Političen list za slovenski narod,
Po posti prejemali volja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 10 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) so sprejemajo in velja tristopna potit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., čo so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša.
Rokopisi se no vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. Vredništvo je v Seraeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzeinši nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludno.
Štev. 155.
V Ljubljani, v torek 12. julija 1887.
Letnilv XT
13. J lilij!
Le malo je Slovencev, ki bi danes — ua dan sv. Mohorja in Fortunata — obhajali svoj god; tam pa tam v kaki oddaljeni vasi ali kje v gorskem zatišji trobi na rog za svojo čedo kako pastirče, ki sliši na ime Mohor ali Forfnad; toda on ne ve, da je danes njegov pod. Kdo naj bi mu povedal? Koze njegove ga imajo sicer rade, vendar v pratiko še niso toliko pogledale, da bi vedele za svojega pastirja god, sicer pa nima druzega prijatelja pod božjim solncem — uboga sirota brez očeta in matere. Dasi si je to ime tako malo v navadi med nami, vendar slavi danes narod slovenski praznik, kterega sme prištevati najlepšim dnem svojega duševnega razvoja, praznik, ki mu je dika in ponos, ki mu vtrjuje upanje, da so nagrobnice, koje pojo zoperniki slovenskega naroda na odprtem njegovem grobu, še prezgodnje — praznik, kteri priča, da Slovenec še vedno iskreno ljubi svojih očetov vero in jezik. Slovenci se spomiujamo danes blagovest-nikov, ki sta nam iz Ogleja prinesla vero in omiko; v Ogleji namreč — pravi Slomšek — je tekla zibelka krščanstva za vse Slovence: Tibumija v starodavnem Gorotanu, stara Emona na Kranjskem, Celje in Ptuj ua Štajarskem — vsa ta mesta so dobivala iz Ogleja svoje prve škofe; da, tja čez široko Donavo globoko v zemlji ogerski je imela zale hčere svoje častita mati Oglejska stolica I
Svoj društveni praznik slavi danes družba Mohorjeva, ki po svoje med nami nadaljuje delo sv. blagovestuikov, družba, ki ponosno išče sebi enakih vrstnic med svojim iu med tujimi narodi: 35.000 družnikov je temu zanesljiva priča. Kdo bi Slovencu zameril, da se veseli ta dan, da od veselja poskakuje; vsaj sicer mu je vedno le tožiti in zdihovati, kedar premišljuje osodo svojega naroda. Tujemu svetu so našo slavno družbo kazali naši poslanci v državnem zboru ; njo se klicali na pričo, da slovenski narod živi, da se zaveda svojih pravic, da naj mu bodo toraj pastirji narodov pravični, da neha biti med avstrijskimi narodi — prezirana pasterka! — Rasi toraj, družba slavna, z
bujnim cvetjem se krasi, rodevaj še v prihodnje obilne sadove, s kterimi si bo hranil naš narod svoje duševne sile! Pod tvoje košate vrhove pridejo naj še tisti, kterih šo pogrešaš, da od leta do leta napredujoč po številu tudi leto za letom voč storiš za srečo in slavo Slovencev!
Prav in dostojno je, da se danes spominjamo tudi dveh mož, ki sta si pridobila neminljivih zaslug za družbo, s ktero se mi radi po vsi pravici ponašamo.
Slomška se spomnimo prvega, ki je vdihnil družbi življenje, ki jo je presadil v ugodnejšo zemljo, ko je še mlada jela hirati; nanj misliti nam je danes toliko veča dolžnost, ker bo prav letos 25 let, odkar v miru počiva največi slovenski škof. Veselo je videti, kako je Slomškov duh zopet oživel med nami. .Drobtinice" bodo zopet zagledale beli dan; naši učitelji proslavljajo Slomška za vzornika v svojih vzgojeslovnih spisih; prav bi bilo, ko bi si v hvaležni spomin ua pokojnega letos dali duhovni slovenski častno besedo: skrbeti hočemo, da vsako leto izide vsaj ena knjiga Slomškovih del, da se zbero razmetani dragoceni biseri njegovih slovstvenih del I
Drugi mož, kteri si je od vstanovljenja družbe Mohorjeve do danes pridobil z neumornim delovanjem za prospeh družbiu neprecenljivih zaslug, je starosta koroških Slovencev, Andrej E i n s p i e I e r, zlatomašuik! Pokažimo na dau 21. avgusta, da je Slovenec svojim voditeljem hvaležen. Kjer je sovražnik najsilnejši, kjer je stališče najtežavnejše, tam stoji Einspieler, kakor skala že nad petdeset let; uajmočneji valovi očiti in skriti njega niso premaknili od mladeniških let pa do pozne starosti; ou drži vedno v rokah vihrajočo zastavo, na kteri se lesketajo besede: „Vse za vero, dom, cesarja!"
Zeleč, da družba Mohorjeva dobi tudi v prihodnje takih delavnih podpornikov, kakoršen je bil Slomšek, in je še vedno Einspieler, končam te vrstice z znanim spominom Kollarjevim: .Slavimo slavno slavo slavnih Slavov!" —n.
»Matica Slovenska".
77. odborova seja, dne 7. julija 1887
(Konec.)
Za letos je plačalo doslej 841 letnikov, za 1886. leto 1185, za 1885. leto 1130 letnih društve-nikov.
Od zadnje seje (27. aprila) so pristopili društvu na novo 3 ustanovniki in 67 letnikov, namreč:
Kot ustanovniki:
1. dr. Celestin Franc, kr. gimn. profesor, vseuč. docent iu veleposestnik v Zagrebu (izmed letnikov). 2. Plantan Ivan, c. kr. notar itd. v Zatičini. 3. Raič Anton, c. kr. višje realke profesor itd. v Ljubljani (izmed letnikov).
Kot letniki:*)
1. Abjanovič Anton, bogoslovec v Zagrebu. 2. Abzec Nikola, bogoslovec v Zagrebu. 3. Bajec Josip, vodja gluhonemnice v Gorici. 4. Barle Janko, klerik v Zagrebu. 5. dr. Bauer Anton, kr. gimnazijski vero-učitelj v Zagrebu. 6. Borštner Josip, kaplan v Ško-cijanu. 7. Bralno društvo v Kranj i. 8. Brišnik Martin, učitelj pri sv. Lovrenci. 9. Bučar Viktor, bogoslovec v Zagrebu. 10. Cizej Ivan, c. kr. sodn. pristav v Idriji. 11. Caič Koloman, klerik v Zagrebu. 12. Detiček J., c. kr. notar v Gornjem Gradu. 13. Dimnik Mihael, učitelj v Postojini. 14. dr. Dočkal Jurij, profesor v nadb. liceji v Zagrebu. 15. Eller Franc, učitelj na Žili pri Beljaku. 16. Filipec Mi jo, bogoslovec v Zagrebu. 17. Filipsky Anton, c. kr. profesor v Beljaku. 18. Frzič Miljutin, klorik v Zagrebu. 19. Grušovnik Adam, kaplan v Starem Trgu. 20. Gudek Dominik, klerik v Zagrebu. 21. Hoge-dušič Lovro, klerik v Zagrebu. 22. Hoechtl Barbara, učiteljica v Ljutomeru. 23. Incko Simon, župnik v Podkloštru. 24. Jemeršie lvau, bogoslovec v Zagrebu. 25. Jenko Ivan, c. kr. gimn. profesor v Gorici. 26. dr. Jenko Ljudevit, zdravnik v Ljubljani. 27. Jerman Josip, trgovec v Celji. 28. Juratovič Anton, klerik v Zagrebu. 29. Klavžar Franc, župnik pri sv. IIju. 30. Kroup Gustav, c. kr. rudn. pristav
*) Imena nekdanjih, sedaj vnovič pristopivših gospodov imeniku niso prišteta.
LISTEK.
Pismo iz tujine.*)
Kana Galilejska in Nazaret.
Okoli 3. ure zjutraj 20. maja odrinemo iz Tiberije. Na konjičih sedeti dolgo časa ni ravno prijetno, toda zadovoljni smo bili ž njimi. Okoli 9. ure dopoludne dospemo do obzidja samostana čč. oo. frančiškanov v Kani. Gospodje duhovniki poskačejo hitro raz konjičev ter gredo v malo, a prijazno cerkvico, kjer so vsak pri enem altarji sv. mašo služili. Po sv. opravilu prinesli so jim že vsakemu priljubljeno kavo. Mi drugi smo pa to že preje opravili v Tiberiji; toda vendar smo še želeli, da bi dobili kake druge barve tekočino, kakor jo ima liter sam; toda steklenica se ni hotela pobarvati. Jeden tovarišev reče, da bi vsaj nekaj rudečega prinesli, saj bi radi plačali, a drugi mu zašepeta: „Pst, sedaj smo v Kani, tukaj ga je zmanjkalo." Iu vendar
smo se smejali, akoravno je pri starem ostalo, kajti vina bilo bi treba tii le zopet čudežno napraviti. Potem gremo malo si ogledat vas, kakor n. pr. lepo svetišče, kjer je mnogo lepih in velikih slik po steni razobešenih, med njimi zapazil sem tudi lepo sliko Rudolfa in Štefanije. V velikem altarji je izvrstno slikana: .Ženitnina v Kani", darilo bavarske karavane. Zunaj v pritlični sobi učila je neka ženska kakih 30 dečkov in deklic katekizem v arabskem jeziku ; nekteri sedeli so po tleh, drugi pa na nizkih klopicah ter brali. Okoli 30 m. od cerkvice stoji nova še ne dozidana cerkvica nezjedinjeuih Grkov v lepem gotiškem slogu. Nekteri trdijo, da je bila oudi hiša Simonova, kjer je Gospod vodo v vino spremenil. V tej cerkvici kažeta se še dva kamnita vrča, jeden je blizu '/s metra visok iu drugi je nekoliko manjši. Ljudje mislijo, da sta izmed onih vrčev, v kterih je Gospod vodo v vino spremenil.
Revno selo ima uekako 600 prebivalcev, večinoma mohamedauov in nekaj nezjedinjeuih Grkov, le malo katolikov. Med tem, ko smo mi ogledovali, greli so se naši „mukari" (spremljalci) za obzidjem na soluci. Ko dospemo zopet do njih, pripravimo so za odhod
in odjezdimo iz Kane. Šli smo nekoliko bolj navzdol v nižavo, ktera je vsa z bodečim in zelenim koksom poraščena. Skozi to nižavo teče počaseu iu mlačen studenček (povsod v Palestini dobi se težko hladna voda), na kterega je sila mnogo žejne govedi, drobnice in oslov čakalo. Živino so iz neko posode napajali. Le s težavo smo se skozi prerili, ker so živali polegle in čakale, da so prišle na vrsto. Kmalu nekoliko dalje na levo gredoč se začudimo, ko ugle-damo, kako nek Arabec hiti nosit veje na vrh drevesa stare oljko in si gori ležišče pripravlja. Kaj bo čuval in stražil tu gori po noči, nismo uganili; morebiti kak kos ondi začete ceste, ktero mislijo židje iz Tiberije napraviti, da se po nji pripelje njihov zažoljeni odrešenik. Pot se nadalje vije čez hribe iu dolino, že se vidi z vrha hriba prijazno mestece Nazareško, in na levo v daljavi rob hriba, s kterega so hotli Nazareučani Jezusa v propad pahniti.
V mestu stopili smo raz kouj k pripravljenemu obedu. Ako hoče potnik kaj več videti, ne sme počivati, ampak hajd' okoli. Popoludne stopili smo na bližnji holm, od koder je lep razgled po mestu,
strijsko-ogerski državi ne pride na misel, da se prepira o sredstvih in potih, po kterih hoče kralj Milau doseči a[voj namen, namreč vzdrževati prija-i teljske razmere z avstrijsko-ogersko državo. Morda S obžalovanja vredna, a vendar gotova resnica je, da Garašaninova vlada ni mogla več ostati. Že davno je zgubila pravo podlago, zanemarjala je upravo po deželi, njena moč je otrpnila, Garašanin ni imel večine ne v skupščini, ne po deželi. Vlada, sestavljena iz samih radikalcev, bi bila komaj mogoča, ker Ristič bi se združil z Garašaninom ter ustanovil mogočno opozicijo. V takih razmerah je kralj moral poskusiti z Rističem ter mu izročiti vlado s tem pogojem, da vzdrži dosedanje prijateljske razmere z Avstrijo. Ristič je tako dobro vedel, kakor kralj sam, da se ne more sprijazniti z ruskim čarom. Kralj Milan je v Peterburgu ravno tako malo priljubljen, kakor princ Aleksander. Ker Ristič hoče ostati na krmilu, ravnal bi jako neprevidno, ko bi se zvezal z Rusijo. Ristič se brez radikalcev ne more obdržati na krmilu. Radikalci pa zamečejo panslavizem, toraj mu mora tudi Ristič dati slovo. Držati se mora veliko-srbske politike radikalcev, ki se opirajo na Avstrijo, ker ta podpira samostalnost srbske države. Vsi slovanski časniki od Ornegore do severnega Ledenega morja napadajo kralja Milana, češ, da ovira pauslavizem. Agitacija proti njemu vedno narašča. Kralj Milan bi si pridobil muogo zaslug, ako dokaže, da mora Ristič kot minister nadaljevati dosedanjo srbsko politiko in se pošteno iu odkrito sporazumeti z Avstrijo. Iu če se Rističu tudi posreči, da vredi državne finance ter vpelje zdrave parlamentarne razmere, srečna bo Srbija in zadovoljna Avstrija. Ristič in kraljica Natalija sta si že več let nasprotna, toraj ne moremo misliti ua skrivno politično zvezo med njima. Kraljica je bila vedno zvezana z Garašaninom, akoravno se to more marsikomu zdeti neverjetno. Kot voditelj opozicije bo morda Garašanin več koristil Srbiji, kakor je mogel kot miuister. Srbija bo imela lojalno opozicijo. Kralj Milau more odpotovati s prepričaujem, da ga je umela avstrijsko-ogerska vlada in ve ceniti njegovo postopanje."
Nek Dunajski list je dobil iz Srbije jako dvomljivo poročilo, da hoče uamreč kralj odstraniti Rističevo vlado. Komaj je kralj Milau prišel z Dunaja, brzojavil je neki takoj Krističu, ki je v Karlovih varih, naj se vrne v Beligrad, da prevzame vlado. Kralj je z Rističem nezadovoljen, ker je odstavil več naprednjaških uradnikov. Tudi radikalci so nezadovoljni z Rističem, ker jim ui izročil dovolj služeb in se je oziral preveč na svoje liberalne prijatelje. — Ta vest se dosedaj ni potrdila. Znano je pa tudi, da je Kristič med vsemi srbskimi državniki najmanj priljubljen. Za Avstrijo bi nova sprememba vlade ne bila koristna, ker je kralj komaj se vrnil z Dunaja. Pričele bi se agitacije proti Avstriji, češ, da so Dunajski krogi vrgli Rističevo ministerstvo in Srbom vsilili nepriljubljenega Krističa. — Kraljica Natalija je 8. t. m. odpotovala iz Odese in pride danes, kakor poročajo listi, v Beligrad.
Najnovejša poročila iz Bolgarije poročajo, da je sobranje izvolilo deputacijo deseterih čleuov, ki je v nedeljo odpotovala, da princu Koburškemu izroči volilne akte. Členi deputacije so: Zbornični predsednik Toučev, Mihajlov, dr Stransky, Kalčev, Stokov, Stojanov, Nikolorov, Bajkušov, Mehemed effendi in Sišmauov. Poslanci ostanejo toliko časa v Trnovem, da jim deputacija pošlje poročilo o svojem vspehu. — Kakor smo že sporočili, nastalo je veliko nasprotje mej regenti iu ministerstvom. Ruski listi pišejo, da je dal povod prepiru vojni minister Nikolajev, ker je brez vednosti regentov poslal majorja Popova v Darmstadt in pouudil zopet krono princu Aleksandru. Posebno Stambulov je bil vsled tega nevoljen. Nam se zdi to neverjetno, ker je Stambulov najboljši prijatelj princa Aleksandra. Listi so tudi poročali, da so ministri nevoljni, ker regenti zapravljajo državni denar. Naj bo vzrok prepirov ta
ali oni, položaj v Bolgariji gotovo ni najboljši. Odstopiti so hoteli ministri in regenti. Sobranje pa je sklenilo, da odstopi ministerstvo ia regenti vladajo do prihoda novega kneza. — Stojlovu je sobranje naročilo, naj sestavi novo ministerstvo, v ktero skoraj gotovo vstopijo: Stojlov, Načevič, Stransky, (Soraakov n major Paprikov. NikoJKjev je odpotoval v Šofijo, iRadoslavov v Varno. — Bolgarski zastopnik v Carigradu, dr. Vulkovič, je naznanil turški vladi izvolitev princa Koburškega. Turški ministri so se posvetovali, kaj naj Turčija odgovori Bolgarom. Odgovor še ni znan. — Dalje se poroča iz Sofije, da ruski in francoski zastopnik v Carigradu ugovarjata novemu knezu. Stojlov je izjavil v sobranji, da bodo Bolgari proglasili nezavisnost, ako države ne potrdijo kneza.
„Kreuzztg." piše o bavarskih razmerah: Poročila iz Monakovega kažejo, da se v odločilnih krogih resno posvetujejo o novem kralji. Sedanji kralj Oton I. je brezumen, in mogoče je, da regentu Luitpoldu izročč kraljevo čast in oblast. Luitpold v sedanjih razmerah ne more ostati. Ali naj se mu razširi njegova oblast ali pa izroči kraljeva krona.
Ko je prejšnji francoski vojni minister general Boulanger odpotoval iz Pariza, sešlo se je okoli 80.000 ljudi na kolodvoru. Gnječa je bila tolika, da vlaki niso mogli odhajati s kolodvora. Ljudje so upili in peli in niso pustili vlaka s kolodvora. Policija jo naredila z velikim trudom toliko prostora, da se je odpeljal vlak. Vsled teh nemirov je prišel Boulanger dve uri pozneje v Clermont-Ferrand. Več sto ljudi ga je pričakovalo na kolodvoru. Na mnogih hišah so visele zastave. Zupan pozdravi Boulangera. Spoznali smo generala in rodoljuba, ki je mnogo storil za armado. Želimo mir; da pa imamo mir, treba je dobre armade. Pozdravljamo vas kot republikanskega generala, ker mi smo republikanci in vemo, da hočete to hraniti, kar so si osvojili naši očetje. K Boulangeru je prišla tudi deputacija meščanov. To je Boulanger nagovoril: Vaš korak more le še bolj utrditi ljubezen, ki me veže .s prebivalstvom. Delal sem politiko, dokler sem bil minister; sedaj pa sem vojak in pečal se bom le z vojnim korom ter prepustil svojemu nasledniku težko nalogo, da dela politiko. Jaz sem republikanec in rodoljub. Moja edina želja je, daje domovina velika in srečna." — Ako se bodo v Franciji še večkrat ponavljali taki neredi, utegne Nemčija udariti z mečem, predno se pripravijo Francozi. Boulanger je znan kot strasten nasprotnik Nemcev, zato so taki poulični nemiri za državo velikega pomena. Francoska vlada ima težko nalogo, da v sedanjih časih vzdržuje red. — Zbornica je potrdila prvi člen vojaške postave.
Angleška spodnja zbornica je vsprejela v tretjem branji irsko kazensko postavo s 349 glasovi proti 262. — Nek liberalni politik priporoča v „West-miuster-Revievv", naj se preosuovi liberalna stranka. Po njegovem nasvetu naj bi se v posameznih volilnih okrajih osnovale male skupiue dvanajsterih volilcev iu si izvolile voditelja. Petdeset takih voditeljev bi se združilo v svetovalstvo, iz kterega bi se izvolilo osrednje svetovalstvo. Tako bi bili voditelji v vedni dotiki z volilci in poznali njihove želje, članek se konča: Ko bi se bila naša stranka že prej tako osnovala, gotovo ne bi bili storili toliko napak v irskem vprašanji. Narod bi pridobili za Irce, ali bi pa odložili svoje mandate.
Iz Rima se poroča, da je v Palermu umrlo nekaj oseb za boleznijo, ki je podobna koleri. — Iz Kotanije se poroča, da se širi kolera. — Italijanski miuisterski predsednik Depretis je toliko okreval, da se odpelje na počitnice v svoje rojstveno mesto Stradelo. Ministri niso posebno zaupljivi jeden drugemu; težko se bo dolgo ohranilo ua krmilu v se-dau j i sestavi.
Angleško-turške pogodbe glede Egipta, sultan ui še potrdil. Sir Drunnnond -\Volf je ravno hotel odpotovati v London, ko dobi od svoje vlede povelje, naj še počaka. Tudi nemški zastopnik pl.
v Idriji. 31. Kučas Rok, bogoslovec v Zagrebu. 32. Lavrič Josip, kaplan v Žireh. 33. Lenarčič Anton,
c.	kr. lin. komisar v Ljubljani. 34. Majcen Ferdo,
d.	gimn. učitelj verouka v Ptuji. 35. Mantuani Josip, vseučiliščnik ua Duuaji. 36. Marout Marija, učiteljica v Radovljici. 37. dr. Maurovič Auton, kr. gimn. profesor v Zagrebu. 38. Megla Frauc, učitelj pri sv. Janži. 39. Mihelič Josip, c. kr. sodnijski pristav v Ptuji. 40. Obreza Ivan, frizer v Ljubljani. 41. Ogrizek Ivan, posestnik v Slatini. 42. Pasarič Josip v Zagrebu. 43. Plevčak Jurij, izd. brusov v Slatini. 44. Potočnik Anton, kaplan v Slov. Bistrici. 45. Sket Alfonz, trgovec v Dramljah. 46. Slukič Andrej, klerik v Zagrebu. 47. Sok Anton, veleposestnik v Možgancih. 48. Stajuko Ivan, kaplan v Maujšbregu. 49. Stoeckl Simon, župnik v Št. Lenartu pri 7 studencih. 50. Struujak Štefan, klerik v Zagrebu. 51. dr. Suk Feliks, kr. vseuč. profesor v Zagrebu. 52. Šašel Janko, bogoslovec v Zagrebu. 53. dr. Šegula Jakob, odv. koncipijent v Postojiui. 54. Šola ljudska ua Rečici. 55. Švaric Auton, bogoslovec v Zagrebu. 56. Tkalčič Ivan, knjižničar jugosl. akademije itd. v Zagrebu. 57. dr. Tomič Peter, kr. gimu. profesor v Zagrebu. 58. Torbar Jožef, kr. realski ravnatelj iu akademik v Zagrebu. 59. Trbuljak Blaž, klerik v Zagrebu. 60. Trobec Matej, odgojitelj v Valču na Češkem. 61. Turkovič Anton, klerik v Zagrebu. 62. Vicentini Jakob, vikar v Gabrijah. 63. Vojuk Alojzij, bogoslovec v Zagrebu, 64. dr. Vrečko Josip. odv. koncipijent v Celji. 65. Wutti Matija, posestnik ua Vočilu. 66. Zbor duh. mladeži Zagrebške. 67. Žepič Stanko, kr. linančni perovodja v Zagrebu.
Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi predsednik sejo ob 73/4. uri na večer.
Politični pregled.
V L j u b lj a n i, 12. julija.
Notraaij© dežele.
Državni poslanec dr. Nitsche, ki je od leta 1877 zastopal mestno skupino Krumlovsko, je odložil svoj mandat.
Moravski poslanec dr. Začek je 3. t. m. v Postrelmovu poročal svojim volilcem o delovanji v državnem zboru. Pri tej priliki je tudi opomnil, da je dr. Rieger priporočal svojim tovarišem v državnem zboru, naj ne zametu jejo tudi malih vspehov. Na ta način morejo Čehi doseči svoj namen.
Dvorni svetovalec Jurij Lienbacher je poročal volilcem o svojem delovanji v državnem zboru. On želi, da nemški konservativci osnujejo samostalno strBiiko ter podpirajo Slovane le v določenih vprašanjih. Trdil je, da ni vse slabo, kar nasvetuje levica, in tudi ue vse dobro, kar nasvetuje desnica. Volilci so mu izrekli zaupanje.
V ss aiij e al ržave.
Veliko pozornost jo vzbudil članek v nekem poluradnem ogerskem listu o priliki bivanja kralja Milana v Budimpešti. Dotični članek, kterega je neki uaročil kralj Milan sam, pojasni razmere med Srbijo in Avstrijo in slove v glavnih potezah: „ Kralj Milan si je na Dunaji popolnoma vtrdil zaupanje avstrijske vlade. Ali se mu posreči poskus z Rističevo vlado, kakor gotovo upa, učila bo prihodnost. Nobenemu odločujočemu faktorju v av-
ktero je 330 metrov nad morjem, zelo okusno zidano in okoli in okoli z griči obdano. Prebivalcev šteje okoli 6000. Med temi je 2000 tnohainedanov, 2O00 nezjedinjeuih Grkov, 900 katoličanov, 760 grških katoličanov, 240 maronitov in 40 protestantov. Zadnji imajo tu tudi svo)o lastno cerkev. Mestice se je v zadnjem času zelo pomnožilo s stavbami, kterih je tudi zdaj nekaj v delu. Po mestu, kakor je sploh že znana mohamedanska navada, ni kaj čedno. Ulice so prav čudne; na vsaki straui ob kraji je okoli pol metra prostora za pešce in v sredi meter široka in 25 centimetrov globoka struga, kjer se voda odteka in kamor mečejo tudi smeti.
Na večer istega dne šli smo si ogledat .Marijini studenec", ki je v cerkvi ne-sjedinjenih Grkov. Iz tega kraja teče voda po 100 metrov dolgem vodovodu, kjer vedno 30—40 žensk čaka vode s prstenimi vrči. Tam se prepirajo in upijejo, ktera bo prej na vrsti. Potem smo si še ogledali cerkev nezjedinjenih Grkov, ktero ravno uekaj dozi-dujejo iu kjer je Gospod Nazarenčanom zatrdil, da noben prerok nima časti v svojem kraji. Videli smo malo cerkvico, v ktere sredi je velika pregrnena
skala, „Miza Gospodova" imenovana (Mensa Christi), kjer je Gospod večkrat s svojimi učenci jedel.
Drugo jutro bila je nedelja; k jutranji službi božji, ob 7. uri, pripeljali so mnogo šolske mladine. Dečke vodila sta dva učitelja ondotne noše in navade. Ko so prišli v cerkev, je večina dečkov na tla posedla, na lepi marmornati tlak. Nekteri so se odkrili, drugi pa menda nikoli ne snamejo svoje ru-deče čepice, dokler jim same ne skapajo od starosti. Deklice vedle so se malo čedneje. Prišle so vse v nekih lesenih cokljah z visokimi petami. Po gladkem tlaku gredo kakor maček v lupinah po ledu. Potem, ko so se vse uvrstile, udari učiteljica z leseno peto, kakor s kladvom, ob tlak : trk, in vse pokleknejo. Dečki pa le skoraj vedno sede. Jeden gre v zakristijo po male knjige, iz kterih potem litanije in druge pesmi pojo. Vsi skupaj s tako močnim glasom pojo, da še orgije prevpijejo. Pri odhodu učiteljica zopet s peto udari, in vse deklice vstanejo, priklonijo se in redno odidejo. Ravno se je tudi sv. maša služila pri altarji, ki je od lepega, rudečega Karar-skega marmorja. Ta altar je prvi na desni strani pri vbodu iu je stal 40 tisoč frankov. Jeruzalemski
patrijarh prišel ga je, akoravno je tako daleč, iz spoštovanja sain blagoslovit. V altarui mizi je zapisano z lepimi zlatimi črkami : Franciscus Jo-sephus, Imperator Austriae. Anuo MDCCCLXXXIV. (Franc Josip, cesar Avstrije 1. 1884.) — Potem stopimo in si ogledamo pod velikim altarjem 15 stopujic globoko votlino Marijinega oznanenja. Sedanja cerkev stoji zaradi tega tako visoko nad votlino, ker po večkratnem podrtji niso do tal izkopavali, ampak kar na razvaline zidali; toda votlina je ista, ker so vselej do nje izkopali. Ob eni strani votline je čisto kamnita stena.
Potem smo šli še nekoliko po mestu, kjer smo ravno srečevali angleške protestante, kteri so šli ravno od božje službe. Ko so slišali nekteri Nemce naše govoriti, vsilil se jim je nek spomiu na Berolin, ter so nam voščili nekteri: „Mogen" (Morgeu). Sem in tje se je videl tudi kak mobamedanski ključar na tleh sedeč, kteri je nože koval. — Potem se poslovimo od dobrih patrov ter odrinemo iz Na-zareta.
Eadovitz, ki je hotel odpotovati na odpust, ostane še nekaj dni v Carigradu. Konečuo se bo sultan le udal angleškim obljubam.
Izvirni dopisi.
Iz Ribnice na Dolenjskem, 10. julija. (Silni požar.) Predvčeranjem, v petek 8. julija t. 1., je za naš trg dan najžalostuejega spomina. Ves dan je solnce prijetno in gorko sijalo, lepo se je sušila pokošena trava, večina tržanov bila je obložena s spravljanjem senA in sploh s poljskimi deli. Nikomur ni prišlo na um, da smo prav tikoma nesreče, da nas čaka z zatonom soluea veliko gorjč. Bilo je okoli 8. ure zvečer, ko nas prestraši klic: »Gori, gori!" Komur so krajevne razmere našega trga znaue, bode takoj sprevidel, da nas je ta klic tem bolj prestrašil, ker se je dim pokazal na najnevarnejšem kraji našega trga, kajti iz g. Pavserjevih gospodarskih poslopij vzdigoval se je velikansk dim in vmes je švigal plamen visoko proti nebesom, Groza nas je prešinila. Vendar v prvem trenutku ni nihče mislil na tako žalosten izid. Dasiravno so ljudje od vseh strani na pomoč prihiteli, če tudi ste dve brizgalnici bile takoj pri rokah — ogenj se je bliskoma razširjeval, zaneten v dveh krajih — ter je plamen kar skakal s strehe ua streho. Predno je minulo dobre četrt ure, je že stalo nad 20 poslopij v ognji. Kaka vročina je bila to! Stali so skednji, polni sena, detelje in polno druge zgorljive tvarine v ognji, stale so hiše z vso opravo in hišnimi orodji v plamenu. Nobeden si ni vedel pomagati: kaj naj bi storil? Ali naj reši svoje stvari, ali naj pri ognji pomaga drugim?
Vse je bilo zmedeno. V tem pride nam na pomoč najprej prostovoljna požarna bramba iz Dolenje vasi, in kmalo za njo ljudje iz Sodražice — vsi z brizgalnicami. Sedem brizgalnic in obilo pomočnikov iz bližnjih vasi poprijelo se je dela, da rešijo Ribnico popolnega vpepeljenja. Kar je gorelo, ni bilo več mogoče rešiti, toraj le še, če mogoče, ogenj na mestu obdržati. Četrti del trga, okoli 28 hišnih številk z gospodarskimi poslopji vred, stalo je v ognji. Na dveh straneh postavili so se ognju v bran, da se ne razširi v drugo ali tretjo četrtinko trga. Vsak je vedel: kakor hitro se le ena hiša v teh delih vname, zgubljen je bržkone ves trg. Z nadčloveškimi močmi poprijeli so se vsi gašenja. Uro za uro so delali, a ognju le niso mogli kos biti. Med tem so gorele hiše in gospodarska poslopja cele četrtine trga, in še le okoli poluuoči polegla se je bila sila požara. Polagoma smo zmagovali ogenj, hišo za hišo pogasili, da smo vsaj prostore pri tleh iu v prvem nadstropji rešili. Sedaj je bilo mogoče vso nesrečo prezreti. Pogorelo je 29 hišnih številk, deloma same hiše, deloma z gospodarskimi poslopji vred. Vseh pogorelih poslopij skupaj je nad 60, ki sedaj samo gole steno ali prazne prostore ondi kažejo, kjer je popred stal najlepši del trga. Družine, ktere so še pred enim dnevom v blagostanji živele, imele polno hišo vsega potrebnega blaga, živeža, hišnega orodja itd., zgubile so večinoma vse. Rešilo se je jako malo, in kar se je, je polomljeno, razbito, ter leži vse križem. Komaj da so zamogli živino in samega sebe rešiti, tako hitro razširjal se je ogenj. Izmed obžganega zidovja vzdiguje se dim in neprijeten duh; ljudje še vedno gasijo, požarna bramba iz Kočevja nam pomaga, da odstranimo vso nevarnost. Škoda je silna, za naš trg ogromna. Pravijo, da je nad 70.000 gld. škode. Zavarovani so vsi, razuu enega, kolikor se je do sedaj dalo pozvedeti, toda za prav nizko svote. Ako bodo povprek četrtino škode plačala zavarovalna društva, bo že veliko. Nad 200 osobam vzeto je stanovanje in večinoma vse. Kar se je do sedaj pridelalo, kar se je privarčevalo, kar je kdo za obrtuijo, ali za kupčijo ime! — vse, vse je šlo. Kamor se človek ozre, grozen pogled: obupni možje, plakajoče žene in otroci, povsod revščina; nekterim primanjkuje živeža. Ostali tržaui pomagajo z vsem, kar imajo, da jim olajšujejo nesrečo.
Naj še povem, ua kak hudobeu uačin je ogenj nastal. Blaga rodbina gosp. Pavsarja vzela je pred kakimi štirimi leti popolnoma zapuščenega dečka v prodajalnico za učenca. Ta deček in njegov mlajši brat prišla sta bila pred kakimi petimi ali šestimi leti v Ribnico, stara 11 in 9 let, zapuščena od matere in
očeta. Ker je bil oče tu sem pristojen, morala jih e občina prevzeti. Oba dečka bila sta vsled prizadevanja naše občine in vsled velike skrbi gospoda ?avsarja na poti do boljše prihodnosti. Starejšega vzel je imenovani gospod k sebi, kjer je ž njim tako po očetovo ravnal, kakor da bi bil njegov lastni otrok. Letos imel bi bil postati trgovski pomočnik. Toda glej, ničvredni deček, namesto da bi dobroto s hvaležnostjo poplačeval, namesto da bi ostal jriden, pošten iz zvest, gre in zaneti v dveh rrajih, v hlevu in skednji. Njegov gospod je trgovec s špecerijskim blagom, z lesno robo, ima pošto, prodaja smodnik, imel je mnogo sem! in detelje etos pokošene in že spravljene — na desno in na levo stoji enakih poslopij cela vrsta, in nekoliko spredaj so najlepše hiše trga. Koliko blaga, koliko gorljive tvarine je bilo tu nakopičene, in vse, vse suho — hudobnež pa gre in na tem kraji zaneti! Peklenska pošast bi ne bila mogla gršega, ostud-nejega napraviti popolnoma nedolžnim tržanom. In ta izvržek človeškega rodu vrh tega še okrade svojega gospoda. K sreči je vse to obstal, da vsaj ni sum na kterega druzega padel. Hvala Bogu, da vsaj noben človek ni zgorel, kar bi se bilo lahko zgodilo, ko bi bil nastal ogenj pozneje ob temni noči. — Naj se dobri ljudje usmilijo naših revežev in jim kmalo pribite na pomoč. Zlasti visoka vlada in deželni odbor naj po mogočnosti blagovolita pomagati, da se ljudstvu vsaj nekoliko opomore.
Osilnica, 6. julija. (Visoki gost.) Dragi »Slovenec!" Iz uašega kraja Ti dohaja pač malo dopisov, ker tu se redko kedaj zgodi kaj važnega. A danes Ti imam poročati nekaj, kar bi utegnilo zanimati Tvoje bralce. — Dne 5. t. m. bil je za nas Osilniške župljane znamenit dan, kajti imeli smo v svoji sredi imenitnega gosta, milostljivega gospoda škofa S e n j š k e g a. Že ob 7. uri zjutraj naznanil nam je strel topičev iz sosednje hrvatske župnije v Plešcih prihod omenjenega višega pastirja, koji je prejšnji dan v Čabru delil zakrament sv. birmo. Ker pa okrajna cesta iz čabra v Delnice pelje skozi Osil-nico; pričakovali smo, da se bode mil. g. škof nekoliko pri nas pomudil, ter si pri tej priliki ogledal našo krasno novo župnijsko cerkev, kar se je tudi res zgodilo. Bilo je toraj treba skrbeti za dostojen sprejem visocega gosta. Z neutrudljivo marljivostjo našega ljubljenega sedanjega župnijskega predstojnika č. g. Fr. Honigmana, kakor tudi obče spoštovanega župana g. Josipa O ž u r a se je potrebno vkrenilo. Ze rano zjutraj razobesili smo zastave v zvoniku, na župnijski in županski hiši ter postavili tri slavoloke, in sicer: enega pri Pleško-Osilniškein mostu z napisoma:
„Osilniška fara Te srčno pozdravlja" — in „Mnogaja leta vladiki!"
Drugi slavolok je pri župnijski Osilniški cerkvi ponosno pozdravljal vladiko z:
„Ecco saeerdos magnus!"
Tretji dvigal se je pred šolskim poslopjem in imel ua eni strani rek:
,.Bodi srčno pozdravljen presvitli gost!" in na drugi slovo jemaje:
„Vdan tu puščaš veren rod, O vzemi blag spomin odtod!"
V Osiluici, kakor tudi po vaseh, skozi ktere se je peljal mil. g. škof in visoko spremstvo njegovo, bile so hiše ozaljšaue s cvetlicami in zastavami. Tudi so ljudje zapuščali poljska dela, se vračali pred hišo iu kleče prejemali blagoslov od preimenituega če tudi tujega višjega pastirja. Dokaz, da tu biva vemo ljudstvo.
Šolska mladina se je zbrala že ob 8. uri zjutraj v šolski sobi in se je potem v dveh vrstah postavila od župnijskega doma do cerkve. Slučajno je bil tii navzoč tudi c. kr. okrajni šolski nadzornik gosp. profesor Ivan K o m 1 j a n e e, ter je kot iskren prijatelj in zaščitnik šolstva visocega gosta pozdravil v imenu Osilniških učencev in učenk. Zvonovi zapojo, strel zagrmi in zdajci zagledamo presvitlega gosta z njegovim spremstvom. Ustavi se in grč v cerkev. Po kratki molitvi in ogledovanji cerkve obišče tudi župnijsko hišo in se nato odpelje spremljan od našega č. g. duhovuega pastirja v Kuželj, v dve uri od-daljeuo hrvatsko župnijo. Osilničani mu pa kličemo: „Na mnogaja leta!"	F. P.
Iz Gradca, 8. julija. (Slovenščina u r a d u i jezik pri soduijah Celjskega okrožnega sodišča) je za patrone tukajšnjega nemško-liberalnega lista „G. T." večja nedostatnost, kakor če bi se na tukajšnjih srednjih šolah kitajščina vpeljala za podučni jezik. Eden izmed Du-uajskih listov prinesel je novico, da so se v pravo-
sodnem ministerstvu pričele razprave, kako daleč da naj se razteza slovensko uradovanje pri c. kr. soduijah povsod ondi po Malem Štajarju, kjer se do sedaj še ne uraduje slovenski. Graška nadsodnija ima menda že ukaz, primerno vplivati na mlajše sodnijske uradnike nemškega rodu, da se bodo naučili slovenščine. Koliko je na tem resnice, koliko domišljije, ne vem. Pač pa mi smete verjeti, če Vam povem, da se ta novica tistim jako verjetna zdi, ki se je boje. Ob enem se pa hudo jeze čez njo, češ, da vindišarski kmet ne bo imel nobene koristi od slovanskega uradovanja, kterega jezik tako le s težavo ume. Nič ne de; na to se pri tem ne gleda, ali ga ume s težavo ali brez težave, poglavitna stvar je, da ga sploh ume, kar se o nemščini, ki je sedaj pri sodniji v rabi, odločno ne d4 trditi, pač pa odločno zanikati! Tudi uradna nemščina, posebno kedar se začne v svoje dolge perijode zavijati, ima slavno lastnost, ktero po krivici podtikate novodobni slovenščini, da jo namreč uešolan človek pri sodnijski obravnavi ne razume, če mu je ne potolmači ta ali oni sodnik v domači besedi. Vrh tega pa Nemci niti v pravopisu niste edini med seboj! Kolikor imate knjig, toliko je pravopisov v njih, vsaka po svojem. S časniki je ravno taka. Primerjaj jih le med sabo in videl boš, da bode eden pisal „Theil nehmen", drugi »theil-uehmen", tretji pa že celo »t o i 1 n e h m e n"; eden »zumuthe sein", drugi „z u Muthe sein", tretji pa tudi „zu mu te sein"; »sich inAcht nehmen", »s i c h inacht nehmen" itd. Vidite, le lepo pred svojo kočo nesnago odpravite iu za jediiotni red skrbite, potem še le stegnite vrat čez ograjo k sosedu, kaj da se pri njem godi. Sicer pa Nemcem ni na tem, ali naj kmet sodnijski jezik razume ali ne, pač pa na tem, da se ne zmanjša število takih uradov, kjer tudi njihovi sinovi lahko službujejo. Ti so pa iu morajo biti, kakor sami veste, edino le popolnoma nemški, kajti Nemec bi si poprej jezik spahnil, kakor bi se slo-vanščine naučil — toliko, kolikor je potrebuje za sodnika! To, to je edino pravi vzrok, ni ga nikjer drugje iskati treba ; skrb za ljubi kruhek vsilila je nemško-liberalcem kar h krati skrb v glavo, da bi kmet novoslovenščine morda veudar-le ne razumel. Oj, to so Vam tiči, ktere bi človek drago plačal, ko bi jih ne poznal.
Nemško-konservativci so pa že drugačni ljudje, ki to, kar sami imajo, tudi drugim privoščijo. Zarad tega so pa tudi vredni našega spoštovanja in prijaznosti naše.
Sicer je pa ua Štajarskem v področji c. kr. okrožne sodnije Celjske že precej bolje od tedaj, kar je prišlo ondi na bolj važna mesta v javuem življenji več odločno ali vsaj zavedeno narodnih mož, kakor je uekaj odvetnikov, notarjev in tudi nekaj c. kr. uradnikov z zlatim ovratnikom. Od tedaj nahajaš tudi v štajarskem uradnem listu razne slovenske sodnijske razglase. Ni jih mnogo, kajti do-sedaj vidiš podpisane navadno le sodnije: Šm arije, Gornji Grad, Celje, tu pa tam tudi M a-r i b o r. Pač bi bilo želeti, ko bi vse soduije slovenskega Štajarja svoje razglase v slovenščini objavljale v uradnem listu. Posestniki, kteri morajo tiste razglase plačevati, naj bi to odločno zahtevali, če se Lahom na Primorskem objavlja vse v laščini, Nemcem po Štajarskem vse po nemški, zakaj li bi Slovenec ne smel tega zahtevati tudi za-se. Nič ne odnehajmo, in vsake ua sebi še tako nepomeuljive prilike se poslužujmo, da dosežemo svoj smoter: vpeljavo slovenščine v urade, koder Slovenci prebivajo. S tem ue maramo odganjati Nemcev iz cesarskih služeb po naših krajih, temveč hočemo le našemu jeziku pomagati do pravic, ki mu gredo po postavi in po zdravi pameti. Da se bo moral vsak Nemec slovenščine naučiti, kdor bo hotel pri nas kruh jesti, je pa tako samo ob sebi umevno; vsaj se mora tudi Slovenec nemščine učiti, če hoče le količkaj z Nemci v dotiko stopiti. Razlika je le ta, da se Slovenec kmalo nauči, Nemec pa dolgo ne. Konečni facit bo pa vendar-Ie ta, da kdor ne bo znal slovenski, ua Malem Štajarji med Slovenci ne bo dobil službe, ker ne bo sposoben za njo.
Iz Zagreba, 9. julija. Danes se je vršila glavna obravnava proti bivšima poslancema dr. R a d o š e-v i č u iu G r ž a n i č u , odvetniškemu perovodji G o v r a n i č u in odgovornemu vredniku „Slobode" M i 1 o š e v i č u zaradi znanega poročila o saborski seji 5. oktobra 1885. Gržanič je obsojen na pet, Govranič na tri mesece težko ječe, Miloševič ua sto goldinarjev denarne kazni. List „Sloboda" je obsojen
„KatoMa Bukvama" v Ljubljani
priporoma sle(Ie<*e Ici»ji«e:
Perthes, Tasclien-Atlas, 23. Aullage. Vollstiindig nou bearbeitet von Hennann Habenicht. 24 colorirto Karton in Kupferstich. Mit geographisch-statistisehen Notizon. 1887. V platno voz. gl. 124. Kobler, Katholisches Lebdi hm Mittelalter. Auszug aus Kenolra Henry Digby's „Moros Oatholici: or. Ages of Faith."
1.	Band. gl. « 20.
Haflner, Sammlunff zeitffemflsser Jfroschilren. gl. 2 71).
Obseg: Der moderno Materialismus. —(ioethe'a Faust als \Vahrzeicheu moderner Oultur. — Goethe's Diehtungen auf ihreu sittlichen (ielialt geprfift. — Griifin Ida Hahu-Hahn. — Der Atheismus als europilische Grossmacht. — Randzeiehnuugen zu Jaus8eu's Geschichte. — Das Ignoramus und Ignorabimus der neneren Naturforschung.— Schlafen und Triiumen. — Voltaire und seiue Epigonen. — J. .1. Rousseau und das Kvangeliuni der Revo-lution. — Die Racillen des sozialen Korpers.
Ilettinger, Apolof/ie des Christentlunns. (i. Auflago. 2 Bitnde in
5 Abthoilungon. gl. 12 40. Kreitm, Voltaire. Ein Oharacterbild. 2. vennohrto Auflago. Z Voltairevo
podobo. Vezano gl. 406. Lutze, Lehrbuch der llomfiopathie. 10. Aullago. gl. 310. Geistbcck, Der IVeltrerke/tr. Tolegraphic und Post, Eiscnbabnon und Schifffalirt in ihrer Entwiclcolung dargostellt. Mit 12:5 Abbil-dungon und 33 Karton, gl. t*.Ki. Krek, Einleitnnf/ in die sfarisehe Literatnrfjescluehte.
Akademisehe Vorlosungon, Studion und kritiseho Streifziigo.
2.	vollig nou bearboitete und orwoitorto Aullago. 1887. gl. 12. Haidinger, Selbstadvokat, oder gemeinvorstandlioho Anloitung, wie man
sioh in Koelitsgesohafton aller Art solbst vertroten und die nothigon schrilfljehen Aulsatze, wio: Tostamojito, Vortriigo, Eingabon und Gosuclio aller Art etc.. etc. ohno Mil Jo einos Advokaten vollkommon reclitsgiltig abfassen kaun. 14. Auflago. Vezano v platno gl. 4 60.
Med vsemi drugimi enakimi knjigami j<■ le-ta najboljša, popolnoma zanesljiva, najobšimeja, primerno najcenejša in v vseh zadevah izkušen svetovalec.
Das a/lf/etneine biirf/erliehe Gesetzbneh, I ur das
Kaiserthum Oosterroich. 12. vorbosserte Aullago. 1887. Vezano v platno gl. 2 50.
Z mesecom julijem t. I. pričel je izhajati vsaki mesec „Katholischer Literatur-Bericht", ki prinaša knjižovne novosti; kdor ga izrečno zahteva, pošiljamo mu ga brezplačno.
na 450 gld. izgube na kavciji. Zagovornik dr. Frank se je skliceval ua to, da je vsa stvar že zastarela. Odkar je Gržanič izročen sodišču od sabora, preteklo je že trinajst mesecev, isto tako je izročen dr. Ra-doševič pred jednim letom. Vsi obsojeni so vložili pritožbo ničnosti.
Domače novice.
(Kiiezo-škofljskim duhovnim svetovalcem) ime- | novana sta čč. gg. Jauez Bačnik, župuik v ( Prečni in Anton Namre, župnik v Šmartiuem pod Šmarno Goro.
(Duhovne vaje za maSnike) Ljubljanske škotije se bodo letos pričele v ponedeljek 29. avgusta po-popoludne iu končale v petek 2. septembra. Duhovniki, kteri se jih žele vdeležiti, naj svoj sklep kmalo nazuauijo svojemu dekanu.
(I)uhovske spremembe v Ljubljanski škofiji.) Č. g. Gašperju Vilman, 1'arneniu oskrbniku na Selili pri Šumbregu je ta fara delinitivno podeljena. 0. g. Janez Kunauer, Koslerjev benelicijat in 111. kaplan v Kočevji postal je ondi I. kaplau. Nastavljena sta čč. gg. semouiška duhovnika: Jauez Hromeč, kot Koslerjev benelicijat in kaplau v Kočevje iu Janez Lesar, kot II. kaplan v Dobro-polji.
(Prva letošnja nova maša) je bila danos ob 8. uri zjutraj v Marijanišči. Opravil jo namroč v prekrasno okiučani domači kapeli prvo sv. daritev č. g. Ivan M ii 11 e r , bogoslovec tretjega letnika. Sešlo se je mimo obilne asistnjoče duhovščino k tej slavnosti več prijateljev zavoda, nekoliko bližnjih sorodnikov uovomašnikovih in lepo število vernikov iz Ljubljane, tako da je bila kapela natlačeno polna. Cerkveno petje oskrbeli so domači dečki v zvezi v nekterimi drugimi pevci pod vodstvom č. o. A n-g e 1 i k a. Slavuostni jako navdušen govor imel je preč. g. dr. Fran c L a m p e , vodja Marijanišča. Svečanost bila je v resnici izredna. Ob okinčani kapeli šel je med navzočimi en glas, da je svete te prostore ozališala roka, ki ve ločiti, kaj spada v svetišče iu kaj ne. S kratka — bila je to nepričakovano lepa in prisrčua slavnost.
(Presknšnja učencev orglarske šole v Ljubljani) bude v četrtek 14. julija ob 9. uri dopoludne. Povabljeni so vsi prijatelji cerkvene glasbe.
(Občni zbor Šentpetrske (Ljubljanske) pod-družnice sv. Cirila in Metoda) bodo v četrtek dne 14. t. m. zvečer ob 7*8. uri v salonu Schraj-nerjeve pivarne. — Red zborovanju jo: 1. Nagovor prvomestnika; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Volitev uačelništva; 5. Volitev dveh pooblaščencev k glavni skupščini; 0. Posamezni nasveti. K zborovanji vabijo so vsi gg. društveniki, kakor tudi vsi prijatelji šolstva.
(„Azieiula",) avstro-ogerska zavarovalna družba ima od 16. junija t. I. svojo pisarno v poslopji g. dr. J o s. Ko si or j a v Selonburgovih ulicah št. 3, pritlično.
(I)rnžba sv. Cirila iu Metoda) naznanja, da je visokočastiti knezoškotijski konzistorij Lavautinski v Mariboru 6. julija družbiuemu otroškemu zabavišču pri čč. šolskih sestrah v Celji imenoval cerkvenim nadzornikom častitega g. Jos. Zičkar-ja, vikarja ondotne mestne župnije.
(Razpisana) je fara Mokronog do II. avgusta 1887.
(Vladna podpora.) Slavno ministerstvo jo za živinsko razstavo v Metliki dovolilo 500 gold.
(V okrajni odbor Ormoški) so bili izvoljeni gg.: Dr. G e r š a k načelnikom; Albiu Sc h\vi n ger, dekan pri sv. Miklavži, namestnikom ; dr. Ž i ž o k, Ivan K o č o v a r , Makso R o b i č , I. M e š k o in Martin 1 v a n u š a odborniki.
(Varaždinske toplice) je obiskalo do 30. junija 1083 oseb.
Telegrami.
Sofija, 1.2. jul. (Havasovo izvestjo:) Novo ministerstvo so je sestavilo, kakor so jo včeraj sporočilo. V novem kabinetu so: Stoj lov, N a č e v i č, Str a n s k y, Petrov, in 0 o makov.
Trnovo, 11, jul. Predsednik jo naznanil sobranju od princa Koburškega došlo brzo-
javko, v kteri se zahvali vsem mestom, občinam in oblastvom za srčno pozdrave in pristavi, da jo želja narodova odvisna od naklonjenosti Evropo in previdnega postopanja naroda.
Pariz, 12. jul. Vslod burnih dogodkov v včerajšnji zbornični soji je Klo(|uet odstopil. Floquot bo najbrž zopet izvoljen.
Tujci.
9. in 10. julija.
Pri Ma/l&u: knez Poreia, veleposestnik, z Koroškega. — P. Labanot, trgovec, i/, Berolina. — Dr. Prano pl. Kosaš, c. k. dvorni sovetnik, z družino, z Dunaja. — Rukol, Adlor, Fol-ber, trgovci, z Dunaja. — Adam Deutsoli, trgovoo, z sinom, iz Ogorskega. — U. llubor, hči uradnika, iz Gradca. — V. Oblak, c. li. poročnik, iz Celovca. — V. Traven, trgovoo, z soprogo, iz Idrijo. — Neumann, soproga trgovca, iz Itoko. — Pokorny, glavni ravnatelj, z Dunaja. — Bukoiuaier, Holzbock, Stoin in Hottor, trgovci, z Dunaja. — \Vobor, zasebnik, z soprogo, iz Trsta. — J. Giambarini, zasebnik, z družino, i/, Borgaino.
Pri Slonu: Krnil Gliling, trgovec, iz Pariza. — Dr. A. Bodok, vrodnik, iz Berolina. — J. Storn, vrednik, z Dunaja.
—	J. llollaus, uradnik, z soprogo, z Dunaja. — Mussan, Strass-kraber, in Franki, trgovci, z Dunaja. — grolinja Sonnago, zasebnica, iz Kranjskega. — S. Tausig, trgovec, iz Linca. — K. Zaje, soproga uradnika, iz Hrvatsko. — .1. Moudušan, trgovec, iz Karlovca. — S. Kottovvitz, trgovec, iz Ptuja. — A. Jeločnik, posestnik, iz Litijo. — P. Dolar, voloposostnik, z hčerjo, iz Kota.
—	Krnil pl. Jablonski, c. k. polkovnik, z družino, iz Trsta. — V. Kattaninioh, kapitan, iz Trsta. — J. Nardin, nadzornik, iz Trsta. — G. Čornota, trgovec, iz Trsta. — 0. Wolir, uradnik, iz Pulja.— Finger, zasebnik, z družino, iz Lipice,—H. Meissnor, učitelj, iz Nemčijo. — B. Mertlia, o. k. gonoral, z Dunaja. — L. Pasek, c. k. polkovnik, z Dunaja. — Bauor in Arg, c. k poročnika, z Dunaja. — M. Stumborger, zasebnik, z soprooo, z Dunaja. — Szoznavicz in Kulka, potovaloa, z Dunaja. — M. llolzapfel, potovalec, iz Tarnova. — Chrzaszozjuski, lokar, iz Hatibora. — .). Potgorschek, tapocirar, /. soprogo, iz Gradca.
—	V. Sohullink, trgovec, iz Ptuja. — Monassi in Jachia, za-
sebnika, iz Trsta. — Dr. Haičevich, zdravnik, iz Zadra. — Minnaoh, posestnik, z družino, iz Volosko. — Jeglič, o. k. uradnik, iz Logatca.
Pri Južnem kolodvoru: Sand, potovaloo, iz Monaka.
—	J. Toman, c. k. nadporočnik, z soprogo, iz češkoga. — K. LauS, zasebnica, iz Karlovca. — H. Sohunkor, posetnik, iz Ko-roškoga. — A. Lonz, posestnik, iz Šmarija. — A. Pribil, zasebnica, iz Ljubljano. — A. pl. Oomolli, rodovnioa, iz Goričioe.
—	I'1. Foile, potovaloo, iz Borolina. — Iv. Tauonsohoin, zasebnik, z soprogo, iz Prago. — Dr. Godio, zasebnik, iz Želozni-kov. — K. lticei, zasebnik, iz Boko. — A. Hartman, inženir, iz Abacije,
Pri Avstrijskem caru: K. Kollor, soproga uradnika, z družino, z Dunaja. — G. Krobs, soproga, uradnika, od Št. Laiuprohta, — A. ltoloc, posostnik, iz Bukarešta. — F. Pod-milšok, zasebnik, iz Gorij. — Koon in Mošo, zasobnika, iz Trsta.
Vrcniciisko sporoMlo.
j? ča.R Stanje	§ g
---:--Veter Vreme isjg |
Monnna«!,. rrukomoru tonlmncrh	© '
opazovanja v lnm p0vColalja	» g
[Tli. zjut.l 736-30 +23 0	si. svzh. jasno , lft
11.2. u. pop. 784-06 +20 8	si. szap. dol. jasno . v
9. u. zvee. 735-56 +21«	brezv. „ l,e/'
Zjutraj jasno, popoludne okoli 3. uro ploha, ki jo trajala četort ure. potom so je zjasnilo. Srednja temperatura 24'5° C., za 5'6° nad normalom.
DunajMka bor za.
(Telegrarično poročilo.) 12. julija.
81 gl. 20 kr.
Sreberna , 5% , 100., («16% davka)	82	,	80 .,
4% avstr. ziata renta, davka prosta	113	_	30 .,
Papirna renta, davka prosta	96	.	55 „
Akeije avstr.-ogerske banke	888	.	— „
Kreditne akcijo	27!)	„	—
London.......120	„	75 „
Srebro	......—	„	— „
Francoski napoleond......10	„	04', „
Cos. cekini.......5	„	97 „
Nsiriške marke . .	02	„	22V, „