ČITATELJI! Prosimo, poglejte ni ifcevilk« poleg naslova u dan. ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. No. 191. — fctev. 191. GLAS NARODA List-slovenskih delavcev ? Ameriki. - Kerntrrrd a» Second Class Matter September 23th 1940 at the Post Office at New York, N. ¥., under Act of Congress of March 3rd. 1879. NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 4, 1943. — PONEDELJEK, 4. OKTOBRA, 1943. «A NEKAJ Vtf KOT * na dan dooivat* C GLAS VAB ODA1' rO POŠTI NARAVNOST NA DOM U se V tem delu zelo London. — Slovenski in hrvaški gerilski oddelki se ljuto upirali m uporabljali 88- bore proti nemškim četam, ki se pomičejo iz Italije proti mm topove, katerih so jim An- jugoslovanski obali in to posebno ob cesti med Puljem in Trstom. Tako se glasi poročilo Osvobodilne armade zadnjih dni. gleži precej razbili, kakor tudi1 večje število tankov. Po tem zadnjem poročilu je tudi razvidno, da je ameriška IV t a armada že zavzezla kraj Frigeuto, 20 milj južno-vzho-dno od Beneventu. Poročilo Associated Pres*-a pravi, da je zavzetji1 lieneven-ta |n» Peti armadi »elo važno, iker je s telil presekana nemška črta obranita ob reki, ki teče mi se verno vzhodni strani mesta Xapolja. Benevento leži precej visoko v gorah in je mogoče i/, njega kontrolirati dolino reke Calore, katera se izliva v reko Volt urno. Poleg tega teče skozi to mesto glavna prog« železnice, ki vozi do pristal- išča. Naciji so nameravali t ki šoib tej važni črti zaustaviti zavezniško prodiranje. Cor-ica je sedaj docela oei-Mvnu na<*ijev, razen v ozkem pasu ob vzhodnem obrežju. Ta pa« vključuje kakili trideset milj ozemlja. F. Ti. POOSEVEI.T ZA REŠITEV PAPEŽA Washington, '2. okt. — Predsednik Roosevelt je izjavil, da je mogoče smatrati sedanjo|Partizani so invadirali zavezniško ofenzivo v Italiji. Tretji rajh kot moderno križanko vojsko London. — Angleški rad i jo, za osvoboditev pa|>eža Pija pravi 1NS poročevalska agen-XII. Vatikana in svetega me- tura, je te dni obelodanil vest. To poročilo navaja, da se partizanske čete dobro držijo, toda nedeljsko poročilo o bojih za Sušak pa ]>ravj. tla so bili gerilei prisiljeni na delni umik iz Snsaka. ker so Xeinei dobili ojanVnje v obliki tanenih oddelkov. Depeša Osvol>odilne armade gori leer prrfvi, da so se vršili vroči boji za Sušak 20 dni in da sedaj Xemci skušajo obkoliti to važno pristaniško mesto, ki jo blizu Reke. Xadaljna poročila iz glavnega stana Tita pravijo, da njegovi gerilei še »držijo večino važnih postojank pri Sušaku in med temi je tudi hribTrsat, odkoder partizani z artiljorfcjo napadajo Xeinoe, ki se skušajo vsidrati v obrežnih postojankah. Švicarski radio je po geril-skili poročilih posnel vest, da so zavezniške ]>omorske sile dostavile gerilcem na dalmatinski obali zaloge živil in orožja. sta Rima izpod jiete nemške armade. Predsednik je to izjavil pred časnikarskimi poročevalci v Beli hiši potem, ko je prejel od gen ELsenhowei'ja de}>ešo, da je Xapolj v naših rokah ter da je sedaj Kiiu druga najvažnejša točka za zavezniške armade. Mr. Roosevelt je dejal, da se skuša storiti \*se, kar je mogoče, da se prepreči bojevanje v Rimn samem, ker bi to pomenilo uničenje mesta. Xa kakšen način se 1m> moč temu ogniti, ni bilo pojasnjeno. Sicer pa so že naeiji tekom umika iz Xaj>olja dali svetu vedeti, da bodo Him porušili, če drugače ne 1m> šlo POLOŽAJ PREHRANE V NEMČIJI Washington, (OXA). —. Švicarski list Arbeitcr Zeitung iz Bazla jKjroča, da je situacija prehrane v Nemčiji čedalje slabša. "Mesa, maščob, olja, surovega masla ali jajc v mestih sploh ni dobiti. Mleka že leta in leta več ne prodajajo. Lani je bilo precej krompirja, tako da so si ljudje napravili nekaj zalog. Toda danes čakajo ljudje že zopet v dolgih vrstah pred mesnicami in drugimi trgovinami z živili. Cesto morajo gospoduje oditi domoy s praznimi rokami in se glasmo pritožujejo. "Xa pa či i o pa bi bilo iz tega zaključiti, da Xemci zares stradajo. kajti", pravi brzojavka, "neverjetno je s kako malimi množinami hrane se ljudje preživljajo." Investirajte v Ameriko, kupujte l". S. War Savings Stamps oziroma Bonde redno. da so jugoslovanski partizani zavrŠili pno zavezniško invazijo nemškega ozemlja, ko so skupno z avstrijskimi partizani in s češkimi bataljoni, tor madžarskimi odiiiicanii udrli na nemško ozemlji1 pri Murski »Soboti. Madžarske edinice so korakale pod zastavo svobodnega gibanja te dežele. Originalno je to ]K)roeilo 'bilo podano po švicarskem radiju. in pa predvsem še zato, da Italijane nagradijo za njih izdajstvo napram nemškemu narodu. Dejali so. da bodo ravnali z Rimom tako, kakor so z Napo-ljom. ki je hudo razbit. Nemci se umikajo na Kavkazu London, 3. okt. — Nemška poročila priznavajo, da se zadnji ostanki nemške armade na Kavkazu umikajo pred prodirajočimi sovjetskimi četami in zapuščajo važne postojanke na Kubi, kjer so se izredno trmasto držale. Moskovska poročila navaja- jo, tla so čete rdeče armade napredovale v več sektorjih v Beli Rusiji, kjer so prekorači- ske čete niso opazile kdaj so nemške čete pričele zapuščati Taman in bližnje postojanke. h* široke močvirnate i »okraji- Xemci tudi trdijo, da i*o uničili lie. Rdeča armada 'beleži tudi nadaljne uspehe v krajih ob reki Dvini Nemška vest pravi, da so nemške čete zapustile mesto Taman na bkrajno zapadnem delu oZkega tarnantkega polotoka, Nemci pravijo, da sovjet- pred umiikom vse vojne utrdbe in obran>bne pozicije, da bi se jih tako ne mogli poslužiti Rusi. l>ruga ruska poročila se glase, da so Rusi napredovali tudi drugod in so zavzeli več Nadaljevanje na 2. strani. UPORABA PADALCEV V MODERNI VOJNI Stockholm, (OXA). — Tukajšnji ruski krogi prerokujejo danes, da bo Rdeča armada v bližnji prihodnosti začela operacije z masivno uporabo padalcev, in sicer v tako o-gromnem bsegu, da bo daleko prekašal vse kar je svet do-zdaj videl na tem j>olju. S temi mapadi bodo Rusi. glasom teh informacij poskusili doseči odločilen preboj fronte, v slučaju, da hi nameravali Nemci stabilizirati bojno fronto na reki Dujeper. Še predno se je začela vojna, so imeli Rusi že ogromno armado padalflev, ki je štela preko polmilijona mož. Tukajšnji izvedenci so mnenja, da je to število zdaj vsaj podvojeno. Večji del teb padalskih informacij tvorijo elitne, prvoraz-redAc- sibirske čete, ki so se v svojih podobnih borbe»nih metodah neprestano vežbale od začetka vojne sem. TVozdaj divizije padalcev še niso bile uporabljene nikjer v zares velikih in obširnih operacijah. Le sorazmerno majhni oddelki so stopili v akcijo pri Novorosisku in v nekaterih drueriih bojih. Rdeča armada ima baje na-imen z masivno uporabo padalskih napadov doseči odločilno strategične uspehe in morda celo popolno uničenje nemške vojaške morale v trenotku. ko bo nemška Wehrmaeht nastanjena na taki frontni liniji, da bo upala vzdržati rttski napad v teku zime. NACIJI ZAPRLI GENERALA LOEHRA Bern, 27. sep. — Paul G hal i poroča, da so naciji aretirali bivšega poveljnika nacijskih čet na Balkanu, gen. Loehra, ker je bil obdolžen, da se je n-dejstvoval v nedovoljenih aktivnostih, ko je bil poveljnik na Balkanu. Pravijo, da je Loehr simpa-tiziral z nemškim o izrecnem osebnem naročilu njegovega šefa, Heinrich Ilim-mlerja. Hiimnler je tudi izdal odredilo. po kateri bodo konfisci-rani vsi radio-oddajniki in prejemniki, ki jih lastujejo navadni nemški ljudje. Vsaka hiša, ki ji bo dovoljeno, da ima radio, l>o smela imeti le enega — pri tem liodo seveda prišli v poštev zgolj naciji, v kolikor se civilistov tiče. — Odlok je bil ialan zato, ker je v Nem-čiji kakih 4ft ne|)ostavnih radio postaj in ise je dognalo, da ljudje te postaje poslušajo. ZRAČNA VOJNA v Rusiji Washington, (OXA) — Moskovski radio je pred kratkem poročal, da so Xeinei začeli v hamburških razvalinah vežba-ti vojaštvo v tehniki pouličnih bojev in prerokuje, da bodo nemška mesta v kratkem postala pod udarci od vzhoda in zahoda kraji najhujših in naj-ljutejših bojev. "Hitler je obljubljal," je dejal vinski komentator glasom poročila Office of War Informativna, uda se IkhIo borbo in boji vršili edinole na ozemljih izven Nemčije. Odkar so bombardirali španska mesta Madrid in Barcelono, so Nemci in njihovo letalstvo pretvorili vsa evropska mesta v vež-bališča nemške armade. Toda adaj se bojni grom čedalje bolj približuje mejam Nemčije same in njenim industrijskim mestom. Ruski radio je pripomnil, da ibo ves "rajh" kmalu postal pozorisče ne morda navaoročevalec lista Dageus XV-heter v Zurichu. Dejal je, da je prejel od Mihajloviča osebno pismo, v katerem piše med drugim: "Povedal sem že Angležem in Amerikanceni. menilo, da se on lahko poda tja /, zavezniško vojsko. Vendar je mladi kralj izjavil, da ni ravno trotov kaj mu bodo pustili napraviti. To bi pomenilo, da on, kot kralj, nima. nobenega svojega načrta za deželo kateri upa vladati,— če ljudstvo hotelo. Ilija Ehrenburg o pojemajoči nemški samozavesti. Znani ru-ski vojni poročeva-l se morala in pogum nemškega vale« llija Ehrenburg piše v enem svojem izredno zanimi- vem članku zadnjih dni, da se je nemška vojna korajža pričala tajati, kakor sneg spomladi. V članku omenja, da so prignali naciji na rusko fronto zadnje čase prisilne rekrute iz podjarmljenih kraljev, kot je A Izuri j a in Slovenija, ter iz to- vojaka kršita in zato izkoriščajo to priliko kolikor morejo, da potisnejo sovražnika iz dežele. Bhrenburg pravi, tla so spočetka vojne nemški vojaki prepevali in se obnašali bahato in prešerno ter hladno in kruto. Z letali so se nemški letalci spuščali nizko, da so streljali na begunec za smeli in varu in iz industrije sploh —.kratek čas. Svoje pohode ]«> povečini so ti vojaki fizično ma ru ki zemlji so proslavljali z lista pravi, da so naciji proti tem skritim silam brezmočni in to posebno odkar se je pričela obračati na slabo vojna sreča nemških armad. nacijskega režima je ^ f™^ ...i-• u, i. ■ 1 , "Svenska Dagbladet" ladijska tajna propaganda, o kateri pravi pisatelj, da je brez dvoma ščitena v nemalo slučajih pO vojaških oblastih, ker drugače bi posamezni drzni oddaja lei podtalnih programov ne imeli prilike vzdržati svojih stanie mesece in celo leta— prej ali slej bi jih vojaški pregledniki izsledili. Monarhisti so v Xemčiji zelo močni, toda težave imajo, ker nimajo noibenega "naslednika", ki bi ga lahko postavili na Iron v slučaju, da njih ideja povratka monarhije zmaga. -— Kajzerjev sin se. menda ne zanima resno, da bi spet prišel na oblast rod Hohenzollernov. Nemški liberalci si niso edini v tem, če naj bi bila Nemčija po tej vojni liberalna repnb lika ali federalna zveza vseli nemških pokrajin. Socialni demokratje imajo velik vpliv med delavstvom, toda naciji so jim najbolj škodovali 'S tem, da so spravili s pota vse Žide, ki so bili v stran ki zelo aktivni in delovni. Poleg so jim razgrnili voditelje Ln jih deloma pobil, razen onh, ki so se znali spretno skriti. Komunisti so se prilagodili političnim forma u Tretjega raj ha ter iso se organzirali prav drzno takordkoč pred naeijski-mi nosovi. Oni vod i.jo izrodilo uspešno })rotinacijsko projia-gando, ki nosi krinko kritike na<*ijskega sistema. Nacijem ]>o eini strani kažejo napake nji- bovega retla, ljudstvu pa od- pirajo oči da vidi. kaj se godi . .... , ,..',' troci so enostavno spravnem v nacijski stranki m kako na- J# , ... !,.. , NACIJSKA TABORIŠČA ZA OTROKE NAZVANA "VZGOJEVALNICE" Kakor piše publikacija "Poland Fights", imajo naciji posebna taborišča, kjer so nastanjeni otroci pod 12 let. Ti o-troei so porazdeljeni po posameznih taboriščih v starostnem redu; otroci do šestega leta so vsi skupaj v isteni 1 vzgojeva-lišču \ kot so nazvana taborišča za otroke, otroci, od šestega do devetega leta so zopet skupaj m oni od devetega so bili gotovi, da se bo Nemčija za vse čase mastila na padlem truplu kolosusa. ciji vodijo vojno, ki l>o Nemčijo upropastila. \'se te sile. ene usj>ešne na en druge na drug način, vršijo vas čas vojne razdiralno delo v stranki nacijev tor med ljudstvom in ])osainczniki. ki vodijo to delovanje, so celo v visokih nacijskih uradih. Pisatelj, ki je bival v Xem- New York nadkrilil kvoto za prodajo bondov — enako tudi država Ne t York ,,.,.„„■■ ,. „ •■ , ,. irtvvarjajo z rasno teorijo, lei XTe\vyorško mesto iu državalz mešanjei*i plemen. Zdrava je nadkrilila določeno kvoto za j poljska kri je menda nacijski prodajo bondov in sicer je bila J rasi potrebna, kajti med nem državna kvota $.">,( H K),(H M),(HM) škjm narodom se opaža čezda poti. ker naciji ne vidijo nobe ne koristi zase v njih. Poročilo iz zloglasnega taborišča v Oswjecim. odposlano v decembru U>4"_\ leta pravi, da so otroci stari nad dvanajst let vključen.i med odrasle interni ranče. Ti, otroci so mnogokrat neusmiljeno pretepaui. če ne morejo vršiti odkazaueua jim dela. Leporasle deklice in dečki so cesto odbrani in poslani v Rajh, kjer jih imajo na raz polago nemški zdravniki, ki se nadkriljena za $4i),0(H>,<>00, mesto New York pa je preseglo določeno kvoto $4,:>(M>,(XH).(HK) za celih 17%. Mestni kontroler MeGold-riok je rekel, da bo mesto kupilo za $5,000,000 bondov, kar bo dvignil celotno število nakupa bondov za New York na $40,550,000. 1 je večji nagib do mentalnih obolelosti, in živčnega propadanja. Poljske o t roke naeiji |>ogosto izroče nemškim staršem, da jih odgoje v Nemce. Takim otrokom se često godi huje, kot o-nim v 'vzgnjevalnicah'. kajti krušni starši poljskega otroka so navadno zagrizeni naciji. "GLAS NARODA" — MEW YORK —mrnmm^mrnmm— ___ FBTANOVLJEN L 1M "GLAS NARODA" _(VOICE OF THE PEOPLE"_ ud PnfeiUfaed hy Slormle Publishing Oooptn}. (A Oorporatloa 'rank Sakaer, Prwkleot; Ignao Hod«, Treasurer: Joseph Lapa ha. Baa. '•n t* fcvrtnese of tba corp*ratios an« addresses of abcrs officers; 216 WEST 18th STBEET, NEW TOEK 11, N. Y. 51th Year "Glas Naroda" is issued every day except Saturday*, Sundays and Holidays. Subscription Yearly $7. Advertisement on Agreement. ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: 17.— ; ZA POL LETA >3.60; ZA ČETRT LETA $2.—. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzema sobot, nedelj in praznikov. GLAS NAHODA" 21« WEST IStb STREET, NEW YORK 1L N. Y Telephone: CHelsea 3—1241 ————^mtmmm USPEHI MALIH NARODOV Napisal JPe-cr Lipa (ONa/. Nekateri dogodki ziv'i jih dni d -k. 7ujejo, da -» začele veli-.sile bolj resno m o- itevati že..j" i.alih dr ta j m narodov. Kadar vodilne osebnosti Štirih največjih velesil od-1'tr;: jo o vprašanjih največje politične in vstrate^iene važ-u"*ti. je povsem naravno, da nekoliko zanemarjajo, včasih, interese malih narodov, ki so prizadeti od teh odločitev. Najbližji aotrudniki teli velikih osebnosti ki teli in-teroaiv ne morejo spregledati, so v zadnjem času stopili v ospredje z nekaterimi izjavami, ki dokazujejo, da jim U> vsaj v enem pogledu pomagano. Naslednji tr:je dogodki so velike važnosti za prizadete države in narode: 1. Britanski minister za zunanje zadeve, Anthony Edem, katerega .smatrajo vedi>o bolj za bodočega ministrskega predsednika, je izjavil v angleškem parlamentu, da zavezniki ne nemeravajo uvesti vojaških vlad na Francoskem. Nizozemskem in v Oelioslovaški. Da-li bo to veljalo tudi za vlade v iz^naaistvu Luksemburga. Norveške, Kelgije, Grčije in Jugoslavije, še ni jasno, toda Eden je v zvezi z AA1G upravo v Iltaliji vendar dejal: . . Ko bomo prodirali v ozemlja prijateljskih, narodov, nikakor ne nameravamo uporabljati istih metod." •Jasno je, da imajo vso. vlade v izgnanstvu namen, čini pre-i prevzeti «woje posle v p-opolni neodvisnosti, in to ne le i/ strogo sentimentalnih r azlogov. Že s prihodom prvih zavezniških vojakov prihajajo namreč v osvotwjene kraje tudi že prve pošiljke podere. Naklonjenost in hvaležnost odrešenih ljudstev bo šla »seveda čisto avtomatično tistim-, ki bodo te podpore deja.nsko delili sestradanim ljudem—vlade v izgnanstvu pa, ki si niso na jasnem, koliko za dolgih letih odsotnosti še ostalo med prd^valstvi njiliovih dežel, Ibi si želele zaslužiti svoj' delež te ntion^md ill hvaležnosti 2. Mali narodi l>odo imeli več vpliva na razdeljevanje j »odpore, kot je bilo videti pred tivnri meseci. Takrat so bile 4 velesile — Anglija, Amerika, Rusija in Kinu, napravile načrt za administracijo »ediujenih narodov za podporo in poaiioč — IT. N.-R. R. A. Po tean načitu bi bila ta administracija sicer pod vplivom zbora \vsa)i narodov, ki imajo po en gla« v zboru, toda skupni zr bi .se ises tajal le ]x> dvalkrat na leto. in y <-yi.su med zasedanji bi imel vso Ablaut v rokah centralni komite 4 velesil in direktor NURRA adinkiistracije. Po dolgih ilLphmiatiniiih diskusijah je bil ta načrt apremetnjen v takem smMu, da je zdaj jasno, da bo splošni Zbor zares vladal in imel odločilni vipliv na delovanje te- administracije. 'A. As*ywtant Weci-etary of State, A. Berle Jr., je v |>i-inu, katero je naslovil bivšemu run umskemu zuinmjesmi ministru Davila, z vso jasnostjo hz javil, da je naša dežela proti ideaji "sanitarnega kordona". Ta izjava je močno razveselila vse oine. ki žele malim evirojjsskim narodom po lej vojni varnega mini in popolne svobode NEMCI SE UMIKAJO . . . Nadaljevanje s 1. strani, krajev <>l> črti, ki drži proti Smolensku >ter Poljaki. V smeri proti baltiškim državicam prodirajo rdeče čete nevzdržno naprej in porivajo pred soboj nemške krilne čete, k i s o branili' glavno nemško silo v t era predelu. Pri sredini ozemlja ob reki I >njeper se jf ruskim četam jk)->rečilo oči »t it i skoro docela vzhodno obrežje reke in ko bo- zgodilo," je izjavil zopet drugi izmed sodelavcev, samopašni četniški vodja Peka Damjan Tasmano-vič; o tej izjavi poroča Novo Vreme dne 29. avgusta: ''In ravno zato je osnoval srbske dobro voljske č?ie in srbsko a-lne bo morda rti, da bi bila, lahko obširnejša in boljša — gradiva zanjo je bilo dovolj, t i o------ — "J" J«^ wiiu uutuij. komentarje o stvari in neka-jtoda z veliko izdajo so veliki ten komentatorji menijo, daj stroški in poleg vsega je težko smo se zelo revno odrezali, ter1 glede papirja. Sicer je bil na- KUPUJTE CJNITED STATES WAR S A VINI BONDS in STAMPS ceno velikih žrtev in nevarnosti podpira patriote in s preži- Mehika na četrtem ranjeni gleda na ''dobrovolj-ce*' ki pomagajo Nedičevemu režimu. Zvezni pravdnik Charles Ea-hy, ki je to zadevo oz^ianil javnosti, pravi, listu že danes ali jutri odklenkalo — njegovo mnenje je, kolikor je meni znano, da ako ne 'bo dotoka priseljencev, ne 1k) mogoče slovenskim listom v Ameriki zagotoviti dolgega življenja in še posebno ne listom, ki nimajo za seboj nobene podporne ali sli-čne organizacije in se morajo vzdrževati v glavnem z naročninami. men, da tie izda ob priliki jubileja koledar, a treba je pri tem vzeti v poštev razne okol-ščine, kajti naši ljudje so danes prit iskani od vseh strani, da dajejo in dajejo za to in za ono in radi tega ni mogoče računati na gotov uspeli koledarja .. . pa pomanjkanje papirja dela danes preglavice listom in drugim publikacijam. Nekateri so mi zastavili vprašanje, zakaj nisem bila jaz, kot pomožna urednica in avtorica kolone v listu, zastopana niti s članokin niti s sliko. H in . . ob kratkem bi rekla, Med njimi se nahaja šest vojaških bolničark in precejšnje število vojakov, ki so bili poslani v Anglijo, da ozdravijo močne koncentracije nazističnih čet prisilili l,jud- Shodi v Kragujeveu, Krušev stvo, da se udeleži velikega eu 'n Vnijački Banji so bili shoda, ter začeli vse navzoče urirejeni pred predajo Italije. oštevati radi podpore, izkaza- <">d takrat do danes je prišlo'od ran, prejetih v tuniški kam ne jugoslovanskim patriotom^ tia mnogo nazističnih vojakov, | panji -- vsi so že dobili svoje ki so bili v teku bliskovitega da ustavijo naval naraščajoče:dokumente državljanstva, spopada ubili približno 20 sodelavcev, pripadaočih četi "do ki postaja od dne do dne večji. like bitke so divjale tekom zadušil dni j^i Zaporožu, nanje, ne pa slačenje!" kjer so se Nemci trmasto borili in stavili v bran. Ivaikor piše armadni list — Rdeča zvezda —, nemška letala uničujejo kralje v Beli Rusiji in ob mejah Ibaltiškili di-ža-vic. Nemci so odločeni, da ne puste za soboj drugega, kot sama pogorišča, — piše ta list. Točno po predpisu. "J I-j, kopanje je tukaj pre-po'voda no!" "Saj ste me vendar že ves ča- gledali, ko sem se slačil. — Za^aj mi torej ni^te tega žfc prej povedali?" "Prepovedano je samo ko- ČITATELJEM je znano, kako se je vse podražilo, in ravnotako tudi tiskovni papir in druge tiskarske potrebščine. Da si rojaki zasigurajo redno do pošiljanje lista, lahko gredo upravništvu na roke s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO ŽE DANES? brovoljcev" kontroliranih od nazistov, med njimi I>uSana Markoviča ,okrajnega glavarja in važnega Nedičevega pomoč nika. Jugoslovanski bojevniki so zadali oboroženi četi Nedičev-cev velike iz-irb^ nakar so sodelavci. kakor hitro so se znebili svojega prvega strahu, za-gnali prebivalstvo skupaj na shovrnila v nad t,1;ani.1L Podporne organizacije so se imirta..1,Mliri'ktuo 0Clta sk,'af° ------levicarstvo. se moram, preden videle all right, toda v moji te dan ji mlado.-ti sili se mi je zaključim tole zadevo, malo o-bregniti še ob to šmentano POZOR Vdova, brez otrok, dobra delavka, želi znanja z rojakom v svriio ženitve. Več v pismu. Pišite na naslov: Številka 51., "Gla« Naroda", 216 West 18 Street, New York 11, N. Y. KROMATIČNA HARMONIKA ki je bila opkarui in naprodaj v tem listu je cena. znižana na $150.—>. iZa natančno pojasnilo pišite na podpisanega. Na po-škmšnjo ne dam. Harmoniko garantiram — JOHN RADiBZ 741 Haugh St., Indianapolis, lud, ^ 10—1, 4, 5. I SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a ZA CENO ^ ZVEZEK "Two Way Passage" v tej knjigi, ki je zbudila pozornost vsega ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po sedanji vojni pomagaU evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi iz Jugoslavije, so prišli naseljen« v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel čas, da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in moči. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angleščine — je jako zanimiva knjiga in jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško. kljub temu videlo vse dolgolet-jr, ' . 10 no pripravljenje in plačevanje I '1,1U' ue vem'^ , mortla tista rec namenjena bolj za 'bolezen, smrt in pogreb nika, m a 1 c e bedasto, to vkljuH> dejstvu, da sem se sama koj vpisala v društvo, ker so rojaki rekli, da se je treba takoj zaščititi, 'ker drugare ni človek v Ameriki niti tojno |K>kopan. či> ga slučajno doleti meni, kot listu, kot takemu. List, kolikor je meni bilo pu-vedano, ko sem }»stala >oure-duiea. st* št- ve»h)o drži nevtralnih smernic, -faz sem si za svojo kolono izgovorila toliko samostojnosti. da lahko v prili-čno svobodnem tonu izražam smrt ill v bolezni pa da mora . delavec tudi kar sam skrbeti >V°-!(' ,,i,S,l1 ^ >V°JHn can.pi m tako, da stalila lista "What's Your Name" "Človeški odgovori ua vprašanje, ki se tiče sreče milijonov . . pitanje te knjige je bogato plačano."--Tako se je izrazil veliki ameriški dnevnik e tej knjigi. Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona Pošiljam Mouey Order za $.............. za lastnoročno podi)isauo(i) knjigo(i): Moje ime .......................................;........... Št., uUca ali Box St............................................. Mesto io država............................................ "Glas Naroda" 216 W. 18th STREET NEW YORK II. N. Y. kako se bo iz lizal. Doma smo bili skoro slednji dan v nevarnosti, da nas doleti bodisi kaka l>olezcn, nesreča ali nagla smrt, ker smo živeli v krajih nedaleč za fronto, pa se ne spominjam, da ibi bil kdo tako zelo mislil na smrt, na bolewn in nesrečo, kot so mislili rojaki, ki so bili daleč od vojnega o«nja. v varni Ameriki. M oja tedanja miselnost mi je narekovala, da sem jih sjle-dala čudno in tako seru .iih hi-di gleo-grabila s svojo koščeno roko v najlepših letih. 8 tem bi »bilo torej rečeno, da sem svoje vrste optimist, a naš urednik pa je pravi tipičen slovensko-ameriški realist, ki vidi celo zadevo v neizogibni luči poteka našega življenja v tej deželi. ŠIVALKE 'ju ne prizadevam. Za svoje izražanje sem sama odgovorna, ter mi tozadevno tndi nihče ne narekuje. Za kaj takega .-eni pre-trmaKta. -\ko pa se morila listu očita levičar*tvo ker priuaia od čq|sa ilo čiiisa poroči lil j it članke, ki kažejo borbo našega naroda doina v drugačni luči. kot jo hočejo prikazati razni elementi, ki črpajo denar iz jugoslovanske blagajne, katero vedo. da l>o treba spet napolniti po vojni tedaj je to levičar-stvo st(Kxlstotno amerikansko in demokratično, zakaj saju j>red»ednik Roosevelt je obljubil jugoslovanskemu ljudstvu in vsem drugim {»odjarmljeuiin narodom, da bodo jM> vojni deležni svobodnega odločevalija v kolikor se tiče njih lastne bo-'bočnosti . . . ljudje, pravi. Atlantski čarter, si l>odo sami volili svoje predstavnike in vlade . . . vse izgleda, da so Rabimo šivalke na Wilcox -j,lolu;1 žo volili.. . mi in Gibbs in Singer zig-zag šivalne P1'edsednik Roosevelt bomo se-stroje. — Vprašajte v^wnede-'vodo to ''lul>ko rol-i° Podpira-ljek, dne 4. oktoibra ita: 129 (V s,no iskrei" nko smo -- - res odločeni, da se izvedejo točke Atlantske izjave in cilji Štirih svoboščin. Naše levjčar- WEST 22nd 8TKEET. (6th floor), New York City. 9—-30; 10^1 & 4. SONART REKORDI Lepe Melodijel Št. M571—Na Marij an ce. polk« Kje ae moje rožice Marička pe^a—polki Duque»ne Ualverilty tamburlca orkester St MS3S—Terednka polka Na plnnlijcjih—valfek Jerry KoprlvRek In orkester Za toz. cenik in cene ploSč ae obrnite na: JOHN MABSICfl. Ibc^ 4*3 W. 43od St, New Yerk stvo je torej docela v skladu i z demokratičnimi cilji uašesga ; vojnega napora. Mi hočemo, j da zmaga ljudstvo in ne reak-j c-ija, ki bi rada s kakim Matjaževim kljusetom pridirjala nazaj na stara mesta in se zopet vsesala v krvavo izmučen narod, da bi si tako zagotovila nadaljno lepo in brezdelno življenje ob polni blaira jni ter bi se spet menjali ministri, kakor enodnevne cvetke in bi prejemali penzije medtem, ko bi narod ginil v isti mizeriji. kakor prej. "GLAS NARODA* — NEW TORE MONDAY, OCTOBER 4, 1943 B^WWg— BBS % VBTANOVUEN L. lift C1IAS. BAUDELAIRE: Povsod se je šopirilo, razgrinjalo in razveiHtljeviik) dela prosto ljudstvo. Bila je ena listih Javnosti, na katere glu-mači ,popotni komedijanti, lastniki zverinjakov in krožnarji /o dolgo vnaprej računajo, da se a rjimi od^kodijo za slabe eu>e v letu. Zdi se mi. da v takih dneh ljudstvo pozabi na vse, na trpljenje in na delo, in postane podobno otrokom. Za mjadino je to počitniški dan; za celih štiriindvajset ur je rešena zoprne šole. Za odrasle pa premirje, sklenjeno z zlobnimi življenjskimi silami, odpočitek od vsakdanjih naporov in bojev. Celo svetovalec in duševni ilelavte se težko izmuzneta vplivu takega narodnega piro-vanja Nehote vsrkata tudi ta dva delež tega brezskrbnega ©vzdušja. Jaz seveda, — pravi Parižan — >i pač vtdno mi-Mogrede ogledam vse barake, STARI GLUMAČ ki se takih svečanih dneh ta-, starega poeta brez prijateljev^ ko ponosno 'šopirijo. j brez družine in brez otrok, po- Zaivs, strašansko so tekmo- nižajiega od uboštva in javno Važno za naročnike Poteg naslova je razvidno do Isda imate plačano naročnin«. — I'rv Stevill.a pomeni mesec, druca da. in tretja pa leto. Da nam prihra nUr nepotrebnega dela In slro skov, Vas prosimo, da skušate pra vofasno naročnino poravnati. Po Mjite naročnino naravnost nam al jo pa plačajte našemu zastopniku v Vasem kraju. Zastopnik 1» Vara larožil potrdilo za plačano naro- čnino. California: San Francisco, Jacob Lausbin* Colorado: Pueblo, Peter Cullg Walseiiburg, M. J. liftjult* Indiana: Indianapolis: Fr. Markicb Illinois: Chicago, Joseph Bevčič* Chicago, J. Fabian (Chicago, Cicero in Illinois) Joliet, Jennie Bamblcto La Salle, J. Sitelicb Mascoutali, Martin Dolenc North Chicago In WankegHn, Math Warfiek Michigan: Detroit. L. Plankar* Minnesota: Chishoiin, J. Lnkanlch Ely, Jos. J. Peshel Eveletli, Louis GouXe Gilbert, Louis Vessel Montana: Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa Nebraska: Omaha, P. Broderick New York: , Gowauda, Karl Strnlsha* Little FaU^Frank Masle* Worcesteit*Peter Rode* Ohio: Barberton, Frank Trotoa* Cleveland, Anton Bobek, Charles Kariinger*, Jacob Besoik Girard, Anton Nagode I^ornln, Louis Ualant, John Kumfie Toungstown, Anton Klkelj Oreg on: Oregon City, J. Koblar Pennsylvania: Bessemer, John .Ternlkar Conemaugb, J. Bretovec* Corerdale In okolica, Joe. Paterpel Export, Louis Hupančlč* Farroll, Jerry Okorn Forest City, Matb Kamiu* Frank Blodnlkar Greensbnrg, Frank Novak Homer City, Joseph Keiin Imperial, Vence Palclch Johnstown, John Polantz* Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Bhlloch Midway, John žust* Pittsburgh In okolica, Philip Progar Steel t on, A. Hren Turtle Creek, Fr. Srtrifrer* West Newton, Joseph Jovan Wisconsin: Milwaukee, West Allia. Frank Skok* Sheboygan, Anton Kolar Wyoming: Rock Springs, Louis Tanchar* Diamondvllle, Joe R©Hch (•Zastopniki, ki Imajo poleg Imena • no opravičeni obiskati tudi druge naselbine ▼ njih okraju, kjer je kaj naftib rojakov naseljenih.) V»ak zastopniki potrdila aa sva-to, katero Jo prejet Zastopnike Upk Jprata "Glaa N«r«da Knjiga jc posebno prj-vlačna kot darilo za mla denica, ki te zanima za naravo vale med seboj; vriskale, kričale .tulile. Vpitje se je metalo z ropotanjem ren in pokanjem raket. Komedijanti v rdečih škrieih in narodni klovni so pačili svoje temmorjave obrazi- S korajžnim nastopom igralcev, ki so prepričani o sv o jem učinku, so razsipali med občinstvo po zdravi in okorni komičnosti Molierejevim podobne šale in dovtipe. Orjaki '.rez čt la in s ploščato lobanjo kikor orangutani so se ponašali z velikanskimi udi in se veličastno napihovali v majali, opranih prejšnji večer za to priliko. Plesalke, lepe kakor vile ali princezc, so skakale in se zvijale v svetlobi latern. ki -•o vžigah> na njih krilih polno isker. Vse »ma luč, sam prah, vpitje, veselje in razgrajanje. Eni so zaj ravljali, drugi delali dobičke in vsi so bil; enako veseli.. Otroci so se obešali na materina krila, da bi dobili sladkorno palčieo, ali pa pleza'i na očetove rame. da bi boljo vid. li glmnača, ki so jo svo-tii ko hog. Tn povsod je krožil vonj po pečenju, ki jc previa do val vse drage dišave in bil kakor kadilo te slavnosti. Nia kon<*u, prav na koncu vrsta barak, kakor da bi se bil iz sramu skril pred tem sijajem., seml opazil ubožnega, sključenega, onemoglega in iz-žetejra glumača, človeško razvaline. Slonel je oh svoji baraki. Ta baraka je bila ubož-nejša od bivališča najzaostalej-šega divjaka in njeno revščino .-ta dva raztopljena, kadeča se konea sveče le še preveč raz-fi etlievaln. Povsod veselje, dobiček in zabava: vsi imajo zagotovljen; kruli za prihodnje dni. Povsod :re življenje z besno silo na dan. Tu pa popolno uboštvo, okorela revščina, oblečena, da je strahota še večja, vse bolj iz pomanjkanja kot iz umetnosti, v smešile, pisane cunfe. Ni se smejal, ubožec! Ni jokal, ni plesai. ni ni/ahal z rokami, ni kričal* ni pel, ne veselih, ne žalostnih pesmi, in tud; prosjačil ni. Bil je nem in nepremičen. Opustil jc bil vse, odrekel se je bil vsemu. Njegova usoda je bila zapečatena. Toda s kakšnim globokim, nepozabnim pogledom je zrl na množico in na luči, katerih bež ni odsevi so se na par korakov umikali njegovi odbijajoči se revščini! Zdelo se mi je, da me ■strašna roka histerije gra- Zabava v Litte Falls za JPO-SS Številka 7, SA^Sa v Little splošno znanih knjig, in sedaj Falls, N. Y., oziroma vsa štiri slovenska društva so wklenila na svojih mesečnih sejah, da priredijo skupno veselico, katere dobiček jo namenjen JFO SS. Priieditev se vrši v Slovenskem domu na Danube Street,, v little Falls, N. Y. v sobote zvečer dae 9. oktoi>ra. se pa se osebno udejstvuje, ko se bije odločilna ura za naš narod. Pa se £e dobijo posamezniki, ki ga diskreditirajo in mu mečejo polena pod noge. Res nehvaležno delo za narod! Uboga Slovenija, kam boš prišla, ko nimaš svojis sinov skupaj, niti v najbolj kritič- nehvaležnosti, v baraki, v katero pozabljivi svet noče več vstopiti! VELIKE PREDSTAVE Sinoei -so se zaključile tri ve like večerne pevske in plesne predstaA-e, ki jih je proizvajal svetovno znani moški zbor ruskih kozakov in isicep v dvorani Metropolitan Opere v New Yor ku. Udeležba je bila ogionma, posebno še pri sinočni zaklju-eitveni predstavi, tako da je bila dvorana skoraj do zadnjega mesta napolnjena. Največ seveda, kakor sem uvidel, so bili udeleženci slovanskega pokol enju. Zbor je najprvo zapel a me rišfko himno, nato pa so sledile razne ruske narodne pesmi, Vstopnina je 2o centov, gotovo nem momentu. Edino upanje pa, ako kateri reč daruje, s? je, da ni takšnih veliko, da ne bode z hvaležnostjo sprejelo.' morejo napraviti veliko ško-Igral bo slovenski orkester. Za de, pa kolikor jih je, jih je odbor postrežbo bo skrbel združenih društev. Toiej Vojaki Slovenci v Little preveč Ravno tako je s Srbi. Jili^a nekaj, ki mislijo, da so ■sami Falls in okolici, ne pozabite tejvsr, dragi pa nie, čisto po nem prireditve omenjenega dne, škemi vzorcu. Sreča pa je, da ?aj veste, da se ne gre za na.* pač pa za naše stariše, brate in sestre, kakor tudi za drage rojake v stari domovini. Vsi veste, da so pomoči potrebni, in še boli je bodo. zatorej naj bode naš3 g.slo: Daj brat daj, pomaga j sestra! Čas gre jako hitro, in vojna kot sedaj izgleda, tudi hitro, zatoiej neodlašajmo na zadnjo minuto, bodimo pripravljeni, da bode pomoč prišla v ča?u. ko diodo naši rojaki najbolj ootrebovali. Res je, da se nabira za to in ono, in za vsako GOSPODINJSTVO - Ta - ki« uporabljal ^a -tUrja-tcklenico do polovice z lepi-1. CltJ°' ,11,Lk itd- RAZNI KISI llikor ugaja tvojemu okusu Pchtranov kis. — Napolni v steklenico tlo polovice z lepi- e mi, zelenimi listi pehtrana, na-| lij potem do vrha dobrega vinskega kisa in pusti steklenico le z orgautinom zavezano stati na solncu 6—8 tednov. Potem pieced i kis v majhne stekle-ilice, katere dobro zamaši. Malinov kis. — Nalij na pol /litra zre'iih malin liter vinskega kisa, zavezi steklenico s papirjem ter jo postavi na soln ce za 34 dni do 3 tedne. Potem precedi kis v manjče steklenice, katere dobi o zamaši. . Ravno tako narediš tudi lahko »agodov kis. Ribizljev kis. — Stlači 1 li- te" ribizlja 'ter nalij nanj pol niso vsi taksni kot pri Srbo-b'anu in vedo, da le v demokra ti eni Jugoslaviji nam je boljši obstanek zagotovljen. Mislim da je večina za Jugoslavijo, samo ne za takšno, kot je bila drua: liter vinskega ki.sa. Po-zadnjih 20 let, pač pa za Ju-'tem zavezi steklenico s pa-goslavijo, v kateri bodemo vsi pirjem ter jo postavi za 14 dni ♦rije narodi imeli popolno ena- fc-lnce, nakar precedi kis v kopravnost. steklenice, katere dobro zama-. ši. pri petju nekaterih pa so se.^ai prisnevamo, kljub temu j proizvajali tudi raski narodni smo ^ vedno srečni, ko se na-1 plesi. Izmed vseh krasnih narodnih pesnili pii j? bila skoio gotovo najlepša tisi a znana "Volga, Volga" katero je ob-čirstvo navdušeno pozdravilo. Takih predstav bi seveda niijisikdo želel več videti. T:i izvrstni zbor naših s brntuv Rusov, prireja svo.ie pevske in plesne koncerte tudi po drugih večjih mestih, ter bi bilo zelo pri poroči jk). da >e jih pofjebno naši rojaki udeleže v velikem številu. Sedaj za en krat odpotujejo t Kanado, kam bodo šli od tam, bode listih poročano. S sobiatskim pozdravom A. F. Svet. BOLNIČAEK ZELO PRIMANJKUJE. (0\VI) — Ameriki manjka bolničark. Pomanjkanje je veliko. Oborečene sile potrebujejo vsak mesec 2,500 registriranih »bolničark za negovanje vojnih hranjencev. Primanjku je pp. najmanj 200,000 pomožnih bolničark za službo v bolnicah, ki so vse slabo preskrbljene v tem pogledu. V cilju, da bi mogel zadostiti tej veliki potrebi bolničark,; poživlja An^priški Rdeči križ •v*se žene, ki morejo staviti na raznolago vsaj 10 ur podnevi v teku vsakega -tedna, da se prijavijo za pomožne bolničarke. . Ako vam je mogoče, da set prostovoljno javite, a želite še dodatnih informacij, obiščite svoj lokalni urad Rdečega kri-žaž takoj! RAZDELITEV ČEVLJEV ZMANJŠANA. (OW1.) — Nova znamka za bi za grlo in začutil sem, da soj čel je — Št. 1 na letalskem lis*t-mi uporne solze, ki se niso ho- ku War Ration Book No 3 — tele izliti, zatemnile pogled, j ki stopi v veljavo dne 1. novem Kaj bi storil? Kaj bi nrn bilo ^^IV"™}" koristno ,nesrečniku ko bi ga vprašal, katero redkost, kakšno čudo mi more pokazati v t'ej smrdeči temi za raztrganim za-storom? Resnično, nisem se upal; rad priznavam, četudi so vam vzrok moje bojazni zdi -mesen, da sem se bal ponižati ga. Končno sem se bil ravno odločil, da položim mimogrede nekaj denarja na eno izrrifcd desk, v upanju, da bo uganil moj« namero, pa me je hipoma velik naval ljudstva, ki fa je povzročila neznana zmešnjavi, zavlekel daleč proč od nje- Ko iem se dkrenil, ves prevzet te prikazni, sem si slep šal razložiti nenadno bolest in nodobo ftame^a Uterata, ki preživel pokolenje, katero je nekdaj sijajnp zafbaval,. SliWeenitw-. manj za šest mesecev mtesto štiri, kot do zdaj. To je postalo potrebno, ker produkcija čevljev za civilno prebivalstvo ni zadostna, da bi odgovarjala povpraševanju — to sporoča OPA. Znamka številla 18, ki bi bila morala postati neveljavna dne 31 oktobra, bo ostala1 v veljavi za nedoločen čas, torej tudi ko bo nova znamka za čevlje že veljavna — na ta način ne bo običajnega navala nakupovanja v zadnjem trenotku- OPA poudarja, da nove določbe nikakor ne pomenijo, da bo razdelitev čevljev za civilno ^prebivalstvo omejena na dva para letno. temVeč da bo rok, v katerem bo morala nova sem si dejal: Ravnokar si videi, znamka wdo*oljiti prebival stvo, skrajšaB, ako bi produk cija &r\ijev prekašala sedanjo h a jam o v t'ej deželi. 'Gotovo naša pirreditev ne bo nspelat ako 'kot bi mogla VKrofo jo, ker so vkp naše fante, poklicali v armado. Nas je tukaj okoli 500. fantov v vojn-, :ki s:rabi pa tudi okoli 100j torej 20 odst. No, pa ni čudno' da jih je toliko, saj so tri dru-| zine, ki jih imajo pri vojakih, po pet. Ti ko: družina Borši-nar, družina Grr^orkn i« dm-žina fierdin. Ne vem, ali je ve kat'era druga slovenska naselbina tako prizadeta, v primeri z nami. In tako bodemo imeli veselico brez običajne mladostne razigranosti. Vojna gre naprej svojo pot. in ko sem že v stari domovini *liJa! Bog nas varaj vojne in lakote, no in ubogra Slovenija ie dobila obe božji šibi, povrhu pa se biestijalno nemško in; italij&n^ko soldatesko. Zakaj te, xlcvenski narod, nsoda tako ncusn.iJjeuo tepe! Ni lepo, ko jaz sedaj Italijanom privoščim, da dobijo taks na zdiavila od Nemcev, kot so jih delili našim Slovencem, le naj malo poskusijo, kaj se pravi biti do cela poteptan. Samo še žel«m, da bi še Nemci dobili zasluženo kazen, ker oni so največ krivi, da mora sedaj celi svet toliko trpeti. No, mislim, da nekaj že sedaj občutijo, ni več parad po Berlinu in ne tiitega Hitlerjevega gobez-danja, ko pred dvemi leti. Ali sc še spominjate ko je govoril v Berlinu: Rusija je tako po-tolčenu, da nikdar več ne vsta- ne. Danes jih pa tista mrtva Rusij? podi nazaj od koder so p; išli Vzelo jim je pa vseeno precej časa, da so se naučili, kako se gre nazaj, prva leta so znali samo naprej in naprej. Niso imeli nemški inženirji tako dobro preračunano, kot so mislili Za vrcikega pride dan plačila, tako bode prišel tudi za Nemce, Japonce in talijani ga pa že dobivajo. Zadnjič sem dobil več izti-sov The Bulletin od Združež-nega Jugoslovanskega odibora, razdal sem jih pri društvih in nabral $7,60, kateri znesek sem poslal 3l#r. Adamiču. Od SANSa smo prejeli več brošur in jih člaai od SANSa lahko dobite v obeh Slovenskih do-mih. Organizacija SAKJS dela kolikor more, in je. na pravi poti, posebno še sedaj, ko je »topila v stik z Jugoslovanskim odborom v Nevr Yorkn, in katerega predsednik je naš rojak Mr. Louis Adamič. Kflkcr veste, Mr. Adamič je storil že vefilao za slovenski na rod in on ga je bolj prikazal ameaiSki javnosti, kot kaleri koli pred njim, - potom svojih Frank Givgorin, Little Falls, N Y Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno Dišavni kis — Doni v vrč 2 olupljeni čebuli, 25 poprovih zrn, r pesti pehtrana, četrt mu škatovega oreha, 3 lovorje^-e lističe, olupke, četrt limone, 8 dišečih klinčkov, 2 stroka či s-na. 10 rožma; inovih lističev in malo materine dušice. Na to nalij 3 litre močnega vinskega ki?n. pokrij vrč z organtinom ter ga pusti stati 2 nie:.eca na so'ncu. Potem precedi kis ter •ga primešaj vinskemu kisn. ko V PESMARICI "AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA" so vključene eledete slovenske pesmi: 1. Pndoknlca — mo«ki «bor t bari. ton samospevom 2. Pozdrav — moflkl »bor 3. I-ahko not — moAkl zbor 4 Otogkl zvon — metani zbor 6. Poml.Klnnka — meSanl ibor, i bariton samospevom (. Lira 1. — za solo speve, molki In m«6ani abor 7. Lira II. — za meftanl »bor 8. Altantski odmevi — za molki ln ienski zbor, ■ bariton aa-moapevom t. Kantata iz paalma II« — molk] zbor 10. Soči — za samospeve, metanl zbor In ■premUevan)«m Klasovi ra 11. Psa!m 29 — »a samospeve, me- •anl zbor in apremljevanje rlasovlra ali orgel CENA SAMO 50 centov EOMAB T* so koncertne pesni za moške in mešane zbere, katere je uglis-bil in t samozaleibi i/dal MATEJ L. HOIAIAR, oreaniHt in perorodja pri sr. Vidu, Clere-land. Ohio, 1923. Naročite to ztiirko pri: KNJIGARNI SLOVEMC PUBL. COMPANY 21G West 18th Street New York 11, N. Y. Edini vojni'bond, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga niste kupili! -—NOVA IZDAJA- Dobri Atlas * je nujno potreben ■ m .tn ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu MO- NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA RETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne Številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. VSEBINA ATLASA Zemljepisni svetovalni odbor J« Izbral Izmed reč tisoč slik samo najboU&e barvane stikata zbirka Je tako popolna, da Je za vsakega aa-•bboduo potrebna tekom vojne is po vojni. Vključeni so aanaslednji zemljevidi: — svet, Evropa (danes), osrednja Evropa (ob izbruha vojne), Angleško otočje, Francija, Nem-Hja. Italija, Švica, BoUndeka, Bdfija. Švedska. NorveSka. Danska, Unija sovjetskih seeja-lističnih republik. Bolgarska, Rumonska, Jufo-slavija, Grška, Albanija. Azija. Turčila, Sirija, Lebanon. Arabija. Vzhodno Indijsko otočje in Malajski polotok, Indija, Burma, Kitajska, Japonska. Pacifik Južna Amerika (severni del). Južna Amerika (Jnčni del), Afrika, Severna Amerika, Kanada. Združene države, Mehika. O-srednja Amerika in Zapadna Indija. Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta »tlas, ki sam aebe popravlja. Ima namen reSltl marsikatera nasprotujoča si vprašanja, ki nastanejo v raznih razgovorih. Strani po aUadiMe »vetovnega znanja ln podajajo raa-sežnoet zemlje, prvine sončnega sestava, pokrajine is globočino oceanov ln jezer, dolgost najdaljših rek la prekopov, povrfino poglavitnih otokov ln vlaokost svetovnih gora. Ta so odgovori na mnoga danalnja vprafianja. SEDAJ 40 centov PO POSTI V URADU — 3$ CENTOV 48 VELIKIH STRANI Karajte pri; Slovenic Publishing Company 2X6 West I8th Street New Y ork 11, N. Y. J "BLAB NUOOA" - MEW TORI * MONDAY, OCTOBER 4, 1943 P OD SVOBODNIM SONCEM ROMAN — Spisal: F. S. FJNŽGAB. --25--------- "Hvalite 3a, vain pravim! Mrtev bi bil danes vas go-s-uod, brez glave in telesa, iier bi ^a 'bili že volkovi požrli." Med služabniki so vzkipeli glasovi in vzkliki začudenja. "Naj govori dalje tvcja častitljivost," je prosil Melliior. "Bi, ali žejen sem. Povem ti, da sva prebila muke za tvoji-ga gospoda. Jaz še več*je, 'ker sem star. Kako bi govoril, morje bi pil, ?lano morje, tako sem žejen. Muke in pot, to užeja!" a Melliior je saiuo zamahnil, dva sužnja sta razumela in šla liitro po vina. Radovan je pomežrknil Iztoku in rekel: < "Zdaj veš, kaj pravi z menoj hoditi!" "Govoril bi, kakor sem rekel.. Ali povest je dolga. Ne morem. Ta bi mogel, pa ne zna, moj sinko ne zna po vaše! li čem vam še enkrat: Hvalite Krista, da vaš gospod še živi! 'Poliko je manjkalo —" pokazal je na nohtu — lt in ti vlije moči vžile, all, 0I1, pij sinko, pij!" Z obema rokama je držal vre in ga zopet nastavil. Nato :-e je zleknil na mehko prr-progo. "Mehka postelja, boljia od ovnove kože. Džadbog naj ob agodari Epafrodita!" Iztok ni vedel, kaj Li odgovarjal. Spoštovanje do modreca starca j" raslo in raslo. Zato, ker je prevrnil Huna po tleh, ke; st-i malo hitreie pojizdila, pa tako plačilo! Vse novo, vse bajno in pravljično. Segel je še sam • po vinu, ugriznil kes pečenke, oku^i' neznano sadje z ^bogatega juga. Navečarjala sta se kraljevrko. "Iztoče, s daj pa na noge. Nisva prišla v Bizanc, da )i ležala. Povcdem te v me t ko, da vidiš svet!" : Takoj je poskusil strune na citrah, previdno ubral razglašene in se dvignil. "Sedaj greva! Poj, 'kar ti rečem, poslušaj, glej in — molči. Ali imaš nož s seboj?" "Imam očka!" "V Bizancu se ponoči večkrat potrebuje!" Komaj sta prestopila prag, že sta se pojavila sužnja ill se vdano ponudila, da ju .spremita po mestu. "l£anio eden," veleva Radovan. Iziočil 11111 je plunko /11 odšel kakor mogočen gospod. "Kako ti je ime!" se je obrnil Radovan na sužnja. "Xumida, vaša častitljivost!" "Dobro, Nuinida, da t<» vem klicati!" Zavili so po ulici proti severu in v nekaj minutah so bili >wi krasni carski poli, ki se je zva'a Osrednja Cesta. Ob levi jII desni SO se dvigale visoke palače do treh nadstropij. Nad »Vito se je svetilo prt jasno nebo, posuto z zlatim peskom. Po marmornem tlaku >0 se zib.de nosilnice, pred njimi in za njimi dolge vrste pisanih služabnikov. Vonj iztočnih dišav je polnil zrak. Po sredi cesto so poigravali lepi jezdeci na konjih, dvokolnice, pozlačene in vložene s- slonovo kostjo, so hitele med množico. mesto se je zlivalo na veliki Konstantinov trg. Tam so se zbujali pod mogočnimi arkadami, nosil-•uce so ve sreča vale, zagi in iala odstirala, žarki pogledi so iskali ljubic in ljubimcev. Senatorji so modrovali o politiki, trgovci so kovali pogodbe, krog Konšlantinovega stebra pa so plapolale grške planu nice in Širile čarovno luč in omamen vonj po trgu. "Le glej, sinko, le giej! Pa ne izgubi se mi!" Rad bi bil sedel Iztok na kamenite stopnice in gledal to '•Kjgastvo mesta, ki kuje iz krvi narodov zlate obročke na roke mehkužnim ž nskam, ki strjuje solze barbarov v bisere, da posipa ž njimi lase in svilo in bager na uživanja trudnih telesih. Ali to ni bil prostor za Radovana. Šla sta od trga skozi Solzno dolino, trg za sužnje, in odtod proti Zlatemu rogu, kjer so izginilo palače, luči ugasnile, preminul omamni duh! Nizke koče, umazane ceste in nazadnje hripavi glasovi so peli pesmi Tračanov, Obrov, lin nov, Antov in Slove nov; Aiabci in Medi, Perzi in Juuje, črni sinovi Afrike, vse je bilo nagneteno v tem mestnem okraju. Med njimi so hodili potepuhi, bosjaki, tatovi, muzikant.je in kupčevalci s svetlim nakitom' \ lačuge. ki niso vedele ne za svoj rod ne za roditelje, hlapci iz cirkusa pksalke, čuvarji medvedov, vedeževalci, vrači in mazači. Med šotori so se dvigaie lesene kolibe, ometa ne in zama-x-n^ z blatom, taberne. Od znotraj so bile zakajene od pla-r.ienic, črne in sajaste. Nizke, nerodno obtesar.e klopi za mize, ob njih so čepele množice, pile, če je bil denar, sicer pa čakale, da so utigale vrč od ust sosedu. Nekateri so kockali 1 iarsikdo je zaigral v strasti samega sebe v sužnjost. Vinjeni so prepevali in zabavljali ter se pretepali. Tako dražbo je poiskal Radovan. Ni mu bil všeč vsak brlog. Odkar je imel svojega sužnja na postrežbo, je postal izbire. n. Odkar so ga nazivali "vaša častitljivost" — prae--tantia tua, je že smel pogledati kam sede. Izbral je 3ato nekoliko večjo gostilno, kjer je pilo nekaj vojakov in Ubožnih meščanov. Zagodel jim je med vrati. Iztok je zapel in vesela družba jih je sprejela k mizi. Vodiki HO bill ogoieli prani čar ji, ki so pred kratkim prišli na hitri jadmici iz Afrike od Kartagine. Bili so vsi barbarskega roduGoti, Tračani, celo Sloven je bil njimi. Govorili so mešanico raznih jezikov, zato jih je Celo Iztok za silo razumel. ""Pijta Slovena, in piipciredujta. odkod prihajata! Ali sta pomagala potolči Hilbudija? Ves Bizanc žaluj? za njim. Pod njegovim praporom som služil pol leta. Bil je vojak kakor se spoddbi!" ' ' "Potolkli «0 ga :'es! Ali midva ne poznava meča, strune so najino orožje." (Nadaljevanje prihodnji?.) V8TAN0VLJEN L im Ciganska prebrisanost IGNAC MUSICH. "Torej, potem, že jaz pridem jutri nazaj in ti dam predujem, bo v par dneh pobeljeno in lali ko pridemo takoj zatem notri.' Kar se tega tiče, bost? morali dati vaš naslov in govoriti z gospodarjem samim, ker on ima navado, da gre na dom in se tam potem domeni z gosta-čom kar se tiče cene in drugih okoliščin,' sem pojasnil. "Nekoliko se je zdrznil pri tem in si popravil slamnik; a bil je takoj v ravnovesju, ter mirno vpraišal, če ni mogoče dobiti gospodarjevo telefons-kob številko, tako, da bo potom telefona dogovorjen sestanek. Dili sem mu številko in ga mimogrede vprašal, koliko članov je v družini. "Dejstvo je. da so trije,' mi je odvrnil. Kakšen odvogoit sem si mislil Zakaj mora biti "dejstvo" — so trije ali pa Domov grede so se mi neka-teoi muzali in me spraševali, kako so kaj novi gostači, zopet drugi so pa nekako mrko zrli pred se. Ko pridem okrog vogala. sem pa ugledal cel kup otrok, ki so držali in zverali po ©graji, te rgledali v okna pritličnih sob. Izgledalo je ko cirkus, ko sem pa prišel blizu, sem ugledal pestre zavese po sobi in ciganke, ki so se kre-tale po sobah. Med "vyati sem srečal moškega, ki je žel iz sta novanja in 11a ustnih pa mu jc ležal nekako čudno zvit smehljaj, ko je šel mimo mene. Otro ci soseščine, ki so navadno vedno zvonili v naše stanovanje in spraševali, če ta ali ona pride doli, si ta dan nis'o upali v vežo. Ko sem prišel v naše stanovanje, je bilo vse prestrašeno in niti po mleko si niso upale niso trije, to dejstvo mora ime- v trgovino. Cal dan jih ni niti svoj vzrok, pa naj bo kakor h če spravil rz sob.* brez surem-hoče. Dal sem mu številko stva. Cigani in samo o ciganih in on je pa izginil, kot kafra v olnčnat dan, ravno tako pa moja misel nanj. Tri dni zatem pa pridem domov il dela, in so mi povedali, da je bil gospodar tukaj in je cddal stanovanje v najem. Dobro, se bo vsaj malo poiruril, kakšne ljudi je pa dobil? Španci so ali pa Portorikanci in dobil je precej dobro ceno za sobe — so mi povedali. Kljub vojni in zatemnitvi je Brooklyn >e vedno precej živahen in na cestah najdeš Ljudi ob poznih urah. Avtomobili -e vedno predo svojo pot skoro do polnoči in tako je bila ti stega dne, oziroma tisti večer. Ko pa je vse utihnilo, sem slikal, ko se je ustavil pred našo hišo avto. Vso jo bilo pritajeno, le rnkaj šuma in vrata so se previdno odpirala in zapirala. Sence so švigale preko tratoarja, brez vsakega ropota in nosile nekaj v hišo. Malo kasneje sem slišal nekaj ropota le za trenotek. peč so prinašali iz kleti .toda kaj hočeš, mogoče hočejo prihraniti par centov in si bodo sami uiedili kuhinjo, predno se priselijo — sem si misli — poleg tega na nisem vedel kako in kaj je bila pogodba sklenjena, zato ?e nisem dalje pobrigal in sem lepo zaspal, brez pos'ebnih skrbi. Zjutraj pa. ko je šla moja žena nakupovat za zajtrk, jo je prestregla stranka v prvem nadstropju in ji povedala, da gre iskat stanovanje, ker s cigani ne bo živela v isti hiši. Jaz nisem dosti dal nato, in mislil sam pri sebi. mogoče je kak>na šnanska družina, in som zagotovil tisto stranko, da bom poklical gospodarja in naj se z njim pogovore. To sr-rn tudi storil. Gospodar je bit nekoliko 11-gorčen, ko sem mu povedal, da misli stranka izseliti, češ, ali Spanci niso ljudje; saj jim niso storili nobene krivice. Na to me je zagotovil, da bo ob priliki pogledal v to. Priliket ni dolgo čakal, kajti stranke so ga nadlegovale in prod hišo pa so jo nabrala gruča ljudi. Popoldan je prišel in so podal naravnost v sobe, kjer se je valjalo na podu štiri lepo umazanih cigančkov, mlada ciganka, mati cigančkov, pa je tam stala. do vratu zapeta, kot so ponavadi ciganke in se držala zelo presenečeno, zakaj ta Človek stopa v njeno stanovanje brez povabila. Gospodar je obstal napol trd od presenečenja in zdelo se mu je. da je jezik pogoltnil. Ni mogel na dan z besedo. Končno se je zdramil in pričel pretiti s sodiščem. Videč, da nič ne opravi, je epremenil taktiko •n ,]ih prosil", da naj gredo ven z lepa, toda obraz ciganke je rstal miren, kot obraz Prešernove muze v Ljiibljani; edino kar je hotela vedeti je bil©, če tanovanje ni plačano. 4 ;o je govorilo. Moj Bog, saj va? 110 bodo požrli, sem jih miri!, saj 110 jedo ljudi, bodite že tiho. Bom že le videl, kakšne zverine so. sem si mislil in odšel v njih stanovanje. Štirikrat sem potrkal na vra ta. predno so se odprla-nekako O eno ped: in pred menoj j'e «tala ciganka in me motrila z vprašujočim pogled0111. "Ali smem stopiti v sobo?'' cem vprašal. •"Seveda;" jt. odvrnila "kdo pa si?" ■"Stanujem v hiši in bi rad spregovoril par besed z vami," ' em ji pojasnil. "Zakaj?" me je glodala zvedavo. "Dobro veste zakaj," sem ji odvrnil smeje; "vsa okolica jc kvišku in ljudje v hiši so vsi »zstrašeni, niti iz sob se ne upajo." • '"Zaradi nas?" se začudi ci-sranka, "ali mi nismo ljudje? Ali smo mi živina?" "Seveda ste ljudje, ravno tako kot smo mi, toda stvar je taka, da je soseščina nekako lasprotna in boječa, ker noče, da bi ta okolica postala neki Humbodlt iStieet. Kar so meno osebno tiče. jaz nimam nič proti temu, toda sosedje niso takega mnenja. "Sosedje! Jaz sem že živela v boljših in lepših krajih, kot je ta;" se j'e odrezala zaničlji-vo in sunila glavo kvišku, z desnico pa si je pogladila lase, ki so ležali razprostrti po njeni rami. Stanovalci v hiši se bodo izselili: zakaj ne pridete do kakšnega sporazuma z gospodarim?" sem nadaljeval. "Kaj to meni, čemu naj se jaz brigam zato? M^smo plačali najemnino in tu sni«, ter tu tudi ostanemo," se je odrezala. Ok^og naju po sobah pa so ce vrtili cigančki in si pridno praskali glave. :" Vidite, to je kar se ljudje boje, otroci so ušivi in uši se vsakdo boji," sem pokazal na otroke. 1 "No. kaj zato? Dajte nam priložnost, da so očedimo; Italijani imajo več uši, kot cigani in jih nobeden ne meče na cesto zato." je odvrnila grabeč tnalo skuštranko, ki se ji je ovijala mod krila pestre ciganske noše. Medtem je stopil v sobo mož ciganko — tisti človek, ki sem era srečal v veži, ko s"em prišel domov. Pod pazduho je nrsil dol«? znvoj in .oblečen je bil v višnjevo delavsko obleko, kot so jo vidi okrog gas po-taj. Zavoj je vrgel na okroglo oglodano mizo, poleg katere je stal zelo obrabljen stol; fedi-na oprava v so»bah. "Kaj pa zdaj zopet?" >» vpraišal cigansko ženo, ter pri->1 odvijati savoj na mizi, b: ez tega, da bi pogledal mene. 1 "Oh, to je tisti človek, 'ki je dal telefonsko številko agentu; stanuje v hiši in mi je povedal da se nas ljudje boje;" mu je pojasnila. "No, in kaj si mu povedala?" "S?m rekla, da bomo šli kakor hitro poteče stanarina, pa ne pr*j," je odvrnila. Ko je odvil zavoj, so se prikazala zagrinjala za okna, kladivo in klešče, ki je vse kupil v trgovini. Vse te predmete je položil lično drug poleg drugega na mizo; papir pa je zmečkal v klopci« in ga zalučal v kot sr.be, kot vrže mladič gumijasto žogo. Stopil je bližje k nifs:i. in me pogledal naravnost v oči, rekoč: "Knj pa je narobe z nami? Ali mi nism*) ljudje?" Nervozno se je ozr lpo otrocih in razprostrl roke, ter nadaljeval : "Zato, ker smo cigani, naj rja moji otroci ži\v na cesti! Čakaj malo človek, takoj ti pokažem!" > Odšel je v kot kjer je bilo zvitih par cunj in pokritih z m meno žido, menda vso imetje ciganske družine, ter segel mod te cunje in privlekel na ■lan skupino papirjev, ter jih položil pred mene na mizo. '"Vidiš, tukaj so moje kover-te, v katei ih som dobil moje plačilo, delam v obrambni industriji in glej tukaj je $2."). ta tukaj $28 in ta tu $38. Poglej na moj hrbet; na obleki jo tvrdka. pri kateri delani. Jaz ne pošiljam moje žene na-okro«-, nadlegovat ljudi; napo-vedat srečo: jaz delam po-teno 7a družino in ona j. doma.. Moji otroci ne nadlegujejo ljudi t>o cestah za cento in kruh ter drusre jest vi ne, jaz pošteno zaslužim. Ko so me poklicali k naborni komisiji, me ni>o vpra šali .če hočem ali nočem k vojakom. toda ko so videli, da .mam t konico otrok, me ni><> vze'i I: vojakom, ampak so me poslali na drlo. Moj brat. ki ie nekje v Afriki, ni bil vržen iz armade zato ker jo cigan.' Jaz sf mizgubit cel teden, da em dobil to stanovanja in zdaj pa zopet ven? Ne. moj drasri,! nikamor n'e grem, prodno pote-' eo stanarina. Jaz vem. da plačam več kot drugi. Zakaj? Zn to, ker sem cigan. ! Nič zato; toda nekaj te bom vprašal: ali si že kdaj slišal, da bi šel cigan na električni stol? Ti pra- ste na vroči sedež! Da, mi smo eigani in mnogo ciganov krade. toda če misliš da bo m jaz obdolžen, l bi deset milj proč, kjer ne ali na' ti kažeš na vsakega Ita- bom takoj osumljen." lijana na cesti, da je'morilec,1 --— zato ker g:e toliko ljudi te vr j (Nadaljevanje prihodnjič.) KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo $2 " ^Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^! Recepti 10 napisani v angleškem jeziku ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in i« hočejo ▼ njem čimbolj izveibati in ixpopolniti. Naročite pri ^ ^ KNJIGARNI SLOVENK: PUBLISHING CO 216 West 18th Street New York 11, N. Y. MgMS Note za KLAVIE ali PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za $1.— * Breezes oC Spring Time of Blossom (Cvt-mi On s» V Po Jezeru Kolo * Tam nn vrtni jcr«'etane ¥ Grcuio na Štajersko Štajeri.š * Happy Polka Če na tujem * Slovenian I>an<-e Vauda 1'oika ¥ Zidana marela Veseli bratci * Ohio Valley Sylvia I'otka * Zvedel sem nekaj Ko pUCica ta mala ¥ Pojdi z int-uoj Dol s planine * Kadar boS ti Tandrat Sel ^ZVEZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI za piancHUarmoiifko za $L Po 25c komad MOJA DKKLE JE ŠE MLADA NaroČite pri: Knjigarni Slovenic Publishing Co. New York 11, N. ¥. 216 W. 18th Street O CQ NJ ca O N O Z > o o a: H CO < N < O Z MACHINE SHOP PRACTICE THE NEW ENCYCLOPEDIA of Spiral znani profesor na Stevrai Institute of Terhnology v angleMinl George W. Barnwell Podlago zn mehanično znanje bI morete dohiti a to knjigo. Ta velika knjlra pdje In me- rti, nafrte (blue prints > 1IM)0 bilk in rizb. 578 str. Cena $1.98 Ne glede na to, ali Kte Šele potelnik. Vam bo ta knjiga zelo koristna in mnogo \ redna. XABOflTE JO l) V\KS! Cf) 2 CŽ5 > 2! > > Z o r m ir> X m m N C SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 2iC WEST 18th STREET NEW YORK 11, N. Y Sedaj » "Ko smo šli v morje bridkosti'' Spisal REV. KAZIMIR ZAKRAJŠEK Tu spodaj so priohrena nekatera mnenja naših rojakov in rojakinj, ki jih je pKatelj knjige prejel od onih, ki so knjigo naročili in preritali. To je samo en del teli mnenj, ker radi pomanjaknja prostora ni mogoče priobčiti vseh. Cleveland, O. — Vašo knjigo "Ko smo šli v morje bridkosti sem prejel. In če povem, da sem jo še isti večer prebral do |x>!ovice in naslednji dan pa do koma, je dovolj priznanja za nje vsebino. • * • (•rrancy, Minn. — S^Iaj, ko sem prebrala Vašo knjigo: '•K., smo šli v morje bridkosti". Vam hočeta povedati, da tako zanimive knjige nisem še bralo. Kako lepo in jasno ste [»opisali pot slovenskega naroda v morje bridkosti. No vem, kako bi jo mogla dovolj priporočiti vsem ameriškim rojakom. • • * Aurora. III. — Knjiga—Ko smo šli v morje bridkosti lili tako zelo Ugaja, da takoj nar«(čim še eno za svojo prijateljico. • • • Lo« Angele«. Cal. — Sprejela som i*.slano knjgo "Ko smo šli v morje bridkosti' in »>]0 se mi dopade. Tudi zemljevid Slovenije mi u^ija. Pokazala sem jo rojaku, ki jo tudi hoče imeti. Tu |w>šiijam naročilo. t • * Moram, Pa — Vaša knjiga zasluJj vse priznanje in zato im tudi zasluži, da pride našim ljudem v roke. • • » Walsenburg, Colo. — s knjigo "K,'» smo šli v morje bridkosti" ste storili veliko narodno delo. Želim, da bi ae fiitiila pa vseh naših naselbinah. Jaz Jo vsem prijwroiani. Knjigo laliko naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street New York 11, N. Y.