki je izredno dobro uspela, poslali pozdravni brzojavki Centralnemu komiteju Zveze komunistov Jugoslavije in Slovenije. J*°rjavi z nekom drugim, izklju Štiri ki avtomate. Tako so bili izničeni tudi avtomati, na katerih f° delali tudi njegovi delovni to-ariši. Vendar njegovo početje ni Pomirjalo ostalih delavcev, saj e-ina njih sploh ni opazila, da *vtomati stoje, še manj pa zakaj toJe. Zato so vsake govorice o Jfkem množičnem protestu nerešene. že sam primer kot tak, kakor smo . 1 Poudarili, ni pomemben. Av-0rr>ati, ki so stali približno 20 mi-J?ut, so povzročili le malenkostno j aterialno škodo. Poglavitno je £ 7-akrj delavec ni skušal rešiti v okviru svoje ekonomsko £n°te. Cn se ni strinjal z osnut-j0rn tarifnega pravilnika in če je ^'l spreminjevalne predloge, bi !p obrnil na organe delavske sa-^0lM'llzB?ijl zavestnih sil. TREME V začetku ledna ;•• t\ camenljlvo oblačno vreme s kratkotrajnimi padavinami, sledili bodo jasni in zelo topli dnevi. Dnevne temperature okoli 20° C. STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA PONEDELJEK, 8. MAJAJ#J PRVA VLADA Petega maja 1945. leta, še preden Je bila osvobojena Ljubljana, je bila v Ajdovščini (Vipavska dolina) seja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, kjer so izvolili prvo vlado osvobojene Ljudske republike Slovenije. Za predsednika prve vlade je bil Izvoljen Boris Kidrič. Svečanosti «o prisostvovali predstavniki AVNOJ, predstavniki drugih republik, vojaških misij in osvobodilnih gibanj. KURIRJI IN POSTA Spomladi, v maju 1944. so kurirske veze preko Gorenjske po-sebno dobro delovale kljub hudemu pritisku Gestapa. Kurirji so prenašali poŠto In literaturo, spremljali so potnike Iz kraja v kraj in skrbeli za njihovo varnost, za hrano, prenočišče Itd. S Štirimi glavnimi relejnimi linijami so kurirji vzdrževali redno zvezo s Primorsko (P 35 pri Cerknem) ter preko Gorenjske na Koroško, ftta- PRKNOS PRISTOJNOSTI KRANJ - Na prometnem odseku, Oddelka za notranje zadeve pri Okrajnem ljudskem odboru v Kranju, smo zvedeli, da so s 1. majem letos prenesli pristojnosti izdajanja registrskih tablic ►►Preizkušnja« na Občinske ljudske odbore. S tem se bodo prav gotovo zmanjšali stroški koristni-kov teh tablic, ker jim ne bo treba zaradi njih hoditi v Kranj. jersko in Notranjsko. Vojaško in organizacijsko je to zvezo vodil štab IV. relejnega sektorja, ki je imel svoj sedež v Dražgošah. Komandant je bil Gorlner - Lado, komisar pa Jože — Krištof, SABOTAŽE Prvi začetki oborožene vstaje in ljudske revolucije so se začeli kazati že v maju mesecu 1941. leta. Tako so Nemci iz Maribora poročali, da so jim tam požgali dva vojaška kamiona, Italijani so se pritoževali Iz Kočevskega da so tam »bande In teroristi« a v Dra-gatulu so lt. maja lene s cepci In srpi napadle Italijanske vojake. pptHinnBimiM^ iuu" Obračun med samozvanci s Ze Štirinajst dni bo tega, kar I je svet z zanimanjem prisluhnil H novici, ki jc prišla iz Konga. Na I coouilhalvillski konferenci kon-g goških samozvancev, so namreč H kongo.ške čete predsednika Kali savubuja aretirale katanškega samozvanca In njegovo spremstvo. Potem se dolgo nI vedelo o Combeju nič natančnega. Selc konec prejšnjega tedna le jc zvedelo, da leopoldvllske oblasti nimajo nobenega namena Com-beja tako kmalu spustiti. Celo več. Vseh njegovih Sest »svetovalcev« so preteklo soboto izgnali Iz Konga v Belgijo, v »kladu t resolucijo Varnostnega sveta s dne 21. februarja letos. Vse kale, da je med tistimi, ki »o «1 samozvano, brez potr- ditve edinega legalnega predstavnika kongoškega ljudstva — parlamenta, prisvojili v tej afriški deželi oblast, prišlo do resnih nesoglasij, Na prvi konferenci v Tananarivi na Madagaskarju so sicer vsi samozvanci dosegli sporazum o razdelitvi Konga, na konferenci v Coguilhatvillu pa se je zataknilo. Combe je baje prISel na konferenco le zato, da bi jo miniral. S tem so oblastniki v Lrnpoldvillu opravičevali njegovo aretacijo. Stvari okrog Combejeve aretacije pa imajo seveda globlje vzroke. Brž ko so Se vsi tisti, ki so na ta ali oni način v tem ali onem delu Konga — ob blagohotni podpori bivših kolotriali-stov In celo sil OZN — prisil na oblast, čutili dovolj varno v se- Ob Tednu Rdečega križa 283 odlikovani in pohval Kranjski okraj je na prvem mestu v Sloveniji z 2000 krvodajalci nad predvidenim planom Pionirji v Bohinju •« vneto pripravljajo na proslavo tedna Rdečega krila, ki bo tam naslednjo nedeljo, 14. maja. Podmladkarji RK pripravljajo prizor Ob tabornem ognju, tamburaši se urijo s novimi skladbami, drugi se pripravljajo, da bodo tekmovali v znanju Kaj vel o Rdečem križu in podobno. Tako ali podobno se pripravljajo organizacije RK po vseh občinskih središčih, da bodo čim dostojneje proslavile letošnji teden RK, ki jc od 7. do 14. maja. Na Bledu bodo imeli proslavo 11. "-nnja, prin-^vljajo se tudi v Radovljici, V Trzlčll, V Žireh itd. Letošnji teden RK jc posvečen krvo- NEKAJ PODATKOV o novi registraciji motornih vozil Ker bo Čez dober mesec uveden enoten sistem registrskih tablic za vsa motorna vozila, razen za motorna kolesa, katerih tablice bodo drugačne, je Zve*nl državni sekretariat za notranje zadeve ze pripravil Pravilnik o registraciji motornih vozil in priklopnikov, s katerim bo spremenjen sistem registracije. Nove tablice bodo povsem istih oblik, samo da imajo okrajšano ime mesta sedeža ONZ — (2 črki) in nato bo sledila številka. Zaradi večje preglednosti bosta zadnji dve številki ločeni s črtico. 0 V Sloveniji bodo registrske tablice z naslednjimi oznakami: 4 CELJE - CE, GORICA - GO, # KOPER - KO, KRANJ - KR, «J LJUBLJANA - LJ, MURSKA # SOBOTA - MS. MARIBOR -m MB. NOVO MESTO - NM. RaBen novih tablic bo uvedeno tudi novo prometnO dovoljenje enostavnejše oblike. Skozi vse leto bodo motornim vozilom zamenjavali stare tablice za nove, prav tako tudi prometna dovoljenja. Motorna kolesa bodo imela v prihodnje samo eno registrsko tablico kvadratno oblike in bo na njej VIC izpisano v dveh vrsticah. Prav tako bodo imeli razni priklopniki tudi samo eno registrsko tablico, ki so bo razlikovala od avtomobilskih po tem. da bo mesto označeno za številko. Avtomobili, ki bodo prišli v Jugoslavijo iz tujine za daljšo dobo, bodo prejeli tablice začasne registracije z označbo »RP« (registri- ran privremeno) t navpično rdečo črto, na kateri bo vtisnjena letnica veljavnosti začasne registracije. Tudi v prihodnje bodo še v veljavi tablice »Preizkušnja«, samo s to razliko, da bodo te tablice razen ONZ. imele za svoje potrebe tudi nekatere gospodarske organizacije. Razen trtbli"c »Preizkušnja*' bo vozilo moralo imeti še potni list z navedeno relacijo vožnje. Ker bodo tehnični pregledi vozil skozi vse leto, bodo morali lastniki enkrat letno pripeljati vozilo tehnično pregledati na Oddelek za notranje zadeve. Avtobuse in taksije pa bodo tehnično pregledovali vsakih šest meseenv. dajalstvu, ki ima v sodobni medicini lifedeH pomen. V jugoslovanskem okviru jc ta služba najbolje vpeljana V Sloveniji. V okviru nase republike pa |đ prav okraj Kranj v zadnji, lanski krvodajalski akciji zavzel pno mesto. Namesto 4.000 predvidenih se jc za krVOdajalStVA Javilo nad 6.0OO posameznikov, kar je bil izreden uspeh in dokaz visoke humane in družbene zavesti ljudi. Ob leto."-" *y Tednu RK bodo najzaslužnejšim krvodajalcem na svečan način Izročili skunno 283 odlikovanj in priztiahj. 30 zlntlh značk Je pripravljeno za tiste, ki SO dali kri več kot desetkrat. 208 posameznikov bo odlikovanih s srebrno značko, ker so dali kri več kot petkrat, zi IS posameznikov, kf so se posebno izkazali v orga-Htžacltl i—'-nrlajalske akcije in v organizacijah RK pa so predvidene posebne diplome in priznanja. S posebnimi najvišjimi zveznimi odlikovanji pa nameravajo Odlikovati še 20 najzaslužnejših voditeljev in organizatorjev Rdečega križa v našem okraju. -1. c. Urejanje starega gradu Kamnik - Planinsko društvo Kamik je spet pričelo s svojimi prostovoljnimi akcijami za urejanje okolice pomembne in zelo dobro obiskane izletniške točke — Sfrrega gradu. VOŽNJA V VINJENEM STANJU V petek, 5. moja ob 21.HO, je po cesti II. reda peljal vinjen poklicni voznik L. A. s tovornjakom S-2697. Na cesti Sp. Brniki - Šenčur se je zaletel v drevo ob cesti. Njegov sovozač, zaposlen prav tako kot L. A. v MesŠrtJi V Skofji Loki, je dobil telesne poškodbe in so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Škode na vozilu je za okrog 100.000 dinarjev, POŽARI CEBELJNJAK JE ZGOREL V sredo, 3. maja popoldne, je do tal zgorel čebeljnjak s 14 panji- last M. P. doma v Popovem pr! Tržiču. Škodo cenijo na 300.000 dinarjev. Požar je povzročil 16-letni f\ K., ki je z gorečo cunjo odga- I njal čebele, da je lahko V čebel- j njakU nekaj popravljal. OGENJ V LESENI HIŠI Minulo sredo je izbruhnil požar tudi na leseni Stanovanjski hiš! A. R. v Šenčurju, v kateri je stanoval J. L. z družino. Škode je za približno 150.000 dinarjev. Požar je nastal Zaradi dimne cevi, ki je bila spel j n na skozi leseno steno ih se je zaradi Vfočine vnela. V parku Svobode v Kranju delavci z vso vnemo pripravljajo prostor 2* postavitev novega Sporne- nika Revolucije, ki ga bodo odkrili predvidoma za občinski praznik našRPZGOUOR Sadja in zelenjave bo dovolj če greš na trg ali v trgovino, boš videl že prve češnje in prvo spomladansko zelenjavo. Prav v zvezi s tem smo se pri trgovskem podjelju »Agraria« v Kranju pozanimali, kako bo letos trg preskrbljen s sadjem in zelenjavo. Na vprašanja nam je odgovarjal direktor podjetja — tovariš Javko Gruden: »»Kako It« se preskrbeli fi sadjem in zelenjavo za letošnjo sezono?« »Letos smo kar dobro preskrbljeni s sadjem In zelenjavo. Sedaj s Primorske dobivamo češnje, kasneje pa bomo dobili še hruške, breskve, marelice in grozdje, medtem ko smo se za jabolka dogovorili, da Jih bomo dobili s Štajerske In z Gorenjske. Razen tega pa bomo ostalo zelenjnvo dobivali prav tako Iz Primorja, Dalmacije iz. okolice Splita in celo Makedonije.« »»Kakšne količine sadja in zelenjave pa boste dobavili v letošnjem letu?« »»Za leto« nameravamo dobaviti 1856 ton sadja, 900 ton južnega sadja, 1935 ton zelenjave in 7625 ton kmetijskih pridelkov.« ' ►»Kako to. da se bo leto« preskrba s sadjem in aelenjavo toliko izboljšala od prejlnjih let. Znano je namreč, da je včasih večkrat kakšne zelenjave ali pa sadja zmanjkalo?« »Stanje bo to sezono zato toliko boljše, ker smo se vsa tovrstna podjetja v Sloveniji povezala med seboj. Doslej smo se predstavniki vseh trgovskih podjetij, ki oskrbujejo trg z zelenjavo In sadjem, Že večkrat sestali. Dogovorili smo se, da bomo pri proizvajalcih enotno nastopali In da ne bomo prevzemali slabega blaga, kar se je doslej pogosto dogajalo. Nabavljali bomo samo kvalitetno blago. Prav tako smo se pogovorili tudi o tem. kakšne so nabavne cene pri proizvajalcih. - Doslej se je večkrat zgodilo, da je moralo neko trgovsko podjetje plačati sadje aH zelenjavo po precej višjih cenah kot drugo podjetje. Prav t zvezi s tem smo tudi vse predstavnike proizvodnih podjetij Iz Dalmacije. Makedonije in drugih predelo-. Jugoslavije povabili v LJubljano na razgovore, kjer smo Jih sesnanlll t našimi zahtevami -kakšno sadje in zelenjavo v Sloveniji ln fie posebej na Gorenjskem potrebujemo. Postavili orno Jim tudi pogoj, da od tistega podjetja, ki ne bo izpolnjevalo naših zahtev, no bomo prevzeli blat*« Proizvajalci so se « tem strinjali in bili o naSlm predlogom selo zadovoljni. Tako imamo le sedaj zagotovljeno, da skoraj v nobenem primeru ne bo »manjkalo tega «11 onega sadja in prav tako zelenjave.« »Kako pa Je t embalažo, doslej bo §e potrošniki češnjo precej pritoževali, Češ da m Cista in podobno?« »Tudi a embalažo smo uredili vse potrebno, ker le dobro zavedamo, kaj pomeni dobra in t\* sta embalaža pri potrošniku. -Povsod smo uvedli enotno embalažo In kupovali ln prodajali bruto blago za neto. Tako bo a vsakim novim sadjem ali zelenjavo prispela tudi nova gajblca In vrečka In jih ne bo treba ve« vračati proizvajalcu. S tem na- činom se bomo vsaj delno približali sodobni trgovini s sadjem ln zelenjavo, ki Jo Imajo v nekaterih naprednih deželah po svetu Že uvedeno.« M. žlvkovtg JANKO GRUDEN dlu, SO začeli drug drugemu gledati v skledo in skušali drug na račun drugega doseči določeno prednost. Leopoldvllski režim si skuša v tem položaju vendarle zagotoviti centralno vlogo. Zato je na eni strani začel akcijo proti Combeju, kt Je kazal prevelike ambicije po polni neodvisnosti in na drugi strani proti zakoniti vladi premiera Giaenge, ker dejansko le ta lahko predstavijo legalne interese kongoškega ljudstva in jc zato za Ueovo vlado in predsednika Kasavu-buja še posebej nevarna . Do kam je drobljenje Konga privedlo deželo, nam najagovor-nejc kaže kasajski primer. Sef te tako Imenovane »rudarske države« Albert Kalondji se Je namreč pred kratkim proglasil za nič več ln nič manj kol kf*" I lja te države. Razpustil je »v,!*" | do« Kasaia, pograbil vso obla«* I v svoje roke in si nadel »kra- j ljcvsko« ime m Albert II, čeprav | nihče ne ve kdo jc bfl Albert l | in kdaj je vladal. Seveda vse te zdrahe med sa- g mozvanci in njihovi nepojmljiv postopki samO vodijo vodo «** mlin bivših kolonlallstov. N«j Belgijec jc le Javno izjavil, *da bodo morali Čez lest meseO*" ponovno odkrivati to deželo*« Zato bi bil res že skrajni čas, •*» sile OZN vzpostavijo v deželi red, omogočijo delo parlamenta In drugih ustavnih institucij 10 preprečijo, da bi posamezni samozvanci v boju za oblast izkoriščali resolucije Varnostnega sveta v svoje namene. t e d n i po s u e t u ENAKA GLEDIŠČA V VSEM V Kairu je bila zaključena šestdnevna konferenca zunanj* nistrov šestih afriških drŽav, ki so. sodelovale na toosMerenci v C** sablanci. Ob zaključku konference so sprejeli protokol o uveljavO^ nju afriške ustanovne listine, ki so jo razglasili januaaria l^to« Casablanci. Protokol so podpisali zunanji ministri Gane, Gviriš Republike Mali, Maroka, ZAR in začasne alžiMke vlade. STO LET ZDRUŽENE ITALIJE ^ V Torinu, nekdanji prestolnici sardskega kraljestva in združitve ter enotnosti Italije, okrašenem z italijanskimi zasta**^ in cvetjem, se je začelo v soboto, 6. maja, dopoldne slovesno W slavljanje stoletnice združeno Italije. PRIPRAVE ZA KONFERENCO O LAOSU V Ženevi so se že začele priprave na mednarodno konfero*** Laosu. Na konferenci, ki se bo predvidoma začela v petek, 12. bodo sodelovali predstavniki Burme, Kanade, LR Kitajske, V«8* Britanije, Sovjetske zveze, DR Vietnama, Južnega Vietnama, cije, indije .Poljske, Tajske in ZDA. Kambodža, ki je prva da»J£ budo za sklicanje ženevske konference o Laosu, se ne bo udeJ* konference, medtem ko Laos mi določil svoje delegacije. Naše delo - glasilo KO SZDL Primsko* Pred kratkim je izšla druga številka glasila kraj«1^ Organizacije SZDL Kranj-Primskovo. Njegova vsebin* Z iiredno pestra, saj prinaša glasilo na 14 straneh k»r t daljših ln krajših prispevkov, ki so zajeli vse potne*^ dogodke ln probleme na tem terenu. Pri pisanju prisP; kov je tokrat sodelovalo W 26 članov SZDL in ploniC Tako vsebina kot zunanja oblika Našega dela prav 1*V\ služi za primer, kako naj izgledajo dobri informatorji r jevnlh organizacij. mmmmmm Na prvi strani lahko beremo obširno poročilo o zboru volivcev ln odgovore, ki jih je dal ObLO na zahtevo volivcev volilnih enot Gorenje, Primskovo in Klanec. Nadalje zvemo, da je KO SZDL končno dobila primeren prostor za svojo pisarno v Zadružnem domu, kjer bo uradoval tudi tajnik stanovanjske skupnosti. Poravnalni svet je obravnaval že 40 sporov, 17 predlogov so vložili državljani sami in to dokazuje, da poravnalni svet uživa na Primakovem veliko zaupanje in se prebivalci radi obračajo nanj. — Ker mnogi mlajši pa tudi sta-rejši prebivalci na primskovem terenu ne poznajo oseb, po katerih so imenovane posamezne ulice, se je uredniški odbor Našega dela odločil, da jih bo skušal predstaviti. V 2. številki že lahko beremo Življenjepiee Gregorja, Marije, Marjana ln Stanislava Jelene - aktivnih borcev, ki so žrtvovali življenje za svobodo. Iz sledečih prispevkov lahko razberemo, da je šolski odbor osnovne šole Kranj—Primskovo po anketi nI višji razredi osnovne šole, je udeležba na plesnih vajah ' redno dobra, nadalje sestav^ f pionirski knjižnici, ki je odi-19 kranjski občini, o urejevanju J* nirskega igrišča ob ZadruŽH domu. o tmrizorltvi rlramsK . o uprizoritvi drami dela »Utopljenec« in še več ■ glh zanimivih prispevkov, ki H bodo člani SZDL na tem t«K prav gotovo z zanimanjem r brali. • bi'" Poučno predavanje V okviru Delavske univerze )e^ v ftkofjl Loki predavanje t. na*!0^ Umetne smole pri izdelavi vlečnih • in drugih naprav za mehansko "b *2 vo. Zanimivo tematiko je predava' ' , Zoran Seljak z Instituta strojne "* tete v Ljubljani, in ga jc poslušalo P # cejšnje število delavcev, zaposle"1^, industriji. Predavanje je bilo *P ljano z diapozitivi. ^ Živahna razprava po predavanj11 j} pokazala, da se delavstvo zanim3 ^ takšna in podobna predavanja, 't, neposredno vezana na probleme i° ^ nične zanimivosti v podjetjih. ^raV,.^. ranju staršev lahko sklenil, da bilo, da bi škofjeloška Delavska « j3( bodo Za vse učence v jeseni xtved- ■ pripravila podobna predai li delovne obleke, da bodo ukinje- 1 ker jc prav teh bilo doslej le m Nekaj Jianlmlvlh podatkov iz jeseniške železarne Povprečno devet vlakov dnevno Mnogokrat pišemo o jeseniški železarni, o njenih vi pečeh, o delavcih z zaščitnimi očali ln o njihovih m" vrstnih proizvodih, s katerimi zalaga ta znani metal« ^ kombinat ne samo jugoslovansko, temveč tudi sve 0\r tržišče. Pri tem pa pozabljamo, da so za kakršnokoli P flo vodnjo potrebne tudi surovine. Koliko ln kaj, Je Afn» Od kapacitete in dejavnosti podjetja. Jeseniška Žple**fSt-Je prav gotovo eden Izmed največjih potrošnikov razmo _e nlh surovin ln materialov, ki jih mora zaradi neuST0*^ zemljepisne lege v glavnem dovažatl iz drugih krajev-malokrat pa le celo iz Inozemstva. Poglejmo, koliko porabi železarna na Jesenicah sa svoje normalno obratovanje surovin in koliko plača za njihov prevoz. Brez posebnih iarafunov lahko trdimo, da Je dovoz materiala zvezan s preče jlnjiml stroški, posebno če upoštevamo, da jeseniška Železarna dovata surovine i« krajev, ki bo oddaljeni povprečno 31? kilometrov. Železarna potrebuje na leto 214 tisoč ton premoga, za katerega mora plačati samo tovorni ne preko 213 milijonov dinarjev. Za rude, ki to jih nabavili lani doma In V tujini 308 tisoč ton, so plačali 418 milijonov dinarjev tovornine. Za potrebe plavzev železarna uvo- cah, bi dnevno moralo PnP0'n* zi letno povprečno 146 tisoč ton surovino za jeseniško železftf koksa, prevozni stroški pa zna-1 Jesenice skoraj 9 vlakov. šajo 396 milijonov dinarjev-veda smo navedli le glavne ■ ^ vine, bralce pa moramo O pO* ^ da jeseniška železarna uvaža ^ velike količine starega in vega železa, razne legure, » boksita in podobno. v,*vi'3 Skupno je Železarna na vin lani 947 tisoč ton raznih .e in samo za prevoz do ^cS.^^xy podjetje moralo plačati 1 ^n r3' do 800 milijonov dinarjev.^^ ^ eunamo, da ima vlakovna k° po zleiJa/Sd vagonov z nosilnostJ ^g deset ton, ugotovimo, da b' vjjj potrebno za prevoz teh sU ^ približno 3156 vlakov. Ako o., transport vršil samo po zeeijat! 131204396057387986^67407792033597 PONEDELJEK, R. MAJA 1981 j ZANIMIVOSTI • MLADA RAST stran S mandeljni proti pijanosti Ze Plutarh jc trdil, da je poznal moža, ki jc mnogo pil, pa je vendar ostal trezen, ker je jedel grenke mandeljne. Stari Grki in Rimljani so radi uživali mandeljne in še dandanes ponekod Bervi-rajo k pijaci slane mandeljne. Rimljani so prenesli mandeljne v Anglijo, kjer jih že danes uporabljajo kot hrano in zdravilo. Znani britanski botanik Gerald priporoča mandeljne kot sredstvo proti Pijanosti. »Naglo pojejte pet dO ■e«t mandcljnev pa boste ostali trezni.« Drugi človek v vesolju Za Rusi še Američani Ni dolgo, ko smo z veseljem sprejeli novico, da je prvi sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin poletel v vesolje in obkrožil Zemljo. 5. maj pa bo spet pomemben za zgodovino vesoljstva, ko so za Rusi Američani v Cape Canavera-1« izstrelili v veaoljstvo prvega ameriškega kozmonavta, kapetana mornarice AUana Sheparda. Polet v vesolje je bil uspešen. Naitanko ob 15.30 uri so v petek, ne« in kapetan Shcpard je poletel 5. maja, izstrelili raketo »Redsto- v vesolje z začetno hitrostjo „V0ST0K,, dvakrat v vesolju Sovjetska vesoljska ladja »Vo-•tok«, s katero je major Gagarin Obkrožil Zemljo, je bila baje že Wlllllll!!!!!lll|!|l|ll!|l!!ll!NI!il'|!!!!ll»i:iliiMii|iii|ii!|i!i|i|i!|i!!||||, Jutri bo v Kranju gostovalo Hnhn-Steinarjevo lutkovno gledalište. Ma sliki vidimo lutko Gašperčka. Jubilej tobaka Te dni slavijo v Franciji 400. obletnico, odkar obstaja v njihovi deželi tobačna industrija. Za ta jubilej bodo Francozi kadili najdaljše in najdebelejše cigarete, kar so jih sploh kdaj videli. Te so se pojavile v vseh francoskih trafikah, kjer prodajajo tudi serijo znamk s sliko Jeana Nicota, ki velja za prvega gojitelja tobaka V Franciji. p0 njem je dobil tudi tobačni strup nikotin svojo ime. Tragedija na mitingu Tragično so je kon'al mitlnjj, ki so ga priredili te dni na letališču Biggin Hill, 32 km jugovzhodno od Londona, v spomin na smamenito »bitko za Anglijo« v drugi svetovni vojni. Pri letalski nesreči sta dva padalca zgubila Življenje. Letalci so se razdelili v »napadalce« in »branilce«. Omenj-jna dva letalca sta se kot »branilca« takoj po startu zaletela v megli s svojim letalom tipa »Silver Tiger« v neki brest in se zrušila. Oba letalca. 4D-letni veteran iz druge svetovne vojne Clifford Wills in njegov 34-letni prijatelj Donnnis Woodhouse, sta bila takoj mrtva. Njuna naloga je bila, da ugotovita številko enega od riapadajočih letal, nakar bi jima moral pilot plačati zajtrk. Toda v megli sta letalca zgubila orientacijo. dvakrat v vesolju. To je sporočil te dni moskovski dnevnik »Izvc-stija«, ki je tudi sporočil, da je vesoljska ladja obkrožila Zemljo že pred Gagarinovim poletom, v njej pa je bila lutka v velikosti človeka, ki je bila privezana na •jilotov sedež, in psički »Ccrnuš-ka« ln »Zvezdočka«. To je bil tudi povod, da so se v zahodnem tisku pojavili glasovi, da jc bil prvič v vesoljski ladji sin sovjetskega letalskega konstruktorja 11-jušlna. V omenjenem članku Je bilo tudi prvič sporočeno, da je major Gagarin Zemljo fotografiral in Jo opatova! s televizijsko kamero. Ker jo imela kabina tri okenca s steklom, ki je odporno proti vsem OBISKAL NAS JE FRANCE BEVK Pred kratkim nas je obiskal slovenski književnik France Bevk. Lepo orno ga sprejeli, saj je to pisatelj, ki je napisal zelo veliko del aa mladino. Prebral nam je odlomek iz knjige, ki jo pravkar piše ter eno svojih najnovejših črtic. Pionirji smo ga veliko povpraševali o njegovih delih, tako da nam je piaatelj kar težko odgovarjal na vsa vprašanja. Povedal nam je tudi, kako so nastala nekatera njegova dela. na primer Pastirci, Crni bratje, Tonček, Lu-kec ln njegov Škorec itd. Joža Sifkovič osnovna šola Kranj-Prfmskovo toplotnim spremembam, je lahko Gagarin med poletom Zemljo tudi opazoval. V primeru, če bi letalec izgubil zavest, bi kabina brez njegove pomoči avtomatično pristala na Zemlji. Pri pristanku je letalec lahko ostal v kabini ali pa v višini 7 kilometrov nad Zemljo l»ko-čil In pristal s padalom. Katerega od obeh načinov je Gagarin uporabil, pa list ne piše. 2500 km na uro. V višini 145 km se je konica na raketi »Mercury« ločila od rakete. Shepardova prva poslanica iz vesolja se je glasila: »Oh, kako lep razgled!.< Konica s Shepardom je poletela še 45 km kvišku, s hitrostjo nad 6000 km na uro, potem pa so začeli delovati mehanizmi za zaviranje in konica je začela padati proti Zemlji. To so bili kritični trenutki za Sheparda in Štab, ki je budno spremljal polet konice. Vse pa je brezhibno delovalo in v kratkem so opazovalci z letalonosilke »Lake Champlain« zagledali konico, ki se je spuščala. Padla je v ocean s hitrostjo 32 km na uro. Na kraj, kjer je pristal Shepnrd, je takoj odletcl z letalonosilke helikopter, ki je sprejel kozmonavta in ga prepeljal na ladjo. Rhepard je avtomatsko odsko-čil iz konice s padalom. Tako je bil v pičlih 16 minutah končan polet prvega ameriškega kozmonavta, ki se je iz višine 185 km srečno vrnil na Zemljo. Ml loto krožek Poleg ostalih krožkov na naši šoli deluje tudi fotokrožek. Na šoli smo dobili sobico in jo preuredili v temnico. Res je, da je zelo majhna, toda vseeno se zrinemo vanjo. Opremo za temnico smo dobili na raznih tekmovanjih. Imamo lasten povečevolnik, s katerim povečujemo slike. Imamo tudi pečico za sušenje slik, posode in kemikalije, ki jih potrebujemo za razvijanje slik. Za slikanje uporabljamo v glavnem dva aparata: Altix in Regulo, imamo pa še fotoaparat Pionir, ki pa ga bomo prodali, ker zbiramo denar za flash. Posebno sedaj, i ko tekmujemo v natečaju »Spo-iznavaj svoj domači kraj«, nam je I flash presneto potreben, da bomo slikali tudi v sobah. Fotoaparata I si člani krožka lahko izposojamo, Tovariš Suhadolnlk-Loka med pionirji v Predosljah Da bi tudi pionirji odreda »Crni* v Predosljah čimbolj slovesno počastili 20-letnico vstaje, so se v torek »večer ubrali ob tabornem ognju. Mladi taborniki so prisrčno pozdravili vse zbrane, prav posebno še tovariša Suhadolnika — Luko, ki so mu z burnim ploskanjem dokaaali, da Je med njimi zelo priljubljen. Po slovesnem sprejemu Medvedkov in Čebelic v taborniško organizacijo, so pionirji izvajali krajši kulturni spored. Nato je stopil k tabornemu ognju tovariš Luka — eden Izmed tisočerih borcev, ki so štiri leta junaško branili rodno zemljo pred sovražnikom. Orisal je rast naše armade in ljudske Oblasti od 1941. lota do danes. Sledilo je pripovedovanje zgodb o junaških partizanih, pio- V ŠVICI NAJMANJ RAKA Po podatkih mednarodne organizacije je v zahodni Evropi ftvlca edina dc-tela, kjer Število rakastih obolenj ne niste. Zanimivo je, da je Svtca tudi dežela, kjer telo malo kadijo. V primerjavi z drugimi deželami je posebno majhm it—Ho ienak - kadilk. nirjih in o sramotnih dejanjih domačih izdajalcev. ■ Ta večer je bil za vse pionirje veliko doživetje. V njihovih srcih je ostal ponos na slavno zgodovino narodnoosvobodilne borbe. -ca- SVETLEČE PLETILKE V neki ncmSkl tovarni so Izdelali igle, ki se svetijo. Pravijo, da Jc pletenje s temi glamt zelo prijetno In ne utrudljivo. PRVA PONESRECENKA - zENA Prva žrtev avtomobilske nesreče je bila žena. Avto je na neki londonski ulici povozil 17. aprila 1896 Bredgt Drascol. Ta dogodek je Izzval 'edaj veliko razburjenje ln ogorčenje ter najostrejie proteste proti avtomobilizmu. MAŠČEVANJE Neki milijarder Iz Dulasa v ZDA Je v testamentu svoji ženi, kt ga je celo življenje preganjala z zahtevo, naj ne kadi, zapustil 400 fikatel raznih cigar, ki Jih je v času njunega zakona skrival po raznih kotih vile. Medtem pa je ostalo Imetje zapustil dobrodelni organizaciji. da tudi sami lahko naredimo kake posnetke zase. Naredili pa smo že veliko fotografij S športnega dne, z raznih pohodov ter iz dela naših krožkov. J. Sifkovič Srečanje Ljubek mali zajček skakal je po travi. Lisička pride mu nasproti in tako mu pravi: »Z mano pojdi zajček, rada, z veseljem tja na širno polje te k detelji popeljem!«* »Ne boš me ne speljala«, ji zajček tiho pravi, »drugega poskusi!« In zgubi se v travi. Dušica Repinc 6. a r. osnovne šole »Staneta Žagarja« PIONIRSKA ZADRUGA »SIMON JENKO« V MAVČIČAH Tudi pri pionirskem odredu »Simon Jenko« v Mavčičah so ustanovili pionirsko zadrugo. Kmetijsko posestvo Sorsko i olje Je pionirjem odstopilo 10 arov zemlje, na kateri bodo pionirji posadili najprej krompir, fižol ln Čebulo. Za pognojitev zemlje so pionirji sami navozlll gnoj. Na zemljišču pionirske zadruge bodo delali različne poizkuse za člm-večji pridelek. Z Izkupičkom, ki ga bodo dobili za prodan pridelek, nameravajo kasneje urediti še tople grede ln drevesnico. Rebus DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI AUSCHWITZ" Dnevnik taboriščnega zdravnika Vsa dvorana je sijajno razsvetljena. Tu ne štedi jo z lučjo kakor v barakah koncentracijskega taborišča. Korakamo ob dolgi vrsti ležišč. Le polovica komande je tu, ostalih sto ima nočno službo. Del ljudi opravlja razna dela, nekaj jih spi, drug bero. Knjig je tu ogromno. Vsak deportiranec prinese dve, tri s seboj, tiste, ki so mu posebno ljube. V tej veliki izbiri najde potem vsakdo nekaj, kar ji ugaja, njegovemu okusu. Da sme »Posebna komanda« j j brati knjige, je tudi posebna protekcija. V taborišču i kaznujejo vsakogar, ki ga zalotijo pri branju, z 20 dni zapora, kjer mora stati in ne sme ležati — če ga že takoj ne ubijejo. Za mizo sedim z »višjim kapo« inženirjem, nadzornikom komande za puljenje zob in vodjo zlatarne. Vsi so me sprejeli prav prisrčno in gostoljubno. Vendar ne spravim nobenega grižljaja tako dolgo pogrešanih dobrot v usta. Misel na sotrpine mi stiska J srce. V zadnjih urah, preden so jih odvlekli, so znesli vse to skupaj in si pripravili te grižljaje za popotnico. Med vožnjo so stradali in hranili živila za starše, za otroke, da bi jim vsaj nekoliko olajšali težke dneve, ki jih čakajo. Potem pa so ostala vsa ta Živila v slačilnici krematorija... Ne, ničesar ne morem jesti. Le čaj z rumom pijem. Po nekaj kozarcih strašna notranja napetost nekoliko popusti. Prižgemo si cigarete, ogrske cigarete. V taborišču daš za cigareto ves svoj kruh, tu jih leži na mizi na sto-; tine. živahno se pogovarjamo, čeprav so med nami Poljaki, Francozi, Grki, Rusi in Italijani, govorimo nemško, edini jezik, ki ga razumemo vsi. Med večerom sem spoznal vso zgodbo krematorijev. Deset tisoč zapornikov je gradilo te ogromne komplekse iz kamna in betona. V najhujši zimi so morali biti dovršeni. Na teh poslopjih se lepi kri tisoČev in tisočev deportiranih Judov. Docela nezadostno hranjeni in oblečeni, ob stradanju in žeji, zmrzujoči, so morali dan in noč graditi te »predelavne obrate mrtvecev«, te »mrtvaške mline« in nekega dne so v teh krematorijih, ki so jih zgradili, sežgali nje same ... štiri leta so minula od tedaj. Milijoni ljudi so od tedaj zapuščali železniške vozove na rampi in šli skozi krematorije v smrt. Sedanja »Posebna komanda« je dvanajsta po vrsti, odkar stoje krematoriji. Pripovedujejo mi usodo vseh dosedanjih komand. Junaki so vsi! Potrdijo ml tudi vest, ki sem jo slišal že v taborišču, da jc namreč vsaki »Posebni komandi« odmerjeno štiri mesece ... Polnoč se bliža. Ljudi, ki so utrujeni že od dnevnega dela, je alkohol utrudil še bolj. Razgovor polagoma zamira. Mimoidoča esesovska straža nam veli spat. Poslovim se. Močni rum me je zazibal prvo noč pod streho krematorijev v dokaj mirno spanje. Zatcgli žvižg lokomotive mi zadoni na uho od rampe sem. Naglo stopim k oknu in vidim, da je dospel nov vlak z deportiranci. Vrata se odpro. Iz vagonov se vsuje izvoljeno ljudstvo Izraela. Postavljanje v vrsto in Selektiranje traja pičle pol ure. Počasi se zgane leva skupina... Tega dne mi je določila usoda, da se seznanim z grozovito proceduro pokončevanja ljudi. V mojo sobo prodirajo glasna povelja in nagli koraki. Hrup prihaja iz kurilnice krematorija. Vrše se priprave za sprejem novega transporta. Elektromotorji brne. Kasneje izvem: vključili so ogromne ventilatorje, ki stopnjujejo ogenj v pečeh do želene stopinje vročine. Petnajst takih ventilatorjev deluje naenkrat. Pri vsaki peči je nameščen eden. Se vedno ne morem nekako f verjeti vsega, kar so mi pripovedovali, zato grem v prostore krematorija samega. Sežigalna dvorana je dolga kakih 150 metrov. Svetel prostor je to z belo prevlečenimi stenami in betonskimi tlemi. Pred velikimi okni so močne železne mreže. Pet- , najst zažigalnih peči je obloženih z rdečo opeko. { DOKUMEOTI DOKUMENTI DOKUMENTI Charles McCormao 15 S hrbtom jc pritisnil na prvi zvitek ln slišal sem, kako sope, ko je z vso močjo odrival močno ■Ico. Vtaknil aem levico skozi zvitek žice ln počasi *»1 z glavo »kozi. Moji iztegnjeni prsti so bili le Se *a čevelj daleč od stikalne škatle. Jeklene bodice so se mi zarile v levo ramo in kri mi Je kapljala * obraza, ker so sc bodice zabodle skozi lase v kožo •>a glavi. »Ne gre,« sem zasopihal. »Odrivaj Žico, kolikor •horeš.« Don jc zagodrnjal in začutil sem kako se lica upogiba , pot težo njegovega telesa. Plazil sem se đalje skozi njo, centimeter za centimetrom, dokler •"sem mogel več dalje. »Se dva inča.« Znoj mi j« tekel pod pazduho ln Oie ščcgetal. »Don, nič ne vidim.« »Sczi bolj na levo,« je zagodrnjal. Storil sem tako - in otipal kabel. »Pohiti, Mac, za božjo voljo!« je zasopihal Don. ^Stražarji se vračajo. Samo petdeset vardov daleč So še.« Za.škrlal sem z zobmi in Iztrgal kabel iz stikalne §katle. Bodice so sc ml zarile globoko v tilnik in farno, toda oba konca kabla sta bila v mojih rokah. »V redu, Don.« Splazil sem se nazaj za njim ln se zdrznil, ko SO se mi kovinaste bodice poslednjič zaptčile v meso. Kaka dva aH tri yarde od žice sva se malce zravna-'* in pocenila. 8tražarji so prikolovratlli bliže, naju •"adovedno gledali, a niso opazili nič sumljivega. Zato so nadaljevali pot okoli taborišča. Ostali ujetniki so bili razkropljeni po gručah na °beh straneh vhoda in molče opazovali, kaj sc bo *fodilo. Čakali so, kdaj se bo prikazal od stražar- nlcc japonski vojak ln odšel proti kolibi, kjer je bil generator. MiniU je moralo le nekaj minut, ko smo ga zagledali, kako gre ošabno preko, toda vsaka od teh minut sc nam je zdela dolga kot ura. Nismo si upali gledati za njim, a vsakokrat, ko sem hotel pogledati stran, so bile moje oči z magično močjo prikovane na moškega z očali, ki nam bo čez nekaj sekund nehote odprl pot v svobodo. Gledal Je proti nam in zdelo se nam je. da čuti, kako sc dogaja nekaj nenavadnega. Potem je skomignil z rameni in izginil v kolibi t, generatorjem. Kot en mož smo Šli proti vhodu, a nihče od nas ni bil pripravljen na to, kar se Je zgodilo zdaj. Culi smo, da je začel generator delati, potem pa se je nenadoma zabliskalo. In v tem siju so sc ostro odrazile barake s svojimi polomljenimi oporniki, okni in razpadajočimi zidovi. Po taborišču je odmeval vzbuh eksplozije. Streha barake, kjer je bil generator, se jc zrušila in plamen je bruhnil iz nje. Nekaj sekund smo stali kot prikovani In nejeverno strmeli v ta prizor. Eden je sočno zaklel, drugi pa sc grozno zasmejal. »Zdaj!« je zarjul Don in zdrveli smo proti vhodu. Ljudje so zavpili od bolečin, ko so si razmesa-rllt roke ob bodeči žici, tako naglo smo dvignili bambusov okvir In ga preobrnili. V istem trenutku Se je od straža rnice sem zagnala peščica Japoncev, zA hip oklevala, nato pa se je oglasilo drdranje strojnic In se prav tako hitro končalo, ko smo se zagnali ha Japonec. Imel sem srečo. Zadel sem »Svinjski obraz«. Divjal je naravnost nadme In zamahnil z bajonetom. Z vso močjo sem ga udaril t. gorjaco po obrazu. Ko je padel, sem udaril še enkrat. Cul sem, kako so mu pokale kosti. Njegova lobanja se mi je zdela zelo mehka. Potem sem odvrgel gorjačo, zgrabil njegov bajonet in skočil med gutnljevce. Za menoj se je v soju goreče barake ostro odražala vrsta borečih se mož. Rekli smo, da se ne bomo vračali, zato sem tekel dalje in spotoma naletel na Donaldsona, ke jo tolkel po nečem, kar se mi je zdelo podobno mrtveca. »Naprej, Don!« sem zavpil. Za nama so jezno đrdrale strojnice. Nisem se upal ustaviti. Divjal sem skozi zapleteno podrast in se skokoma skrival za drevesnimi debli. Potem Sem prišel na čisto in občutil, kako mi dolga trava zapleta med noge. Spet ln spet sem padel, pljuča pa so mi plala kot kovaški meh, dokler končno nisem povsem omagal. Zdaj sem hodil počasneje ln kmalu slišal zadaj nekoga, ki si j« z velikim truščem utiral pot med gumijevci. Ustavil sem se v mali vdolbini, počeni! in čakal. Bil je Don. Skoraj bi se prekucnil čeame, a me je v Badnjem trenutku opazil v migljajoči svetlobi požara, ki je bil zdaj že kake četrt milje za nama. »Vse v redu, Mac?« me je vprašal. »A-ha,« Komaj sem lovil sapo. »Toda ne čakaj tu!« Sla sva dalje, a ne v ravni črti. čc je to le bilo mogoče. Nekaj časa sva tekla, potem dirjala, nato spet počasneje hodila. Glasovi borbe za nama so postajali vedno bolj tihi, dokler niso zamrli. Oba sva težko ln piska joče sopla. Toda obenem sva bila vsa iz sebe od veselja, -Kaj za vraga »i se pa ti obiral okrog vrat?« sem zasopihal, ko sva šla malo bolj siagoma. ».Debela aadnjica, je imel moj. bolo.« »Sveta nebesa, človek! Zaradi tega si se obotavljal?« »Ne vem. Krogla sc je zarila v njegovo glavo in ni hotela ven. Končno sem jo pustil in vsel njegov bajonet.« »Jaz tudi,« sem zagodrnjal. »Dobil sem .Svinjski obraz* v roke in obdržal njegov bajonet.« Don se je zasmejal. »Dva od njih sta jo na vsak način skupila, ln to dva najbolj gnusnih. Mac, fant moj, zunaj sva! Se zavedaš tega? Zunaj! Svobodna sva!« »Zdaj se nima smisla s tem bahati. Nisva le ii gozda.« »Toda najhuje je Že mimo.« »Bomo videli.« Med gumijevci na levi je bilo slišati nenadno šumenje, ki naju je spravilo v tek. Kmalu sva biLa izven majhne gumijeve plantaže in pred širokim pasom džungle, kjer nama je lalang trava segala do pasu, a včasih tudi do prsi. Doslej sva hodila proti severu, toda računal sem, da bova morala ubrati smer med Severom ln severovzhodom, če bova hotela priti do Rodriguezovc hiše. »BOlje bo, če Obrneva proti desni,« sem rekel Donu. »Nekje tu bova naletela na Buklt Tlmorsko cesto.« »ti si navigator, Mac. Toda povem ti: če se zmotiš, sc bom pritožil če* tebe pri letalskem ministrstvu, ko bo ta zadevioa mimo!« Nekaj po sreči in nekaj po presoji, sem določil popolnoma toono smer. Sla sva skozi zunanje predele Singapura, kjer sva upala, da se bova lahko izdajala za Evroazljea, če naju dobi japonska patrulja (severovzhodna predmestja so bila polna Ev-roazijecv). Potem sva šla k Bukit Ti morski cesti in jI sledila več milj. Enkrat sva se bliskovito skrila v visoko travo, ko je prikolovratila mimo skupina Japoncev. Trava je bila dovolj visoka, da naju je lahko skrila, toda ko sva sc plazila skozi njo, jc tako šumelo, da bi zbudila še mrtve. Zato sva šla nazaj na cesto. Bila je že trda tema in žive duše nisva srečala. C cz kako uro sva zapustila cesto in jo mahnila v širok pas gumijevcev, za katerega sem vedel, da sc razprostira več milj daleč, prav do vasi Pava Lebar. Med drevesi je bilo temno in hladno, tod* t naju je curljal znoj, ko sva se oprezno prebijala skozi ravne, neskončne vrste dreves, globoko sklonjena, t bajonetom v rokah, ter se obračala pri slehernem sumljivem Samu, si večkrat poiskala kritje in negibno letala, dokler nisva bila prepričana, da ni nobenega V«roka za preplah. Nebo je bilo jasno ln svetlo, zvezde so nama kazale pol.Proti Singapura pa je nad močvirjem ln džunglo visela nizka megla. Najraje bi tekla kar naravnost, da bi Čimprej prišla v Paya Lebar, toda razum nama je veleval previdnost. Zato pa jc najina komaj osem milj dolga pot trajala več kot šest ur. £ STRAN GLAS PONEDELJEK, 8. MAJA 1961 ■asi--- Janez Teran govori o vtisih s svetovnega j prvenstva v namiznem tenisu v Pekingu \ Z letalom preko Sibirije v Peking Jubilejni pohod „Ob žici okupirane Ljubljane4 (Drugo nadaljevanje) i Na postaji nas je počakal predstavnik sovjetske nami/ -aške zveze, ki nas jc odpeljal -uega največjih hotelov v Moskvi »Ukrajina«. V tem hotelu smo se nastanili. Ima 29 nadstropij in je zgrajen v stilu mnogih velikih irejc spustiti. Pristali smo najprej po triurnem letenju, ob 4. uri zjutraj v O- Kazalce smo že drugič, odlc zapustili Ju- goslavijo, pomaknili za dve uri naprej. Zunaj je bil pravi sibirski mraz, zato smo raje ostali kar v letam. Mehaniki so pregledali avi- Letos že petič ob žici - Ob 20-letnici ljudske revolucije poseben poudarek na množičnosti LJUBLJANA, 7. MAJA Okolica Ljubljanje je bila danes spet vsa živa. V glavno mesto Slovenije je tokrat prihitelo nad 12.000 udeležencev vsakoletne najbolj množične športne prireditve in hkrati pomembne politične manifestacije, ki ima letos, ko slavimo 20-lctnico ljudske revolucije, še poseben pomen. Ljubljana, okrašena s cvetjem in z zastavami je danes sprejela borce, ki so v letih, ko je bila slovenska prestolnica še ograjena z okupatorjevo žico z nabitimi puškami branili svojo svobodo; Ilegalce, ki so z izvodi Slovenskega poročevalca, skritimi nekje pod obleko vlivali pogum napadenemu ljudstvu; mladino, ki dobro pozna ta del naše slavne zgodovine iz pripovedovanj borcev in narodnih herojev ter športnike iz vse domovine in celo iz drugih dežel, ki so se radi odzvali vabilu, da s svojim nastopom oživijo spomin na težke dni vojne. V vseh pa so danes spet oživeli spomini na slavno dobo odpora in osvoboditve z žico ograjenega mesta, ki ni klonilo pod okrutno roko okupatorja. Otvoritev Svetovnega prvenstva v namiznem tenisu zgradb v Moskvi za časa Stalina. Zc tega dne smo dvakrat trenirali na velikem Leninovem stadionu. Pod velikimi tribunami so dvorane za trening skoraj vseh Športnih panog, med njimi tudi lepa dvorana za namizni tenis. Naslednji dan smo le enkrat trenirali, nato pa smo sc pripravili za nadaljno pot. Ob 11. uri zvečer smo se vkrcali v mogočno sovjetsko reaktivno potniško letalo vTU 104«, ki nas je odneslo s seboj daleč proti Vzhodu. Letalo zmore maksimalno brzino 1000 km na uro in leti 10 do 12 km visoko. V njem jc prostora za 100 potnikov. Vožnja je bila zelo udobna, le pri pristajanju smo imeli hude bolečine v ušesih in čelnem d-lu glave. To je bilo predvsem na goratem fc-renu, ker se jc moralo letalo hi- on do vsakega najmanjšega vijaka, nakar smo po enotirnem postanku odleteli naprej proti Irkut-sku. Ko smo pristali v tem mestu ob Bajkalskera jezeru, je bil že dan. Kazalce na urah smo spet premaknili za dve uri naprej. Ob 11. uri dopoldne smo zapustili Irkutsk in leteli naprej preko zamrznjenega Bajkalskega jezera, najglobljega jezera na svetu. Cez tri ure smo po preletu čez veliko puščavo Gobi in preko kitajskih gora prispeli ob 15. uri v Peking. fta letališču so nas počakali člani" naše ambasade in predstavniki kitajske namiznoteniške zveze. Odpeljali so nas do hotela »Hsim Chiao««, kjer so bile nastanjene vse reprezentance. (DaJje prihodnjič) L I OBLOSI PRODAM 3 ha travnika na Mlaki prodam po nizki ceni. F. K. Delavska 39, Kranj 1600 Gostilna pri Zlati ribi v Kranju obvešča potrošnike, da prodaja pristna štajerska vina: rdeče, belo in črno na dom po 200 za liter. Se priporoča gostilničarka! 1659 Prodam Fiat 600 — 1960, opremljen, skoraj nov. Naslov v oglasnem oddelku Prodam lepo telico, 9 mesecev brejo, dobro sorte. Šolar Rudi, Sp. Dobrava 1, Kropa 1730 Prodam proslostoječ vzidljiv štedilnik, vrtna železna vrila 100x120 in 2 rabljeni ženski kolesi. Naslov v oglasnem oddelku 1741 Prodam Fiat 1100, tip 49 ali zamen lam za motor aH moped. Zasavska cesta 42, Orehek, Kranj 1763 Prodam motorno kolo znamke Drw 860 cem z zadnjimi amortizerji. Balanč, Cepulje 7 1817 Prodam šupo - 3 krat 3 m po-krito s cementno opeko, primerno za kokoši, zajce ali shrambo. Na-6lov v oglasnem oddelku 1031 Prodam želc/ie za krušno peč. Naslov v ogl. Odd. 1832 Del kombiniran otroški voziček, tapeciran, prodam. Naslov v ogl. oddelku pod »Lepo ohranjen« 1333 Poceni prodam ženski šivalni stroj, pogrozljiv. Preddvor 52 1934 Prodam moped TMZ v dobrom stanju. Poizvo se vsak dan od 7. do 18. ure na Ljubljanski cesti fi. Kranj 1235 Poceni prodam dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo. Kovačič, Gorenja Sava. Kranj 1B36 KUPIM Kupim globok italijanski otroški voziček — rabljen. Bohinc lT.ino, Tržič 1777 Nedograjeno hišo ali ploščo v Kranju kiriim. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Lepa lega« 1778 Kupim neuporaben Šivalni stroj. Naslov v ogl. oddelku 1837 ko visečega mostu — druga hiša desno, Zupančičeva ul. 2, Levič-nik Ivan, zlatar 1797 Našel sem moško kolo pri opekarni v Stražišču. Lastnik ga dobi na Pševski 18 183* Aktovko z dvema točnima pipama sem izgubil od Britofa do Kranja dne 5. maja. Poštenega najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne v Orehovi je 1, Kranj 19S0 Upravni odbor bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj razpisuje 2 delovni mesti snažllk-strežnio. Prednost imajo prosilke iz bližnje okolice in Kranja 1810 Mirna uslužbenka išče s*bo. — Ponudbe oddati v ogl. <**t 1841 Iščem krojaškega vj|)esca aH vajenko. Šenčur 115 1842 Kino o T A L 0 Društvo upokojencev, podružnica Kranj vabi članstvo na 12. redni letni občni zbor, ki'' bo v četrtek, 11. maja 1961 ob 15. uri, v veliki dvorani OLO (nova stavba) v Kranju. Odbor 1781 Cenjene stranke obveščam, da sem preselil svojo delavnico pre- Bled: 8. maja ameriški barvni film LINIJA ZA TUKSON Radovljica: 9. maja francoski film MEGRE NASTAVJA ZANKO ob 20. uri Kranj »STOR2IC«: - 8. maja nemški barvni film PETROGRAJSKE NOCT matineja ob 10. uri. francoski film VRELI ASFALT ob 15., 17., 19. in 21. uri, 9. maja italijanski barvni film DANAS-1 N.TA DEKLETA ob 15., 17., 19. in j 21. uri, matineja istega filma ob. 10. uri Letni kino »PARTIZAN«: 8. maja italijanski barvni film DANAŠNJA DEKLETA ob 19.30, 9. maja ameriški film KLJUČ ob 19.30 StraŽiščc »SVOBODA«: 9. maja italijanski barvni film MOŽJE IN VOLKOVI ob 18. in 20. uri OBJRUe VABIUO NA 53. SKUPNO SEJO OBEH ZBOROV OLO KRANJ Na podlagi 1. točke 126. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) sklicujem 43. SEJO OKRAJNEGA ZBORA IN 45 SEJO ZBORA PROIZVAJALCEV OLO KRANJ ki bo v petek, dne 12. maja 1961 ob 8.30. v sejnih dvoranah okrajnega zbora oziroma zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Kranj. Točno ob petih zjutraj so petarde z ljubljanskega gradu in zvoki koračnic godb, ki so šle po ulicah našega glavnega mesta, naznanile pričetek petega tradicionalnega partizanskega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane«. Na Trgu revolucije so se pričele zbirali množice tekmovalcev in tudi deževno vreme, ki je sprva grozilo spremljati letošnji ljubilejni pohod, jih ni moglo odvrniti od sodelovanja v veliki politično-šport-ni manifestaciji ob obletnici ljud-s:ke revolucije in osvoboditve Ljubljane. Pred Ljubljansko univerzo, od koder so posebni avtobusi vozili udeležence pohoda na startna mesta, je bilo iz minute v minuto bolj živahno, vrvež pa ni prenehal skozi ves dan. S starta za tekmovalni pohod moških ekip pri spomeniku ob Titovi cesti so ee že ob 6. uri zjutraj spustile v boj prve petčlanske ekipo. Na startnem mestu smo slišali napovedovalcev glas: »Ekipe s startnimi številkami 102, 192, 146, 148, 149, 127 .. . na start! Odhod ob 6. uri 57 minut. Se 15 sekund .. . pripravljeni... pozor . .. pohod! Srečno tovariši!« Ekipe za ekipo so krenile na pot, kjer se je na 25 kilometrov dolgi progi pokazala moška vzdržljivost in tovarištvo. — Najbolj živo je bilo dopoldne v Tolstojevi ulici, kjer je bil pričetek množičnega partizanskega marša na 15 kilometrov dolgi poti. Sonce je že pred deve* to uro močno ogrelo ljubljansko okolico in vzdušje jc postalo prijetnejše. Na poti smo videli same DNEVNI RED 43. SEJE OKRAJNEGA ZBORA 1. razprava in sklepanje o verifikaciji mandata odbornika OZ in zaprisega; 2. razprava in sklepanje o položajnih plačah oziroma o posebnem dodatku inšpektorjev OLO; 3. razprava in sklepanje o soglasju k odločbi o ukinitvi PLM Žirovnica; 4. razprava in sklepanje o predlogu za spremembo meje med ObLO Bohinj in ObLO Tolmin. DNEVNI RED 45. S KJE ZBORA PROIZVAJALCEV 1. razprava in sklepanje o položajnih plačah uslužbencev oziroma o posebnem dodatku inšpektorjev OLO; 2. razprava in sklepanje o soglasju k odločbi o ukinitvi PLM Žirovnica; 3. razprava in sklepanje o predlogu za spremembe mejo med ObLO Bohinj in ObLO Tolmin. Takoj po ločenih sejah bo v sejni dvorani OLO 53. SKUPNA SEJA OBEH ZBOROV OLO KRANJ z naslednjim dnevnim redom 1. poročilo o delu in problemih podjetja PTT Kranj in o modernizaciji telefonskega omrežja; 2. perspektivni program rekonstrukcije Gorenjske železnice; 3. volitvi in imenovanja; 4. izvolitev predsednika OLO PODPREDSEDNIK OLO: Svetko Kobal 1. r. OBVEZNO CEPLJENJE PSOV Na podlagi 4. člena odredbe o obveznem cepljenju ps<>v proti steklini na območju občine Kranj, sprejete na seji ObLO Kranj dne 13. aprila 1961 RAZGLAŠAMO, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini no spodaj navedenem razporedu: 9. maja ob 7. uri Visoko pri KZ 9. maja ob 8. uri Šenčur — pri gostilni Jama nasmejane obraze mladih, »malo starejših« in tudi takih, ki so že prehiteli Abrahamova leta. V športnih dresih, z iKihrbtniki, v taborniških krojih, z medaljami na prsih so udeleženci premagovali kilometre in se naglo bližali cilju na Trgu revolucije, kjer je vsak prejel v spomin še liično značko in, če je želel, načrt pohoda. Popoldne se je program letošnjega jubilejnega pohoda Ob žici okupirane Ljubljane nadaljeval na osrednjem stadionu za Bežigradom, kjer so nastopili najboljši slovenski in hrvaški atleti. Sta-fetne ekipe srednjih in vajeniških šol so se pomerile na 5 X 2000 metrov doflgi progi, s startom pri medvojni tiskarni Podmornica. Največje zanimanje je vladalo za štafetne teke moških in ženskih mestnih reprezentanc ter za mali maraton, katerih cilji so bili na stezi Triglavsikega stadiona. V tej konkurenci smo letos prvič pozdravili tudi goste iz tujine, mod katerimi sta bila tudi evropski prvak v maratonu Sergej Popov in zmagovalec Melburnskega teka na 10.000 metrov ter svetovni rekorder na isti progi Pjotr Bolot- nikov, oba iz Sovjetske zveze. Sicer pa so v Ljubljano prispele mestne reprezentance Varšave, Moskve, Leningrada, Kaira, Londona in Osla, z uglednimi tekači sveta na čelu. Vsega je danes nastopilo okrog 2.300 ekip ali okrog 12.000 tekmovalcev, kar je poleg lans'ko doslej največja številka. Tudi z Gorenjske je bila tokrat rekordna udeležba, saj je na pohodu sodelovalo nad 2000 pripadnikov telesno-vzgojnih društev, bivših borcev, članov političnih in množičnih organizacij kranjskega okraja, med katerimi je treba posebej omeniti udeležbo tabornikov, ki so na pohod poslali okrog 60 ekip! od tega kranjski taborniški odred petindvajset. Zaključna slovesnost letošnje največje športne manifestacije v Sloveniji je bila ob 18.30 uri na osrednjem stadionu ob Tftovi cesti. J. Zon Ur S pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane« 9. maja ob 10. uri Voklo - pred KZ 9. maja ob 11. uri Trboje 9. maja ob 12. uri Preba.evo — pri Novaku 10. maja ob 7. uri Zabnica — pred Krajevnim uradom 10. maja ob 8. uri Bitnje — pri Strahincu 10. maja ob 16. uri Stražišče — pri Naučku 11. maja ob 14. uri Kranj — na Klavnici 11. maja ob 16. uri Primskovo — pri Vrečku 12. maja ob 7. uri Rakovca — pri Zimarici 12. maja ob 8. uri Besnica 12. maja ob 14. uri Praše 12. maja ob 15. uri Breg 13. maja ob 14. uri Prodosljo 13. mnja ob 15. uri Kokrica — pri Gasilskem domu K cepljenju morate privesti vse pse nad 5 mesecev stare. Lastniki plačajo za cepljenje 300 din in 20 din za pasjo markico. Za posameznike in zamudnike je tarifa 500 din. Kršilci določb odredbe o obveznem cepljenju psov proti steklini bodo kaznovani po določbah V. poglavja temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi in kužnimi boleznimi (Ur. list FLRJ, št. 26/54). OBJAVA TEHNIŠKA TEKSTILNA SOLA V KRANJU vabi vse svoje dosedanje absolvente in tUdI druge prijatelje zavoda na proslavo 30-letnice obstoja šole, ki bo v soboto. 13. maja, ob 19. uri. Po proslavi bo modna revija in tovariški večer za vse povabljence. Vabljeno tudi soproge absolventov. Posebna vabila 60 bila razposlana preko DITTIS-a, dobe pa ne Be na zahtevo v tajništvu Tehniške tekstilne šole v Kranju. *i Pred stalno konferenco počitniških skupnosti S za Gorenjsko : SAN0 NAVODILA - odločajte sami V sredo, 16. maja ob 8. uri, bo v sejni dvorani Delavskega doma v Kranju I. stalna konferenca počitniških skupnosti za Gorenjsko. Razpravljali bodo o stanju in pogojih koriščenja prostega časa naših delovnih ljudi in o pogojih za razvoj delavskegta turizma na Gorenjskem. Nekaj več o stalni komisiji nam jc povedal predsednik komisije /'l socialna vprašanja pri kranjskem Okrajnem sindikalnem svetu, tovariš FRANCE HORJAK. Povprašali smo ga, kaj je privedlo do ustanovitve stalne konference in kaj bodo na njej razpravljali. Komisija DS za sprejem in odpovedi delavcev In služ-bencev KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA SENCUR razpisuje: 1. delovno mesto 2. delovno mesto saldokcmt&Ea faMurlsta Pogoji: Za obe delovni mesti je potrebna srednja strokovna izobrazba z vsaj 2-letno prakso, Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni prejemki po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru. »Naš glavni namen je organizirano skrbeti za oddih in rekreacijo našega delovnega človeka. Ze do sedaj, so obstajale pri okrajnem in občinskem sindikalnem svetu posebne komisije, ki so skrbele za to, vendar naš družboni in gospodarski razvoj tako hitro napreduje, da je bilo nujno treba misliti na nekoga, ki bi stalno /skrbel za ta vprašanja. Zato tudi f sklicujemo stalno konferenco, ki se bo po potrebi večkrat sestajala. V kranjskem okraju imamo 60 počitniških objektov s kapaciteto okrog 1600 postelj. Sološne ugotovitve so: razdrobljenost počitniških domov in posledice tega, neekonomično poslovanje v njih, domovi oddiha so odprti prekratko dobo, večina je zaprtega tipa in organizacija različnih športnih in kulturnih prireditev v turističnih krajih med dopustniško sezono jc prešibka. Domovi oddiha naj bodo odprti čimdlje, v njih naj preživi dopust čimveč zaposlenih. — ^Ali naj hodijo delavci poceni na t dopust le v svoje počitniške dojmove ali tudi v domove drugih ^podjetij? O vseh teh stvareh bo-fmo podrobneje govorili v eredo. i ko se bodo sestali predstavniki ^kolektivov in služb, ki imajo svojo počitniške domove v našem okraju in Izven njega, nadalje predstavniki komisij občinskih svetov za oddih in rekreacijo, TD, LM, LO, »Izletnika« in Okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje,« nam je dejal tov. Horjak. »Razen tega bomo govorili tudi o počitniških skupnostih, ki jih bodo ustanavljali po posameznih občinah. Izkušnje so pokazale, da večina delavcev želi preživeti dopust vsako leto na drugem kraju. Zamenjave bi najbolj uspešno organizirale počitniške skupnosti, k pocenili bi se dopusti delavcev, J saj bi bili režijski stroški preko J počitniških skupnosti znatno nižji i— kakor če bi domove oskrbovale gospodarske organizacije same. Razpravljali bomo tudi o del i t v' regresov za člane kolektivov. V zvezi s tem ne bomo postavljali nobeno določeno stališče. O delitvi regresov v času letovanja kot tudi o vseK drugih zadevah v zvezi s počitniškimi dopusti, naj v posameznih kolektivih odloča delavstvo samo.« Tov. France Horjak nam je ob koncu razgovora še dejal, da bodo na konferenci izvolili tudi posebni odbor, ki bo pomagal pri dolu že obstoječih organizacij, ki f':r' bijo za oddih in rekreacijo našega delovnega človeka, razen tega Pa bo koordiniral delo med konferencami. Rezultati V. partizanskega P°~ hoda »Ob žici okupirane LJubljane« JESENIŠKI ATLETI FURLANSKI ZMAGOVALCI (cl*™ Triglava) TRETJI Tekmovalni pohod — moški 25 kilometrov: 1. A K Jesenic (Mirko Benedičič, Hanzi Verdnik. Janez Jenko, Božo Cerno i° Franc Potočnik) 1:46,03; 2. SK Enotnost-L j ubijana 1:47,03; 3. SP Triglav-Kranj (Gašper Korde4< Roman Seljak, Franci Florjančic. Peter Polanjar, Miha Hafner) 1:47,09 itd. Tekmovalni pohod — ženske — lJ kilometrov: 1. SD Fužinar-R'ivnC 1:15,25; 2. TVD Partizan-Dornava 1:16,16; 3. Družina PZ Učiteljice Tolmin 1:17,31 itd. — mali maraton: 1. Popov (S*j - štafete mestnih reprezentanc: 1. Moskva I Jugoslavija : Madžarska 2:4 Jugoslavija B : Madžarska B 1:S Jugoslavija : Madžarska (n*13' di) 1:1 Jugoslavija : Madžarska Cn,a'" dinci) 2:1